w raoi] SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 41. KNJIGA 1990 THE YEARBOOK OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS VOLUME 41/1990 LJUBLJANA 1991 YU iSSN 0374-0315 LETOPIS SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 41/1990 THE YEARBOOK OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS VOLUME 41/3990 SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 41. KNJIGA 1990 THE YEARBOOK OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS VOLUME 41/1090 LJUBLJANA 1991 SPREJETO NA SEH PREDSEDSTVA SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI DNE 28, FEBRUARJA 1991 Naslov — Addrcss SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI i 1001 LJUBLJANA I Novi Ug 3 i p, p, 323 I telefon (Ml) 3 JI 021 telefaks: 38 61/331033 I ORGANIZACIJA SAZU SKUPŠČINA SAZU Predsednik Janez Milčinski, redni član Podpredsednik Robert Blinc, redni član Podpredsednik Brat ko Kreft. redni član Glavni tajnik Janez Bati s, redni član ČASTNI ČLAN_ Josip Vidmar REDNI ČLANI (62) Aleksander Bajt, Janez Bat is, Franco Bcnilk, France Bezlaj, Robert Blinc, Jože Bole, Miroslav Brzin, Emilijan Cevc, Dragotin Cvetko, Bojan Čop, Davorin Dolar, Matija Droveriik, Janez Fetlich, Alojzij Finžgar, Ivan Gams, Ferdo Gesirin, Josip Globevnik, Peter Gosar, Bogo Gr&Fenauer, Stanko Grafenaucr, Ludvik Gycrgyek, Dušan Hadži, Anton Ingolič, Franc Jakopin, Vinko Kamhičj Janko Kos, Stane Krašovec, Bra t ko Kreft. Uroš Krek, Rudi Kyovsky, Valentin Logar, Boris Majer, Janez Matjašič, Ernest Mayer, Janez Menart, France Mihclič, Milan Mihclič, Janez Mi Ič in ski, Lev Milčinski, Zdrav-ko Mlinar, Dušan Moravec, Franc Novak, Boris Paternu, Vladimir PavSič, Janez Peklenik, Anton Peteri in, Ivan Potrč, S loj an Pretnar, Primož Ramovš, Edvard Ravnikar, Janez Stanonik, Lujo Šukljc, Miha Tišler, Anton Trstenjak, Ivan Vidav, Josip Vidmar, Sergij Vilfan, Lojze Vodov ni k, Anton Vratuša, Franc Zadravcc, Ciril Zlobec, Andrej O. Župančič. DOPISNI ČLANI (17) Lidija Andolšek-Jeras, Janez Bernik, Vinko V. Dolenc, Peter Fajfar, Stane Gabrovec, Ljubo Golič, Niko Kurct, Ivan Lavrač, Jože Maček, Ivan Minatti, Janez Orcsnik, Mario Pleničar, Janko Pleterski, Alojz Šercclj, Dragica TurnSek, Igor Vri Ser, Boštjan 2ekš. Pri delu skupščine lahko sodelujejo tudi zunanji dopisni člani (77): KreŠimir Bafenovič, Derek Sir Barton, Friedrich-Karl Bcicr, Alojz Benac, Framišek Benhart, Nikolaj A. BoriseviČ, Ivan Brajdic, Savo Bra t os. Zoran Bujas, Johann Cilenšck, Edhem Canio, Aleksandar Despič, Milan Dimitrijevič, Brani s lav Djurdjev, Boris Drujan. Kurt von Fischer, Aleksandar Flakcr, Rudolf Flotzinger, Ivo Frangeä, Branko Fučic, M i lovim G&vazzi, Leon Gensko v ič, Gerhard Giese-raann. Drago Grd en ji, Irena Grickat-Radulovic, Peter Handke, Erwin L, Hahn, Nikola Hajdin, Milka Ivic, Pavle Ivič, Blaže Koneski, Zoran Kons t an ti novic, Josef Kratochvil, Miroslav Kravar, Abel Lajth, Emmanucf Laroche, Henry Leeming, Florjan Lipuš, Radomir Lukič, Desank a Maksimuvič, Jura j Martino vi č, Janez Matičič, Mylon Eugene Merchant, Es ad Mekull, Pavle Merku, Mihailo Mihailo vie, Joseph Milič-Emili, Andre Mohorovičič, Karl Alexander Müller, Zoran Mušič, Vladimir Negovski, Dimitar Panteleev, Branko Pavičevič, M ar ton Pecsi, Slobodan Perovic, Boris Podrecca, Bogdan Povh, Vladimir Prelog, Otto Prokop, Stanojlo RajiČic, Alfred Rammelmayer, Chintamani N. R. Rao, Peter Sa far, Harald