Slovenskj narod Štev- 36. iM 5» **- Vojna od dne do dne. i Pueblo, Colo., 4. septembra 1914. Francija— Govori se, da bode kapitol premaknjen v ,bordeaux. Vlada hoče biti i^; pripravljena za vsak slučaj. do- i , e . m . Cl še v . edno počasi napre¬ dujejo proti Parizu. Edini alofrntkl liti n. mp»du. G*«lut Zn,»d<■ Zapadi Leto Vili Ponedeljek 31. avg. Anglija — Vojna oblast javlja, da angleška arma kaj uspešno zadržuje fleraško prodiranje proti Parizu. Poro roča se, da vsa vojska trpi ve¬ like zgube. Francija — Nemški napadi na francosko levo črto se na¬ daljujejo. Nemci so dobili no¬ vih moči in na vse mogoče načine skušajo popolnoma pre niagati armado zaveznikov,da tako napravijo pot do francos¬ kega glavnega mesta. Pariz je pripravljen za dolgotrajno ob leganje. Francozi so požgali poslopja v bližini vnanjih for tov, da ne bodo ovirala topo¬ vom. Mestno glavarstvo si je preskrbelo na tisoče glav go veje živine in ovac, kise bodo rabili za hrano v slučaju oble- i e P° številu i ganja. Vsi javni parki so pol- manjša. Rusi ni živine. Mnogo prebivalstva se izaeljuje.v varne kraje. Rusija — Iz vojnega uradu se poroča, da je bila popolno¬ ma premagana avstrijska ar¬ mada ob rusko-poljski meji. Konigsburg je deloma zavzet. Nadalje se poroča, da se pro¬ diranje skozi vzhodno Prusko in Galicijo nadaljuje hitro in v lepem redu. , Belgija — Potrjuje se, da se Belgijci pripravljajo za napad na nemško armado ki se boju je z zavezniki. Angleške po¬ možne čete 30 dospele v Os tend. Rusija — Vojni urad potrju¬ je, da je nemški upor v Pru¬ ski postal bolj močan ter da so trpeli velike zgube v zad¬ njih bitkah. Toda nemške zgube so bile 89 veliko večje. Belgija — Zopet je nek Zep¬ pelin napravil malenkostne škode v Ant\verpu. Mesto je pripravljeno za oblegajne.Ne bojevniki morajo opustiti me¬ sto. Turčija — Različna poročila krožijo glede Turčije, in še sedaj se za gotovo ne ve, rav .no kako se bo obnašala v tej vojni. V Londonu so prepri¬ čani, da bode Turčija prej ali slej napovedala vojno proti Rusiji. Japonska — Poslanik v \Va- shingtonu je izjavil, da Japon¬ ska ne bo poslala Vojakov v v . , , . • Evropo. V' slučaju pa, da bi iNemci ne bodo mogli prestati pa Anglija imela kakesitnesti drugi ruski naval. Trdi se, da | v Indiji radi Nemčije ali Tur se en milijon Avstrijcev boju- čije, tedaj bodo pa japonske je proti Rusom, toda njihova armade takoj na razpolagi An- armada ni tako trdna kot je! ghji. nemška armada v Pruski, ki i skoro polovico | Celrlek 3. sept. Kardinal Giaconio Della Chie- sa. nadškof Balogna je bil v četrtek izvoljen papežom. Iz bral si je ime Benedikt XV. ■Valitev papeža se je vršila od zadnjega ponedeljka Glaso¬ va!. >o je devetkrat. Novi pa pc&tje star GO let in je postal kardinal šele inestca maja t. I. Njegovi nazori so slični umr iemu papežu it» je velik so¬ vražnik modernizma. Zadnji Benedikt na Petrovem stolu je bil pred 174 leti. PO SVETU Pujske novice Carranza, novi provizorični predsednik stare Mehike je izjavil, da so bodo predsedniš ke volitve vršile meseca no vembra. Do sedaj bodo kon- stitionalisti ostali na krmilu. \Vdsonova vlada ima polno upanja, da se bode mir sedaj gotovo vpeljal. V Trenton, N. J. se je več sto štrajkujočih mašiuistcv povr¬ nilo na delo Guverner jim je zadnji teden grozil, da bo po¬ slal milico v štrajkovišče, tak.) da delavcem ni kazalo druze so baje dobili 17.000 jetnikov in 120 topov v bitkah od 26. do 30. avgusta Avstrijska invazija v poljski deželi je bila ustavljena in armada do cela poražena. Sreda 2. sept. Avstrija — Uradno se potr¬ juje, da se je avstrijska arma¬ da morala umakniti iz Lem¬ berga, glavnega mesta Galicije In dalje, da je avstrijska ar¬ mada obstoječa iz en milijon Nemčija — Uradno se poro¬ ča, da je angleška armada, ki operira v Franciji, zgubila zve j enkrat tako velika” zo z morjem in da ni v stanu dobiti provizij in pomožnih moči. Potrjuje se tudi, da je - . nemška armada v Lorraine Nemčija— Iz vojnega urada hudo nadlegovana od Franco- se Poroča, da so bde neruske zov, ki so dobro vt r dbeni. ;A rma de zmagovite na vzhodu Zgube so velikanske.Situaoija kot na zapadu. I ruska arma- Iz Pariza poročajo, da je bi lo rusko poslaništvo obvešče no o veliki Ruski zmagi na pratn Avstrijcem pri Lemberg Avstrijska zguba je bila 100.- 000 mož in 57 topov. Rusi tr dijo, da imajo sedaj odprto pot do Dunaja, Brzojav iz Niš kaže, da se je pri Jadru vršila bitka med 200.OOP Avstrijci j in 180.000 Srbi v kateri so Srbi sijajno zmagali. Iz Londona poročajo, pritvezo, da se pripravlja na jesenske vaje. Ruske čete se daj v ogromnih množinah po mikajo k sovražni meji Na bojišče jih pride vsak dan naj kot opustiti štrajk. manj 40 vlakov. Tudi Rusija ; je dobro pripravljena za vojno »Voodrow VVilson bode baje Gotovega denarja ima pri ro- z °P e f kandiral za predsednika j kali približno dva bilijona. J * bta BJ10. Belgijska delegacija kmalu! Wilson baje ne bo prišel v prjde v Washington, da pro -; Colorado v pomoč demokrat testira proti nemškemu bar- sk 'i at ra nki v jesenskih volit barizmu v sedanji vojni. Z ta- j va " - kim opravkom se delegucija j Preds. VVilson bo kongresu sedaj mudi v Londonu. Bel poslal poslanico ter prosil da se na kak način dobi sto mili _. . , da je mož, pod hudem pritiskom, nemška armada zavzela frau- Ruska armada je po številu še cosko mesto Amiens, namreč Bojna čr- po tri dnevni trajajoči hudi ta se razprostira od Dniester; bitki. Nemška armada je od pa do ruske poljske dežele. daljena od Pariza kakih 32 na ruski meji je izvrstna.Nem ška-avstrijska. armada je pri¬ čela z ofenzivo. Avstrija — Avstrijski posla¬ nik v Berlinu trdi, da so Av- strijsci premagali Ruse v Ga¬ liciji, namreč z velikimi izgu¬ bami ter da sedaj zasledujejo rusko umikajočo se armado. - Črnogora — Vojno brodovje Anglije in Francije je prepre¬ čilo napad 10.000 Avstrijcev na Črnogorce, ki oblegajo Ka- ttaro. Avstrijci so bili hudo poraženi in mnogo jih je pad lo v roke sovražnikov, ki so jim zaplenili tudi mnogo to¬ pov. Srbija — Cela srbska arma¬ da se mobilizira za invazijo v Bosno. Srbski tajni agenti po¬ tujejo po Bosni in gojijo revo¬ lucijo proti Avstriji. Bolgarija — Poroča se, da je kralj obvestil ruskega čara, da ako Turčija pomaga Nemčiji, tedaj bode Bolgarija zajedno z Romunijo, Srbijo, Grško in Crnogoro stopila na stran za¬ veznikov ter obračunala z lur čijo. Albanija — Princ Viljem von Weid, mpret Albanski, je pobegni; v Italijo. Ustaši so že zasedli Durazzo. Belgija — Nemčija je odpo¬ klicala velik del svoje armado v Belgiji ter ga poslala na po¬ moč armadi, ki operira proti Rusom. Torek 1. sept. Nemčija — Uradni bulletin kaže, da Nemci zmagovito prodirajo proti Parizu in daso sedaj oddaljeni od francoske ga kapitela samo 75 milj. I