St 48.
O-
H.
frstu, v saboto 14. junija 1884.
Tečaj I
EDINOST
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
>«M li Ml«
»EDINOST« izhaja 2 krat na teden vsako sredo in sabat« o poludne. Gena za vse leto je G gld., za polu leta 3 gld., za četrt leta ± pld. SO kr. — Posamezne Številke se dobivajo pri opravniStvu in v trafikah v Trstu po (t kr., v Gorici in v Ajdovščini t>o kr. — Naročnine, reklamacije in inserate prejema Opravalitvn, vil Torrente, »Nsva tiskarna*.
Vsi dopisi se pošiljajo Uredništva »via Tsrrente« »Nuovu, Tipografia;« vsak mora biti frankiran. Rokopisi o«ez posebne vrednosti se ne vračajo. — Inserati (razne vrste naznanila in poslanice) se zaračunijo po pogodbi — prav ceno; pri kratkih oplasih z drobnimi Črkami se plačuje za vsako bnaedo 2 kr.
Nova pomoč delaleu
ali novi delalski red.
Kakor smo našim čitateljem pred meseci obširno poročali, bavi se naša vlada posebno rada z delalskim pra-ganjem ; ona si je postavila zadaČo, da državo obvaruje socialističnih pre-kucij s tem, da sama vzame v roke tiste reforme v socijalnem pogledu, katere so potrebne, da se odstranijo vse krivice, katere je moral dosedaj trpeti delalski stan in da se vpeljejo take postave, katere kolikor toliko odgovarjajo humannim načelom in de-lalca varujejo pred izkoristenjem iu zlorabo od strani gospodarjev. Iz tega namena je vlada izdala novo obrtnij-sko postavo, katera je pred pol letom vstopila v veljavo in v zadnjem zasedanju državnega zbora je ta skle-jiol, tudi nov delalski red, ki ni nič druzega, razen nadaljno popolnjevanje obrtnijske postave. Predložila je vlada tudi postavo zarad zavarovanja delal-cev v slučaju ponesrečenja ; ali ta postava se reši še le v prihodnjem zasedanju državnega zbora.
Novi delalski red se posebno ozira na to, da se delalci ne pridržujejo na delu nad mero, da so posebno ob nedeljah prosti vsacega dela ; na dalje, da se premladi otroci in ženske ne trpinčijo v fabrikah, da se otrokom sploh omeji doba dela in da se jim ne pušča delati čez moč; konečno določuje ta postava tudi, kako morajo gospodami ravnati z rokodelskimi učenci in kake dolžnosti imajo učenci in gospodarji eni proti drugim. Te vse določbe imajo zraven uže omenjenega namena tudi drugo svrho, in ta je skoraj poglavitna. S tem namreč, da so se otroci preobloževali z delom, postali so slabotni in človeški rod je vsled tacega trpinčenja pojemal na
svojih fizičnih in tudi moralnih močeh, v interesu vsake države in človečanstva pa je, da se fizična moč delalnih stanov ohrani, in ne pojemlje.1 Prav zato pa je dolžnost države, da ne dopušča, da bi se mladina v dobi, ko se še le razvijajo nje životne in duševae moči, trpinčila z delom v fabrikah, kder navadno delalci uživajo slab, okužen zrak in tu in tam tudi slabo hrano. Državi ne more koristiti, ako veliki in delalni del nje prebivalstva fizično nazaduje in ako bi se pustile nekaterim neusmiljenim fabri-kantom proste roke, in bi se ne uz-stavljala ne vlada, ne delalci sami, prišlo bi polagoma v resnici do tega, da bi po starem slovanskem proroko-vanju mlatili štirje pod enim mernikom. —
To nam kaže, kako silno je bilo potrebno, da vlada poseže z močno roko mej fabrikanta in delalca in vzame pod svoje varstvo slabejšega. No, kakor navadno, pokazali so se velikonemci tudi pri tej priliki pravi odrtniki, mnogi njihovi poslanci so ugovarjali omejitvam dobe dela in so se sploh potezali za fabrikante, torej za močnejšega; pokazali so svetu, koliko je vreden njih doktrinaren liberalizem, koliko smemo upati od teh ljudi, ako bi kedaj zopet prišli na kormilo. Priznati mora torej svak, da sedanja vlada in sedanja državno-zborska večina z positivnim delom dokazuje, da jej je res mar blagost in napredek avstrijskih ljudstev in s temi dokazi je federalistična stranka bolj pobila velikonemške širokoustneže, nego bi to mogla s še tolikimi in še tako izvrstnimi govori. Ali pustimo to, in recimo le, da je novi delalski red gotovo lepa stopnja naprej, k mirnemu rešenju socijalnoga prašanja, katerej stopinji sledč
PODLISTEK.
Nova šola. i.
V vasici N. pod Čavnom je vladalo uže več časa splošno veselje in vaščanje so se nekako ponosno vedli kmetom iz bližnjih vasi nasproti. In kaj ne hi ljudje bili veseli, ponosni ? saj jim je visoki okrajni Šolski svet zagotovil s prihodnjim mesecem učitelja!
Da pa vsaka čestita bralka in čestiti bralec vaščanom to nedolžno veselje opraviči, povem naj, da so morali njih otroci do sedaj skoraj eno uro oddaljeno farno golo obiskovati. Kolikim revam bode torej z novo Šolo konec in koliko lepih nad je vesela novica obudila.v to si je lehko misliti. Stari vojaki in ženice bo bili veseli, da so Šeučakali, da je njih rojstveno vasico tolika čast zadela, gospodarjem i gospodinjam se je toliko časa krita želja izpolnila in prvi so uže računali, koliko se da prihraniti, ker ne bo treba tako pogosto otrokom obleke in obuvala kupovati; dalje se jim ne bo treba bati, da bi se uresničila pretirana misel, kojo je s prav mirno vestjo izustil veljaven okrajni šolski svetovalec: naj bi očetje iz malih vasi plačevali svojim otrokom kobilo pri fari, ter jim s tem dvakratno pot v dnevu prihranili; in je-
zične matere, ki svoje dobre otroke rade zagovarjajo, ne bodo imele dolge poti, če jiin bo treba »kaj povedati« g. učitelju, a mlade lepotice so pri vsakej priložnosti ugibale, kakšen bode novi učitelj, bo li mlad, lep, uljuđen, a pomislile niso, da j* okrajnemu šolskemu svetu malo na tem ležeče ustrezati njih skrivnim željam. — Veselja otrč>k mi menda ni treba Še poseke omenjati: saj bode novi učitelj mogoče boljši nego dosedanji pri fari! Najbolj pa se je veselila krčmarica »pri mostu« upajoča, da sedaj tudi mej tednom kako če-trtinko iztoči ; in pa tisti Jože Fadežkov je pridno mazal stari koleselj in pribijal podkove še bolj staremu konjiču: saj bode vse obilno povrneno, ko dojde g. učitelj; revež ni hotel verjeti, da ni gospftska, do-ločevaje učiteljem plače, mislila, da ti včasi tudi voznika potrebujejo.
Stanovanje za novega učitelja se je dobilo pri Hinemovih in gospodinja se je pogosto pogovarjala s hčerko, kaj in kako bosta kuhale i pripravljale gospodu ; dobra ženica se je bala, da jej ne bo mogoče mu ustrezati.
Mej vso to veselo družbo se je čntil samo dolgoprsti črevljar Franc nekako žalostnega in mož je imel prav : otrok ni imel, slišal pa je. bahajoČ se z novo šolo, od krČmarja v bližnjem trgu, da bode radi tega davek povišan in da bi moral on, kojemu Šola nič ne koristi, več »frankov« plačevati to mu ni šlo v glavo, a ker je bil mož dobrega srca in je videl, da
polagoma še druge prav tako in še bolj potrebne in koristne. Potrebno se nam zdi torej, da našim Čitateljem tudi predstavljamo glavne določbe te nove postave. Te se glase tako le :
Razmere mej samostalnimi obrtniki in njih pomočnimi delavci usta-novlja v postavnih mejah svoboden dogovor, — ako ni nobenega dogovora, odločujejo najprvo za tisto dani posebni propisi, potem občni državljanski zakonik.
Pomočni delavci so vse tiste delavske osobe, ki imajo pri obrtnih podjetjih pravilen posel, negledć na leta in spol, in sicer: a) pomočniki (trgovski in obrtni pomočniki, točaji, kočijaži pri voznin obrtih itd.); b) fabriški delavci; c) učenci; d) tiste delavske osobe, ki se jih rabi za podredjene pomočne službe pri obrtih ... Osobe postavljene praviloma z letno ali mesečno plačo za višje službe: delovodje mehaniki, faktorji, knigovodje, denarničaiji, odpravitelji, risarji, kemiki itd. ne spadajo k pomoč« nim delalcem.
Kdor ima obrt, mora na svoje troške preskrbovati in vzdrževati vse tiste naprave glede prostora za delo, strojev in orodja, ki so potrebne za varno življenje in zdravje pomočnih delavcev, oziraje se na to, kakšno je obrtovanje in kakšen kraj, na katerem se vrši.
