u korl«tl d#Uv-l|uodo potom mednarodnega delavskega gibanja enkrat za vselej ustavili divjo in nesmiselno gonjo evropskih velevlasti za prvenstvo na morju. V tej gonji so v prvi vrsti zainteresirane Anglija, Nemčija in Francija; zlasti v Angliji in Nemčiji se izdajo vsako leto naravnost ogromne svote za grad-bo novih bojnih ladij. Angliji je do tega, da obdrži sedanje prvenstvo na morju, Nemčija, ki se je razvila v mogočno industrijsko državo ki je kot taka v stanu tekmovati z Anglijo, pa hoče doseči moč Anglije in jo tudi tisdkriliti. To zahtevajo njeni industrijski iuteresi in temu slepo *ledi, ne oziraje se na ogromne žrtve, ki jih zahteva ta nesmiselna tekma. I)a nima nemško in ne angleško delavstvo nobenega interesa v te) puhli gonji, menda ni treba še posebej povdarjati. Nemški delavci — organizrani na gospodarskem polju v strokov, nih unijah in organizirani politično v socialistični stranki — ne gojijo prav nikake želje in simpatije 7H vojno z Anglijo. Angleški delavci — organiziraui na e-nak način kakor nemški sodrugi — pa tudi nečejo vojne z Nemčijo za nobeno ceno. Enako je s francoskimi delavci. m V slučaju vojne bi bili ti delavci prisiljeni pobijati Wen drugega. lstina pa je, da t« nimajo med seboj nobenega pre|Wrft ali sovraštva. Med njimi vlada najlepše soglasje; med seboj se na-zivijajo prijatelji, sodrugi, v velikem mednarodnem delavskem gi- v hanju so pa celo bratje. Cemu potem vojna? Zakaj potem tako velikanski izdatki za militarizem vsako leto! Tudi ameriško delavstvo nima prepira in ne goji nobenega sovraštva do delavcev drugih narodov, drugi ga ne gojijo do nas. Tudi mi pripadamo isti veliki delavski bratovščini gospodarsko, kakor tudi politično. Zakaj naj bi si potem želeli vojne? Koga se imamo bati. Delavci vsega sveta so naši prijatelji in mi njihovi. Edini sovražnik, katerga se morajo delavci bati, je mednarodni kapitalistični razred oderuhov in izkoriščevalcev. On je pravi in edi ni sovražnik, ¿oper katerega se mora delavstvo pripraviti na boj. Toda tega nasprotnika je lažje premagati brez topov, pušk. mečev, smodnika in bojnih ladij. V tem boju boiv prvi vrsti od ločeval človeški razum, to je, razredna zavest delavcev. Statistika izkazuje, da je v Z. državah okrog šest milionov od-rastlih oeeb, ki ne .znajo pisati. To nepričakovano veliko število pojasnjuje poročilo komisije za otročje delo, iz katerih je razvidno, da skoro 15% otrok, v starosti 10—14 let, ne hodi v šolo. Ti otroci hodijo mesto v šolo v tovarno. ker ajihovi sta riši ne zaslužijo dovolj, da bi svoje otroke mogli pošiljati v šolo. Ali je treba še hujše obsodbe današnje kapitalistične družbe? RAZPIS Jugoslovanska delavska tiskovna družba razpisuje tem potom službo upravitelja pri "Proletar — Zahteva se zmožnost slovenskega in angleškega jezika v konverzaciji in pisavi, — Člani •ocialistične stranke imajo prednost. Ponudbe j« poslati na predsed nika družbe Frank Podbpec-a, 604 M. Curtis Bt., Chicago, ni., do 15. avgusta t. i DIREKTORIJ SODNIK HANFORD. Hodnik Hauford, Seattle, Wash., je pred par meseci preklical državljanstvo socialistu Olson-u samo zato, ker je bil ta socialist ob času, ko je jemal drugi državljanski papir. Zaradi tega je socialistični koti-gresman Berger v Washingtonu zahteval, da vlada odstrani lian-forda. češ, da je on navaden pijanec in da je prava metla za-paduih kapital¿'stičnih (špekulantov, Vsled Bergerjeve zahteve je prišel Ilauford v disciplinarno preiskavo, katero je vodil poseben odsek kongresmanov. V preiskavi so prišle -t;a dan stvari, ki sodniku ne delajo časti. Pritisk je postajal vedno silnejši in Han-t'ord je u videl, da zanj ni več rešitve, zato se je odpovedal svoji službi, še preduo je bila preiskava končana. Ko je Berger slišal o re>igna-eiji, se je izjavil, da je odpoved vedno znamenje krivde. Kongresni k Berger je torej dosegel, kar je želel, to je, krivičnemu sodniku je odvzel pravice in dostojanstvo sodnika. Ker pa je ia raznih okoliščin razvidno, da je Hanford izrabljal svojo sodni js-ko oblast s tem, da je pomagal raznim špekulantom pri njihovih krivičnih manipulacijah na škodo državnega premoženja, zahteva Berger, da vlada določi posebno poroto, ki bo preiskala tozadevno Ilanfordovo početje. Na ta način upa Berger izslediti vse one lopove, ki *o se okoristili z državnim imetjem. Delavska Federacija v Seattle, Wash., je pri svoji ¡zadnji s*1 sprejela resolucijo, v kateri odo-bruje Bergerjev korak. Usodepolna povoden j, Državi 'Pennsvlvania ju AVest Virginia sta bili minuli teden prizorišče groznih po voden j, ki ho zahtevale nad 60 človeških žrtev. Vsled utrganje oblakov je povo-denj tako hitro nastala, tla je u-drla v razne premogovnike, pred-no so mogli rudarji priti na varno. Najbolj prizadeti kraji so: V Pensvlvaniji — l'nkmatown. Smock. Grindstone. Linn, Le m on t Ellenwood. Dunhar in še nekateri drugi; v \Y. Virginiji — AV belin g. Mn>nongah in Fairmont. Mnogo rudarjev in članov njihovih družin se je le z največjo težavo rešilo gotove smrti. Nekatera mesta so v popolnih razvalinah. Votla je odnašala in podirala cele hiše, jezove. mostove, sploh vse, kar se ji je stavilo na pot. V rudniku Supcrba. štev. 2. Evans Station. so bili rudarji zajeti kakor podgane, ko je votla vdrla v glavni vhod. S<>di se, tla je tu utonilo večje število rudarjev okrog 2000 čevljev globoko iH>d zemljo. Na sličen način so u-t on i le skoro vse nesrečne žrtve. Večina njih pušča za seboj številne družine, ki so zgubile edinega reditelja. Položaj prizadetih premoga rje v je tem obupnejši. ker morajo poleg pomanjkanja stanovati v šotorih v deževju. Tom. Mann. Angleški delavski voditelj in sodrug Tom Mann, ki je bil v ječi, ker je v času zadnjega rudarskega štrajka izdal na vojake apel, da naj ne streljajo na štraj-karje, je pred kratkem začel govorniško turo po Angliji. Ljudstvo ga povsod navdušeno pozdravlja in njegovi shodi so nepričakovano številno obiska* ni. Zapor je njegov upliv pri angleških delavcih še znatno povečal. Njegovi govori «o kakor silen orkan; kdor jim prisostvuje si ne more kaj, da bi se ;z vso dušo ne oprijel njegovih idej. — Vsak slučaj nasilja zoper delavstvo pomeni žebelj v krsto kapitalizma. Nove lopovščine eas-niškega (rusta. Chicaški časniški trust je dosegel zadnji teden višek svojih številnih lopovščin, ko je hotel unijo "newsboyev" s j>olicijo in oboroženimi profesionalnimi morilci in pretepači prisiliti, da proglasi konec štrajka ter da ae njeni člani podajo oholemu trust u, ki je v svoji slepi strasti |>o pro-fitu in v brezmejnem sovraštvu do delavcev zabredel v usodepoln položaj. Časniški trust je danes na robu propada in v strahu pred poginom se ne obotavlja posluževati najostudnejših sredstev, tla se obdrži pri življenju. Toda tudi ta najnovejša nakana se mu je izjalovila. tlasi je imel upreženo vso ehieaško policijo v svoj voz; kajti vsa ta sila ni izadostovala. tla bi strla solidarnost "newsboyev". Na zadnji petek večer je bila namreč »klicana seja omenjene unije. Se predno so se začeli člani zbirati k posvetovanju, na katerem je bilo treba glasovati, ali naj se štrajk te unije konča ali ne, se je policija in od trn«ta določena druhal polastila vseh vhodov v dvorano, kjer se je imela vršiti seja. Tako je bilo mogoče odločevati kdo sme biti navzoč na seji in kdo ne. Vstop je bil dovoljen samo onim Članom nuije, za katere se je mislilo, da so pri volji končati štrajk; za kogar pa niso bili sigurni, so ga odvrnili. Ako je kateri ugovarjal, so ga ne usmiljeno pretepli. Kdor je bil enkrat v dvorani, ni smel več ven; da bi pa ne njogli dobiti pomoči, je bila pretrgana telefonie-na izveza. Kljub temu. tla so bili "newsboy i" ujeti in tla lih je policijski kapitan Lavin z mačjo hmavšči-no in liajsladkejšimi obljubami pozival, da naj glasujejo za konec štrajka. so glasovali, da se Štra jk nadaljuje; odklonili so sploh vsako pogajanje, dokler se ne ugodi zahtevam unij. Okrog 200 newsboyev je ušlo po rešilni lestvi iz dvorane. To je bil najostudnejši napad na organizirano delavstvo v »zgodovini Chicage., Časniški trust je lahko siguren, da si je zadrgnil vrv za vrat s to svojo najnovejšo lopovščino, kajti solidarnost chi-eaškega tlelavstva se je s tem le utrdila in delavske organizacije bodo storile vse. da prejmejo oni, ki so za vse to odgovorni, zasluženo plačilo. ALI SMO V RUSIJI? Preti par tedni smo poročali o tolovajskem napadu kapitalističnih hlapcev na mirne zborovalce v (irabnovv, Loui>inana, ko so bili trije zhorovalci — delavci iz zasede ustreljeni do smrti in več ranjenih. Omenjeno zborovanje je sklicalo bratovščina lesnih delavcev z namenom, da privede v organizacijo še neorganiz. delavce svoje stroke. Streli so bili od«-dani iz urada ondotne lesne družbe; to je dokazano. Toda, mesto da bi oblasti iskale morije med kompanijskimi uslužbenci, so zaprle predsednika bratovščine lesnih tlelavcev in okrog 60 članov omenjene organizacije kot sokrivce zgoranj navedenega umora. Tako krivično početje mora roditi največji odpor v srcu vsakega trezno mislečega človeka, a tamkajšnja kapitalistična vlada, |K>d koje okriljem se vse te luin-parije izvršujejo se saiuo hinavsko muza ter prepušča usotlo že itak do skrajnosti izkoriščanih delavcev v rokah nenasitnih kapitalističnih grabežev. Razmere v okrajnih ječah v Charles Lake. kjer se nahajajo umora obdolženi delavci, so tako škandalozne, da bi celo barbarski Rusiji delale sramoto, V majhnih celicah, določenih za enega jetnika, prebiva pet do sest jetnikov. Ako upoštevamo sedanjo vročino, «i lahko predstavljamo kako obupen je njihov