Poštnina plačana v gotovina
Spod. in abbon. post. - II Grup po
Katoliški
Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Poduredniitvo :
Trst, Vicolo delle Rose štev. 7
Cena: Posamezna štev. L 30 Naročnina :	Mesečno	L	130
Za inozemstvo :	Mesečno	L	210
Poštno ček. račun: štev. 24/12410
	
	ar
Leto VIII. - Ste v. 43
Gorica - 25. oktobra 1956 - Trst
Izhaja vsak četrtek
Kristus Kralj Na Poljskem se je začelo..
V	nedeljo slavimo največjega vseli kraljev:	to je Jezus Kristus, naš
Gospod. Kralj kraljev in Gospod gospodujočih. Njegova oseba združuje v sebi božjo in človeško naravo in je v vseh pogledih najpopolnejša: biva od vekomaj, je neu-stvarjena (kakor Oče in Sv. Duh) in nikdar ne umrje; vse ji je podvrženo, ker je vse po Njej nastalo. Jezusovo žezlo je vsemogočno in ne-zmagljivo; Njegov tron trden, večen in zmagovit; Njegova oblast nikoli ne mine in Njegovega kraljestva ne bo konec. Vse na svetu se maje in je nestalno, zapisano smrti, Kristus Kralj pa stoji kot nepremična vekovita skala in krepko vlada s svojo vedno enako vekotraj-nostno mcčjo. Noben človeški kralj ne vlada preko groba — človeška moč in oblast premine s smrtjo —, Jezus Kristus je pa Kralj vseh večnih časov in vladar nesmrtne slave. Njegovo kraljestvo ni od tega sveta, temveč iz nebes; ni od ljudi, ampak od Boga; ni omejeno po svoji moči, oblasti in popolnosti,- ampak neomejeno in neskončno nopolno; ni minljivo in kratkotrajno, ampak brez časovnih meja; ne sloni na človeški pravici, marveč na božji; ne vsebuje laži in krivic, ampak resnico in resničen blagor; ni zaščiteno s človeškim orožjem, temveč z neskončne božjo močjo: ne usužnjuje, ampak osvobaja: ne zatira. ampak dviga, podpira in osrečuje; ne zavzema zemlja in ni nasilno, ampaik toplo vabi in osvaja duše; ne vodi v propast, marveč v večno življenje in večno blaženost; ni pristransko, temveč vesoljno, odprto vsem. Kdorkoli hoče, more postati njegov član. Treba je hoteti!
Koliko tolažba! Tisti Jezus, ki je najvišji in najmočnejši vladar .vseli bitij in stvari, kralj vseli narodov in ljudi, kralj Slovanov, Romanov in Germanov, kralj črnih, belih in rumenih, kralj vseh angelov in svetnikov, kralj nebes in zemlje, je likrali najmilejši Zveličar naših duš in oseb, naš najboljši prijatelj, dobrotnik in pomočnik, silno željan naše neminljive sreče. Sklonimo ponižno glavo pred Njim, pokleknimo pred njegovo vzvišeno osebo, darujmo Mu vdano srce, ogrejmo se v ljubezni Zanj in z gorečo prošnjo recimo: »Pridi, Kristus Kralj! Pridi, reši nas in vladaj nam vse dni! Ne zapusti nas nikoli! Kralj bodi vseh ljudi, zatri vsakršno zlo, preženi vse hude duhove! Ti sam vladaj v vseh srcih in vseh dušah ter napravi vse ljudi dobre in srečne! Vladaj nam na vse veke!«
Na Poljskem so se zgodile važne spremembe. Gomulkc, kj je bil pod Stalinom odstranjen iz političnega življenja, so izvolili za tajnika poljske komunistične partije, jz njenega centralnega komiteja pa so izključili obrambnega ministra. pr?jšnie-ga sovjetskega maršala Rokosovske-ga, ki je vsa ta leta kot zaupnik Kremlja dejansko vodil poljsko politiko. Ko so v Kremlju zvedeli, da se pripravljajo spremembe na P I skem, sc zbesneli. Sovjetski vojaški oddelki na Poljskem in v Vzhndn' Nemčiji so dobili povelje, naj korakajo proti Varšavi. Vsaj na treh mestih je prišlo do sponadov m°d sovjetskimi in poljskimi silami. Toda ko so sovjetski oddelki videli, da Poljaki streljajo, se se umaknili. Verjetno se je to zgodilo zaradi kompromisa, ki so ga dosegli v Varšavi, kamor je brez povabila priletel Hruščev z nekaterimi tovariši. Hruščev je Poljake zelo napadel, toda Gomulka mu je zagotovil, da se Poljska ne bo odtrgala od Sovjetske zveze, pač pa želi imeti proste roke v notranji politiki ter se v bodoče pogajati s sovjetskimi komunisti ne več na podlagi podrejenosti, temveč na osnovi enakopravnosti. Takšna politika bo po njegovem mnenju le okrepila odno-šaje med Poljsko in Sovjetsko zvezo. Kljub temu le zanimivo, da so
' a i -komitej . Zahodni krogi so v proso>• teh važnih dogodkov zelo previdni. Prvič še ni gotovo, ali je Gomulka že na celi črti zmagovalec v boksanju s Kremljem, ki mu lahko vedno še kakšno zagode. Drugič so Sovjeti Poljake dobro priklenili nase. Vzeli so jim vzhodne pokrajine in si jih priključili, Poljakom pa so dali nekdanja nemška ozemlja. V strahu, da jih ne zgubijo, morajo Poljaki iskali zaveznike v Sovjetih, za katere je Poljska silno važna v strateškem in političnem pogledu. Preko Poljske vodijo zveze s sovjetskim
Po'iaki izključni Roko« partijskega c en t r a ’ n e g a
vojaštvom v Vzh. Nemčiji. Če bi se Poljaki odtrgali od Moskve, bi jim prej ali slej sledile tudi druge podlož-niške države. In končno ne smemo pozabiti, da je tudi Gemilka komunist. kakor je komunist lito, le da je za večjo neodvisnost Poljske in za večjo svobodo pri njeni »poti v socializem«, kakor pravijo komunisti. Gomulka bi verjetno rad o-zdravil zavoženo gospodarstvo, ki povzroča nevzdržne razmere za delavstvo, katero se je prav zaradi tega uprlo v Pcznanju. Kljub temu pa bo Gomulka ostal komunist. Če ho ostal na oblasti, bo Poljska m srda le nekoliko bliže končni osvoboditvi izpod boljše: iškega jarma. In v tem je po našem gledanju glavni pomen sedanjih sprememb na Poljskem. Sovjeti seveda škrinljejo z zobmi, a preostane jim le dvoje: da primejo za orožje in Poljake prisilijo na staro pot, toda v tem primeru bi silovito trpel njihov ugled v svetu in vsa njihova zunanja politika zadnjih let bi se zrušila, čislane jim še pot pogajanj s sedanii-mi poljskimi komunističnimi prvaki, in to bedo verjetno tudi izbrali. Zanimivo pa je, kaj bodo naredili s Hruščevom. Poljaki namreč trdijo, da niso storili nič drugega, kakor uresničili politiko pobijanja staUni-zma, ki jo je nakazal Hrtččev s “vejim znanim govorom na dvajsetem I vete-, j. sovjetske ki inunist’'ne partije.
*
Poljski dogodki so našli velik odmev tudi na Madžar-kem. Že ves teden se vršijo velike demonstracije študentov, ki izražajo svojo solidarnost s Poljaki. Od torka na sredo pa so demonstracije dosegle svoj višek: študentje so zahtevali odstranitev sovjetskih čet in svobodne volitve. Nemudoma se je sestal centralni komite in izvolil za novega min. predsednika rehabilitiranega Imre Nagv-a. Ta je zahteval celo posredovanje. sovjetskih čet in uvedel preki sod.
Ameriška pomoč Jugoslaviji
Ameriški izdatki v Italiji
Zanimivo je pogledati, koliko denarja pustijo v Italiji Ainerikanci za svoje vojaštvo in Zll italijanske civilne nameščence pri ameriški vojski, nastanjeni v Italiji. Tako poročajo, da so Ainerikanci samo septembra letos izdali v Italiji 1 mili-j ar d o 64 milijonov lir. Najvažnejša postavka v italijanski valuti je 340 milijonov za ameriške nameščence pri vojaški oddelkih v Veroni, Vi-cenzi in Livornu. Za razne stavbe, ki ji], zidajo, so potrosili v septembru 2011 milijonov, za italijanske civilne nameščence 187 milijonov, o-stalo pa za razuc druge izdatke. V prvih devetih mesecih letošnjega leta so Ainerikanci potrosili za vojaštvo v Italiji 7 milijard 320 milijonov lir, kar gre Vse v prid italijanskega gospodarstva. Samo na italijanske civilne uslužbence pri ameriški vojski je od tega odpadlo I milijarda 579 milijonov lir.
Predsednik Eisenhovver je odločil, da Jugoslavija začasno ne bo dobila težkega orožja, zlasti tankov in reakcijskih lovcev, dobivala pa bo še vedno lažje orožje in zlasti gospodarsko pomoč, ki je namenjena jugoslovanskemu ljudstvu in ne Titovemu režimu kot takemu. Arneri-kanci menijo, da skuša biti Jugoslavija kljub tesnim prijateljskim stikom s Sovjetsko zvezo neodvisna. Gospodarsko pomoč ji dajejo prav zato, pravijo, da hi ne padla v polno odvisnost od Moskve. Zanimivo je, da ameriški veleposlanik Ridd-lcberger deset dni po Titovi vrnitvi iz Moskve sploh ni bil sprejet pri njem, dasi je zaprosil za sprejem. Ainerikanci še ne poznajo komunizma, k*i ima v primeru potrebe tudi dvojni ali trojni obraz. Doslej so se pri Titu še vedno urezali. Iskreno Iti želeli, da so tokrat ne hi.
