35qu'tilfy Knjižnica za ljudstvo. Izdaje katoliško-politično društvo v Ljubljani. i. Zadruge in njihovi nasprotniki. Uredil Dr. Janez Krek. V Ljubljani, 1899. Založilo katol.-polit. društvo. — Tiskala Katoliška Tis’ Knjižnica za ljudstvo. Izdaje katoliško-politično društvo v Ljubljani. i. Zadruge in njihovi nasprotniki. Uredil Založilo katol.-polit. društvo. — Tiskala Katoliška Tiskarna. Uvod. d. Predragi bravec! *7«^wotovo si že čul o 'posojilnicah ’ n drugih zadrugah, ki se vsta- y navijajo zadnja leta po sloven¬ skih krajih. Morda imate v domačem kraju ali v bližini kaj tacega. ‘Kjer koli so še ustanovili kako posojivnico in za¬ drugo, se pohvalijo ž njo. Vsako leto priobčujejo precejšnje dobičke poleg ne¬ štetih prednostij, ki jih v svojem poslo¬ vanju dajejo udom. Te posojivnice in za¬ druge ustanavljajo povsod možje, ki so odkritega krščanskega mišljenja in ki no¬ čejo z liberalci ničesar imeti opraviti. Tudi več duhovnikov se vdeležuje pri tem delu. Naši slovenski liberalci, ki jih ne vodi druzega, nego črno sovraštvo do duhov- — 4 — niškega stanu in do verskega vpliva v javnosti, so se izprva samo posmehovali zadružnemu gibanju. A ko je le rastlo, so jeli misliti, da po ti poti dobč vse ljudstvo proti sebi in zato so začeli dru¬ gače. Tožbe so spuščali jedno za drugo: pri vladi, pri sodiščih, pri škofu. A s temi tožbami so se pošteno namajili. Pro¬ padli so. Zato so bili zelo jezni. In v svoji jezi so se obnašali, kot se sploh obnaša jezen človek, namreč neumno. Jeli so obrekovati zadruge in posojivnice, lagati proti njihovim voditeljem in kričati po svojih časopisih in zasebno, kot bi jih res kdo ' žive drl. Kar je pravih in izo¬ braženih liberalcev, zelo dobro vedo, da to tudi ne bo nič pomagalo. Laž ima povsod, tudi tukaj, kratke noge. Mislili so si pa ti liberalci: Ce še drugega ne moremo, ga vsaj ,Slovenskemu Na¬ rodu 1 lahko gribobnamo nekaj naroč¬ nikov in začeli so hud lov na nerazsodne možičke, češ da se potegujejo za trgovce in krčmarje. Mnogo so jih vjeli in ti so sedaj toliko na slabšem, kolikor da¬ jejo za ta časopis in pa koliker so si brez potrebe z njegovim branjem zmešali — 5 — možgane. Z jeznim in navrh še zmešanim človekom ni lahka beseda. Tak človek rije vedno v jedno stran in si ne da nič dopovedati. A dobro je, da tako žalostno stanje ne traje brez prenehanja. Prepričani smo, da se jih bo mnogo zmodrilo in da bodo trezno in pametno presojali naše zadružno gibanje. Na čelu slovenskih liberalcev je dr. Iv. Tavčar, advokat v Ljubljani, deželni poslanec za zapuščena dolenjska mesta (Krško, Kosta¬ njevico, Višnjo goro, Novo mesto, Črno¬ melj in Metliko) in deželni odbornik. Ta je večkrat pisal proti zadrugam in parkrat tudi javno govoril: v Krškem pri svojem shodu (meseca februvarja) in v deželnem zboru dne 5. aprila letošnjega leta. Po¬ sebno lastnost ima ta mož pri svojih spi¬ sih in govorih, da sc zna v živo norca delati iz duhovnikov. Če bi ta reč kaj pomagala, bi morali na Slovenskem biti res že v raju. Povsod se dobe taki ljudje, ki imajo proti duhovnikom zelo špičaste jezike. To zabavljanje je najbolj po ceni. Lahko rečemo, da se splošno proti ci¬ ganom, razgrajačem, oderuhom in go¬ ljufom manj zabavlja, kakor proti duhov- — 6 — nikom. In Čudno je, da to ljudje še komaj porajtajo. Veliko je takih družb, da pri njih kaka umazana šala proti duhovnikom, če jo prav izpregovori človek, na kate¬ rega nobeden nič ne vaga, vse pridobi. Nobeden ne vprašuje, kedo zabavlja, samo da jih drobi — čim bolj debele in kos¬ mate, tem boljše je. Večina najhujših glo- buzd proti duhovnikom se ima ravno njim zahvaliti, da so jih šolali in spra¬ vili do boljšega kruha. Na to malokedo misli. Pa je taka! Dr. Tavčar je svoj deželnozborski govor razdal po celem Slovenskem. Vrh tega je dne 6. t. m. sklical v Ljubljano krčmarje in trgovce v ,,Narodni Dom“, kjer so poslušali dobro uro bolj uma¬ zane, kot pametne zabavljice proti za¬ drugam, — tako kot je bilo že preje ve- likrat pisano po liberalnih časopisih. Ravno ta dan so v „ Katoliškem domu“ zborovali zastopniki naših zadrug. Sklical jih je dr. Krek. Da izvedo tudi drugi, ki niso mogli priti k shodu, kaj se je tam godilo, zato obljavljamo to knjižico. Beri jo prijatelj in nasprotnik pametno in trezno, saj se — 7 — gre za važne reči. Vseh ljudij ne bo spravil nobeden pod en klobuk; ta knjižica go¬ tovo tudi ne. Toda če koga napoti k pre¬ mišljevanju, če kakega nasprotnika pre¬ priča, da po ti poti, ki jo kaže ,Slovenski Narod 1 , ne pride nikamer naprej; če vname kaj prijateljev, da bodo vstopili v za¬ družne vrste in nam zasnovali novih zadrug, pa je dosegla svoj namen. Želimo ji bož¬ jega blagoslova! Kaj so zadruge? Predno objavimo govore z zadružnega shoda, moramo pojasniti, kaj so zadruge po naših postavah. Leta 1873 so nemški liberalci, ki so imeli takrat večino v državnem zboru, sklenili postavo o go¬ spodarskih in pridobitnih zadrugah. Ta postava je stopila v veljavo dne 9. aprila 1873, torej pred 26 leti. Po ti postavi se smejo ljudje, ki imajo pravico razpolagati s svojim premoženjem, zdru¬ žiti v razne gospodarske namene, da si osnujejo posojilnice, da svoje izdelke in pridelke skupno prodajajo, da sebi potrebno blago skupno kupujejo, ali skupno izdelujejo, da zidajo hiše itd. - 8 — Sestavijo si v ta namen pravila za. svojo zvezo, izvolijo odbor, ki poskrbi vse po¬ trebno, da se ta zveza — zadruga vpiše pri trgovskem sodišču v zapisnik trgov¬ skih tvrdk. Zadruga postane tako pove¬ čana gospodarska oseba. Vsak posamez¬ nik sme svoj denar posojati, na posodo jemati, prodajati svoje pridelke in izdelke, kupovati, česar potrebuje. Zadruga je pa zveza več posameznikov, ki delajo skupno — združeni to, kar sme posameznik. Imenovana postava daje pravico sno¬ vati zadruge. Postavo je potrdil cesar, kot vse druge postave. Gosposka jo mora spoštovati in zato je skrajno bedasto, če kedo proti zadrugam kliče vlado na pomoč. Vlada ne more nič storiti, kakor prizna¬ vati postavne pravice. Zadružna postava je v korist vzlasti nižjemu ljudstvu: delavcem, rokodelcem in kmetom. Splošno se neštevilnokrat govori in piše, da je le v združenju moč. In glej čudo! Če se nižje ljudstvo skuša združevati po postavni poti, če v svojo korist porabi postavo, ki ni nič manj ve¬ ljavna kot vse druge postave, potem pa so brž liberalci po koncu. — 9 — Zadruge so 'postavne, torej pravične vstanove. Poštene so; če si sme vsak posameznik pomagati k boljšim razme¬ ram, si sme pač po postavni poti dobiti tudi tovarišev, da s skupnimi močmi več doseže. Ali ni to pošteno? Kedor temu nasprotuje, ima gotovo postranske in se¬ bične namene. V zadrugi se vse točno zapisuje, vse delovanje je odkrito in javno; nepošteni pripomočki so nemogoči. Po¬ sameznik ni tako vezan; marsikak slepar je z zvitostjo po krivični poti prišel že do velikega premoženja. Teh nobeden ne vidi. Odkritih, očitno delujočih zadrug se pa boji liberalni svet. Dve'stvari naj si zapomnijo naši na¬ sprotniki: 1. Postava, ki dovoljuje zadruge, je tako trdna, da ne dobote na celem svetu tako neumnega državnega zbora, da bi tako postavo razveljavil. Državni zbori bodo nasprotno še polajšali zadružno delo¬ vanje in vladi nalagali, da jih podpira. Če se bo izpreminjala zadružna postava, se bo le zadrugam v korist. To stoji, kot pribito. 