položaj. Več jetnikov je bolnih na ranjenih, a oblasti se ne zmenijo, marveč jih v svoji satanski podlosti pustijo v nepopisnem trpljenju umirati. Za največje «zločince se dane* skrbi, a nedolžni delavci, ki niho ničesar zakrivili razven to, tla zahtevajo malo večji košček kruha za svojo delo. Kje je sedaj tista demokratska stranka, ki se oh vsaki priliki trka po prsih povdarjajoč svoje veliko prijateljstvo do delavstva. Louisiana je demokratična od girvernerja do zadnjega |>omcta-ča! Niti trohico tiste naklonjenosti do delavcev ni ostalo, katere so pred volitvami imeli razni politični streberji polna usta. Delavstvo v Louisiani in drugih južnih državah je šlo pri zadnjih volitvah slepo v boj za demokratsko stranko, a sedaj s|K>znava kako brit ko se je varalo, ko je izročilo demokratski stranki, ki ni drugega kot ponižna dekla samopašnih lastnikov obsežnih posestev, moč in oblast. Koliko stane izvršitev smrtnih obsodeb. DVA RAZREDA. Izvršitev smrtne kazni na električnem stolu je stalo državo New-York do sedaj ¡W>5.000. Zakon o električnem stolu je bil sprejet v tej državi pred 22 leti. Oblasti cenijo stroške za vsako posamezno izvršitev na $400. Tu -sem pa niso ušteti stroški .za vzdržavan-jc na smrt obsojenih dolge mesece pred izvršitvijo smrtne kazni. Olsvni elektrik Davis, ki izvršuje najvažnejši posel, dobiva $250 za vsako izvršitev, njegov pomočnik pa $50. Do sedaj je bilo na električnem stolu usmrečnih v tej državi 155 oseb. Sedaj pričakuje devet na smrt obsojenih na smrt, ki je določena na te-dpn 12. avgusta. Tako se bo število smrtnih kazni tih električnem stolu pomnožilo na 164. S tem rekordom se država New York pač ne more ponašati in ta ostuden naern nsmrtitve in smrtna kazen sploh ji ne delati prav nobene časti v dvajsetem stoletju. Bil bi pač že čas, da se smrtna kazen za vselej odpravi. Konvencija pridigarjev neke verske sekte je sklenila, da odstrani pekel iz svojih verskih "resnic". S papirja ga je pač lahko odpraviti, a delavci po livarnah in topilnicah vedo, da pekel ie vedno eksistira. Ljudje so razdeljeni v dve skupini: ena, ki se poti, da zasluži denar, a druga, ki se poti, tla zapravi denar. Interesi delavca in kapitalista si nasprotujejo meti seboj. Kapitalist pravi: Delati je krasno, in pri tem t»i misli: kajti delo množi moje bogatstvo. Delavec pravi: Delo, ki koristi drugim, je za mene suženjstvo. Kapitalist gleda na delavca kakor na stroj, katerimi se tla je toliko mazila, da se ne ustavi. Delavec pa misli, tla je tudi on človek, ki ima vse pravice za uživanje življenskih dobrot. S temi besedami so povedani vsi vzroki razrednega boja. Delavci ščejo skrajšanje delavnega časa in ¡»ovečanje plače; delodajalci pa nečejo priznati teh zahtev, kajti to bi ranilo njih pro-fite. Kapitalisti imajo v svojih rokah bogatstvo, oboroženo silo in zakone. Delavci pa nimajo druze-ga kot svojo delavno moč, l>clavei se organizirajo, da združeni pribore ono, kar si ne morejo osvojiti, kot pojedin; oni za« morejo ob volitvah s svojimi glasovi zdrobiti politični vpliv kapitalistov in spremeniti zakone v svoje koristi. Delavci se organizirajo v poli-tirnih, strokovnih in konsumnih organizacijah, in te so orožje njih razrMnega boja, orožje, ki bode napravilo konec kapitalističnemu gospodarstvu. Železniške družbe hočejo še več profila. "Iztrebite socializem in delavske unije za vsako ceno; mi hočemo in moramo imeti več profita". Te besede je rabil podpredsednik in glavni upravitelj Illinois Central železnice \V. L. Park na sestanku «veze mednarodnih železniških delovodij. Seveda, še več profita za nenasitno malho kapitalističnih sa-mopašnežev, za delavce pa podaljšanje delovnega časa, znižanje plač, več trpljenja, več krvi, več nesreč in industrijskih umorov. Še več razkošja in uživanja za delničarje in njihove družine, a še težji jarem gospodarskega suženjstva .za delavce in njihove družine. To so Parkerjcve želje in tako bi bilo, ako bi njegova ^amopašna natura imela popolno moč nad delavci. K sreči je delavstvo s svojimi organizacijami tako močno, da se takim samogol-tnežem kakor je Park lahko po robu postavi, zahtevajoč za sedanje razmere primerno plačo in delovne pogoje. Ob tej priliki se je Park tudi zaratli hitro rastoče moči socializma «zelo razburjal in rotil delovodje, tla vselej in |K>vsod zatirajo^ socializem, ki se z nekako gigantski) silo polašča ameriškega delavstva. Po njegovem mnenju so železniške družbe predolgo mirno gledale na socialistično "nevarnost" in skrajni čas je. da se v tem oziru nekaj stori. Za nas delavce niso tnka razburjanja prav čisto nič novega in nas zato tudi nič ne strašijo; kaj še, ravno obratno, osrčnjejo nas. da gremo s potrojeno silo v na daljni boj, kajti mi vemo, da brez boja ni zmage, brez zmage ne svobode. Regulacija trustov. Na podlagi Shermanovega pro-titrustnega zakona je vrhovno sodišče v AVashingtonu ukazalo petrolejskemu trustu ali kakor se še drugače imenuje Standard Oil kompaniji, da se mora razdružiti. Republikansko, zlasti pa demokratsko časopisje je tedaj povzdigovalo modrost vrhovnega zvezinega sodišča do neba in v proslavo Shermanovega protitru-stnega zakona so se pele cele li-tanije na račun ljudske nerazsodnosti. Kapitalistični stranki, ki propagirati ureditev trustov potom regulacijskih izakonov kakor je Shermanov, so .dosegle hipen triumf nad -socialisti, ki zahtevajo podržavljen je trustov. Kako ničev in nesmiseln je boj proti trustom potom takih zakonov, je razvidno iz dejstva, da je Standard Oil Co. preti to razsodbo plačevala 40% dividende, se-daj pa vladni regulaciji plačuje 48% dobička od delniške glavnice. Po našem vzgledu. Stare kapitalistične stranke hočejo biti napredne, ne morda iz lastnega nagiba in po naprednosti njihovih voditeljev, marveč so bile primorane, ako se hočejo obdržati pri življenju. Tako je n. p. demokratska stranka v državi Iowa na svoji konvenciji sklenila, da predloži svojo platformo svojim volileem v odobrenje, oziroma tnlklonitev. Ta "nova" naprednost je za demokrate nekaj novega. Za nas socialiste je pa to že nekaj starega, kajti v soc. stranki vse članstvo od ločuje v platformi, v imenovanju kandidatov itd. Iz tega je razvidno, da je najbolj konservativen socialist stokrat naprednejši kakor najbolj napredn republikanec ali demokrat. Da se pa ljudje se v večjem številu ne pridružujejo soc. stranki, kljub temu, da hrepene po naprednosti, je v.zrok njihova nevednost. Leto (Vol.) VIL aaaaaBMaMHnaHi ÔTEVILNE ŽELEZNIŠKE NESREČE. Ni ga dneva, da bi ne čitali o večjih in manjših nesrečah na naših železnicah. Danes jih je deset ubitih, jutri pet, pojutrajšnjem dvajset, petdeset iu tako gre naprej po starem tiru, ue da bi se naša javnost, kaj posebno vznemir jala. Le sem in tja, ko zahteva železniški inololi izredno veliko žrtev, vzplamti ogorčenje, a v to poklicani vladni faktorji znajo isto pomiriti z obljubami in grožnjami, kliooč ogenj iu žveplo na provzročitelje. Naša javnost so zadovolji z obljubami in grožnja" mi; za izvršitev istih pa se ne briga. Zato ni prav nič čudno, da se železniške družbe v svoji lopovski gonji za profitom prav čisto nič ne ozirajo na varnost svojih potnikov, marveč postavljajo življenje istih v direktno nevarnost v svoji satanski strasti za prvenstvo, od katerega je odvisna množina profita. Lansko leto, to je 1011. je bilo na železnicah v Ztlr. državah ubitih 3519 oseb, a ranjenih je bilo 60.235. Žrtve istega moloha so pa bile nekatera leta se številnejše. Podrobne preiskave dokazujejo, da ni prav nobene opravičbe za tako številne žele»zniške nesreče in skrajni čas bi že bil, da bi naša vlada storila potrebne ukrepe za izboljšanje teh nečuvenih razmer. Lastniki železnic so vselej poskušali zvrniti vso krivdo na bre*c brižnost in nemarnost vslužben-cev, toda vladna meddržavna prometna komisija izkazuje na podlagi preiskav, da so v ogromni večini slučajev kompanije odgovorne, ali vsaj raoraJe bi biti. L. Ji 11. je bilo 6260 železniških nesreč, pri katerih so kare skočile raz tir. Meddržavna prometna komisija je preiskala vse te slučaje in prišla do zaključkov, da je od vseh omenjenih nesreč bilo 1225 slučajev, kojih vzrok je bila pomanjkljivost in zanemarjenost železniške proge; pri 2,824 slučajih je bila pomanjkljivost v opremi kar vzrok; 1814 nesreč izhaja iz raznih drugih vzrokov, a le 297 slučajev je zakrivila brezbrižnost uslužbencev. Z drugimi besedami se to pravi, da je le 6% vseh slučajev železniških nesreč pripisati pa ro-važ železničarjev, a temu nasproti provizroči zanikernost, dobička-željnost železniških družeb 75% vseh nezgod te vrste. Pri uslužbencih je pa poleg tega upoštevati tudi druge olajševalne okoliščine, tnamreč, da je njihov delovni čas neopravičeno dolg, kar vsekakor v znatni meri izmanjšuje sposobnost uslužbencev. Ako sedaj primerjamo število železniških nesreč v Združenih državah z istim Nemčije, ali ka-ked ruge evropske države najdemo neverjetno veliko razliko, kar ka že koristolovstvo ameriških železniških špekulantov v pravi lu-či. V Ztlr. državah namreč pride na vsakih 1,957.441 potnikov eden ubit vsako leto, dočim pride v Nemčiji samo na vsakih 11,701,354 To se pravi, da so na ameriških železnicah potniki v šestkrat večji nevarnosti, kakor na Nemškem. Pri nas v Ameriki pride en ranjen potnik na vsakih 84,424 potnikov, pri tem, ko pride v Nemčiji samo na vsakih 2,113.471 potnikov etlen, kar pomeni, da je na ameriških železnicah skoro a dvajsetkrat več potnikov ranjenih kakor v Evropi. To razliko v varnosti pa ni pripisovati na račun hitrorcti, kajti (Nadaljevanje na drugi