Največja zanimivost pa šele pride. Ko so v Beogradu izvedeli za Eisenhowerjevo utemeljitev, so se zelo užalili. Draškovič je sklical izredno tiskovno konferenco, na kateri je izjavil, da je za Jugoslavijo nesprejemljiva Eisenhowerjeva utemeljitev, da Jugoslavija potrebuje pomoč za obrambo svoje neodvisnosti pred Sovjetsko zvezo. Tudi jugoslovansko časopisje trdi, da Sovjetska zveza ne ograža jugoslovanske neodvisnosti. Prav tako mu ni prav Eisenhovverjeva omemba, da je treba jugoslovansko politiko po tesnejšem sodelovanju s Sovjeti stalno
da je treba ohraniti na Srednjem Vzhodu nespremenjeno stanje. Francoski odpor je bil tolikšen, da sta morala Eden in Lloyd naglo odpotovati v Pariz, da potolažita Francoze. Pa tudi Izrael je izjavil, da ima vkorakanje iraških čet v Jordanijo za zasedbo in da bi v tem primeru tudi izraelske sile zasedle del Jordanije, kjer čakajo, kaj bo storil Izrael. Tudi Egipt je proti vkorakanju iraškega vojaštva v J er danijo. Egiptovski krogi trdijo, da bi Irak na željo Angležev vplival iv jordanskega kralja, naj se pridruži bagdadski pogodbi, če bi iraško vojaštvo zasedlo deželo ped pretvezo, da jo brani pred Izraelom. Združene države pa so izjavile, da je treba za vsako ceno ohraniti mir in da bi priskočile na pomoč vsaki (fržavi na Srednjem Vzhodu, ki bi bila napadena. Zmeda je torej velika. Dejstvo pa je, da hi Izrael naredil samomor, če hi dva milijona Izraelcev napadlo 40 milijonov Arabcev, ki so v Arabski zvezi. Izraelski ministrski predsednik Ben Gurion je izjavil, da bi bila izraelska preventivna vojna blaznost. Mir ali vojna na Srednjem Vzhodu tnrei nista odvisna od Izrtela, temveč od Nasserja. Edino on bi lahko od nacionalizma razjarjene Arabce nahujskal na vojno z Izraelom.
preverjati. S tem zgubi pomoč trajni značaj, pravijo v Beogradu, in jo lahko Ainerikanci vsak čas odpovedo. Zato bi Jugoslavija želela, da bi Eisenhovver svojo obrazložitev spremenil in da bi postavili dajanje pomoči na novo osnovo:	Jugoslavija
naj bi kupovala ameriško odvišno žito na dolgoročne kredite, katere bi ji dala ameriška vlada. Jugoslavija torej stavi pogoje za sprejem ameriške pomoči. Ker govori, da ji od Sovjetov ne preti nikaka nevarnost, bi se bilo treba vprašati, čemu še potrebuje težko orožje in reakcijska letala? Proti komu bi jih pa potrebovala? Diplomatski krogi se zelo zanimajo, kako se bo ta zadeva razvila.
Spletke na Vzhodu
Težišče nevarnosti na Srednjem Vzhodu se je premaknilo za nekaj časa od Sueza na mejo med Izraelom in Jordanijo. Izraelci in Jordanci so naredili več izpadov, nato pa so se oboji pritožili na Varnostni svet. Napetost med obema državama so izrabili Angleži, ki so se hoteli prikupiti Arabcem z izjavo, da hi v primeru napada na Jordanijo morali tej državici priskočiti na pomoč, kakor določa zavezniška pogodba. Hkrati so hoteli doseči, da hi iraške čele vkorakale v Jordanijo, češ da jo bodo hranile pred morebitnim izraelskim napadom. To pa ni bilo všeč Franciji, ki želi,
Nova bonnska vlada
Zahodnenemški kancler Adenauer je preosnoval svojo vlado. Število ministrov je znižano cd 19 na le.
V	novi vladi je 8 krščanskih demokratov, 3 člani bavarske krščanske ljudske stranke, 2 člana nemške stranke in 2 člana svobodne ljudske stranke.. Podkancler je oslal Blii-cher. Najvažnejša sprememba v vladi je izločitev dosedanjega obrambnega ministra Blanka. Njegovo mesto je prevzel 41-letni član bavarske ljudske stranke Strauss. Blank je izpadel, ker je postal nepriljubljen s svojo zahtevo ,da mora imeti nova nemška vojska 500 tisoč mož, kar bi pomenilo, da bi morali izvesti obvezno vojaško službo, ki pa je večina Nemcev ne mara. Mladi Strauss pa trdi, da je dovolj 300 tisoč dobro izurjenih mož. Zunanji minister1 je ostal ven Brentano. Kancler Adenauer je izjavil, da se notranja in zunanja politika Nemčije ne bo spremenila. Nemčija bo ostala zvesta Atlantski zvezi in bo delala za zedinjenje nemških dežel. Socialdemokratski opozieionalci trdijo, da se je težišče vlade premaknilo nekoliko na desno, ker je izpadel Blank, ki je predstavljal v vladi sindikaliste. Vendar pa iinajo ti v vladi še dva zastopnika.
Kongres KD
Krščanska demokracija je imela svoj šesti kongres v Tridentu. Na kongresu so izvolili novo vodstvo, ki je ostalo v rokah Fanfanijeve skupine »demokratična pobuda«. Sprejeli so več smernic za bodočo politiko, ki naj bi bila bolj socialna. Glede socialistične združitve so sklenili počakati, kakšna bo morebitna nova združena socialistična stranka. Če se bo Nenni odtrgal od komunistov in če bo nova stranka slonela res na demokratičnih osnovah, ne izključujejo sodelovanja z njo.
Sovjeti in Japonska
Predsednik japonske vlade Hato-jama je med svojim obiskom v Moskvi sklenil s Sovjetsko zvezo sporazum o vzpostavitvi diplomatskih stikov med obema državama, o vrnitvi japonskih vojnih ujetnikov in o ribolovu. Niso pa uredili japonske zahteve po južnih Kurilih.
Pozor pred brezbožniki
Oni dan sem našel na mizi letak z naslovom: Pozor pred protestanti. Slišim, da so ga dobili po vseh hišah v našem kraju. Nato sem bral isti letak tudi v »Kat. glasu«. Vse prav, kar pišejo naši dušni pastirji, toda nevarnost protestantizma se mi zdi vendarle daljna in prav gotovo iz protestantovske moke ne bo kruha na Primorskem! Tako sem prišel na misel, da bi nas naši duhovniki s podobnimi letaki večkrat opozarjali pred večjo in resno nevarnostjo, pred komunizmom in materializmom. O tej pravi zmoli in kugi, ki razjeda naše župnije, se sicer veliko piše, a beremo dejansko le listi, ki nam komunizem tako ne diši. Zakaj ne bi s cenenimi letaki po-šiljali zdravo razlugo v vsako hišo po vsej deželi in po mestih? Tu ne mislim navadnih udriliniv, ampak v prvi vrst: točna navodila cerkvenega vodstva, proti zmot', komunizma in proti njegovim somišljenikom. Sv. stolica je že pred leti izdala razne dekrete in določila za nepokorne sankcije. Koliko katoliških ljudi sploh danes pozna ta določila in Jtje se jih v celoti držijo? Naj bi odgovorni pripravih' tak koristen letak in vsem družinam brez izjeme objavili cerkvene odredbe o največ ji zmoti našega časa!
V sosedni župniii so imeli spomladi civilni pogreb brez duhovnika. Koliko bespfl in kritike vsepovsod, in sicer zato. ker ljudje premalo poznajo cerkvene predpise za samo civilno poročene. Tudi to na letak! tn petem prepovedi o slabih knjigah, časopisih, filmih in toliko drugih navodil in sporočil, o katerih samo včasih kaj slišimo pri verski radijski uri. a do pravih katoliških množic le cerkven« odredbe ne pridejo. Res je. da so mnogi predpisi zlasti proti komunizmu že par let stari, a bolje jih je objaviti na ves glas enkrat kot nikoli! Slišal sem. da imajo drugod ta navodila objavljena na večjih plakatih pred cerkvami. Tudi to je dobro, a še boljši je letak, ki pride v vsako družino, saj vemo, da bi v nekaterih goriških in tržaških cerkvah zaradi strupenega nacionalizma zastonj pričakovali še tako potreben letak v našem jeziku!
Z dobro voljo pišem te vrste in bi pričakoval, da opomin ob enajsti uri ne bo zastonj. Nuši duhovniki, ki so že izvedli toliko akcij, naj ne bi preslišali tega nasveta. Če v kakih vaseh ni mogoče najti domačina, ki bi raznašal protikomunistične letake po rdečih družinah, se poslu žimo pošte, samo da se e-vangelij oznanja! S tem so sicer združeni stroški in delo. a se vse stoodstotno izplača! Najbolj nerodna stvar pri hiši je mutasti pes. Hišo je treba varovati in vrata v hlev zapirati in večkrat osebno čuvati, tudi za ceno zamere in materialne izgube!
VELIK ODZIV ZA OLIMPIJADO
V MELBOURNU
Olimpijski organizatorski odbor je sporočil, da se je za letošnjo olimpijado v Melbournu prijavilo že rekordno število držav in sicer 74. Na olimpijadi v Helsinkih je. sodelovalo 69 držav. Le tri dr-žave se niso odzvale vabilu, in sicer Bolivija, Kostarika in Paraguay.
Prva skupina sovjetskih športnikov je že odpotovala iz Odese v Melbourn s parnikom »Gruzija«. Na olimpijadi v Melbournu bo sodelovalo 18 sovjetskih ekip. — Jugoslovani bodo poslali tja 50 zastopnikov, Italijani pa 120.
ŽRTVE POVODNJI V INDIJI
Velike povodnji v Bengaliji so zahtevale 300 smrtnih žrtev. Pri delu v nekem rudniku je voda zalila 40 rudarjev.
NAS	TEDEN	V
28. 10. nedelja, 23. pob.:	Kristus Kralj: sv. Simon in Juda, ap.
29. 10. ponedeljek: sv. Ida, dev.
30. 10. torek: sv. Alfonz Kod. spozn.
31. 10. sreda : sv. Krištof
1. 11. četrtek: Vsi sveti
2. 11. petek, prvi:	Spomin vernih duš, sv. Just, m.
3. 11. sobota, prva: sv. Hubert, spozn.
*
SV. SIMON IN JUDA TADEJ, apostola. SIMON je bil bližnji sorodnik Device Marije. Predno se je pridružil Jezusu, je pripadal stranki gorečnikov. Ti so hoteli s silo uresničiti pričakovano mesijansko kraljestvo. Zato ima tudi kott apostol pridelek: Gorečnik. Gorečnost je ohranil in oplemenitil v apostolskem delovanju.
JUDA s priimkom Tadej, da se loči od lškarijota. Velja za priprošnjika v težkih zadevah. Pri zadnji večerji je vprašal Jezusa, zakaj se razodeva apostolom in vsemu svetu. Za to vprašanje smo mu hvaležni: »Ako me kdo ljtiibi, bo mojo besedo spolnjeval; in moj Oče ga bo ljubil in bova k njemu prišla in pri njem prebivala« (Jan 14, 24). Ohranjeno nam je v sv. pismu njegovo lepo apostolsko pismo.
Simon je oznanjal spočetka evangelij v Egiptu, Juda Tadej pa v Mezopotamiji. Končno sta se sešla v Perziji, kjer sta bila
oba isti dan mučena. Po poročilu so Simona živega prežagali, Tadeja pa pobili z batom.