Mej delovnimi urami je pomočnim delavcem dati primernih odpočitkov, ki ne smejo menj iznašati, ko poldrugo uro, od Česar naj, ako mogoče, na poludanski čas odpade jedna ura.
Če delavni čas pred poludansko uro ali pa doslej iznaša pet ur ali menj, more odpočitek za dotični delavni čas odpasti, izimši uro, določeno za poludan. Pri ničnem delu je te propise uporabljati zmislu pri-
merno. Trgovinski ministe.i spora-zumevši se z ministrom za notranje, more, kjer se kaže potreba, posameznim obrtnim razredom, posebno tistim, v katerih se delo pretrgati ne da, dovoliti primerno skrajšanje delov ni h prenehljajev.
Ob nedeljah ima počivati vsako obrtno delo. Izvzeta pa so vsa dela, katera so potrebna, da se namreč osnaži ter v dobrem stanji ohrani obrtne prostore in naprave.
Trgovinski minister, sporazumevši so z ministrom za notranjo ter ministrom za bogočastje in nauk, pa vender sme tudi ob nedeljah dovoliti obrtno delo posameznim obrtnim razredom, kder so ne džt pretrgati delo, ali pa je delo brez pretrganj a potrebno z ozirom na potrebe konsumentov ali javnega občenja.
Ob praznikih je pomočnim delavcem pripuščati potrebnega časa, da mog<5 vzpolniti svoji veri ustrezajoče dolžnosti za p6hod predpoludanske službo božje.
Pred pretekom pravopogodbinega časa in brez odpovedi more pomočni delavec ostaviti delo : a) če brez škodo na svojem zdravji ne moro nadaljevati dela; b) če obrta imetnik z njim ali njegovimi zlo postopa ali hudo na časti razŽali njega ali njegove; c) če obrta imetnik pomočnega delavca ali njegove skuša zapeljati v nenravstvena ali protipostavna dejanja; d) če obrta imetnik njemu nepristojno trga dogovorjene dohodke ali če ruši druga bistvena določila v pogodbi; e) če obrta imetnik ne more ali se brani, pomočnemu delavcu dati zaslužka.
Naslednje določbe se nanašajo na razveze pogodbe delavskega razmerja in predčasnega izstopa; postava meri jednemu kakor drugemu z isto mero.
mu jeza nič ne pomaga, postal je s časom tudi on vesel mej veselimi.
Pa še nevernega Tomaža, Janeza z Griča, ne smem pozabiti, ki je trdil, da ne verjame, da pride učitelj v N.t dokler ga ne vidi v šoli.
II.
Tako so stale stvari še v četrtek, osem dni pred namenjenim dohodom g. učitelja. Istega dne proti večeru se pripelje gospod župan iz Gorice, ter prinese čudno novico, da je okrajni šolski svet sklenol poslati v N. učiteljico, a namenjenega učitelja drugam. Se tisti večer je zvedela vsa vas o nesrečnem Bklenu okrajnega šol. sveta.
In tu bi bili morali slišati hrup in upitje, nič manj. nego da je g. župan povedal, da se bliža Turk. Pred vsemi je bilo slišati Janeza z Griča: »Saj sem pravil, da iz te moke ne bo kruha. Zdaj vam nočejo poslati učitelja, a prihodnjič i učiteljici drugo mesto odločijo«.
I ženskim, mladim i starim ni ta novica ugajala, posebno se je stara Merovka hudovala, ker jej je izginola sladka nada, da bi se g. učitelj zagledal v njeno lepo Tinico. Gospodinja Hinemova je tožila svojej hčerki : »Kaj Ti veš, kaka nadloga bo to ? Z moikiin se da še izhajati, a kdo bo mogel ustrezati takej ženski, kdo jej prav izkuhati; še morda kave ne bo hotela piti!«. — D,i je hodil Jože Fadežkov veB obupan okoli in da ni krčmarica več upala, kak poliČek razven nedelje izpečati, to se samo ob sebi u meje. Edini otroci so ve-
selo poskakovali, ker se jim ni treba nježne ženBke tolikanj bati, kakor bradatega učitelja.
Kakor povsod, bili so i tu možje prvi, ki so izprevideli, da vse žalovanje nič ne pomaga in vse pritožbe trdnega sklepa višje šolske oblasti ne predrugačijo in začeli so svoje ljudi tolažiti, kar se jim je tudi kmalu posrečilo, saj so bili vaščanje hudih udarcev navajeni, a le čemerni Jože Fadežkov, kupivši uže novo uzdo za konja, godrnjal je še zmirom, in še le, ko mu je Tine iz Mandrije, njegov dobir prijatelj, trdil, da bode lahko g. učiteljico vozil, pomiril se je nekoliko.
Vaščanje so začeli sedaj trezno misliti, kako bi vredno sprejeli bodočo odgojite-ljico svojih otrok. Predlagalo se to in ono; mej drugim je podžupan naznanil svojim sosedom, da hrani uže več časa nekaj smodnika, ki bi se dal ta dan porabiti, a kakor uže dan danes vse dobre ideje največ zaprek najdejo, tako so se i temu modremu predlogu vsi ustavljali: »Kaj treba brezpotrebnih troškov?«, menil je Črevljar Franč, spomnivši se povišanega davka. »Ni dostojno«, rekel je spet drug, in mali Pekec je še celo trdil, da se sme le streljati, če pride župuik v faro !
Tolikanj zaželeni dan je konečno prišel Da je bil ta dan praznik vaščauom, tega mi menda ni treba praviti. — Otroci, ki niso mogli vso noč nič spati, tekali so, ne prašaje po zaj utrku, na vse zgodaj k belej
EDINOST.
Reševati prepire iz delovskega, •učnega razmerja in iz razmerja za-stran mezde mej gospodarji, ki k zadrugi ne pripadajo, in njih pomočnimi delavci ali pa mej le-temi pomožnimi delavci, more se ustanoviti posebne razsodne zbore. Dovoljenje, ustanoviti take zbore, podeli na predlog večega Števila obrta-imetnikov ali pomoČnih delavcev, kateri stanujejo v okraji bodočega zbora, politično deželno oblastvo.
Tisti gospodarji, ki ne pripadajo k nobeni zadrugi, so zavezani, da napravijo z doneski pomoČnih delavcev posebno bolniško denarnico za svoj zavod, ali pristopiti k drugi že obstoječi. — Pri tej določbi je v debati državna zbornica odobrila resolucijo, ki vlado poživlja, naj predloži zakon o zavarovanji delavskih bolnikov.
(Konec prih. J
Politični pregled.
Notranje dežele.
Cesar pride 5. julija v Pulj k pomorskim vajam, pri katerih ostane tri dni. Mornarični poveljnik, baron Sterneck, je prišel v četrtek zvečer v Trst ter se brez odloga vkrcal na vojno ladijo »Triest« in odpeljal v Pulj, da bo vodil pomorske vaje.
\ Državni finančni minister Kallay se zopet letos, v nekoliko dneh, napoti v Bosno, po katerej deželi bo dalj časa potoval in ondotne razmere preiskava).
Na Moravskem je malo upanja, da bi pri volitvah v deželni •zbor zmagala češka stranka, nemški liberalci imajo tam še preveč vpliva; v velikem posestvu ste se usta-vaSka in srednja stranka zedinili tako, da boste volili 17 ustuvovernih in 8 kandidatov srednje stranke.
Privatno nižjo gimnazijo sčeškim učnim jezikom v HradiŠči na Moravskem je dovolilo naučno ministerstvo, za njeno vzdrževanje pa bo skrbela «Ustfednl matice« školsku v Pragi.
V	hrvatskem deželnem zboru se je 8. t. m. zavrgel predlog, naj se zboru predlože spisi glede razobešanja dvojezičnih grbov z večino 8 glasov, ban je govoril zoper predlog.
V	hrvatskem deželnem zboru je 11. t. ni. izjavil Starčevič, da so izmišljene vesti, da je on prosil odpuščanja. On nema nikoga za nobeno stvar odpuščanja prositi, ker je govoril golo resnico. Nazadnje mu je načelnik besedo vzel.