strani.) Še enkrat opozarjamo cenjene naročnika, kteri so z naročnino na dolgu, da jo poravnajo ie tekom tega tedna, če hočejo biti deležni glasovanja o večjem " Proletarcn". Kajti glasovanje se prične takoj prihodnji teden. V»i v vrste I PROLITARIC UST ZA INTEKSCS delavsmga LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOREK. L-fik im i*u>UlJ< «•nitotuika deia»»ka tiskovna driuba v Chicafo, III. Hare^tois Za A norico »1.SS «•«•*<> leto. 7Sc m uu. Za Evropo $2 u c«lo Uto. 11 u pol UU. Ttrf rf 't"" rh n*mm**m biualiu* tudi S TAM J PROLETARIAN % OvMd ud pnblitb*d Evaar TuasoAT by teeth Slavic Workmen'» Pubüshiaf Company CSkAfo. nlioote. Glasilo Slovenske organizacije Jugosl. socialistične Zveza v Ameriki. / MMCBirnoN RA TU: United SUtMud Caoada, nje » t«Vi 75c lor half y«ar. Foraiga countna« ' )3 a y aar, $1 for hall yaar. j»iaawmo BATU OB ajraamant. NASLOV (ADDKEf^)i "FROLETARkiC" 1146 Blue Island ave. Chicago, Hl. ŠTEVILNE ŽELEZNIŠKE NESREČE. (Nadaljevanje s prve strani) znano dejstvo je, da vozijo vlaki v Nemčiji »z enako, ako ne še z večjo hitrostjo, kakor vlaki v Z. državah. Vzrok maloštevilnih ne" sreč na nemških in drugih evro-pejskih železnicah tiči v tem, da so iste veliko boljše iu popolne, kar se tiče varnosti potnikov in ljudij v splošnem, kakor pa v Združenih državah. Potrebno je na tem mestu tudi omeniti, da so železnice v Nemčiji in drugih evropskih državah državna last, kakor ekspresi, o katerih smo že zadnjič «pregovorili nekaj besed. Pri državnih železnicah se ne gre toliko za profit kakor .za blagor in udobnost splošnosti. dočim je isti glavni smoter priv. podjetij, tako tudi železnic. Popolnost državnih železnic bi bila se zdatno večja, da niso barbarske vlade teh držav vsled nenasitnega žrela militarizma v večnih stiskah za denar, ra di česar ne more biti varnost in udobnost prva in edina skrb, ki pride pri državnih železnicah v poštev. Na podlagi navedenega je razvidno, da je privatna lastnina prometnih sredstev, kakor železnic, ekapresov, parnikov itd. eden glavnih grehov današnje družbe in zato ga je treba odpraviti. Za podržavljenje javnih prometnih sredstev pa se danes bojujejo ka-mo soc. stranke, zato je dolžnost vsakogar, ki mu je do izboljšanje sedanjega krivičnega družab nega reda, da podpira to stranko« glasuje za njene kandidate ter tako pospešiti prihod nove dobe, dobe skupnega lastništva prometnih in producijskih sredstev. Sicer trdijo ljudje, katerim se danji kapitalistični sistem omogo-čuje izkoriščevanje delavskega razreda, kar jim daje ugodno in brezskrbno življenje, da je državno lastništvo omenjenih sredstev nevarno 1 Da je nevarno, a ne interesom splošnosti, pač pa interesom kapitalističnih izkoriščevalcev in oderuhov. RAZREDNI BOJ. Ljudje, ki žive med delavci, ali pa imajo vsaj tesne stike z njimi, lahko opazujejo, da vlada med delavstvom znatna nezadovoljnost. Oe se zdi to človeku po eni kstrami nerazumljivo, ker je pomanjkanje v življenju proleta-riata očitno, je ta nezadovoljnost po drugi strsni vendar čudna, ker ima delavstvo toliko dobrih prijateljev, da jih kmalu ne bo moglo prešteti. Na vseh koncih in krajih se mu ponujajo. In od leta do leta jih je več. Vsi prizna vajo, da se delavcem ne godi tako kakor bogatinom; priznavajo celo, da bi zaslužili boljše življenje Ije 4i zašlo na |>ota, po katerih ne bi nikdar prišlo do zboljšanja, kaj še do rešitve. Priznavati, da je delavstvo v slabem položaju, ni nič težkega. Ali to ve dandanes najindiferent-nejši delavec sani, pa mu ni treba dokazovati, da je res, tako. Bolj potrebno pa je pokazati delavcu, ije so razlogi njegovega slabega položaja in kakšni da so. Tukaj pa se nič ne opravi z vero ne z narodnostjo, ne s patriotizmom ne z idealizmom, temveč pogledati je treba brc« pobarvanih naočnikov stvari in razmere, potem pa je treba delati na podlagi spoznanja. Kdor hoče dognati resnico. jo mora iskati brez predsodkov, ne misleč, da jo že pozna, £e preden jo je začel iskati. Tudi če hočemo razumeti delavsko vprašanje, ne smemo postavljati cilje pred začetek. Prvo, kar moramo spoznati, je to: Kakšen je položaj delavstva v človeški družbi 1 V kakšnem razmerju je delavstvo do ostale družbe in do njenih posameznih delov t razmotrimo to vprašanje povsem objektivno, se uarn pokaže neizogibno rezultat, da je človeška družba razdeljena v različne razrede, da je delavstvo poseben razred družbe, da so med posameznimi razredi nujna nasprotja in da izvira beda delavskega razreda iz razrednih nasprotij. Če je ta rezultat komu všeč ali ne, je brez pomena. Glavno je to, da je v njem resnica. In ta resnica je splošna ; ona velja za delavstvo vseh narodov, za delavstvo vsake vere. Položaj delavstva je v vsej človeški družbi bistveno enak. Res je, da se godi angleškim delavcem povprečno bolje kakor slovenskim, toda ne zato, ker so Angleži, ampak zato, ker so bolje organizirani. Ali če prav so njihove plače boljše, čeprav imajo večinoma ugodnejše delovne pogoje, so vendar njihove razmere bistveno enake razmeram slovenskih ali pa turških delav cev; razredna nasprotja tudi tam niso izginila, odvisen je le delav ski razred tudi nam od kapitalističnega. Kjer so nasprotja, tam je boj. Torej je tudi boj med razredi neizogiben. Ne razredov, ne razrednega boja niso iznašli socialiisti. Oboje je bilo na svetu davno preden se je moderno delavstvo zače lo organizirati na socialistični podlagi. Socializem ni storil v tem oziru nič druzega. kakor da je odprl oči tistemu delavstvu, ki je hotelo spoznati resnico. Pokazal mu je, da je vsa človeška družba sestavljena iz razredov, ki imajo vsak svoje posebne interese; razkril mu je dejstvo, da si interesi posameznih razredov nasprotujejo in da si morajo nas protovati; povedal mu je, da je vsa zgodovina dolga veriga razrednih bojev, ter ga je poučil, da mora v neizogibnem razrednem boju zavedno nastopati, to se pra vi, da mora poiskati svojega pra vega nasprotnika in voditi boj proti njemu s tistimi sredstvi, s katerimi more zmagati. To resnico bi vsakovrstni "do bri prijatelji" delavcev radi zakrili. Uničiti je seveda ne more jo. Kadar je noč, je noč in ostane noč, pa naj sami angelni pojo, da je poldne. Kapitalistični razred se bojuje proti delavskemu razre du, in nobf«no utaje vanje ne odpravi to resnico, kapitalistični razred gre za tem, da iztlači iz de. lavskega razreda čim več vredno sti sebi v prid. Socialisti niti ne pravijo, da dela to iz hudobije. Razmere so take, da ne more biti drugače. Kapitalizem ne more živeti sam od sebe. Miljon, ki leži mirno v blagajni, ostane na večne Čaae miljon. Da se poveča, je treba dela. In le tedaj bodo miljo-nu pri rasti i tisočaki in se bo po dvojil, potrojil, podesetoril, Če ae bo od vrednosti delavčevega dela nekaj odtrgalo in priložilo kapitalu. V kapitalističnem interesu je izkoriščanje delavstva. Čimbolj loče kapitalizem služiti svojim interesom, tembolj mora izkoriščati delavstvo, to se pravit Tem intenzivnejše mora od svoje strani voditi razredni boj. Za delavstvo pa nastane vprašanje. Ali naj se da mimo izkoriščati t Z drugimi besedami: Ali naj ostane v razrednem boju pasivno? Ali naj pripusti kapitalizmu, da vodi razredni boj sam, po svoji volii. brez ovire in zapreke? Jasno je, da bi bil »o največji nezmiael. Kdo uči delavce, da naj opuste razredni boj, ne zahteva od njih nič manj, kakor da naj se izroče kapitalizmu na milost in nemilost. Kapitalizem ne ho opuatil svojega razrednega boja, torej ga tudi delavci ne vrnejo o-pustiti, ampak morajo skrbeti, da »odo zanj dobro pripravljeni, močni, in da bodo mogli zmagati. — Zarja. Iz naselbin. Lorain, Ohio — Po vsem civiliziranem svetu «začenjajo delavci novo življenje. Radi številnih iz-(ušenj prihajajo do seznanja, da za nje ni rešitve v sedanji kapitalistični družbi, katera stremi samo za tem, da pospešuje svoje, to je, kapitalistične koristi. Ker pa so interesi delavcev do cela različni od istih delodajalcev, je jasno kot beli dan, da «e sedanja kapitalistična človeška družba ne bo brigala za blagor delavcev, ker bi s tem pljuvala v lastno skledo, pač pa vsak kapitalist gleda na to, da v čim večji meri izkorišča zaposlene delavce ter tako poveča svoj profit. Do zadnjga časa «o bili delavci tako nezavedni, da niso sprevideli teh resnic marveč so meni nič tebi nič zagovarjali in podpirali svoje nasprotnike, češ, da morajo biti na svetu reveži in boga tini in da sploh drugače biti ne more. Glasovali so za kapitalistične kandidate ter tako spletali bič, kateri je po«zneje ob vsaki priliki neusmiljeno udrihal po delavskih plečih. Isti zastopniki delavstva, .katerim je^delavstvo s svojimi glasovi dalo moč in oblast, isti zastopniki so v slučaju delavskih štraj-kov in drugih enakih bojev za zboljšanje delavskega položaja, pošiljali in še pošiljajo na nedolžno delavstvo policijo s koli in milico z bajoneti samo zato, da u-godijo kapitalističnim mogotcem. To je dobivalo in še dobiva delavstvo kot zahvalo od kapitalističnih strank za svoje glasove. Toda delavstvo je sprevidelo svojo zmoto in krenilo na drugo pot, pot samostojnosti., Prišel je Karl Marx ter zaklical: "Delavci vsega sveta združite se, zgubiti ne morete ničesar raz ven verig, s pridobite si lahko celi svet!" Te besede so učinkovale z nepopisno silo. Delavstvu je hipoma zasijala veličastna zarja in naznanila prihod nove dobe za človeštvo. Bedno in v bedi se nahajajoče delavstvo je začelo zavedati svoje moči ter napovedalo neiz prosen boj svojim izkoriščevalcem — kapitalistom. Da je potem sposobnejše z» ta boj se je začelo organizirati v socialistični