Saeverud, Pavle Savü, Jakov S i rot kovic, Lojze Spacal, Dimitrije Stefanovič, Petar Steva-novič, Ivo Supičič, Gunnar Svane, Jänos Szentägothai, Alan Pcrcival Taylor, Raj ko Tomov ič, Nikola I. Tolstoj, M s ti slav Volkov, John Waugh. Pri delu skupščine S AZU sodelujejo še delegati: predstavnik delovne skupnosti S AZU (Bojan Plavc) in direktor ZRC S A ZU (Mitja Zupančič). Delovna skupnost S AZU je 31. decembra 1990 štela 52 delavcev. Svet delovne skupnosti S AZU v letu 1990: Tatjana Brejc, Gabrijela Bukovec, Majda Capuder, Marjeta Hegle r, Duäan Merhar (predsednik), Darja Serbelj in Marina Sinigoj. izvršni odbor OOS DS S AZU v letu 1990: Septembra 1990 je OOS DS S AZU prenehala delovati. Do septembra pa so v njej delali naslednji člani: Marija Banjac, Majda Fi s ter (predsednica), Ana Jere, Carmen Narobč, Darja Pate in Helena Verbinc Drofcnik. ORGANIZACIJA SAZU IN NJENE DELOVNE SKUPNOSTI A. PREDSEDSTVO Predsednik Janez Milčinski Podpredsednika Robert Blinc Bratko Kreft Glavni tajnik Janez Batis Tajnik i. razreda (zgodovinske in družbene vede) Drago ti n Cvetko Načelnik oddelka za družbene vede Aleksander Bajt Načelnik oddelka za zgodovinske vede Drago t in Cvetko Tajnik II, razreda (filološke in literarne vede) France Bernik Tajnik IIL razreda (matematične, fizikalne in tehniške vede) Dušan Hadži Tajnik IV, razreda (naravoslovne vede) Ernest Maver Tajnik V. razreda (umetnosti) Janez Menart Tajnik VI. razreda (medicinske vede) Franc Novak Člani plenuma Svera akademij znanosti in umetnosti SFRJ; Janez Milčinski, Janez Bal is, Robert Blinc. Sedet Sveta akademij znanosti in umetnosti SFRJ je bil v letu 1990 v Novem Sadu, predsedoval mu je akademik Miroslav Radovanovič. B. POSEBNE ENOTE SAZU KABINET JOSIPA VIDMARJA Vodi ga akademik Josip Vidmar. SVET ZA PROUČEVANJE IN VARSTVO OKOLJA Vodi ga upokojeni znanstvenik svetnik dr. Avguštin Lah- ODBOR ZA ENERGETIKO Vodi ga akademik dr. Janez Peklenik. C. DELOVNA SKUPNOST SAZU Vodja delovne skupnosti: Bojan Plavc, dipl. oec. 1. Oddelek za opravljanje strokovnih, administrativnih, tehničnih in pomožnih del Vodi ga Bojan Plavc. 2. Finančnoračunovodski oddelek Vodi ga Anica Rib ni kar. 3. Oddelek z.a načrtovanje in usklajevanje raziskovalnega dela Vodi ga akademik prof. dr. Miroslav Brzin. 4. Biblioteka Vodi jo Marija Fabjaričič, prof. biol. SKUPŠČINA SAZU POSEBNE ENOTE SAZU KABINET JOSIPA VIDMARJA SVF.T 7.A PROUČEVANJE IN VARSTVO OKOLJA ODBOR ZA ENERGETIKO PREDSEDSTVO RAZREDI I, razred za zgodovinske in družbene vede Oddelek družbene vede Oddelek za zgodovinske vede II. razred za filološke in literarne vede III. razred za matematične, fizikalne in tehniške vede IV. razred za naravoslovne vede V. razred za umetnosti VI. razred za medicinske vede Preglednica organizacije Slovenske akademije znanosti in umetnosti DELOVNA SKUPNOST Oddelek za opravljanje strokovnih, administrativnih, tehničnih in pomožnih del TajniUvo kabineta predsednika Tajništvo predsedstva Tajništvo razredov Tajništvo DS SAZU Reterat za tisk FcHolahoratorij Finančno računovodski oddelek Oddelek za načrtovanje in usklajevanje raziskovalnega dela Biblioteka n ČLANI ČASTNI ČLAN Josip Vidmar za častnega člana izvoljen 25. marca 1976, hkrati redni član. Glej Letopis 35, str. 29—30 in 70—31. REDNI IN DOPISNI ČLANI L RAZRED za zgodovinske in družbene vede Redni člani Aleksander Bajt rojen 27. februarja 1921, dr. oec., redni profesor politične ekonomije na