O. H. Šalamun: Ptuj.
765
Blaginja Ptuja je mnogokrat trpela zaradi
elementarnih nezgod.
Prišle so nezgode, kakor kuga ali pomor, požari, kobilice; pred vsem pa je mesto največ trpelo in še sedaj trpi zaradi strašnih povodni j, tako n. pr. leta 792., 1340., 1342., 1550., 1567. (16 Čevljev visoko), 1611., 1653.1), 1660.,1661., 166 3.2), 17 07., 1736., 1737., 1748. ,1766., 1774.3), 1788., 1803., 1812., 1813., 1814.4), 1841.5), i8si.6), 1879., 1882.7), 1883.
Požari so bili 1. 1684., 1705., 171 o.,  1744.,  1805.8)., 1808.   je   v   predmestju Breg deset hiš zgorelo.
Kobilice so Ptuj obiskale I.873.9), 1337., katerega leta so, kakor kronist (chronica Leslien.) pravi, celo „na dravskem polju valile", ter leta 1473. in 1542. L. 1672. je prišla cela tropa kobilic proti Ptuju in Dravskemu polju tako na gostem, da so solnce zakrile kakor megla, na to je potegnil vihar, ki jih je zagnal v Dravo. Njeni valovi so jih na breg odnesli, in po tej gnilobi je nastal strupen zrak, kateri je pro-vzročil kugo v Ptuju in okolici; pomrlo je toliko ljudij, da jih ni bilo moči pokopati.10)
l) in 2) V teh letih je bilo veliko ledu, kateri je celo most čez Studenčnico odtrgal.
3)   Geschichte der Pest in Steiermark; Dr. Richard Peinlich, I. und II. B. Graz  1878.
4)   Tega leta je potok Grajena tako narastel, da si je skoz nekdanjo zasuto grapo naredil strugo dne 31. velikega srpana in dne 1. kimovca, po kateri še sedaj podi svoje valove.
5)   Tega leta je bilo od 5. do 12. prosinca toliko ledu na Dravi nakopičenega, da so blizu Drave bivajoči zapustili svoja bivališča.
6)   Tega leta je voda segala čez navadno gladino i61/2 čevlja ter se je razprostirala po celi predmestni na desnem bregu ležeči občini Breg do močvirja pri Tur-nišah in Poberšah do sv. Vida pri Ptuju na jedni strani, na drugi strani je poplavila celo spodnje mesto, tako, da so na florijanskem trgu s čolni vozili, in Budino doli do sv. Marka; v valovih te povodnji je umrlo sedem ljudij, in zraven tega je tudi veliko škode napravila.
7)   Tega leta je bila v jednem mesecu dvakrat po-vodenj; prvikrat koncem kimovca, drugikrat sredi vinotoka, kakor še kaže znamenje na železnem dravskem mostu, skoro kakor 1. 1851.
8)   Dne 4. vinotoka t. 1. je začelo goreti v hlevu gostilne „zum sctrvvarzen Adler" ter je zgorelo v spodnjem mestu štiriindvajset hiš.
9)   A. J. Caesar, Beschreibung d. Herz. Steiermark, II. Theil, str. 352., v tolikem številu so prišle, da so v ptujski okolici vse pokončale.
10)   Chronik d. Pfarrers v. Haidin (bei Pettau) Georg Hauptmann (Manuscr. i. st. L.-Archiv).
Ptujski kolodvor. (J. Winkler.)
Pomor ali kuga je morila v Ptuju in okolici: I.881.1), 1348., 1350., 1519., 1545., 1568., 1623., 1624., 1625., 1640.—1645.2), 1672., 1680.3),   1681.,   1682.,   1712.—1714.,   1836.4),
Huda zima je bila v letih 880., 1345., 1433.•'), 1708.6), 1709.7), 1740.8), 1799., 1811., 1812., 181 3., 1829., 1830., 1879., in 1895. veliko snega do sredine malega travna.
Lakota je bila v letih:  880., 1125., 1224.,
H73-
Strašna  vročina je bila 1.1540., tako da
je vse na polju ovenelo.
V letih 1744. in 1817. je bilo veliko toče, katera je skoro vse pokončala na polju.
Živinska kuga na Dravskem polju je bila I779-
') A. J. Caesar, Beschreibung d. H. Steierm. II. Th., str. 351.
2)   Slabo je bilo tega leta v Ptuju. Že meseca velikega srpana je bilo sedemnajst hiš zaprtih, vsak dan je bilo po osem ali devet mrličev. Minoriti so izgubili pet redovnikov. Schreiben d. Landeshauptmannes Kari Grafen v. Saurau, Graz, 4. Sept. 1645 an die Herrschaft Ehren-hausen.
3)   Od 20. malega travna do 19. rožnika je umrlo (59 oseb, med temi kapucinski gvardijan in pet mino-ritov. Do konca listopada je bilo 54 hiš zaprtih in 274 oseb je umrlo. Orig. -Akten d. Minoritenkonventes zu Pettau. — Raisp pravi na str. 150, da je bilo napadenih od 29. mal. travna do 16. grudna t. 1. 433 oseb, od katerih je 64 moškega in 77 ženskega spola in 78 otrok umrlo.
*) Nepričakovano je prišla meseca rožnika ter 8. rožnika zahtevala že 13 žrtev, s pojemanjem vročine je tudi kuga prenehala; 80 do  100 oseb je umrlo.
5) Zraven je tudi veliko snega padlo, tako, da tolikega najstarejši ljudje niso pomnili.
s) Tega leta je bila tako ojstra zima, da je vino v sodih zmrznilo ter so se sodi razpočili.
7)   Bila je zima dolga tako, da so vse trte o bin-koštih pomrznile.
8)   Zraven hude zime je bilo še v mesecu velikega travna vse polno snega po poljih, tako, da ni moglo nič rasti.