2. Če si nižje ljudstvo pomaga, ni to samo njemu, marveč vsem ljudem v korist. Če delavcem, rokodelcem in kmetom ne bo manjkalo kruha, ga tudi drugim ne bo. Zadružno gibanje noče nikogar uničiti. Če pa zamaši luknje, po katerih se je premoženje stekalo samo nekaterim v žepe, ni to nič hudega, marveč zelo koristno in naravnost potrebno. Kedor hoče delati, bo pošteno živel, če bi tudi vse gospo¬ darsko življenje vzele zadruge v roke. Go v or i pri shodu gospodarskih zadrug. I. O pomenu gospodarskih zadrug. (Fr. Jaklič.) Častiti zbor! Z veseljem sem sprejel poročilo o pomenu gospodarskih zadrug na našem današnjem shodu. Vesel sem, ker vidim pred seboj toliko število odličnih mož, spoštovanih zastopnikov slovenskih go¬ spodarskih organizacij in cenjenih prija¬ teljev in somišljenikov naših, ki nam dajo s tem, da se udeležujejo našega zboro¬ vanja, neprecenljivo moralno moč, ker sedaj vidimo, da zastopniki gospodarskih organizacij nismo tako osamljeni, kakor bi radi videli naši nasprotniki. — Vesel sem pa zlasti, ker sem za-se popolnoma — 12 — prepričan, da bode naše zborovanje ro¬ dilo obilo dobrega sadu v vsestransko korist našega odlično kmetskega in de¬ lavskega naroda. A. Dva. shoda. Predno skušam rešiti dano mi na¬ logo, usojam si še povedati nekaj svojih mislij o današnjih dveh shodih v Ljub¬ ljani. Na našem shodu smo se zbrali od vseh krajev prijatelji slovenskih delav¬ skih stanov in zastopniki tistih stanov samih; privedla nas je semkaj nesebična ljubezen in požrtvovalno rodoljubje, ki ne pozna sebe, pač pa pozna v prvi vrsti korist in blagor ljudstva. Nasprot¬ nike pa so na njihov shod pripeljali ne¬ plemeniti sovražni in sebični nameni. Tu smo se zbrali z namenom, javno se razgovoriti o pomenu gospodarskih orga¬ nizacij, da vsestransko pojasnimo svoje stališče, da se zbistrijo pojmi ter se zjedinimo v načelu, kako organizujmo vspešno narod, a tam se zbirajo ljudje, da kličejo na pomoč vlado in morda po¬ licijo, da jim pomagajo braniti krivične — 13 zastarane privilegije, ki niso nikjer vza- konjeni. Mi ne kličemo na pomoč vlade, ker vse naše organizacije temelje na za¬ družnem zakonu, ampak vljudno jo ho¬ čemo opomniti, da smo tudi mi avstrijski državljani, torej deležni vseh pravic, ki nam jih daje zakon, da imamo dolžnosti do države in da ima vsled tega tudi vlada dolžnost, pospeševati naše zadruge. Ideja samopomoči, samoobrambe nas druži tukaj, — a tam za drugo idejo res ne vem, kakor za idejo sebičnosti. Boj, ki ga vodi njihov organ proti našim organizacijam, jim ni dovolj ostuden, morda si zmislijo še kaj bolj pikantnega! Slobodno jim! Boja mi ne iščemo, a tudi ognemo se mu ne! Mi ga vsprejmemo, svesti si svojih pravic po božjih in cerkvenih zakonih, svesti si svoje konečne zmage, saj za pravico in resnico se je prijetno in lahko bojevati. B. Revni kmet in oderuhi. Namen imam povedati, kakšen pomen imajo sedanje gospodarske zadruge, ki že delujejo na slovenski zemlji. Ako se spom¬ nimo nekaj let nazaj, vidimo, da je naše — 14 — ljudstvo še pred nekaj leti bilo kaj brez¬ brižno. Ker je gmotno in politično pro¬ padlo, je obupavalo nad svojim stanjem in zahtevalo izvanredne pomoči od države in dežele. Seveda je bilo v državnem zboru sklenjenih že mnogo postav o raz¬ ličnih zadrugah, ali ljudstvo o teh posta¬ vah ni vedelo ničesar, izobraženci pa menda niso imeli pojma o teh postavah ka-li, ali so imeli pa preveč posla s seboj. Kmet, rokodelec in delavec so bili prepu¬ ščeni samemu sebi, da so ložje in hitreje propadali. Po večjih krajih v mestih in trgih so nastale nato posojilnice, osnovane največ po Schulze - Delitzschevi osnovi. Združilo se je navadno nekaj mogotcev mestnih ali trških ter so ustanovili po¬ sojilnico, nekaj iz vzroka, da so mogli svoj denar prilično in varno nalagati, nekaj, da so od svojih, večkrat visokih deležev vlekli visoke dividende, ali da so imeli za svoje špekulacije denar vedno pri rokah in najzadnje še-le so se spo¬ mnili na kmeta, še-le potem, ko njim ni bilo več treba. Teh posojilnic jaz ne morem imenovati kmetskih ali ljudskih, — 15 — kakoršne so nam pred očmi. Te nam je prineslo zadnje petletje! Precej časa prej so prinašali naši časopisi poročila o kme¬ tijskih posojilnicah v Nemčiji in v neka¬ terih avstrijskih deželah; marsikdo je čital ta poročila, bil jih vesel in si mislil, o ko bi tudi pri nas bilo tako, a poguma ni imel, da bi proučil sestav in ustanovil tako posojilnico. Sele ko so odlični do¬ moljubi v Ljubljani spoznali, kolikega po¬ mena so male Raiffeisenove zadruge za kmeta, rokodelca in delavca, lotili so se te stvari — in danes, hvala Bogu in nji¬ hovi požrtvovalnosti, danes je v naši de¬ želi lepo število krasno se razcvitajočih kmetijskih posojilnic, ki sp, mogočna opora našemu kmetskemu stanu. Res je bilo v nekaterih delih naše dežele stanje kmetov brezupno, splošno pa žalostno. Liberalizem ga je bil osvo¬ bodil in prepustil ga samemu sebi, da svobodno napreduje ali pa svobodno pro¬ pade. Razdrobljen in osamljen se kmet ni mogel dolgo upirati novim potrebam in nesrečam ter je zelo propadal. Kmet ni delal več zase, trpel je s svojo dru¬ žino vred za oderuhe. S svobodo je pri- — 16 - šlo nešteto potreb, katerih prej ni poznal, za katere pa je bilo treba mnogo denarja. Od kod naj ga je kmet vzel? Tisti, ki so ga osvobodili, naj bi mu bili dali tudi priliko pomagati si. Tako si je pa moral vsak svobodno pomagati, kjer si je mogel, in res si je kmet pomagal tam, kjer si je mogel, najprej pri sosedih, ako so imeli sosedje kaj krščanskega čuta in pa de¬ narja; ako pa tam ni bilo, potem je šel k bogatinu, ki je posojal denar na obresti, ki so bile tem večje in hujše, čim rev¬ nejši je bil kmet. — Kmetovemu pro¬ padu so bile vzrok deloma slabe letine, včasih nizke cene poljskim pridelkom; naposled je prišlo do tega, da se kme¬ tijstvo brez živinoreje več ne izplača; do¬ stikrat pa tudi kmetova nevednost in lahkomiseljnost, ker je mislil, da mu ne more zmanjkati. Treba je bilo denarja za posle, živino, prašiče, in ker mu kmetij¬ stvo ni dalo, moral se je kmet zadolžiti pri bližnjih oderuhih ter je dajal po 8, 10, 12, 24 ali celo več odstotkov obresti na leto. V sili je kmet obljubil vse, ker se je nadejal, da bode prigospodaril v dobrih letih, da bo mogel poplačati dolg. 17 — Žal, da je bilo tacih kaj malo, navadno je potem kmet delal za oderuha. Še hujši je bilo tam, kjer je kmet odrajtoval ode¬ ruške obresti v pridelkih. — Kmet je lezel čedalje bolj v dolgove in naposled, ko se je oderuhu zdelo dovolj, zapel je boben in kmeta ni bilo več. V teh letih gospodarskega propada našega kmetijstva opazujemo na kmetih te-le prikazni: Kmetje so lezli v dolgove. Mnogi omagujejo še danes pod težo dolgov, mnogi so pa bili od oderuhov pognani v svet, koder se sedaj potikajo kot revne delavske rodo¬ vine, nekateri so pa odprodali kos za kosom od svoje kmetije, da so si še — če je bilo le še mogoče — ohranili med splošnim propadom vsaj hišo in košček polja, kjer životarijo še danes. Med temi propadajočimi kmeti pa nahajamo ljudi, ki so ob tej splošni bedi kmetijstva po- vspeli se do premoženja in veljave. Na¬ vadno so z malim denarjem začeli špe¬ kulirati, da so dajali za visoke obresti denar na posodo, kupovali rejsko živino, prekupovali mrvo in žito, prekupovali pa tudi dostikrat dvomljive dolgove, poku- povali propadajoče kmetije in jih razko- 2 — 18 — šavali, prodajajoč posamezne dele največ na upanje, kajpada na prav visoke obresti. To so oderuhi'! Gmotno so izsesa¬ vali ljudstvo, ubijali ga duševno in izrab¬ ljali za svojo politiko, ki nikdar ni bila krščanska. Tako je bilo pri nas in tako ali še bolj ali nekoliko manj je bilo v vseh krajih naše dežele. Splošnega propada kmetijstva so v veliki meri krivi ljudje, ki nimajo srca za bližnjika, ki ne po¬ znajo nobene vzvišene ideje, ki poznajo le svojo korist ter iščejo dobiček in denar povsod, ki so kristijani, dokler se jim zdi, Slovenci, dokler jim nese, ki sc ne vstrašijo tudi nobenega zločina, ako jim kaj kaže. Taki so oderuhi pri nas in taki so najbrž tudi drugod; akoravno ti niso zakrivili kmetijskega propada, so ga- pa gotovo silno povspešili, ker jim je neslo. C. Pos oj i vn ice. Najtrdnejši jez propadanju kmetijstva in najboljši lek za rane, ki so jih v dol¬ gih letih naredile te ljudske pijavke na mogočnem telesu kmetijskega stanu, so — 19 — prave