stranki, od koder ne prestano napada svojega nasprot nika. ter se tako uri in pripravlja za zadnji in odločilni boj, v katerem bo nedvomno zmagal so cializem, ki zastopa enakost, svo bodo in bratstvo." Trumoma prihajajo novi bojev niki s socialistično armado, koje moč je že tako silna v nekaterih, državah na svetu, da si je priborila vtdevažue zmage. Toda to pa nam ne zadostuje, socialisti ne odnehamo prej, da bo uničen zadnji izkoriščevalec ljudstva. V tej soc. armadi so zastopani vsi narodi brez izjeme. Tudi mi Slovenci nismo izuzeti. Organizirani smo v stari, kakor tudi v novi domovini. Tu v novi domo vini se zbira slovensko delavstvo skupno z ostalim jugoslovsnskim delavwtvo v Jugoslova;i»ki soc Zvezi, v kateri je danes združe nih okrog 1500 jugoslovanskih delavcev. Njihove postojanke so raztresene po vseh Združenih dr žavah. Celo v naših sosednih na selbinab: v Clevelandu. Collin woodu, Euclidu; Barbertor.n itd se naši rojaki zbirajo v sociali stičnih klubih, le tu v zaspanem ¿orain-u v*e spi v duševni temi. i ljub temu, da se drugorodni so drugi naj živahnejše gibljejo, smo Slovenci ostali brezbrižni in niti z niazincein ne ganemo, da bi >rotestirali proti veliki bedi in neusmiljenemu izkoriščanju ,ka" eremu sino izpostavljeni dan ua dan. Upajmo pa, da je naša duševna malomarnost stvar preteklosti iu da tudi k naiu sobice razredne 'a vednost i kmalu posije ter po-tliče speče jugoslovanske delavce v novo življenje. Zatorej vsi zavedni delavci na «rov, v vrste zavednega delavstva, v boj proti zkoriščevalni sa-mopašnosti kapitalističnih oderu-iov, naprej v organizacijo! Bodočnost človeštva pripada raz-ednozavednenm delavstvu iu ni" komur drugemu, kajti ogromno večino tvoreče delavstvo se je začelo zavedati svojih ugrabljenih pravic in ne bo prej odnehalo, da si jih (pribori nazaj! Zadnji teden se je mudil v naši naselbini sodrug S. Zabrič ter se trudil na vso moč, da organizira fukajšnje slo Stran Ka j: PROTI TIRANSKEMU NASILJU. nula teži: socialistični družbi; izjavlja mojo odločno željo, de se čimprej nadaljuje pretrgana enotna akcija balkanskega prole-tarijata, ki je bila tako lepo začeta s 1. balkansko konferenco socialističnih strank; odloči, da se ta resolucija pošlje internacionalnemu socialističnemu hirou in potoni tega v svetovno javnost; kliče: Živela mednarodna solidarnost proletarijata celega sveta! Živel balkanski proletarijat! Živela Federacija svobodnih balkanskih narodov! Glavni odbor Jugoslovanske Socialistične Zveze ne smatra, da je gornji resoluciji potreben kakšen večji komentar, vendar pa naglasa potrebo, da jugoslovanski proletarijat v Ameriki, organiziran v Socialistični stranki, skliče.^kjerkoli mogoče, protestne shode proti nasilniskeniii režimu na Hrvaškem in da ga po možnosti moralno in materialno podpre ljudski boj na Hrvaškem in tako omogoči strmoglaviti režim tiranstva in nasilja ter izvojeva-ti popolno svobodo, ki je neobhodno potrebna za kulturni razvoj vsakega naroda. Glavni odbor poživlja sod ruge, da se v protestnih resolucijah, ki bodo eventuelno sprejete na shodih, nanašajo na načela izražena v gornji resoluciji. Slične resolucije so že sprejete na velikih delavskih shodih v Sarajevu, Ljubljani in v ostalih znamenitih središčih jugoslovanskega socialističnega gibanja v Evropi. cev. ktera je tako uzurpatorsk«. naailniška in barbarska, da je v 20. stoletju prava sran^ota tudi za kapitalistični režim; pošilja svoje bratske pozdrave proletarijatu na Hrvaškem in Turškem, kteri se nahaja v nevarnem bojnem položaju in ga poziva, da vstraja v svojem boju, ker je na pravem potu in ž njim bo simpatija cele socialistične internscionale ; naglašuje, da se mora mednarodni socialistični proletarijat tudi to pot energično zavzeti za svobodo stiskanih in potlačenih narodov, zavedajoč se. da je majhnim narodom popolna svoboda in autonomija ter prilika za vsestranski razvoj zajamčena le *v družbi, za ktero naša intemacio- POLLETNI RAČUN SLOVENSKE SEKCIJE JUG08L. SOCIALIST. ZVEZE od 1. januarja do 30. junija 1912. DOHODKI. Januar. Prenos od decembra 1911......$ 98.46 Obresti od banane vloge........75 Februar. Knjižica "Zadruž. prod. ali konsum "...................15 April. Povrnitev vožnih stroškov aodr. J. Zavertnika v Livingston- Virdeu.................... 4.75 Knjižica ** Zadruž. prod. ali konsum".................. .¡5 Maj. Povrnitev vožnih stroškov sodr. J. Zavertnika v Virden-Liv-ingston...........t....... 4.75 Internacionalni socialistični biro v Bruslju je razposlal vsem socialističnim strankam in socialističnemu časopisju resolucijo, katera je bila sprejeta na velikem javnem shodu v Belogradu dne 5. maja 1912 in ktera prikazuje celemu svetu današnje razmere ua Hrvaškem in v Turčiji ter dviga"" protest proti nasilni politiki avstro-ogrskih in turških samodržcev. Resolucija se glasi: Belograjski proletarijat zbran 5. maja 1912 na velikem javnem shodu v Socialističnem Narodnem Domu, kteri je pazljivo poslušal referate sodruga Jurija Demetroviču, delegata hrvatske socialne demokracije in sodrugov Dragiše Lapčeviča in Triše Kac-leroviča, narodnih zastopnikov o politični situaciji in položaju de-laskega razreda na Hrvaškem in Turškem, konštatira, da avstro-ogrski mogotci na Hrvaškem in mladoturški v Turčiji vodijo proti ljudstvu tiransko politiko, v pravem pomenu besede politiko, s ktero uničujejo narodom njih temeljna državljanska in člove-čansktt prava in onemogočujejo vsak kulturni razvoj; konštatira dalje, da vladajoči razred na Hrvaškem in Turškem pritiskajoč na vse strani napram odpornim in opozicionalnim elementom, pritiska v prvi vrsti najbolj na delavsko, socialdemokra-tično gibanje, seveda zato, ker to gibanje v vseh državah predstav-llja avantgardo vseh opozicional-nih elementov, zato ker to gibanje vodi armada neustrašenih delavcev, ki neumorno ščitijo razredne interese proletarijata in se obenem borijo za popolno svobodo in avtonomijo narodov; dviga protest proti politiki av-L Jugoslov. Rad. Pjev. i Tambu-st.ro Vgrskih in turških mogef^ r«»ko društvo "Bratstvo", N. S. Skupaj dohodkov........$109.01 IZDATKI. Januar. 2 delnici Jugosl. zadruž. tiskar- n*........................$ 20.00 Februar. Bodr. J. Zavertniku /a vožnjo v LaSalle & return....................4.50 Nadrobni venee rajn. sodr. V. Potisku....................................8.05 Poštnina . ......................................7s Marc. Sodr. J. Zavertniku za vožnjo v Livingston-Virden ................9.20 Sodr. J. Zavertniku dve dnevnici 6.00 Sodr. J. Zavertniku za vožnjo v Milwaukee A return..............3.50 April. 1000 naro*. pol za Proletartevo agitacij«....................................4.50 Sodr. J. Zavertniku za vožnjo v Waukegan A return..............].82 Maj. 500 return kuvert za Proletar- fevo a fr i tac i jo ............................1.50 500 cirkularjev za Proletarfevo agitacijo..................................4.00 2000 nabir. pol za tisk. fond.. 5.50 Poštnina za agit. tisk. fonda.. 7.00 500 kuvert za sekcijo....................1.75 Skupaj izdatkov Dohodkov ........ Izdatkov ......... ........$78.10 .......$109.01 ....... 78.10 V blagajni dne 30. junija 1912. .$ 30.9J Fr. Petrich, tajnik. Za nadzorni odbor: France Podlipec, s. r. Mike Kulovic, s. r. N. H.—Kačun tiskovnega fonda se priobči v prihodnjem trimesečnem računu, ki bo izkazan v eni oktobrskih Številk "Proletarca". Gornji. ZA PITTSBURG, PA. IN 80-SEDNE NASELBINE. Pittsburg ter Jugoslov. Soc. u-druženja: štev. 12, E. Pittsburg; štev. 16, Clairton; štev. 51, Mo-nessen; štev. 57, S. S. Pittsburg; štev. 70. Ijarge; štev. 75. Ranki-na; štev. 77, Me Kees Rocks, in štev. 78 Ambridge, Pa., priredijo v nedeljo 18. avgusta skupen IZLET — PIKNIK na farmi Dew - Grove v Mil Wale, Pa., kjer "Bratstvo" običaj no prireja svoje piknike. Ta piknik je takozvan "Basket — piknik in vsakdo prinese seboj svoj "ltmč", s istega bo dobiti tudi na pikniku. Sodelovali bodo štirje pevski in štirje tamburaški zbori. Glavni govornik na izletu bo sodr. Cvetkov iz Detroh-a, Mich. Poleg pet vsa dit na E. se godbe, iu plesa bo še druga kovrstna zabava. K» r je čisti dobi -ek te ~ * namenjen jugo^j^^^^^ stičnemu časopisju v Ameriki, vsi zavedni delavci vabijo us u izlet! Kažipot: Vzame naj t* ___ Mili vale karo, katero je dobiti 6. ulici v Pittsburgu, ali pa ^ Ohio St.. v N. S. Pittsb. Peljati je do kraja linije in od nje je kreniti na levo in v nekaj minutah se doape do omenjene firme ZA BARBERTON, 0, Socialistični klub štev. b6 v Harbertonu. ()., je sklenil pri zad-nji mesečni «eji, da se vrši prihodnja izvanredna seja v nedeljo, dne 4. avgusta ob 9. uri dopcldne Boškotovi dvorani na Boliver Road. Ker se ima skleniti veliko važnega, .zaradi prihoda sodr. E. Kristan-a iz Ljubljane, je dolžnost vsakega sodruga, da se te se-udeleži. Uradniki za prihodnjih šest esecev so: Kr. Levstek, tajnik, 817 Wooster Ave; Fr. Mrkun, organizator,. 