Živimo tako, du bomo prijatelji božji. To smo, če nimamo smrtnega greha, tedaj smo v posvečujoči milosti.
IZ SV. EVANGELIJA
isti čas je šel Pilat spet v sodno hišo in poklical Je-zusa ter mu rekel: »Ti si judovski Kralj?« Jezus je odgovoril:	»Praviš	to sam od se-
be, ali so ti o meni povedali drugi?« Pilat je odgovoril: »Sem mar jaz Jud? Tvoj narod in veliki duhovniki so te meni izročili. Kaj si storil?a Jezus je rekel: »Moje kraljestvo ni od tega sveta; ko bi bilo moje kraljestvo od tega sveta, bi se moji služabniki bojevali, da ne bi bil izročen Judom; tako pa moje kraljestvo ni odtod.a. Rekel mu je tedaj Pilat: »Torej kralj si?« Jezus je odgovoril: »Tako je, kralj sem, Jaz sem zato rojen in sem zato prišel na svet, da spričam resnico. Vsak, kdor je iz resnice, posluša moj glas.«
NADŠKOF POSREDUJE V STAVKI
V Panami se je končala stavka avtobusnih voznikov. Sprejeli so predloge, ki jih je stavil panamski nadškof Beckmann. Nadškof je predlagal, naj predsednik republike La Guardia zmanjša davek na bencin, imenuje posebno komisijo’ za preučevanje resničnih delavskih potreb in izpustitev vseh priprtih stavkujočih delavcev. Stavka je trajala tri dni in je paralizirala vso deželo. Delavci so s stavko protestirali proti povišanju davka na bencin.
ŠTEVILČNO RAZMERJE MED DUHOVNIKI IN VERNIKI
Agencija Ultramare je objavila statistiko, ki >e nanaša na število duhovnikov in bogoslovcev v odnosu na katoliško prebivalstvo.
V Švici, Nizozemski in Luksemburgu pride en duhovnik na 190 katoličanov, v Belgiji in Angliji na 530, na Irskem na 560, v Franciji na 620, v Italiji na 690, v Avstriji na 910, v Španiji na 970, v Nemčiji na 1000.
Glede bogoslovcev pa je položaj naslednji: Na Irskem pride en bogoslovec na vsakih 1330 vernikov, v Španiji na 3100. v Angliji na 3640, v Franciji na 1110: v Italiji na 1870. v Belgiji na 1990. v Švici na 6570.
KONGRES ŽOS1STOV V AFRIKI
V Afriki sc je končal kongres žosistov. Na njem so izdelali načrt za akcijo za vso afriško celino. Kongresa sc je udeležil tudi msgr. Cardijn. ki jc prispel v mesto Ditalo z letalom. Kongres je služil tudi v pripravo na svetovni žosistični kongres, ki bo drugo leto v Rimu.
MAŠNIŠKO POSVEČENJE V DACHA-U
Pisatelj Niko Ro-1 jc v knjigi »Bil sem znova v Daehau-u« popisal tajno mašniško posvečenje, ki »e jc v taborišču izvršilo 17. decembra 1914. Interniranci so takrat na skrivaj pripravljali duhovniške para-ntente, ki jih je potreboval škof iz C.ler-monta Piquet, ki je bil istočasno interniran, da bi posvetil nemškega dijakona Karla Deiserja iz škofije Muenster, ki je težko obolel.
NOV KATOLIŠKI DNEVNIK
V ARGENTINI
Katoliška akcija mesta San Luis je pričela izdajati katoliški dnevnik z. naslovom »Demokracija« in je to tretji katoliški dnevnik v Argentini.
Z 92 LETI NA GORE
Župnik iz Možema Joseph Prieth jc v starosti 92 let še prišel na vrh 2.561 m visoke gore Hohe Munde. Drugo leto bo slavil 70-letnieo mašniškeg« posvečenja.
KONGRES CERKOVNIKOV
V Lueernu v Švici so imeli cerkovniki svoj četrti evropski kongres. Udeležil se ga je tudi msgr. Van Lierde, ki je generalni vikar sv. očeta za vatikansko mesto in zakristan sv. očeta. Udeleženci so pri-
padali različnim narodnostim in so na koncu obiskali Saehseln, rojstni kraj sv. Nikolaja de Fliie.
KARDINAL 900 m POD ZEMLJO
Pri svojem obisku v Belgiji je kardinal Piuzza opravil sv. mašo 900 m globoko v rudniku. Udeležilo se je je okrog 1000 rudarjev.
PRIROČNIK MLADIH MATER
Katehistično središče mesta Mavida v Belgijskem Kongu je pripravilo in tiskalo v več krajevnih jezikih »Mali priročnik mladih mater«. V knjigi je pojasnjeno, kako naj mlade matere učijo svoje otroke spoznavati prve osnovne verske resnice. Ta priročnik dajejo kot dar ob priliki poroke. Ker so mlade afriške matere izredno navezane na svoje otroke, ho imel priročnik brez dvoma velik uspeh.
Tak priročnik bi bil zelo koristen tudi za naše matere.
Verska vzgoja v Rusiji
V	Rusiji .sedaj vero tolerirajo. Pravoslavna ruska rerkev lahko opravlja verske oh red e, a je pod strogim nadzorstvom ministrstva za verske zadeve.
Pri verski vzgoji skoraj popolnoma odpade družina, ki ima sicer navadno odločilno vlogo. Večina ruskih staršev se je rodila med prvo svetovno vojno ali takoj po njej in to pomeni, da so preživeli svojo mladost za časa težkega verskega preganjanja in so zato /»rasti i hreiz pravega verskega pouka. Tako tudi sami ne morejo dati nobenega verskega pouka. K temu je treba še dodati, da morajo delati moški in ženske, in zato moreta mati in oce le malo časa posvetiti svojim otrokom. Ne ostane jim drugega, kakor da dajo otroke v otroške vrtce, kjer jih kaj kmalu okužijo z idejami brezbožnega boljševizma. Le v versko trdno zasidranih družinah more verski vpliv družine kljubovati materializmu, ki ga otroci uživajo v otroških vrtcih in šolah. Se bolj kot v vrtcih so otroci izpostavljeni idejam brezverskega marksizma v osnovnih in srednjih šolah.
Leta 1955 so iponovno začeli s propagando za brezboštvo. Listi poročajo o skušnjah učiteljev, ki s pomočjo literature, zgodovine, biologije, fizike, kemije in tako dalje skušajo pokvariti otroška srca s strupom brezboštva.
Pa se ne zadovoljijo samo s propagandnimi besedami. Skušajo onemogočiti otrokom obisk službe božje, pri kateri edini je še mogoč verski pouk; postavijo zborovanja in sestanke za pionirje prav na čas službe božje; med počitnicami gredo na taborjenje, kjer nimajo možnosti za službo božjo. Le nekateri starši imajo pogum in moč, da kljub temu pošiljajo svoje otroke v cerkev.
Ruska cerkev je zopet priznana, lahko opravlja verske obrede, nekatera semenišča so ponovno odprta; ji je pa vsak vpliv na
javnost prepovedan. Pridiga na primer o socialni pravičnosti je nemogoča. Piidigati je mogoče le »strogo ver ko« in 1» med službo božjo je mogoč verski pouk. Verskih knjig in brošur, izvzemši glasila moskovskega patriarhata, ni mogoče izdajati.
A kljub temu ni mogoče reči, da je ruska mladina protiversko u merjena. Vlada le strašna verska nevednost. Iz poročil, ki prihajajo z raznih itrani, je mogoče opaziti, kakšna neutešljiva žeja po Bogu je povsod. V Brijansku je na primer pri-
šlo veliko poslušalcev k predavanju o brezboštvu. A takoj po predavanju so šli k službi božji. Stalno moremo najti po časopisju pritožbe, da se mnogo delavcev in kmetov udeležuje verskih obredov, da se poročajo v cerkvi, da razobešajo ikone (celo v vlaku!), da so gojenci vojaške šole in dijaki stregli pri obredih in peli pri cerkvenem zboru.
Močnejša kot vsa boljševiška moč je milost božja, ki si izbira povsod ljudi, ki jih je Bog poklical.
Ob prvi obletnici smrti C. g. Stanka Staniča
STAim
Sti
mm v 'l
mm- stekam
Dne 29. oktobra bo eno leto, odkar so štandreški zvonovi naznanili žalostno vest, da je nenadoma preminil ondotni župnik ter odgovorni urednik »Katoliškega glesa« č. g. Stanko Stanič. Globoka vrzel je zazevala ob njegovem odhodu in ta vrzel ni še napolnjena. Se redno stojimo ob njegovem grobu nemi in se vprašujemo: »Zakaj, zakaj si šel od tod? Zakaj te vzel nam je Gospod?« Odgovoru ne zvemo. Le njegov nagrobnik stoji in kliče: »Stanko Stanič, župnik in kulturni delavec, tu dopolnil je življenja tek. ohranil vero — zdaj počiva v vek.«
Da. on počiva, potem ko je za svoje ljudstvo v službi Cerkve deloval kot svečenik in pisatelj,' kot pesnik in prosvetni organizator. Nje-
govo življenje v tem oziru ni še raziskano. A eno vemo:	Po prvi
svetovni vojni ga je pok. nadškof Sedej poklical iz Cerknega za kaplana na Travnik zato, da bi poleg cerkvenega delu v župniji pomagal tudi pri, prosvetnem in versko-orga-nizatoričnem delu na Goriškem,. Zato srečamo pok. g. Staniča prav kmalu v odborih raznih naših tedanjih organizacij: v katoliškem tiskovnem društvu, kjer je pomagal ustanoviti tiskarno; pri Mohor, družbi; pri duhovniškem društvu Svečenikov sv. Pavla, katerim je urejeval »Zbornik«. Ko se je preselil za župnika v Podgoro, ni prenehal z začetim delom, temveč je še naprej povsod pomagal, kjer in dokler se je dalo. Ko pod fašizmom javno organizirano delo ni bilo več mogoče, je ostal v podtalni slov. politični organizaciji ter tako ves čas stal na braniku slovenskih narodnih in verskih koristi. Vsled tega je občutil tem hujšo bol. ko so med drugo vojno nastopili dobroznani ljudje pod ee-slom OF z namenom, da zakujejo primorsko ljudstvo v novo, še hujšo diktaturo, kot je bila fašistična. Kot duhovnik in kot narodnjak je zato nastopil zoper zlagano propagando OF. Drugače tudi ni mogel, ker mu vest ni dala.