Na Ogerskem so žalostni časi, pri volilnih shodili so se zadnje dni godile reči, ki nič dobrega ne obečajo; na mnogo krajih je tekla kri; samo v Mindsentu je bilo 7 mrtvih in 45 ranjenih, in mnogo v mnogo družin krajih, in prave volitve so se še le včeraj pričele, pri teh pa se je
cesti gledat, se li uže bliža gospodičina učitel|ica. — Okolo desete ure se je zbralo ljudstvo na Griču. V prvej vrsti so stali občinski možje, le podžupan se je držal nekako oddaljeno: možu se je prejšnji dan streha na hlevu udrla in pa pozabil še ni, da se je njegov modri predlog zavrgel. — Vaški fantje so, stoje na strani, hoteli prvi izreči svojo veljavno sodbo. Radovedni spol je bil tudi obilno zastopan in otroci, sedaj bolj mirni, driali so uže klobuke v rokah. — Pol dolge ure so Čakali vaščanje, ko se pripelje učiteljica. Pozdravljanje i predstavljanje se prične ter spravi ubogo gospodičino, katerej bi se o takem sprejemu še sanjalo ne bilo, v tako zadrego, da bi bil kak okrajni svetovalec, da jo je videl, gotovo v pribodnjej seji predlagal, naj se ne pošiljajo več učiteljice na kmete! — Janez z Griču, sedaj ves izkesan radi svoje neverjetnosti, skušal seje na vsak način prikupiti učiteljici in ustregel jej je gotovo, ponudivŠi se jej za kažipota do Hinemove hiše, njenega bodočega stanovanje. — Koj drugi dan se je odprla slovesno šola in vsak srečni oče je pripeljal vse svoje ukaželne otroke, da jih izroči in priporoči gospodičini učiteljici, a mati mlinarica, Žena redkih besedi, privela je sina i hčerko in na glavi najboljše priporočilo: pregneno pletenico!
IV.
In veselili so se N-...ani jedno leto nove Šole in njih sreča je prikipela do vr-
bati Še hujših izgredov, zato ni le vsa varstvena straža na nogah, temuč tudi vojaštvo, samo temešvarsko armad no poveljstvo |e določilo 40 kompanij peščev in 19 eskadron konjice za varnost pri volitvah, in vsa ta vojaška moč se rabi le v 8 žu-panijah. Da je ljudstvo tako razdivjano, kakor poprej Še nikoli ne, tega so krivi razni vzroki; najbolj so ljudstvo razgreli in razpalili mnogi ščuvalci, ki sejo sovraž-tvo mej drhal do premožnih ljudi ter jim govore o svobodi in enakosti. Drhal ne dela razločka mej vero in narodnostjo, ampak razbija, pobija in ropa, kar jej naproti pride. To je žalostno stanje, to je moralna propast! In da je temu tako,, tega tudi ogerska poslanska zbornica ni popolnoma nekriva, ker dajala je ljudstvu slab izgled in s tem si sama podkopala spoštovanje mej ljudstvom. In kako ne bi ga bila, saj so bili v zadnjih treh letih na dnevnem redu vedni škandali, saj so se poslanci v javnih sejah pitali: cepci, izdajice domovine itd. in tudi dvobojev mej njimi ni manjkalo. Vse to jako temni ogersko slavo in tlači zaupanje do ogerske državne polovice.
Za igradbo železnice Mostar-Methović se je sprejela ponudba barona 8chwarza in banke Union, ker je mej vsemi ponud> bami najugodniša. Železnica se začne brez odloga graditi in mora biti v enem letu dodelana. Pri volitvi šin se je v prvej vrsti ozirati na domače izdelke.
Vnanje dežele.
Črnogorski knez je dalj časa popotoval po kneževini, vzlasti po novo pridobljenih okrajih, kder se je natanko seznanil z razmerami in potrebami ljudstva.
črbtka vlada vedno dalje sega v pravice, katere je imelo doslej ljudstvo; občinski zakon je sebi v prid predrugačila, belgraškega župana bo v prihodnje volil minister notranjih zadev, župane v drugih mestih, potem trgih in vaseh pa bodo volili zaupni možje, a vlada si je pridržala pravico, volitve potrditi ali zavreči.
Jz Sojije se poroča, da tam ni nič znano, da bi bili srbski izseljenci napadali srbsko pokrajino i da srbski opravnik ni mogel povedati ni kraja ni časa, kder in kdaj bi se bilo to zgodilo. Bolgarska vlada pripravlja o tej stvari spomenico velevla-stim. Iz Ćrnegore pa se je srbskej vladi naznanilo, da je čez meje na srbsko uda-rila oborožena četa pod vodstvom necega popa.
Na Ruskem mej vojaki zelo straši ni-hilizem; 8. t. m. sov Odesi zaprli 8 topni-čarskib častnikov, na katere leti sum, da so v zvezi z nihilisti.
V italijanskej poslanskej zbornici je U. t. m. odgovoril minister Manclni na Campo-realejevo interpelacijo ter pojasnil razmere in interese, katere imajo države in tudi Italija na Marokanskom. Poudarjal je, da je francoska vlada večkrat trdno zagotovila, da se marokanskih dežel ne dotakne. Prepirne zadeve mej Francosko in Maro-
j kansko se uže poravnavajo. Italija vendar v soglasji s zadevajočimi vladami ne obrne oči od te zadeve.
V	Belgiji so pri novih volitvah v državni zbor propali liberalci, ki so sedaj imelt večino v državnem zboru. V novem zboru bo imela tako imenovana klerikalna stranka 32 glasov večine. V mestu Bru» selju je znašala klerikalna večina 1347 glasov. — Vsled te važne premembe je liberalno ministerstvo odstopilo ter poklicani bili na ministerske sedeže možje izmej večine državnega zbora.
V	Bruselu je bila 11. t. m. zvečer nekaka rabuka; ljudske trope so razsajale po ulicah, prišlo je na več mestih do pretepa. V nekej katoliškej bukvarnici je drhal razbila okna, odtrgala veternice, vdrla v hišo ln razbila pohišje. Nekoliko osob so zaprli in pričela se je preiskava.
V	anglelkej poslanskej zbornici se je U. t. m. obravnaval predlog, naj se tudi ženskim podeli volilna pravica; minister Gladstone je ta predlog pobijal ter rekel, da se to prašanje mora z največjo previdnostjo pretresti; ako bi se predlog sprejel, zavaruje se vlada vsake odgovornosti.
Anglelkej vladi je doŠlo mnogo prošenj, naj se da zakon, po katerem se imajo bičevati tisti, ki delajo atentate z dinamitom. Ker je pred leti bičspokoril »dušice«, zato je opravičeno javno menenje, da spokori tudi dinamitovce.
Anglelka vlada se je vnovič pri tožila amerikanskej vladi zarad zar6t, ki se delajo v Ameriki, da se z dinamitom pre-vrže obstoječi red. — Gladstone je v poslanskej zbornici naznanil, da ni res, da bi angleška vlada bila svetovala turškej, naj pošlje vojakov v Egipt ali Sudan-Vlada je s Turčijo stopila v dogovor za-stran nekaterih luk v Rudečem morji, ali ta dogovor ni imel nobenega vspeha.
Anglelka vlada je sklenola, da angleški vojaki ostanejo v Egiptu do 1. januvarja 1888., ako se mej tem vlada egiptevskega kralja dobro ne utrdi. Po tej d&bi pa zapusti angleška vojska Egipt, ako to vse velevlasti dovole, sicer pa ostane še dalje tam, če se bo angleškej vladi potrebno zdelo in bi le ena evropska velevlast daljšo okupacijo želela.
Na španjskern tudi ljudstvo straši dinamit in zato zahteva, naj se sklene zakon o napravljanju in rabi dinamita. Vlada je izjavila, da pripravlja tak zakon.
V	severno - amerikanskih zedinjenih državah je bila zadnje dni predvolitev načelnika republike; izvoljen je bil Blaine, nekdanji Garfieldov drviavni tajnik.
bunca, ko so z novim šolskim letom dobili učitelja. — A srečnega svet nema človeka, tem manj pa cele vasi — to so vedeli naši vaščanje in polastila se jih je slutnja bodoče nesreče in šepasti Franč je cel6 prorokoval, da se pripeti nekaj nezaslišanega, ker ga nenavadno zbada v kruljevej nogi. — Mesec dni je poduČeval novopečeni učitelj vaško deco, ko oznani gospod kaplan pri fari, da se zapre šola v N. in da bodo morali tamošnji otroci zopet farno šolo obiskavati.
To je bila strela iz jasnega.
Moško so stopili občinski možje na noge; niso hoteli, da bi se jim kar čez noč odvzela šola, ki je dičila njih vas nad leto dni. A zastonj njih trud, zastonj njih pritožbe, zastonj glasno godrnjanje žensk; zvedeli so le toliko: tam nekae na Krasu žive Še v temi nevednosti ter bolj potrebujejo šole. nego iznajdljivi Podčavenci; tja mora učitelj.
In saj veste: najhujša vseh je bolečin v nesreči srečnih dni spomin, zato pa ni bilo žalovanju 1 tarnjanju ni konca ni kraja. — Le kdor je v začetku jokal, sedaj se je srnijal: črevljar Franč; le škoda, da ne zna mož pisati, če ne bi bil golovo kateri izmej slovenskih časnikov tako srečen, da bi oznanjeval svetu njegovo javno zahvalo si. okr. šolskemu svetu v Gorici, ki je napravil to le kratko, nedolžno veselje njegovim sosedom z ustanovljenjem triuajstmesečne šole! —u—.
Isterski zbor.
Poreč, 9.junija 1884.
Istarski sabor sazvan cesarskim patentom od 2. junija otvoren je danas u pcdne.