rdi se, da zavezniki trpijo velike zgube. Pomožne čete so bile poslane na Prusko, ki uspešno odbijajo rusko armado. Ne¬ potrjeno se poroča, da so Nem ci dobili 70.000 ruskih jetrn kov. Avstrija — Nažnanja se, da Avstrijci uspešno zadržujejo rusko invazijo v Galiciji in da so bili v nekaterih krajih hu¬ do poraženi. da je dobila mnogo pomožnih čet in je sedaj pričela z ofen¬ zivo proti Rusom. Vse nem¬ ške železnice se sedaj vporab- ljajo edinole v vojne svrhe. V se aktivne vojake vozijo na bojišče domobranci pa zavze¬ majo njihove prostore v fortili in drugje. Anglija — Prvi imenik an¬ gleških žrtev je bil izdan. Iz tega je izprevideti, da je mno¬ go častnikov padlo. Število zgubljenih vojakov je neznan¬ sko veliko in bati se je, da jih je mnogo padlo v roke Nem cev. Bitke se neprenehoma nadaljujejo in radi tega je tež¬ ko rešiti mrtvece in ranjence. Francija — Potrjuje se, da je nemško desno krilo samo 50 milj oddaljeno od Pariza. Sredina francoskega krila je stanovitna in njeno desno kri¬ lo prodira naprej. Vsak pois- kus Nemcev, da bi razdvojili zavezno armado, je bil brez¬ uspešen. Pariz se pripravlja za obleganje, toda nobene pa¬ nike ni opaziti med občin¬ stvom. Rusija — Rusi potrjujejo, da so Nemci porazili dva njihova kora. Nemci so takrat dobili velike pomoči. Vojni urad na dalje trdi, da so Rusi dobili velike zmage nad Avstrijci. Rusko prodiranje proti Berli¬ nu bo nekoliko zadržano, do¬ kler se avstrijska armada od¬ ločno ne porazi. Rusi so za vzeli važno mesto Lemberg v Galiciji. Avstrijska armada je bila razdvojena in njeno desno krilo je bilo hudo pora¬ ženo. En avstrijski general je bil vjet. Avstrijska armada v poljski deželi je torej brez zve ze z avetrijo. Iz Baselna se poroča z dnem 2. sept., da so se Nemci uma¬ knili iz Alzacije. Tam naha¬ jajoča se armada Nemcev in Avstrijcev, 150.000 po številu se je umaknila na sever.Fran¬ cozi imajo Alzacijo skoro v polni oblasti. V severnem de fu je še kakih 40.000 rezervi¬ stov in Fracozi jih bodo baje kmalu naskočili. milj, to je, samo del one arma de ki sedaj napada zaveznike. Srednje krilo je oddaljeno 95 milj, levo krilo pa 210 milj. Nemcem se ni posrečilo raz- gijci se namreč pritožujejo, da Nemci jako kruto ravnajo z jonov za pokritje primanjklja belgijskimi ranjenci, zlasti pa ja v vladni blagajni, ki je na z ženami in otroci. stal radi vojne. Pred vojuo je Štirje milijonarji v Belgiji! to pUal, davek «40 UUO, j v Ameriko 000, katerega je nemški voj ui' c ° načelnik zahteval od glavne 15.000 veteranov ameriške ci ga;mesta Bruselj. Milijonarji vilne vojne je na shodu v De pceimeuu Ernest Solvy, baron fcroit, Mich. Empain, baron Lambert in Operalorji bakrenih rudnikov SL \\ arogue so pnali na po - 1 v Michiganu ao svojilll delav _ moč na prošnjo župana, k. cem znižali mezdo za 10 G d- drugje m mogel dobiti potreb- 8totkov _ Prizadet i h je j 2 .000 nega denarja in ker se jo bal,!delavcev, da! bi Nemci upostošili mesto, I ako bi se davek takoj ne pla¬ čah dvojiti zavezne armade. Fran I , ‘Sedanje vojne mogoče no bo ccfska vlada se je umaknila -iz- za več let. Vse je odvi- Pariza in se preselila v zelo oddaljeno mesto Bordeaux. Turčija še ni napovedala vojne. Znano pa je, da se po¬ časi mobilizira ob perzijski meji. Črnogorci so na dveh krajih v Hercegovini premagali av¬ strijske čete. Rusi so bili zmagovitih v bitki z Nenci pri Konigsburg. Francosko brodovje je po¬ vzročilo mnogo škode fortom pri Kattaro. Razne novice o vojni. Turčija ne pusti Ameriki.da bi poslala bojno ladijo skozi Dardanelles z $150.000 v zla tu v pomoč Ameriškim turis¬ tom. 72.000 ruskih vojakov so pre peljali v Aberdeen na Škot skem. To armado sedaj pre¬ važajo v Ostend na Belgijskem Nemci tudi pogrešajo nič kot 20.000 vojakov, ki so bili ali usmrčeni ali vjeti. Nemška armada prodira na¬ prej tako silno in brezobzirno da se mora konečno samaob- sebi uničiti. Ni znano o. nobe ni armadi, ki je kedaj prena¬ šala take upore in zgube, kot ravno sedanja nemška. Cele devizije so padle v zadnjih bitkah, a njihovo mesto so takoj vzele nove čete. I/, Rima poročajo, z dnem 2. sept., da je tja dospelo iz Bel grada poročilo ki kaže, da je ruski vojni načrt zavzeti Du¬ da so sno od Anglije, ki se lahko bojuje za nedoločen čas, to je, ako ostane gospodar na morju Nemčija ne bo zmagala prej ko porazi Anglijo. Zavzetje Pariza nima nobenega pome na za Nemčijo, treba jo pre¬ magati francosko armado. In ker je Francija velika, se bo¬ de lahko skrila ter še po za- — V torek zjutiaj je umrl 3- letni siiFek rodbine D. - Pre- dovičii. Pogreb se je vršil v sredo poj oldne. — Izvanredna lepa domača zabava se jo v nedeljo večtr vršila v počasi za n črncema Ir. J F. Šnedeca in gdč. P. Predovič. —Zadnjo nedeljo in pone¬ deljek se je tu mudil s svi jo sojTOgo trgovec Frank Zait* iz Leadvilla. Pogledal je našo naselbino ter je jako pohvalil naš napredek. Posebno ga jo pa presenetila dvorana sv. Jo¬ žefa, ki je dom knkultnega ni tako lahko najditi v naših slo¬ venskih naselbinah. Gbiskal je tudi nekaj slovenskih far¬ marjev v bližini Pueblo in nam povedal, da tako uspeš¬ nih slovenskih kmetov še ni videl. Čudil se je, zakaj se več Slovencev ne zanima za farme —Volilci pozor! Pri torko¬ vih volitvah bodo vsakemu volilcu dali tri balete, nam¬ reč enega z rep kandidati, enega z demokratskimi in ene ga z progresive kandidati. Sleherni državljan pa sme vo¬ liti samo en balot, ostala dva pa zavrže. —Zadnjo 6oboto so mestni komisionerji izdali sodbo gle* de redarja N. Badovinca. Iz¬ javili so, da so bili dokazi po¬ vsem nezadostni in so ga spo¬ znali nekrivim. Visoka porota v Trinidadu je dovršila svoje preiskovanje in obdolžila približno 200 uuij- cev in njihovih voditeljev- Veliko številu so jih že vtak-j in ga demokratom aili v zapor. Porota je bila sklicana sredi junija in ves ta čas ni našla nobene krivde na strani miličarjev, gunmenov in operatorjev. Smešno! Gen. Chase ne bo dovolil, da bi se miličarjem kaj plačalo za čas, ko so bili pod aretacijo radi ludlovske katastrofe. dolgotrajno vojno. Mesto Petrograd se bode ko¬ nečno pravilno pisal po vseli časopisih. Dosedaj so ga pisali ,,St. Petersburg“ in ker je to ime nekoliko preveč nemško, je ruski car zahteval, da se mora odslej rabiti slovansko ime. Nelson 0’Shaughnessy, nek¬ danji ameriški poslanik v sta¬ ri Mehiki, je bil poslan na Du¬ naj, kjer bode kot pomožni tajnik amer. poslaništvu. A- meriški poslaniki v vseh de¬ želah prizadetih od vojne, se daj zastopajo tudi več drugih vlad. Imajo torej nenavadne¬ ga dela in radi tega je potreb¬ no posebnih moči. ta Londona se poroča, da je Anglija dobila že 200.000 pro¬ stovoljcev. V kratkem jih po¬ šljejo na bojišče. Iz Anglanda samega pričakujejo nad mili¬ jon prostovoljcev. Francija kot Anglija protesti¬ ra proti temu, da bi Amerika kupila parnike od nemških družb. Amerika je odločila potrošiti deset milijonov za zgradbo in nabavo parnikov za nevtralno rabo oziromo za n aj Nadalje se poroča, da so prekomorski promet ki je se- vsi Srbi od 15. do 65. leta8khi da J ; 8ko f^P 0 P« lD ?