143 Huston Str., Mart-•eleznikar, zapisnikar, 432 Boli-er Road. S socialističnim pozdravom. Fr. Levstek, tajnik. J* m "Mož z batom" tolče naprej! Sodrugi in sodružice! Zgodilo se je nekaj nepričakovanega ! — Zgodilo se je nekaj, kar nas iz- nenadja. % "Moža z batom" je zadela — zelo prijetna nesreča! Silni entuziazem — navdušen-je.ki zadnje čase impža z batom" v tako dobro voljo, da je dobil posebne vrste 44fiber'\ Navdušenje mu je razpalilo kri.. Odkar je pred par tedni — začetkom julija — tako krepko zavihtel svoj mogočni bat, od tedaj tolče s tako silo — da sedaj ne more nehati! "Švung" je bil tako silen, da "Mož" ne more ustaviti Mdarcev, temveč tolče in razbija naprej in naprej s tako vnemo in s takm ognjem kakor da bi še manjkalo pol tisočaka! To je tista "nesreča'' ali pa sreča — kakor hočete. Zadnjo sredo (24. jul.) je "Mož" natolkel $1000 — hura!!r - ali mislite, da je potem nehal T Kaj še! On udriha naprej — ke-daj bo nehal, ne vemo niti ga ne maramo vprašati, ker bi ga morda Rinrtno razžalili. Mi mu damo na prosto voljo, naj tolče dokler ga je draga volja, dokler se dodobra iztolče — dokler ga "fi-ber" ne mine. "Mož z batom" dobro ve, da — kljub temu, da je tisočak že tukaj — je za njim precej velika rezervna armada, ktera čaka na zadnji odločilni trenotek. In ta rezerva se še ni oglasila — veliki avalanehe iz gotovih naselbin do danes še ni pri-drl ; pridere pa gotovo še te dni — in tedaj bo imel "Mož" zadosti! ... Zadnji teden se je odrezala Minnesota. Pa so rekli. <1a Minnesota spi! Kaj še! Minnesota je "alright" — pravi "Možakar z batom" in on ve. Da — sodrugi, vaše delo je storjeno! Iu storili ste veliko vec kot smo pričakovali. To zamore storiti le armada razrednozaved-nih delavcev, ki se zavedajo, da jim je potreben lastni list, ki mora zastopati njih pravice in bojevati njih boj. Izvršili ste svoje delo — mi pa gremo sedaj na delo. da izvršimo, kar ste nam omogočili izvr-^ šiti. "Mož z batom" naj med tem čssom pa le tolče naprej! ŽIVEL VEČJI IN MOČNEJ&I "PROLETAREC"! Sodrugi v Eurêka. Utah. so prod kratkem izvolili šolskega odbornika kljub temu, da sta bili nasprotni stranki združeni. Pri vsem tem pa nekateri ljudje mislijo, da so socializem le sanje ! Kje je Vincenc Kleamk? Svoj čas je bil v Oregon City, Ore. Za njegov naslov bi rad zvedel njegov brat John K lesnik. Kdor ve za njegov na«lov. nsj ga javi našemu upravništvu, ali naj se pa sam javi! igoslovanska socijalistiCna Zveza v Ameriki. EXSEKUTIVA: irtuU «t.. Tomo Beienlč, M. Lučič, Frank Podllpec, V. TomaAek E. B. Savle h, 8. Fabianlck. Frank Petrič, gl. tajnik, 111 Market St., Chicago, I1L Sej« ekeekutive »o veak prvi četrtek v meecu ob 8 uri «večer. Klubi, ki tole govorinke, naj m obrnejo na gl. tajnika. JYLVANIA: — i. ti. Pitteburtfh, Pa. .Iuko*I. mu-. »kupina, tajnik Irnnk Krntochvil, :>0fl (heetnut Ht. (jonemaut;''. P». — Jugoel. eoc. skupina, tajnik Jack Kocjan, Rax 508. IffcMtt City, Pa. — Jugoel. aoc. skupina, tajnik Krank Verbajs, Bex 140. M. Pttteburgh, P*.—Jugoel. eoc. udruienje, tajnik John Oraéanin, box 38« ^fk Pa. — J ugoel. eoc. klub, Ujnik B. Glaiar, Bex 77, Morgan, Pa. _ rton, Pa. Jugoel. eoc. udruienje, tajaik Mijo Zvonar, Blair Ste., B. 150. Weet Newton, Pa. — Jugoel. eoc. skupina, Ujnik Louis 8trekelj, b. 139. Muneeeen, Pa.—Jugoel. eu«-, udruienje, tajaik Nik. Hajdin, Box 451. go. Hid«* Pittsburgh. Pa. — Jugoel. ho««, udruienje, tajnik Vinko Hpaiiovirh, 5lSf> Jan. New Brighlou, Pa. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik Mijo Ljubek, Box 166; organizator T. Kruzich. Berrnime, Pa. — Jugoel. socialistični klub, tajnik Jos. Brie, box 136. Johnstown. Pa. — Jugosl. socialistični klub, tajnik Mike Ätrukelj, 872 Chestnut ht., Josip Zalokar, organizator. ^Erminic, Pa. — Jugind. soc. klub, tajnik Frank Lovfte, box 277. ¿arge, Pa. — Jugoel. socialist, udruienje, tajnik fttefan Janič, box 171. Willock, Pa. — Jugosl. soc. klub, tajuik Frank Dolinar, L. Box 112, organizator Jack Miklančič, L. Box 3. Braddock, Pa. — Jugoal. soc. udruienje, Ujnik 8. Mihalich, 22 — 5th ave. McKeea Kocka, Pa. — Jugoal. aoc. udruieuje, tajnik K. Crnkovič, 322 Phoenix 8t. Ambridg?. Pa. — Jugoel. eoc. udruieuje, tajuik Jos. AubaAič, Box 548. .Seje vsake tretje nedelje v nies, ob dopoldne u prostorih 8oc. Ed. Bureau. roifi: — r. 1 Chicago, 111. — Jugosl. aoc. klub, tajnik Frank Podlipec, 604 N. Curtis St., organiaator M. Kulovec. 4. La Ball«*. 111. — Jugosl. s»oc. skupina, tajnik John Kogel, 1037 — 2nd Ht. , Chicago, 111. — Jugoal. aoc. udruienje, tajnik Zivko Kadnovič, 1830 Bo Center Ave. r. Chicago. III.—Jugosl. ietiNko so««, udruienje, tajnica Frances Novak, 408 W. Elm Street. Chicago, 111.—Jugosl, soc. udruienje, taj. Rada Teofonov, 2318 Clybourn av. Oglesby, 111. — Jugosl. eoc. skupina, Ujnik Frank Alant, box 67. Wankegan, 111. — Jugoel. aoe. klub, Ujnik Joeip Petrovcič, 611 Market St Beje so vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v dvorani sedr B. Makniča. Panama, 111. — Jugoel. soc. klub, tajnik Joe Ferjančič, box 10. Virden, 111. — Jugoal. soe. klub, tajnik Hitu. Kaučič, Box 631. Seje so vaako 2. in 4. nedeljo v mesecu ob osmi uri zjutraj v Union Hali [56. Kast 8t. Louia, 111. — Jugoal. aoc. udruienje, tajnik John Badalich, 211 Exchange ave. ,60. Chicago, 11L — Jugosl. socialistično udruienje, tajnik Simon Fabjanich 2337 Wentworth ave. Livingston, 111. — Jugosl. socialističen klub, tajnik Frank Krek, P. O. 8pringficld, 111.—Jugoal. soc. klub, tajuik joe Kampoch, 1602 Capitol Ave. Witt, III. — Jugosl. aoe. klub, tajuik John Tnvornick, Box 135. [0: — Olencoe, O. — Jugosl. soc. ekupina, Ujnik Pavel Dolene, L. Bex 43.—Redne meaečne seje so vsako 2. nedeljo popol. pri sedr. N. žlcmbergerju. E. Yonngetown, O.-Jugosl. aoc. udruienje, Uj. Joe. Filipan, b. 521, Struthers. Ohio. 8Uel, O. — Jugosl. soe. skupina, tajnik Je«. Dernač, Bex 26. Clevelaad, O. — Jugoal. eoc. akupina, Ujnik M. Petrovčič, 5912 Proaser av. Joe. Rauch, organizator. — Seje ao vsako 2. in 4. nedeljo ▼ mesecu ob 9. uri dopoldne v Jaitee Halli, 6004 St. Clair Ave. Last Palestine, O.—Jugoel. eoc. akupina, taj. Jak. Istenich, b. 304. Seje ae vrie Tsako zadnjo nedeljo ob 2. uri pop. v mesecu pri eodr. Fr. Bogataju, p. Collinwood, O. — Jugosl. aoc. klub, Ujnik John Boiič, 452 E. 15sth St., Cleveland, O. 14. Youngstewn, O. — Jugosl. socialistični klub, Ujnik John Petrich, R. 2 Box 33 D.; organizator Matt Slabe, f6. Barberton, O. — Jugosl. socialistični klub, tajnik Frank Levatek, 817 Wooeter ave. 71. Cleveland, O. — Jugoal. socialistično udurienje, tajnik Peter Ple*ko, 1430 E. 40th 8treet. . , v< 1 Coll in wood, O.—Jugosl. aoc. klub, Ujnik Frank Koželj, 4429 Aapenwalle av. 7& Euclid, O. — Jugoel. eocialistični klub, tajnik John Ulaga, Cut Rd. A Ooldar St., organizator Karol Kotnik. [INDIANA: — t6. Indianapolis, Ind. — Jugoel. soc. akupina, tajnik Filip Oodina, 909 W. Pearl 8t «i. Clinton, Ind. — Jugoel. soc. kkib, tajnik Victor Zupančič, box 17 H R — Organizator L. PraAnikar. Seje so vsako prvo nedeljo ob 5 uri popoldne. It. Gary, Ind. — Jugosl. eoc. udruienje, Ujaik Geo. Maravick, SIM Waeh-ington Street. 58. Indianapolia, Ind. — Jugoel. soe. udruienje, Ujnik Joca Petrovich, 607 W. Washington Street. ^ (WISCONSIN: — 1 9. Milwaukee, Wie. — Jugoel. eoc. udruienje, Ujnik Frank Linieh, 527 Greenbush St. 11. Kenosha, Wis.—Jugoal. soc. udruienje, taj. Ouetav 8zekely, 211 Coledony 8t. Organizator M. Cubrilo. — Seje »o veaJto zadnjo nedeljo v mesecu v na So cialiet. gl. stanu. 35. West Allis, Wis.—Jugoal. soc. udruieuje, taj. L. Cvijanovich. 551 — 60th 8t 47. Milwaukee, Wis. — Jugoel. see. skupina, tajnik Fr. Novak, 257 — 1st A*e. Seje so vsak drug petek v mescu. KANSAS: — 30. Breezy Hill, Kann. — Jugoel. toe. ekupina, tajnik John Lekie, Box 94. 31. Weat Mineral, Kans.—Jugoel. eoc. ekupina, tajnik John Oorftek, box 489. Stone City, Kaue.—Seje eo veako 1. in 3. nedeljo v mesecu ob 4 uri popoldne pri Ätef. Deliču. 1*4. Fronten ae, Kans.—Jugosl. eoc. skupina, Ujnik Frank Krajzelj, Bex 108. [79. Fleming, Kans., Ujnik John Molka, R. K. 2, Cherokke, Kans. 80. Franklin, Kans. — Jugosl. aoc. klub, Ujnik Frank Vegel, R. R. 4, Box 143, Girard Kans. 81. Skidmore, Kans.—Jugoel. soc. klub, tajnik Frank Cemaiar, Box 34. 82. Carona, Kans.—Jugosl. soc. klub, tajnik Blai Mezori, Box 162. [MINNESOTA: — 122. Chisholm, Minn. — Jugoel. eoc. udruienje, Ujnik Joe Drobnič, box 152. »4. Aurora, Minn. — Jugoel. eoc. klub, Ujnik John Mihelich, Box 291. HCHIOAN: — 18. Calumet, Mich.—Jugosl. aoc. udruienje, tajnik Joe. Ozanich, 407ft—5th St 61. Detroit, Mich.—Jugosl.soc. udruienje, tajnik Thos. Stepich, 279 Theodore 8t.; organizator, Jos. Mantony. H880URI: — • 14. 8t Louie, Mo. — Jugoel. eoc. udruienje, tajnik Joe. Filipovieh, 1407 Salie-bury Street. MONTANA: — 1. Red Lodge, Mont. — Jugoel. eoc. klub, atjnik Louis Yeller, Box 47, organizator Frank Doniček. OREGON: — Oregon Citv, Oreg. — Jugosl soc. klub, tajnik John Kurnik, Box 244. 47. Portland, Ore.—Jugoel. aoc. udruienje, tajnik J. Obad, 1088 Se. Front St. N1W YORK: — 13. New York, N. Y. — Jugoel. eoc. udruienje, taj. Josip Perftak, 89 St. Marks Place (8th Str.) WASHINGTON: — Kofllyn, Wash. — Jugoel. eoc. udruienje, Ujnik Geo. Janaček, box 188. ¡WYOMING: — 44. Saporior, Wyo. — Jugosl. aoc. ekupina, tainik Lukas Qroeer, Box 341. 8eje eo veako drugo nedeljo ▼ meeecu popoldne ob 2. uri v Hali K. Peruftka S AS: — Port Smith, Ark.