Predsjednik dr. Vidulič pozdravi prisutne zastupnine, reče, da je stalan, da če svi bez razlike nastojati o dobru pučanstva i složno.
Cesarska vlada i zemaljski odbor, da će predložiti nekoje zakone u stvarih gospodarskih i zdravstvenih. Razpravljanje toga, da neka bude trezno i složno za umaljiti zlo, a povečati dobro.
Pozivlje sabor, da se spomene Njegovoga Veličanstva cesara pod okriljem kojega se može raditi za dobro zemlje. Zastupnici odgovaraju sa Eviva, naši sa Živio 1
Predstavlja saboru carskoga komisara.
Biskup Glavina izpričava se, da ne-može doći.
Ordinarijat porečki javlja, da je obdr-žavana svečana služba božja prije otvorenja sabora.
Dr. Bubba i dr. Doblanovich imenovani su bilježnici dok se konstituira sabor.
Zastupnik Slavoj Jenko pozvan cd predsjednika neka reče »prometto« da če vršiti vjerno svoje dužnosti i pokoran biti zakonom i caru, reče hrvatski »obe-čujem«. — Ovaj put nije bilo vikanja.
Konstituiranje sabora odgodjeno je, dok dodju i ostali zastupnici.
Pučanstvo grada vlada se mirno.
Od sloveno-hrvatske stranke bili su na prvoj sjednici Zamlič, Jenko i Laginja.
Ovaj put biti če u saboru govora, kako da se utvrde službe kod občinah; onda neki zakoni, da se učine gospodarska družtva u svakom kotaru i druge manje znamenite stvari.
(II. sjednica od 10. junija.)
Predsiednik dr. Vidulich otvara sjednicu u 1i/4 prije podne.
Zastupnikah je priličan broj. Na galeriji dosta občinstva, al samo mužko.
Dr. Bubba čita zapisnik zadnje sjednice, kcmu nitko neprigovara, te je odobren.
Ordinarijat porečko-puljski javlja, kad če biti službena sv. misa na Tielovo. — Prima se na znanje.
Kapetan Eluschcgg iz Lošinja javlja, da radi težkih službenih poslovah nemoŽe na sabor i jnoli dopust od 10 danah. Naši zastupnici neustaju.
Za bilježnike izabrani su dr. Bubba i dr. Doblanovič.
Za revizore: Bembo, dr. Doblanovič, Rizzi. Zamlič (naš). Debbello i Ivančič.
Predsjednik javlja, da če biti dobro, ako se imenuje i jedan poljodjelski odbor, jer ima više stvarih za proučiti, naime nekoje vladine zakonske osnove (0 ustrojenju kotarskih odberah za seosko gospodarstvo i ob uredjenju lugarske službe).
Canciani na to predlaže, da se izaberu edberi: poljodjelski sa 5 članovah, školski sa 5, linancijalni sa 7, političko-legalni sa 7. — Predlog je prihvaćen.
Predsjednik spominje, da ima i nekojih znamenitijih peticijah, na koje če zemaljski cdbor učiniti svoje predloge. (Takova jedna peticija jest iz Lanišča i drugih selah onoga Krasa za odcepljenje od glavarstva Buzetskoga; za tim molba nekih stanovnikah iz Kastavščinc — iz Breze, Zveneče, Kućeli i Rukavca — za odcepljenje od matere-občine; zatim nekoje molbe, osobito uČiteljah za pomoć, povišanje mirovine itd.) Sve te stvari bit ce predložene dotičnim odborom.
Na to budu birani odbori. Od naših izabrani su u financijalni odbor Zamlič, u ŠKolski SpinČić, u poljodjelski Laginja, a u političko-pravni nijedan. Ipak mora se reći, što je pravo, da je većina kod izbora odborah barem nešto obzira pokazala prema našoj stranki.
Dok budu odbori pripravili svoje stvari, nemeže biti sjednice sabora.
Buduća sjednica držat če se valjda u subotu.
Ni na drugu sjednicu nisu došli naši zastupnici Križanac i SpinČić, jer nisu imali valovnice (legitimacije) od namje-stničtva. — Od drugih manjkali su: Bol-marčić, Eluschegg,barun Lazzarini, Cam-pitelli, Venier, Gambini, Doblanovič, Scampicchio.
DOPISI.
Iz Katlnare pri Trslu, 10. junija. — Na zvoniku, farovžu, na prostoru okolo cerkve in ob cesti vse polno praporov vihra 8. dne t. m. Vse to kaže, da se tu nekaj posebnega mora slaviti, ker za službo božjo o navadnih nedeljah se kaj takega ne pripravlja. Kaka slovesnost je tedaj bila?
Ne le jedna, temuč dvojna, da trojna slovesnost se je vršila omenjeui dan na Katinari. Bilo je opasilo katinarske župnije; bila je pa tudi nova maša in vrhu tega je bilo veselje obilo, ker so novi zvonovi verne k slovesnej služiti boŽjej prvikrat klicali.
Kakor sem nže poročal, zbralo se je bilo 29. maja in 5. junija veliko ljudstva, ali še veliko večja množica se je bila 8. 1.111. sešla. Prišlo jih je bilo mnogo iz prav otdaljenih krajev, posebno z sivega Krasa, prišli so bili k daritvi, katero je njih rojak C. g. Josip Kompare prvokrat Vsemogočnemu daroval.
Uže prijetni, mili glas novih zvonov jih je veliko na Katinaro "rivabil. To se je videlo po dokončanej službi božjej, ker iz vsake fare se jih je nekoliko v zvonik spravilo, da so glas zvonov prav blizo poskušali in svojo umetnost v pritrkovanju pokazali. Nis«« se mogli zvrstiti. To pa moram reči, da so vsi lepoto zvonov in glas njih hvalili.
Da je bila pa nova maša posebe magnet, ki je ljudi kar trumoma ulekel na višavo, kdo bi mogel to zanikati? Nova maša je bila uže od nekdaj vernim Slovencem najveselejša, najmikavnejša veselica, tudi takrat, ko so Še bolj pogoste bile, toliko bolj želč ljudje se tiste zdaj vde-ležiti, ker se redko katera tam pa tam opravlja.
Vsaj petkrat pa tudi večkrat toliko prostorna bi bila morala sedanja cerkev biti, da bi bili vsi ljudje v njej prostorček imeli.
Č. g. novomašnik je bil namenjen na tihem v Trstu prvo sv. daritev opraviti, ali prijatelji Katinarskega duhovna so ga nagovorili, naj bi to storil na Katinari. Udal se je, in zato mu izrekajo dubovni-jani presrčno zahvalo, in upam, da se je poslovil z veselim srcem od Katinare.
Preč. g. Janez Legat, prof. in vodja v deškem semenišču je v saboto popoldan spremljal g. novomašnika tu gori, došle so pozdravili veseli glasovi novih zvonov.
V nedeljo o 10. uri smo v slovesnem sprevodu in sicer veliko belo oblečenih deklic, nekaj domačih svatov in družic, roditelji in bližna žlahta in 4 gg. duhovni s prapori g. novomašnika spremili v cer-
EDINOST.
kev. Naj omenim Še to: DozoavSi, da hoče g. novomašuik nam to veselje napraviti, sklenoli smo, da mu hočemo v zahvalo tudi vsaj nekoliko veselja napraviti. Prav •ofceti mora bitil No ženitovanja brez šopkov pa si človek še misliti ne more. To skrb je prevzela gospa Jančarjeva, katera je za vse vdeležence šopke, g. novo maŠniku pa posebno krasen, ne Šopek, ampak «pušelc» iz krasnih umetnih cvetlic omislila. Naj jej bo po tej poti zahvala izrečena.
Došlega novomašnika do cerkve je napis nad vhodom: aNovomašnik bod' pozdravljen«, vstopivšega v cerkev pa s kora krepko doneča pesen s prav tistimi začetnimi besedami pozdravila.
Po odpetej pesmici: Pridi sveti Duh itd. stopi na prižnico zgoraj imenovani gospod vodja, ter v lepem, gladkem, razumljivem govoru pove, kake slovesnosti in zakaj se više, in potem iz besed gosp.: ctPojie učite . . . učite jih spolnovati vse, kar sem vara rekel«, razlaga dokaj ganljivo in podučljivo opravila pri posvečevanju novih zvonov in pri delenju sv. mašniko-vega posvečevanja. Posebno izvrstna je bila v daljnem govoru izpeljava o r.amenu zvonov v primeri z dolžnostmi katoliškega duhovna. Solze mnogim pa v oči privabi trenotek, ko g. govornik povabi nove zvonove naj povabijo novomašnika, pred altar, Bogu brezmadežno j ignje darovat, in v tistem hipu se oglasi mili glas zvonov. Novomašnik stopi sicer vidno ganjen, pa vendar z neko — novincem ne prav navadno — gotovostjo pred altar ter z krepkim pa prijetnim glasom zapoje Tan-tum ergo.