Pravni fakulteti v Ljubljani, predstojnik Ekonomskega inštituta Pravne fakultete v Ljubljani. Dopisni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. aprila 1987; načelnik oddelka za družbene vede. Riiy.i skoval no dela v EIPF- Je predsednik Komisije Znanstvenega sveta za področje družbenih ved in član upravnega odbora Sklada Borisa Kidriča, Od 2. do 7. aprila je sodeloval z vabljenim referatom The Yugoslav December 1989 radical disinflation: What went wrong? na mednarodnem seminarju Central and Eastern Europe in Transformation: Systemic Reforms and Economic Crocesses v Dubrovniku (IUC, Soros Ftindation, New York), Od 9. do 12, junija se je udeležil četrtega Hayek simpozija On Knowledge, Evolution and Competition v Bleibachu pri Freiburgu (ZRN). Od 18, do 21. julija je sodeloval s tremi koreferati na Liberty Fund simpoziju Liberty and Economic Analysis v Interlaknu (Svica). Raziskovalno delo sc je nanašalo na hiperinllaeijo, premoženjske pravice in pomen mehke proračunske omejitve za pomanjkanje na trgu. Glej Letopis 40, str, 15 in 10T—108. Emilij an Cevc rojen 5. septembra 1920, dr. sc. s področja umetnostne zgodovine, znanstveni svetnik in upravnik Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU, Dopisni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. maja 1985. V letu 1990 se je njegovo raziskovanje gibalo predvsem v mejah srednjeveške in renesančne umetnosti z izz vene njem slednje v 17. stoletju. Pri tem je šilo za izbrana poglavja o posamičnih ključnih spomenikih in za nekatere, doslej nezadostno ali celo zmotno opredeljene umetnike. Med prvimi so se npr. nakazale zelo očitne nove povezave med arhitekturo cistercijanske cerkve pri Kostanjevici na Krki (hkrati s problemom njene datacije in d a taci je kostanjeviške župnijske cerkve) za časovni premik nastanka poznogotske dvoranske župnijske cerkve v Kranju (in za njeno prvo fazo, začeto Se pod župnikom Kolomanom de Manswerde), za revizijo problema med prvo svetovno vojsko uničene cerkve na Sveti gori pri Gorici kut enega stavbno razvojno ključnih spomenikov 16, stoletja in za problem romanske retrospektive poznega 15., 16. jn 17. stoletja- Revidiran jt- bil tudi opus ljubljanske kiparske delavnice srede in druge polovice 15. stoletja, Freske v Hrastovljah iz leta 149G je poskusil ikonološko osvetliti, hkrati pa je ugotovil tudi dodatne grafične predloge, na katere so se opirali predvsem sodelavci glavnega mojstra Joannesa iz Kastva. O fcj temi je tudi poročal z referatom na simpoziju ob petstoletnici hrastoveljskih fresk (Koper, 23. junija), o stari svetogorski cerkvi pa na simpoziju na Sveti gori (27. oktobra). Nadaljeval je tudi z dopolnjevanjem gradiva o slikarju Langusu (za monografijo, ki je v nastajanju). Podobno velja tudi za krog Valvasorjevih slikarskih in grafičnih sodelavcev. V pripravi je razprava o bakrorezcu Matiju Greischerju, ki bo objavljena v Budimpešti. Bibliografija je zbrana in objavljena med deli Umetnostnozgodovin-skega instituta Franceta Steleta ZRC SAZU, Gle] Letopis 40, str, 16 in 343. Drago t in Cvetko rojen 19. septembra 1911, dr. phil., upokojeni redni profesor za zgodovino slovenske in novejše svetovne glasbe na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Dopisni član od 7. februarja 1967, redni član od 5. februarja 1973. Tajnik I. razreda, načelnik oddelka za zgodovinske vede. Dopisni član SANU in JAZU. V Je tu 1990 je začel evidentirati gradivo za monografijo o Slavku Ostercu; sodeloval je tudi pri realizaciji obeh zadnjih zvezkov zbirke Opus musicum J. Gallusa. Glej Letopis freisinških gospostvih južno od Tur; 27, avgusta do 3. septembra sc je udeležil Mednarodnega kongresa zgodovinskih ved v Madridu, kjer je med drugim vodil delo kronološke sekcije o komunalizmu in delo Mednarodne komisije za zgodovino mest, ki je razpravljala o urejanju nastanka novih mest in mestnih predelov (14.