ljudske zadruge, male posojilnice po Raiffeisnovem načinu, ki so in bodo trdna podlaga in tako rekoč nekak pogoj za vse druge zadruge, ki se morajo usta¬ noviti v ohranitev in zopetno povzdigo kmetijskega, rokodelskega in delavskega stanu. Lahko bi Vam opisoval velikanske vspehe, ki jih imajo te posojilnice zlasti v Nemčiji; ker so pa pri nas v resnici vspehi ravno taki in tisti, seveda ne abso¬ lutno, torej lahko iz lastne skušnje povem, kolikega pomena so posjilnice za cele okraje in cele dežele. Posojilnice koristijo kmetu moralno in gmotno. Tisti, ki so sami ustanovili kakšno posojilnico, pač vedo, kako je težko pri¬ praviti kmete k ustanovitvi. Ker je bil kmet skoraj vselej izkoriščevan, ker se zaveda svoje slabosti proti oholemu va¬ škemu mogotcu, postal je nezaupljiv, v združeno moč sosedov ne verjame, ker je vsak zase istotako slaboten ali pa še bolj kot je on. In ko vendar ustanove posojilnico, zopet zmajuje, češ, zastonj je trud, saj ne bo nič! Ko pa vidi prve 2» — 20 — vspehc, začne upati. Spoznava potrebo združenja in skupnosti, zaveda sc svoje moči in veljave, ako je združen s sosedi. Obupnost ga zapušča, nade na boljšo, brczskrbnejšo bodočnost mu vlijo sveže življenje, hrepenenje po gospodarski ne¬ odvisnosti na novo vsplamti. Možatost sc vrne, in tisti sramotni duh hlapčevske ponižnosti in udanosti do oderuhov izgine, in mož za možem se prikaže iz razvalin gospodarskega propada. Mir in zadovolj¬ nost se vrne v hiše, koder je vsak hip oderuh imel vhod, da je vohal, ali ima nesrečna žrtev kaj tacega, česar bi bilo vredno polastiti se. Koliko solz je manj, koliko pa tudi obupnih kletvin in pijan¬ čevanj! — In gmotno? Tisti kmetič, ki je doslej tresoč se potrkal na oderuhova vrata in v sili obetal obresti, kakoršne mu je narekoval oderuh, sedaj dobi za nizke obresti na osebni kredit, ali če je svota le velika, na vknjižbo, denar v po¬ sojilnici. Za to uslugo ni bilo treba napa¬ jati nikogar, niti ubijati svojega moštva, ampak plača oderuha, kupi živino, orodje ali karkoli ter potem vrača z majhnimi odplačili, kolikor ravno more odtrgati — 21 — si pri gospodarstvu. In kmet takrat prodaja svojo živino in svoje pridelke, kadar imajo najboljšo ceno, ker ve, da ga posojilnica rada čaka, ako si le more kaj pomagati in prigospodariti. S pomočjo posojilnice si kmet uredi svoje dolgove, popravlja poslopja, kupuje živino in oro¬ dje, ker le tako more zmagovati težo dolgov, v katere ga je potisnilo največkrat špekulativno denarno oderuštvo. Posojil¬ nice provzročajo, da obrestna mera za dolgove sploh pada. Koliko tisočcv in ti- sočev so zadolženi kmetje kacega okraja ravno vsled tega v jedncm letu na boljem, koliko se s tistim denarjem že plača dolgov! Te posojilnice zbirajo in množe raz¬ treseno narodno premoženje, ker dosti¬ krat leže manjše svotice brezplodno v miznicah in skrinjah kmetičevih, ker mu je preodročno ulagati denar — največkrat kak živinski kup — v oddaljene hranil¬ nice (posojilno), ker zamudi in potroši preveč na dolgem potu; v domači ga ne stanc nič in vzdigne, kadar potrebuje. Te posojilnice pospešujejo varčnost; koliko imajo že denarja hlapcev in dekel, — 22 — ki bi drugače bil izgubljen v gostilnah, ker majhnih svot ne kaže nositi v daljne hranilnice. Koliko koristijo posojilnice kmetom, vedo prav dobro in tudi po¬ vedo lahko že sodnijski sluge. Koliko manj je tožba, koliko manj prisilnih dražb v krajih, kjer že delujejo take posojilnice. Marsikateri slovenski dom so že ohra¬ nile te posojilnice. To je gmotna stran! Toda te posojilnice so še dru¬ gače neprecenljive koristi. V obupane in razdrobljene ljudske mase so zanesle oživ¬ ljajoči duh združevanja in samopomoči. Ljudstvo je sprevidelo, da je še mogoče pomagati si ali vsaj vspešno ovirati splošni propad, ako sc združi v različnih zadru¬ gah ter začne najprej boriti se proti raz¬ ličnim zajcdalkam in potem iskati novih virov svojim dohodkom. Ideja združenja in samopomoči ga je zdramila iz težko umljive brezbrižnosti, v kateri je priča¬ koval pomoči od drugod. Sedaj zbira ljudstvo svoje poslednje moči, da si otme svoj dom, da si olajša svoje gmotno stanje in da se osvobodi. Zdrav in kre¬ pak tok združevanja prešinja velike kmet¬ ske, rokodelske in delavske mase in po i — 23 — vseh krajih naše domovine vstajajo trd¬ njave, katere si postavlja ljudstvo v svojo hrambo, v svojo blaginjo. C. Gospodarske zadruge. Vstanavljajo se različne zadruge z najlepšim in najblažjim namenom — po¬ magati delavskim stanovom. To so: kme¬ tijska društva, konsumna društva, mle- karnice, vinarske zadruge, različne obrtne zadruge itd. Lahko rečem, da bi teh ne bilo, ako bi prej posojilnice ne bile ljudstva pripravile in dale temelj za¬ drugam. Saj vidimo, koliko časa prej so celo tisti časniki, ki danes najpodleje po¬ bijajo vsako zadružno delovanje, hvalili delovanje zadrug drugod, a do ustano¬ vitve ni prišlo; šele, ko je videlo ljud¬ stvo v posojilnicah lepe vspehe združe¬ nja, odobrilo jih je, in jih sedaj združuje v različnih zadrugah, v katerih se bore proti izkoriščevalnemu prekupčevalstvu, koder odpirajo nove vire svojim dohod¬ kom s tem, da skušajo svoje pridelke dobro prodajati in ceno pa dobro blago kupovati brez posredovanja požidovljenih prekupcev, kar je v korist producentu in konsumentu. Do tega so prisilili ljudstvo požidov- Ijcni prekupčevalski oderuhi sami. Seveda ne smemo med nje prištevati vseh trgov¬ cev; mnogo med njimi je poštenih, so¬ lidnih, in tem vsa čast. Veliko je pa ži- dovsko-oderuških. Od narave morda že sebični, udali so se pohlepu po denarju ter se navzeli v trgovini popolnoma ži¬ dovskega duha. Pozabili so, da bi morali delati v trgovini le za zmeren zaslužek, kakor dela obrtnik, rokodelec in delavec, kar je pravilno in pošteno — a to je za njihovo sebičnost premalo! — — Cilj njihovega trgovanja je samo ta, kar je Židu — namreč dobiček na škodo pro¬ ducenta in konsumenta. Poglejmo nekoliko v posamezne kraje, koder so se morale ustanoviti različne zadruge. Kaj vidimo? Tu lahko opazu¬ jemo, kako so posamezne osebe spravile v gmotno in politično odvisnost cele ob¬ čine, fare in okraje. V kratkih letih so sc povspeli nad svoje sosede, ne ravno z učenostjo, pač pa z oderuško prekup- čijo. Denarno oderuštvo jim je prepočasi — 25 — donašalo veliki denar, lotili so se še ba¬ rantanje, da so mogli vsestransko izko- riščevati svojo okolico. In v mnogih krajih se jim je ta načrt nad vse posrečil. Mislim, da mi ni treba ravno krajev in oseb imenovati, ker več ali manj jih vsak lahko pozna. Poleg prirojene sebičnosti in zvijačnosti niso premogli kdo ve kaj, lotili so se z majhnimi kapitali prekup- čije. Slabo blago so prodajali za drag denar, kmetove pridelke so slabo plače¬ vali. Z njihovim premoženjem pa je rastla tudi njihova oblastnost in oholost. Niso bili zadovoljni s tem, da so se dajali ljudje striči kot pohlevne ovce, ne, upogniti so morali tudi svoje tilnike in jim izročiti upravo občin. Gotovo se mnogo ne motim, ako trdim, da naša Notranjska le tej vrsti prekupcev sme zahvaliti priimek, ki je dolgo časa strašil po liberalnih listih, namreč: zavedna Notranjska. To je bila najbrž zavedena Notranjska, katero so oderuški mogotci spravili najprej v go¬ spodarsko odvisnost, potem so pa še „de- lali“ različne volitve. — Ko bi prckup- čevalski trgovci delali res za pošten za- I — 26 — služek, ne bi imeli tiste zoprne prikazni — glihanja po prodajalnicah. To „gli- hanje“ ima svoj izvir v dobičkolovstvu prekupcev. Za vsako robo so zahtevali neprimerno visoke cene. Ljudje so kmalu sprevideli, da plačujejo blago predrago, in začeli so ponujati manjše cene, kakor jih je zahteval prekupec, in glihanje se je pričelo. Pri tem nimata prodajalec in kupovalec drugih mislij, kakor kako bi drug drugega ukanila, kajpada se proda¬ jalec že zna varovati, da ne pride pre¬ kratko. Prckupci so navadili kmeta slepariti, kjer še sam ni znal. ,Spomnim le pri kup¬ čiji pridelkov. Prekupec je pobral žito po vaseh in ko je imel žito na kupu, šel je k velikemu kupcu ter mu prodal blago; prcdno je naložil na vozove, dal je vestni prekupec politi žitne kupe z mlačno vodo. Žito se je nekoliko napelo, zrnje dobilo lepšo obliko in težje je bilo. Dostikrat je prekupec prodal veletržcu z žitom tudi velik kvantum vode, ki ga ni veljala nič, a jo je vendar dobro prodal. Opeharjen je bil veletržec pa tudi kmet je bil na slabšem, ker sprijeno žito je očital vele- — 27 — tržeč kmetom ter jim ni hotel več tako plačevati blaga. Dobiček je imel preku- pec, ki se je temu smejal v pest. Delavec - kmet, ki je sam bil priča manipulaciji prckupčevi, ali je zvedel od drugih, začel je v bodoče sam manipuli¬ rati na ta način. Včasih se mu je posre¬ čilo, včasih se mu je pa blago spridilo. Kakor žito, pačili so tudi drugo blago in s tem je izginilo poštenje. Zato je toliko prikaznij nepoštenja med kmeti. Tako bi.Vam lahko navcl precej do¬ kazov, da to prekupčevalstvo, za katero se slovensko liberalstvo tako nervozno poteguje, nikakor ni v gospodarsko korist naroda, ampak v njegovo veliko gospo¬ darsko škodo. Popolnoma opravičen obstoj imajo nastala konsumna društva, ki so v mno¬ gih krajih hipoma zajezila izkoriščcvanjc od strani prekupccv, ki so se morali odpovedati dobičkarstvu, in delajo sedaj za pošten zaslužek, kar je opravičeno. Konsumna društva so med raznimi za¬ drugami skoraj najložja, ker vodijo samo konsumno trgovino in skrbč le, kje se dobi dobro blago po zmerni ceni, — 28 Na širji podlagi so ustanovljene za¬ druge, katere imajo pri nas ime kmetij¬ ska in gospodarska društva. Te imajo namen skupno kupovati gospodarske po¬ trebščine t. j. vse, kar kmet potrebuje, na drugi strani pa tudi pridelke svojih članov kolikor moči ugodno prodajati. Ti pridelki so žito, sočivje, živina, mleko, jezice, drva, krompir, zelje itd. Vsi vemo, da kupi se veliko lažje dobro kakor pa dobro proda, zato morajo kmetijska dru¬ štva znati kalkulirati — špekulacija mora biti izključena, ker spravlja v nevarnost kredit društev. — Te zadruge so gospo¬ darskega pomena in sicer zato, ker mo¬ rejo potrebščine kolikor moči oskrblje- vati ceno, a pridelke bolje prodajati kakor sicer in odpirajo nekaterim pridelkom nova, pota, kjer se dosezajo ugodnejše cene. Kmetijska društva ustvarjajo nova podjetja, pred vsem mlekarnicc. Tukaj je še mnogo zakladov, katere je treba vzdig¬ niti. S to stroko kmetijstva naj bi se za¬ druge bolj pečale in same odpirale mle- karnice, ali pa pomagale ustanavljati spe- cijclnc mlekarske zadruge, kakoršne de- — 29 — lujejo že po Notranjskem, Gorenjskem, zlasti pa na Goriškem. Izvažajo tudi obrtne izdelke svojih članov. Kmetijske zadruge imajo za svoje delo široko polje. One branijo kmeta, kmetskega delavca in rokodelca pred iz- koriščevanjem prekupčevalskih oderuhov, preskrbljujejo svojim članom za primerno ceno dobro blago ter prodajajo pridelke in izdelke, kar najmoči ugodneje. Ker jih je še premalo, ne morejo še vplivati s svojim blagom na tržne cene, upati pa je, da bo to kmalu mogoče. Neprecenljiva je pa moralna vrednost kmetijskih zadrug. V ljudstvu so utrdile čut vzajemnosti in solidarnosti, budijo jih k napredku s tem, da uvajajo dobra se¬ mena, stroje, plcmeno živino, gnojila in jih vspodbujajo k umnemu kmetijstvu. Zadružniki pazijo, da dovažajo v zadrugo le dobro blago itd. Kajpada je težko opisati veliki pomen kmetijskih zadrug za posamezne kraje, človek mora videti in skusiti vse sam, potem še le vidi in čuti, kako velikanski prevrat provzročuje ustanovljenje zadruge v gospodarskem in kulturnem smislu. — 30 — Kar so kmetijske zadruge za kmeta, to naj bi bile različne obrtne zadruge za malega obrtnika in rokodelca. Pod tistimi razmerami trpč obrtniki in roko¬ delci, namreč, da morajo potrebno blago predrago plačevati, delavski zaslužek jim pa uničujejo velika židovska podjetja, ki prodajajo slabe izdelke za slepo ceno, kar vidimo tudi v Ljubljani v Špitalski in Pre¬ šernovi ulici. Židje in prekupci spravljajo dobiček. Ustanovile naj bi se v vseh večjih krajih različne obrtniške zadruge, n. pr. krojaške, črevljarske, mizarske itd. Te naj bi imele skupna skladišča za su¬ rovine, pa tudi prodajalnice za svoje izdelke. Zakaj n. pr. mizarji v Dravljah, Št. Vidu in drugih vaseh delajo le za ljub¬ ljanske prodajalničarje pohištev, ki na jedni strani pritiskajo delavce, na drugi pa kupovalce. Ali bi ne mogli mizarji de¬ lati za svoje skladišče na zadružni račun? Gotovo bi imeli lepši zaslužek, ljudje pa cenejšo opravo. Začetek je storjen. Na Goriškem je ustanovljena krojaška za¬ druga in pred nekaj časom so pisali o mizarski zadrugi v Solkanu. Bog jima daj najkrepkejši razvitek, v največjo korist — 31 — njunih zadružnikov ter krepko bodrilo slovenskim obrtnikom po drugih pokra¬ jinah. Naj bi prešli skoraj že ljubljanski obrtniki raznih strok od besedij do de¬ janja ter si skoraj ustanovili skupna skla¬ dišča za sukno in usnje, nam pa odprli prodajalnice, kakoršne so nam Židje, kaj¬ pada pod vabljivejšim slovenskim imenom. Imamo še specijalne mlekarske za¬ druge, vinarske, zavarovalnice za živino, stavbinsko zadrugo v Ljubljani itd., ka¬ tere so vse velikega gospodarskega po¬ mena za cele pokrajine. Koristne so go¬ tovo vse. Zastonj bi se trudil dokazovati njihovo koristnost, pač pa se mi zde vse te različne zadruge kot lepe priprave za delovanje splošnih kmetijskih zadrug, ka¬ tere bodo prej ali slej uvedene potom zakonodaje. 1 ) Tla zanje bodo čedalje bolj pripravljena, saj ljudstvo v teh društvih spoznava pomen in namen zadružnega delovanja. Vzbuja se narodna podjetnost. Iz vrst zadružnikov se že čujejo glasovi, ki spominjajo na različna podjetja, ka- Poljedelsko ministerstvo ima že izdelan načrt takih zadrug, h katerim bi moral pristopiti vsak poljedelec. Po teh zadrugah bi sc vstanavljalc gospodarske zadruge mnogo hitrejše, nego sedaj. — 32 — torih se lahko loti združeno kmetijstvo. To je pač veselo znamenje. Naše zadruge so lahko krepka in koristna narodna straža ob narodovih mejah. Zadružna ideja je gotovo zdrava, ko¬ ristna in skoraj za naše propadajoče kme¬ tijske stanove jedino rešilna. Negujmo jo in razširjajmo ter tem idejam stvarjajmo tudi trdne temelje. Besnenje nasprotnikov in zatiralcev delavskih stanov nas mora še bolj vspodbujati k vztrajnemu delu. Zbirajmo narod v zadrugah in kmalu se mu bodo začele celiti gospodarske rane, ki mu jih je vsekal gospodarski liberali¬ zem. Pomagaj nam Bog’ II. O konsumnih društvih in njih nasprotnikih. (P. Hauptman.) Povsod uvidevajo dandanes nižji sloji človeške družbe, da z onim liberalnim geslom o prostosti človeka je bilo slabo zanje preskrbljeno. Razdrla se je nekda¬ nja zadružna organizacija raznih stanov, katera je dajala posameznikom pravo, močno veljavo ter prostost. Posamezniki — 33 — se pa oropani svoje prostosti ne morejo in ne znajo braniti. Konec devetnajstega stoletja je privedel zopet človeško družbo do spoznanja, da oni liberalni princip o prostosti je bil le nekaterim v korist, ogromni večini pa v škodo. Zato se pa ljudje povsod vračajo k zadružnemu živ¬ ljenju. Družijo se rokodelci v produktivne zadruge, da skupno naročajo surovine in jih obdelavajo ter spečavajo. Kmetovalci snujejo razne gospodar¬ ske zadruge, da naročajo skupno narav¬ nost od producentov svoje potrebščine, ter je zopet naravnost konsumentom pro¬ dajajo in s tem opuščajo razne preku- povalce. A. Kaj so konsumna društva? Umevno je, da so prišli ljudje na misel skupnega delovanja tudi v jedni stroki, katera je za nižje sloje človeške družbe najbolj občutljiva — namreč na preskrbovanje gospodinjskih, življenskih in sploh svojih vsakdanjih potrebščin. Tako združenje ljudij, da skupno na¬ ročajo