Dulnega opravila v cerkvi ne bodem popisoval. H kratkemu obedu v farovžu so bili povabljeni čč. gg. duhovni, nekaj domačih svatov, roditelji, brat in sestra DovomaSnika.
Naj konečno še omenim, da je bila uže jedna nova maša na Katinari in sicer v letu 1887. Imel jo je pokojni gosp. Galant, ki je umrl kot župnik fare novega sv. Antona v Trstu.
Pravijo, da v «tretje rado gre». Bog dali pa ne le tu, teaiuč tudi še v drugih krajiij, da se toliko občutljivo pomankanje duhovnov nadomesti, kar bode sv. veri in narodnosti na korist.
Iz Šemblda nad vlpavo, dne
10. junija 1884. (lzv. dop.) (Vertovteva slavnost). — Le škoda, da nam je nagajal dež; drugače bi bila Vrtovčeva slavnost jako imposautna, kajti še tako seje verno slovensko ljudstvo iz Vipavske doline v močnih krdelih vdeležilo za našo dolino gotovo pomenljive svečanosti. Ali kedor pozna naše ljudstvo in ve, v kakem spoštovanju ima ono ime rajnkega Matije Vertovca, ne Čudi se temu. — Pravi na-stopnik uašega prvega učitelja v kmet. napredku, g. Rihard Dolenc, vodja vinarske Šole na Slapern, sprožil je idejo, da se postavi ob 100 letnici rojstva rajncega Vertovca trajni spominek temu v resnici dobrotniku svojega naroda.
Častno začel, častno izvršil je ta gospod prelepo nalogo. — V nedeljo torej je bil za Sernbid slaven dan; to so nam uže na vse jutro oznanjali topiči. Ob 10 urf je bila slovesna sv. maša, pri katerej je imel g. Župnik Tomažič prelepo pridigo in v njej natanko popisal živlenje ter slavil spomin svojega prednika. Mnogim navzočim obeh spolov, posebno pa takim, kateri so dobro poznali preblazega slav-Ijenca, igrale so solze v očeh mej prelepo pridigo. Po pridigi se je ljudstvo zbralo pred Vrtovčevo hišo, v katerej je vzidana prekrasna spominska plošča.—Ta hiša je zdaj lastnina vrlega rodoljuba, g. Filipa Vertovca, sina nečaka rajnkega Matije Vr-tovca, eden njegovih nečakov živi v Trstu bi je penzijonirani korvetni kapitan, g. Filip Vrtovec, mož, ki se posebno rad
Seča z matematiko. Ploščo je izdelal amnosek F. StOlfa v Voldjemgradu iz najlepšega kraškega marmorja. Napis je ta le:
»V hvaležni spomin gospodu
MaiUl Vrtovcu
rojenemu dne 28. januvarja 1784. 1. v Smariji, na Primorskem, mnogoletnemu župniku St. Vidskemu, umrlemu dne 2. septembra leta 1851., kateri se je prvi trudil slovensko vinstvo povzdignoti, ob stoletnici njegovega rojstva postavili njegovo Častitelji«. - v Slavnostni govor, jako dobro premišljen, a popolnoma popularen, imel je g Ribard Dolenc. — V krepkih potezah risai je ta v resnici ljudski govornik živenje rajncega dobrotnika Slovencev, in sosebno naše krasne doline. — Saj to gosp. Rihard najboljše čuti, ker on je sam" Vipavec in se z nami veseli in z nami trpi. Govor njegov nam je globoko sezal v srca; le škoda, da je motil dež, kateremu pa smo se vstrajno upirali, tako, da nI on nas, ampak da smo mi njega pregnali. Pri koncu govora odkrila se je plošča In šem-bidski znani izvrstni pevci zapeli so »Slavo«. — Za tem smo Šli vsi na bližno pokopališče; visokorodni gosp. grof Lanthieri, ki je povsod z narodom, položil je krasen venec na grob rajncega Matije Vrtovca in g. Ribard Dolenc je zopet na kratko go-
voril spomenico tam počivajočemu velikemu inožu ; po govoru pa so pevci zapeli »Blagor mu«. — Ljudstvo seje razšlo; odličnejši gostje in domačini pa so se zbrali k banketu, kder so Švigale napitnice in je trajalo veselje do pozne ure. — Beseda je odpadla, zarad slabega vremena, ker je popolndne le v enomer lilo; ali prestavili smo jo na nedeljo.
Slava odboru in sploh našaj vipavskiej inteligenciji, ki nas uči na tak lep način, slaviti naše prave može.	B.
Iz Cola nad llpavo, 11. junija.
—	Od 20. maja t. 1. se nahaja v »Edinosti« in od tukaj dopis, v katerem dopisnik tukajšnjo občino in njene na novo izvoljene zastopnike s prav grdim obrekovanjem napada ter svoj žolč na nje izliva.
Da se po pregovoru »audiatur et al-tera pars« resnica prav spozna, naj se oglasi še drug zvon.
Najprej moram oporekati njegovej izjavi, »da 8e pri volitvi ni pravilno postopalo«; ne vem, kako njegovi možgani tolmačijo pravilnost volitve; vsi odborniki so podpisali volitveni zapisnik, in nobeden ni besedice Črhnol ali zoper volitev se kaj pritožil; ako je dopisnik volitev za nepravilno spoznal, naj bi bil odrekel svoj podpis, česar pa ni storil, in naj bi bil povedal vzrok, zakaj je volitev nepravilna, in naj bi bil tudi v svojem dopi?u dokazal, zakaj se ni pravilno ravnalo; — zapiše se lahko marsikaj, a treba je dokazati.
Nadalje pravi dopisnik, ako bi se bilo pri volitvi pravilno ravnalo, »bil bi prišel na županov sedež drug, ki je za to sposoben, in unet za blagost občine«; — s temi besedami vrže blata na novo izvoljenega župana Maks Žgur-a, češ, on ni sposoben za to službo; — jaz pa, ki bivam uže precej časa v colskej občini, in imam mnogo priložnosti, značaje njenih mož opazovati in spoznavati, moram kar naravnost reči, da Maks Žgur je zarad svojega miroljubnega in ponižnega značaja v vsej občini jako spoštovana in priljubljena oseba, in da uživa zaupanje vseh pošteno mislečih občanov, kar se je pokazalo tudi pri volitvi novega župana; kajti dobil je nadpolorično večino glasov, da si tudi je kandidat nasprotne stranke posebno dva odbornika strašno teroriziral in ju strašil, da proti dotičntj vasi vse svoje strune napne, ako volita Maks Žgur-a za župana;
—	vsega tega teroriziranja se pa odločna moža niste nič bala, ampak sta brez strahu Maks Zgur-u dala svoja glasova.
Najbolj pa renči dopisnik proti koncu svojega dopisa na nekega odbornika z besedami: »Bil je na križpotu agent, ki je volilce k sebi vabil in napajal, da so mu v veselej družbi glasove prodajali za dva ali tri litre vina«; to je pa neresni'a in obrekovanje; — kajti »agent na križpotu« ima priče, da zarad volitve novega eolskega župana niti kapljice vina ni poto-čil; — vsa njegova agitacija je obstajala pa le v tem, da je dvema odbornikoma bil privoščil besedo, katerih eden uže tako nasprotnega kandidata za župana ni mislil voliti, drugi ga je pa volil; potem takem je njegova agitacija malo vspeba imela; nasprotna stranka pa še toliko taktike ni Imela, da bi bila svojih bornih šest glasov združila za eno samo osebo, ampak razcepila ji je tako, da je dobil eden štiri glasove, drugi pa samo dva.
Eden, ki mu je za to mar, da svet izve resnico.
Od Male nedelje na spodnjem Stirskem, dne 9. junija. Letošnja spomlad je bila prekrasna: prava podoba pozemelj-skega raja, res divni, najveselejši Čas leta. Letina se kaže pa tako: češnje in slive so v cvetu ospele vsled deževja, le sem-titja se nahajajo rodovite, jabolka rode le nekatere sorte, hruŠKe v obče srednje, sena bo malo pri nas, rež in pšenica v dobrej zemlji bujno rasteti, oves se slabo obnese. — Vreme je jako spremenljivo in malo hladno. — Po vinogradih se je na-leglo mnogo i to velikih kabrnkov, kakor uže dolgo ne, posebno sorte »Izabela«, ki je tukaj posebno razširjena in se goji v rajdab, kaže bolje od drugih let, ta sorta je vsega priporočila vredna, ker vsako leto obilno rodi, in je za mraz malo občutljiva, bujno raste tudi v revnej zemlji; nadejati se je dobre vinske letine in potrebni smo je. Bog nas varuj toče in drugih nezgod.
Volilna borba za Štajerski deželni zbor se je pričela: volitve bodo na kmetih 15„ v mestih in trgih 17. in veleposeBtvo bo volilo 19. julija. Sklicalo je slovensko društvo zaupne može iz vseh spodnje-šta-jerskih okrajev, da se porazume zavolj kandidatov, ki se potem volileem predstavijo.