V	tej smeri je pozneje vodil tudi K.G., ko je postal njegov urednik po smrti msgr. Brumata. Zato tudi takrat ni bila opazna sprememba pri listu, saj sta oba bila istih nazorov. Slovenski komunisti so imeli zato g; Staniča na črn ' listi 'do smrti in se zdi, da ga imajo še vedno. Tudi to je znamenje, da je hodil po pravi poti.
Ob prvi obletnici njegove smrti ohranimo mu zvest spomin ter ostanimo zvesti njegovim idealom.
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
ZLATOMAŠNI JUBILEJ
V	nedeljo 28. oktobra obhaja 50-letnico mašniškega posvečenja prevzv. g. dr. Josip Srebrnič, škof na Krku, po rodu pa naš solkanski roja.k. (1 tem jubileju -mo že pisali v mesecu juniju, ko je na Sv. gori posvetil novomašnika Danilu Cimpriča. Sedaj povemo le to, da je prevzv. g. jubilantu poslal svoja voščila tudi sveti oče Pij XII. Tako sc glase:
Prevzvišcnemu krškemu škofu Josipu Srebrniču
KRK.
Tebi, ki v radostnem navdušenju svojih ovčic obhajaš petdesetletnico duhovniške službe, sv. Oče iz srca čestita na neomajno trdni veri in odlični vdanosti do v. Stolice ter Tebe iu Tvoj« zadeve pivtoroča varstvu božje milosti. S priprošnjo bogatega nebeškega blagoslova zate, za Tvojo duhovščino in vernike, izročene Tvojemu vodstvu, poklanja naprošeni apostolski blagoslov.
f)ell'Aequa, namestnik.
Msgr. 'Srebrniču naj gredo še enkrat tudi naša iskrena voščila z obljubo, da se ga bomo spominjali v molitvi.
DOKONČNA RAZMEJITEV Z JUGOSLAVIJO
Medtem ko bodo dela za dokončno razmejitev med Italijo in Jugoslavijo na tržaškem področju kmalu popolnoma zaključena, mora razmejitvena komisija za goriški okraj urediti še nekatera sporna vprašanja glede meje na Kolovratu in Sabotinu ter na nekaterih mestih pri Gorici. Po sestanku mešane j ligoslovansko-i tali jonske komisije v Vidmu bo prav le dni pri-šlu v Števerjan in na Sabotin posebna komisija, da si bo na terenu ogledalu državno mejo in določilu njen točen potek. Verjetno bodo vsa sporna vprašanja rešili v teku prihodnjega leta.
DEKAN SIMČIČ NA SVOBODI
Solkanski župnik iu dekan g. Andrej Simčič, ki je presedel polovico svoje ka. zni. je bil dne 9. t. m. izpuščen na pogojno svobodo. Javno t. ki je s tolikim zanimanjem sledila poteku tega mučnega primera, je z zadoščenjem prejela to novico.
Solkanski dekan ne more pa -'e za l.to dni vršili svojih dušnopastirskib dolžno t . Pričakujemo. da hod i pri tojne ( da ,i tako uvidevne, da mu črtajo -e ta del obsodbe in s lem pomirjevabio vplivajo na duhove.
BRDA
Tu se je vrnil iz zaporov' župnik v Cerovem č. g. Ludvik Rusjan. Leta 1951 so ga v Solkanu obsodili na 5 let zapora, pozneje so mu eno leto odpustili, tako da je moral odsedeti štiri leta. Tisti, ki so ga videli, pravijo, da je ves siv, sicer pa čil.
Še vedno pa so v zaporu duhovniki iz zgornje soške doline, obsojeni na zloglasnem tolminskem procesu, in sicer Hlad Ivan, Kobal Ivan ter Marc Ljubo. Kdaj se bodo spomnili teh, da poravnajo storjeno jim krivico?
PRENOVLJENA BOLNIŠNICA
V	ŠEMPETRU
Po premestitvi bolnišnice za kostno jetiko iz Šempetra v Valdoltro, so poslopje v Šempetru prenovili in zvišali še za eno nadstropje. Prenovljena bolnica bo služila sedaj za potrebe goriškega okraja in bo imela kirurški, otološki, ginekološki in pediatrični oddelek s skupno 220 posteljami. Svečana otvoritev prenovljene bolnišnice bo na državni praznik dne 29. novembra.
OBNOVLJENA CESTA V ŠEMPETRU
Glavno cesto v Šempetru, ki je postala po uveljavljenju videmskega sporazuma -e posebno važna, so sedaj prenovili in asfaltirali, tako da je v okras Šempetru in predvsem v olajšanje' pešcem in kolesarjem.
VPRAŠUJETE - ODGOVARJAMO
Na misijonsko nedeljo se nabirajo denarni prispevki za misijone. Kam gre pravzaprav tu denar?
*
Ti prispevki gredo za katol. misijone med pogani, ipa najsi bo to denar ali kako drugo darilo, kakor na primer mašna obleka, prevozna sredstva, stroji itd. Razdeli jih med misijonske škofe posebna papeška misijonska organizacija, ki se imenuje Družba za širjenje vere.
Lani so po vsem svetu nabrali na misijonsko nedeljo 14 milijonov dolarjev, kar je vsekakor čedna vsota. Premajhna pa, če pomislimo, da je bilo med zadnjo svetovno vojno uničenih kar 200 misijonskih semenišč in do porabi enako- r»ntu - T.&
svojo propagando največja pivovarna v Združenih državah. Seveda v tej vsoti niso vključeni prispevki in nabirke posameznih družib in ustanov. Tako na primer nabirajo med letom posebej naši ljudje za slovenske misijonarje. Za to skrbi Slovenska misijonska zveza, ki ima sedaj svoj sedež v Argentini.
Širite »Katoliški glas"
DIALEKTIČNI MATERIALIZEM
Star albanski kmet posluha predavanje o dialektičnem materializmu. Govornik, ki je prišel, da -politično izboljša podeželske ljudi, skuša primerjati Karla Marxa s kmetovalcem:	»Marx	je	vzel	iz	Heglove
filozofije pšenično zrno, zavrgel pa slamo.«
Zdi se, da so poslušalci razumeli primero. Stari kmet zvečer pripoveduje ženi: »Govorili so o nekem \larxu, ki je kradel pšenico. Bos videla, da ho dobil najmanj deset let prisilnega dela.«
JMarijina kapelica v IPodgori
Are, Marija!
Kakšno slavje pa je t.anes?
Angelci strme .. .
Saj Mani božja z nami je v sprevodu in zdaj se tukaj zbrali smo.
Ali. Ona k nam. v Podgoro je prispela, svoj domek tu ima.
!\am sreča srca je objela.
ker ljubi Brezmadežna.
Neštetokrat je dokazala ljubezen vsakomur od nas: pred bombami obvarovala nam drago našo vas!
Kapelica bo tukaj stala v zahvalo Materi: tu Ona zdaj bo kraljevala, kot Mati milosti.
Nihče naj ne pozabi, kaj nam storila je.
Vsuli vselej Jo pozdravi, ko tukaj mimo gre.
Ho vsakemu vrnila ljubezni srčne dar.
Častimo vsi Marijo: v trpljenju, v sreči, da, vsekdar!
Kdor Njo bo zvesto ljubil, v življenju srečen bo.
Na zadnjo uro Mati otroku odprla bo nebo.
Le l’ smislu tem in nauku življenje naše bo kot maj; Podgora naša pa vse čase — ljubezni polni raj!
Leto VIII - 1956 - Štev. 43
KATOLIŠKI GLA.'
Stran S
Nil - vzrok sueške krize
Sedaj, ko se po vsem svetu toliko govori in piše o Sueškem prekopu, tej največji in najpomembnejši vodni cesti, bo zanimala tudi druga posebnost Egipta, ki sicer nima velikega pomena za ostali svet, je pa toliko večje važnosti za to deželo, saj bi brez nje sploh ne mogla živeti ter obstajati — namreč reka Nil.
To reko ipoznamo že iz sv. pisma, ki jo večkrat omenja, čeravno ne po imenu. E-giptovski Jožef, 'ki je razlagal sanje fa-raonit o sedmih ddbelih in sedmih suhih kravah ki so prišle iz vode; faraonova hči je rešila Mojzesa iz nje, ko so morali Izraelci po kraljevem povelju utopiti novorojene dečke; Mojzes je zo-pet to vodo spremenil v !kri itd.
V starih časih so izkazovali Nilu božjo čast ter ga imenovali »oče Egipta«.
Nil je ena izmed največjih rek na svetu. S svojim 6497 km dolgim tekom je na drugem mestu, ker je samo Misisipi v A-meriki za 47 km daljša. Njegovo porečje meri 2,842.000 kvadratnih km, približno za osem površin Italije. Zasluži pa vseeno prvo mesto med rekami sveta, ker nobena druga reka na svetu toliko ne koristi o-zemlju, po katerem teče, kakor Nil.
Izvira 2130 m visoko v Ruanda Urundi v Ugandi ter se po 830 km dolgi ipoti izliva v jezero Viktorija, odkoder na drugem koncu povečan nadaljuje svoje potovanje proti Sudanu. Gre mimo Gondokoro, kjer je v prejšnjem stoletju slovenski misijonar Ignacij Knoblehar ustanovil prvi misijon, ter se blizu Khartuma, (kjer je bila Knobleharjeva glavna misijonska postaja), združi Z Modrim Nilom in reko Atbara in nato pod skupnim imenom Nil nadaljuje svojo pot skozi Egipt proti morju.
*
Od Aleksandrije do Khartuma je reka plovna tudi za večje parnike; od tu dalje pa samo za manjše ladje in še te je težko spraviti čez številne brzice, kar tudi opisuje v misijonskih poročilih prej imenovani Knoblehar. Njegov misijonar Vinco iz Verone se je z ladjo povzpel še dosti naprej, ta;ko da sta si olba pridobila dosti zaslug za zemljepisje Egipta in Nila; oba prištevajo med raziskovalce Nila. posebno še njegovega i/vtni, ki »u ga odkrili »eie leta 1892.
Posebnost reke pa je v tem, da redno enkrat na leto poplavi ter ebenem »pognoji« vso deželo z vodo, ki pride z visokega abesinskega pogorja v času tako imenovanega »velikega dežja«.
V Abesiniji kot v mnogih drugih tro-pičnih krajih ne poznajo zime: imajo samo dva letna časa, suhega in mokrega. Približno devet mesecev traja suha doba. ostale tri pa mokra »veliki dež« — ki se začne navadno v polovici junija in traja do polovile septembra. To dobo oznani že en mesec prej kakšna majhna ploha. Začetek dežja pa ni tako točen:	lahko je par dni prej ali kasneje. Ura pa je točna, n. pr. točno opoldne, tako točno, da bi lahko uro nastavil. To vsak dan, vse tri mesece. Dežuje navadno 2-3 ure. Tudi se dež ne napravlja dolgo, kakor pri nas. V' par minutah pridrvijo gosti črni olblaki in kot na povelje se vsuje dež. Ravnotako sc tudi neha.