“«. u . 8 ^i e il cani pod orožje. Zanika se tu vzetju Pariza delala velike na i Chase bi mogoče rad kaj naj dlege nemški armadi. Franci- več prihranil tistega Ammon- ja je dobro pripravljena za sovega miljončka, da bi imel s čim pomagati operatorjem potem, ko bodo federalci od poklicani. 35 premogarskih operatorjev je minulo soboto podpisalo nove pogodbe z unijskimi pre- mogarji v Coloradu. Vsi de¬ lavci pri rovih, ki ne kopljejo premog, bodo dobivali po $3. 45 na dan. Mezda premogar jev bo ostala pri starem, ki se pa razlikuje po rovih, odvisno je na karakter premoga. Ope ratorji so zahtevali posebne točke v pogodbah, ki jim jam di, da bi bili Avstrijci dobili 1600 srbskih jetnikov, v res¬ nici so jih dobili le 60. Rusija je že mobilizira več milijonov vojakov. Z mobili zacijo je pričela izbruhom vojne, radi vojne. Protestira se radi tega, ker bi nemške družbe dobile veliko gotovega denar¬ ja katerega bi pa konečno do¬ bila nemška vlada in ga rabi la v vojni proti zaveznikom. Amerika se pa baje ne bo (lo- veliko pred sti ozirala na proteste evropej- namreč pod^skih vlad. čijo gotove varnosti. Te so u nijci privolili. Vse neodvisne družbe, ki so zadnje leto obra tovale z unijskimi delavci, so nanovo podpisale pogodbe, kar je dokaz, da unijske zah¬ teve niso odveč. Unijski vo ditelji so mnenja, da se bo več družili operatorjev podpisalo v najkrajšem času. V Colora¬ du je sedaj dva tisoč unijskih premogtvjev, ki ima stalno delo. V Buttc s. razmere postale tako nevarne, da je guverner poslal milico, namreč na za htevo t i go\ cev. Rudarjev stare unije je le malo in nova unija je pričela deportirati vse one, ki se niso hoteli pridružiti no vi organizaciji- Radi tega je nastab) že več izgredov in še večjib je bilo pričakovati. Ko se je prvo govorilo, da bodo poklicali milico, so voditelji nove unije grozili, da bodo upostošili mesto, ako pride milica. Toda ta grožnja se ni izvršila. Milica je zasedla me¬ sto in vojna prava sedaj vlada —V okrajni službi imamo samo enega rojaka in ta je u- služben v uradu okrajnega klerka Mr. I Ligbbergerja. Ta uradnik zopet išče nominacijo priporoča¬ mo. —V ponedeljek je praznik ameriških organiziranih delav cev. Dan se bo slavil po vseh krajih. Tukaj ne bo nobene parade, pač pa se bo preskrbe¬ la raznovrstna zabava v Mipe- ral 1’alace parku, namreč po¬ poldne in zvečer. —Državna razstava še bode vršila v tem mestu j^cd 14. do 19. sept. Vozni listki se bodo prodajali za polovičuo ceno na vseh železnicah. Ob priliki bodo tu poleti zrakoplovov, namreč po dvakrat na dan. En aeroplane bo prvi dan raz¬ stave poletel iz Colo. Sgrings pa do razstavnih prostorov. —Prihodnji torek dne 3. septembra se bodo vršile pri¬ marne volitve. Namen teli je dati volilcem raznih strank priliko, da si sami izberejo ta¬ ke kandidate kakoršne želijo imeli na volilnih listkih pri bodočih oziroma november- skili volitvah. Znano je, da se več politikašev zanima za en ali drugi urad. Kot na pr. na demokratski stranki sta Pat- terson in Napier, ki bi rada postala kandidata za guverner ski urad Na republikanski strani so pa celo tri osebe, ki bi rade dobile nominacijo za ta tirad. 1 n za razne druge u- rade pri vseli strankah je rav¬ no tako pogajanje in v torek se bo odločilo ravno kateri po- litikaši bodo postali kandidat- je. Vsakemu volilcu bo dana prilika glasovati katerokoli stranko želi, toda glasovati bo smel edinole za kandidata ene stranke. Treba je torej, da se vsi volilci poslužijo volitev in da pomagajo spraviti najbolje kandidatje na likete. Družili nasvetov nimamo dati našim čitateljem, izvzemši da štraj- karji priporočajo kongresma- na Edv ard Keating.Dosihmal se je v kongresu dokaj potezo- val zaštrajkarje, zato biga ra- Konce na -1. strani. SLOVENSKI NAROD Fdlnt slavonski list na 7uradu In glasilo Zap&ditC Slov. Zveze. Izhaja vsak pet£k. Nnrrfntna za Ameriko le proti predplofl staue uk folo leto $1.50; j-o| letu $1.00; « Fvropo $2 OO. «0|rUsl sprejemajo te po dogovoru. Dopisi In novice priobčijo se brezplačno. Dopisi brez pod¬ pira so ne sprejmejo. Tri spremembi blvallMa vsak naročnik nnznu |K»lvg novega tud) »uri naslov. Dopisi In denarno vrednosti pošilja¬ jo naj se na naslov: SLOVENSKI NAROD BOX 1181, PUEBLO,'COLO. Pisarn* : 117 w. NORTHERN AVE. : Offic* TELEPHONE: MAiN 995 E. J. MENSINGER, urednik in lastnik SLOVENSKI NAROD The only Slovcnlan ncsvspnpcr I 11 thc West. Publlahed wwldy by K. J. Menslngar, ut 117 \V. Northern Are., Pitobln, Colo. The nfUcial organ ol tho "\Vcstcrn Slav. Assoclatlon" Advertlslng rate» sent npon request. Kako se ubraniš nalezlji¬ vih bolesti. Glavna pota, po katerih pri¬ dejo nalezljive bolezni v člo¬ veško telo, 8ta' usta in nos. Razne bolezni kot: jetika, da- viea, legar, tonsilitis,* pljučni¬ ca in meningitis pridejo skoro vedno ali skozi nos ali usta. Narava je poskrbela za člo¬ veško telo zelo dobro. Pri po¬ polnoma zdravem človeku so te kali takoj zamorjene, ko pridejo v človeka.. Potem so posebne celice, ktere požro tako zamorjene kali. Ampak kdo pa jo dandanes v tem direndaju popolnoma zdrav? Saj ne damo našim or¬ ganom prilike, da bi se popol¬ noma spočili in da bi takosvo je delo boljše opravljali. In zato je skoro gotovo, da če pride v naša prša čreda baci¬ lov pljučnice, da obolimo za’ pljučnico in da lahko tudi u- mremo? Saj je znano, da umre na pomlad ali jesen skoro po¬ lovico vseh ijudij za pljučnico. Izmed desetih slučajev bi se lahko v devetih slučajih pre¬ prečilo, da bi ne prišli bacili pljučnice v pljuča. In kar je resnica o teh, je resnica o vseh Mi imamo moč in sredstva da nam bacili ne škodijo. (Je bi ne imeli v sebi te moči, bi že davno ne bilo več nobenega človeka na svetu. Bacili ime novanih boleznij so namreč povsod in skoro z vsakim di hom jih pride nekaj v nas. In da toliko Ijudij umre od teh boleznij, je deloma vzrok, ker ne poznajo boleznij samih, ne kaj so, ne kako se razširijo in kako se prijemajo. Nekaj lju¬ di je pa zopet, kteri vede to, pa se ne brigajo dovolj, ker so zdravi. Mislijo, da bode vedno tako. Dva glavna vzroka sta, da umre toliko Jjudij od prej na¬ vedenih boleznij. Prvi vzrok je nepravilno dihanje, drugi pa ker se nima cevij. skozi katere prihaja zrak ven in no¬ tri, ali zdravili ali pa nevred¬ nem stanju. Edina cev, po kteri sme iti zrak v prša, drži skozi nos, pa samo skozi nos. Oj je cev v redu, bode dovolj snovij, da se bode vse bacile sproti zatrlo kar jih pride v rečeno cev. Z drugimi besedami