blago in je za dnevne cene med 3 — 34 — seboj dele, oziroma prodajajo, imenujemo konsumno društvo. Ko se iz letnih ra¬ čunov pokrijejo upravni stroški, in se pokaže dobiček, oddajo se po udih dolo¬ čene svote v različne rezervne fonde, ostanek pa se vrne posameznim udom po velikosti vloženega kapitala (deleža) in kupljenega blaga (skupila) v obliki dividende. To je pomen in korist teh zadrug, v katere se navadno družijo pomoči naj¬ bolj potrebni stanovi človeške družbe, n. pr. delavci, rokodelci, kmetje, nižji uradniki. B. Trgovci in nižje ljudstvo. Oglejmo si nekoliko razmere med trgovci in temi konsumenti, da uvi¬ dimo že iz tega korist združevanja v ozna¬ čeno svrho. Vsi ti stanovi, posebno po deželi, kupujejo svoje potrebe navadno le pri malem trgovcu in to v mali meri. Vsled tega morajo veliko dražje plačevati, kakor tisti, ki si lahko več skupaj naroča. Umevno je, da je v teh trgovinah tak odjemalec navadno na slabšem tudi gledč — 35 — kakovosti. Imovitejši naročajo si včasih iz mest ali od daleč po več skupaj in si lahko vedno prebirajo, kar pa revnim ni mogoče. Večkrat se pa zgodi, da mora ubožneji konsument kreditvpoštevatin.pr. delavec šele ob mesecu ali tednu dobiva svojo plačo, s katero že itak borno izhaja. Kedar je potreba najedenkrat več skupaj izdati za obleko, ob bolezni itd., — treba se je tudi zadolžiti. Kmet ima redne po¬ trebe in ž njimi redne stroške, a kaj ne¬ redne dohodke, od živine in letine od¬ visne. Rokodelec ima vsakdanje potrebe, a je odvisen od plačnikov in zaslužka v raznih sezonah. Kedar so pa razmere take, tedaj ima brezvesten trgovec železo vroče, katero trdo drži s kleščami — dolgovi — in lahko toliko huje izkorišča s cenami in kakovostjo. To je nekaterim trgovcem zelo ljubo in ugodno, zato si skušajo ohraniti odje¬ malca v tem stanju in se račun vleče skozi leta, saj ga niti dati nočejo. Po¬ sebno na deželi se to opaža. Ljudje navadno zaupajo in sami ne zapisujejo, nazadnje pa se prikažejo dife- 3» — 36 — renče pri računih, da se za glavo prijem¬ ljejo. Zgodi se, da jim, kedar kaže tožba, celo kar desetake in več odpuščajo. — Kako to ? Poznani kraj in osebe, kjer vozniki leta vozijo les trgovcem, povprašujejo za račun, a se vedno odklada. Kedar pa pride do tega in mislijo, da bodo še nekaj do¬ bili, — pa pridejo z računom 200 ali še več goldinarjev razločka. A pomagaj si — trgovci imajo knjige, njim se verjame. Pri malih trgovcih je pa večkrat to, kar drugače ni mogoče. Sami delujejo v omejenem krogu, med revnimi odjemalci. Sami prometnega kapitala nimajo, so sami odvisni od kredita in so le oskrbniki več¬ jega kapitalista, nekake ti lijale, ki sprav¬ ljajo v odvisnost sebe in odjemalce. Vse to se zamore odvrniti na mnogih krajih s skupnim naročanjem. C. Koristi skupnega naročanja. 1. Zadruge zamorejo kar naravnost naročati od pridelovalcev, poljedelcev, vi¬ nogradnikov, tovarnarjev, ker se lahko za več časa in skupaj preskrbč — in jim ni treba raznih prekupovalcev, komisijo- — 37 — narjev, katerim gotovo nekaj ostaja. S tem tudi vzlasti glede pridelkov nastaja odpor proti velikemu kapitalu. 2. Prihrani se s skupnim naročeva- njem mnogo pri vo&nji. Je pač velik raz¬ loček, ako se naroča blaga cel vagon ali pa v malih množinah. Koncem leta narastejo iz tega velike svote. 3. Konsumna društva niso toliko odvisna od borznih cen. To vsak ve, da se cene gledč sladkorja, žita itd. zelo spreminjajo. Ako tedaj konsumno društvo, ki že nekaj let deluje in dobro vč za množino potrebščin svojih konsumentov, ker vsega ne more dobaviti od pridelo¬ valcev samih, lahko sklene ob ugodnem času tudi pogodbo z večjimi trgovci, in potem se ni bati tolike nestalnosti cen. Zato se ve je treba razuma, skušnje in previdnosti. A zgube se pri tem ni bati, ker ima gotove odjemalce na drobno — med tem ko večji trgovec lahko svoje odjemalce izgubi, kadar drugod cene pa¬ dejo. Kolikega pomena bi bila tu zveza in centralno skladišče za nekatere stvari, kakor so na Angleškem, v Belgiji in drugod. 38 — 4. Zadruga navadno razpolaga z večjo gotovino in zamore za gotovo ceneje kupovati; ima večji kredit, ker je pla¬ čilo gotovo, in si s tem zagotovi vselej tudi popust. To pa je pri malih trgovcih malokdaj mogoče in mora še zamudne obresti pokrivati odjemalec. Pri 40.000 gl. skupila je na leto krog 800 gld. takih obrestij — že lepa svota. 5. Velike koristi so konsumna dru¬ štva tudi z ozirom na red svojih udov v družinskem gospodarstvu. — Vsak ima navadno svojo knjižico, v kateri je natanko vse zabilježeno, kar kupi v pro- dajalnici. Lahko ob letu vidi, kje bi sc dalo kaj prihraniti; vidi, koliko ima izdat¬ kov vsako leto, na kar sicer ni mislil. Vsak krajcar, za kateri je na up vzel, je za¬ pisan. Ni se mu treba bati izkoriščevanja. Ker se o pravem času terja in sc mu le do gotove svote kreditira, obvaruje se marsikateri lahkomiselnosti in nepre¬ mišljenega zadolževanja. 6. Ves dobiček ostaja naposled spet le lastnina zadružnikov, ker se jim potem, ko so se založili rezervni zakladi, razdeli in povrne po razmeri skupila. — 39 - 7. Koristno je pa konsumno društvo tudi neudom. Ono je regulator cen. Za- branjuje kartele, ki so tudi med malimi trgovci kaj radi v navadi. Kjer se vsta- novi konsumno društvo, padejo cene. To je vsem v korist. Pomislimo, ako je v kakem kraju 500 gospodarjev, katerih vsak na leto na ta način le 10 gld. pri¬ hrani, je to letnih 5000 gl. — v 10 letih 50.000 gl. — to se pa že pozna med sta¬ novi, ki se morajo trdo boriti za vsak¬ danji kruh in si zamorejo le malokdaj kaj prihraniti. 8. Pri zadrugah se cene določajo po nakupu sporazumno v odboru in so stalne. Udu se ne preceni, ampak je za vsaccga jednako, bodisi bogat ali reven, tam se nikomur ne prilizuje. 9. Tudi v moralnem oziru zadruga mnogo stori in upliva že gledč medse¬ bojnega spoštovanja, jedinosti, zavesti skupnosti in zmernosti. Prepoveduje sc ostro, dajati pijače čez mero ali uro. Ker se ne gleda le na dobiček, se s tem kolikor toliko ceneje oddaja vino — in zadržuje žganjepitje. — 40 — C. Konsumna društva drugod. Zato vidimo, da so se konsumna društva kaj hitro udomačila že pred 20., 30. leti po Angleškem, Francoskem, Nem¬ čiji. Švici, v najnovejšem času tudivAv- striji in Italiji. Lani na 30. letnem shodu je An¬ gleška imela jeden in pol milijonov udov konsumnih zadrug in dobička 67» milijo¬ nov funtov šterlingov. Najbolj napreduje Švica. Ondi je bilo 1. 1887. 690 zadrug sploh, 1895 pa 2500, jedna na 1200 duš. Posebej pa na¬ predujejo konsumna društva; leta 1894. bilo jih je 192, leta 1895. 204 — brez kmečkih zadrug, ki tudi nič drugega niso. Zelo različna so po številu udov. Naj¬ večje je baselsko s 13.000 udi. — Leta 1897. je prišlo na 11.300 ljudi eno kon- sumno društvo. Na Angleškem na 27.000, v Franciji na 35.000, v Nemčiji na 38.000 ljudi pride eno konsumno društvo. Toraj prvo mesto pristaje Švici. Dobička je bilo tam leta 1894. 1,945.700 frankov in 8% dividende na skupilno svoto, brez tega kar se je izdalo v rezervni fond. — Ba¬ selsko konsumno društvo ima največji — 41 trg z mlekom in vinom, da od udov niti več deležev ne zahteva. Najobširnejša organizacija konsumnih društev je na Angleškem, razmerno naj¬ večja in najlepša v Švici, kjer je to za¬ družništvo najbolj poljudno in sloni na socijalnem principu. Akcijonarjev, kakor na Angleškem, ki mnogo spravijo v svoj žep, — tu ni. Italija tudi ne zaostaja v zadnjih letih. Iz statistike 1. 1897. se razvidi, da je bilo 1. 1895. 478 zadrug registrovanih, 535 ncregistrovanih, skupno 1013, v 286 zadrugah 19'6 milijonov mark skupila. — Prodajajo po zelo nizkih dnevnih cenah, tudi ncudom. (Na Nemškem je veljalo to do 1. 1889.) — Dajejo dividendo in zala¬ gajo rezervne fonde. Leta 1896. je bilo v Avstriji 324 nemških konsumnih društev s 70.000 za¬ družniki, ki imajo sedaj dve zvezi. D. Nasprotniki konsumnih društev. Sedaj mi je spregovoriti še o nasprot¬ nikih naših društev. 