Sveta in domoljubna dolžnost je volitev 8e najkrepkeje poprijeti, da premagamo nemško-liberalno stranko, le tako si znamo pomagati in dosegnoti svoje pravo in kmetski stan oteti pogube, želimo, da bi vsi prišli na volišče, ter zložno, neustrašeno, soglasno volili kandidate, ki se bodo priporočali od naše stranke.
Celjski listič, našej stranki sovražni, liberalni »Kmetski prijatelju, seslovensko-nemškim tekstom se je tudi k nam zatepel.
ali kakor ga »SI. Gospodar« nazivlje »Lisjak«, ta list hvali pruski »šulverein« ter ga priporoča, z blatom pa ometa naše gg. poslance, rodoljube, ter ščuva zoper nje, pa vendar ne najde pravega prebivališča pri nas, menda rnu manjka hrane, in ker si ne upa na svetlo, ker mu brije ostra sapa nasproti. (Prosimo Ur.). Brežki.
Iz Klale Prage, 'ine 11. junija. Čudih se boste, da sem kar natihouia po-pihnol s Primorskega v stolico čeških naših bratov. Nu, kaj hočete, če so lastavice priletele čez srednjo morje iz Afrike v slovenske dežele, zakaj pa jaz ne bi enkrat poletel v deželo, kder Vellava vali srebrne valove? In v resnici, uže davno mi je srce hrepenelo, da bi enkrat pogledal staroslavno mesto, ki je polno zgodovinskih spomenikov, in mikalo me je Še posebno češkim modricam posvečeno svetišče, krasno novo gledališče, h kateremu romajo Čehi z vseh prostranih krajev, da skoraj ni dati ne mine, v katerem ne bi poseben vlak pripeljal čestilcev narodnih svetinj. Odrinol sem o binkoštih; v Ljubljani sem dobil v voz dva tovariša, kakoršnih si pa prav nič nisem želel,s zblojeno nemščino sta mi želodec mešala, zato sem se pa toliko bolj razveselil, ko so na Zidanem mostu vstopili trije gospodje, mej temi en častnik, ki so popntovali v savinjsko dolino, da se vdeleže krsta zastave savinjskega Sokola v Žavcu. Bralo se jim je na obrazu veselje, bili smo takoj dobri prijatelji in srčno smo se v Gelji poslovili. Prišel sem v Beč ter se tu nekoliko časa zamudil ; potem pa skoz Moravsko dirjal na Češko ; veselilo me je, da sem od BeČa do Prage slišal večinoma češko besedo.V Li-bericah vzamem v roke tam izhajajoči nemški časnik od 6. t. m.in glej — zlomka! Naletim na dopis s Kranjskega, v katerem se trdi, da je Ljubljana nemška, da je ljubljanska hranilnica dala za zidanje nove nemške Šole 50.000 gld.; dopisnik se posmehuje, da hočejo Slovenci zoper to šolo protestirati. Dospevši 8. t. m. v Prago, hotel sem iti k predstavi v novo gledišče, ali lej smole I — rekli so mi, da so razprodane vBe vstopnice, ter mi svetovali, naj si vstopnico uže dopoludne priskrbim, če hočem predstavo obiskati, ker popoludne jih je malokdaj več dobiti. Nu, to pa me ie veselilo, mislil sem si, o da bi tudi v Ljubljani tako bilo ! Drugi dan sem se toraj ravnal po dobljenem svetu; v gledališči je bilo ogromno ljudstva, vse natlačeno je bilo. Prav je, da se Slovenci pripravljajo s posebnem vlakom v Prago; to gledališče jih mora naudušiti, da bodo bolj skrbeli za gledališčne predstave, nego so doslej.	_
Domaee in razne vesti.
čeMilke kopersklm volileem« Iz Peroja blizo Pole je došla ta-le Čestitka:
Oiačbenlčklm Izbornikom političkog: kolara koparskog!
Veseo klik rad Vaše sjajne pobjede, odjeknuo je i po naših pitomih stranah. Takovih neustrašivih boriocah mi želimo ovoj zapuštenoj Istri. Kada svi izbornici budu tako sviestni i tako čvrsti, kakovimi ste se Vi pokazali, tek onda moći ćemo reći, da nam je sinula zora bolje budućnosti. Evala bracol Živili!
Izbornici Peroja. (Slede podpisi). Seja mestnega zbora. V seji dne 11. t. m. se je razpravljalo mej družim tudi o poznatem razstavnem hrvaškem paviljonu, kojega je ,.komitet za olepšanje mesta" v dar ponuoil mestu Trstu. Paviljon stoji zapušen in osamljen še vedno na svojem starem prostoru. G. Karmelič, barkov. gostilničar, ponudil je mestu gl. 200 letne najemščine zanj, ako ga na svoje stroške prestavi na trg barkoveljske luke in mu ga toliko popravi, da bi mogel rabiti za kavano. Dasi je komitet ponudil mestu tudi še gl. 500.— za prevožne stroške, vendar je si. zbor njegovo veleduŠno ponudbo odbil z razlogi, da bi trebalo kacih gl. 8000.— za popolno popravo paviljona, katerih bi pa mesto ne moglo potrošiti za to baje neprimerno stavbo, in da je sestavljen samim lesom nevaren ognja. — Kako uljudno!?
Vladika Sirossmajer, častni ud geriške čitalnice, je podaril goriški Čitalnici 100 g. in 100 g. goriškemu bralnemu in podpornemn društvu.
Veteransko društvo tržaško bode imelo v nedeljo, 22. t. m. veselico s tombolo, ne, kakor smo po pomoti poročili v št. 45 našega lista, v »Monte verde«, ampak v *Mondo nuovo«. — Tombola se bode začela točno ob 6. uri popoludne. Dobitki so ti le: Prva cinkvina 30, druga cinkvina gl. 20.—-, tombola gld. iOO. — Po tomboli bode koncertirala društvena godba. Kartele za tombolo stanejo po 20 soldov in se morejo kupavati v društvenem uradu, Corsia Stadion, št. 15. Čisti dohodek je namenjen društvenemu zalogu za podpore.
Razplft Služb. V Matavunu, okrajno glavarstvo Poreško, oddaja se stužba poštnega odpravitelja. Vložiti treba varščine f. 300; letne plače je 300, urad-
nega paušala f. 80, za vzdrževanje dnevne poštne zveze med Matavunom in Bujami letnih f. 1250, in letnega paušala f. 240 za vzdržavanje sela med Matuvunom in Ko-rajbo. Prošnje naj se vloie v H dneh c. kr. poštnem in telegrafskem ravnateljstvu v Trstu. C. k. predseduiŠtvo dalmatinskega deželnega namestništva v Zadru razpisuje dve službi živinozdravniŠki pri okr polit, gosposkih v Dalmaciji z nagrado XI. r.iz-reda letnih f GUO, peteroletne doklade fr. 100 in letne stanovninef. 120. Prošnje naj se ulagajo do konec t. m prej rečeuemu predsedništvu in morajo prosilci dokazati vrh vrle sposobnosti živinozdravniŠke tudi popolno znanje laškega in srbsko hrvaškega ali vsaj zadnje omenjenega jezika. Tržaške novosti:
Radi dežnega vremena ni bilo javnega obhoda na Sv. rešnjega telesa dan; obhajala se je vsa svečanost v stolnej cerkvi v navzočnosti vseh dostojanstvenikov ; le župan in mestni očetje so se odlikovali se svojo nenazočnostjo.
Naš/i so v četrtek popoludne pri molu S. Carlo utopljenca, ki je moral že več dni v morju biti; bil je delavec in kacih 40 let star. Najbrže sopet samomor.
Porotno sodišče v Trstu dne 13. t. m. je ohsodilo Jovano vdovo po Jožefu Grizonič 40 let staro in mater 4 otrok iz Gazona koperskega okraja na 7 mesecev težke ječe, ker je svoje novorojeno nezakonsko dete o porodu zanemarila, da je revče umrlo.
Polleljsko. Nekemu Jožefu D., staremu znancu policije, posrečilo se je bilo prevariti trgovca za reč ladjiskih zastav v vrednosti gl. 150.—, ki so jih pa pozneje k sreči našli pri nekem druzem trgovcu. — Neki mladeneč je zahteval od trgovca s ponarejenim naroČilom poznate trgovske tvrdke 15 kilo drožij, toda ko se mu zahtevano hotelo izročiti, skesal se jr? in pobrisal.—Spet nek drug pobalin, kacih 16 let star, zvabil je štiriletno hčerko, nečega peka v ulicah Farneto, dajoč ji j sladŠčic, na stran ter jej snel iz ušesu: zlate uhane v vrednosti gl. G in popihal.— Pobožni mešetar se je bil v stolne) cerkvi sv. Justa v voščene sveče tako zamaknoi, da se ga je bila jedna prijela, ki jo je v dva kosca razlomil in da bi se ne bila od dežja razinočila spravil jo je varno v dežnik, toda odhajajočega iz cerkve priporoči cei-kvenik v še večo varnost policijskemu stražniku. — V pivami „al pomo d'onv pobral je neznanec 5 rdeče pisanih lepili prtov vredniti gold. 8. — Spet nek drr : ueusmiljenec je odnesel na bregu ,,Sanit:V furlanskemu kmetu polno culo obleke vredne gl. 15. No, na tako velik praznik, kakor je Sv. Rešnje telo, vendar ne bi se smelo niti upijaniti, še inanje pa k asti; take grdeže božja kužen v hipu zadene. Zjutraj tega praznika je preiskoval brezvestni težak nekemu pijanemu ude in žepe; najde mu, ali bolje, najde si res uro in mošnjiček z denarjem, ali o jej, stražnik prime zločinca za tilnik ter ga odvede v senco. Žalostna znamenja uaših revnih časov!