se to pravi: če je nos zdrav in v dobrem stanju, pusti samo zrak in ne¬ škodljive snovi v prša. Ce pa nos na kak način oboli, če ima kake zrastke ali če se ima taknzvani kadilski katar, kte ri pride vselej, če se cigaretni dim poteza v pljuča — če člo vek živi v prahu ali nečistem zraku — potem so cevi tako pokvarjene, da ne morejo sproti zatirati in požirati ne¬ varnih bacilov. Bolezen pride v pljuča, vrat, želodec, čreva a'i kjer najde kaj pripravnega za razvoj. Kdor diha skozi usta, tisti ima kmalu vse telo prepojeno s kalmi raznih boleznij. Jed- nakoje, kdor ima nečiste ali razpadle zobe. Nečistih zob se drži milijone bacilov. Človek oboli — potem sc pa čudi in išče, kaj mu je škodilo. Pazi te na zobe. Bacili imajo pa to posebnost, da se vselej zbirajo tam, kjer imajo kako priliko, da pridejo v človeško telo. Kdor diha skozi usta, naj se lauči skozi nos. Kdor si ne listi zob, naj si začne čistiti zobe. Koliko boleznij bi bilo manj, ko bi ljudje pazili nase in na svoja usta. Ne izmivaj nosu z bičem ur drugim kot toplo vodo. Usta in zobe si čisti s krtačo. Ne rabi trde krtačice in ne drgni preveč. To vzame tiste celice, ktere čakajo na bacile in kali bolezni se ti naselijo nemote¬ no po ustih. Vsak organ ima nekaj v svojo obrambo. Nevednost in brezbrižnost pa pogostokrat u ničita to obrambo. Tudi ni dobro kaj vbrizga vati v nos. V nos držiti nam¬ reč prav dve majhni cevki iz ušes. Če vsiljuješ vode ali kaj podobnega v nos s silo, se la¬ hko vnameti ti cevki, kar je zelo slabo. Vsako vnetje, pa naj bode še tako malenkostno, odpre pot za vsako bolezen. Lahko si tam, kjer je vse polno bo leznij. Toda če so usta, nos in ušesa čista in v redu, je prav malo nevarnosti, da se te kte ra prime. Če je pa posta\imo uho vneto, gredo bac li notri in se primejo. Baš meningitis za ktero ni skoro nobenega zdravila in k te ra se konča iz med sto slučajev 95krat s smrt jo, pride največkrat v človeka skozi uho, če je vneto. Se večkrat kot skozi notran jo ušesno cevko, pride bole zen v Človeka skozi zunanje uho. Po cestah se navadno kadi — s prahom se nasade v naših ušesih milijone bacilov, kteri najdejo kaj pripravno domovanje. Kot znano, je ve¬ dno v vsakem ušesu neka vo skasta tvarina tako imenova¬ no ušesno maslo. To je zato v ušesu, da pobere prah, da ne pride v notranje dele ušes. Dokler je človek bolj živel v prosti naravi, je bilo lahko, ker se ni tako kadilo. Danas je pa postavimo po mestih in večjih selih Izpostavljen več¬ nemu prahu. Zato pobere to maslo preveč prahu. Se strdi iu mesto da bi koristilo, pa napravlja škodo v ušesu. Baš to maslo je vzrok skoro vseh boleznij. Najbolj znano je tr¬ ganje. Tako zboli uho in po¬ stane dovzotno še bolj za ba¬ cile. Ti pridejo vedno globlje v uho in napravljeno vedno večje bolečine in nevarnosti. Narava je moža bolj odme- nila, do bode zunaj kakor po¬ stavim ženska. Zato je moško uho bolj zavarovano proti zu¬ nanjim sovražnikom. Moški imajo zato ušesne dlačice, kte- rih se ne sme nikdar porezati. Te varujejo, da ne pride toli¬ ko v ušesa. Treba je torej paziti na ušesa posebno pa pri kopanju, kor voda tudi škoduje, če pride v ušesa. \ uruj se tudi prepihov, ker ti prinesejo največ bolez¬ nij do tebe. Pomni tudi, da s.e bacilov boleznij zelo lahko braniš, ka¬ dar jih pa enkrat imaš v telesu jih pa zelo težko preženeš. Za to.se vse današnje zdravljenje obrača na to, da se boleznim ogneš, prednoso in ne več,da čakaš, da se ti bolezen razvije pa jo potem preganjaš. \ netje vratu pride večino¬ ma od tega, • ker ima Človek nos zamašen. Potem je prisil¬ jen dihati skozi usta. Tako pridejo razne bolezui v člove¬ ka Pazite na svoj nos, sapnik čistite usta in zobe, pazite na snago všes, pa se bodete ogni¬ li mnogim boleznim. Duhovni vodja: Rev.Jakob Černe, Sheboygan, Wis. Po¬ oblaščenec: Martin Muhicb, Eorest City, Pa. Vrbovhi zdravnik: Dr. M. J. Ivec, Joliet, 111. Nadzorniki. I. Predsednik: Jos. Dilnda, Joliet, 111. 2. nadzornik: Geo. Thomas, Pueblo, Colo. 3.nad¬ zornik: John Povsha, llibing Minn. 4. nadzornik: Frank Petkovšek, WaukegaiR 111. 5. nadzornik: Frank Frančiš, Mihvauke, Wis. Porotni odbor. 1. Predsednik: Mihael Kra- ker, Anaconda, Mont. 2. po rotnik: Geo. Flajnik, Pitt- sburg, Pa. 3. porotnik: An ton Gregorič, Chicago, 111. Pravni odbor. 1. Jos. Rus, Cleveland, O. 2. Frank Svete, Waukegan, 111. 3. Frank Plemel, Roek- spring, Wyo. Prihodnja konvencija so bo vršila na Eveleth, Minn. Prijatelji nas podpirajo stenja podpirajo oglaševalce tega listo: Glavno zborovanje KSKJ. Pri volitvi glavnega odbora so izvoljeni sledeči uradniki: Predsednik: Paul Sclmeller Calumet, Mich. I. podpredsed nik: Jos. Sitar, Joliet, 111. II. podpredsednik Anton Grdina, Cleveland, O. Glavni tajnik: Jos. Zalar, Joliet, 111. Pomož¬ ni tajnik: Jos. Rems, Nev Tor k. Blagajnik: John Gra¬ hek, Joliet, 111. Za čašo vinca rajnega Pošten kristjan življenje da! Da, dal bi ga za tako vince, kakoršnega je do¬ biti edinole v gostilni: Joe Slmštar-fa PH0NT5 UNION 1026 201 L NORTHERN AVL, PUEBLO, COL M. NOVAK & F. GREBENC priporočala svojo gostilno 300 SPR1NG STREET Totita vodno iveža Noetovo pivo ln žganla ter prodajava raznovrstne omodke. Tudi prodajava Neetovo pivo na debelo. Zn točno postrežbo jamčiva. SLOVANI. Slovani se delijo v tri skupine, in sicer severne, zapadne in južne Slovane. Severni Slovani štejejo 112.750.- 000 duš, ter jili živi 107,5.0,000 v Rusiji, 4,800.000 v Avstro-Ogrski iu 450.000 v Ameriki. Zapadni Slovani y sc delijo v sle¬ deče štiri skupine: Čehe, od kterih jili jc v Avstro-Ogrski 6,480.000, v Nemčiji 125.000, v Rusiji <55.000 in v Ameriki 400.000; skupaj torej 7,026,000; Poljake, od katerih jili je v Rusiji 9,522,000, v Avst ro-O- grski 5,093,000, v Nemčiji 3,560,- 000 in v Ameriki 2,000,000; skupaj torej 20,175,000; nadalje v Slovake od katerih jih je v Avstro-Ogrski 2.610.000. v Ameriki 500.000 in drugih deželah okoli 2,000 skupaj 3.112.000. ter končno v Luziskc Srbe, katerih je v Nemčiji še okoli 310.000. Jugoslovani se delijo v sledeče štiri skupine: Slovence, katerih jo v Avstro- Ogrski 1,400,000, v Italiji 400,000. ter okoli 100,000 v Ameriki. Sku¬ paj torej 1,540.000. I I rvate, katerih je v Avstro-Ogr ski 4,200,000, v Italiji 6.000, \GV- incriki 400.000 in v Avstraliji 10.- 000 . Srbe — 3,800,000 v Srbiji 300,- 000 v Črnigori, 2,100,000 v Avstro Ogrski, 100,000 v Ameriki. Skupaj 6.300.000. Bolgare — 4,800,000 v Bolgariji, 100,000 v Romuniji, 200,000 v Ru¬ siji, 50.000 v Ameriki. Skupaj 5,- 150.000. Vsega skupaj je torej 160,979.