1. Med te štejemo v prvi vrsti intere- sovane kupce, ki se čutijo prikrajšane v — 42 — svojih koristih. To je pač umevno, Če tudi ni vselej pravično, ker hočejo za-se svobodo, za druge pa sužnjost. Ako se upošteva, da si marsikje v primerno krat¬ kem času relativno nakopičijo nekateri ogromno premoženje, se vidi, da ne de¬ lajo samo s poštenimi sredstvi. Zgodi se večkrat, da sc tak kupec, ki začne brez trgovske izomike, vsede v vas in kmalu mu je vse dolžno, da začne hiše in posestva kupovati. In to je neka¬ terim krogom vse prav. Pripoznati moramo, da so nekateri res oškodovani po takih zadrugah. A če se hoče pomagati in za občni blagor ve¬ čine prebivalstva kaj koristnega vpeljati, je povsem umevno, da morejo pri tem nekateri škodo trpeti. Potem bi se tudi ne bile smele železnice graditi — ker so prišli ob zaslužek ob velikih cestah go¬ stilničarji in vozniki, po mestih fijakarji vsled tramwajev itd. Tako so po produk¬ tivnih, gospodarskih zadrugah oškodo¬ vani prekupovalci. Poljedelci n. pr. sku¬ šajo svoje pridelke naravnost spečavati, napravljajo svoje klavnice itd. — Ako- ravno je zadružno življenje neprecenljive - 43 - koristi za splošno prebivalstvo, vendar zahteva tudi kako žrtev, kajti vseh zadrug smer je pač ta: svoje ude za kako pod¬ jetje organizovati, tako, da jih skupno napravi vse za same podjetnike, v stroki, ki je bila do zdaj v rokah drugih ljudij. Ti tedaj vidijo v teh novih podjetjih svojih nekdanjih odjemalcev vspešno konkurenco, zmanjšanje klijentov in skušajo take za¬ druge na vse mogoče načine in na vsa usta svetu predstavljati kot splošno škod¬ ljivo v podjetje, dasi je le za nje škodljivo. Čujejo se očitanja: Konsumna dru¬ štva dražje prodajajo in slabeje blago. To trde v jednomer tisti, ki udje niso. Konsumna društva zapeljujejo k pi¬ jančevanju, navajajo k zapravljivosti, ob vse premoženje bodo udje. Tako govore mnogi, ki so ljudi do zdaj najhuje drli. In vendar so prej tudi živeli od jedi in pi¬ jače in tudi niso kakor Afrikanci brez obleke in obuval hodili ne v mrazu, ne v vročini, samo da so morali precej dražje kupovati. Ta boj, katerega bojujejo po meri svoje moči in veljave nasprotniki, je raz¬ ličen: s tožbami na vlado in druge or- — 44 — gane, sumničenjem, posebno pa z lažjo, j katera je naj cenejša, posebno pri nas. To i se pa vrši tudi drugod, n. pr. v Nemčiji itd. Navadno se od boja žive kaj dobro i ljudje, ki niso niti trgovci, ali nočejo dc- f lati in če jim slabo gre, namestu na svojo 1 lenobo, obračajo pozornost na konsumna 1 društva. Malemu trgovcu je mogoče vendar še vedno, ako sam dela, shajati. Skupno s konsumnim društvom lahko naroča vino in druge potrebe — posebno na deželi — ker iz posameznih vasij celo uro daleč ne bodo hodili malenkostij kupovat. Tožijo tudi mali trgovci, da jim slabo gre. Kje je vzrok? Na deželi sc vidi, da kakor gobe rasejo prodajalnice in go¬ stilne, po vaseh po dve celo tri v jedni vasi; ljudje ki niso za trgovce dobili najmanjše izobrazbe, pustč svoje rokodelstvo, prej zapravijo posestvo, potem pa na up odpro trgovino, ker se ložje živi. Na Nemškem v Kostniškem okrožju je trgovinska zbornica meseca novembra leta 1898. vsem malim obrtnikom tiskane vprašalne pole poslala, v kateri berem poleg drugih vprašanj tudi to-le: Ali vam — 45 — je znano, kako se množe male prodajal- hice ? Od 1. 1882. — 92. jih je naraslo za 112%, toraj je na 10 trgovcev nad 11 novih priraslo. — Ali vam je znano, da so v veliki množini nevešči v svojem poklicu? Ako se omeje gospodarske za¬ druge, konsumna društva -- ali bo kaj pomagano ? Ali bi ne bilo najbolje, da se toraj mali trgovci organizujejo, in si napravijo skupno skladišče in naj s skupnimi močmi konkurirajo s konsumnimi društvi? Zal, da se za to mali obrtnik nikjer ne zmeni in le konkurenco hoče s tožbami in silo Uničiti. 2. V drugi vrsti so nasprotniki več¬ krat rasne oblasti, ker poslušajo tožbe proti društvu, posebno ako jih veljavnejši nasprotniki zadrug podpirajo. In ti sami so večkrat udje raznih zvez, akcijskih podjetij, v srho dosege svojih koristij! To se navadno godi pod krinko varstva srednjega stanu! Prazna fraza! Izhaja pa nasprotje velikokrat od tod, da ne marajo združevanja nižjih stanov, — ako se tudi v tem oziru najbornejšim in pomoči potrebnim stanovom pomaga. - 46 — Saj vidimo, da mnogokrat uradniki in drugi sklepajo taka društva. — Tu je vse prav. A nižjim stanovom jih ovirajo. Trgovci se drugod tudi že snujejo v za¬ druge, da skupaj naročajo, skupaj pro¬ izvajajo, torej bojujejo proti cngrosistom. Ako pomislimo, da država celo pod¬ pira druga združevanja, bila bi očevidna in kruta sila, katera bi se godila v boju samoobrambe podpore najpotrebnejšim slojem, ki se (delavci, rokodelci, kmetje) morajo truditi za vsakdanji kruh. Država dopušča celo velike zveze kup¬ cev, akcijonarjev — kartele ■ —, le revež in trpin naj bi te pravice ne smel uživati, in se s svojimi sredstvi ne smel združevati! Omenim še, da imajo konsumna dru¬ štva tudi politične nasprotnike in to le ne pri nas, marveč povsod. Na Nemškem so šli n. pr. celo do cesarja tožit in zahtevat, naj se razpuste konsumna dru¬ štva, ker so to torišča „socijalne demo- kracije“ (!), ker so v nekaterih odborih v načelstvu socijalni-demokratični vodje. Pri nas, se vč, so preklicani klerikalci, ki jih vodijo skoraj povsod! Ali pa je nasprotnikom v tem pogledu kaj upanja, — 47 — da dosežejo svoje namene? Drugega pač nimajo, kakor prenarediti zakon iz leta 1873. Toda kako bi tako zahtevo opravičili s svojim liberalizmom, to je druga stvar. Vse države sklepajo, kako bi se mogli pogubni karteli med veletržci, tovarnarji in sploh producenti odstraniti. A v tem boju proti kapitalu izvedle niso nobene izdatne postave, veliki kapital ima prvič povsod svoje zveste oprode, drugič si vč pomagati s svojimi bogatimi sredstvi. — V tem oziru se lahko zelo vspcšno bo¬ jujejo zadruge in med temi ne v mali meri konsumna društva — kakor se vidi v napravi skladišč. Boj proti konsumnim društvom, kjer mali svoja sredstva skladajo, da bi skupno bili boj proti mogočnemu kapitalu, ki jih izkorišča, je boj proti malemu kapitalu. To se pravi kartelom, raznim producen¬ tom orožje v roke dajati, konsumentom- revežcm pa orožje iz rok jemati. Boj proti konsumnim društvom, v katerih se najpotrebnejši sloji človeške družbe združujejo in je največ zastopan delavec in manjši kmetovalec, je boj proti delavcem in kmetom. — 48 — Ako se ozremo, da so naši nasprot¬ niki danes tudi zbrani, da ta boj do skraj¬ nosti raz vnemo, moremo z vso odločno¬ stjo reči, da v ta hoj posegati nimajo nobene pravice. Kar pa nas je tu zbranih, pa s mirno vestjo lahko re¬ čemo, da se borimo za one, ki so naj¬ bolj potrebni pomoči! III. Vzajemno delovanje gospodar¬ skih zadrug. (Dr. J. Krek.) A) Naloge gospodarskih zadrug. Splošno se dade razdeliti naloge go¬ spodarskih zadrug z ozirom na naše raz¬ mere tako-le: a) združevanje malih ka- pitalov v krajevno omejenih posojivni- cah, ki posojajo zadružnikom, kolikor je mogoče, samo na osebni kredit; b) skupno nakupovanje v gospodar¬ stvu in gospodinjstvu potrebnega blaga; c) skupno prodajanje pridelkov in iz¬ delkov; č) skupno prodajanje blaga in njegovo skupno prodajanje (vinarske, mlekarske zadruge). - 49 — B. Koristi gospodarskih zadrug. aj Posojilnice nc pomagajo samo hitro in ceno kreditnim potrebam, marveč goje duha vzajemne ljubezni in vzlasti za kmete pripravljajo čas, ko bo kmečki ka¬ pital res koristil kmečkemu stanu. Pra¬ vijo, da je naša dežela revna. Res je! In vendar gre po sedanji vredbi denarnih zavodov velika svota našega denarja iz dežele. Z njim se podpirajo često naši nasprotniki. Če se bo naš domači kapital porabil doma v izrabljanje naših prirodnih sil, v povzdigo kmetijstva in