PRIMORSKI DNEVNIK ZBIRAJMO dokumentarni material iz naše slavne narodno osvobodilne borbe, da bodo razstave ob deseti obletnici ustanovitve OF čim lepši in do-stojnejši dokaz velikih žrtev našega ljudstva Cena 15 lir Deželna samouprava ■d pravice Slovencev v Italiji oi?M>avljamo uvodni članek siasila Demokratične fronte Slovencev v Italiji «SOCA» J™ 13. t. m. o deželni samo-pravi m pravicah Slovenja, v KalUi, da bi bili tudi 1*1' Citatelji obveščeni o t®* vaznem vprašanju. se vsa pod dojmom kata-rhZl^nroa poraza fašizma je izrl i aina skup iina _.ela in zastopniki Ijud- bvLt°,SPre]eli ~ n0V0 repu-■non , ustavo, ki naj bi tli Ja!a državo po novih po-fpobode iB prava ............ demo- „ ^ tej novi ustavi je irjt nu ^ in naslednjih do- fcracije. da se država deli v de- ’ Pokrajine in občine. Oeže!e morajo imet’ svojo 2muPravo, ki jo vodi dežel-ločn?6*' Priloga št. VII/ še do-• čeprav se tudi nikoli ni l®®oal po niej in so bili nje- ^^^ukoni, katere je v praksi srn • njeno direktno na-w°tje sed(lj imamo še j. Vrsto fašističnih zakonov, 5! *.e » Praksi izvajajo, čeprav lik morati v smi-lu ustave * Ravnaj odpraviti in nad0-estiti z drugimi, ki bi bili nk> v skladu. čejr° II® ustave je doto. I^b°> da se glede na nji- „ u Poseben značaj in ustroj tonov, pet dežel s posebnim "“‘utom tudi imeti pod Avstrijo in poleg teh. še druge. V smislu tega zakona, bi morali imeti torej že davno našo deželno in kra. jevno avtonomijo s pripadajočimi manjšinskimi pravicami V resnici pa še vedno čakamo, j Prej so se šovin sti izgovarjali na fašizem. Sedaj fašizma, vsaj formalno, ni več in bi moral torej tudi ta izgovor odpasti. Tirolski Nemci in Francozi v Val d’Aosti so s svojim posebnim statutom dosegli vsaj drobtinico tistih manjHnskih pravic, katere nam še vedno odrekajo. Ali pa je. bil morda osnutek statuta za našo deželo, ki je bil izdelan še pred podpisom mirovne pogodbe, samo vaba za primorske Slovence in se zdi oblastem in njihovim šovinističnim svetovalcem, da sedaj ni več potreben? Ker so za bližnjo pomlad razpisane občinske volitve, pričakujemo, da bo čimprej uveljavljen tudi statut Zg našo deželo in izvedene volitve v deželni svet. Seveda pa bo treba paziti, da bodo v novem statutu primemo zajamčene naše manjšinske pravice, in da b-o tudi naše zastopstvo v deželnem svetu tako urejeno, da ga ne bo mogoče izigrati, kar se le prepogosto zgedi, ka dar gre. za naše. pravice. seva, političnega odbora ozN 1 kongres Zveze dramskih Britanski delegat obsoja umelriikov Jugoslavije etaličča wIsarBfl» Lit Kitajske! Kongres je z navdušenjem sprejel predlog, da jugoslovanski Siaiisce Viane L- n nildjsno dramyski umet„iki pomagajo tržaškemu SNG zgraditi lastoo dvorano Delegat ZDA predlaga, naj odbor za kolektivno varnost prouči potrebne ukrepe, hkrati pa naj ostane pri življenju «posredovalni organizem» - Delegat SZ je ponovil že znano stališče - Predložena ni bila še nobena resolucija LAKE SUCCESS, 18. — Politični odbor se je nocoj sestal, da se seznani z odgovorom kitajskega zunanjega ministra Cu En Laja. Predsednik je prečital odgovor in takoj nato j« govoril a-meriški delegat Warren Austin, ki je dejal, da je iz zadnjih dogodkov jasno razvidno, da je pekinška vlada izvršila napad in da mora glavna skupščina OZN sedaj to izjaviti. Austin je dejal, da mora glavna skupščina povabiti Kitajce, naj prenehajo sovražnosti proti silam OZN in naj umaknejo svoje sile s Koreje. «Mnenja smo», je nadaljeval, «da bi morala glavna skupščina zopet poudariti odločitev OZN, da nadaljuje svoje napore, da bo kos napadu na Koreji. Skupščina bi morala pozvati vse države, naj nudijo pomoč Združenim narodom in naj ne nudijo pomoči napadalcu. S tem bi skupščina sprejela sklepe na podlagi načela kolektivnih ukrepov«. Austin je nato izjavil, da kitajski odgovor V neki meri dokazuje, da smatra Peking OZN kot «neznatno in preziranja vredno organizacijo«, ter je pripomnil: ((Poizkus za prenehanje sovražnosti ni uspel; to pa ne zaradi tega, ker naj bi na naši strani manjkalo naporov in dobre volje, pač pa zaradi tega, ker so tisti, ki se bojijo in sovražijo OZN, zasmehovali naše napore in so se igrali z našo dobro voljo«. Ameriški delegat je nato predlagal, naj glavna skupščina pozove odbor za kolektivne ukrepe, ki je bil ustanovljen lansko leto, naj prouči ukrepe, ki jih je treba sprejeti. Hkrati je predlagal, naj ostane pri življenju ((posredovalni organi-I zem», zato da se bo lahko pogajal s Pekingom, «če bi se Maocetungova vlada odločila predložiti predloge za mir«. Pripomnil je še, da morajo «ki-tajci komunisti sedaj nositi posledice svojega dejanja«. Warren A us a n je nato govoril o potrebi kolektivne varnosti in dejal: «Ne moremo dopustiti padca epe države, ne da bi ji ob napadu pomagali, ter čakati, da bomo v bodoče lahko zaščitili dr igo državo«. Ameriški delegat ni predložil nobene resolucije političnemu odboru. Sodijo, da bodo ZDA predložile resolucijo, čim bodo delegati, ki so naklonjeni ameriški tezi, prejeli tozadevna navodila od svojih vlad. Potem ko je Austin izjavil, da so ((nekatere delegacije mnenja, da bi bilo potrebno premakniti vse kamne, raziskati vse P°ti> preden se komunistična Kitajska označi za napadalko«, je dejal, da ni mogoče doseči miru s pasivnim stališčem pred napadom. Nato je zahteval, naj skupščina sprejme resolucijo, ki naj opredeli stališče, ki ga skupščina namerava zavzeti sedanjega poteka dogodkov. Za njim je govoril grški delegat, ki je dejal, da mora Komentarii o hitalshem odgovoru Posvetovanja med ZDA.« Veliko Britanijo in Francijo Pred novim Nehrujevim posredovanjem v W ashingtonu? NEW YORK, 18. — Predsed-1 padalca samo na Koreji, ne da j ki iz te obsodbe izhajajo, sp rej-nik političnega odbora OZN bi torej posplošili, kakor bi ho- mejo samo na podlagi glasova-Roberto Urdaneta je sinoči no- teli v Washingtonu. V tem pri- nja glavne skupščine OZN. vinarjem izjavil, da odgovor meru ne bi bi tako stališče po- V indijskih krogih Pa še 116 pekinške vlade dokazuje, da ta vzročilo za britansko vlado prevlada ni spremenila svojega kinitye diplomatskih odnosov z stališča ter vztraja na stališču, LR Kitajsko. Obveščeni krogi izjavljajo, da ji pri razgovorih med Wa-sbingtonom, Londonom in Parizom prišlo do razjasnitve francoskega stališča. Francija bo solidarna z ZDA, če bodo te Združenj narodi za- Med te dežele spahe "i*.1. Furlanija — Julijska zišlf*0^0 Videmska in Go- bmSK°krajina- Gor ^i in vi~ nove°a zaletka rovarili proti kr l-?s*avi in njenrmu demo. a 'enemu duhu, pa so dose-ku 3e sprejet v dodat-X-’ P° katerem je za-0 odložena izv°dba dežel-avtonomtje pri nas Ve /dar če„^e v dostavku točno dolo-kit°’ ostane v veljavi za-j0 J? likovnih manjšin, kot ^edvideva člen 6. ustave. bij.® Začasnost, k; bi morala . le kratkotrajnega prehodno 1 *!*adnia, pa tudi še ved-k^Va, kakor še vedn0 ča-tist„ na praktično izvedbo aWinifl manjšinskih pravic kj^ v kneški Sloveniji, up Jdadajo na tem polju pra šovinisti, ki so že od ki so ga vrnili. Urdaneta je poudaril sledeče točke: 1. Peking poudarja, da se mora konferenca začeti pred prenehanjem sovražnosti. Ker pa je med vprašanji, o ka-1 predlagale, naj se Kitajska raz-terih mora konferenca razprav- glasi za napadalko, vendar želi, ljati tudi vprašanje Formoze, naj se skrbno proučijo vse po-izhaja, da ne bi moglo priti sledice, ki bi nastale zaradi te-do prenehanja sovražnosti pred ga sklepa. Predvsem pa naj V rešitvijo vprašanja Fonnoze. 2. nobenem primeru ne bo voja-Peking zahteva, naj se njen po- ško poveljstvo tisto, ki bi do-ložai v OZN opredeli pred za- ločilo te posledice. Francija bo četkom konference. S tem po- zaradi tega zahtevala, naj se staja sprejem LR Kitajske v v primeru, da se ob.‘ OZN prvi pogoj za začetek po- j sodi v OZN, praktični ukrepi, gajanj. Urdaneta je zaključil* da bila vrata za pogajanja praktično zaprta že po prvem ki komentirajo pekinškega odgovora. Politični opazovalci pa nakazujejo možnost: J. da bo Nehru odpotoval s Washing-tor., kjer bi skušal prepričati Achesona, naj ne zavrne kitajskih predlogov, ne da bi jih prej skrbno proučil; 2. za morebitno konferenco o Aziji bi lahko izbrali Novi Delhi. Kanadski zunanji minister Fearson, ki je član komisije treh, je izjavil, da ni mnenja, da bi odgovor pekinške vlade popolnoma zaprl vrata za ureditev vprašanja Koreje. Pripomnil pa je, da je besedilo odgovora ((znatno dvoumno«. Dejal je, da morda to izhaja, ker je angleško besedilo prevedeno e razmr re °tan n® sam° Po novi ttstavi. sl že. celo po senžermen-l„ ,7‘’rpuai pngodbi bi mora-nudit' naši narodni _ manjšinske in .Pravne pravice. Pn av- 5X5* imel Usta'ui iz leta 1867 smo Pdjj1 ne sam0 Slovenci, am-"a Furlani in Italijani d«in drugod na ttjjj. kem zajamčeno samo. ki se je tudi v praksi I9jg ,a' Po zakonu od 26 9 italju t- 1322) nart je nova Vse f^ka oblast zajamčila ktg pravice, ki smo jih tajskem odgovoru: c Skušali smo jih zopet odpreti, toda u-gotovili smo, da so res zaprta«. Predstavnik ameriške delegacije V OZN je sporočil, da. i4eU besedilo resolucije, ki ga ZDA | _____ in «številne druge delegacije« pripravljajo, priporoča političnemu odboru, naj da nalogo odboru za kolektivne ukrepe, da sestavi načrt, v katerem naj Manjši spopadi na Koreji glavna skupščina določiti sankcije proti LR Kitajski. Avstralski delegat je zahteval odložitev vsaj za 24 ur, da se podrobno pouči kitajski odgovor. Pripomnil je tudi, da avstralska vlada ne bi mogla pristati na pogajanja, če ne pride prej do prenehanja sovražnosti. Končno je še dejal, da mora OZN zelo skrbno proučiti korak, ki ga misli napraviti, ter je pred-dlagal, naj se dovoli delegacijam daljši čas da se posvetujejo med seboj in s svojimi vladami. Pridružil se mu je tudi francoski delegat, ki je dejal, da mora OZN postopati previdno. Tudi britanski delegat je zahteval čas, da se prouči kitajski predlog. Dejal je, da bi v primeru sprejema kitajskih predlogov bila OZN prisiljena pogajati se s Pekingom in «se podvreči nasilju«, kar bi privedlo samo do zapustitve načel OZN. Dejal je tudi, da je stališče Pekinga toliko bolj obsojanja vredno tudi zaradi naporov devetih ministrskih pred' sednikov držav britanske skupnosti za mirno rešitev. Na koncu je še poudaril protislovja med tako imenovano propagan do za mir in dejanji moskov- V Beogradu so se od 11. do 13, januarja zbrali delegati ju. goslovdnskih dramskih gledališč iz vseh republik na ustanovnem kongresu Zveze dramskih umetnikov Jugoslavije. Kot gosta sta kongresu prisc stvovala tudi člana Slovenskega narodnega gledališč av Trstu Jože Babič in Modest Sancin. Kongres so ob otvoritvi pozdravili predstavniki sorodnih umetniških organizacij: Zveze književnikov, likovnih umetnikov, filmskih delavcev, glasbenikov in predstavnik Sveta za znanost in kulturo pri vladi FLRJ. V svojih pozdravih so predstavniki kulturnega in umetniškega življenja nove Jugoslavije poudarjali velik •napredek in visoko umetniško stopnjo jugoslovanskih gledališč po osvoboditvi in podčrtavali pomembno vlogo gledališke umetnosti pri oblikovanju novega človeka. Delegati so z velikim navdušenjem pozdravili predstavnika tržaškega gledališča Modesta Sancina, ki je pozdrdmi ustanovni kongres in mu v imenu igralcev iz Trst a voščil plodno delovanje. Jedro ustanovnega kongresa sta tvorila referat režiserja Bra slav a Borozana o razvojni poti gledališča pri jugoslovanskih narodih od prvih počet-kov do danes W diskusija o statutu zveze. V diskusijo posegli najvidnejši predstavniki dramske umetnosti vseh republikRdša Plavovič, Mato mu z.u iiiii m aejaiiji. liivaAuv- | pUrOllK; JTi/usu nu-t/Duit, ske vladg in vlad njenih sate- | Grkovič, Bojan Stupica, Lojze TOKIO, 18. — Včeraj so se boji v bližini mesta Yongwol in so se danes nadaljevali. Zlasti so bili hudi boji 1& km severno-vzhidno od .tega mesta. Na srednjem bojišču je neka izvidnica sil OZN vče-Wonju. bodo vključene gospodarske in,| prodrla v mesto diplomatske sankcije proti Ki- tajski. Dejal je, da računa ameriška delegacija, da bo besedilo v tem smislu predložila že n« današnji seji političnega odbora. V političnih krogih ameriške delegacije so mnenja, da se lahko postopa na podlagi čl. 41 11 Neka druga izvidnica pa se je srečala s severnimi oddelki južno od Wonjuja. Neka motorizirana izvidnica sil OZN je danes na zahodnem bojišču ,pri mestu Kumyang-jangu, naletela danes popoldne na močne sovražnikove sile. Izvidnico sil OZN je podprlo le- riških bombnikov na Daljnem vzhodu. Ob svojem prihodu iz Tokia je izjavil danes, da soglaša s tem, da bi uporabili a-tomsko bombo proti DR Kitajski. «Ce se hočemo boriti, moramo zadeti v polno- To je totalna vojna; dobili smo prvo rundo in zgubljamo sedaj drugo — po točkah«. Sest anek Lie-Nehru p v Parizu ie l'}’ 18. — Sir Nehru se akim _s razgovarjal s franco-^Urirjp, ''"ednikom republike * Klavni ,Pozneje se je sestal stine OZN. na podlagi katere- talstvo in boji še trajajo. Nega Varnostni svet lahko dole kaj kilometrov severno od me- či, kakšne ukrepe je treba pod- sta 0san s° prav tako v teku vzeti. Ker pa obstaja možnost boji med izvidnicami, veta Sovjetske zveze, so mne- Danes so opazili velika pre-nja, da mora nastopiti glavna mikanja čet med Suvvonom in skupščina v smislu resolucije Inchonom. o kolektivni akciji za mir, ki Južnokorejska vlada javlja, predvideva ustanovitev komisi- da je mobilizirala vse volovske je 14 članov vprege. Te bodo morale pre- Ameriško in angleško zuna- važati riž med pristaniščem Pu. nje ministrstvo sta v stalnem sanom in Taegujem. zaianičila I stiku in proučujeta odgovor pe. To so v glavnem vsa današ- J kinške vlade. Zdi se, da si gle- nja poročila s korejskega boji- de lega odgovora izmenjali po I šča. V nekaterih angleških vo-diplomatski poti mnenje tudi jaških krogih so mnenja, da ne med Londonom in Parizom, bi bilo nemogoče, da bi kitaj-Attlee je tudi v stiku s prestol- ske sile na Koreji z ustvarit-nicami posameznih domirdo- vijo ((pogojev dejanske preki-nov. Medtem so poslali angle- nitve sovražnosti« zmanjšale škemu predstavniku v OZN no- silo svojih napadov, ali pa bi va navodila. jih celo popolnoma prekinile. Predstavnik zunanjega mini-1 Nekateri indijski krogi v ah- Novi francoski umiki v Indokini HANOJ, 18. — Četrti dan bitke za Vinhyan je bil relativno miren. Včeraj ponoči so, Hočiminhove čete zopet napadle in hotele ponovno zasesti položaje, ki so jih včeraj izgubile. Ni ie znano dokončno število francoskih izgub; menijo pa, da so te precej velike. .0 poročilih iz Tonkina, so Hočiminhove čete zasedle nekatere vasi južno od Haiduon-ga. Na področju Suuea so se morale francoske čete umakniti iz štirih trdnjav. sictvmNv, , se jc ?e U tajnikom OZN Tryg- ®tvu ha indijskem poslani- J) z Nehrujem je •a*a «0 a sta se razgovar- 3u». m dnai'< dnem položa- ^4(10 :* Vpfašanje, ali je še Ogovor je Lie odklonil i,*e ie tudi odpovedal ,°Coj ' ga bil moral imeti 1? le v, radiu‘ Niegov odhod k 1 odložen na ponede- »"NčilJ J Rlavnem" tajniku .1 fHn ?’ se znov« sestane fkibi _Jem in z novozeland-b®,, *lrskim predsednt. rUeiv Ra'S>m’ kl ^ n°C0) 'Monoton 18. — Uvozna ' Eniški iwSS ivaoA. strou strstva je izjavil, da pomeni kitajski odgovor »popolno zavrnitev predlogov«. Dejal je, da je ta odgovor povzročil v Londonu veliko razočaranje. Pripomnil je tudi, da so bili predlogi OZN pripravljeni zelo skrbno in v spravljivem duhu ter so predstavljali največ kar se je moglo storiti, da se približa kitajskemu stališču, Dejal je končno, da mora sedaj OZN odločiti, kaj je treba napraviti. Kljuto razočaranju nad kitajskim odgovorom pa bi bri tanska vlada hotela, naj bi se gleški prestolnici namreč poudarjajo še poseben odpor pe-kinške vlade, da bi podpisala uradno »prenehanje sovražno sti«. Zato pravijo, da bi ustvaritev nekakega dejanskega pre. mirja omogočila začetek poga-5«mj. To so pač predvidevanja Londonu, ki jih pa moramo vzeti z največjo rezervo. Ichael Macdermot je danes izjavil na ameriškem zunanjem ministrsvu, da mu niso znani načrti, po katerih bi ZDA pomagale CangkajSku pri izkrcanju nacionalističnih 4et do Kitajske zavzelo «previdno kitajski celini. Mac Dermot ni čeprav odločno« stališče. Z dru- hotel komentirati zadnjega go-go besedo je britanska vlada vora Cangkajškove žene, ki je mnenja, da je nevarno v vsej v nekem svojem govoru pred-naglici popolnoma obsoditi Pe- videla izkrcanje nacionalistih king. Londonska vlada bj pri- nih čet že v letošnjem letu. stala na to, da se ne proglasi Zanimive izjave je dal danes v *,OA -tr„ za napadalca pekinški režim, v Kaliforniji general Emmet materjai, s letal, itd.'pač pa da se ta razglasi za na- }0’Donnell, bivši poveljnik ame iz kitajščine, in zato bi bilo treba ugotoviti točen pomen odgovora. Vendar se zdi jasno, je pripomnil, da kitajska vlada sprejema naše predloge kot podlago za razgovore, toda pod-rejuje te razgovore določenim pogojem«. ^ IJ-Zi _rl(’u a v kitajskem odgovoru nista prav jasni sledeči točki: 1. vztrajanje, naj bi se razpravljalo prej o političnih vprašanjih, preden prenehajo sovražnosti. Pearson je dejal: «Ne moremo se raz-govarjati s temi ljudmi, medtem, ko gre borba naprej«. 2. Vztrajanje Kitajske za njeno priznanje kot članico OZN, še preden se začnejo politični razgovori. Pearson je dejal: »Ko smo prejeli pristanek 5Q držav OZN za predloge Kitajski, ni bilo sklenjeno, da bi morale te države priznati LR Kitajsko, preden se začnejo razgovori«. WASHINGTON, 18 — ZDA in Saudova Arabija sta podpisali danes sporazum v smislu Trumanove četrte točke. ZDA bodo poslale v Saudovo Arabijo naprave za namakanje in drugi material. Trumanov sestanek z Dullesom VVASHINGTON, 18. — Danes se je Truman sestal z Johnom Fosterjem Dullesom. Dulies bo odpotoval v ponedeljek v Tokio. Truman mu je izrazil željo, naj bi čimprej sklenili mirovno pogodbo z Japonsko. Pogajanja med SZ in ZDA niede sovittt litov. Perujski delegat je podrpl obsodbo LR Kitajske in uvedbo sankcij. Kuomintanški delegat je seveda tudi zahteval kolektivne ukrepe proti pekinški vladi. Sovjetski delegat Carapkin, Malikov namestnik, je dejal, da .popolnoma podpira predloge pekinške vlade, ki «težijo po mirni in čim hitrejši rešitvi korejskega vprašanja in drugih vprašanj, ki se nanašajo na LR Kitajsko in Daljni vzhod«. Poudaril j« nato, da je nemogoče razpravljati o tem vprašanju v političnem odboru brez udeležbe korejskih in kitajskih predstavnikov. Nato je bila seja odložena na jutri. Drenovec, Dmitar Kjostarov, Joža Rutič, Ilija Djuvalkovski in drugi, ki so obravnavali pereče probleme in razvijali smernice bodočega delovanja zveze. Novoustanovljena Zveza dramskih umetnikov bo vodila borbo za čim višji umetniški nivo jugoslovanskih gle daltšč, izdajala bo gledališki časopis in revijo in braihul interese dramskih umetnikov. Na zaključju diskusije je Jože Babič, režiser SNG v Trstu, seznanil delegate s položajem slovenskega gledališča na Tržaškem ozemlju. Opisal je nastanek poklicnega gledališča in osvetlil bogato tradicijo slovenskega gledališkega ukvarjanja v Trstu, ki sega daleč v prejšnje stoletje. Iz opisanega repertoarja in iz podatkov o de- lovanju gledališča v Trstu, so se delegati lahko prepričali, da spada tržaško gledališče med najnaprednejše in najvišje k ulturno-umetniške ustanove na tem ozemlju. Tržaško gledališče zvesto in vztrajno služi visokim idealom napredne umetnosti in odločno manifestira nedeljivost in enotnost slovenskega kulturnega življenja. Ko je Jože Babič pripovedoval o težavah in ovirah ter o nekulturnem postopku odgovornih oblasti, ki že pet let ignorirajo SNG po primerni gledališki dvorani, je med delegati završalo od začudenja in ogorčenja. Mnogi delegati so s solznimi očmi obstopili oba predstavnika tržaškega gledališča in 'jima izročali tople in tovariške pozdrave za vsg tržaške igralce. Z velikanskim in spontanim navdušenjem so delegati sprejeli poziv in predlog Lojzeta Drenovca, predsednika Društva slovenskih dramskih e metnikov, da vsa jugoslovanska gledališča v tekoči sezoni uprizorijo dve do tri predstave v korist tržaškega gledali šča in za nabrano vsoto nabavijo gradbeni material za zgraditev nove gledališke dvorane v Trstu. Jugoslovanski dramski umetniki želijo s to akcijo dokazati več kot golo stanovsko pomoč kolegom v Trstu. S tem darilom želijo na najplemenitejši način izraziti priznanje gledališkim delavcem v Trstu za njihove žrtve, napore in uspehe. Med kongresom so si delegati ogledali več predstav v beograjskih gledališčih, položili'so venec na Kalimegdanu, posebno delegacijo Pa je °b zaključku kongresa sprejel maršal Tito. Pojasnilo Urada za informacije FLRJ BEOGRAD, 18. — Urad za informacije pri vladi FLRJ je danes poslal tisku naslednje pojasnilo: ((Številni listi, tiskovne agencije in zahodne radijske postaje so objavili vest, po kateri naj bi bili vojaški atašeji zahodnih poslaništev v Beogradu povabljeni, da prisostvujejo velikim manevrom jugoslovanske vojske. Vest je izmišljena, ker ne gre za manevre jugoslovanskih vojnih enot, temveč Za skupni vljudnostni obisk v neki vojaški smučarski šoli. Vabila so bila poslana vojaškim atašejem tistih držav, ki so poslale podobna vabila jugoslovanskim vojaškim atašejem v tujini«. lam v mn ob lainll spremembi v vladi LONDON, 18. — Angleški tisk ne kaže posebnega navdušenja ob zadnjih vladnih spremembah. »Times« ‘bžaluje, oa je Bevin obdržal v svojih rekah zunanje ministrstvo, ko je znano, da mu šibko zdravje otež-koiča delo. List je tudi precej previden pri komentiranju Be-vanovega imenovanja. Ves konservativni tisk zelo kritizira ministra Bevana. ((Daily Tele-graiph« sprašuje n. pr., kako si bo mogel pridobiti Bevan v svojem novem ministrstvu zaupanje vojaških krogov. »Financial Times« omenja propad Bevanovega načrta glede graditve stanovanj in pravi, da se s tem ponovno postavlja vprašanje nacionalizacije železne industrije. S sedanjo ministrsko spremembo sta zadovoljna edino liberaln.j «New» Chronicle« in laburistični «Daily Herald«. Se dva demonstranta ubita pri demonstracijah proti Eisenhoweriu Spopadi med policijo in množico v nekaterih krajih Italije * Eisenhower se je razgovarjal z De Gasperijem, Pacciardijem, Pello in predsednikom republike Etnaudijem Trumanove izjave glede kitajskega odgovora WASHINGTON, 18. — Na tiskovni konferenci je predsednik Truman izjavil, da je sporazum z včerajšnjimi Acheso-novimi izjavami, ko je dejal, da je zavrnil nove predloge pekinške vlade, ter je poudaril, da bodo ZDA vztrajale pri svoji akciji, da dosežejo razglasitev Kitajske za napadalko. Truman je odklonil odgovor na vprašanje, ali bi ZDA pooblastile ali podprle Carjgkaj-škove čete pri njihovi morebitni akciji za invazijo kitajskega celinskega ozemlja. Nato je Truman odobril delo večine demokratičnih senatorjev, ki so predložili resolucijo, s katero se odobrava morebitni ukrep za pošiljanje novih ameriških čet v Evropo. Dalje je predsednik izjavil, da bo vlada, čim ji bo mogoče, uvedla v ZDA ukrepe za nadzorstvo cen in plač. Končno je tudi dejal, da ima namen govoriti pred zunanjimi ministri ameriških republik, ki se bodo sestali marca. Pripomnil je, da mu je to svetoval Acheson. VVASHINGTON, 18. — Danes so se sestali v ameriškem zunanjem ministrstvu sovjetski in ameriški strokovnjaki, ki so razpravljali ° sovjetskih dolgovih, ki izhajajo iz zakona o posojilu in zakupu v zadnji vojni. Sprejeli niso nobenega sklepa. RIM, 18. — Danes je general Eisenhower obiskal De Gaspe-rija. Na sestanku so bili tudi Pacciardi, Pella in Sforza. Pozneje je odšel s Pacciardijem na vojno ministrstvo. Po obisku je Pacciardi izjavil, da sta z Eisenhowerjem pregledala naloge Italije v zvezi z atlantskim paktom. Pella je izjavil, da je prerešetal z Eisenhover-jem gospodarska vprašanja. Ob koncu obiska so izdali uradno poročilo, ki pravi, da so si izmenjali informacije in so priznali, «da je mir potreben za mednarodno varnost«. Opoldne je Eisenhowerja sprejel predsednik italijanske republike Einaudi, s katerim se je razgovarjal 20 minut. Jutri dopoldne bo Eisenhower odpotoval z letalom v Luksemburg. Kljub temu, da so pričakovali splošno stavko zaradi današnjega obiska generala Eisenho-werja v Rimu, je rimska Delavska zbornica napovedala popoldne samo enourno stavko. Med tem časom so stavkajoči odšli v neko gledališče, kjer je bilo protestno zborovanje. Govoril je glavni tajnik Splošne italijanske delavske zveze Di Vittorio. Izjavil je, da italijansko ljudstvo noče vojne in da predstavlja prihod Eisenhower-ja v Rim resno nevarnost za svetovni mir. Današnje zborovanje, je dejal Di Vittorio, je dokaz takšnega prepričanja rimskega in vsega italijanskega ljudstva. Di Vittorio je nadaljeval, da vojno hočejo samo ameriški kapitalisti in kapitalisti vsega sveta, ki bi edini imeli dobiček od te vojne. Na kon- Skozi sito in rešeto Nespretne laži resnicoljubnih klerikalcev Oba italijanska klerikalna tednika — «LA PRORAs in «LA VITA NUOVA» se strašno razburjata, ker je maršal Tito izjavil, da zagrebškega nadškofa Alojzija Stepinca še vedno ne bodo izpustili iz zapora (čeprav je kominfor-movski tisk že davno pisal, da je na svobodi). Svojima italijanskima pajdašema se je pridružil v tem tudi goriški «katoliški glas«. Vsem trem svetujemo, naj si nabavijo v posebno knjigi natisnjeni stenografski zapisnik sodne razprave proti Stepincu, iz katere jasno izhaja, da je bit Steplnac obsojen kot vojni zločinec in kot tak zaslužil pravfčno kazen, ki jo sedaj tudi prestaja. Saj menda vsi trije pobožni in resnicoljubni listi prav dobro vedd, da je še mnogo katoliških in drugih škofov v Jugoslaviji, ki ne-moteno izvršujejo svojo službo, česar pa svojim čitateljem nočejo — najbrž iz gole resnicoljubnosti — Povedati. «KATOLIŠKI GLAS« pa poleg tega v dolgem članku piše pod mastnimi naslovi že v drugam nadaljevanju o «mzkristjanjevalnem delu OF«. Med drugim pravi tudi, da «OF omadežuje slovenske velike, možen. Čudno je le, da slovenski pesnik Msgr. Trinko ni takšnega mnenja. Dobro bi bilo tudi, če bi uredništvo «KATOLIŠKEGA GLASA» pisalo n. pr. velikemu slovenskemu pisatelju F. S. Finžgarju, ali je. tudi on prepričan o tem srazkristjanjevalnem delu OF«, ker prav gotovo ne čita jo n-egovih člankov v «NOVI POTI«, ki izhaja v Ljubi-arh. Zato jim bom0 * ponatisom od (asa do časa postregli mi. Tista o «potvarjanju Prešer na« pa je še najbolj bosa. Saj je zelo malo tržaških in gori. šicih Slovencev, ki nimajo Prešernovih poezij, ki so izšle — kot pravijo klerikalci — o »OFarsfci« Sloveniji. Torej: če že lažete, lazite vsaj spretno! Se eno pranje predsednika SDZ V zad>njt. ((Demokraciji« se dr, Josip Agneletto ponovno skuša oprati in zmanjšati vtis, ki so ga napravile njegove izjave, podane na tržaški k vest k fi in fašističnemu notranje, mu ministru v Rimu. Toda čtt-jemo, da čitateljev njegovega glasila tudi to zadnje pranje ni prepričalo, ker dobro vedo, da je naš list vse tisto, kar on trdi, da smo hote zamolčali, že večkrat zapisal. Ti čitutelji pa se Poleg tega še povsem logično vprašujejo, zakaj naš dnevnik ne objavlja podobnih srdmotnih izjav drugih primor, skih Slovencev, ki so tudi naši politični nasprotniki, kot je na, pr. goriški predsednik SDZ dr. A. Sfiligoj, za katerega se je naš list v. zadnjem letu večkrat zavzel prav zato, ker ga pa( OVRA ni mogla ((prisiliti », da bi dajal takšne izjave, kakršne je dajal Aoneletto, temveč je rajši pristal, da ga sodi in obsodi fašistični posebni tribunal. In ker pr&vijo, da volk dlako menja, narave pa nikoli, zato je tudi Agnelettova «Demokra-cijas gladko odklonila naš letošnji novoletni poziv na sodelovanje v skupni borbi vseh tržaških Slovencev za naše teptane narodnostne pravice ne glede na politično pripadnost posameznikov. In če omenjeni Čttatelji «Demokracije« primerjajo to Agnelettovo stališče, ki ga skor0 nihče izmed njih ne deli z njim, jim postaja še bolj jasno, da takšen politik ne more biti tiste sorte narodnjak, kakor se hvali, da je. Zato rd prav nič čudno, da se na zadnjem paradnem plesu Agnelettovih pristašev v hotelu sExcelslor» — kot nam pripoveduje neki naš čitatel) ki je bit navzoč — ni čula slovenska pesem; niti ob Za četku, niti na koncu, ko so zapeli (tVIVA LA’ E PO! DON...