Ne gre pa kot pri n„s, ko gledamo skoz okno deževne kaplje v zraku: zdi ,|a visijo vrvi z neba, ena zraven druge. y en cm dnevu pade tam več dežja kot pri nas vse leto. Pri nas bi bil kmalu vesoljni potop, tam pa ne more biti, ker so visoki hribi in prepadi. Po gotovih krajih je kar grozno videti, kaj je moč vode izdolbla v tisočletjih. Umetniki, ki so ilustrirali Dantejev »Pekel«, bi našli tam dosti navdihov.
Ta silen naval vode pdbere in odnese
s 9eboj ves prah, smeti in cvet zemlje v egiptovsko nižino, kjer povzroča že tisočletja velikanslke poplave. Voda naraste več metrov visoko. V navadni doibi ima Nil 500 kubičnih metrov vode na sekundo, ko naraste pa 8.000-10.000 m3. Ko se po končani deževni dolbi voda poleže, pusti za sabo blato, ki je najboljši gnoj. Po odtoku vode se začne setev; navadno imajo po dve žetvi na leto. Ne smemo pozabiti, da v tistih krajih ne poznajo dežja. Do kamor pride voda, postane zemlja rodovitna, drugod je samo puščava, smrt. Zato ni čudno, da se Nil imenuje »oče Egipta« in »delilec kruha«.
Že 3200 let pred Kr. je začel faraon Menes delati nasipe in kanale, da bi povečal površino rodovitne zemlje. Od takrat so vedno nadaljevali s tem delom, toda prvi večji jez so začeli komaj leta 1835 pri Qalyubu, katerega so dovršili 1. 1901, in s tem zvišali vodo za 7.50 m. S tem so razširili namakalno površino za približno 7000 kvadratnih kilometrov.
Drugi večji jez so zgradili v letih 1898-
1902 blizu Assuana, katerega so 1. 1907 podaljšali na 2200 m in zvišali na 47 m. Nastalo je 320 km dolgo jezero s 5 milijardami kubičnih m vode za namakanje 200.000 hektarjev. Ta jez ima 180 zapornic, katere odprejo, ko je jezero polno, ker bi se sicer kmalu napolnilo z blatom.
Sedaj pa imajo v načrtu še tretjega, ki bi bil največji na svetu. Zgradili bi ga nekaj km nad Assuanom. Dolg bi bil skoraj 7 km, visok nad 100 m. Nastalo bi 400 km dolgo jezero, 9 katerega vodo bi namakali površino, veliko kot cela Italija. Porabili bi za ta jez skoraj sedem milijonov kubičnih metrov cementa in grušča. Več krajev g starodavnimi spomeniki bi tako prišlo pod vodo, toda vlada pravi, da bo več koristi od bombaža in pšenice kakor pa od turistov.
Razumljivo je, da bi tako delo stalo velikanske svote, katerih bi sam Egipt ne zmogel. Ker so pa zapadne države odklonile denarno pomoč za to zgradbo, je Nasser podržavil Sueški iprekop, da bi s tem denarjem polagoma plačali to delo. Talko bi bil — vsaj po besedah predsednika Nasserja - Nil vzrok sedanje krize Sueškega prekopa.
R. L.
RAZNE NOVICE
O dušnem pastirstvu v Trstu
V	zadnjih tednih se je sprožil razgovor v naših listih o nedeljski maši sredi mesta. Kakor je znano, imajo slovenski verniki nedeljsko mašo ob sedmi in deveti uri pri Sv, Jakobu in v Rojanu, ob sedmi in deseti pri Sv.	Ivanu,	samo	ob sedmi	pri
Novem Sv. Antonu in Sv. Vincencu. Poleg tega je slovenska služba božja tudi v Bar-kovljah. Skednju, pri Salezijancih in pri Sv. Ani. Kot se vidi, ima glavno mestno središče sveto maso	samo	ob sedmi	uri.
Ugotavlja pa	se, da	je za	mnoge to	prezgodnja ura.	Ko se	je določala ura,	so
imeli pred očmi pred vsem potrebe hišnih pomočnic. Vprašanje pa je, ali res te predstavljajo večino slovenskih vernikov v mestnem središču. Ko je šlo po vojni za sveto mašo pri Novem Sv. Antonu, so merodajni krogi menili, da je to potrebno, ker je v mestu mnogo beguncev. Toda zavedati se je treba, da ni šlo samo za begunce. V povojnem času se je sploh pogosto prikazovalo vprašanje Slovencev v Trstu -kot begunsko vprašanje. Celo pri svctoletnem romanju v Rim se je zagrešila nepravilnost, da so prosili za avdienco pri sv. očetu v Castelgandolfo kot za avdienco slovenskih emigrantov, dasi je bilo teh manj kot ena desetina vseh romarjev. Če pogledamo na izid zadnjih volitev, vidimo, da je dobila lipa relativno največ glasov v mestnem središču. Iz tega sledi, da je ondi sredi italijanskega prebivalstva lepo število ljudi, ki so ostali zavedni Slovenci, ki sc niso vdali ne titovski ne vidalijevski ,propagandi in ki niso emigranti, ker so imeli volilno pravico. Znano je, da stanuje ondi del vodilne plasti našega gibanja. Zdi se pa. da je velika nevarnost, da naši najbolj zavedni ljudje ne bodo obiskovali nikake službe božje prav zato, ker ni take službe božje ob primerni uri.
Gotovo je v tem položaju, kakršen je, treba apelirati na versko in narodno zavest teh ljudi, da gredo k sv. masi ob rani uri. Toda če bi v tem videli končno rešitev, bi bilo premalo realistično gledano. Padel je tudi predlog, da bi se kje v mestnem središču vršila za Slovence popoldanska služba božja. To ipa bi bilo treba uvesti v taki cerkvi, kjer ni svete maše ob prikladni dopoldanski uri. Če je že laka masa ob deveti uri, potem bi pri tej poslednji imeli manj udeležbe, ljudje hi se razdelili na dopoldansko in popoldansko mašo, kar bi psihološko slabo vplivalo na udeležence.
Najbolj naravno bi bilo, uvesti popoldansko sveto mašo pri Novem sv. Antonu. Najprej, da se omogoči udeležba pri slovenski služibi božji za slovenske prebivalce mestnega centra, potem da se da možnost tudi vernikom v drugih mestnih delih, kjer nii za Slovence popoldanske službe božje, da se po potrebi udeleže popoldanske svete maše. Pri Novem sv. Antonu je odločen in uvideven župnik, ki je znal krepko braniti koristi italijanskih vernikov pod gen. W i n t e rt onom in je zato dobil tudi odlikovanje. Gotovo mu ne bo manjkalo poguma, da bo tudi Slovencem dal. kar bi njih dušam koristilo.
Prazen in krivičen je izgovor, da bi bila to novost. Saj je popoldanska sv. maša sama 7)0 sebi novost za našo dobo. Za italijanske vernike se stalno uvajajo novosti, ki bi jim utegnile koristiti, Če bi samo Slovencem odrekali pravico do dinamičnega razvoja v verskem udejstvovanju, bi bilo to krivična plemenska diskriminacija, ki jo obsoja italijanska ustava sama, in še posebej londonski manjšinski statut.
Ker je še vedno v teku pravda, da hi dala vlada tudi nekomunističnim Slovencem odškodnino za zažgani Narodni dom, ni izključena možnost, da ne hi kdaj dobili Slovenci v mestu svoje kulturno središče. Lahko bi pa pod to skupno kulturno streho sprejeli tudi skromen božji domek, kjer bi mogli Slovenci ob vsaki uri zadostiti svojini verskim potrebam, nedeljski službi božji, šmarnicam in drugim pobožnostim, za kar vse sedaj ni nikake prilike. Saj je naše versko udejstvovanje tudi del naše slovenske kulture.
Gotovo je med tržaškimi Slovenci kaka ustanova, ki bi take in podobne predloge vzela v pretres. V Celovcu je v ta namen poseben dušno past irski urad za Slovence.
V	Trstu pa bi lahko na to mislila Dobovška ali kaka druga zveza. Važnosti vprašanj. ki zadevajo Slovence tržaškega mesta, ne smemo podcenjevati. Zakaj v mestu samem živi več Slovencev kot v ostali tržaški okolici, ki ima manj prebivalcev v primeri s številom onih, ki jih šteje mesto samo.
NAJDALJŠA ŽELEZNIŠKA PROGA
Najdaljša železniška proga veže Moskvo 9 Pekingom. Vsa pot je dolga 10.000 km. potovanje pa traja 8 dni, 5 ur in 55 minut, če gre vse po sreči.
TUDI PIVO OPIJANI
Potniki na progi Salzburg-Miinchen so preživeli pred dnevi veliko strahu. Vlak 9 720 potniki je pospeševal svojo hitrost in dosegel 110 km hitrosti na uro. Največja dopuščena hitrost pa je le '5 km. Diija vožnja je spravila v strah in nered ves vlak. Zaradi divje hitrosti so leteli kovčki raz police, v jedilnem vrvziu so ropotali krožniki, in potniki so se oprijemali miz. Naposled se je nekemu potniku posrečilo z zasilno zavoro vlak ustaviti. Prestrašeni potniki sq poskakali iz vlaka. Policija je zaslišala strojevodjo in ugotovila, da je bil pijan. Pred odhodom na delo je s prijatelji popil liter in pol piva. Hujše nesreče ni bilo. Le štiri osebe so morali zaradi živčnega zloma prepeljati v bolnico, vlak je prispel prezgodaj v Mii ne h en in strojevodja je moral v zapor.
NINA PONOMAREVA ODPOTOVALA
V	SZ
Sovjetska atletinja Nina Ponomareva se je dne 12. t. m. javila policiji, nakar so jo odpeljali na sodišče, kjer je bila proti njej razprava. Po zaslišanju atletinje in strank, je bila Ponomareva priznana za krivo, da je ukradla pet klobučkov. Ker je obtoženka pristala na plačilo sodnih stroškov, ji kazni niso vpisali v kazenski list. Takoj ipo plačilu sodnih stroškov je bila Ponomareva izpuščena, nakar jo je sovjetsko poslaništvo spremilo do parnika »Molotov« ki je še isti dan odpotoval v Leningrad. Tako se je ugodno zaključila vsa afera, ki je povzročila toliko vika in krika.