- 000 Slovanov, ki tvorijo večino raz nih narodnosti v Evropi. Največ Slovanov je seveda v Ru¬ siji, kjer šteje slovansko prebival¬ stvo do 120,000,000 duš, potem pri do Avstro-Ogrska s več kot 25.000- 000 Slovani. V Ameriki jo 4,000,- 000 Slovanov, v Nemčiji 3,996,000 na Balkanu 9,000,000 in v drugih deželah 58,000. Obleka. Glede obleke imajo ljudje napačna mnenja. Ved¬ no se sliši: ta obleka je gorka, prav kot bi obleka sama daja¬ la kako gorkoto. Obleka ne daje prav nobene gorkot, am¬ pak samo ohranja telesu toplo to. Če bi ne imeli obleke, bi šla vsa vročina in gorkota iz telesa naravnost v zrak in na¬ šo telo bi jo imelo premalo. Potem bi rekli, da nas zebe. Obleka zato ohranja toploto, ker je slab prevodnik toplote. Ko bi bil dober prevodnik, bi se obleka raztrgala, kol se razgreje postavim železo. Ob¬ leka nam različno ohranja to¬ ploto. Postavim tanko platno jo spušča kaj kmalu v zrak. Težka kožuhovina nam jo pa zelo ohranja in jo le polagoma daje v zrak. Torej po tem, kako ohranja kako blago te¬ lesno toploto, imamo tudi raz¬ lične vrste odej za gorkoto in mrzle čase. Jelika in zrak. Zdravniki so dognali, da ima tisti jetični človek največ upanja do oz¬ dravljenja, kteri spi v takem zraku, kteri je kolikor mogo¬ če po vsem jednak zraku zunaj Kar velja za jetičnega Človeka to velja za zdravega. Nauk: odpri okno tako, da boš imel tisto vročino ali tisti mraz v spalni sobi kakor zunaj. Pijmo ga, dokler živimo! Najboljšega pa ima MARTIN SIMSICH Gostilničar na Grovc Zapadna Slovanska Zve USTANOVLJENA IMORPORUU^ 5. JULIJA 1908 VOjgF i* \Vestern Slavonic Assoclatlon Glavni sedež: Denver. Colorado GLAVNI ODBOR: Predsednik• JOHN PKKKC, «11 'Vasi.. Street. Denver, Colorado. Sadnik: MARK MATJAŠIČ- 2322 Madison Ave. Uu«SX?' V prejšnih letih! Velikokrat slišimo, kako so naši pradedje živeli in kako so bili zdravi. Živeli so vedno po zahtevah narave in brez vsake razkošnosti Absolutno nemogoče pa je za ljudi, ki žive v me¬ stih, da bi jim dalo tako življenje zadovoljstvo. Nenavadno živ¬ ljenje, kakor primankljaj svežega zraka in solnčne svetlobe, vplivajo zelo slabo na nas in nss prisilijo, da moramo iskati zdravila, katera pomagajo vzdržati naše prebavne organe pri pravem delovanju. Kot tako zdravilo je dobro poznauo Trinerjevo zdravilno grenko vino Prvi ud nek tega zdravila je, da očisti vse zaostale tvarine' , . ne bl emele biti tam, posebno ostauke neprebavljene hrane, ki so so vstavili vjdrobu. Ti stari ostanki jedil zastrupljajo celi život. Drugo sredstvo je. ojačiti notranje organe in tako prepte zdravita ° VUO b0 ‘ ezen ‘ priporočamo nadaljšo uporobo tega V bolezni želodca v bolezni jeter v bolezni črevesja TRINERS b ITTER-W1HE »»lanovo Horkeviho v J 0»tPH T n,NER “-‘MS .cniCAco.iu._ ša pmnoč. Ravno zadovolnost in sicer zato, kerpi posti, slabosti, bolečinah in uiorii S kot pri zapeki, nei lenem životu, zgubi apetita in iz^bi^spancl 1111116111 b&rvi k ° Že ’ ZgUbl Dobi se v lekarnah. JOS. TRINER lo/> «. Vazevalec ln Izvaževalec 133-39 S. Ashland, Chicago, 1 Pn rokah, da ga lahkot i 1,113,03,1 prenehajo pri pr * 1 ^ *. ,ak01 r * bi, ° „Prokleta...!“ Roman, spisal Emile Riclieboarg -Poslovenil Janko Leban —- j vrata, vstopim, nikogar v so- I bi... Ozrem se okoli sebe, vse Moglo se je sklepati, da je| v redu v sobi, postela ni bila nnnntnilr "* r imel popotnik veliko večjo 6Voto pri sebi, isto tako kaj dragotin, sioer ne bi bilo povo da za zločin. Preiščejo srajco in cvirnate gate, ki jih je nosil mrtvec. Bile so, kakor žepna ruta brez vsakršnega znamenja. Niče¬ sar ni bilo, kar bi določalo ka¬ ko identiteto. Sodišče je imelo pred seboj nepoznatega mrtveca, in ni bilo znakov, da bi se po njih sodilo, kdo je bil umorjenec. Bilo je to zlodejstvo, ki se je videlo prve hipe pokrito z ne podirnim zastorom. Instrukcijski sodnik je pač takoj sposnal velike težave te preiskave. ,,Ali nimate v tej zadevi nobene izjave med ljudstvom?“ povpraša obrniv- ši se proti županu. — ,,Ne. gospod, nobene. “ — ,,Žandar- ji naj zajašejo konje ter odide¬ jo v Civry in okolico zasledo¬ vat,^ 1 reče preiskovalni sodnik ,,Ni mogoče, da ne bi bil vi del tega mladega človeka vče- rajsni dan nihče nikjer. 11 Po¬ tem se obrne do tajnika: ,,Iz¬ volite vzeti polo papirja ter osobno popisati umorjenca. ‘ 1 Tajnik, ubogajoč, se pripra¬ vi k temu. V tem trenutku odpre polj ski čuvaj nekoliko duri, rek- 8i: ,,Pred župnijo stoji zunaj mcž iz Sant-Iruna, ki bi rad videl mrliča. 11 — ,,Naj vsto pi,“ reče generalni prokura¬ tor povprašujoč inštrukcijske ga sodnika s pogledom. Hipec pozneje se pokaže na prag mrtvašnice majhen trš- Čast mož s svetlim obrazom, živimi, mežikavimi očmi, s klobukom v roki. Inštrukcij3ki sodnik ide pro ti njemu ter mu zabrani stopi ti naprej. ,,Vi ste iz Sant-Iruna? povpraša ga. — ,, Da,gospod." —,,Kako rokodelstvo imate? 11 — Gostilničar sem, gospod, lastnik gostilnice ,Pfi dveh belih psih, 1 pravijo mi boter Bertaux. 11 — ,, Dobro, vi želi te videti umorjenca. Zakaj? 1 Gostilničar, nekaj zbegan, boječe okrog pogleda. ,,Bertaux,“ nadaljuje urad¬ nik, ,, jaz sem instrukcijski sodnik; odgovorite mi.“ Boter Bertaux stopi korak nazaj ter se globoko prikloni. ,,Gospod sodnik, 11 reče vz¬ ravna vši se zopet, ,,hočem vam nekaj povedati. Kakor mi je bila že čast odkriti, sem gostilničar ter prenočujeta lju di — pešce in jahače. Nu, dva meseca sta menda potekla, da sem v najem dal sobo mlade mu tujcu, ki je moral biti po sten človek, ker me je zme¬ rom točno plačeval ter mi ni nikdar delal neprilik. To jutro ob navadni uri, pošljem našo deklo, Suzano, tisto debelo štulo z rdečimi lasmi ^ v sobo gor povprašat ga, ali želi zaju- trk. Suzana potrka. Ni odgo¬ voril, Nato se rujavka priku¬ piti vsa jezna zopet dol, rekši, naj brdkega Leona le sam pre¬ budim. “ —„Ali! “ vzklikne uradnik. ,,Se li zove Leon? — ,,Da, gospod sodnik, ^Le¬ on 11 . ,,Leon . . . dalje! 1 — ,,Kaj?... Ah da, urnem. Vi hočem izvedeli njegovo dru¬ žinsko ime. Tega pa ne poz¬ nam ; še tega ne vem, če ga sploh ima.Dalje,dalje. — ,,Nu, nato rečem buzam, da je goska ; da, primojdunaj tako sem rekel — oprostite, gospod sodnik. Potem grem sam po stopnicah gor, potr¬ kam, pa ne dobim nobenega odgovora. Ključ je tičal v kiju, Cavnici, zavrtim ga, odprem | dati r dotaknena. Nu, to pa je šega vo! mislim si. In nekaj tre- notkov sem stal glup tu, bog- me ves glup, kakor tičje stra¬ šilo sredi polja. Zdajci se me ! loti misel in groza me obide.. Moram vam namreč povedati, j gospod sodnik, da sem malo 'prej bil slišal, da so našli člo¬ veka ubitega na deželni cesti pri Fremioourtu 11 — ,,In te 1 daj ste mislili, da utegne ta ' človek biti vaš najemnik? 11 — ,,Tako jel 11 Instrukcijski sodnik stopi na stran ter mu pokaže mrtve¬ ca na mizi. ,,Stopite bližje in I poglejte, 11 reče. Gostilničar naredi par kora¬ kov, upre pogled v truplo ter zakriči: ,,Onjel“ ; jjoon mož se popraska za ušesom, potem na nosnem koncu ter nazadnje reče: ,,Nu jpač, pač, gospod sodnik. 