«. cu je Di Vittorio prosil navzoče, naj ne povzročajo kakšnih incidentov in naj se mirno razidejo. Oblasti so današnjo stavko razglasile za nezakonito. V Kalabriji kjer so se včeraj dogodili incidenti, pri katerih so v Odranu ubili eno osebo, je bil danes popoln mir. Včeraj zvečer je policija ubila Giri-la-ma Rossar.a, hudo ranjena pa sta bila 16-letni Francesco Gre-co in 18-letni Gaetano Coco. Danes poročajo, da je prefekt iz Roviga odstavil župana občine Pincara, ker se je udeležil protestnih zborovanj. Danes zjutraj so bili incidenti tudi v Comacchiu. Policija je metala solzilne bombe. Zbralo se je vsega skupaj okrog 2Q00 ljudi, ki so hoteli vdreti v občinsko poslopje. Karabinjerji so streljali najprej v zrak, potem Pa so začeli streljati v množico. Ubit je b i en demonstrant, dva pa sta bila težko ranjena. Tudi iz Palerma poročajo, da so bile na Albanski planoti hude demonstracije. Policija je tudi tam metala solzilne bombe. En demonstrant in pet karabinjerjev je bilo hudo ranjenih. Ranjeni demonstrant Damia-r.o Logreco je pozneje umrl v neki palermski bolnici. Tajništvo CGIL je danes zve. čer objavilo poročilo, v katerem z zadovoljstvom pozdravlja današnje demonstracije delavstva po vsej državi. Pravi, d.a so bile enourne stavke popolne. Nadalje se klanja spominu padlih in zahteva naj strožjo kazen za krivice. Pritožuje se, da Eisenhower ni sprejel delegacije CGIL in je verjel uradnim lažem tiska in radia. Poročilo pravi nadalje, da je italijansko ljudstvo danes manifestiralo svojo voljo, da se upre vojni, ki jo hočejo povzročiti ameriški kapitalisti. Tajništvo je nadalje sporočilo, da bo poslalo družinam padlih svojo prvo pomoč, v ZDA PARIZ, 18. — Truman je povabil francoskega ministrskega predsednika Meneja Pleve-na V Washington na njegovo lastno zahtevo. Tam naj bi 3 Trumanom razpravljal, kakor poročajo iz Bele hiše, o »važnih vprašanjih, ki zanimajo obe državi. Kakor znano, so govorili, da bo Pleven šel v Vva-shington že lanskega decembra kupno z Attleejem. Vendar je takrat to odločitev odložil na poznejši čas. Pleven bo v ZDA zlasti poskrbel za finančno pomoč, ki jo potrebuje Francija za svojo oborožitev. Ko bo prišel v Washington (29. januarja), bodo morda že znani nadaljnji sklepi Združenih narodov glede Koreje. Vendar se zdi> da se bo Francija pri vsej zadevi dosti bolj približala stališču, ki ga je v teh dneh zavzel Commomvvealth do tega vprašanja, kot pa stališču ZDA. Pri morebitnih konferencah, ki bi morda razpravljale o vprašanju Daljnega vzhoda, bo hotela sodelovati tudi Francija. Ta pa predvsem zato, ker bi na tej konferenci razpravljali tudi o Indokini. S tem v zvezi že danes izjavljajo v Parizu, da bi Francija težko dopustila tej konferenci da odloča o nadaljnji usodi Indo-kine. Današnji »New York Times« pravi, da «dejstvo, da je smatral Pleven v tem trenutku za potreben svoj obisk s Washin@. tonu, potrjuje obstoj različnega stališča med Francijo in ZDA, o katerem je treba razpravljati«. ZvM imrsti sM v Zahodni Nemčiji BONN, 18. — Adenauer je odložil na 23. t. m. svrj govor, ki bi ga bil moral imeti nocoj po radiu glede odnosov med Zahodno in Vzhodno Nemčijo. Visoka zavezniška komisija je uradno sporočila zahodni nemški vladi, d« bodo okupacijski stroški odslej zvišani za milijardo in 414 milijonov mark. Vzrok temu je prihod novih okupacijskih det In graf ditev vojašnic. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — GOVORA TOV. FILIPPI IN PERNARČIČA NA KOPRSKEM RADIU Za delovno enakopravnost žena se bodo delavne borile v okviru zveze enotnih razrednih sindikalno Pred ustanovnim kongresom Zveze Enotnih razrednih sindikatov Tržaškega ozemlja, je govorila v torek po radiu Koper tov. Filippi, delavska Tržaške koncpljame. V svojem govoru je med drugim dejala sledeče; Kakor vsi zavedni delavci tako se tudi me žene — delavske — z navdušenjem pripravljamo na ustanovni kongres Enotnih razrednih sindikatov. Me žene smo morale na lastni koži občutiti posledice izdajalske in razbijaške politike psevdosin-dikalistov, katerim so interesi delavskega razreda deveta briga. Ce je položaj delavcev v Trstu zelo težak, potem je položaj, v katerem živijo tržaške delavke, še mnogo težji. Delodajalci sprejemajo navadno radi žensko delovno moč, ker jo lahko plačujejo nižje ter jo tako še bolj izkoriščajo. Dokler smo bili vsi tržaški delavci združeni, smo se tudi me žene z vso odločnostjo upirale temu načinu izkoriščanja ter smo se mnogokrat uspešno borile za uresničitev svojih pravic in zahtev. Toda z objavo zloglasne resolucije se je položaj spremenil v našo škodo. Tako stanje seveda ni moglo dolgo trajati. Tržaški delavski razred je sprevidel, da bo lahko edino z obnovo resnično razredne sindikalne organizacije, pripomogel k izboljšanju sedanjega težkega gospodarskega položaja. Zato je pričel s pomočjo Sindikalnega akcijskega odbora obnavljati posamezne razredne sindikate, ki so takoj stopili v borbo za obrambo interesov posameznih kategorij delavcev. V tej obnovi razrednih sindikatov smo imele velik delež tudi me žene. Mnoko je problemov, ki jih bomo morale žene delavke rešiti. Eden izmed glavnih je prav uresničitev načela: za e-nako delo enako plačilo. Ni namreč pravično, da prejemamo delavke nižjo plačo od svojih delovnih tovarišev, čeprav opravljamo isto delo. Prav tako bo treba rešiti tudi več drugih socialnih problemov. Razen teh glavnih problemov obstajajo v vsaki tovarni, kjer so zaposlene delavke še drugi zelo važni problemi, ki bodo morali biti v bodoče rešeni. Kot delavka tržaške konop-ljarne bom navedla le nekaj primerov iz te tovarne. Odbor v podjetju, ki ga sestavljajo člani Enotnih sindikatov in Delavske zbornice, ne predstavlja v naši tovarni nobene sindikalne sile; njegovo delovanje kaže gol oportunizem ter strah zameriti se delodajalcu. Kaj Naročniki morajo sporočiti ukinitve vedno 1, ali IS. dne v meseca, In sicer 15 dni pred rokom, od katerega dalje ne mislijo več prejemati lista. UPRAVA naj si delavstvo misli o odboru v podjetju, ki se izrazi, da morajo delavci počakati s svojimi zahtevami o izboljšanju plač, ker je imelo vodstvo tovarne sedaj velike stroške in bi tem zahtevam ne moglo ugoditi? Prav isti odbor v podjetju je nekaj mesecev kasneje izjavil, da je delavcem kljub raznim odpustom z dela uspelo zvišati produkcijo, toda to še ne zadostuje in bodo morali zato delavci storiti v bodoče vse. da sc bo produkcija še zvišala. Ko so sg delavke odločno uprle takšnemu hlapčevskemu postopanju ljudi, ki bi morali ščititi njih interese, ter so zahtevale, naj bi se ponovno sprožilo vprašanje povišanja plač za 30 odst., je odbor izjavil, da so takšne zahtev« naravnost smešne. Dne 2 novembra je vodstvo tovarne javilo članom odbora v podjetju, da se bodo morali preseliti iz svojin prostorov, ter da bodo morali pričeti z delom v sami tovarni od katerega so bili do sedaj oproščeni. Člani odbora niso o tem tako škodljivem u-krepu za obstoj tovarniških odborov v podjetjih, niti črhnili delavcem Ali ni to čisto navaden oportunizem? V naši tovarni se delavstvo bori za rešitev še drugih problemov. Pretekli petek (dan ko prejmemo plačo) smo delavke opazile, da smo prejele v plačilni kuverti od 2000 do 2500 lir manj, kot bi morale dobiti. Bile smo ogorčene ter smo sklenile, da bomo nesle plačilne kuverte nazaj ter smo o tem obvestile tudi člane odbora v podjetju, ki so se pa napravili gluhi. Kasneje smo izvedeli, da gr« ta razlika na račun produkcijske nagrade. Po starih ukrepih vodstva tovarne je imela namreč vsaka delavka pravico do te nagrade, če je v teku 15 dni izdelala več kot 1000 m platna. Z novimi ukrepi pa mora vsaka delavka delati na dveh strojih ter mora tako proizvajati nad 2000 m platna; produkcijska N j bil le slučaj, da se je nekega jutra proti koncu 1948 leta pojavil v starem pristanišču Radich, ki se je predstavil delavcem kot predsednik Enotnih sindikatov. Pohvalil je pristaniške delavce Za njih vztrajno borbo y obrambi pravic delavskega razreda ter je obljubil, da bo odslej naprej borba še vse bolj uspešna, to pa zato, ker ne bo več političnih stavk. Rekel je; «Zapodili smo nacionaliste in trockiste!« To je bil prvj rušitelj delavske enotnosti, ki je vnesel med pristaniška delavce sovraštvo, razdvo-čnoat in past vnosi. Radich in njegovi tovariši so i svojim bodečim delovanjem '©kazali, kakšna je bila ta PROSVETNO DRUŠTVO „VOJKA ŠMUC" PRIREJA DANES, 19. JANUARJA 1951 V DRUŠTVENIH PROSTORIH V UL. RUGGERO MANNA koncertni in literarni večer Vsi člani in prijatelji so vabljeni, da se prireditve V čim-večjem številu udeleže ! Ort Fronte za m odr snost smo prejeli pr,mo v ž>'ezi s tendencioznim poročanjem rad‘j-ske postaje Trst 1. in lista »La Prora» o pogrebu in komemoraciji pokojnega dr. Alda hon-ciarija v mestnem občinskem svetu. Zadeve, ki je časovno že nekoliko odmaknjena, ne nameravamo pogrevati, in zlasti Se zaradi tega ne, ker nam je odvratna že sarria misel, kako se nekateri ljudje (in še katoliki povrhu!) ne ustavljajo niti pred takimi pieteteimi dogodki kakor stg potreb in komemoracija, da lahko vržejo blato na spoje nasprotnike. Zato tudi nismo niti posebej odgovorili, ko so v svoje neodgovorno poročanje potegnili tudi predstavnika Slovansko-italijanske ljudske fronte. So različni načini, kako se tpomtm pokojnih JfE časti. nagrada pa se sedaj ne nanaša na posamezni stroj temveč na osebo, to se pravi, da prejme sedaj delavka prav isto produkcijsko nagrado kot preje ko je delala samo na enem stroju 1000 m platna. To je problem, ki ga bomo morale v čimkrajšem času rešiti Razen tega je še problem delovnih turnusov. Z izgovorom, da je treba zvišati produkcijo, je vodstvo pred časom razdelilo prej enotni delovni čas v tri turnuse. Pri tem se ni oziralo na to, da so delavke tudi gospodinje, ki morajo v svojem prostem času opravljati tudi domača dela. Tudi glede tega vprašanja ni odbor v podjetju zavzel nobenega stališča. Naštela sem ie nekaj problemov iz naše tovarne. Toda podobni problemi in prav tako nerešeni so tudi v drugih tovarnah na našem ozemlju. Da jih bomo lahko rešile sg moramo organizirati. Ne smemo se Prestrašiti, če nam kdo pravi, da razvijamo delavsko enotnost. To so navadne laži, ki jih že vsakodnevni, dogodki postavljajo na laž. V naši tovarni smo n. pr. že večkrat zahtevali od vodstva, da bi priznalo naše zaupnike. Vodstvo je vedno odgovorila, da ne dovoli tem našim zaupnikom vršiti sindikalno delovanje v sami tovarni. Ali ni to najboljši dokaz, da smo na pravi poti ter da služijo interesom delodajalcev voditelji Enotni sindikatov in Delavske zbornice. Vsi se strinjamo z ugotovitvijo, da ta položaj ne sme še nadalje trajati ter da je treba prenehati s pasivnostjo, ki gre na škodo interesov delavskega razreda. Zato ‘se združimo v razrednih sindikatih ter pomagajmo aktivno pri pripravah za kongres, ki je naš kongres. Le na ta način bomo lahko dosegli izboljšanje delovnih in življenjskih pogojev tržaškega delavskega razreda. Živel kongres Enotnih razrednih sindikatov Tržaškega ozemlja«. Včeraj zvečer pa je na radiu Koper govor tov. Pernarčič, pristaniški delavec, kii je tudi govoril o važnosti in pomenu ustanovnega kongresa Zveze enotnih razrednih sindikatov. Med drugim je dejal: Delavci! Preglejmo ng kratko važne dogodke zadnjih let in pred nami bodo stale naloge, kj jih moramo v bodoče še rešiti. Po dolgih letih borbe smo se rešili fašizma ter smo lahko izvolili -woje izvršiln« odbore ter sindikalne zastopnike, ki jih j« poprej vedno imenoval le režim. 