—Jugoel. aoc. klub, Uj. Frank Porenta, R.F.D, 3, Box 147. Hrana in idravje. Hrana Ima mnogo opraviti z našim zdravjem, to je znano dej-•tvo, vendar moramo vedno imeti v nrnlih, da ena in ista hrana deluj« različno na razne ljudi. Mareiktera hrana je slaščica «nega. d očim nikakor ne prija drugemu, filovek, ki ima svoje [ttisli na pravem mestu ho narav-odklonil jesti hrano, ktera mu prija m ho, tudi v najmanjše j ijetioati po kosila vzel Tri- nerjevo ameriško zdravilno grenko vino, ktero mu bo uredilo prebavo. To zdravilo ima zelo krepak učinek na prebavne organe m na drohorvje, isto tako tudi v slučajih nervoznoati in slabosti, pri bo. lečinah in krčih, v nenadnih napadih revmatizma in neuralgije. Ne vsebuje« nikakoranih nevarnih anovi, ker obstoja samo iz grenkih zelišč in rdečega vina. V lekarnah — Joa. Triner, 1333 —1339 8. Ashland Ave. Chicago. Illinois. TISKOVNI FOND. Prej ukazanih $911.37 "Moi s batom" i 38. in 39 na. biralno polo. Nabiralec Martin Jurečko, Columbus, Kana.: Skidmore, Kans.: Neiineuovan ................50 Martin «Jurečko...........50 Anton M ave...............25 Simon Hribernik...........25 Frank Cctnazar...........25 John Slapšek .....».......25 Jack Knafcle.............25 Math Dabalack...........25 Joe Uistreg...............20 John Jekos...............20 Aiitou Svetik.............20 Anton Padar.............20 Simon Repo vi.............15 Neimenovan .....................10 John Zakrajšek........... Lovrenc Malh*.............10 John Scheine...............10 John Kramar.............10 Louis Hribernik...........10 Mathias Berčan...........10 Jack Zupane .............10 Perd. (Vrček .............10 Bernard Hobar...........10 •John Gregorič.............10 Anton Kranje.............10 Florjan Peternač.........10 Anton Jamo i k..............10 I ¿ou i s SajHir .............05 George Sajevic...........05 Anton Mihelič.............05 Val. Virtic...............05 "Moi z batom" i 40, 41. in 42 nabiralno polo. Nabiralca: Frank Lovse in Val. Urbas. Herminie, Pa. Soc. klub, štev. 69........$:*.00 Frank Lovše .............50 Val. Urbas...............50 Anton Svetik.............50 Frank (Merman .......... ' .50 I^oui« Coš.................50 Ferd. Klopčič.............50 Frank Suštarčič...........50 John'Koka 1...............50 Anton Sornig.............50 loe Laharnar...........40 Joe Moliar...............25 Andrej Majdič ...........25 Ant. Jezbinšek.............25 Mike Tori.................25 Mike Žagar ...............25 Steve Guna...............25 Joe Jesih ..................25 Martin He bar.............25 Gašper Turenšek .........25 Ant. Hahne...............25 John G a l>er ...............25 Frank Pergar.............25 John Hahne ...............25 Ixniis Žagar ...............25 Toe BarliČ ...............25 Ignas Kol ar...............25 Frank Gradišek...........25 Joe I Volka................25 loe Gradišek .............25 John Belobjanka ...........25 Frank Gradišek...........25 Martin Barlič.............25 Urh Jagodic ...............25 Anton Marko ............ 25 nk Terbevšek ........ .25 korene Terdin.............25 lohn ITlčar ............- . .25 lohn Perič ...............25 Frid Puh lovi t z ...........25 Miha Stem...............25 l^niis Slebir...............25 Ant. Bi/ja k...............25 ioe Drap.................25 Rud. Aberšek.............25 Joe Radišek..............• .25 John Kaus .............. * .25 John Kozel .............. .25 Martin Urana ........... .20 John Bizil ...............15 Toe Jesih.................10 Luka Stervašnik...........10 "Moi c batom" z 42 nabiralno polo. — Nabiralec Jos. Bric. Jugosl o v. -soc. klub, štev. 6;J Herminie. Pa............. $2.00 Herminie, Pa, štev. 2.: Jo«. Božič 1..............50 Joseph Bric...............50 Louie Bric ...............50 Jack Svečnik.............50 Paul Sirea ...............50 Val. Drejšhar.............:{0 Jos. Murgl ...............25 Leo. fciiock ...............25 Frank Strojan.............25 Urban Krzen .............25 Nik. Vodopivec...........25 Krist. Bol ko...............25 Jos. Koncilija.............25 Ant. Vidic ...............25 Jos. Božič II..............25 Fr. Rome.................25 George Anžur............ 25 Ant. Tomašič.............25 Frank Kastele.............25 Jack Kokalj ...............ao Frank Segs...............15 John Piers ...............10 "Moi i batom'* s 43 nabiralno polo. — Nabral M. Kulovic na pikniku chikaških društev S. N. P. J. v Willow Springs, 111. A. Omers, So. Chicago, III. .05 J. Fugrna, So. Chicago, 111 .25 J. Gradišar, Chicago, III .. .25 Tony Fabijan, Chicago, 111. .25 F. Kodrtf.................25 Neimenovan, stev. 1.......10 J. Primožič...............05 Jo« Bratoa, Joliet, 111......25 John C«eh, Chicago, 111.....15 F. Bostič Chicago, 111....... 1.00 A. Brenee, So. Chicago, 111. .10 F. Krselic, So. Chicago, 111 .10 L. Skubic So. Chicago, III. .10 J. Krwtan ..................10 Matt J. Dark, Chicago, 111. .10 V. Cukale. Chicago, III. .. .10 "Moi s batom" s 44 nabiralno polo. — Nabiralca: Frank Krek in Anton Toina&Č. Livingston, m.: Frank Cerne.............50 Ben Bozovičar.............25 John Medved .............50 Karol Dernač.............50 Frank Ren ko.............25 Frank Kmet-...............25 Anton Tovornik...........10 Frank Mlekuš .............25 Frank Se bič ;............15 John Henko ... v........10 Steve Vrišnik .............10 Friedrich Ilaring.........15 Mike Strašeč.............15 Frank Copi ..............* .15 Bernhard Sauerbauin.....15 Jakob Korošec ...........15 Andrej 1*1111 .............25 John Mourin .............20 Albert Svaiger...........20 Adolf Anfert .............25 Mike Schibert............ .25 Mike Jerman.............25 "Moi z batom" g 45. nabiralno polo. — Nabral Mike Kulovec na seji dr. Francisco Ferrer, štev. 131. S. N, P. J., Chicago, m.: Mike Kulovec.............25 Izidor Steiner.............25 Felix Seiyak .............25 Edw. Del les...............25 John Verderbar...........2° Frank Pet rieh.............25 Frank Bratkovich.........25 Andr. Mikuleič...........25 Martin A In je vie.......... 25 J. Z—k ...................25 Ivan Molek ...............50 Za "Moia z batom" nabral v Forest City, Pa., Fr. Verbaja.: Frank Verbajs ............ $1.00 Vide Grm ................ 1.00 Ignatz Verbajs...........50 Anton Drašler.............25 Za "Moia z batom" nabral v Aurori, HI. John Blažič: Alfonz Kossller...........50 John A juter...............50 A. M. Lüllhart...........50 Anton Ejdnik.............25 Frank Koss...............25 Frank Praprotnik ...... .15 Math Raspolich...........25 Martin Zelenšek...........25 Frank Lokar.............10 Jos. Sterinljan ...........10 Ant. Zefran _____*...........10 Ivan Jerina ...............10 Leopold Vesel .............15 Jožef Kocjan.............10 John Cosa.................10 Peter ('osma .............25 Gašper Ahačie.............10 Jernej Verbie .............10 John Kimovee............ .25 L. Javornik ...............:{0 Janez Blažič .............. 1.00 Za.. Moia z batom" nabral Fr. Koželj na .seji dr. 44Tolstoj", štev. 26. S. S. P. Z. v Collin wood Ohio .................. $2.10 "Moi s batom" s 46. nabiralno polo. — Nabiralec — John Teran, Ely, Minn.: Potnik ...................25 John Teran...............25 Jernej Janežič ...........25 Jernej Boljka.............25 A. Hrast.................25 M. Marolt .................10 Neimenovan ................10 J. Butala.................25 M. Zupančič ...............10 Fr. M an in ja k .............25 F. Antončič...............10 J. Kovač.................10 Joe Gradišar.............25 John Gouže .............. 25 M. Lelm! .................10 L. Grošelj .................10 John Tomšič .............10 Joe Sprajcer.............10 John Gredica .............10 J. Lukež .................05 M. Presar.................05 Neimenovan (1)...........05 Neimenovan (2)...........05 Neimenovan (3) .......... .05 J. Gartnar ...............05 "Mož z batom" s 47 nabiralno polo. — Nabiralec — Jernej Ver-čič, Cumberland, Wyo.: Barto| Erlen ............ $1.00 Anton Shiffrar .......... 1.00 Lovro Shiffrar .......... 1.00 Jtrnej Vereič.............50 Anton Galičič.............50 Ignacij Bozovičar.........50 Andro Furt una...........25 Anton Hafner.............25 Frank Ca d ei.............25 John Cobler...............25 "Moi i batom" s 43. nabiralno polo. — Nabiralec. John Mlakar, Claridge, Pa.: Pri dr. Bratoljub, štev. 7. S. N. P. J nabrano ..........$1.50 Pri dr. štev. 2. S. S. P. Z. nabrano: ------- John Mlakar .............25 J. Srebemak . ..............20 BI. Likar................* .10 J. Kastelic ...............10 F. Kastelic...............10 V. Rednak .............; .10 "Moi s batom" s 49 nabiralno polo in s armado pestoterih. — Nabiralec John B. Mihelich, Aurora, Minn.: Jugoslov. aoc. klub štev. 54, $5.00 J. B. Mihelich............ 1.00 J. G. Mihelich............ 1.00 Joe Sile ................... 1.00 Fort. Šile ................100 Jakob Snoj............... 1.00 Louis Nosne ............. 1.00 Frank Jamnek ............ 1.00 John Zidar .............. 1.00 Vinc. Lesar .............. 1.00 An i. Levstik .............50 Math Dremelj.............25 Anton Bavdek ...........25 Frank Viršek.............25 "Moi z batom" a 50. do 54. nabiralno polo. — Nabiratelji: Fr Merkun, John Prime, Fr. Kramar Frank Merzlikar in Fr. Levstek. Barberton, Ohio.: George Trinko............25 Frank Zcipec .............10 Jack Skubc...............10 Tony Devjak .............10 Frank Baudignal.........10 Frank Virant.............10 John Bovha...............10 V. Haidin .................25 Jakob Boh ...............10 Anton Ben ko.............10 John G ran t...............25 Jožef Lekšan.............10 Frank Tonja .............15 John Zapee...............10 John Zupcc .............. • .15 Joe Koss.................40 John Stražišar...........10 Frank Merkun...........10 TA..................15 Martin Zcleznikar.........50 John Balant .............25 J. Dormi»h...............25 J. Debeec.................25 F. Fačke .....:...........10 Tony Lužar...............25 A. Arko .................25 Jos. Troha ...............10 Peter Tancip.............10 John Prime ...............25 Frank Kramar...........25 John Kasteie.............10 Frank* Markovié..........10 Frank Levstek ...........10 Louis Skubel .............05 Ig. Hude.................10 Jernej Gorišek . ........25 Steve Tarnaczi...........25 Andrej Buntič.............10 Steve Planšak ...........10 John Jankovič ....... .. .15 Mal i ja Golobic ...........10 John Mazi ...............10 Frank Virant.............10 H. Keusiuger.............10 Frank levstek .......... 