ekspertnega obrta, bodo razmere tudi v naši deželi drugačne. Zato je pa pred vsem treba denarnega združevanja v malem. S tem združevanjem bo vsporedno rastla tudi podjetnost. b) Gospodarske zadruge v ožjem smislu imajo te-le težnje: 1. izpodriniti nepotrebne prekupce?) ’) »Trgovčeva uloga je strogo omejena s tem, da trgovec posreduje med proizvajavcem in konsumčntom. Ta njegova uloga jc tem pomenljivejši, čim bolj potrebu¬ jeta proizvajavec in konsutnent posredovavca. Doigrana jc, če ga več ne potrebujeta. Takrat naj tudi bo doigrana: zakaj vsak vmesni član v prometu, ki se ne opira na njegovo resnično potrebo, postane zajeda v pro- 4 — 50 — 2. Vplivati na proizvajanje, da bo vedno izdatnejše, cenejše in boljše. Zna¬ nost napreduje in vsak dan nam prinaša nove izume. Mali proizvajavec ne ve nič o njih in če izve, se jih sam ne more poslužiti. V zadružni zvezi dobi zanimanje za napredek; umno gospodarstvo se mu samo ponuja. Zadružna moč mu odpre širši trg in mu s tem sama po sebi rodi tudi smisel za zboljšanje proizvajanja. Tekmovanje z velikim posestvom in ve¬ likim obrtom je tudi le po ti poti mo¬ goče. 3. Kupovati dobro in ceno blago. Kupovavec v malem je na škodi glede na ceno in na kakšnost blaga. 4. Vplivati na trg. Mali proizvajavec izgubi vsako moč na blago, čim je pro¬ izvede. Ceno mu določajo v drugi. Na ve¬ likem trgu nima besede. Se več: narav¬ nost si mali proizvajavec pri prodaji ško- m e t ti. Promet redno sam teži po tem, da odrine take ne¬ potrebne vmesne osebe, vendar ne vselej z zadostno močjo. Delovanje tega teženja ovirati še po umetelni poti, se ne more imenovati, da bi bilo v javno korist. Delovanje trgov¬ skega stanu bodo določale in morajo določati pred vsem prave potrebe po njegovih službah." Dr. V. Mataja Gross- magazine und Kleinhandel. Leipzig 1891 str. 22. Tako uči vsa gospodarska veda; to spričuje tudi vsakdanja izkušnja. — 51 — duje. Takrat prodaja, ko ima, Tako vi¬ dimo, da jeseni kmečki pridelki prepla¬ vijo trg. Več jih je, nego se jih tedaj po¬ trebuje. Kmet mora dobiti denarja in to ga sili, da prodaja. Cena vsled tega nujno pada. Ko so pa poljski pridelki v rokah velikih trgovcev združeni in ko jih mora kmet često sam kupovati, pa zraste cena. Jedino zadruge bi mogle v tem oziru po¬ magati; le toliko bi spravile blaga na trg, kolikor se ga dejanski potrebuje. Reel- nost na trgu bi se le tako dosegla. Cene bi bile jednakomerne. Proizvajavec bi ostal tudi pri prodaji gospodar svojega blaga. Kreditnim potrebam bi z ozirom na vrednost v skladiščih nakopičenega blaga rade in lahko ustregle posojivnice. Poleg imenovanih gospodarskih ko- ristij so tudi še nebrojne nravne koristi. V združevanju rastejo tudi nravne sile. Cilji, ki so v ustih liberalstva postali same prazne puhlice, se tu uresničujejo: napredek, ljubezen do svobode, do do¬ movine, samostojnost, moštvo, značajnost. V zadružnem življenju se zamori namreč najhujši sovražnik nravnosti — sebičnost. Nasprotniki naši niso trgovci, ne krč- — 52 — marji, ne tisti zapeljani reveži, ki največ¬ krat brez razsodnosti trobijo v liberalni rog, naš nasprotnik se imenuje — se¬ bičnost. C. Vzajemnost gospodarskih zadrug. V dveh ozirih je treba vzajemnosti: v duševnem in gospodarskem delo¬ vanju. I. V duševnem oziru si morajo za¬ druge vzajemno v javnosti izvojevati proti nebrojnim predsodkom priznanje in po¬ trebno podporo. Gre se za obstoj delav¬ skih stanov. Država in javni zastopi so tu dolžni poseči vmes. Poleg gmotne pod¬ pore moramo se potczati vzlasti za te-le stvari: d) Raiffeisenovke naj dobč pravico pupilarne varnosti. Ta zahteva je po¬ polnoma utemeljena. Hranilnice, za katere jamči dežela ali kaka občina in ki stojč pod državnim nadzorstvom, so pupilarno varne. Toda konečno imajo hranilnice ravno tisti temelj svoji varnosti kot Raiff¬ eisenovke. Pri Raiffeisenovkah je varnost tolika, kolikor znaša premoženje njihovih — 53 — članov; pri mestnih hranilnicah n. pr. pa tolika, kolikor znaša premoženje mešča¬ nov. Načelo je v obeh slučajih jednako. Nadzorstvo pri hranilnicah ni boljše, nego pri Raiffcisenovkah. Pri teh je zato tem vspešnejše, ker so odborniki sami naj¬ strožji nadzorniki; saj jamčijo s svojim lastnim premoženjem in ob slučaju izgube pridejo sami najpreje na vrsto. — Ko- nečno je popolnoma upravičeno, da je cerkveni, ubožni, srcnjski denar tam na¬ ložen in se ondi porablja, kjer je doma. — S tem pa ne trdimo, da bi ne bilo treba pri Raiffcisenovkah pupilarne var¬ nosti omejiti. Brez težav bi se lahko usta¬ lili pogoji, pod katerimi bi bilo vstreženo varnosti in ljudstvu. b) Doseči moramo, da bo vojaška uprava kupovala potrebno blago samo pri proizvajalcih. Na Bavarskem in na Pruskem je to že uvedeno. Zadruge bi v tem oziru posredovale. Pri nas sedaj za¬ druga ne more iz lepa blizu. Dobavniki, večinoma Židje, izvedo za ponudbe in sc po tem ravnajo. V ponudbah bi se ne smela zahtevati cena; ta naj bi se dolo¬ čala po trgu. Vojaška uprava bi ne smela — 54 — samo čakati ponudeb, marveč bi jih mo¬ rala iskati, in sicer najpreje pri zadrugah. c) Dršazme železnice bi morale po¬ magati združnemu življenju s primernimi voznimi cenami. Pri kolodvorih je veči¬ noma toliko železniškega sveta, da bi se na njem lahko zidala zadružna skladišča. Na Bavarskem dajejo državne železnice kmečkim zadrugam svet za skladišča za¬ stonj. č) Poljedelsko minister sivo bi mo¬ ralo izdatnejše podpirati kmečke zadruge, vzlasti s tem, da bi skrbelo za potrebni poduk, prirejalo poljedelske razstave in da¬ jalo cena posojila. d) Trgovsko minister sivo bi moralo tudi pospeševati zadruge. Ekspertni agentje, ki jih misli uvesti trg. minister, naj bi ne bili samo v službi velikega obrta, mar¬ več bi morali pomagati tudi izvozu obrt¬ nih in kmečkih zadrug. e) Finančno minister sivo bi moralo skrbeti, da bi avstro-ogrska banka služila tudi zadružnemu kreditu. V lombardnem prometu naj bi bančne podružnice po ceni posojale na zaloge v skladiščih. — 55 — f) Dežele in občine naj bi podpirale Raiffeisenovke s prispevki za ustanovitev in vsaj izprva z nizko obrestovanimi po¬ sojili. Kmečkim zadrugam naj bi pa gra¬ dile skladišča in jim jih proti primerni najemnini dajale v najem. V teh ozirih naj se zadruge vzajemno oglašajo s skupnimi prošnjami, ki ko- nečno gotovo ne morejo ostati brez vspehov. II. V gospodarskem oziru naj se vzajemno podpirajo gospodarske zadruge tako-le: a) Najpreje naj sedajne zadruge skrbe, da se vstanovi čim največ novih. V vsaki fari bodi domača Raiffeisenovka. Go¬ spodarske zadruge naj prepredejo vse slovenske kraje. Poleg delavskih in kmeč¬ kih naj se oživč tudi obrtne. b) Posamezne zadruge, ki naj bodo vedno ob posojilnicah, naj obsegajo vse zadružno delovanje. Vse panoge gospo¬ darstva naj strinjajo v svoji sredi: sad¬ jarstvo, mlekarstvo, vinarstvo, prodajo žita, živine, lesa; kupujejo naj skupno se¬ mena, gnojila, krmo; skupno naj zboljša- — 56 — vajo zemljo in podpirajo domače obrti. V ta namen naj se čim najpreje — bolje danes nego jutri — vsa konsumna dru¬ štva na kmetih postavijo na ta širši temelj — gospodarskih zadrug. c) Osnujejo naj se osrednje zadruge. Te naj obsegajo samo posamne panoge zadružnega življenja. Tako naj se vsta- novč: osrednja vinarska, sadjarska, mlekarska, žitna, živinorejska, lesna zadruga, ki bi pospeševale proizvajanje in prodajo. Posebej naj se osnuje osred¬ nje skladišče, ki naj bi imelo v zalogi blago, ki je zadruge potrebujejo: gnojila, semena, konsumno blago. To skladišče bi bilo lahko v izdatno pomoč tudi trgov¬ cem. Osrednje zadruge naj kupujejo in prodajajo redno le na račun svojih članov: zadrug in takih posamnikov, katerih član¬ stvo koristi zadružnemu gibanju. č) Vse zadruge naj vodi društvo go¬ spodarska zvcza“ s svetom, podukom, pravnim varstvom in nadzorstvom. Druge naloge, ki se dado vspešno re¬ šiti tudi