1. januarja 1947 smo sklicali prvo skupščino pristaniških delavcev, ki je bila ' gledališču «Nazionale». Na tej skupščini smo pokazali odločno voljo boriti se za izboljšanje pogojev vseh delavcev. Nismo smo svojo borbo tudi resno prišiti osvojo borbo tudi re^no pričeli ter dosegli vidna izboljšanja. ki so privedla celo do povišanja plač za 100 odst. Druga letna skupščina je bila v januarju 1948 leta ter se je izvršila v popolnem redu. Kljub raznim oviram smo že čez nekaj mesecev dosegli vidna izboljšanja plač. Ostalo je pa še nerešeno vprašanje pristaniških delavcev, ki so bili upokojeni Prav v tem, ko smo hoteli pri četi z odločno borbo za rešitev tudi tega vprašanja, je bila ob javljena zloglasna resolucija, ki je obsodila vso preteklo slavno borbo delavskega razreda, ter dala tako možnost sovražnikom delavskega razreda, da so ponovno dvignili glave. Kot povsod drugod', tako so se tudi pristanišču organizirali ljudje ki so imeli namen z raznim lažmi in grožnjami spraviti delavce na svojo stran. Tako so stali vsi problemi nerešeni kajti delavstvo, tako razcepljeno, ni moglo več voditi uspešne borbe za rekitev teh vprašanj Pojavil *e je najprej oportuni mn. »uspešna« borba, ki so jo že takoj v začetku napove dali..Pričeli so z raznimi izključitvami iz sindikatov, z raznimi prisilnimi premestitvami, ki so tako spominjale na pretekli fašistični režim in na njegove metode. Vzeli so Slovencem vsa vodilna mesta izgovarjajoč se pri tem, gre za povsem normalne ukrepe. Hoteli so na ta način prikriti svoje glavne namene, niso bili nič drugega kot izraz navadnega šovinizma ter iprave za dosego «boljše rešitve«, kot jo oni imenujejo. Naj navedemo samo primer delavca Marušiča Andreja, proti kateremu je nastopil cel roj teh koraioformističnih elementov. Ker so se naipadu proti temu delavcu uprli vsi pošteni pristaniški delavci, so ti ((sindikalisti« našli drug način, da so se Marušiča iznebili. Medtem so pa organizirali razne delegacije, ki naj bi obiskal« pristanišča v Genovi in Benetkah ter sindikalne sedeže v Rimu. Te obiske so potem seveda vrnili sindikalisti iz Italije; ni treba ie posebej poudariti, da so stroške za te obiske plačevali vedn0 pristaniški delavci sami. In kakšen je bil uspeh teh obiskov? Po vsem tern, kar smo sedaj našteli, je razumljivo, da se ti ljudje izogibajo sklicati skupščin« pristaniških delavcev; še kadar jih skličejo, naredijo to tako, de ve zanje le čim manjše število naj zvestejših pripadnikov, kajti le v krogu takih ljudi so ti ((sindikalisti« prepričani, da bodo lahko prodrli s svojim izdajalskim delovanjem. Ta skupina ljudi je privedla tržaško sindikalno gibanje v takšen položaj, da je ostalo od Enotnih sindikatov edino le ime. In tega imena se poslužujejo zato, da pobirajo od delavcev denar ter da prihajajo delavcem govorit, da ni bilo mogoče storiti ničesar v obrambo njihovih pravic in interesov. Pristaniški delavci! Obrazložite vsem tistim, ki še verujejo tej izdajalski sindikalni politiki. da je ta politika zelo škodljiva njihovim interesom ter da služi koristim delodajalcu. Kot pristaniški delavec vas vabim, da se vključite v Zvezo enotnih razrednih sindikatov, ki bo ustanovljena na ustanovnem kon-grecu. Edino ta pot lahko vodi do izboljšanja položaja, k; teži pristaniške delavce in sploh vse delavce Tržaškega ozemlja«. Danes stavkajo uslužbenci mestnih podpornih ustanov Nobeneqa upanja ni, da bi bilo vprašanje industrijskih delavcev v kratkem ugodno rešeno - Stavkovno gibanje tiskarskih delavcev na škodo interesov te kategorij« delavcev Včeraj so imeli 24 umo pro-1 upravnega odbora. In sicer je testno stavko uslužbenci pokrajinskih ustanov, danes pa stopijo v 24 urno protestno stavko uslužbenci ECA (občinskih dobrodelnih ustanov). Z današnjim dnem se torej zaključijo tridnevne protestne stavke uslužbencev javnih ustanov, ki so hoteli na ta način pokazati, da ne nameravajo odstopiti od svojih upravičenih zahtev, temveč da se bedo še nadalje borili za dosego izplačila predujma v znesku 35.000 lir, ki bi ga potem vračali z bodočimi poviški na plače. Zavezniška vojaška uprava Delavci! Poslušajte sindikalni pregled, ki ga bo podal na koprskem radiu (valovna dolžina 212,4) danes zvečer ob 1945 tov. Bortolo P*-tronio. ni glede tega vprašanja dala nobenega odgovora, kar kaže, da ni pripravljena jzpremeniti svojega prvotnega stališča ter ugoditi zahtevam uslužbencev javnih ustanov. Bodo uslužbenci javnih ustanov nadaljevali s svojim stavkovnim gibanjem? Na to vprašanje bi zaenkrat ne mogli odgovoriti. Na vsak način bodo sindikalni predstavniki skušali pričeti z odgovornimi činitelji pogajanja za rešitev spornega vprašanja, ne moremo pa predvidevati, kakšno stališče bo v tem primeru zavzela Zavezniška vojaška uprava. Da je vprašanje uslužbencev javnih ustanov zeh> važno, nam kaže že to, da so prav o njem razpravljali tudi na včerajšnji redni tedenski seji conskega Glavna bolnica razpolaga s tremi novimi oddelki Povišanje pokojnin pomorščakom Ukaz ZVU št. 7 določa, d-g bodo prejemke, ki so jih upokojenci dobivali v času cd 1. julija do 31. decembra 1950 iz blagajne «Ca.?sa Nazionale per la Previden za Marinara«, ali ki jih je na dan 30. junija 1945 izplačal jadransk i aklad. «Adria Fund«, povišali s posebnim nakazilom 200%, ki ga bo izplačal ((»klad za dodatna nakazila«. Poleg tega določa ukaz, da bedo lastniki domačega trgovskega brodovja morali plačati za nazaj od 1- junija 1940 do 31. decembra 1950 blagajni «Cassa Nazionale per la Previ-denza Marinara« dodatni prispevek v znesku 5.500 lir za vsakega pomorščaka, vkrcanega na ladjo s kesnato tonaio Preko 2000 ton, v znesku po 3.400 lir za pomorščaka vkrcanega na ladjj s 1000 dp 2000 tonami in v znesku 1000 lir za pomorščaka vkrcanega na ladjo od 301 do 999 ton. Ladijski lastniki bodo morali plačati nadalje mesečni prispevek 1.500 Ur za vsako osebo. k{ spada k upravnemu osebju in je vpisana pri gori imenovani blagajni. Razen tega bodo merah plačati zgoraj navedene prispevke: a) Za vse posebne vrste socialnega zavarovanja in siceT za tri petine leta. b) V primeru dosežene starosti in izpolnitve zavarovalnih pogojev upravnega osebja, ki je vpisano pri gori imenovani blagajni in ki je prekinilo svojo lužbo. c) V primeru vračunanja pomorske službe na ladjah, ki plovejo pod tujo zastavo. Nadalje določa ukaz, da morajo plačati začenši z mesecem septembrom 1950 in za obdobje 12 mesecev dodatni mesečni prt spevek v zneeku 2000 lir, za ^ vsakega pilota, ki je v službi, j nir tehničnega urada glavne Delavski inšpektorat bo nadzo- bolnice, izvedla pa ga je tvrd-rovai izvrševanje tega ukaza. I ka Atlanta. Bilo je potrebno o tem vprašanju spregovoril predsednik dr- Palutan, ki je podal kratko poročilo o položaju, ki je nastal po odgovoru vojaške uprave ter o poteku pogajanj -s. rešitev spornega vprašanja. Čeprav se je še pred dnevi, zdelo da bo mogoče v Vratkeiv rešiti vprašanje industrijskih delavcev, ki se že toliko časa vleče, se je položaj prav v zadnjih dveh dneh tako izpreme-nil, da obstaja le majhno upanje, da bi sindikalnim predstavnikom uspelo doseči zaželene uspehe. Pred dvema dnevoma so imeli industrijski delavci skupščino, na kateri so razpravljali o kompromisnem predlogu, ki ga je dal že pred časom Urad za delo, a ga tedaj sindikalni predstavniki niso hoteli sprejeti. Pogajanja so bila dolgotrajna ter so ob koncu pogajanj delavci sklenili, da ne sprejmejo kompromisnega predloga Urada za delo; obenem so delavci dali svojim sindikalnim predstavnikom nalogo, da na pogajanjih še vedno vztrajajo pri svojih prvotnih zahtevah ter da od teh na noben način ne odstopijo. Pogajanja se bodo v teh dneh prav gotovo še nadaljevala. KOLEDAR Q£edalidce - Petek 19. januarja Kanut, Hranfmir Sonce vzide ob 7.41, zatone ob 16.51. Dolžina dneva 9.10. Luna vzide ob 13.06, zatone ob 5.03. Jutri, sobota 2». Januarja Boštjan. Fabjanin Buči, morje adrijansko Buči, morje adrijansko! Bilo nekdaj si slovansko, ko po tebi hrastov brod vozil je slovanski rod. Ko ob tebi mesta bela naših dedov so cvetela, ko so jadra njih vojske, so nosila njih ime. Molči, morje! Kam si djalo, ai si ladje pokopalo, jih razbilo ob peči, da jih videti več ni. Ni jih morje potopilo, ni jih ob peči razbilo; da jih videti ni več, tega kriv je tuji meč. SLAVA PALDIM BORCEM! Kokita jfobip V navzočnosti raznih eksponentov javnega življenja je bila včeraj zjutraj svečana otvoritev novih pomožnih oddel. kov v glavni bolnici. Gre za nov oddelek za sprejemanje bolnikov, oddelek za prvo pomoč in oddelek za sprejem bolnikov v bolnico, vsi omenjeni oddelki imajo svoje prostore v bivšem podzemlju glavne bolnice. Vhod je iz Ulice Pieta. Goste, ki so prisostvovali svečani otvoritvi, je sprejel glavni direktor prof. Catolla, katerega je spremljalo veliko število primarijev in zdravnikov glavne bodnice. V svojem kratkem nagovoru je prof. Catolla predvsem poudaril, kakšne bodo funkcije novih oddelkov, ki bodo imeli še posebne pododdelke za dizinfekcijo, za primere nalezljivih bolezni in za pri. mere nekaterih težjih živčnih obolenj. Načrt za izgradnjo omenjenih oddelkov je odobrih sedanji upravni svet bolnice že v letu 1946; delo je vodil inže- ZAPIJE 22.000 LIR pa jih noče plačati Američan George Converse Merquis si ie predsinočnjim zaželel nekoliko razvedrila, poiskal nočno zabavišče Kit-Kat na Trgu svobode ter vstopil. Cisto po ameriško se je Converse usedel k pripravni mizici in z otroško brezskrbnostjo pričel naročati pijače in jedače vse tja do tretje ure popolno-či. Ko se je v zabavnem lokalu nadolgočasil, j« poklical natakarja z najboljšim namenom, da plača račun ,o katerem je bržkone mislil, da bo v Trstu vsaj nekaj četrtin manjši kakor v Ameriki. Toda natakar nočnega lokala ima običajno pri sebi drobno knjižico, na kateri zna naglo in spretno naračunati, kar človek porabi v nočnem zabavišču Pa še primerne takse ln procente, s katerimi se gost ne more sprijazniti. Cim je Converse slišal, da bo treba tu odšteti okroglih 22.000 lir in še kaj čez, ga je malone zadela kap. Beseda je dala besedo, dokler se Američan ni razburil do take mere, da je pograbil kozarec in ga treščil natakarja. Veselje se je zaključilo z Rdečim križem, ki je odpeljal ranjenega natakarja in s policijo, ki je zaslišala prisotne in povabila razgrajača, naj se čimprej zglasi na policij skem sedežu skupaj z gospodarjem zabavišča. okrog 8 mesecev dela, da so bila vsa dela izgotovljena; stroški za izgradbo omenjenih oddelkov znašajo okrog 40 milijonov. Ob kon.su svojega poročila je prof. Catolla poudaril da je sedaj v glavni bolnici okrog 1500 bolnikov, katerim bo orno. gočeno nuditi z ustanovitvijo omenjenih oddelkov vse bolj popolno zdravniško pomoč. Za prof. Catollo je izpregovorR še nekaj besed tržaški župan, ki je izjavil, da je občinski od. bor na eni izmed svojih zadnjih sej sklenil, da bo upravni svet bolnice še nadalje upravljal poslovanje bolnice. I7.PKBD SODIŠČA Barka zaplavala... Včeraj ponoči so neznanci odjadrali z ribiškim čolnom, ki nj bil njihova last, marveč 67-letnega Josipa Košute s Kontovela 84. Čeprav je imel Košuta čoln spravljen na suhem na barkovljanski obali, so mu ga zvlekli morje in ga odpeljali. Prizadejali so mu s tem 20.000 lir škode, ker čoln ni bil zavarovan. Kriv smrtne nesreče obsojen pogojno na k mesece Včeraj se je pred okrožnim sodiščem zagovarjal 28-tetini Bruno Coziani iz Trsta, stanujoč v Ulici Gelsornihi 1, kj je 2. oktobra 1949 leta na avtocesti proti Sesljanu povozil šolarko Rosetto Vangelisia, Obtožnica očita Cozianiju, da jo zavozl' v ovinek, ne da bi dajal kakršnekoli znalke skupin; otrok neka-j desetin metrov pred sabo, od katerih je Rosetta v onem trenutku Skočila preko cest« in prišla pod motorno kolo. Van-gelista Roseitta je bila prepe-ljanig v splošno bolnico in tam kmalu podlegla poškodbam, ki jih je dobila pri nesreči. Sodišče je spoznalo Cozianfja za krivega nesreče in ga obsodilo na 4 mesece zapora ter plačilo stroškov pogojno brez vpisa v kazenski list. Pred-iednik Picciola. tožilec De Franco, zapisnikar Pivk, branilec adv. Movia, Dolgočasno nadaljevanje procesa ILVE V razpravi glede poneverb pri ILVl je predvčerajšnjim na topil šef računovodstva Gui-do Muti, ki pa v bistvu ni povedal nič novega, marveč le ponovil izjave, ki jih Je podal direktor Camicl in o čemer smo pred nekaj dnevi že pisali. Danes bodo zaslišane številne priče, vendar ne kaže, da bi se proces proti ILVInim uslužbencem kaj kmalu zaključil. Stavka tiskarskih delavcev se je zaključila, ni se pa zaključilo stavkovno gibanje, s katerim tiskarski delavci nadaljujejo, dokler ne bodo dosegli uresničitve svojih upravičenih zahtev. Gre namreč za rešitev vprašanja vključitve nekaterih novih točk v staro delovno pogodbo, ki bi pripomogle k izboljšanju delovnih in življenjskih pogojev tiskarskih delavcev. To zahtevo so tiskarski delavci že pred mnogimi meseci postavili, vendar niso hoteli o tem ničesar čuti delodajalci. Po uspeli 24 urni protestni stavki, je bilo rečeno, da se pogajanja nadaljujejo. Enotni sindikati in Delavska zbornica so zato sklenili nadaljevati s stavkovnim gibanjem in sicer na ta način, da prekinejo tiskarski delavci z delom vseh nadur. Takoj po pričetku tega stavkovnega gibanja, se je pokazalo, da je bilo to na škodo interesov delavskega razreda in ne na škodo delodajalcev. S prenehanjem dela nadur se je namreč delo v tiskarskih zavodih redno nadaljevalo ter so časopisi brez izjeme redno izšli. Tako se je pokazalo, da so s tem stavkovnim gibanjem oškodovani edino delavci, ki jim delodajalec ne bo izplačal nadur, ter da se je glede na to stališče delodajalcev celo izboljšalo. Tiskarski delavci prav tako niso zadovoljni, da morajo stavkati vedno v znak solidarnosti z italijanskimi delavci, namesto da bi vodili odločno borbo za rešitev vseh perečih vprašanj, ki se tičejo prav njih samih Delodajalci kažejo veliko naklonjenost do takega načina «borbe», saj smo izvedeli, da so celo nekateri obljubili, da bodo svojim uslužbencem avtomatično zvišali plače, čim bi bili taki poviški doseženi v Italiji. Spet en ((argument« več, ki kaže, da Trst Dač «ne more« živeti brez Italije. Tiskarski delavci z vso odločnostjo zahtevajo, da se prične res z odločno borbo ki ne bo na škodo njihovih interesov, torej z borbo, ki bo lahko privedla do zaželenega uspeha. Takšna borba bo pa mogoča edino pod pogojem, da jo vo. dijo združeni vsi tiskarski delavci; to je danes tudi glavna zahteva vseh tiskarskih delavcev — članov Enotnega razrednega sindikata tiskarskih delavcev. NAROČNIKI MORAJO SPO. ROCITI UKINITVE VEDNO 1. ALI 15. V MESECU. IN SICER 15 DNI PRED ROKOM, OD KATEREGA DALJE NE MISLIJO PREJE MATI VEC LISTA. UPRAVA. OF Dne 1». t. m.: seja sektorskega odbora OF za Skedenj ob 20. uri v običajnem prostoru; seja sektorskega odbora za Rojan ob 20. uri v običajnih prostorih. SINDIKALNE VESTI OF ZA KONGRES ERS Na seji Izvršilnega odbora OF za III. okraj so nabrali člani odbora 1300 lir, organizacija OF za III. okraj pa je darovala 1200 lir za kongres ERS, skupno 2500 lir. * * # VSI ČLANI PRIPRAVLJALNEGA ODBORA za kongres ERS so vabljeni danes, 19- januarja ob 19. uri v Ul. Ruggero Manna 29. KMEČKA ZVEZA Sestanek Kmečke zveze v Borštu bo v soboto 20. t. m. ob 19.30 v običajnem prostoru. Paketna pošta Oddelek za sprejemanje in oddajanje paJcetou pri uradu v Ulici Flavio Gicda javlja, da posluje °d 9. do 12. in 14. do 17. ure. Jože je bil rojen v Kri'u pri Trstu 13, marca 1913 Ob razpadu Italije je vstopil v partizane in bil borec Gradnikove brigade. Partizanska dolžnost ga ie pr.v.dla V njegovo vas, kjer so ga Nemci zajeli 16. januarja 1944 in še isti dan ustrelili. 