11 — ,,Mi poslušamo, vi govorite. “ — ,,V Saint-Irunu so kmalu I izvedeli, da je izginil moj na jemnik. Pa pride k meni sta 1 ra ženica, ki jo zovejo Švicar- ,Uo, ker se je rodila onostran naših gora, ter mi reče: ,,Bo ter Bertaux, pravijo, da sc vašega mladega gospoda da¬ nes ponoči ubili pri Fremieo urtu.“ — ,,Jazjo zavrnem. Nato odgovorim: ,,Lahko je! 'Domov ga ni bilo. 44 Potem pravi prav tiho: ,,Veste li, boter, kaj sem videla ponoči, lako-le okoli ene? ,,Kako li to morem vedeti? Ob eni, ta krat sem spal kakor kanon. 1 Švicarka pa nadaljuje: ,,Nu, I boter, videla sem kako je nek do skrivaj lezel iz vaše hiše skozi mala vratal 11 Nato re >čem: ,,To je bil moj najem¬ nik 1 11 Ona pa se odreže: ,, Ni Ničeva hrana. Hrana, ki nima redilne vre dnosti, je popolnoma ničeva. Vsakdo naj dobro preudari, katera hrana ga najbolj redi. (Je kaj moti redno prebavo, moramo takoj poiskusiti, da telo do dobrega izčistimo, ne da bi ga oslabil’. Zanesljivo zdravilo v takih slučaj h je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To vam ne le prežene vso pusto snov iz dro- bja, temveč isto tudi okrepi, da izvršuje svoje delo brez Izdravila. V boleznih želodca jeter in Črevesja je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vi- 'no vedno izdatno. V lekarnah Jos. Triner, izdelovatelj, 1333 1339 S. Ashland ave. Chicago 111. Da zadostimo mnogim po¬ vpraševanjem po Trinerjevem linimentu, smo zdaj priprav¬ ljeni, pošiljati ga po pošti za |50c. To je eden najboljših li- nimentov na svetu. — Adv. 12 . Nato odidejo v poleg naha- jjajočo se sobo, uradniki sedejo okrog mize, a instrukcijsk’ sodnik nadalje zaslišuje krč marja. ,,Tedaj ste gotovi, da je u- morjenec, ki ste ga ravno vi- Ideli, vaš najemnik? 11 — ,,Po¬ polnoma gotov, gospod sod¬ nik. “ ,, Pravite, da poznate le njegovo ime Leon. 11 — ./Pa¬ ko je. “ — ,,Tedaj je odveč, povprašati vas, ali veste kaj o njega rodbini. Ali nam more¬ te povedati, kje je bival pred dvema mesecema, preduo je postal vaš najemnik? 11 — ,,Te¬ ga ne vem. Vem le toliko, da je iz Rheimsa vChampagne. 1 ,,To je vsekako oporišče; pi¬ lite, gospod tajnik. Je—li do¬ bival pisma? 11 . Boter Bertaux zmaje 2 gla- I vo. ,,Mislim, da je pisal mno¬ go pisem, ki pa nanje ni dobi¬ val odgovora, “ zavrne. Jedno , pismo je vendar dobil, koliko jaz vem. Predvčerajnjim, mi slim. “ — ,, Pri sebi ga ni imel Našli ga bomo tedaj gotovo v njegovi sobi, 11 reče instrukcij ski sodnik obrni vši se k gene- I ralnemu prokuratorju. Potem nadaljuje proti krčmarju:,, Ali veste, zakaj je prišel mladi mož k vam v Saht Irun?“ — ,Ne, gospod sodnik. “ — , ,S 'čim se je pa pečal? 11 — ,.Z ničemur. A pač! pisal je . . . moj Bog, koliko papirja je ta človek počečkal? 11 . Tajnik se namuzne. Tudi generalni prokurator in in- 'strukcijski sodnik nista mogla kaj, da ne bi se nasmehnila. ,, Kakor je videti po njego¬ vi vnanjosti, po njegovem pe¬ rilu in belih rokah, je moral .biti premožen, 11 nadaljuje in- Istrukcijski sodnik. — ,,Tega ne vem." — .,Pa ste vendar . sami rekli, da vas je ločno plačeval? 11 — ,,0, to pa to, vsakih štirinajst dni do zadnje ga vinarja. Bil je varčen člo¬ vek, ni po nepotrebnim tro sil. 11 — ,,Je liimel kaj drago¬ tin? Uro na primer? 11 — ,, Ni¬ koli je nisem videl pri njem. 1 — ,,Tedaj ne verjamete, da bi ga bili oropali? 11 — ,,Kako lito morem vedeti? 11 Ali veste, kam se je napotil Poslušalci so sledili njego¬ vim besedam s plašno rado¬ vednostjo. ,,Nato,“ nadaljuje gostilni čar, ,,reče žena še bolj tiho: Bil je volčji ubijalec! 11 Instrukcijski sodnik skoči pokonci. Župan in mirovni sodnik izmenjata iznenadena pogled; le generalni prokura¬ tor ostane miren. Zupan izpregovori. , j,To je nekdanji vojak, br- Ihek mož, dobro zd&n po vsej okolici; ime mu je Jean Re naud in stanuje v vasi Civry‘ — ,,Odkod ima čudni nade- vek, volčji ubijalec? 11 — Ne¬ kaj let sem videvajo v naših gozdovih volkove, ki delajo 'ljudem mnogo škode, ko po¬ padajo njihove črede. Jean |Renaud, ki je močan, srčan mož in dober strelec, je imel dobro misel, posvetiti se lovu na volkove. V zadnjih treh | letih jih je ubil izvestno deset Instrukcijski sodnik malo pomisli. Potem reče: Ta mož I tedaj stauuje v Civryu in so 'ga okoli polnoči videli v Saint Irunu, kako je skrivaj lezel iz hiše gospoda Bertauxa, boječe |se skrivajoč vsem pogledom. .To je stvar, ki daleč sega, go- jspoda moja. 11 — ,,Jaz mislim za svoj del, da na Jeana Re nauda ne more leteti najmanj ši sum. “ — ,, Dragi mi gospod župan, rad hočem potrditi do¬ bremu vašemu mnenju o tem možu, dokler nimam nadalj- nih vesti; pa strašno zlodej¬ stvo se je zgodilo. Krivec mo ra biti... | Iščimo ga in naša dolžnost je, da ga najdemo. Izjava gostilničarjeva je bi¬ la res izredne važnosti. Mirovni sodnik ni smel za¬ molčati, kaj se mu je poveda¬ lo to jutro v bližini seuillonske pristave o Jeanu Ilenaudu. Natanko pove besede ženine in obeh hlapcev. Obraz instrukcijskega sodni ka se zresni. ,,Tudi tukaj ta Jean Re- naud, 11 deje. ,,Kakor vidite, ta človek se pokazuje povsod. Koj iz začetka se govori o ne- j ki puški. Žrtva je bila zadeta po krogli, kar zopet govori zo- I per Jeana Renauda, čegar o- rožje je vsekako moralo biti 'nabasano, ker je preganjal volkove. Žena trdi: ,, Videla sem Jeana Renauda s puško. ‘‘ Dva moža sta ga tudi videla, i pa brez nje. To se nam mora 'pojasniti. “ Neki mož, ki je bil postav- VValtcrJcv 0 pivo prodajamo v stekle¬ nicah ah sodčkih. Prodajamo tudi drage raznovrstne opojne pi¬ jače ter smoke. Led zastonj unijaši — razvažajo naše blago. Slovenski delavci H. LEVIN & SON lastnika C C. A, WENNERMARn zlatninar in urar Dobro blago po najnižjih cenah. Vsakojaka (»opravila izvršena toč¬ no in poceni. Novi naslov: 1245 EAST EVANS AVE. ::: BESSEMER Zavarvujte Vaše 'zdravje kakor ludi Vaše imetje. Xe vemo časa ko nas bo zadela ne¬ sreča, zato je umestno, da smo ved no zavarovani z raznovrstnimi za¬ varovalninami, kot za poškodbe, bolezen in življenje ob enem pa tu di proti ognju. Podpisani zasto paan različne in najboljše zavaro valninslce družbe. Nadaljna pojas¬ nila vsakemu uljudno dam. Matt Jerman Pkone Red 4782 321 Palm Streči, Pueblo, Colo. Gospod trgovec! Mogoče si že opazil, da ima -jo drugi trgovci več uspeha nego Ti In zakaj? Zato ker drugače ravnajo s svojim obrtom. Oglašujejo po listih, kaj ne? Stori tudi ti tako, in videl boš razliko! McGovem Coal Co. prodajalci premoga TELEPHONE MAIN 881 Corner C and Plnm Slreel PIJTE PIVO! ljen za čuvaja mrliču, se pri bliža mizi uradnikov. bif vderaj?" kratku nikar, go- i spod sodnik. Bo zajutrku je bllža mizi uradnikov, odšel ter prišel domov proti: ( t Gospodje,“ reče, jaz sem šestim k obedu, tako da sem|j eana Renauda videl včeraj v mislil, da ga najdem danes, jr re micourtu; šel je v mlin. r nietzovi sobi. I r «v.i -’ zjutraj v njegovi sobi. ,,Je li večkrat ponoči Hodil iz hiše? 11 Ponoči? Ne, da bi jaz vedel. Toda po dnevu je Časih odhajal. 