1.00 Cleveland Ohio.: Lojz ZnidaršiČ ...........10 Jakob Mihelčič ...........10 Anton Gradisher.........10 Rudolf Zgajnar ........r. .20 John Balant .............25 "Mož z batom" s 50. in 56. na, biralno polo. — Nabiralca John Koklieh in Pael Posega. Na seji dr. 41 Postojnska jama", štev. 138 S. N. P. J. Canonsburg, Pa: John Koklič ............ $1.00 Paul Posega ............ 1.00 Mike Podboj ............ 1.00 John Podboj ............ 1.00 Anton Martinčič ........ 1.00 Ignac Tomšič.............50 Mike Sirk .................50 Matije Kokel.............50 Josip Koklič .............25 John Rupar.............. .25 Frank Tomšič.............25 Albin Florjančič.........25 August Hiška.............20 Anton I/avrenčič.........25 John Cesnik...............25 Jakob Cernetič...........25 Paul Ceisnik...............25 Jo*ip Tomšič.............25 Neimenovana .............25 Matija Kastelic...........25 August Oklešen...........25 Mike Zupančič...........25 Jakob Paučič.............25 Frank Pelhan ............ .25 Frank Sever .............25 John Zigon...............25 Josip Ambrožič...........50 John Pregar.............25 Jernej Mesojedec.........25 Josip Pregar.............25 John Cesnik .............15 Frank Kic ...............25 Frank Kastelic...........25 Jakob Smerdel...........25 "Moi s batom" t 57. nabiralno polo. — Nabiralec.— Jos. Drobnič h, Chisholm, Minn.: Jožef Palčič .............25 Jos. Drobnich ............ 1.00 Frank Klare ............ .25 Joe Dren.................25 John Janko...............25 Anton Tratar.............50 Jakob Drobnich...........25 John Tratar .............25 Dominik Zobec .......... 1.00 Tomaž Vidmar .......... .25 John Pires ...............25 Anton Mahne.............50 John Türk .............. 1.00 J. Mlachar...............25 Joe IJle...................50 Anton Hren...............50 John Baraga .............50 Valfjntin Kukec...........25 Tom Clo*.................25 Juhu Nhetina.............25 Stee Krainik .............25 John Strle...............25 Joseph Klatuik...........25 John K lun ...............25 George Chrep.............50 "Moi s batom" s 58. nabiralno polo. — Nabiralec — Fr. Kaučič, Dunlo, Pa.: Frank Kaučič ............ $1.00 August Samec.............25 Jakob NagiiČ ............ .31 Anton Poje...............25 Jakob Sterle .............25 Josip Zalar ............ .25 Anton Hribar.............25 Frank Naglic.............15 Andrej Kašca.............50 Ivan Hribar .............10 Frank Bavdek ...........25 Ivan Naglič ...............17 Anton Ošaben.............50 Zalar Ivan ...............25 Frank Oeepek ...........50 Louis Kranje .............50 Vinko Bokale.............50 Jos. Korošec, St. Michael Pa .15 Ivan Bovha, Lloydeil, Pa. .20 I: Suhadolnik, So. Fork, Pa. .25 Scalp Level.: Jos. G ra hon ja ............ .25 Ilcršič Joe ...............25 Louis Sterle ............i .10 "Moi z batom" z 59. nabiralno polo. — Nabiralec Ant. Ausec, Staunton, IU.: Društvo štev. 11. S. S. P. Z. $1.50 Anton Ausec ............ 1.50 Jack Konchina .......... 1.00 Frank Ausec.............50 Neimenovana ............. .50 C. Schoffneegger.........25 "Moi z batom" g 60. nabiralno |K)lo. — Nabiralec — *Y. Gorenc, Fort, Smith, Kans. " Jenny Lind, Ark.: Frank Hoznar«...........25 Lukas Podbregar.........25 Alojz Grilc...............15 I^eopold Kolene...........05 Martin I^apornik.........25 John Arkar.............. _25 Frank Stocin.............25 Frank Kline...............15 Frank Porenta .......... 1.00 John Pičak...............25 Tom. Kerhlikar...........25 Fred l>ernov»e,k i.........10 John Spe r lic .............10 Henrik Kodaber...........20 Jos. Zcleznikar...........25 Jakob Skerjanc...........25 Jakob Klanenik...........25 Andy Terček .............25 Mak-s Rihard .............25 J. Logay .................25 August Pudlas...........25 Matež Kaueič.............25 Peter Ver bič .............25 An*on Terček .............25 John Vestniorland ........ 25 Ulli Griffeid .............25 Jožef Pnn«*ersiČ...........25 Anton PečaoT .............. .10 John Moeilnikar.........10 Skopaj 1143.45 Hfl Še danes naročite en iztis slavnega romana "JUNOLE", kjer so popisane delavske razmere chicaških klavnic. Cena znižana na dolar ■ poštnino vred. Upravniitvo Proletarca. leveee prolktakec Avstr. Slovensko Ustanovljeno Bol. Pod. Društvo 16. januvarja 1892. Sedež: Frontenac, Kans. GLAVNI URADNIKI: Predsednik : MARTIN OBERŽAN, Box 72, Mineral, Kan«. Podpred». : FRANK AUGUSTIN, Box 360, W. Mineral, Kan«. Tajniki JOlir ČERNE, Box 4, Breezy Hill, Mulberry, Kan». Blagajnik: FRANK 8TARČIČ, liox 245., Mulberry, Kans. Zapisnikar: LOUIS BREZN1KAR, L. Box 38, Frontenac, Kana. • NADZORNIKI: PONGRAO JUR&E, Box 357, W. Mineral, Kans. ANTON KOTZMAN, Frontenac, Kans. MARTIN KOCMAN, Boi 482, Frontenac, Kans. POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, Woodward, lowa. JAKOB MLAKAR, Box 320, W. Mineral, Kans. JOHN ERŽEN, Jenny Lind, Ark., Box 47. Sprejemna pristojbina od 16. do 40. leta znaša samo eden Dolar. Va: dopisi se nuj blagovolijo pošiljati, gl. tajniku. Vse denarne pošiljat ve pa gl. blagajniku. solidarnost. Človek je potoval po trnjevi po* ti življenja sani. Šel je in šel po tej trnjevi poti naprej in nepopisne ovire in zapreke so mu jo ovirale . . . Beda, glad, mraz. sneg, dež, div je zveri, vse mu je bilo na poti iu mu pretilo smrt. Mnogo je človek pretrpel in «lednjie prišel pred velikansko skalnato pečino, kalero ni bilo mogoče preplaziti. Po tolikem trudu in trpljenju se . je moral ustaviti sredi poti, uničen in pobit. Oh, obljubljena dežela, po kateri «etn hrej^enel in želel — nikdar te ne bom videl, nikdar ne dos|>em k tebi. Tako je tužno vzkliknil poto-valec ter se obupan vrgel na tla, da bi čakal smrt. ki naj bi ga rešila muk iti težav. In •/« njim je prišel drugi |»otovalec. ki je ravno tako trpel kakor prvi. Tudi njega se je |>olotil obup in se je zgrudil tik prvega na vlažno zemljo. In prišel je tretji, četrti, peti, šesti človek ?m> isti poti. Vsi so iskali obljubljeno deželo. Toda konec je bil vedno isti. Obupani ko vsi obležali v jarku. Za njimi je prieapljal starec previdno in počasi in zagledal vse te obupane ljudi. Ironičen smeh se mu je prikazal na obrazu in debela grba se mu je prikazala na čelu. Oh. ljudje moji I — jih je ljube-" /njivo nagovoril — al> vas ni sram, da tako hitro obupate? Kar ne more en sam. bi inorda ne za-mogii solidarno vsi? Ce sam ne moreš preplaziti skalna.e pečine, potem si moraš dobiti pomoč. Vsi iščete obljubljeno deželo, vsi hrepenite po njej, vsi «i želite tja — zato je tudi naravno, da si morate tudi vsi solidarno pomagati. Vsta-nite — je nadaljeval starček — in podajte si roke; kar ni zamo-gel en sam, to boste zamegli vsi z združenimi močmi. In res so ga ubogali iu val!ali ter novo hrepenenje se je vzbudilo v njih «hišah. Lotili so se dela. lomili so ^kalo, pletli so vrvi, zidali so mostove ter «o po velikem trudu in heju nreplazili ogromno skalo, ki jim je bila na potu. Marsikdo se je tam ponesrečil in zgubil živ 1 jen je. Pokopali so ga častno. Toda novi prišleei so se jim na tem napornem delu pridružili. Mala peščica ljudi je postala armada, ki potuje v obljubljeno deželo. Še je dolga pot do tja; še se pojavljajo ovire iu zapreke, toda soli-darnnst vse premaga — in po tej noti potuje danes ogromna množica v obljubljeno deželo . . . Tovariši, sotlrugi! Ti* i obupani ljudje «mo bili mi. Tisti starček je skušnja, ki nas je podučila o solidarnosti v organizaciji. Pojdimo naprej po težavni poti in prišli bomo, kamor hrepenimo! MILWAUKEE, WIS IN OKO UCA. Vaem «vojim prijateljem in znancem nazcanjam, da sem st-preaelil iz 1730 St. Paul Ave. na 118 Muskega Ave. v velik in lepo url jen saloon, kjer ae vedno dobi sveže pivo, izborno žganje, staro in pristno vino ter linijske srnodke. Vsi moji znanci z mesta, kakor tudi iz Racine, Kenoshe in drugih bljižnih mest, naj vzamejo "transfer" na Clybourn Ave. do 13th St. in naj vprašajo za svojega starega prijatelja FRANK HRŽIČ-A. Milwaukee — Wisconair Borchardt Bros. Krojačnica, zaloga oblek in druge moške oprave. 347—349 GROVK STREET. Obuvala M mailt*: od $1.60 dofi.flO M irnakat: od $1.00 do H.A" u otrok«: ud tur do $3.60 Mi vati hočemo vselej zadovoljiti AHRENS&VAHL 355 Grove St Milwaukee, Wis. SLOVENSKI SALOON . LOUI8 BEWETZ, 198 lat Ave., Milwaukee, Wis. lzborna pijača, izvratna post režija. Vsakdo uljudno sprejet. Milwaukee, wis Mill LOUIS BEROANT 267 — lat Avenue priporoma Slovencem In Hrvatom svoj dobro saloteni KALOON. ANGLEŠČINA. Mi poučujemo anglei£ino iu lepopisje te peto leto. i »to potom dopisova uja. Dobri uspehi. Lahka metoda. Učite se do»ta. Pouk traja do tast metu» cev. Šolnina nt/k a. Piiitu po pojaiinila te danes. Slovenska Koreapondenčna 6ola, 1380 E. lOth St., Cleveland, Ohio. (PrejSnji uaslov; 6119 8t. Clair Ave. 8. B. 10). FOTOGRAF L HAGENDORFF ima znižane cene za POROČNE in BIRMANSKE alike. 173 Reed St. MILWAUKEE, - - - WIS. Dr. W. C. Ohlendoif, m. Dj Zdravnik sa notranja bolasnl in ranocalaik. Izdravnitka preiskava brozpls*n<>—Dla êati je le zdravila, 1924 Bins l«Und Ave., Chicago, l'reduj* od 1 do 3p« ï°¿*tL, w° îV#é*r 1,VBD Ch.cags ■ivoéi bolniki naj pite jo slovensko. "Feeling Better Already ajdiiiYou i" Sreče som, ker sem poslušal vaà svet in se zdravil z Dr.Richterjevim Phih-Expellerjeri. Ozdravel me je bolečin v grlu in križu, da se počutim sedaj čisto zdravega. Vsaka družina bi ga morala imeti. Čuvajte se ponaredb. 