7&ilu§a ll/lalio Mario Ferluga iz Trsta je bil rojen 16, decembra 1925. V južnoprimorskem odredu se je boril proti okupatorju od oktobra 1943 in padel pri Črnem vrhu v b tki proti Nemcem meseca januarja 1945. J&imčič Kamil je bil doma v Podpori PH Gorici, po poklicu je bil mehanični instrukor. V partizanih je, imel odgovorno mesto komisarja rezijanskega bataljona. 14 j livarja 1945 ga je fašistični vohun izdal in po štirih dneh mučenja so ga Nemci ustrelili pri pokopališču v Rezi juti. Kamil Jerončič živi še danes med beneškimi Slovenci kot vzor junaškega borca. TRŽAŠKA BORZA Zlati šterling 9950-10.050, papirnati šterilng 1750-1800, dolar 748-752, telegrafski dolar 758 760, švicarski frar.k 172-174, francoski frank 180-185, avstrijski, šiling 23.75. Objava Kmečke zveza Vsi tisti kmetovalci, ki bi bili kakorkoli oškodovani z razlastitvami ali s poškodovanjem zemljišč pri gradnji električnega daljnovoda Mač. kavi je - Prebenek in Draga-S. Elija, naj se za vsa pojasnila in zahtevo odškodnine obrnejo na KZ UL Fa-bio Filzi 10. if * * Vsi kmetovalci, ki nameravajo napraviti prošnjo za podporo za izboljšanje pašnikov ali za pogozdovanje, naj se za vsa pojasnila in priprave potrebnih dokumentov obrnejo na tajništvo Kmečke zveze v Ul. Fabio Filzi 10. TAJNIŠTVO KMEČKE ZVEZE KINO Rossetti. 16.30: «Glas v nevihti«, Merle Oberon. Excelsior. 16.00: «S teboj na otoku«, Ester WUliams. Nazionale. ,6.00: ((Indijanska ljubimka«, James Stevvart. Arcobaleno. 15.00: «Okrvavljem i ljubezen«. Fenice. 16.00: «Po VVaterlooju«, John Wayne, Vera Ralston. Filodrammatico. 16.00: »Tulsa, ognjena zemlja« Tehnikolor. Alabarda. 15.30: «Poljub mrtve«, Virginia Belmont. Armonia. 15.30: «Pesek», M. Ste-wens, C. Gray. Garibaldi. 14.30: »Sokoli Rangoo-na», John Wayne. Ideale. 15.30: «Razbit ideal«. Impero. 15.00: «Svetle strani varieteja«, Peppino De Kilippo. Halla. 16.00: «Sanjal sem paradiž«. Kino ob morju: »Dva narednika« Savona. 15.00: «Rdeče sence«. Vlale. 15.30: «Alina», A. Nazzarl, Gina Lollobrigida. Vittorio Veneto. 16.00: «Cynthia» Elizabeth Taylor. Adna. 14.00: «Giannl ln Pinotto Hollywoodu», Azzurro. 16.00: ((Kavalirji neba«. Belvedere. 16.00: ((Zaigrajte godci!«, slikanica W. Disney. Marconi. 15.30: »Dolgotrajen povratek«. Masslmo. 16.00: »Giannl in Pinotto med cowboyi». Novo cine. 15.30: ((Tihotapstvo in Shangai«, G. Raft. Odeon. 16.00: »Greh Lady Consan-dine«, Ingrid Bergmann. Radio. 13.30: «Volk iz Sile«. Vittoria. 16.00: «Jutri bodo možje«. Venezla. »Sirena Konga«. Sv. Vid. 16.00: »Parada zvezd« R. Grayson. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE ga Tržaško ozemlje DANES 19. t. m. ob 20. uri gostovanje v gledališču v KOPRU s Finžgarjev© dramo aJlazvnliita 2ivl§enia» Vlogo očeta Urha igra Mo-dest Sancin, vlogo Ferjana pa Jožko Lukeš. V SOBOTO 20. t.m. ob 16. uri gostovanje v gledališču v KOPRU z Gorinškovo komedijo «Rdeča kapica* Vlogo Rdeče kapice iff18 Tea Starčeva. V NEDELJO 21. t, m. ob flori dopoldne gostovanje ' gledališča v KOPRU z Gorinškovo komedijo «Rdeča kapica» Vlogo Rdeče kapice igra Elza Barbičeva, vlogo lovca pa Julij Guštin. Uprava SNG opozarja vse tovariše, ki so si kupili vstopnice v predprodaji z® predstavo uUMIKn dne 7. m. v Skednju, ki je bila odpovedana, naj izročijo vstoF niče in dvignejo denar pri «Adria-Expressn, Ul. Fablo Severo 5 b. Gledališče Verdi Danes bo ob 20.30 premier® «Pepelke», ki jo je uglasbil Ro®" sini, za abonente B (parter in 1°" že) in za abonente C (galerij® in balkon). Opero bo dirigiral Umberto Berrettoni. V glavni vlogi bo nastopila Giulietta Simionato, v drugih vlogah pa Tatiana Menottii Cesare Valletti, Fernando Core-na, Gianpiero Malaspina, Aurora Cattalani in Vito Susca. Poskusna anketa o življenjskih pogojih družin TRST, 18, (AIS) — Statistična urad, (ki je zdaj znan pod imenom urad za štetje prebivalstva in preglede), kj spada v območje ravnateljeva za notranje zadeve, sporoča, da je na temelju pravic, ksi jih določa ukaz štev. 166 z din« 1. septembra 1950, izdal navodila za poskusno anketo o življenjskih pogojih približno 3600 družin, ki prebivajo y občinah angloameriške-ga področja STO. Ta pregled bodo izvršili na dan ali okoli 15. marca 1951. Conski podpredsednik prof. Schiffrer, je bil imenovan za ravnatelja, kateremu je poverjena izvedbo amlcete. Družine, katere bodo pozvali, naj dajo potrebne podatke, se naprošajo za sodelovanje. Usnjeni kovčki in lorbe priljubljeni plen tržaških tatov 531etni Artemio Tietto iz Tre-visa, ki se je te dni mudil po opravkih v Trstu, bo odtod odnesel dokaj trpke spomine. Tietto se je nastanil v hotelu «Brioni», čez dan pa krožil P° mestu s svojim avtomobilom, v katerem je imel nekaj kovč kov in dve usnjeni torbi. Ko pa je predsinočnjim za nekaj časa pustil vozilo brez varstva v Ulici Toro, so se neznanci polakomnili teh stvari ter mu jih ukradli iz avtomobila, Tietto pogreša dve usnjeni torbi in dva rjava kovčka, napolnjena 7, vzorci ženskih in otroških čevljev. Skupna škoda, ki »o mu jo tatovi povzročili, dosega 295.000 lir, ki jih bo moral utrpeti sam, ker blago ni bilo zavarovano. Smrt v Kopalnici Ko se je včeraj okrog pol šti i-inajstih 40-letna Bruna Cuthe-rato iz Ulice Protti 2 ogledovala za svojim sostanovalcem, 64-letnim Alfonzom Petrovičem, ga je na svojo grozo našla mrtvega v kopalnici. Pokli cala je takoj Rdeči križ, ki je poslal tja reševalni avtomobil in zdravnika. Ta je ugotovil, da je le kratek čas prej Rebro- viča zadela kap. Truplo leži v mrtvašnici splošne bolnice na razpolago sodnim oblastem. Tovor v morle, da resiio barko Italijanski parnik «Feder-consorzio«, usidran ob četrtem pomolu v novi prosti luki, se je včeraj zjutraj sumljivo nagnil. Ker je vse kazalo, da lahko parnik zajame vodo in se potopi spričo ogromnega tovora desk, ki so bile na njem naložene, je pričela posadka takoj z razkladanjem in odmetavanjem lesa na pomol. Potem pa, ko tam ni bilo več pripravnega prostora, a je bila nevarnost za brod še vedno velika, so pričeli deske odmetavati kar v morje. Z motorjem ob zid Posebna smola se je država včeraj 43-letnega Virgilija Ga-ve iz Kopra. Ko se je z zmerno brzino peljal proti Trstu, mu je v Ulici Flavij nenadno razneslo prvo gumo ter ga vrglo ob zid. Z reševalnim av. tomobilom Rdeč. ga križa so ga takoj prepeljali v splošno bolnico, kjej- so ugotovili zlom desne noge. Gava si bo opomogel v kakih 80 dneh, ako ne nastopijo komplikacije. Tudi motorno kolo je bilo precej poškodovano. Bazorodaia pivovega drozia Razprodaja pivovega arožj® se nadaljuje, in sicer v petek 19. t. m. od št. 1 do 30 in v s°‘ boto 20. t. m. od št. 31 do 65. Razprodaja je v trgovini Ah" tona Stoke v Ul. del Prato. STRELSKE VAJE V BAZOVI* CI IN MALEM REPNU TRST 13 (AIS) — Na bazer viškem strelišču bodo strelja*1 s karabinkamu danes 19, januarja 1951 od 8 do 17 ure dne 20. januarja od 8 do 12 ure. TRST. 18. (AIS) — Na strelišču v Malem Repnu bodo dne; 22., 23. in 24, januarja 1951 od 8. do 17. ure vaje v streljanju 7. granatami. ROJSTVA, SMRTI IN POROK? Dne 17. in 18. januarja 1991 se je v Trstu rodilo 17 otrok-umrlo je 12 oseb, porok pa j® bilo 10. Civilne poroke: elektricist Sergio Sega in gospodinja Ve-glia Bembo. Cerkvene poroke: mehanik Francesco Mezzari in šivilja Giustina Benčič, mizar Ferruc-cio Rodella in gospodinja Lina Bosič, mehanik Josip Feriolja ir- bolničarka Erminia Medeot-ti, gostilničar Ernesto Zaniu' in gospodinja Luciana Kert. trgovec Aldo Caputo in gospodinja Nerina Giacchi, mehanik Stellio Cervini ir., uradnic* Carmela D’Amore, študent Claudio Torrenti in gospodinja Maria Luisa Queirolo, težak Vinicio Pieliz in šivilja Maria De Marco, mornar Francesco Gembressi in gospod’nja Antonia Toich. Umrli so: 60-letni Gaetano Cossio; 63-letna Anna Maraina. por. Asselti; 60-letni Mario Berquier; 61-letnn Maria Sosič-por. Giuliani. 41-letni Angel0 Cumar; 70-letna Marija Sosi®' por. Mazzarola; 61-letr.a OlAs Stermitz, por. Saina; 53-let” Giuseppe Dečič; 56-letni Vitt0" rio Martire; 48-letni Remo Baf-din; 84-letna Carolina Biingcr^ Claudio Nicolaussich, star 1 dni. ...... .. . n. ....... n*!!!! MALI OGLASI ŠTEFANIJA ORNIK obžaluj®' ker je pljunila proti Ter**w Kralj. ADEX - izleti Izlet, ki je bil napovedan 28 28. januar je preložen bo 4 februarja v Opatijo, Paiii. Rovinj in T/ipavo Prijave sprejema do Januarja «Adria - Exprcs3,)’ Ul. F. Severo 5 b, teL A*43' kumorski dnevnik ___________________ Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - LIL Silvio Pellico l\ll. nadst* ■ Telefon 11*32 Združeni v gonji proti Jugoslaviji ^oniinlorniistični voditelji ponovno dokazujejo enotnost misli in akcije z reakcionarnimi strankami Hjtp kominiormistiini yo-eW so se ponudili reakcio-,j!?m Brankam in jih po-naj se združijo v borbi P a Jugoslaviji in proti (merilnemu prijateljstvu«, ki 'f “Uo sklenjeno s podpisom -^Soslovansko - italijanskega J^razuma. Le-te’( in sicer Dr- žavna zveza za Julijsko kraji- 3etn . Dalmacijo in Zader iz Tr-«, so odgovorile, da nekako Potrebujejo kominformistič-_ Pomoči in da se bodo znale ja^voje stvari že same po Kominformističn i m pridigar-„ to nj zadostovalo niti ij -ni branilo, da bi ne pozva-. °e enkrat velike goriške in *^lske osebnosti, stranke ter sanizacijg ^ skupni akciji za 2 ,rMnbo državnih interesov«. j»0j i* njihov sekretar Silvino Dism!!0 D°noVno napisal odprto jg zgoraj omenjeni zvezi, Bovo* ni samo odgovor na od-ampak ponoven poziv, fj. “i bilo «vojaško politično in med Jugoslavijo lij. v 0 Predmet javne disku-čenJ,. z drugimi besedami re-j,j 7*.:, Predmet, okoli katerega Paihi mo^n° sodelovanje od do t ^ desničarskih strank pa j. o^tnformističnih. kret° k kominformistični se-sev Jlr naPisai drugo pismo, se £e 08 ni niti najmanj vprašal, kor? 1)0 *udi to tako žalostno teto kot Prvo- Zani ie prav-Va tv,V važno. da se njego-*lr„r*rt,i!a vključi v protijugo-j5 nski tabor na Goriškem, in ", bo lahko v njem vedrila ^blačiia. kra! Se. vprašamo, zakaj so se čij-pTat kominformistični vo-spravili k takemu poslu, to* i Gorici vidni znaki 0- imperializma „e.r^eurež kominformisti ie jetiu ^aSa Ukazujejo never-j2 |° ljubezen do beguncev Ui^vife in njihovi poli-j0 3 ^Oanizacifi. Nagovarja-^ bila akcija proti veliko bolj uspeš-1-e bi lahko tudi oni sode-niei' ^hjbolj pa se spo,' tormisti razburjajo nad med obema dr- Polit-*!’ ieš dc ‘tv°iaSko- ..^ega znaeaja» in da bo potem bomo prav gotovo odgovorili, da jih je k temu privedlo samo dejstvo, da je njihova partija (če jo tako sploh lahko imenujemo) na Goriškem tako slaba, da ne more s Pridom opravljati tolikokrat v Rimu zabičane naloge: borbe proti Jugoslaviji. Ker pa je to prej kot slej njena glavna skrb in če hočete glede na zemljepisno lego tudi «častna naloga«, zato mora najti primeren način, da bo lahko po svojih sposobnostih to delavnost razvijala. Kominformistični leadri so ugotovili, da je mogoče to doseči samo pod okriljem reakcionarnih strank in zato vdano ponujajo «roko prijateljstva« raznim begunskim organizacijam, reakcionarnim strankam itd. in to ne glede, da so jim dale na prvo ponudbo klofuto in da bo tudi druga prav gotovo našla enak odziv. Ker pa so kominformisti brihtni ljudje in ker vedo, da je ljudem, s katerimi koketirajo, protijugoslovanska mržnja in sovraštvo svojstvena last- nost, zato ne izgubljajo nad in si na vso moč prizadevajo, da bi na platformi cunjastega imperializma mogli tudi oni sodelovati v protijugoslovanski delavnosti. Pri tem jih niti najmanj ne moti, če so begunci in reakcionarne stranke proti novi Jugoslaviji iz čisto razrednega stališča, ker jim je ljudska oblast in nova državna ureditev preprečila njihove izkoriščevalske namene; ne moti jih niti dejstvo, da je njihova robota usmerjena proti socialistični državi, ki se z lastnimi silami bori za izgradnjo socialistične ureditve. Glavno je zanje to, da lahko pod takimi ali drugačnimi pogoji uspešno izvršujejo direktive, ki so jih poslali njihovi glavarji iz Moskve. To je njihov namen, ki ga uresničujejo za ceno načel in koristi italijanskih delovnih množic. Kljub vsemu pa je to njihovo ravnanje «v skladu z miroljubnimi težnjami obmejnega prebivalstva«. Ker je tako zapisala «l’Unita» bo to najbrž tudi držalo. V zaporu bo počakala še na drugo obsodbo Zadnja razprava na goriški kazenski sodniji je bila zelo razgibana, bodisi zaradi številnih obtožencev in raznovrstnih obtožb kakor tudi zaradi odločnosti in ironije, s katero je prvi sodnik dr. Siena sodil in kaznoval. Prva je morala na zagovor znana hišna pomočnica 231etna Marta Passerelli, ki so jo pred kratkim aretirali zaradi tatvine in je po kratki svobodi morala zopet v zapor zaradi nepokornosti določiiom kazenskega lista. Orožniki so jo privedli iz zapora v sodno dvorano, kjer ji je sodnik očital, da je leta 1948, namesto da bi šla v svoj rojstni kraj, kot ji je velel izgonsfci list, iz Catanzara popihala v Gorico. Tu so ta njen greh odkrili šele potem, ko je stegnila svoje prste po tujem blagu. Zaradi tega prekrška so jo včeraj obsodili na 1 mesec zapora pogojno. Vino jih je zapeljalo v mreže zakona Nato so se pred sodnikom vrstili vinski bratci, ki so zaradi žlahtne kapljice pri 11 i v nasprotje z zakonom. Med temi je moral prvi pred sodnika 351etni trgovski zastopnik Li-bero Zinno iz Siella v Furlaniji, ki so ga organi javne var- Iz sodnih dvoran nosti lanskega oktobra zasačili očitno pijanega v baru De Načelo. Ker je bila njegova pijanost nadležna, so ga spravili v varnostno celico in Sa naslednjega dne Prijavili sodnim oblastem. Včeraj so mu zaradi tega naložili 2000 lir globe. Poleg tega bo moral poravnati še sod. ne stroške. * O o Za njim so zaradi -pijančevanja obsodil na plačilo 3000 lir globe 481etnega Ivana Peve-ra iz Ul. S. Chiara. Pevera se je lanskega septembra vračal pozno ponoči domov in na peti glasno pel in vriskal. Ogoljufal ga je Strogo kazen je sodnik nato naprtil še 57-letnemu Ostrogo-viču Justu iz Trsta, ki je pred časom speljal prof. Craglietta iz našega mesta tako, da mu je ta posodil 3500 lir. Ostrogovič, mu je namreč zagotovil, da mu jih vrne, čim prejme podporo begunske organizacije. Ker ga pa r.i nato bilo več na spregled, ga je Craglietto naznanil policiji, ki je ugotovila, da ni niti begunec, ampak navaden slepar. Cim so ga izsledili so secev zapora in plačilo 5000 lir globe. Me/o so prestopili Zaradi nezakonitega prestopa meje med Jugoslavijo in Italijo so nato obsodili na 3 mesece zapora in plačilo 16.000 lir globe 29-letnega Erbolantija Marija, doma iz Nočeta pri Rimu. Erbolanti je že pred leti šel na delo v Jugoslavijo, od koder se je lanskega oktobra vrnil na obisk k svoji družir.