11 —,,Je li dolgo izostajal? 11 — ,,Nekaj ur, časih ves dan. 11 — ,.In ali nič ne veste, kam je hodil? 11 — ,,Nič, prav nič.“—,,Nu, I hvala vam, boter Bertaux Imate li sodišču še kaj pove- Lahko potrdim, da ni imel puške pri sebi. “ — ,,0b kate ri uri?’ 1 — ,,Tega ne vem go¬ tovo. Pa že se je delala noč!“ — ,,Gospod župan, 11 reče in¬ strukcijski sodnik, ,,bodite .tako dobri ter naznanite mli¬ narju, da ga pričakujemo tu kaj. “ Župan zapusti sobo. Deset (Nadaljevanje na 4. strani.) STANKO & SAJBEL Slovanska Trgovina z grocerijo ln sve¬ žim mesom. Pri nas se vedno dobe fine kranj¬ ske klobase, suha rebra In drugo prekajeno meso. Imamo obširno zalogo špecerij¬ skega blaga (grocerije). Domače pecivo Je naša posebnost Zastopamo Slovencem dobro zna¬ no manufakturno družbo W. F. SEVFRA CO. In imamo polno za¬ logo SEVEROVIH ZDRAVIL. V naših prostorih se nahaja po¬ štni urad. kjer se dobijo poštne znamke in Postal Money Orders. Postrežba Je točna. Slovenoem se najtopleje priporočamo. PHONE MAIN 137 314 PARK SI.. - PUEBLO, COUL Oglejte sl našo novo zalogo jesenskega pohištva, peči, preprog, Itd. Prodaj a¬ mo po najnižjlh mogočih cenah proti lahkem izpl a čevanju. Vedno več Slo¬ vencev kup uje o d nas. _ <$Keene 3I3 - ,5N - UnionAve - /v/?ftm/R£.Qčt>ffi.ČTovES Pueblo, Col. ‘SIMOLINA* in ,BANNKR‘ MOKI sta slični starokranjski moki. Vpra¬ šajte vašega grocerista po imova- nih mokah. : : : : * 5 The Austrlan Mercautlle * Se priporoča cenjenim rojakom v obilen obisk kateri hočejo kupit! vedno sveže S tn posušeno meso, kakor tudi vsako- 3F vrstno GROCERIJSKO BLAGO. Po- Sfi oebnost so suhe domače kranjske kloba- VT se. Postrežba solidna. Cene niške. JOHN GOR8ICH 2* 1206 SO- sur* FE AVE. NOVAK & GREBENC 3 ^ Pueblo, Col. Zastopnika za južno Colorado ^ Izvrstna pijača! Walter’s GOLD LABEL BEER “It’s In the Brevving” The Walter Brevving Co. PUEBLO, COLO. Politični oglasi. Slovenskim volilcem! I ' 8m da le mal ° 3l0 '' eD01 ; ! želi, da bi Colorada poštah Prihodnje primarne volit suha z Ht >o pa tudi svobu« ve so večjega pomena ne S° j prihajam v javnost s tem marsikdo sluti. Primarne T , volitve odločajo kedo posta- ‘-»»nkom. ne kandidat ene ali druge i Znano je vsem, da prohi- sfcranke za en ali drug urad. I bicijonarji skušajo zmagat: Kandidati, ki so nominirani i v jeseni ter odpraviti salone pri primarnih volitvah ima-j v celi državi. Oni imajo svo¬ jo priliko biti izvoljeni. Ker!jo organizacijo in ni vere, ki se pa v naprej nikdar ne mo ima bolj zvestih podanikov, re vediti, katera stranka bo j Verujejo v prohibicijo bolj zmagaia, je pa umestno da j nego kristjani verujejo y se že pri primarnih volitvah Krista. In zato bodo delo- ozira na vse kandidatje ne vali Da vse mogoče načine, glede strauk ter se skrbi, do da nas premagajo. Dve leti se ne nominira slabih kandi- j nazaj smo jih poražili z 40. datov. !000 večino, a dosedaj so se Letošnje volitve so odlo- j pa že toliko pomnožili, da se Ciinega pomena za mnogo j je res bati — bati, da jim bo- nas Slovencev. Izid istih zno i mo morali podleči, posebno biti v naš prid ali pa v ško- j če bomo spali sedaj, ko so¬ do. Jaz sam sera zelo intere- j vražnik deluje na vse kriplje. siran v prometu z opojnimi Ne bodimo mlačni! Nevar- pijačami, zato se pa nad vse nost ki nam preti je veliko zanimam, da bi bili prohrbi-! večja nego kedo misli. Zato cijonarji poraženi na celi črti In ne le iz tega razloga se potegujem za mokri element temveč tudi radi tega, ker pa mi, ki ne želimo suhe Co- lorade, bi morali skrbeti da uas ne premagaj''. In nazaj k primarni volit- Slovenskim volilcem se priporoča E. C. HIGHBERGER demokratski kandidat za] County Clerk Mr. Highbergerger {e edini okra)ni uradnik, ki ima slov. pomočnika. Volite demokratski tiket! Harry Leddy kandidat za.,Jus tiče o! Peaee“ na demo¬ kratskem tiketii, se priporoča Slovencem Glasujte za ^ W. F. «AFFERTY Demokratski kandidat za šerifa County Sheriff Mr. McCafferty je dobro poznat tukajšnim Slo¬ vencem in Hrvatom. Bil je načelnik pueblske poli¬ cije :Chief of Police: leta 1902. pod okrožnim sodnikom {. E. RIZER-jem. Policijo je zopet načel- jevalleta 1905. podžupanom John T. WEST-om, namreč za dobo 4. iet. Kot policijski uradnik je vedno postopal pravično z vsakemu, ne glede na narodnost ali politiko. Rečeni je povsem zmožen in ima sedaj ugledno službo na D. & R. G., namreč kot načelnik „Special Agents“. Slovenskim volilcem se najtopleje p r i p o r o č d. Prohibieijonarji sicer ni- najo lastne stranke tu v Co- loradu, da bi postavili kan- lidata za guvernerja in dru¬ ge državne urade. Zato pa se zatekajo k drugim stran¬ kam ter dajejo svojo skupno podporo takim kandidatom, ki simpatizirajo z prohibici- jonarji. Tako na pr. letos so se zatekli k dem. kandidato¬ ma za guvernersko nomina¬ cijo Napierju in Pattersouu. Vprašali so njiju, če hočeta prevzeti prohibicijsko stališ če v slučaju nominacije. Oba sta pa liberalnega mišljenja in noben se ni hotel zavzeti za suhi element. Suhi fanati ki so potem šli do Costigana kandidata na progresive ti- ketu. Tudi ta ni hote'zasto pati prohibicijo. Nato so šli še k rep. kandidatu Samuel D. Nicholsonu. Tudi ta me¬ ni osebno poznani človek, je dokaj liberalen in ni hotel zavzeti stališče suhačev. in ti fanatiki, ki niso mogli do¬ biti nobenega aspiranta za guvernerski urad, ki bi se zavzemal za njihovo stališče so pa s peticijo spravili na republikanski tiket za nomi r nacijo George Uarisona, naj večjega sovražnika mokra- čev. Izmed vseh kandidatov je torej ta Carleson edini, ki ko bi bil izvoljen, bi nam bil v veliko škodo. Id zna biti ne samo nominiran temveč celo izvoljen. Vsi suhači bo¬ do sedaj delali za njihovo Dominacijo. Mi,,mokri* 1 bo¬ mo pa razdeljeni na več stra ni in ako se nekoliko ne zdru žimo proti njemu, tedaj bo¬ de sigurno nominiran. In kar je še huje, zna biti tudi izvoljeD. Kajti za njega bo¬ do v jeseni volili vsi republi¬ kanci, vsi suhači ne glede političnih nazorov ter tudi muogo demokratov, kateri bodo opustili njihovo stran ko radi Ammonsovih borna tij. In ako je Garlson izvol¬ jen, tedaj bo takoj stopil ja¬ ko strogo proti nam. Torej moj nasvet. Kdor želi, da premagamo tega ne¬ varnega Carlsona, naj pri torkovih volitvah voli repu¬ blikanski tiket in voli kake¬ ga druzega kandidata za gu¬ vernerja, namreč njegovega nasprotnika Samuel D. Ni- cholsona, ki je zelo liberalen in ako je pozneje izvoljen, bo mokračem Šel na roko.Tako naj storijo vsi republikanci, tudi progresivisti, katerim itak ni potreba izbirati, ker že imajo kandidatje odloče¬ ne. In nadalje, tako naj bi Dudi volili vsi demokrati, vsaj vsi oni, katerem