IZ Sežane se nam piše: Modri in previdni ljudje kličejo zdravnika k bolniku, ali manje razumni storć prav na robe nalože bolnika, mnogokrati uže prav oslabelega, na voz in hajd Ž njim k zdravniku« včasi po več ur daleč. Tako neprevidnost smo opazili pred nekoliko dnevi tu pri nas. K našemu zdravniku g. Zenkovičn je pripeljal iz Senožeč oče svojege na davici ali difteriti bolnega sinčka zdravit. Ali ni to kažnjiva neodpustljiva neprevidnost? Davica je sama ob sebi zei6 nevarna smrtna bolezen, za katero je treba nagle pomoči, ako se hoče bolnik rešiti, pa je tudi nalezljiva in to povikŠuje nje nevarnost. Prepričal se je nesrečni oče o velikej nje nevarnosti sam, kajti umrl mu je sin komaj domov dospevši. Da mož o nalez-ljivosti davice niti posmilil ali tudi vedel ni, priča nam njegov slabi čin. — Dobro, za ljudsko blagost prav koristno bi bilo, ako bi naši č. gospodje duhovniki in učitelji o prilikah ljudem razlagali nevarnosti raznih, posebno nalezljivih bolezni, in kako naj bi ravnali z bolniki, da bi kolikor le mogoče nevarnost vsaj omejili^ holnika pa čem prej izlečili. Prevažanje' bolnikov ni bolnikom nikdar dobro, pač pa vselej slabo, da tudi smrtno nevarno. Kolike nesreče pa utegnejo nastati vsled prevažanja bolnikov z nalezljivimi bolez ni mi, to si misli lahko vsak količkaj razumen človek. Opozorujemo tudi dotična oblastva, naj pazijo in odpravijo take nevarne navade.
Deželna razstava goveđe v Gorlel. V namen da se z novo spodbujo pospeši razširjanje dobre plemenske ,o-vede in volov zadelo v goriškej deželi, členilo je podpisano c. k. kmetijsko društvo prirediti koncem septembra meseca t. 1. deželno razstavo govede s podelevanj^m daril določenih iz društvenih zalogov. Darila obstoje v svetinjah, denarji in častnem priznanji in deleži se jih lahko goveda vsake pasme, vsacega plemena in križanja, da je le v deželi rojena in isre-jena ter za sposobno spoznana, da se* po njej lahko zboljŠa domača govedoreja. S posebnim oznanilom se objavi dan in
EDINOST.
kraj in vse dotične določbe za to deželno razstavo.
Wloien«ko bralno ln podporno društvu v Gorici je izdalo program slavnosti blagoslovljenja z.istave v jif-deijo (i. julija. Spored je blizo t »-le; 1) Na jutro. Spojem gostov. 2) Ob lii urj Zjutraj: Sveta maša na Kostanjevici, 3) Po rn;«Si blagosloaenje zastave. 4) Poklonita trakov po deputaciji Ženskega oddelku podpornega društva Tržaškega in po deputaciji roriskih Slovenk. 5) Slavnostni t;ovoj društvenega predsednika gosp. pro Povšata. Q) Odhod v mesto se zastavami. 7) Ob 1 uri noluine banket na vrtu Gattarinl. 8) Ob 6 uri zvečer: Velika beseda na vrtu Cattarini. — Natančneji progeam prinesemo kesneje.
> Vabilo k 1'esttllCl, katero je priložilo bralno društvo »Sloga« povodom stoletnice in odkritja spominske plošče velezaslužnega rajncega gospoda Matije Vrtovca, župnika in slovenskega pisatelja, v nedeljo na dan 15. junija 1.1. v St. Vidu nad Vipavo. Spored: 1. Petje: «Mladini» Ant. Hajdricb. 2. Petje: «Domovina», A. Nedved. 3. Igra v 4 dejanjih «Idrijski gostje na malega Šmarna dan v Vipavi«, spisal R. Dolenc. 5. «Ples». 6. »Tombola*. Začetek besede ob pol 5 uri popoludne. Vstopnina k veselici 20 kr.t sedež 20 kr. Vstopnina k plesu 00 kr. K obilnej vde-ležbi najnljudneje vabi	O ibor.
Javna zahvala.
Podpisane družine s* presrčno Bahvalujejo vsem onim, ki so skazali toliko sočutja o priliki smrti rujnce njih matere, soproge in tašče in onim, ki so smrtne ostanke rajnke spremili k zadnjemu počitku.
Trst, 12. junija 1884. Rodbine Bertolin, Štrukelj, Perhavc in Močnik.
Tržno porodilo.
Kava. — Ker je običajna holandeŠka dražba vršila se jako ugodno in po viših cenah, je to tiplivalo usodno na cene tudi našega trga. ki so postale sopet trdne in nekoliko više. Prodalo se je 4200 vreč Rio po gl. 52 do gl. 67.—, Santos stane gl. 54 do gl. 68.—, Java gl. 67 do gl. 69.—, Por-toricco gl. 86 do gl. 105.—, Geylon plant. gl.80 do «1. 105. — Sladkor — malo kupčije, prevladuje mlahovost, cene so postale vsled tega niže. — Prodalo se je 5000 vreč po «1. 23lf, do gl. 27'lt. — Sadje — v slabem obrajtu. — Pomeranče, limoni r1. 4 do gl. Tt, mandlji gl.86 do gl. 88.—, u.i.či gl. 6'14, fige v vencih gl. 11 do gl. 12.—, opaša gl. 12 do gl. 16.—, cveba navadne gl. 9 do gl. 11.—, Eleme gl. 13 do gl. 24, Sultanina gl. 15 do gl. 40. — Olje,
—	Malo kupčije, tendenca mlahova, lastniki popuščajo na cenah. Jedilno gl. 43 do gl. 47.—, namizno gl. 69 do gl. 86. — Petrolje — trdno na ceni »1. 9*/* do gl. 10.
—	Riž — italijanski gld. 18'/, do gld. 22.— Rangovn gld. 127, do gl. 16. — Domači pridelki. Fižol po f. 7 do f. 12.50.
—	Maslo f. 84 do f. 96. — Žito : Pšenica ruska f.9.60 do f. 9.70; a koruza je zadnje dni zdatno poskočila in stane denes uže f. 7.25 dobra levantinska. — Les, srednja kupčija, cene nespremenjene. — Seno, dobro obrajtano prodaje se uže po f. 1.50 do f. 1.80.
Borsno poročilo.
Malo posla, omejena Špekulacija; pri vsem tem pa prav dobra tedenca.
r
k
Ustanovljeno 1747.
na
g
Albert $jjjSamassa -
c. k, dvorni zvonar
FABR1KANT STROJEV IN GASILNEGA ORODJA
V LJUBLJANI.
UBRANI ZVONOVI Z UPRAVO.
Vsake sorte gasilnioe izvrstne sestave za občine, za goailna društva v mestih in na kmetih Hldroforl vozovi za vodo, vratne škropilnice kakor
drugo orodje in pripomočki zoper po/are.
Crkvene svečnike in druge priprave iz brona.
S eoaifit in ozodje
vodovode.
w ce f Pl
Scsalke za vodnjake, za vinske in pivne sode in kadi, za drozganje, za gnojnico, za podzemeljske namene, za ročna in strojna dela. Dalje: kovinsko blago cevi iz litega in kovanega železa s priteklino, mehovi iz Uonopnine in gumija itd. po najnižjih cenah. Občine in gasilna društva plačujejo lahko na obroke.
•lavne draihe.
Dne 21. junija, 31. julija in 19. avguststa t. 1. v Trstu, Marije Canavesijeva posestva v Kadinu cenjena na f 32.022 73 — 12 junija, 1T», julija in 1*>. avgusta t. 1. v Piranu na for. 40j1'2G cenjena posestva bratov Bošljarm in Janeza Pistnn s Castelvenere. — 7. julija, 7. avgustu in 10. septembra t. I. v Sežani na for. 200 cenjena posestva Jožefa Macarol. — 21. junija, 24. julija in 23. augusta t. 1. v Ajdovščini na f. lOCMi. Cen.iena posestva Antona Bratimi od Sv. TomaŽa. — 23. junija, 24. julija in 25. avgusta t. 1. v Tolminu na for. 3800, cenjena posestva Andreja Hrosta iz Kobarida. — 4. julija, 5 avgusta in 4. septembra t. i. v Tolminu, Jožef Korenova posestva, cenjena na for. 4235. — 21. junija, 19. julija in 21. avgusta 1.1. v Korminu na f. 19 000 cenjena barona Jožefa Formentinija posestva.