BREZDOMCI IN HOTEL ZA IZGUBLJENE ŽIVALI
Medtem ko je na milijone ljudi po svetu brez strcihe in v pomanjkanju, so v Hamburgu dne 4. okt., na svetovni praznik zaščite živali, začeli graditi »hotel« za živalske brezdomce. Računajo, da se samo v Hamburgu izgubi letno okrog 20.000 živali; ker se le redkokdaj kdo potrudi, da bi poiskal izginulega psa ali mačko, je sklenilo Društvo ljubiteljev živali, da jim sezida potrebno zavetišče. Celotna ureditev živalskega azila 9 parkom na površini 10.000 kv. metrov bo stala dva milijona mark.
BOGATA DEDIŠČINA
Leta 1954 je umrla v New Yorku 89-let-na Irka Kalerina Henesy, kii je zapustila okoli 2 milijona dolarjev. V' oporoki je zapustila svoje prihranke neki družbi za zaščito živali. Sodišče pa ni priznalo veljavnosti oporoke zaradi nekih formalnih napak. Sedaj iščejo dediče pokojne milijonarke. Z velikim trudom se jim je posrečilo najti 4 nečake. Ker pa je dediščina zelo visoka, se je podalo kar pet advokatov na Irsko, da bi tam našli kake sorodnike pokojne. Po dolgem iskanju so se brez uspeha vrnili in se znova vrgli na iskanje po Ameriki. Kdo bo dobil denar, če ne bodo našli sorodnikov, pa še ni odločeno.
ČEDADSKI OBMEJNI PROMET
Mali obmejni promet, ki deluje na podlagi videmskega sporazuma od 20. avgusta leta 1955, se zadnje čase vedno bolj razvija. Skozi prehod prve kategorije v Stupici, preko katerega vodi dobra avtomobilska cesta Čedad-Kobarid-Tolmin, je prešlo v tem letu 19.500 italijanskih in 29,000 jugoslovanskih državljanov. Preko ostalih blokov druge kategorije, kot so Polava pri čeplatiščih, Solarji pri Dreki in Mi-šček v Idrijski dolini, pa je prešlo skupno 6.550 italijanskih in 8.160 jugoslovanskih državljanov.
Mali obmejni promet je prinesel Na-diski dolini veliko kori>-t. Obnovljeni so
spet sliki, ki so bili dolga leta po podpisu mirovne pogodbe prekinjeni. Oživela je tudi trgovina, ki daje. kruh celi vrsti ljudi. Nekatere trgovine in gostilne v Čedadu in Šempetru, ki so bile že na robu propada, so se z novim dotokom ljudi preko meje spet dvignile.
Promet bi bil lahko še večji, če bi tudi skozi kak drug blok izpeljali dobro avtomobilsko cesto. Najbolj potrebna bi bila avtomobilska zveza s Čento in Tersko dolino skozi Učejo na Bovško.
SMRT V AMERIKI
15. oktobra so pokopali v Chicagu 40-letnega Miho Štaudoharja. Rajni je bil po rodu iz Bele Krajine. Doštudiral je pravo v Ljubljani in je bil v letih 1945-1949 uslužben na slov. osnovnih in srednjih šolah na Tržaškem. Naj se odpočije v tuji zemlji!
BEOGRAD
Po zadnjih podatkih šteje Beograd 530 tisoč prebivalcev. Kot po drugih mestih v Jugoslaviji se tudi v Beogradu silno čuti pomanjkanje stanovanj.
ZENSKI KOTIČEK
MODERNO DEKLE, KI NI »MODERNO«
Neko moderno dekle je dobilo na itu-lijanski televiziji pri programu »Lascia o raddoppia« najvišjo nagrado. Potem so jo povabili celo na ameriško televizijo, da bi tudi tam odgovarjala na vprašanja o ameriški zgodovini. V Italiji je zmagala skoro neopazno, v Ameriki pa. doživlja pravi triumf. Vprašanja, ki ji jih stavijo, so lažja kakor v Italiji. Zakaj pa jo vse radijske postaje intervjuvajo? Hočejo zvedeti, kateri produkt je bolj po njenem okusu in podobno. Ali je morda modistka? Ne, je navadno dekle, ki si je vsa ameriška srca prisvojila s ponižnostjo in resnostjo. Druge, ki nimajo v glavi ničesar, se morajo sleči, da jih drugi opazijo, njej tega ni treba, ker ima veliko več na razpolago, saj reklame zase, si niti ne želi. Na televiziji se prikazuje kot gojenka z dolgini modrim krilom, okusno narejenim, ki jo vso pokrije. Vseeno so Amerihanci, tudi iz Holliuooda, vsi navdušeni zanjo. To pomeni, da resnost, poštenost in ponižnost še nekaj veljajo tudi v dobi atomskih izdelkov. Dekle se piše Ferrara Giovanna.
KAM PA. GRE LJUBEZEN?
Najbolj preprost Iranec ve iz časopisov, da njihova Soraja ne more biti več cesarica. Zakaj? Ker so se državni zakoni in celo Koran zmenili, da če kraljica nima v prvih 5 letih zakona naslednika, mora odstopiti. Tako zahteva dobrobit države. Če se Pahlevi, njen mož, ne vda in ne poroči druge, se mora tiuli sam odpovedati cesarstvu, tako zahtevajo zakoni. Časopisi znajo povedati tudi, kolikokrat je lepa Sornja jokala, koliko solz (številoJ je potočila, kako sta si s cesarjem povedala po francosko »Moti amour« itd. Niti najsvetejši občutki niso varni pred časnikarji it* radovednimi bralci. Gotovo ni vse resnično, kar časopisi prinašajo na dan. a tuko pisarjenje pomeni samo. kako so ljudje radovedni in kako sprejemajo kot golo resnico vse, kar jim prija. Kaj briga ljudi, če cesarica trpi, ker se bo morala ločiti od moža, ki jo obožuje itd. V Iranu so taki. zakoni, ker tam so pod vplivom vere, ki ne pozna ljubezni, ki je najboljši del človeka in ki jo dobimo strmo v naši veri, ker je njen Ustanovitelj ljubezen sama. Zato je naša vera proti razporoki, ker ljubezen ne pozna ne starosti ne lepote. Ljubezen je večna kakor Bog.
Vzšla je osma številka revije » *Vera in dom «
Po dvomesečnih počitnicah je Sp,,t jz;]a revija »Vera in dom«. V tej zadnji številki j«' opaziti ,precejšnje spremembe. Slika na naslovni strani je pomaknjena bolj na levo, na desni pa je kratek sestavek. Tako zgleda naslovna stran lepša, ker je bila prej preveč tprazna.
Jože Peterlin nadaljuje s svojini opisom slovenske zemlje. Zgoraj je lepa slika, ki n,,n> prikazuje del Kanalske doline.
Zelo Poživijo to številko razne slike, ki so bile posnete ob priliki slovenskega tabora na Rcpentabru. V tem se ta številka precej razlikuje od prejšnjih in zgleda mnogo bolj moderna ter zanimiva.
Oil pesmi imamo tokrat priliko brati Brune Pertotove »Nemi vasovalec«, Valentina 1 olanska »Kamen« ter lepit in občuteno »Soglasje z naravo«, ki jo je napisal Lojze Kocijančič. Polog teh pa najdemo v
tej številki dve že priznani in priljubljeni slovenski pesnici:	Milko	Hartmanovo in
Ljubko šorlijevo.
Drago Štoka opisuje v črtici »Srce se je zganilo« dva brata, ki sta vsak po svoje čudaka. Ko pa se eden zaljubi v ljubko dekle, 11111 njen oče zatre vsako upanje.
V	»Zori« nam Jogan Hektor prikazuje staro in čudno žensko, ki ji vaški otroci vedno nagajajo, a potem spoznajo svojo krivdo in ji hočejo pomagati.
Drugi del »Pisano polje« je namenjen kulturnim sestavkom. Prof. Slapar nadalju-J svojim razpravljanjem o slovenstvu. Sp« t imamo tu ipriliko brati zgodovino cerkvenih tržaških zborov. Upamo, da se ne bo sedaj prekinila, kot sc je že en-krat.
Vinko Beličič nas sez„a„j„ * Maroltovim romanom »Zori, noč vesela«. Diomira Fabjan opisuje letovanje tržaških dijakov v Ukvah.
V	tretjem delu so pogovori z urednikom. Namen le rubrike je predvsem ta. da, se
nudijo sotrudnikom razni nasveti, po katerih naj se ravnajo. To je velike važnosti in se priporoča, da bi sr rubrika nadaljevala tudi v bodočih številkah.
Končno imamo še kotiček »Žena in dom«. Predvsem je tu treba priznati, da se opazi veliko izboljšanje. Razveseljivo je dejstvo, da kritika vsaj včasih nekaj zaleže, še bolj pa, če pride v roke tistemu, kateremu je neposredno namenjena. Oblikovno in vsebinsko je sedaj ta del mnogo boljši. Zdaj se lahko reče, da zanima vsakega, tudi najbolj gorečega kristjana in tudi ter predvsem tistega, ki ima o-pravika z vzgojo otrok. Zelo zanimiv in poučen je sestavek »Sineek-eidineek«. U-pamo, da se ho v tem tonu nadaljevalo.
Zadnja stran je lepša tako, kot je v tej številki, in se priporoča, da ostane tudi vnaprej prazna.
Vidi se poizkus urednika, da postane revija čimbolj pestra. Želimo, da bi vedno napredovala.
M.Z.
^Slovenec na c?£imalaji!
Izšla je težko pričakovana knjiga Bertoncelj-Arko: »Dhaulagiri«.
Pred dvema letoma je bilo, ko se je prvi Slovenec, Dinko Bertoncelj, vzpenjal na najvišji doslej še nedoseženi vrh Himalaje. Dosegel je višino 7.300 111, a ker so mu zmrznili prsti na nogah, je moral sestopiti, če je hotel uiti smrti, kot ji 111 ušel vodja ekspedicije. Še prej pa je zaupal svojemu prijatelju W at zlu kovinasti križ, ki so mu ga izročili prijatelji v Buenos Airesu pred odhodom in na katerem je v latinščini, angleščini, kastilj-šeini in slovenščini zapisano naše misijonsko geslo: SVET KRISTUSU; zaupal mu je tudi slovensko zastavico in sliko v južno ameriških gorah malo prej ponesrečenega slovenskega gornika Tončka Pangerca. Vse to naj bi Watzl ponesel na vrh še ne do-sežene gori ali vsaj čim više kol simbole slovenske vernosti, narodnosti in gorniške-
ga junaštva. Tudi Watzl ni dosegel vrha, a povzpel si* je nad 8.000 metrov in tam je še s poslednjimi močmi zabil v skalo klin, na katerega je pritrdil te priče prvega slovenskega vzpona na najvišje vrhove sveta.