—18. stol.) ter sodeloval na glavni skupščini Mednarodnega komiteja za zgodovinske vede, katerega član je kot predsednik pravkar omenjene mednarodne komisije (obsežnejše poročilo je izdelano za objavo v Zgodovinskem časopisu); 13, in 14. septembra se je v Brežah/Fricsach na Koroškem na povabilo celovške univerze udeležil pogovorov o načrtih za poletno akademijo v tem kraju; 24. in 25. septembra je na povabilo Avstrijskega literarnega društva sodeloval na sestanku O kulturni soseščini Avstrije in Slovenije in predsedoval uvodni seji; 26. septembra do 1. oktobra se je v Hallu na Tirolskem udeležil simpozija o zgodovini soli in predaval o prometu z morsko in alpsko soljo in o solnih mejah; 27. in 28. septembra se je v Freisingu na Bavarskem udeležil proslav ob 100-letnici tamkajšnjega zgodovinskega društva in predstavitve zbornika, pri katerem je sodeloval (gl. Bibliografijo Članov SAZU); 7.—10. novembra se je v Brisnu/Brcssanonc na Južnem Tirolskem udeležil simpozija o meščanstvu v 19. stol. in predaval o meščanih-graščakih na Slovenskem. Poleg rednih predavanj in pedagoškega dela, ki ga kot upokojenec opravl ja na Pravni Fakulteti v Ljubljani, je na domačih znanstvenih prireditvah predaval v Mariboru na simpoziju ob obletnici Teološke fakultete o okrožnih in škofijskih mejah, na 70-letnici Pravne fakultete v Ljubljani o začetkih tc fakultete in pravni znanosti, v Zgodovinskem društvu Ljubljane o jezikovnih razmerah v slovenskih mestih in ob obletnici organiziranega merosodja o posebnostih merskih sistemov na Slovenskem. Glej Letopis 40. str. 24—25 iti 129. Anton Vratuša rojen 21. februarja 1915, dr. phil., upokojeni profesor na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani in na Fakulteti za politične vede Univerze v Beogradu, častni doktor Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru. Je član Sveta federacije in Komisije Skupščine SFRJ za znanost, član Upravnega odbora International Ocean Institute (IOI), Malta, član Academy of Social Prospects (Ženeva) in častni predsednik Sveta ICPE (Ljubljana), Dopisni član SAZU od 23. marca 1978, redni Član od 23. maja 1985. V 1990. letu je znanstveno sodeloval zlasti v okviru Medakademij-skega odbora za proučevanje narodnih manjšin in narodnosti (MO) v Mednarodnem centru za podjetja v družbeni lasti v deželah v razvoju (ICPE) ter na znanstvenih in strokovnih srečanjih v Jugoslaviji in v tujini. Organiziral je študijsko potovanje članov MO na Gradiščansko v Avstriji (25.—30. junij), pripravil in vodil 5. in 6. sejo Med akademijskega odbora ter promocijo Zbornika SAZU Narodne manjšine. V ICPE se je ukvarjal zlasti s problematiko programa Centra, predvsem na področju raziskovanja, izobraževanja in podiplomskega študija. Na znanstvenih strokovnih srečanjih je sodeloval z lastnimi prispevki, in sicer: na simpoziju ob 80-lctnici rojstva Edvarda Kardelja (.Split, 30.