samo z zadružnim življenjem n. pr. zavarovanje za razne nezgode in za življenje, bi se polagoma same po sebi — 57 — vsprejele med zadružno delovanje; ravno tako tudi razna veliko - obrtna podjetja, ki so v zvezi s poljedelsko produkcijo. d) Nad vsem zadružnim delovanjem pa naj plove kot najboljši varuh angelj krščanske ljubezni in pravičnosti. Gmotne sile imajo svoj razvoj, pa tudi svoje potrebne meje vtemeljene v nrav¬ nih silah. Nravne sile pa imajo svojo ko¬ renino v krščanstvu. Naše ljudstvo je še v svojem jedru krščansko in zato nravno zdravo; vsled tega pa je sposobno tudi za svojo gmotno rešitev. Delavsko ljudstvo vzdigniti iz nje¬ gove zapuščenosti in revščine je naš skupni namen. To ljudstvo vstaja in — bodi komu všeč ali ne bodi — kliče: tukaj sem — trdno v zaupanju na Boga, krepko v živem verskem življenju, samozavestno v vzajemnem gospodarskem združevanju, neizprosno proti svojim sovražnikom. Sklep. Vsak, kedor je prebral to knjižico in ima zdrav razum, reči mora, da jih ni za gmotni blagor ljudstva bolj koristnih za- — 58 — vodov, kakor so Raiffeisenove posojiv¬ nice, kmetijske zadruge in konsumna dru¬ štva. Ljudstvo se bode z njihovo po¬ močjo rešilo iz rok oderuhov, vadilo se v varčnosti in spravljalo v lastni žep tiste dobičke, katere so do sedaj dobivali drugi. Čudno se zdi človeku, kateri prevdari vse to, kako morejo imeti naše posojivnice in zadruge toliko sovražnikov. Odgovor ua to je prav lahak: Naši liberalci zato tako črtijo posojivnice in zadruge, ker dobro vedo, da se bo s pomočjo teh za¬ vodov ljudstvo postavilo na lastne noge, da se bode otreslo jarma liberalnih ode¬ ruhov, ki mu je do sedaj krvavo žulil rame. To pa jim ni všeč. Ker drugače ne morejo posojivnicam in zadrugam do živega, kličejo na pomoč vlado, ali pa glodajo osebno čast tistih mož, kateri stojč na čelu posojivnic in zadrug. Poglavar kranjskih liberalcev, doktor Tavčar, je v deželnem zboru strašansko hrumel proti posojivnicam in zadrugam. Ko bi šlo po mnenju liberalcev, bi mo¬ rala vlada vse posojivnice in zadruge za¬ preti, njih načelnike pa kar spraviti naj- — 59 — manj na vislice, ker si upajo nasproto¬ vati liberalnim oderuhom. Kedor drugače misli, kot dr. Tavčar in njegovi, ta ni nič vreden, tega naj vlada zapre, tako mislijo naši liberalci. Vlada pa, ki dobro vč, česar ti liberalci, kateri so se veliko let učili postav, ne vedo, namreč, da imamo v Av¬ striji zadružno postavo, katera dovoljuje snovanje posojivnic in zadrug, seveda ne more poslušati naših liberalcev in nikakor ni v stanu uničiti posojivnic in zadrug, ker te stojijo na trdnem temelju od pre- svitlega našega cesarja potrjene postave. Liberalci se zaradi tega strašansko to- gotijo. Poskusili so po drugej poti priti do živega posojivnicam in zadrugam. Jeli so obrekovati tiste duhovnike, kateri stoje tem zavodom na čelu in jim darujejo svoj prosti čas in svoje moči. Očitali so tem duhovnom, da se z njihovo vedno¬ stjo in njihovim privoljenjem v kon- sumnih društvih pijančuje pozno v noč, in popiva, kriči in keglja med nedeljsko službo božjo, očitali so jim še veliko hujše stvari, pomazati so jim hoteli belo mašniško obleko z blatom nečistosti. Vsa ta očitanja pokazala so sc pred sodnijo — 60 — kot gole laži, kot podla obrekovanja. Tisti pa, kateri so razširjali te laži, bili so od gosposke kaznovani. Prvak naših liberalcev, dr. Tavčar, pa je vse te stvari pogreval v deželnem zboru dne 5. aprila letos, dobro vedoč, da ga zaradi tega nihče ne bo tožiti mogel, ker postava ne dovoljuje tožiti poslancev za¬ radi govorov, katere so govorili v de¬ želnem zboru. Sicer pa mislimo, da bode zadosto¬ valo vsakemu razsodnemu liberalcu, ako navedemo iz omenjenega govora samo sledeči stavek: „Še nekaj desetletij kon- sumnih društev 1 ', rekel je dr. Tavčar dne 5. aprila 1899. leta v deželnem zboru kranjskem, „pa bode sedanje človeško pleme spravljeno na nič, in potomci se¬ danjih konsumnikov podobni bodo na¬ slednikom tistih iz Sodome in Gomore, če so sploh kaj naslednikov imeli ti sveto¬ pisemski grešniki. 11 Torej konsumna dru¬ štva so Sodoma in Gomora in bodejo uničila človeški rod! Stavimo, da je vsak izmed naših preprostih kmetičev, iz ka¬ terih pameti tako radi norce brijejo naši liberalci, tako bistroumen, da bi nikoli — 61 — ne bil v stanu, izpregovoriti take ne¬ umnosti. Sodoma in Gjomora, pa naša kon- sumna društva; v čem so si pa podobna, da jih more sploh kak človek primerjati? Mi ne najdemo nobene sličnosti, razun morda te, da je na Sodomo in Gomoro padalo žveplo, na konsumna društva pa je tudi deževalo žveplo dr. Tavčarjevega govora. Tako preširni so naši liberalci, da ho¬ čejo z govori razdreti to, kar si je ljud¬ stvo sezidalo s trudom v svojo korist, kar torej ni last naših liberalcev, marveč našega poštenega, delavnega toda revnega slovenskega ljudstva. To' ljudstvo usta¬ novilo si je in še si ustanavlja posojil¬ nice, kmetijske zadruge in konsumna dru¬ štva, ker si hoče pomagati, ker se hoče gospodarsko osvoboditi. Bistroumni naši poljedelci, obrtniki in delavci spretno vo¬ dijo in oskrbujejo te zavode sami, sedaj pa jim očita dr. Tavčar v svojem govoru in pravi: »Sedaj si pa lahko mislite, kako je knjigovodstvo v rokah našega . . . kmeta, . . ., prej ali slej, bo samo sililo na dan, in bojim se, da bode imel takrat državni pravdnik prav obilo posla.“ Tako — 62 — govori javno v deželnem zboru o našem preprostem toda bistroumnem in poštenem narodu slovenski poslanec! Ali more ptujcc spoštovati in čislati naš narod, če tako govori o njem njegov lastni sin? Kaj pa so liberalci že storili za naš narod, da smejo toli oholo govoriti o njem? Če pregledamo zgodovino, vidimo samo, da so liberalci snovali društva, v katerih so plesali, pili, jedli in govorili, vse za narod, seveda, čeprav narod, kar vsak vidi, ni od tega imel prav nič. Vsta- novili so tudi svoj časopis, »Slovenski Narod", ki od vsega početka pa do danes pridno zabavlja duhovnikom. Ali ima od tega morda kaj naš slovenski narod? Dru¬ gega pa liberalci niso prav čisto nič do sedaj še storili. Dr. Tavčar sklicuje se sicer v svojem govoru na kmetijsko družbo. Prašamo, ali so to družbo vstanovili in razširili ter okrepili liberalci? Ali ni ustanovil kmetijske družbe nepozabni nad¬ vojvoda Ivan, krščansk mož od nog do glave? Ali ni te družbe razširil in okrepil rajni oče slovenskega naroda, dr. Janez Blciwcis, katerega so liberalci napadali, kar se jim je le dalo? Ali niso najzve¬ stejši podpiratelji te družbe ravno naši slovenski duhovniki? Prazna je torej, če se sklicuje liberalec na kmetijsko družbo. Toda kaj bi se prerekali z nasprot- i niki gospodarskih zadrug, ki so se med I našim narodom vkoreninile tako, da jim noben nasprotnik, in naj je še tako stru¬ pen, škodovati ne more. Ustanavljajmo rajši pridno take zadruge, da zasije tudi našemu dobremu, nadarjenemu toda do sedaj teptanemu in ubogemu slovenskemu narodu zarija lepše bodočnosti. Vsi tisti, ki želite vstanoviti posojivnico, kmetijsko zadrugo ali konsumno društvo, kar na delo! Ako pa vam ni kaj jasno, ako ne veste, kako pričeti, pišite v Ljubljano; tam vam bode vse pojasnila Gospodar¬ ska svesa. KAZALO. Stran Uvod.3 Kaj so zadruge ?.7 Govori pri shodu gospodarskih zadrug. I. O pomenu gospodarskih zadrug ... .11 A. Dva shoda .12 B. Revni kmet in oderuhi.13 C. Posojivnice.18 Č. Gospodarske zadruge.23 //. O konsumnih društvih in njih nasprotnikih 32 A. Kaj so konsumna društva?.33 B. Trgovci in nižje ljudstvo.34 C. Koristi skupnega naročanja.36 Č. Konsumna društva drugod.40 D. Nasprotniki konsumnih društev . . . . 4t III. Vzajemno delovanje gospodarskih zadrug. ■ A. Naloge gospodarskih zadrug.48 B. Koristi gospodarskih zadrug.49 C. Vzajemnost gospodarskih zadrug ... 52 Sklep.57 Stran 3 7 11 12 13 18 23 32 33 34 36 40 41 48 49 52 57 NARODNA IN UNIUERZITETNA KNJIŽNICA