O tem in še o mnogem drugem, tudi o obisku, ki ga je ob povratku napravil Bertoncelj pri slovenskih misijonarjih v Indiji, piše v Buenos Airesu pravkar izi-šla knjiga, DHAULAGIRI, ki obsega 250 strani z nad 60 velikimi slikami, knjiga, kakor je Slovenci doslej še nismo imeli in ki spada v vsak slovenski dom, v vsako našo knjižnico, in je najprimernejši dar prijatelju.
Vsem, ki bi knjigo radi prejeli, svetujemo, da jo naroče čimprej, ker je tiskana v nizki nakladi in bo verjetno zaradi ve. likega zanimanja kmalu pošla, nova izdaja pa ne bo izšla.
Izdala jo je Slovenska kulturna akcija.
Stran 4
Na praznik Kristusa Kralja 28. oktobra priredi dekliška Marijina družba c b sodelovanju S.K.P.D. in Mladeniške Mar. kongregacije vsakoletno
MISIJONSKO PRIREDITEV
Na sporedu je petje, verska igra pok. F. Terčelja »Luč«, z glasbenimi vložki prof. M. Fileja, ter loterija. Prireditev bo v Domu Brezmadežne tub 4.30 popoldne. VSTOP SAMO Z VABILI, ki se dobijo v trgovini Kosič v Raštelu. Prireditev se ponovi v nedeljo 11. novembra z istim sporedom.
Upravne volitve
Goriški prefekt dr. de Zeihi je pretekli četrtek s posebnim odlokom določil, da bodo upravne volitve na Goriškem v nedeljo 16. decembra. Na ta dan bodo volitve za pokrajinski svet v 16 volilnih kolegijih in istočasno tudi občinske volitve v 23 občinah. V Gorici in Tržiču bo pri volitvah veljal proporcionalni sistem, v ostalih chei-nali pa večinski kakor zadnjič.
Popravek
V »Misijonski nedelji« je med darov i za misijone v preteklem letu tiskarski škrat izpustil PODGORO. Zato nas uredniški odbor »Mis. nedelje« naproša, da tu popravimo, kar je tiskarski škrat zagrešil.
V Podgori so v preteklem letu 1955 nabrali za misijone 18.490 lir.
Še o podgorski predilnici
V sredo 17. oktobra so organi sodne policije na podlagi odredbe državnega pravdnika zapečatili rezervoarja, v kateri1! se brani surovina za izdelovanje rayona v podgorski predilnici. S tem je prišlo 120 delavcev ob kruh, kar je med delavstvom vzbudilo veliko ogorčenje. Delodajalec T i-niella pa je zagrozil, da bo celotno tovarno prenesel v sredino Italije ali celo r inozemstvo, če mu gorisko županstvo ne izda obrtniee za rayonski oddelek. Izkazalo se je, da je oddelek za rayon deloval že osem mesecev, ne da bi imel potrebno obrtnico. Na zadnji seji občinskega sveta so na dolgo razpravljali tudi o tej zadevi. Župan je prečital pismo ravnatelja podgorske predilnice, v katerem ta zahteva,
Doberdob
NADJA FERFOUA
•f 18. oktobra 1956.
V četrtek 18. oktobra je umrla desetletna deklica Nadja Ferfolja, učenka 5. razreda. Eno leto je bolehala za rakom in bila celo dvakrat operirana. Toda kljub vsem skrbem dobrih staršev je podlegla tej strašni bolezni. Čeprav med hudimi bolečinami, je umrla lepo in sc kot angel med angele preselila k svojemu Jezuščku po plačilo za res zgledno življenje. Tudi v šoli se je izkazala za marljivo in nadarjeno učenko.
Zato se je pa tudi udeležilo njenega pogreba zelo veliko ljudi, zla.-ti mladine v belili oblekah s številnimi šopki. Pred hišo se je od rajnice poslovila njena prijateljica v imenu vse mladine in zlasti v imenu Marijinega vrtca; na pokopališču pa sošolka v imenu petega razreda.
Zenski in mešani zbor ji je ganljivo zapel žalostinke.	Nadja,	prost
ljubega Boga za vse, zlusti za starše, ki so
naj mu občina izda obrtnico, ker se samo na ta način prepreči zapora rayon-kega oddelka. Po daljšem razpravljanju -o sklenili, da bodo ravnatelju Toniellu izdali začasno obrtnico veljavno do 31. marca. Do tega časa pa mora ravnateljstvo tovarne vse ukreniti, da se preprečijo ponovne zastrupitve in druge okvare na zdravju ljudi in na rastlinstvu.
V noči od petka na soboto je ponovno začel obratovati oddelek za ravon v podgorski tekstilni tovarni. Oblasti so namreč po sklepu mestnega sveta odpečatile rezervoarje in s tem sc je delo znova začelo.
Prostovoljno plačevanje za INPS
Po novem zakonu lahko delavci, ki so izpolnili 60. leto starosti, in delavke, ki so izpolnile 55. leto, nadaljujejo s prostovoljnim plačevanjem zavarovalnih prispevkov. Do tega imajo /pravico le tisti, ki so med vsem dosedanjim delom plačali vsaj 18 tedenskih prispevkov, s čimer so si zagotovili pokojnino INPS.
holnih stopinj, zato je tudi eena nižja. Navadno plačujejo 6 lir za alkoholno stopinjo, ki je v njeni, to je okrog 70 lir za liter.
Zdi se, da je zadnje tedne začela kruta mačeha cestna nesreča izbira posebno . med nami. V kratkem času je kar štiri izmed nas bolj ali manj hudo zadela. Pešci, kolesarji in posebno motoristi bodimo previdni!
Po šjti^ihl letih svjojjicga pevdojanja je naš občinski svet zaključil svoje redno delo. V nedeljo je imel zadnjo sejo.
V občinskem domu »končujejo prostor določen za zdravniško nadzorstvo in preskrbo otročičev in mater. Upajmo, da bo kmalu otvorjen, da bo našim materam prikrajšanih veliko skrbi in sitnosti, ki so jih imele do sedaj, ko so morale nositi svoje otroke v mesto!
]\^iše Slov. katol. prosvetno društvo bo
Odobrena pomoč
imelo v nedeljo 28. t. m. ob 16. liri svoj redni občni zbor. Vabljeni vsi elani in prijatelji društva!
Razsvetljava v predoru
V predoru pod gradom so napeljali neonsko razsvetljavo, zato je bil predor pretekli teden zaprt od 8. do 17. ure. \ - i tisti, ki se poslužujejo tega predora, bodo to novico pozdravili z veseljem, saj je l ila dosedanja razsvetljava v predoru rt- zelo pomanjkljiva.
Podgora
V torek 23. t. m. je v bolnici pri Rdeči hiši umrl 54-lctni Trpin Anton, po domače Kopčev, zvest naročnik našega li-ta. Pokopali smo ga v četrtek cb obilni udeležbi domačinov in znancev. Preostalim na.-e sožalje.
Misijonska nedelja v Trstu
Misijonska nedelja, praznik duhovnega srečanja vernikov z neverniki, je tudi na Tržaškem že več let veliko doživetje slovenskih katoličanov. Skupno cerkveno slovesnost smo imeli kakor vedno na Mon-tuzzi. Udeležba je bila zadovoljiva, gotovo nič manjša kakor druga leta. Lep misijon-
Na zadnji seji pokrajinskega sveta so razpravljali o važnem vprašanju tehnične pomoči, ki jo namerava nuditi pokrajinski kmetijski inšpektorat goriškemu poljedelstvu v znesku 1 milijona in pol in v prid živinoreji v znesku 6 milijonov 250 tisoč lir.
Števerjan
Trgatev srno prav lepo opravili. I.-pšega vremena kot je bilo vse dni trgatve -i prav nismo mogli želeti. Sedaj vino vre v naših kleteh in čaka kupce. Na ža.-rt j ' vino bolj šibko kot lani, ima manj alko-
ROJANSKI OTROCI
bodo priredili v nedeljo 28. okt. 1956
Misijonsko akademijo
Na sporedu so misijonski prizori, deklamacije in s r e č o 1 o v !
Začetek ob 17.15 Vabljeni !
te tako lepo vzgojili, in za našo mladino, da bi bila vedno dobra! Žalujoči družini in sorodnikom pa iskreno sožalje!
ski govor je imel novi dušni pastir iz Boljunca, g. Lojze Zupančič. Med kupnim rožnim vencem in blagoslovom je zop;t donela naša lepa nabožna pesem, ki zlasti ob takih praznikih postaja prava mol.tev.
V Marijinem domu ki smo ga do kraja napolnili, smo videli nato legendo o svetem Justu in več prav lepih dokumentarnih filmov iz življenja Cerkve v tem letu. Neutrudni profesor g. Jože Peterlin je v začetku govoril, kakor le on zna. o mi-sijonstvu in poslanstvu katoliške kulture, ki jo po vsem svetu seje sveta Cerkev. Vodil in režiral je tudi pretresljivo igro našega sodobnega pisatelja g. Jeraja. Igro so izvajali tržaški dijaki. Za velike misijonske namene smo na tem skupnem prazniku zbrali 30.000 lir. Neprecenljivi pa ostanejo duhovni darovi, katere naj dobri Bog obrača v korist duš, ki Ga želijo najti!
Vsem udeležencem in sodelavcem pri skupnem misijonskem prazniku se zahvaljuje	Duhovska	zveza	v	Trstu
Sv. Križ
V nedeljo 14. okt. je našo župnijo po-setil prevzv. gospod škof iz Trsta, ki je prišel na pastoralno vizitaeijo. Na ta nevsakdanji dogodek smo se Križani lepo pripravili. K temu je izdatno pripomogla tridnevna duhovna obnova, ki jo je vodil znani pridigar in priljubljeni misijonar preč. g. Jože Vidmar. Le-ta je s svojo toplo in obenem svežo, vzpodbujajočo besedo hrabril vernike in jih utrjeval v zvestobi Kristusu in njegovi Cerkvi, posebno
v današnjih časih in naših domačih razmerah, ko so satan in njegovi hlapci stalno na delu. da porušijo še ono, česar v dolgih povojnih letih kljub vsej spretnosti in lažnivi propagandi niso uspeli.
Ob 10.10 je ob prazničnem pritrko-vanju naš domači dušni pastir, č. gospod dr. Gracar pozdra vil pre vzvišenega nad pastirja na pragu župne cerkve, kjer ga je pričakala tudi slovenska šolska mladina ter mu a petjem in pozdravnimi recitacijami izrekla dobrodošlico.
Po opravljenih obredih se je pričela sv. maša, ki jo je daroval sam prevzvišeni ff. škof in med njo izbrano in očetovsko nagovoril kriške vernike v lepem slovenskem jeziku.