—31. januar), na simpoziju Mednarodnega komiteja za mir ZSSR — Interdependence oi Peace, Security and Development on Seas and Oceans (Moskva, 6,—10. februar), na mednarodnem seminarju — Economic Development through Legislation (Peking, 14.—16. marec), na mednarodni konfercnci African Leadership Forum — The Impact of Changes in Eastern Europe on Africa (Pariz, 17.—18. april), na znanstvenem srečanju CANU o manjšinah jugoslovanskih narodov v Albaniji (Cetinje, 21—22. junij), na rednem zasedanju Ekonomskega in socialnega Sveta OZN (5.—8. julij), na mednarodni konferenci Paccm in Maribus XVIII in na 17. seji Upravnega odbora lOI (Rotterdam, 27.—31, avgust), na zasedanju Skupščine in Sveta ICPE (Ljubljana; 10.—11. oktober), na znanstvenem srečanju CANU o ustavni preobrazbi Jugoslavije (Titograd, 12.—13. oktober), na okrogli mizi SANU Problemi migracije naučnih i tehničkih kadrova (Beograd, 20.—21. december). Glej Letopis 40, sir. 25— M in 130. Dopisni člani Stane Gabrovec rojen Í8. aprila 1920, dr. arheoloških znanosti, upokojeni vodja arheološkega oddelka Narodnega muzeja v I jubljani. Dopisni član od 23. aprila 1987. Clan znanstvenega sveta Inštituta za arheologijo, odgovorni urednik Arheološkega vestnika in urednik drugih publikacij arheološkega inštituta, redni član Centra za balkanološke študije pri Akademiji znanosti BiB v Sarajevu, član komisije za arheološka izkopavanja pri Zavodu za spomeniško varstvo R Slovenije, pogodbeni profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V letu 1990 se je udeležil programske seje Centra za balkanološke študije v Sarajevu, kjer je bil začrtan program za naslednja leta, predvsem za projekt M on umen t a lugoslaviae histórica periodum aniiquam illustrantia, pri katerem naj bi sodelovale vse jugoslovanske akademije. Centar je tudi sklenil posvetiti zbornik svojemu ustanovitelju in dolgoletnemu predsedniku A. Bencu, za katerega je napisal razpravo O etnični opredelitvi jugovzhodnoulpske hat-štatske kulture. V Rimu se je udeležil simpozija o A, B. Jegliču, ki ga je priredila Slovenska teološka akademija v dneh od 17. do 23. septembra in predaval o Ustanovitvi Zavoda .sv. Stanislava in prve popolne slovenske gimnazije. Simpozij je bil ponovljen tudi v Ljubljani. Udeležil se je tudi simpozija Arheološkega društva v Novem mestu ob proslavi stoletnice arheoloških izkopavanj in sodeloval pri publikaciji, ki je bila izdana za to priložnost. Nadaljeval je s pripravo publikacije arheoloških izkopavanj v Stični (naselbinska izkopavanja). Za tisk je oddal predavanje na lanskem simpoziju na Dunaju Etrusktscher Niederschlag in Slowenien in predavanje v Anconi La regione a sud-est delte Alpi e la civil t a pičena. Bil je mentor dveh disertacij in ocenil publikacijo A. Horvatove Nauportus in Arheološki vestnih 41, 1990 {Sašlov zbornik) in ju predlagal za tisk. Glej Letopis 411, str. 26 in 113. Ivan Lavrač rojen 11. februarja 1916, inž. ekonomije, dr. ekonomskih znanosti, upokojeni redni profesor za politično ekonomijo in zgodovino politične ekonomije na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Dopisni član od 23. aprila 19S7. Sodeloval je pri delu Medakademijskega odbora za ekonomske vede, Udeležil se je z referatom simpozija, ki ga je organiziral Medaka-demijski odbor s Teoretično sckcijo Zveze ekonomistov Jugoslavije 19. in 20. novembra v Beogradu na temo Vloga države v pogojih našega tržnega gospodarstva; referat je v tisku. Glej Letopis 40, str. 26. Janko Pleterski rojen 