-i, z rednim potnim listom, ki mu ga je izdal italijanski konzulat v Zagrebu. Kazen so mu odpustili na podlagi odpusta odrejenega z dne 23.12.1949. Isto kazen so zaradi istega prekrška naložili tudi 33.-letr.-e-mu Joppica Karlu iz Torre An-nunziate pri Neaplju, ki je prav tako več let delal v Jugoslaviji in se je pred kratkim vrnil v domovino Globe Ob zaključku so še naložili globo v znesku 19.000 lir 33-let-nemu kamnoseku Perissuttiju Lucijanu iz Ul. Lunga, ker je izdal nekrito bančno nakazilo j obsodili na 6 mesecev zapora krito bančno nakazilo za 22.000 lir bo moral plačati 19.000 lir globe tudi 29-letni Chellini O-tello s Korza Roosevelt 34. Nabral si je breskev v tujem sadovnjaku Lanskega julija je prižel 601etnj Alojz Musič, ki sedaj prebiva v Trstu na obisk k bratu v Podgoro. Pri bratu je preživel nekaj tednov v upanju da bo v rojstnem kraju našel zaposlitve. Nekega dne, ko ga je posebno skelela zavest, da nima v žepu niti krajcarja, je sklenil, da si nabere v sosedovem vrtu naj lepših breskev, ki so tam vabljivo zorele. Tako je nekega popoldne splezal čez ograjo in si v sadovnjaku Antona Primožiča privoščil tega dobrega sadu. Da bi rte napravil prevelike škode je, ko si jih je nabral kakih deset kilogramov, zopet preskočil ograjo in se vtihotapil v bližnji vri Antona Dornika. Ko je imel vrečo že skoraj polno in se je odpravljal čez plot, ga je zasačil Dornikov nečak. Energični mladenič 'je Musiča kratkomalo prijel za ovratnik in ga odvedel k stricu in trnova pot, na katero je zašel, se je zaključila v zaporu. Včeraj so ga zaradi tega, upoštevajoč, da je bil zaradi tatvine in drugih prekrškov že petnajstkrat kaznovan SEJA OBČINSKEGA UPRAVNEGA ODBORA m um rosi« a m ga izročili sodnim oblastem Včeraj so ga obsodili na 8 me- | za 32.000 lir. Ker je izdal ne- I in plačilo 1000 lir globe. V' torek zvečer se 'je v beli I dvorani sestal občinski upravni odbor. Na seji, kateri je predsedoval župan dr. Bernar-dis, so proučevali predvsem Vprašanja navadnega upravnega značaja. Zupan je poročal, da so dediči stare plemenitaške družine Bosizio dirovalj občini dve sliki, ki upodabl ata mo. ža, katerih dela in umetnost sta tesno povezani s goriško zgodovino. Nato so odborniki pregledali in odobrili razne ukrepe, in sicer: naročnina občine na služ bovanje nočnih čuvajev; izdatek za popravilo pločnikov na Korzu Verdi; prispevek za gradnjo stanovanja oskrbnika športnega igrišča na Rojcah v znesku 150 tisoč lir; prispevek 2000 lir za «Catena della felici-ta» kot simboličen pristanek mesta Gorice k tej akciji; izmeno taksijev na južnem kolodvoru za leto 1951. Nadalje so odborniki še pregledali pogodbo v zvezi z odstopom občinskega zemljišča UNRRA-CASAS ter sklenili, da bodo tej ustanovi prodali še del zemljišča za gradnjo nadaljnjih treh poslopij z dvanajstimi stanovanji za esule. Ker niso na tej seji izčrpali vseh točk dnevnega reda, je odbor sejo snoči nadaljeval. Vpoklic tretje skupine letnika 1929 Okrajno vojaško poveljstvo v Vidmu sporoča, da bodo od | 29. januarja do 10. februarja 1951 vpoklicali k vojakom vse one, ki pripadajo ali Pa so bili priključeni tretji skupini letnika 1929. Vsi ki imajo spodaj predvidene pogoje, bodo z dokumentirano prošnjo vloženo do 28. januarja 1951 lahko dosegli od-goditev ali pa kasnejši vpoklic. Obvezniki se bodo morali z osebnimi dokumenti javiti na omenjenem poveljstvu na dan in ob uri navedeni na vpoklic-ni karti. Tisti ki se zaradi trenutnega nerazpoloženja ali pa bolezni ne bodo mogli javiti ob določeni uri in dnevu, bodo morali vzrok tega javiti orožniškemu poveljstvu. Pogoji za odgoditev* ali pa zakasnitev vpoklicev so slede* či: partizan borec; povratniki iz koncentracijskih taborišč; sinovi padlih vojakov pod orožjem, visokošolci ali dijaki zadnjega razreda srednje šole' in duhovniki. KINO VERDI, 17: «Pepelka», W. Dis-ney. VITTORIA, 17: ((Ljubezenski roman«, D. Darieux in R. Brazzi. CENTRALE, 17: «Ne smemo več ubijati«. G. Ford in E. Drew. MODERNO, 17: «Der.arski kralj«, M. Denis. EDEN, 17: «Nevidni trakovi«, H. Bogart. Plodno delovanje SIAU na Bujskem v letu 1950 značaja* in i«ie/®'Es!co ljudstvo ne sti ! °d njega nobene kori-k '^a*Protno. Celo trdijo, da w provokacija za >(*,„■ Koko so komin- Sa prišli do te- najboljši Goto ne m°remo razložiti. Pa je, da je tudi ta % «R hni lzme& načinov ustvar-p * vojne psihoze. nevarnost dejan~ Preti v ju —> Potem ni njena kal in tuo0sIawiii. ampak vzhodno PhamJ !at‘°dno od nje. Za to nešteto dokazov. Po "mo s,COra; - McifLSQSt'h letih od poraza 0i in po oenhh letih ^ in>‘Za ita^'anske0a fašiz-vo^mo v Goria kaT dve " ci- ‘n sicer karabiner. in voiašnico ki % Sila 'Idrjv-jtosiot) «S;-eta g oran in kr** to s.a imeni dveh ^ s‘a vedno bila slo-ir> sta b'la Z osvobo- Pri,ctj«čena k Jugo-tuj/ Tq dejstvo je najbolj- 8a sj)!bT evojaško-politične-Ju00iia^}lma med Italijo in t 1'°®’ Proti kateremu 0 > boriti, in primer, kaj *dela za mir«, stičuj ženijo kominformi-Piu? bd it el ji in pisci k te- JE °ric» Putello ' *Jlic, IZGUBILA Tereza iz Izgubo . J9-le7nV!'a «nriSki P°1!cii‘' ce t.l Pregori Angela tz Botr 1 ab; • Prijavi,?* Udine 35' tna o ai 27 pa je izgubila ROVr * • za Jugosla- Volienje ^‘eatti Pavel! iz Go-. '1 liSi^.^cllf* Scala 4 je iz- ° 'P 2% 'C° z osebno izkazni- Urai«I. i»M„ Lani smo začeli z načrtnim delom, Po vaseh, delavnicah, gradbiščih in tovarnah smo sprejeli plan, ki ga je bilo treba opraviti v enem letu. Ni si ga bilo lahko začrtati, še manj izvesti, posebno, ker nam je primanjkovala delovna sila, tako navadnih kot kvalificiranih delavcev ter strokovnjakov. Pri tem se je dogajalo tudi to, da niso nekateri delavci izvršili svojih nalog zaradi samovoljnega preseljevanja iz kraja v kraj, kar je povzročilo veliko zgubo na delovnem času. Manjkalo ni tudi simulantov, ki so se pretvarjali in hlinili bolezni, ki jih niso imeli. Veliko pomoč je nudila pri organizaciji vsega dela med drugimi tydi:.SIAU, ki , je, takoj v začetku preteklega leta tudi sebi postavila svoj letni plan. Ta se je nanašal na vsa področja njene dejavnosti: na gospodarsko. kulturno, politično, mladinsko in vzgojno stran. Po. kazati hočemo nekaj podatkov iz delovanja SIAU na Bujskem, ki dokazujejo precejšen napredek. Glede na lo, da nekatere vasi sploh ne poročajo o svojem delovanju ter ne vodijo točnih evidenc o prostovoljnem delu, lahko rečemo, da so spodaj navedeni podatki na splošno še ugodnejši. Ce si ogledamo najprej. notranje organizacijsko delo SIAU. zvemo, da je pristopilo v zadnjem letu 4586 novih članov v SIAU, kar pomeni skoro 20 odst. vseh volivnih upravičencev. Izidi zadnjih volitev v osnovne odbore SIAU nam nadalie potrjujejo zavednost ljudskih množic v bujskem o-kraju. Na prosvetnem področju je bilo lani ustanovljenih 50 čital. nih krožkov, ki jih je obiskovalo nad 1000 ljudi, dalje 22 godbenih krožkov, kjer sodeluje 260 oseb. SIAU je organizirala 17 tečajev za pouk hrvaščine. katere je obiskovalo 500 tečajnikov. Vzporedno so delovali tečaji ustanovljeni tudi za italijanščino. Vse to potr. juje, da je članstvo SIAU na Bujskem pridobilo na svoji ideološki vzgoji, splošnem znanju ter razgledanosti. Nadaljnji primer tega napredka nam prikazujejo naslednje številke: v času fašistične Italije je Stelo Bujsko komaj 50 do 100'naročnikov na razne liste in *e to so bili po večini ljudje iz mest. odnosno naseljeni Italijani. Nasprotno imajo danes samo hrvatski listi 2584 naročnikov. To je dokaz in u-speh pravilnega delovanja SIAU in ljudsko oblasti, ki dajo vsestransko pomoč za čimvečji kulturni dvig našega delovnega ljudstva ne glede na narodno pripadnost. Prebivalstvo bujskega okraja se številno udeležuje tudi raznih zborovanj. Predvsem ?e odzovejo domačini gospodarskim sestankom, kjer razpravljajo o krajevnih gospodarskih razmerah in nalogah. Takih sestankov je bilo na Bujskem 195, obiskalo Pa jih je okoli 15.000 ljudi. Podobno so se odzvali vselej tudi zborovanjem političnega, odnosno kulturnega značaja. O povečani narodni in socialni zavesti bujskega človeka govori tudi to, da se je razstave v Kopru udeležilo nad 2000 obiskovalcev, na velesejmu v Zagrebu pa je bilo nad 650 oseb. Z enakim zanosom so se na Bujskem udeleževali prostovoljnega dela. Za hitrejšo izpolnitev sprejetih nalog so u-stanovili 174 frontovskih brigad, kj so delale na raznih krajevnih’ in okrajnih objektih. V brigadah je sodelovalo nad 7.000 članov SIAU, ki so opravili nad 40.000 prostovoljnih delovnih Ur v približni vredno, sti 600.000 din. Vseh prostovoljcev skupaj je bilo na udarniškem delu nad 90 000 in doprinesli nad 170.000 delovnih ur. ki predstavljajo vrednost od 2.600.000 din. Poleg tega so v bujskem okraju organizirali tri brigade, ki so delale v Jugoslaviji. C teh je sodelovalo 355 mladincev in starejših članov SIAU, od katerih se je večje število vrnilo domov kot udarniki, odnosno s pohvalami. Tudi tisti, ki so delali na krajevnih in okrajnih objektih so bili pohvaljeni, najboljši. Pa so bili proglašeni za udarnike. Tako je prejelo 288 tovarišev in tovarišic naslov udarnikov, 46 pa pohvale. Pri tem je SIAU preskrbela raznim ustanovam in za gradbišča skoraj 3000 navadnih in kvalificiranih' delavcev. Ti splošni podatki nam kažejo velik vzpon ljudskih množic na Bujskem pri njihovem vsestranskem prizadevanju za pravilno in pravočasno izvedbo enoletnega gospodarskega plana ter pomen SIAU kot organizacije. Trstika v prodali Kmečko nabavno prod jna zadruga v Novi vasi obvešča vse Kmetnaproze odnosno kmetovalce, ki želijo kup:ti trstiko-bambus, da je pri njej na razpolago. Trstiko prodaja po cenah, določenih od urada za cene. Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - L L Cesare Battisti 2 - Telefon 70 KADALJKJE PRIPRAVE ZA KONGRES ERS Sečjole V tekmovanju brigad presegajo delavci norme Po vsem Istrskem okrožju se j zdravljaimo proletariat cone A, [zaposluje danes že 115 de-lav- čiani naših sindikalnih podruž-1 ki se bori za svojo enotnost in nic po svojih delovnih kolektivih odzivajo tekmovanju v počastitev kongresa Razrednih enotnih sindikatov, ki bo 20. in 21. t. m. v Trstu. Tako izkazuje poročilo o tekmovanju brigad na gradbišču vinske kleti v Skocijanu pri Kopru od zadnje sobote 13. t. m., da so delovne brigade v visokih odstotkih dosegle delovno normo. I. brigada zidarjev, ki jo vodi tov. V. Curk je dosegla 130 odstotkov; II. brigada pod vodstvom Lazarja Kerina, ki jo sestavljajo betonerji pa zaznamuje 119,23 odst.; III. brigada zidarjev, ki ji načeluje Alojzij Lozar je dosegla 96 odst.; IV. brigada zidarjev, ki ji stoji na čelu tov. Damjel Arčon 120 odst. in V. brigada pod vodstvom tov. S. Glavine, sestoje-ča iz težakov, pa 105 odstotkov. Isti dan dne 13. t. m. pa so tovariši delavskega kolektiva opekarne »Nardone« v Izoli izvedli del prevzetih obveznosti v prostovoljnem delu in sicer 120 ur. Za to delo odsluženo mezdo so poklonili v korist prihodnjega kongresa ERS v Trstu. Dan prej in sicer 12. t. m. so v tovarni «Arigoni» napravili prostovoljci 121 ur pravtako v korist kongresa. Delavci mestnega gradbenega podjetja, ki so zaposleni pri gradnji delavskih hiš v Izoli, so prispevali za kongres ERS do sedaj 122 prostovoljnih delovnih ur; poleg tega so nabrali 4,23 dinarjev prostovoljnih prispevkov. Navdušenje in zavest, ki preveva izolansko delavstvo, nam dokazuje tudi > izjava, ki so jo dali člani sindikalne podružni- j ce tovarne «Arrigoni» po koprskem radiu. Izjava se glasi: »Tovariši in tovarišice! Sindikalna podružnica tovarne «Ar-rigoni«, vsi delavci in pošteni intelektualci naše tovarne po- svoje pravice! Gotovi smo, da bodo naši delavski predstavniki n.a I. kongresu ERS v Trstu, stopili na pravilno pot, ki bo vodila enotno fronto Slovehcev, Italijanov in Hrvatov živečih v obeh conah Svobodnega tržaškega o-zemlja. V jugoslovanski coni organizirani delavci in delavke ter intelektualci smo vedno pripravljeni, da vam nudimo vso pomoč, bodisi na političnem, gospodarskem ali kulturnem področju. Odločeni smo, da se bomo borili skupno, da boste dosegli tudi vi tiste pravice, ki jih mi v jugoslovanskem področju TO že imamo. 