je vseeno, kedo načeluje njihov t ket Nominirati bo itak Patter- son, t.akortkoč nominiran le že Costigan in če še dobi¬ mo N cholsona na republi¬ kanskem tiketu, tedaj ne bo¬ de nevarnega kandidata, vsaj kolikor se tiče nas mo- kračev. La ako imamo te trije liberalne kandidatje kot načelnike naših velikih strauk, tedaj ostanejo suha¬ či brea načelnika, brez kate¬ rega ne morejo zmagati v jeseni. Moj nasvet je, izbrati varne kan iidate pri primar¬ nih vblitvah, meseca novem¬ bra naj pa sleherni državljan voli za katerokoli stranko želi. Z rodoljubnim pozdravom Frajik Zaitz, L iadville, Colo. r ,Prokleta..J Listnica uredništva in uprav- ništva — Za politične oglase ne prevzamemo nobene od¬ govornosti. Pohištvo po zelo nizki ceni Raznovrstno pohištvo, kot postelje modroci, stoli, omare, šiyalni stro¬ ji, peči, shrambe, štedilniki, niize itd. so dobijo najceneje pri ! SAM NELSON , TELEPHON UNIN 1660 J 203 SO. UNION AVE. PUEBLO, COLO. Nadaljevanje iz 3. strani. minut pozneje se povrne \ mlinarjem vred, ki je ves bel od moke prihitel tja. ,.Stopite bližje,“ reče m- strukcijski sodnik, ,,ter bla govolite odgovoriti mojim vprašanjem po resnici. Ali vas je včeraj obiskal prebi¬ valec iz Ctvrjra z imenom Jean Renaud?* 1 — ,,Da, gos- pod.‘‘ — „Ob kateri uri!“ - , Moralo je biti že črez deve¬ to..« _ „Kaj li je imel pri vas opraviti?•* — ,,prišel je po¬ vprašat, ali je pšenica, ki mi jo je bil prinesel, že zmleta. 11 — ,,Ali veste, je li prišel na¬ ravnost iz Civrya?“ — »Pri¬ šel je bil iz Terroisea, kjer je imel opravilo.** — ,,Je li imel puško s sabo?** —- „Ne, gos¬ pod. ‘* — „Ob kateri uri vas ie zopet zapustil?** — ,,Nu, moralo je biti okolu polenaj stih; pokramljala sva bila malo ter izpila ga kozarček" — „Dobro je. To je vse kar smo želeli izvedeti od vas. Zdaj lahko greste. “ Po odhodu mlinarjevem je nastalo za hip globoko mol¬ čanje. »Dosedaj,* 1 počne nato ge¬ neralni prokurator, ,,bi ka zalo vse, da je Jean Renaud storilec ali krivec. Uboj se je zgodil oči vidno po deseti uri, ob času, ko na pristavi seuillonski vse spi, ker niso tam ničesar slišali. Zdaj za¬ pusti Jean Kenaud mlin o polenajstih, se obrne prot Civryu ter skoro sreča mla¬ dega človeka. Nedvomno je vedel, da ima nesrečnik ob tej uri storiti to pot. Premi¬ slimo zdaj reč zaradi puške. On je ni imel s sabo, ko je prišel v Terroiee, ni je imel zapustivši mlin, to je doka¬ zano, mnoge priče temu pri¬ trdijo. Pa neka ženska trdi nasprotno; ona pravi, da je videla Jeana Renauda zve¬ čer s puško. Jaz verujem na to izjavo ženino, kakor veru jem tudi na drugo. Ta žena je lahko Jeana Renauda o polsedmih, celo pozneje sre¬ čala s puško in deset minut pozneje ga je bilo lahko sre-j čati brez puške. Če je Jean Renaud krivec, ki ga iščemo, potem je svoje dejanje prej bil sklenil ter na plamen po¬ skril orožje, ki se ga je mislil poslužiti.—Sledimo mu na njegovem odhodu iz mlina: on zapusti Freiu c urbopol- enajstih, vzame puško iz skri vališča, leže na cestni obrO' nek v zasedo ter čaka...** •Dalje prihodnjič. Pueblske Novice Zrakoplovi igrajo vchko u logo v sedanji vojni, li » povsem varni tri tisoč Cer. Ijev nad zemljo. Sovražnik jih težko napade v tej višmi. Zraltoplovee pa lahko opa¬ zuje sovražnika Iz višine lOUOO čevljev. Z v opazovanje so najbolj pripravni navadni letalni stroji, k) se lahko br- zo premikajo in niso tako velika tarča za sovražne to¬ pove. Za spuščati bombe in povzročati škode so pa naj¬ bolj pripravni vodilni balom kot na pr. Zeppelini. Ti lah¬ ko nesejo s seboj ne samo večje množine bomb, temveč celo topove in brzostrelne puške. Teh balonov ima naj več Nemčija, ki je ž njimi že v Autfferpu in Parizu po- vzročila malenkostne škode. di nanovo izvolili. Na dru«o roko se pa operatorji zelo tru¬ dijo, da bi ga porazili pri pri mamili volitvah ter na njego¬ vo mesto postavili moža ki se bo bolj zanimal za kapita¬ listične interese v kongresu loraj demokrati, ki so prija’, teijt štrajk.rjev, naj bi volili Ldivard Keatinga. Repuhli- kancem pa dajemo sledeči na¬ svet. Guvernerjem skuša biti nominiran George Carlson odt , S i ' biUa kandidata od prohibicijonerjev ker je on S“ s W lh sovražnikov mo' knh. Poleg je pa Carlson mddJh “ a)Ve,Sii Pristaš oo „. radskih operatorjev. On je bil »TV "gumirano de- g|S«aSoSo! nizka™ dela^^-orga »idatujetrebaTv-to e? sto" piti na prste. . K st °- Tin-či|a j, ““do obstoječo j z moz. ^mobilizirala ar 200.000 Fred B. Duvall demokratski kandidat za ,,County Clerk‘‘ se priporoča slovenskim volilcem ob pri marnih volitvah. Mr. Duvall je član tiskarske unije že dol go vrsto let. V Pneblu je bi val 25 letin uživa spoštovanje vseh meščanov. ko opaziti, še manj'nabi¬ ti. Aeroplanov pa u 1 ' ranci ) a in ujeti ““»t plovci so znani k ot '“ko. V sedanji vojni so i c .!|. oi ili veliko ulogo in 0 § *i odvisni francoski uspel]; *“ Turški poslanik v ty a ,. tonu je zadnji torek izjavi!^ je Turčija v prijateljski v* z Bolgarijo ter da ni Dr :* 7' vati, da bi stari balkanski vezniki sedai stonili *a> proti Turčiji. Trdil je taft se bo Turčija skušala i 20 ’ 7 vojni. 8nil i Mnogo zaostalih naročnik ov še ni odzvalo našemu pozivu d g obnovilo naročnino. Istim 'i, morali ustaviti list, ako sekmT ne zglasijo. Kdor je pa slučajno' slabih finančnih razmerah, na j blagovoli tako m!... (l‘ prava S. Naroda] naznani,! VABILO na Plesno veselico katero priredi slov. samostojno podp. Društvo “SLOGA’ dne 13. sept. 1914. v dvorani sv. Jožefa a to prvo veselico našega društu najuijudneje vabimo vse slovenij občinstvo v Paeblu. Naklonjen« drugih društev bodemo ob vsaki priliki z veseljem vrnili. Zaizv® j.abavo bo preskrbljeno/ ODBOR VABILO na PLESNO VESELICO katero priredi Slov. podp. društvo »Planinski Bratje" štev. 5. 1 . S. Z. LEADVILLE, COLORADO dne 13. septembra V dvorani na 527 Elm Street Za izvrstno dobro domačo zabavo bode pridno skr¬ bel odbor. Slovenci v Leadvillu se uljudno vabijo. Dr. Sv. Trojice NHZ bode obdržavalo PIKNIK 1 i pri mostu, dne 13. septembra 1 ncctek ob 8. uri zjutraj. Izvanredna zabava bo preskrbi* na za vse udeležence. Vozovi bodo vozili vsako uro iz Oron, Bessemerja in tudi od (Geča) Steel Works Gate. Vsi Slovenci in Hrvati so uijudno povabljeni! „JI. GRAHEK, ESTA1 £tom S Tnvl™ Gralj ek-a) Trgovina z raznovrstnim ko,- ti,mobširno zalogo možicih oblek in potrebščin KOI tudi obuvala. - -“•» kor tudi «1 ° , lrn ,° za ‘°2° možk-ih oblek in pol buvala, kovčegov, pohištva, železhe rum-, •— rrodajamo Trinerjevo Vino na debele Gostilničarji! Naročite to vino naravnost od m n « TELEPHONE MAIN 1094 J1201-3 S. Santa Fe, Pueblo, C _ tiskarna SLOVENSKI NAROD !f., c ? ln ? sl - Oskarna na zaP a ‘ au in Izvršuje vsakovrstne tiskovine lično in pravilno- jj P ' °- Box 1181 Tel. Main^l IL I t ub' i- robe, itd