25 in 50c. steklenice. r. AD. RICHTER O CO.. 115 Pearl Street. New York. N.Y. Dr. Rkktorj«™ Congo PiluU olnJUjo. (25e. all 50c.) * > I POZOR BRATJE SLOVENCI! Ali fte veste kje je dobiti najboljlo mea po najniiji ceni? — Gotovo v mi vi prvi 81oven«ki moderno urejeni mesaiei Ferko Bros., 271—1st Ave. in Park St. \ Tu se dobijo najokusnejte svete in prekajene KRANJSKE KLOBASE. kakor tudi jetrne ln krvava domačega izdelka ter najokuanejie FREKAJENO MESO; vse po najniijih eenab. Pridite in prepričajte sa sami o natih cenah kakor tudi o kakovosti natega blaga. NIZKE CENE IN DOBRA POSTREŽBA je nate geslo. Ne posablte na« torej obiskati v nati novi mesnici v Joa. Tratniko- vera poslopju. milwaukee. wis. Telefon: South 3518. DOHODKI IZDATKI Kraj društva êï If ££ Vstop-nia* Mesnin» 2«n»ki iwnn. ZaMtali j dol* Razni dohodki .1 Skupni ! d< hoilki Izplačane •lartniae Bolniške podpore Rasni isdatki Skupni isdatki Poslano na centralo Od can trni« opln^n pod pare II a OJ* II Frontenac, Kans..... 1 $ 6.00 ♦ 526.75 $ 75.00 $ .50 ♦ 12.00 ♦ 620.25 $ SOOJOO ♦ l.rXoo ♦ 435.ÖO ♦ 478.25 189 102 (.'hicojiee, Kans...... A —.— 152.50 21.50 —.— —.— 174.00 100.00 120.00 !34 220.34 69.16 15.50 36 28 Nelson, Kans......... 3 —.— 80.60 8.50 —.— —v— 68.50 —.— 42.00 ( 42.00 1 40.75 14.25 13 10 Mineral, Kans........ 4 3.00 493.50 67.00 —.— .10 563.60 300.00 213.00 513.92 349.68 139 91 Weir, Kans........... 5 —.— is; JS 21.50 —.— —.— 208.75 —.— 253.00 —- 253.00 —.—• 44.25 49 29 Vale, Kans........... 6 —.— 202.50 33.00 87.00 —.— 322.50 —.— 209.00 .50 209.50 133.50 19.50 56 41 Curanville, Kans...... Fleming, Kans........ 7 —.— 20 H. 75 28.00 16.05 —.— 252.80 —.— 343.00 , ___ 343.00 2.40 106.25 61 10 H —.— 128.75 12.00 -y- .20 140.95 ——,— 12.00 .60 12.60 128.35 35 17 Itadlej, Kans......... 9 —.— 178.00 23.25 - —v— 201.25 —.— 212.00 212.(8) 26.50 37.25 5? 33 Jenny Lind, Ark... 10 —.— 206.25 31.75 4.20 3.00 245.20 —,— 144.00 .70 144.70 100.50 61 46 Hreezv Hill, Kans.... 11 —.— 376.25 40.25 —.— —.— 416.50 ——.— 255.00 1.39 256.39 160.11 ___ 102 56 Cherokee, Kans....... 12 —.— 111.75 17.00 —.— 1.50 130.25 ——.— 44.00 — 44.00 57.25 __ 30 21 Adamson, Okla........ 13 2.00 110.00 6.75 40.68 —.— 159.43 36.00 .69 36.69 122.74 i _ 34 9 Mavnard, Ohio....... Pittsburg, Kans....... 14 —.— 100.00 8.(H) —— —.— 108.00 39.88 31.CM» .43 71.31 • 76.57 __ _,_ 26 11 15 —.— 111.25 14.75 —.— 4.25 laojs — 79.00 2.30 81.30 74.75 25.50 31 20 Franklin, Kans....... 1« 5.00 IMJO 31.75 —.— 3.15 232.40 300.(8) 99.50 399.50 132.90 — — 58 42 Car ne v, lowa......... 17 1.00 106.00 12.00 .63 .15 119.78 —,— 71.00 .29 71.29 68.09 19.60 34 19 Wintenpiarters, Ftah. 18 4.00 111.50 6.75 —w— —.— 122.25 —__ 27.00 __ — 27.00 95.25 __ _ 30 10 Black Diamond, Wash. 19 23.00 142.50 8.25 —,— —.— I7S.T5 —,— 80.00 4^38 84.38 89.37 __ ■ 37 11 Ely, Minn............ 20 2.1.00 31.25 —.— —.— —.— 56.25 —.— —.— .22 .22 58.03 —.— 24 J — ¡$69.00 ♦37;»7.25 ♦467.00 ♦ 149.06 1 ♦24.35 (♦4446.66j♦1,039.88 ¡♦2,405.50 | ♦ 12.7Ü $3,458.14 ♦2,2ft. 18 $282.10 1078 j 636 Dohodki Centralne uprave. Gotovine dne 31. marca 1912......................$2,298.14 Krajevna društva poslala........................ 2,262.15 Posojeni denar vrinjen .......................... 50.0<» Obresti do posojenega denarja.................... 3.00 Skupaj ....................................$4,613.20 Isdatkl. I/plamena smrtnina: Za Luka Peer pri drttš. št. 16........... Za Terezijo Werholc pri dru*. At. 4..... Za Modesto Kornelo pri d rut. ftt. I....... Bla* Bezgov&ek, odškodnino pri drui, St. John Oblak, pogrebni stroski pri drut. At. Priinankljaj bolniških podpor........... Tiskovin...................-.......... Seje gl. odbora.......................... Kz press in poštnina .................... Olasilo—Proletarer pl. do 30. junija t. 2 Omare za tajnitki in blagajniški urad. Pe^at Centralne uprave................. Plaia in stroAki gl. tajnika . . . ........ Plača in stroški gl. blagajnika........ Plača in stroški «I. predsednika...... Plača in stroški gl. pregledovele.eai knjig Rasdelnlk skupnega premoftenja. MoAki oddelek ..........................$2,261.23 Ženski oddelek ......................... 624.00 Skupaj gotovine ................................$2,8*5.23 Posojilo na mortgage............................ 1,025.00 Posojilo na note................................. X52.91 Znaki in kape................................... 112.80 2... 14 300.00 900.00 300.00 100.00 39.8h 232.10 05.00 is.40 14.80 60.00 41.OS 4.00 74.20 25.80 7.50 24.40 Skupno premoženje dne 30. junija 1912........$4,875.94 Isdatkl. Dnevnica in stroski zastavonoše.................4.00 Stanje blagajne 30. junija 1912..............♦ 48.20 Račun Avstrijske dvorane v Frontenac. Kans. Dohodki. Bilanca 31. marca 1912..........................$ 20.04 Najemnina dvorane in drugo..................... 238.45 Izposojeni denar ................................ 40.00 Isdatkl. Skupaj....................................$1,6MS.06 Zastavni fond. Bilanca 11. marea 1912.................... Društvo Frontenac At. 1 poslala............ Društvo Yale At, 6 poslala.................. DruAtvo Ha d ley At. 9 poslala............... MARTIN OBERŽAN. gl. predsednik. Poprava delo in razsvetljavi Zavarovalnina iu obresti... v $ 28.00 16.00 5.20 ... f 3.00 $ 52.20 Posameznim osebam , . . . ♦ 298.49 158.00 67.85 65.75 ♦ 202.60 i. . ♦3,035.00 .. 2,502.91 TUJCEM priporočam svoje dobro urejeno prenočišče in restav. racijo, domačinom pa svoj saloon, vsem skupaj pa vse. IG. KUŠ L JAN 229 lat Ave. milwaukee, wis ALOIS VANA — izdelovatelj — sodovice. miotralnc vode lo raznih neopojnih pijač. 1837 8o. JFiak 8t. Tel. Canel 14U « " ..........' ' n IIIIII LOUIS RABSEL moderno urejen salun Ii 411 8RAI0 HL, IEI0SNI, «I Telefon 1199. L STRAUB URAR 1010 W. 18th 8t. Chicago, m ima veéjo aaJogo ur, veriii«, prm» nov ia drugih dragotia. Izvrtujs vaakovrataa popravila v tej stroki p« aiakJ M. A. Weisskopf, M, D. Iakušen idravnik. 11 rad u je od 8—11 predpoldn« in od 6—9 zvečer. 1842 so Ashland Ave. Tel. Canal 476 Chicago. Iii AVSTRO -AMERIKANSKül Crta. ÉJIMIZKE CENE POZOR! SLOVENCI! P0Z0RI S A L O O N a modernim kegljišče« HveSe pivo v aodtkih ta buteljka* ta druge rajmovratae pijaie ter aaijtk* «MMlke Potaiki dobe ¿~i.no pr*M «iMe aa nizko aaao. Poet res ba točna ta Ubenia Vaem Roveneom ia drugim 81»va»os as toplo priporoma MARTIN POTOKAR, 1625 So. Centre Ave. Chicaf« Velike ugodnosti: električna luč, izvrstna kuhinja, vil zastonj, kabine trctjiKa razpreda na parnikn Kaiser Franz Jožef I. In Martha Washington Na krovu se govorijo vsi A vstro ogersi jeziki. Družbeno ladjevje parnikov na dva vijaka: Kaiser Franz Jožef Martha Washington, Laura, Alice, Argentine, Oceanic; NOVI PARNIKI V DELU. Četrt-letni račun Avstrijsko-Slovenskega bolniško podpornega društ v Frontenac, Kans., od 3L Marca 1912 do 30. Junija 1912. Pottsekov SALOON 1237-lst St.. La Salle, 111 To« tw, ipmtlui podrejMie pi|a* prtpnroèa rojakoa aa obtom Za vse informacije se obrnite na ¿lavne zastopnike phelps bros. & co 6n'l Agt's, 2 Washington St., New York ali pa na druge uradne zastopnike v Združenih državah in Canadi. ROJAKI * WaukCflanuj > Ce kocete piti dota ^Ps**^ pijače in ae aabavilj po domače pojdite B« Mahnich-u, 799 Marke! Street, Waukegaa. Pri njema je vae najbolje. Kdo ne vrjame, naj se prepiča. Dobra domača kuhinja. Odprto po dnevi in po noči. "BALKAN" KAVARNA - RESTAURACIJA -IN POOL TABLE- M. Poldrugač 1816 So* Centre Ave. Varicocele , Hydrocele i BREZ NOŽA I IN BOLBCINÎ ZDRAVLJENJE V 5 DNEH i« DULiti Ozdravim vsaeega, kdor trpi na Varicoceli, Strueturi; dalje osdravim nalezljivo zastrupljanje, »iviao nezmožnost, vodenico in boleaai tifefih se neikik. * da!ia "i^11.ti,tim' ki ,0 udftli «travni.. i" moj namen je, pekaaati vsem, ki se bili sdravljeni po tueatih adravnikov, brezuspešno, da posedujem la jaz edine sredstvo, s katerim sdravim vspeino. ^ 1 D Popravite Vaše zdravje Pridite v moj urad in govorite aaupno. Govorimo vse jeaika. Dobili! boste najboljše naavete in prednosti, ki sem si jih iztekel v meji 14 letni praksi kot specialist v boleznih pri moftkih. J Osdravim pozitivno telodec, pljuča, ledlce la neprilika t Jetrih. (Za neuapeino adravljenje ni treba plačati). TAJNE mo&ke bolezni Zfiiba eafeea. belezm v kdicih ii Jetrih sdravim hitro sa stalno ia tajne, ftivčene one-mogloeti, slabost, napor, sastrupljenje in aguba vede. PLJUČA naduho, Bronehitis, sr« Zastrupile n|e in vseh drngih kotniki bolesni, kakor priiča,| lueija, onemoglost itd. Ženske bolezni beli tok, bolečine v osa-ture, garje, oteklina, peri ju in druge organske bolezni sdravim za stal* ne bolesni in pljučne /p^i.L«.,«-!« °° sdravim pe moji najno (PrelSKOVanle »• ▼ejii metodi brezplačno) (Nasvetizaston) N. Clark Str. DR. ZINS, 183 med Randolph ia Clark_______ Odprto: 8 ajutra] do 8 »vséer. Ob nadeljah ed S zjutr. de 4 p°p Chicago tmmm* POHORAO JUR8CHE JOHN CERNE, gl. tajnik. Olavnl nadzorniki: MARTIN KATZMANN FRANK 8TAROHICH, «1 blagajnik. ANTON KOTEMANN. \r'................. . 43-to pol-letno izplačevanji obresti t oddim». Obresti ee kreditiralo 1. |ull|a. Iste ae ali izplačajo ali pa vpiiepo v hranilno knjižico, kakor tele vlagatelji, na ali po omenjenem dnevu. Un krilila« vlogs di 15, jiliji bodo mili obristi id 1, jaliji. INDUSTRIAL SAVINGS BANK 2007 Blue Island Ave., Chlcago, HI. ••botrt Odprt, ii |. h I. Pn«.i,,j, „ili,,, Wlrjw,