2eleč vam, da bo vaša zavest neomajna in brezkompromisna v borbi proti kominformistom in reakcionarjem, ki zavirajo vaše delavsko gibanje, vam kličemo: Naj živi KP STO na čelu s tov. Babičem, naj živi I. kongres ERS, naj živi bratstvo delovnega ljudstva cone A in B!» Z enako privrženostjo za bodočo organizacijo ERS, ki bo združila delavstvo vsega Tržaškega ozemlja, delujejo tudi članj sindikalne Podružnice tovarne «Stil» v Kopru. To podjetje, ki se je razvilo y eno pirvih Istrskega Okrožja in ki cev in delavk, se »e nadalje razvija zasledujoč edino ta cilj, kako izboljšati življenjske pogoje delovnega ljudstva. Delavstvo tega kolektiva se je stalno zbiralo na množičnih sestankih, razpravljalo. q delovnih problemih v tovarni, skrbelo za svojo politično in ideološko vzgojo in se pri vsem žrtvovalo tudi Spominska slovesnost ob obletnici Leninove smrti Jutri v soboto ob 20. uri bo v koprskem gledališču spominska slavnost 27. oblet, nice smrti velikega voditelja in učitelja mednarodnega proletariata Vladimirja Iliča Lenina. Občinstvo je vabljeno, da se polnoštevilno udeleži te svečanosti. Na Trgu Brollo kopljejo jame za novi park. Prve sadike platan so že vsadili. pri prastovljnem delu. Stilov i delavci in delavke so v letu 1950 ustanovili iz dohodkov prostovoljnega dela fond, ki šteje okoli 80 tisoč din. Na zadnjem sinoikalnem množičnem sestanku podružni ce «STIL» so razpravljali v glavnem o bodočem kongresu ERS. Pri tej priliki so enoglasno sklenili, da poklonijo v korist kongresa znesek 15 tisoč din in 150 ur prostovoljnega dela. S tem hočejo pokazati v prvi vrsti svojo politično zrelost. V izjavi, ki so jo objavili Po svoji zastopnici v koprskem radiu so med drugom sporočili: «Za delegate našega delovnega kolektiva smo izbrali najboljše tovariše, ki uživajo zaupanje vsega našega delavstva in ki bodo prinesli delavstvu Trsta in cone A pozdrav« in zagotovilo neomajne solidarnosti. Pre. pričana smo, da bodo na kongresu sprejete izredno važne odločitve za ves delavski razred STO, ki bo strnil vrst« vseh delavcev, prepojenih z borbenim in revolucionarnim duhom!« Spoznali so napako in se vrnili Res je, da se po stanju šolske zgradbe ocenjuje odnos do ljudske skupnosti. To je otipljiva ugotovitev, ki se lepo zrcali tudi v našem kraju. Vsakdo ve. da je šola ustanova ljudske skupnosti, kjer se našim najmlajšim posreduje osnovna izobrazba, temelji za nadaljnji razvoj, kjer se jim mora nuditi možnost, da se priučijo splošnemu redu in čistoči. V šoli dobijo tudi napotke, kakšni morajo biti njihovi domovi in okoije, v katerem živijo. Da. tako bi moralo biti, to želi ljudska oblast, to je njeno hotenje! Naši nasprotniki pa mislijo in delajo drugače. Kdor dela tako kot oni, je ravno tak in nič drugačen. Nekateri uslužbenci naše Kmetnaproze imajo prav zares čudne pojme 0 interesih ljudske skupnosti. Naj navedem konkreten primer. Cez nekaj dni bo že leto odkar so prejeli 1,75 kub. m desk za najnujnejša propravila in nekaj komadov opreme v mizarsko delavnico kmečko-nabavno prodajne zadruge. Predsednik te je Karel Radovac, tajnica Gioconda Setič, blagajnik pa Ivan Fonda. Kdaj se bodo odločili izvesti vsa popravila v šoli? Kdaj bodo tudi oni prepričani, da je od njih odvisno splošno stanje na našem sektorju? o * * Vodogradnja, ki vodi regulacijska dela pri izlivu Rokave v naši dolini, vrši veliko delo izboljšanja kmetijskega gospodarstva, ki je bilo, vsako pomlad in jesen, zelo oškodovano po povodnjih. Krajevni ljudski odbor, referat za prosveto je organiziral kulturno prireditev delavcem podjetja Vodogradnje, ki požrtvovalno izpolnjujejo svoj plan Našim sovražnikom to ni všeč, ker vidijo v gradnji socializma svojega grobarja. Vsi njihovi napori so zaman, ker pošten delovni človek, kmet in delavec ne bo več nasedel izkoriščevalcem. 2. J. Gradnja socializma je težka stvar in zahteva mnogo žrtev in truda. Res ni lahko, ko ugotavljamo: tega še ni, to bo treba še napraviti, te stvari moramo drugič bolje napraviti, itd, Je pa nekaj, kar daleč odtehta vse te pomanjkljivosti: ni se nam treba bati brezposelnosti, vse kar napravimo, je za nas vse in je tudi naša last, in kar je glavno, naša pot je pot napredka. Nič čudnega in tudi nič novega ni, če se tu pa tam najde kdo, ki se mu zdi, da bi bilo bolje — v Trstu. Nasede pro-garidi in gre v to ((obljubljeno deželo«. • Eden takih je bil ANTON BUZZAI iz Krašice na Bujskem, ki je že pred meseci odšel v Trst na prigovarjanje nekaterih esulov. Ti so mu ob prihodu v Trst, ko se je do njih obrnil za pomoč, dejali: « Vemo, da si bil vajen v coni revežev postiti se in ti zato to di tu ne bo težko delati isto.« Ves obupan in demoraliziran je svojo delovno silo prodajal za revno nagrado in kmalu spoznal, da tako ne bo šlo naprej. Odločil se je vrniti se domov s trdnim sklepom, da bo znova prijel za delo v domačem kraju. «Za vsako ceno se hočeš postarati v tistem kraju brez zabav in lir ,ko imaš vendar priložnost, da prideš za mano v Trst in tu začneš lepo, novo in brezskrbno- življenje«, je pisal J02EFU TRIEPECICU iz Krašice njegov brat iz Trsta. Tudi on je res odšel v Trst Kmalu je spoznal, da je napravil zelo veliko napako. Iskal je dela in le redko se mu je posrečilo, da je svojo delovno silo prodal za sramotno in poniževalno plačo. Videl je, kako tam cvete izkoriščanje. Ves u-trujen in ubit se je moral zadovoljevati s skromnim ležiščem v hlevu ali na seniku. Preklel je korumpirano in brezvestno družbo, ki ga ni sprejela in se odločil na povratek k družini. Postal je tako znova delovni član tiste skuprtosti, ki s težavami, toda gotovo gradi boljše življenje. Se en primer: RENATO JU-RISEVIC iz Materade je bil nameščen kot računovodja pri o-krajni zadružni poslovni zvezi v Bujah. Bil je zapleten v ne- katere nelepe zadeve in ga je zato ljudska oblast odpustila. Naravno, da je postal njegov novi cilj Trst, kamor je tudi odšel. Tam je izkusil vsa grenka razočaranja enako kot vsi tisti, ki so že pred njim odšli — v ((paradiž«. Vrnil se je in odšel z delovne brigado SIAU v dolino Mirne, kjer je pomagal pri izbolj-ševalnih delih. Zdaj je znova doma jn je spoznal pravo in dobro pot. Prosil je za vstop V domačo kmečko delovno zadrugo. .lr, t Vsi navedeni trije kot tudi številni drugi, ki so se že vrnili, so spoznali, da so ljudski oblasti napravili veliko krivico. Gostovanje SNG iz Trsta v Kopru SNG gostuje danes v petek 19. t. m. v koprskem gledališču ob 20. uri s Finžgarjevo dramo v treh dejanjih «Razva. lina življenja«. SNG, ki je na novo naštudirala to močno odrsko delo iz našega domačega življenja, je žela s to igro v Skednju, na Kontovelu. zlasti pa pretekli teden v Trstu velik uspeh. Zato vabim© našo gledališko publiko, naj obišče današnjo predstavo. Izvoz in uvoz blaga v jugoslovanski coni STO Gospodarski odsek VUJA javlja, da je v letu 1950 povečan izvoz blaga iz jugoslovanske cone STO v angloameriško za 44 milijonov lir za razliko v letu 1949. V letu 1950 dosega izvoz blaga iz jugoslovanske cone STO vrednost 392 milijonov lir, v 1949 pa 348 milijonov lir. V medsebojnem trgovanju ima jugoslovanska cona 34 milijonov aktive. Najvažnejši artikli izvoza so: vino, sadje in zelenjava, sveža riba in morska sol, uvoza pa industrijska oprema, zdravila in elektromaterial. Izvoz je bil največji v zadnjih dveh mesecih, ko je dosegel skupno 95 milijonov lir. Predvidevajo, da bodo zamenjavo blaga v tem letu znatno povečali. »jn iimiiniiimiiiiiniiiiiiuiiiniiMiiiiiiiiiiniiii v v* [jtacruvr udLitf] u dvetowti Mini 51 UK. »'KAN K K A U A t UK. ROBKKT BLAVATJ Kj* S W!l0 mora lmetl Distlnkt, zlasti če je čistokrven, da ga Jlepega dne njegovemu gospodarju ukradel. Ne s vi v strahu. Pes se na primer oddalji od svojega tob’ C"* sprehodu. je spočetka vesel in razigran. Igra se s Ntgp. nanJe nemoralno ln m)t nanj, ovohuje ogelne kamne. no:1!ico na vsakem vogalu ln branjevki na košaro S J**’ skratka, vesel je življenja in svet se mu zdi Des »t)čmQm'adeni'u P° srečni maturi, m/ 'Utin Pd °Pazite, da njegova veselost pojema, da začenja I* ie zgubil !n zdaj Sele se ga loteva pravi obup. t,n°8e - a 00 ullcl’ voha- cvni ln ves obuPan stlsne rep blts 0 bi ’mUses,a polo?i navzad in jo ucvre nekam v neznano ^Q1 Is, govoriti, bi vpil: ejezesmarija, mene bo nekdo dne sta^i,ob ®rajsklh stopnicah je majhen pivotoč. tam v mraku sedela dva moža. Vojak in civilist. Drug k drugemu sklonjena, sta sl skrivnostno Šepetala. Videti sta bila kakor zarotnika iz časov beneške republike. «Vsak dan ob osmih«, Je šepetal civilist vojaku, «hodi z njim služkinja na vogal Havličkovega trga k parku. Ampak grize vrag, ne dži se pobožati.« In nagne se Se bolj k vojaku ter mu posepeta na uho: «Nitl klobase ne žre.« «In ocvrto meso?« je vprašal vojak. «Tudi ocvrtega mesa ne.» Oba sta pljunila v stran- «Kaj pa potem ta mrha žre?« «Bog ve kaj. Nekateri psi so razvajeni kakor nadškof.« Vojak in civilist sta trčila in pila; civilist je Šepetal naprej: Nekoč ni maral črn špic, ki sem ga potreboval za pesjak nad Klamovko, vzeti od mene klobase. Tri dni sem hodil za njim, potem pa nisem več vzdržal in sem kar naravnost vprašal tisto ženo, ki je hodila s psom na sprehod, kaj pravzaprav ta pes žre, da je tako lepo okrogel. Zeni sem se s tem prikupil; rekla je, da ima najrajši zarebrnice. Tak sem mu kupil zrezek. Mi sllm si, to je gotovo boljše. Pa glej, mrha ga še povohala ni, ker Je bil telečji. Dišalo mu je samo svinjsko meso. Moral sem torej kupiti zarebrnico. Dal sem mu jo povohati in sem tekel, pes za menoj. Zena je vpila: «Lisko, Lisko!«, toda Lisko se za to ni zmenil. Za zarebrnico je tekel prav za vogal, tam sem mu dal verižico na vrat ln drugi dan Je bil že v pesjaku nad Klamovko. Pod vratom je imel nekaj bele dlake, to so mu počrnili ln nihče ga ni spoznal. Ti bi tudi najbolje storil, če bi jo vprašal, kaj njen pes najraje žre; vojak si, postavo ima* in tako ti bo rajši povedala. Jaz sem Jo že vprašal, toda po- gledala me je, ko da me hoče prebosti, in rekla: ,Kaj vam mar?’ Ona ni posebno lepa, opica je, a z vojakom bo govorila.« «Pa je zares pinč? Moj obrlajtnant drugega ne mara.« «Lep pinč, zares čistokrven, kakor si ti Svejk, jaz pa Blah-nik. Meni gre za to, kaj žre; to mu dam in ti ga pripeljem.« Prijatelja sta spet trčila. Se ko se je Svejk pred vojno preživljal s prodajo psov, mu jih je Blahnik dobavljal. Bil je izkušen mož in pravili so o njem, da je pri konjaču pod roko kupoval sumljive pse ter jih spet naprej prodajal. Zdaj je imel za svojo dolžnost, nesebično pomagati vojaku Svejku. Poznal je vse pse v Pragi ln okolici in zato je govoril tako tiho, da bi se krčmarju ne izdal, ker mu je pred pol letom odnesel iz krčme pod suknjo mladega jazbečarja, kateremu je dal piti mleko iz otroške steklenice, tako da ga je neumno ščene imelo bržkone za mamo in se niti oglasilo ni pod suknjo. Kradel je načeloma samo čistokrvne pse. Dobavljal jih je v vse pesjake in tudi privatnim osebam, kakor se je zdelo; in če je sel po ulici, so renčali nanj psi, ki jih je nekoč ukradel, in kadar je stal kje pred izložbo, je često kak maščevalen pes privzdignil za njegovim hrbtom nožico in mu pokropil hlače. Drugega dne ob osmih zjutraj je bilo videti dobrega vojaka vejka hoditi na oglu Havličkovega trga. Čakal je na služkinjo s pinčem. Slednjič jo Je dočakal ln mimo njega Je stekel brkat pes, naježen, trde dlake in modrih oči. Bil je vesel kakor vsi psi, ki so opravili svojo potrebo, in se je zagnal proti vrabcem, ki so zajtrkovali konjske fige na ulici. Potem je šla mimo Svejka ta, ki je imela psa na skrbi. Bilo je starejše dekle, ki Je imelo lase spodobno v venec spletene. Žvižgala je na psa ter vrtela z verižico in elegantnim korobačem. Svejk jo je nagovoril: «Dovolite, gospodična, kod se gre na Žižkov?« Ustavila se je in ga pogledala, ali misli to zares. Dobrodušni S ve j kov obraz ji je rekel, da hoče tale vojak res iti na Žižkov. Izraz njenega obličja se je omehčal, rada mu je razlagala, kako mora iti na Žižkov. «Sele ondan sem bil premeščen v Prago«, Je rekel Svejk, nisem od tod, sem z dežele. Vi tudi niste iz Prage?« «Iz Vodnjan sem.« «Potem pa nisva daleč drug od drugega«, je odgovoril Svejk, «jaz sem iz Protivina.« Tole krajepisno znanje češkega juga, ki si ga je pridobil nekoč pri manevrih v teh krajih, je napolnilo dekletovo srce z vojaško toploto. «Potem pa poznate v Protivinu mesarja Pejcharja?« «Kako bi ga ne poznal! Moj brat je. Pri nas ga imajo vsi radi«, je odgovoril Svejk, «je zelo dober, postrežljlv, ima dobro meso in daje dobro vago.» «Ali niste Jarešev«, je vprašalo dekle, ki je začenjalo sim? patizirati z neznanim vojakom. «Sem.» «Pa katerega Jareša, tistega iz Krča pri Protivinu ali li Ražic?« «Iz Ražic.« «Ali še razvaža pivo?