Razpis službe.
Razpisana je služba uradnika de-lalskega podpornega društva s 1. julijem. Prosilci naj pošiljajo svoje prošnje na podpisani odbor, pri katerem morejo tudi zvedeti službene pogoje.
Trst, 15. junija 1884.
Odbor del. podp. društva.
*
H
O
O
s
Dopolno Ozdravljenje
1	IN U HITRO
vseh bolezni na Sivoih, epileptičnih
IN SKRIVNIH
po raojej edini metodi. Plačati ni treba poprej dokler ni dotični popolnoma o\dravil.	2—25
Dr. prof. A. MALASPINA
ud mnogih učenih društev
106, FAUBOURG S. ANTOINE 106,
PARIŠ, Posvetuje in zdravi se pismenim potem.
?Z5Z525Z5252SB5ZSZ5ZSZ525ZSZ525^ Dro gerij a
Girolama Hirsch-a
"Via Ghega nasproti «Lune» Zaloga
romanskega žveplja I. vrste.
Lug «Fenice« za perice po 20 kr. kilo. Barve, mlete z oljem in vodo, kakor tudi, barve suho-flno mlete I vrste.
Zidarski čopiči št. 8 po fr :2 — jede«; firnež za kočije angleške fabrike Harland & sin v Londonu, konjski tluid od dr. Kwizda itd.	6-10
■25252525
RAKOCZ Y
BIT TEB OIIELLE

Priporoča se od naj -prvih zdravnikov strokovnjakov tujih in domačih, kot najusppšnejo vodo grenčico vplivajočo na čiščenje krvi in na ono želodca. — Zamore se je vsak čas dobiti svežo po vseh trgovinah z mineralnimi 'odami. 5—10
Listniki
Bratje Loser
v Trstu.
20 svetln)
Najboljši
papir za cigare tke
5-36
je pristni
LE HOUBLON
3 franč. fabrikat Meje? in flenrjev v Parizu
Svari se pred ponarejanjem.
Pristen je ta papir za cigaretke le, ako nosi vsaki listek znamko : „LE eOUBLON« in dolnjo zavarovalno marko tur signaturo.
Fac-Simile de l'Etiijuctte
'ABmctNTt.
17 Ra* lltranr.r i CA BIS
aS2525Z525252S2525Z5E53^
Tlsđjiinarođna linija
iz Trsta v Niti-Juk naravnost.
Veliki prvorazredni parniki te linii« vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemaio blago ln potnike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo.	(4)
V NOVI-JORK. Odhod iz TRSTA.
Parnik «East Anglia«, 3400 ton, a 5. dan julija. Parnik «Germania>, 4200 ton, v 20. dan julija. Popotniki naj se obrnejo na
J. Terkuile,
generalnega pasaŽnega agenta.
Via deli1 Arsenale 13, Teatro Comunale v TFUSTU.
Kajuta za potnike 200 gld. Vmesni krov 60 gld.
Zaradi vožnje blaga obrne naj se na Kinillnno ti* Ant. Poglayen, generalni agent.
Najbolje in najcenejše
POHIŠTVO
v bogatej zbirki pri
IGNACIJU KRON
TRST
Hk
1H
Vin al Teatro 1
(Tergesteo).	8-3
Ilustrirani ceniki se pošljejo kamor koli brezplačno in franko.
Alojzija Majer-jeva
trgovina piva v 8TE-LENICAH v Ljubljani
priporoča izverstno ex-portno marčno pivo iz pivovarne bratov Ko-zler-jev v zabojih po 25 in 50 steklenic.
Garantira se šest mesečna obstojnost tega piva.	9—24
G. k. priviligira.no društvo
MIRODILNICA (drogerija)
G. B. ANGEL1-JA
yC v Trstu na lesnem trgu, 1
Ocenjena izdelovalnica čopičev;
zaloga oljnatih barv lastne priprave, firneža angleškega, francoskega, nemškega itd. itd., kakor tudi vrlo izbiro
mineralnih voda,
naravnost od virov naročene, vedno sveže, in jedina zaloga
laka flrne^a za kočij«
iz ocenjene fabrike A. Lefranc-a v Parizu.
Žvepla I. vrste. 10—7
Čudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskega.
To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejna pomoč in nI treba mnogih besedi, da se dokaže njihova čudovita moč. Če se le rabijo nekoliko dni, olajšajo-in preženejo prav kmalu najtrdovratniše želodčne bolesti. Prav izvrstno vstrezajo zoper hemorojde, proti boleznnim na jetrih in na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri Ženskih mlečnih nadlež-nostih, zoper beli tok, božjast, zoper seropok ter čisti pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolesti, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo	(IG)
Prodajejo se v vseh glavnih lekarnicah na svetu; za naročbo in pošiljatve pa edino v le-karnici Cristofoletti v Gorici, v Trstu v lekarni E. Zanetti i G. B. Rovis, G. B. Faraboschi in M. Ravasini. Ena steklenica stane 30 novcev.
Varovati seje pokvarjenih posnetkov, s katerimi se zavolj želje po dobičku tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nimajo nobene moči in vrednosti.
Velika zaloga
MINERALNIH VOD
najveljavnejih vrelcev
novi lekarni
MARKA RAVASINI
na trgu pred postajo.
Najnovejši lekovi odličnih laboratorijev, narodne in zunanje specijalitete, kemični izdelki in dišavine itd. itd. _ 6—6
Govori se talijansko, nemško, slovensko in francosko.
Brez te varstvene znamke, postavno zavarovane, ima seto zdravilo smatrati kot ponarejeno. "^Sfl
Cvet zoper trganje
po dr. Maliču,
ie odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križi ter Živcih, oteklino, otrpnete ude in kite itdmalo fona če se rabi, pa mine po-volnem trganje, kar doka-zuje obilno zahval Zahteva naj se samo acvetu toper Varat v. znamka, j trganje po dr Maličun s traven stoječim znamenjenem,; 1 steklenica SO kr.
Planinski želiščni sirop kranjski,
izboren zoper kašelj, hripavost vratobol
Ersne in pljučne bolečine; t stekl. 56 kr' koristnejši, nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi.	20—15
Pomuhljevo (Oorsch) jetrno olje,
najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in bezgavne otekline 1 stekl. 60 kr.
Anaterinska ustna voda,
najboljše za ohranjenje zob ter zobnega mesa in takoj odpravi smradljivo sapo lz ust. 1 steklenica 40 kr.
Kričistilne Krog'jice, c. kr. priv.,
ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se uže tisočkrat sijano osve-dočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenlh udih, skaŽenem Želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah & 21 kr; jeden zevoj s 6 škatljami 1 gld. 5 kr. Rizpoilljava se le jeden zavoj.
Naročila Iz dežele izvrše «e tako) v lekarni pri „samorogu"
Jul. pl. Trnkćczy-ja na mestnem trgu v Ljubljani.
Gospodu Gabrijelu Piccoli,
lekarju v LJubljani.
Velikolet ozdravljam razne bolezni edino le z V šo
* Franc ova esenca« ip to z najboljšim vspthom. Prosim vos šu za 13 steklenic. Trst, meseca septembra 1883.
Dr, Pardo, praktičen zdravnik.
Vaša »Francova esenca• oprostila me je izvrstno in popolnoma hude nad dve leti trajajoče bolezni. Izrekam Vam kakor iz-ummku tega zdravila svojo najtoplejšo zahvalo.
Rakovac na Hrvaškem blizo Karlovca.
Ivan Pufič.
Podpisani potrdim, da je »Francova esenca« gosp. Gabrijela Piccoli moje Žup-niiane od marsikake bolezni temeljito ozdravila. se je ljudje z najboljšim vspelioin poslužujejo.
Fianona v Istriji meseca oktobra 1882.
Anton Vlassich, župnik-kanonik.
Piosim Vas zopet za 34 steklenic vaše Francove esence», ki je za bolezni v želodcu bolje od vsacega druzega zdravila. Tudi naš tovarniški zdravnik jo priporoča.
A. Angusthaler, montfir v tovarni za stroje g. Kor6si v Gradci
»Francova esenca' je pomagala uže tisočerim ljudem, kakor je razvidno iz zahvalnih pisem, ki jih izdelovalec dobiva Ta esenca ozdravi bolezni v želodcu in tre buhu, krč, božjast, trebušno in pr.shajalne mrzlico, zabasanje, hemerojide, zlatenico itd., ki so vse nevarne, ako se o pravem gasu ne ozdravijo. Sklenlca velja 10 kr.
Lastnik, drufttvo »KDIN08T«. — Izdatelj in odgovorni urednik: AVGUST BREMIC.
Nova tiskarna V. DOLENC v Trstu.