Da je slovesnost izpadla res prisrčno in domače, je od svoje strani poskrbel tudi domači cerkveni pevski zbor, ki je pod spretnim vodstvom organista vso mašo občuteno in dovršeno prepeval precej zahtevne cerkvene pesmi, kot so na primer Kimovčeve.
Po večernicah, katerim je prisostvoval tudi naš Vladika, je sprevod krenil na domače pokopališče, kjer so bile opravljene molitve za vse pokojne iz naše žrn-nije.
R A J B E L J
POTEK STAVKE IN NJE KONEC. POGUMNO ZADRŽANJE DUHOVŠČINE
Potek zadnje stavke v tukajšnjem rudniku je bil zelo razgiban in -koro tragičen. Višek so dogodki dosegli dne 17. oktobra. Tega dne se je notranja komisija tukajšnjega rudnika podala v Videni na razgovore z vodstvom podjetja. To priložilo-1 so uporabili gospodarji, da bi zlomili našo fronto. Imeli so namreč naročeno rudo za inozemstvo in je ladja čakala v Genovi, zato so hoteli proti naši volji naložiti rudo in jo odpeljati. To bi se moralo zgoditi ravno dne 17. t. m. Najeli so šest kamionov ter jim obljubili sto tisoč lir nagrade, če bi naložili in prepeljali rudo iz Rajblja na Trbiž. Res je en kamion naložil. Toda ko se je prikazal na vasi, da odpelje proti Trbižu, so ljudje opazili njegovo početje. Od vseh strani so pridih* ženske in otroci, saj moških ni hi! * ve-
liko
saj
doma, in sc postavili pre
d kartttc i,
Dr. IVAN PREGELJ:	4
NOVI ZVONOVI
»Surovina!« jc godrnjala Petačka. Zlatoper pa je vrgel drobiž za vino na njizo. Rekel je pa ni nobene, kar'vstal je in hotel iti.
»Ali že greš?« je vprašala Tina nekam
prijazneje.
»Grem!« je o*dvmil osorno.
»Pa pojdi, če še zbogom ne rečeš!« »Zbogom,« je zamrmral, povesil klobuk
zdi sicer, zato mu pridi na poli nasproti. Prav prijeten človek je.«
In zopet jc zatajila Tina samega sebe s trdovratnim molkom, ki bi znal seveda pnmenjati dvoje, bodi tilu* soglasanjc z materinskim mnenjem, bodisi lepo krščansko	pokorščino	otrok do	staršev. Petačka
pa je še tistega večera zaupala svoje misli možu. Petač je, kakor smo rekli, z levim očesom malo križem gledal, govoril in mislil pa naravnost in brez ovinkov in je dejal:
»Stara si in kraljeva, pa se nisi pametna.	Pusti Tino	pri miru,	že	ve, kaj dela.
In	to ti povem, le nič	ne	hvali preveč
tistega tvojega	Kacafura.	Ali	kdo kaj ve.
na oči in odšel. Tolik je bil, da se je tema napravila, ko je šel »kozi vrata. Tina odkod da je in kaj ima. Tudi 111 potreba se je vrnila v kuhinjo in tedaj je re- 'Tini finega moža, nego moža. ki je nekaj
pa
kla mati:
»Veš kaj, Tina! Kar pusti tegale zabitega voznika, ki ga ni drugega kakor ošabnost. Bog ve, da bi se na tvojem mestu prikupila Kacafuri.«
»Tisto pa ne, mati!« je zdaj protblo-vila z lastnim prejšnjim vedenjem Tina.
»I no, saj ne rečem, da letaj za njim, ali da se nanj obešaj,« je hranila svojo postojanko mati, »to ti pa že lahko povem, da možu ugajaš. Malo boječ se mi
vreden.«
Petačka je stotič potožila, kako da je ravno ona dobila tako neprijaznega moža in da je li greh. če privošči Tini prijaznejšega.
»Prijaznost gori, prijaznost doli,« je odvrnil naravnost in brez ovinkov mož, »od prijaznosti ne ho sita. Zlatoper pa je mož, kakor se tiče, in jo bo znal s čim rediti.«
Tako sta prišla Petač in Petačka resno navskriž. On je držal s Tonetom, ona s Ka-
cafuro. Končno pa je bilo Petaču, ki je kljub negotovemu pogledu govoril naravnost in brez ovinkov, dovolj, in je rekel • Zla to perju :
»Tone, mislim, da nisi slep. Kacafura pogleduje za Tino. Ali se boš ti, tak fant, ustrašil tega škriea!« Zlatoper je sko-mizgnil z ramama in odvrnil:
»Kaj pa hočem, če ga ženske marajo!« »Kdo ga mara?«
»I no, vaša Tina!« je odvrnil kaj žalostno Tone.
»Vražje babe!« je odgovoril brez ovinkov Petač, ki je slepo verjel Zlatoper ju in v svoji poštenosti niti misliti ni mogel, da ženske ne govore tako naravnost in brez ovinkov kakor on ali pa Tone. In zato, ker je bil slabe volje, zato je jeknil:
»Pa ti je že prav, Tone, zakaj pa tako nepremišljeno ženitev in zvonove po ustih vlačiš.«	( Nadal jevanje)
OGLASI Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L. 20, osmrtnice L. 30, več 7°/o davek na registrskem uradu.
da ga ne puste naprej. Poldrugo uro s i ga zadrževali ter mu niso pustili naprej, čeprav je cestna policija >kupaj z orožniki vzela kamion v zaščito. Vendar je že kazalo, da se bo kamion izmuznil, ko je prišel tukajšnji delavski kaplan, se posta-
vil pred kamion, z nogo - začrtal križ na cesti in dejal: »Tukaj preko ne sme niti en gram rude!« Interveniral je orožniški poročnik in pozval duhovnika, naj se umakne. Ko se ni hotel, so ga orožniki odpeljali in za dve uri pridržali v ka urni. Medtem se je pred kasarno zbralo novo ljudstvo, ki je glasno vpilo: »Sramota za orožnike, ki branijo tatove, zapirajo pa duhovnike!« Orožniki 90 uvideli, da je nevarnost za upor velika, zato so kaplana izpustili; ljudstvo pa ,ga je z velikim navdušenjem sprejelo medse in ga v ore-vodu spremljalo po vasi.
Kamion je moral medtem razložiti \-o rudo in šofer je moral z veliko sramoto oditi, saj bi ga ženske skoro linčale, hlače so mu namreč že strgale. Ostali kamioni. ki so čakali za vasjo, kako se. bo zadeva razvijala, so jo potiho odkurili preko sedla Neve j a.
Dne 22. oktobra je bilo stavke k oiee. Notranja komisija je namreč pri p.igaj :-njih dosegla neke vrste kompromis. Družba je pristala na to, da vrne rudarjem onih 6000 lir, ki jih je prejšnji mesec samovoljno vzela, o ostalih spornih vprašanjih pa da se bodo začela pogajanja. Sindikati so na te pogoje, pristali in tako smo se rudarji vrnili na delo točno po osmih dnevih stavke.
Kot je videti, uspeh stavke ni bil popoln, vendar je upanje, da se bodo -porne zadeve uredile, če bo kaj dobre volje od strani gospodarjev. Ti pa naj se zavedajo, da niso absolutni gospodarji podjetja, temveč da skupaj z rudarji sodelujejo v skupno dobro. Stavka tudi ni bila brez žrtev, posebno zaradi surovega obnašanja policije na dan najhujših incidentov. Saj se je zgodilo, da se je neki policist na motorju z vso silo zaletel v skupino žensk in jih pri tem pet ranil.
❖
Poleg tega povemo še, da smo imeli v tem mesecu dva pogreba. Enajstega oktobra smo spremili k večnemu počitku gospo Kravanja; imela je šele 49 let. Bolehala je na srcu in jo je nenadoma zadela kap. Biki je zvesta naročnica K.G. Komaj par dni prej pa smo. pokopali npok. rudarja Frana Lipovška. Tudi ta je umrl zadet od srčne kapi komaj tri mesece po smrti svoje žene. Vsem preostalim nase sožalje.
O BVESTILA
PRIHODNJI TEDEN V GORICI:	na
praznik Kristusa Kralju. 28. okt., ho pri Sv. Ivanu sv. maša za šolarje oh 8. uri. K sv. spovedi naj pridejo v soboto zvečer.
V pptek 2. nov. bo zjutraj oh 6h sv. maša pred izpostavljenim Najsvetejšim v stolnici, oh 7h pri Sv. Ivanu.
Zvečer oh 8h ho ura molitve za rajne pri Sv. Antonu. Pridite v velikem številu molit za svoje pokojne!
V sabata 3. nov. oh 6h pobožnost prve sobote v stolnici, ob 7h pri Sv. Ivanu.
V nedeljo I. nov. oh 9h skuipno sv. obhajilo za može in fante pri Sv, Ignaciju na Travniku.
SV. MASA ZADUŠNICA za pok. župnikom Staničem Stankom ho v ponedeljek 29. '. m. oh 6.15 v župni cerkvi v Standre-žu, v torek 30. t. m. ob 7h pa v cerkvi sv. Ivana v Gorici.
ORGLARSKA SOLA. Vodstvo Orglarske šole javlja vpisanim učencem, da prične redni pouk v četrtek 8. novembra 1956 oh 2.30 popoldne na sedežu šole (Riva Pioz-zutta 18, 1" nadstropje).
Vsi vpisani morajo hiti prisotni!
DAROVI ZA ALOJZIJE VISLE: 2500: A. G. 1000; T. T. 3000 lir, /log povrni!
N. N.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska ti.sknrna Budin v Gorici
ZAHVALA
Oh izgubi naše predrage mame in stare mame
Uršule Tomšič
se iz srca zahvaljujemo za izraženo sožalje vsem prijateljem in znancem, č. g. domačemu župniku, župniku iz Doberdoba in g. zdravniku .Ir. Marjanu Bregantu. Vsa zahvala g. Karlu Černiču za poslovilne besede na grobu, vsem darovalcem cvetja ter vsem, ki so z nami sočustvovali in drago pokojnico v tako velikem številu spremili k zadnjemu počitku.
Sovodnje. 22. 10. 1950.	Žalujoča	družina:	sin	Peter,	soproga	in	vnuki
ZAHVALA
Oh smrti naše ljube in nepozabne
NADJE
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ji stali z ljubeznijo oh strani med boleznijo, vsem, ki so z nami sočustvovali, molili in se udeležili pogreba, posebno gospodičnam učiteljicam, cerkvenemu zboru in vsem, ki so darovali toliko lepega cvetja.
Doberdob, dne 19. oktobra 1956.	Žalujoči	starši	Ferfolja	in	sorodniki.