« «Se, še.» (Nadaljevanje sleVil PRIMORSKI DNEVNIK Za novo leto je poslal Ilija Ehrenburg Pietru Nenniju naslednjo brzojavko: »Žetim ti. dragi prijatelj, srečno novo leto*. Toda novo leto se je za Nennija pričelo s slabimi znaki. Lahko je paradirati v pred-sedništvu nekega varšavskega »kongresa miru», kjer govore vsi, tudi Nenni, po moskovskih pravilih, toda težko je biti predsednik 29. kongresa svoje stranke (Partito Socialista Ita-liano), ki je te dni v Bologni. Ta kongres bi moral biti v septembru, odložili so 9a na december in končno na januar, ker se v stranki poostruje kriza. Nennijeva stranka je važna. Igrala bi lahko pozitivno vlogo, če hi Nenni znal nekatere stvari: da se bori proti staremu reformizmu v stra-nki, da 'sloni na načelih marksizma in da — brani samostojnost in neodvisnost svoje stranke. Toda Nenni je postopoma postajal vse bolj lutka, najprej v Togliattijevih rokah, danes pa je tajni član Kominforma, ki mu bolj in bolj zapoveduje. V povojnih letih je bilo v italijanskih socialističnih stran kah nekaj odcepitev. Najprej se je odcepilo desno krilo, ko je Saragat osnoval svojo posebno stranko (Partito Socialista Lavoratori Italiani). nato Lombardi, ki je prav tako danes v De Gasperijevj vladi, lansko leto Pa je Romita organiziral svojo stranko (Partito Socialista Unitario). V Nennijevi stranki so ostali v glavnem tako imenovani cen-trumaši in levica. Na zadnjem kongresu v Firencah maj a 1949 so Nennija kritizirali centrumaši zaradi kominformizma, a v zadnjem času se ta borba centrumašev in Nennija, to je avtoriomistov in kominformistov vse bolj zaostruje. Medtem ko so prej odpadali le desni oportunisti, je sedaj nevarnost resnejša, ker je močna tendenca, da odpadejo tudi pozitivni elementi. V nekem članku v glavnem glasilu stranke »Avanti« piše Silvio Alvisi 15. decembra 1950, da je na kongresu v Firencah «zmagala levica, ki je povedla stranko v borbo proti nevarnosti vojne«, (čisti ko-minformizem). toda: «položaj ob začetku 1951. leta je zelo težak«. Nenni poziva na disciplino, na enotnost, na slogo v teh »težkih časih, ko je prva stvar mir...«. V svojem novoletnem članku piše: »Naloga, ki nam jo zadaja 29. kongres je, da spremenimo skoro splošno razpoloženje nemira, depresije in pesimizma.« Eden izmed glavnih voditeljev stranke poleg Nennija, Rudolf Morandi, piše v e A ventil« uvodnik z naslovom «Enotnost stranke» (že sam naslov je značilen.) o negativnih strujah v stranki. Čeprav je kot uslužni kominformist oprezen v svojih izražanjih in ne odkriva vsf krize stranke, nekatere stvari vendarle razjasnjuje: »Bitke, ki so se vodile po 28 kongresu niso bile proti nekaterim strujam, temveč so bile v glavnem proti odporu, ki vse bolj narašča proti sami stranki.« Morandi obtožuje centruma-še, da so že na kongresu v Firencah hoteli vsiliti svoje vod-stoo stranki, da t>i onemogočili Nennijevo levico, čeprav so bili v manjšini. Iz tega nam postane jasno, da se vodi v stranki borba centrumašev proti Nenni jev emu kominfor-mizmu. Nenni je enostavno rešil ta problem, tako dg je prepovedal vsako diskusijo okoli « teh abstraktnih tem«. Te «abstrakt •ne teme« so, kakor pravi sam Morandi. vprašanje nevtral silami ali ZSSR v tem mednarodnem težkem položaju. Čeprav precej nejasno je Morandi vendar vse povedal. Krizo stranke so izzvali s svojim slepim kominformizmom Nenni, Morandi, Pertini in še nekateri drugi «levičarji», ki nastopajo diktatorsko in ne dovole odkritega razpravljar nja. Morandi pravi, da bj bilo treba voditi akcijo v smislu opozicije proti vladnemu povezovanju z ameriškim imperializmom, da b) bilo treba več delati za svetovni pokret pristašev miru, a nato tudi — sindikalno. To kaže Nennijevo stranko in njeno edino in pra-vo vlogo danes. Nenni sicer trdi, da je v najnovejšem času »nekoliko bolje«. Toda kdo mu verjame? Pred nekoliko meseci je izzval splošno pozornost prelom med Nennijem in Leliom Bassoje poleg Nennija gotovo najvplivnejši v tej strdnki. Bil je član izvršnega odbora. urednik «Bandiera Rossa«, ideolog stranke, ki je imel velik vpliv na množice. Dane$ je zopet v središču zanimanja nastop trojice pomembnih voditeljev stranke, poslanca Carla Mateot ti ja (sina Giacoma Mateottija, ki ga je Mussolini ubil), poslanca Šemp etra in profesorja F omara. V članku »Za konkretno socialistično politiko« obtožujejo vodstvo, predvsem Nennija, da so stranko privedli do nemogočega položaja, do zanikanja socializina. Kot najtežjo obtožb o — poudarjajo ~ povezovanje s Togliattijem in Kominformom. s čimer je likvi dirana specifična vloga stranke in kar je glavno, stranka je postala slepo orodje diktatorjev ter ni več svobodna sila organiziranih množic, ki teže k socialističnim ciljem. Opuščene so vse borbe za te cilje in stranka se izživlja v mednarodnopolitičnih kampanjah propagandnega značaja, ki nevtralizirajo posebno nalogo stranke in socializem v Italiji. Dalje obtožujejo vodstvo tudi zaradi »kompleksa manjvrednosti«, kar je verjetno tudi privedlo Nennija v hlapčevski odnos do Togliattija, kar ta zelo spretno izkorišča. Te čini je javil Nenni jev tisk, da je zamenjan tajnik federacije stranke v Rovigu, Baruc-chetto. Opravičiti hočejo to s «slabo administracijo» v tej federaciji, toda stvar m v tem. Dejstvo je, da je Barucchetto eden izmed najaktivnejših avtonomistov. Takih «zamenjav* je bilo v zadnjem času precej, Iz istih razlogov je bil odstavljen tudi tajnik v Piacenzi, Faggi, ker je posvečal premalo pdžnje organizaciji ((gibanja za mir«, prepričan, da ima stranka drugačne dlje. a ne sumljivo propagando za tuje račune. Proti Nenniju nastopajo skoro strnjeno federacije stranke v Piacenzi, Novari1 in Rovigu. Nasprotovanje opazimo tudi v federaciji v Genovi, Mantovi in Benetkah, ki je posebno znana kot Protinennijeva baza. Na volitvah v občinske svete se tamkajšnja socialistična stranka noče vezati s Togliattijevo, hoče ostati neodvisna, saj kominformizem ne uživa nikakih simpatij med množicami. Dogaja se, da posamezne mestne organizacije izjavljajo, da nimajo več zveze s stranko in prehajajo k drugim strankam. To je na primer ukrenila sekcija v Gavel-lu prov. Rovigo. V Ragusi je izstopil iz stranke predsednik ob čine in 200 članov, ki niso mogli več prenesti diktature vodstva, kj je »s svojim podrejanjem Togliattiju in Moskvi izdalo socializem«. V pokrajini Emiliji je nezadovoljstvo proti Nenniju izredno močno. Prag v Bologni, ki jo gospodiestvo | TRGOVINA« JNDUŠTRUa « ; PRVI PODATKI 0 PROMETU TRSTA V L1950 Pred kratkim smo navajali « je dosegel 2,382.700 ton naspro- člmrlllrA o . Inlr a__ 4-1 O 170 4a— 10/10 in V Zenici, kjer gradijo največji metalurški kombinat v Jugoslaviji, so te dni zaključili montažo železne konstrukcije visoke peči. To je največja peč v državi in bo dnevno proizvajala 600 ton surovega železa — dvakrat več od dosedanje proizvodnje vseh peči v Jugoslaviji. To je prva od dveh visokih peči, ki jih bodo zgradili v Zenici. Stara železarna v Zenici dela dalje, a okrog nje rastejo iz zemlje: nova jeklarna, težka valjarna, kovačnica, omenjeni novi visoki peči, koksarna itd. Grade tudi železniško postajo in regulirajo reko Bosno. Ze sedaj namreč porabi železarna toliko vode kakor glavno mesto Jugoslavije * Beograd številke o prometu naše luke v prvih enajstih mesecih lanskega leta, sedaj pa moremo objaviti že nekaj končnih številk. Gre za železniški promet našega pristanišča, ki je v 1950 dosegel 2,629.802 ton nasproti 2,665.815 ton v 1949. Vsaj glede tega prometa je mogoče torej zapisati, da se položaj Trsta v preteklem letu ni poslabšal, ali vsaj ne znatno. Zaslugo za to ima seveda izvoz iz zaledja, kex so se, kakor smo že ponovno opozorili, ERP-transporti v tem letu znatno zmanjšali. Pri omenjenem izvozu igra v letu 1949 najvažnejšo vlogo les, kajti v 1950 je bilo izvoženo preko našega pristanišča 506.000 ton raznovrstnega lesa nasproti samo 86.900 ton takšnih pošiljk v 1938. Čeprav še nimamo na razpolago vseh podatkov za lanski promet, zlasti ne za celokupni pomorski promet, vendar ne moremo reči, (na podlagi popolnih podatkov za vsakršen promet v prvih enajstih mesecih z dodatkom statistike železniškega prometa za december), da se končna številka celokupnega prometa tržaškega pristanišča v 1950 ne bo bistveno oddaljila od tonaže v 1949 (6,14 milijonov ton), ker nanesejo do sedaj znana števila, brez pomorskega prometa v decembru, 5,783.596 ton promet pristanišča Keke v 1950 ti 2,179.300 Ion v 1949 1,520.000 ton v 1939). Spuščati se v blagovno analizo lanskoletnega prometa je še nekam prezgodaj, vendarle pa lahko omenimo nekaj splošnih značilnosti. Nedvomno se je znatno okrepil tradicionalni promet z Levantom, zlasti v poslednjih mesecih' lanskega leta, ko so se pridružile tudi razne nove prometne postavke kakor n. pr. tranzit fosfatov namenjenih na Madžarsko. Nasprotno pa so se istočasno zmanjšali transporti proti Turčiji in odondod v Trst, K sreči je bilo to nazadovanje deloma zravnano s povečanjem prevozov proti Egiptu, Siriji in Cipru. Manjši obseg piometa s Turčijo je bil pač posledica notranjih razmer te države ter pomanjkljivega izvajanja trgovinskih pogodb, ki jih je sklenila Turčija z evropskimi državami zlasti z Avstrijo. Promet z Grčijo se označuje na splošno kot običajen in nekaj takega velja tudi za prevoze preko Sueza, ki so zadnje čase precej narasli (pošiljke lesa za Južno Afriko, Avstralijo itd.). 2al so se v lanskem letu znatno zmanjšali prevozi za račun Češkoslovaške zaradi pomanjkanja primernega sporazuma o plačevanju tranzitnih stroškov in brodnin. Kakor znano je v tem pogledu pač škodovalo stališče rimskih kro- TAKO SE TRUDIJO NAŠI EJUPJE ZA LEPŠO PRIHODNOST V_ borbi z vodo Sečjolaki rudnik so odprli Italijani leta 1936. Z deli so kaj hitro začeli, saj cenene delovne sile tam v bližini ni manjkalo. Poleg tega je imel ta rudnik mnoge prednosti pred drugimi italijanskimi premogovniki. Bil je ob morju, te cenene komunikacije in ladje so lahko privozile po kanalu prav do separacije poleg jaška. Pa še to dobro lastnost je imel ta rudnik, da je bil v njem premog odlične kakovosti (cca n osti ali povezave z zapadnimi | imajo za »titoistično« (v soda hstiini stranki govore prav tako mnogo o »titoizmu«), mora biti kongres, a ozračje ni ravno ugodno. V Torinu pripravljajo tiskanje nekega dnev nika socialisti, ki se ne strinjajo z Nennijem. Tudi n vseh federacijah Piemonta raste nezadovoljstvo. Centrumaški pokret izdaja na severu že list «Giomi presentin. Vanj piše tudi pomembni član vodstva Jacometti. Nenni si prizadeva, da bi zabranii pisanje v ta list ter njegovo čitanje. kar mu pa ne uspe. Označuje ga za »titoističnega». Podatkov te vrste je še veliko, toda dovolj je tudi to, kar smo navedli, da, spoznamo, v kakšnem položaju je danes italijanska socialistična stranka ob svojem 39. kongresu. Vendar ne pričakujejo še popolnega poraza Nennija. Se enkrat bi lahko splaval na Površje, toda to še ne pomeni, dg bo splavdla tudi stranka, ker se ona sigurno potaplja, počasi sicer, toda gotovo. IVE MIHOVILOVIC 7.400 kalorij) in to je *udi zaradi gospodarske kratkovidnosti lastnikov sčasoma postalo u. sodno za rudnik. Italijani so neusmiljeno črpali iz rudnika — pravijo, da je bil v njem najboljši premog, kar ga je premogla Italija — njihova edina želja je bila čim-prej in čimveč izvleči. Da bi rudnik zavarovali pred vodno nevarnostjo, na to skoraj niso mislili, čeprav je pod morjem in teče mamo Dragonja. In tako- se je zgodilo, da je bil rudnik praktično brez črpalnih naprav, če izvzamemo nekaj manjših črpalk. Leta 1945, ko je bila začasna prekinitev električne energije, je rudnik zalila voda. Odtlej je rudnik pod vodo. Manjša rudniška poslopja so sčasoma razpadla in po dveh letih o rudniku skoraj ni bilo več sledu. Le betonska jama, globoka štiri metre in na dnu umazano rjave barve je mimoidočega začudila. Domačini so mu razložili, da se tu začenja rudniški jašek in da je spodaj voda, umazano rjava tekočina, ki plava na površju, pa je olje, ki je kakor vemo, lažje od vode in je zato »pripotovalo* iz globine od potopljenih rudniških naprav. Okrog te jame so napravili žično ograjo, da ne bi postala usodna za radovednega otroka. In tako je rudnik spal, voda in čas sta razjedala naprave, potopljene v notranjosti. Danes pa je v rudniku življenje. Ljudska oblast v Istrskem okrožju je sprejela sklep: rudnik bomo obnovili. Jugoslavija pa je priskočila na pomoč z materialom in strokovnjaki, ROJSTVO IN ŽIVLJENJE OSVOBODILNE FRONTE V GOR. VREMAH im 99 Piše v jubilejno knjigo France Magajna Vendar smo GARMISCH - PARTENKlUj CHEN, 18. — Avstrijec Chris*1 Prawda je zmagal v slalom11’ kj so ga vozili danes pop0*' dne. Drugi je bil Italijan Zen0 C0I6. Zjutraj je bila tekma v tek11 na 18 kilometrov. Pivo me^ je zasedel Sved Sigurd Ander®" son, ki je raibil za progo 1 ur° 16’45”, pred1 sonarodnjake11’ Oestom Bergerjem, ki je i'11 točno eno minuto slabši ž®f' Jugoslovan Kordež je bil dv8' najsti v času 1 ure, 18'10”. O današnji tekmah bomo poročali. Tudi Japonci bodo igral' za Davisov pokal TOKIO, 18. Avstralija poslala vabilo japonski tefli^1 federaciji, v katerem io naj se udeleži tekmovanja w Davis cup. Japonci so vabil sprejeli. (IRKI 1NI9TVO' ULICA MONTEC CH1 St. 6, III. nad. — Telefon »te*. »3-80» In »4-031. — Poštni predal 5*2. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA UREDNIŠTVO. a ^ 73_38 OQl;ASI. od 8.30-12 In od 15-18 • Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm višine v Slrlnl 1 stolpca: trgovski 60. finančno-upravni 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm Slrlne 1 stolpca za vse yrste oglasov p«, 10 dim Odg. urednik STANISLAV KENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, 01. S. Pelllco ML, TeL 11-32 • Koper, Ul. Battlst 301 a I, Tel. 70. NAROČNINA: Cona A: mesečna 280, četrtletna 780, polletna 1400, celoletna 2600 lir: cona B: Izvod 3, mesečno 70 din: FLRJ: irvod 4.50. mesečno 90 d*0 Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založnlšt««o tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega tiska * Ljubljana, Tyrševa 34 • tel. 20-09, tekoči raču* pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z. • TR®^