1. februarja 1923, dr. sc. s področja zgodovinskih znanosti, upokojeni redni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Dopisni član od 18. maja 1989. Glej Letopis 40, str. 27 in 125. Zunanji dopisni člani Fried rich-Karl Beier rojen leta 1926, dr. jur,, redni profesor na Pravni fakulteti v Miinch-nu in direktor Inštituta Maxa Plancka za industrijsko lastnino in avtorsko pravo. Dopisni član od 6. junija 1983. Glej Letopis 34, str 58—69. Alojz Benac rojen 20. oktobra 1914, dr. arheol., redni profesor prazgodovinske arheologije na Filozofski fakulteti v Sarajevu. Dopisni član od 23. marca 1978. Glej Letopis 29, str. 62—64 Zoran Bujas rojen 27. decembra 1910, dr. filozofije, upokojeni redni profesor za psihologijo na univerzi v Zagrebu. Dopisni član od 23. maja 1985. Glej Letopis 36. str. 72—73 Branislav Djurdjev rojen 4. avgusta 1908, dr. phil., upokojeni redni profesor za zgodovino turškega obdobja in metodologijo zgodovine na Filozofski fakulteti v Sarajevu. Dopisni i lan od 7. februarja 1969. Glej Letopis 20, sir. 37—38. Kuri von Fischcr trojen 25, aprila 1913, dr. phil,, profesor za muzikologija in direktor muzikološkega seminarja na univerzi v Ztirichu. Dopisni član od 29. marca 1979. Glej Lelopis 30, str. 63—65 Rudolf Flotzinger rojen 22. septembra 1939, germanist in dokior miizikologije, od 1971 redni profesor za muzikologijo in predstojnik Muzikološkega inštituta na univerzi v Gradcu, Dopisni član od 23. maja 1985. Glej Letopis 56, str. 73—74. Branko Fučic rojen 8, septembra 1920, dr. sc., umetnostni zgodovinar, višji znanstveni sodelavec v Kabinetu za arhitekturo in urbanizem JAZU na Reki. Zunanji dopisni član od 18. maja 1989. Glej Letopis 40, str. 7>-74. Leon Gerškovic rojen 2. februarja 1910, dr. j ur., upokojeni redni profesor političnih znanosti. Dopisni član od 17. oktobra 1958. Član Sveta federacije. Glej Letopis 9, str. 49—50. Hmmanuel Larochc rojen 11. julija 1914, dr. sc., upokojeni profesor za splošno lingvi-stiko in primerjalno slovnico na univerzi v Strasbourgu in direktor Francoskega arheološkega inštituta v Carigradu. Dopisni član od 29. marca 1979. Glej LctopU 30. sir. tO—62, Rado mir Luktč rojen 31. avgusta 1914, dr. jur.f upokojeni redni profesor za teorijo države in prava, politologijo in sociologijo na univerzi v Beogradu. Dopisni član od 23. aprila 1987. Gtej Letopis 3t, sir, 80—Si. Branko Pavičevic rojen 2. marca 1922, dr, jur. Dopisni član od 10. marca 1977. Glej Letopis 28, str, 56—i». Slobodan Perovie rojen ID. septembra 1930, dr. j tir., redni profesor za obligacijsko pravo na Pravni fakulteti v Beogradu. Dopisni član od 23. aprila 1987. Glej Letopis 3S, str. »2. Jakov Sirotkovič rojen 7. oktobra 1922, dr. sc. oec., redni profesor za ekonomijo na univerzi v Zagrebu. Dopisni član od 29. marca 1979. Glej Letopis 30, Str, 66-*B. Dimitrije Stcfanovič rojen 25. novembra 1929, dr. muzi kol og i je, upravnik Muzikološkega i nS ti tu La SANU. Dopisni član od 23. aprila 1987. Glej Letopis 3S, sir. 83—84. Ivo Supičič rojen 18. julija 1928, dr, muzikologije, predstojnik Zavoda za muzi-kološke raziskave JAZU. Dopisni član od 24. aprila 1981, Glej Letopis 32, sir. IDO—101. Alan John Percival Taylor rojen 25, marca 1906, upokojeni profesor za zgodovino na univerzi v Oxfordu. Dopisni član od 6. junija 1983. Glej Letopis 34, str. 69—70. II. RAZRED za filološke in literarne vede Redni člani France Bemik rojen 13. maja 1927, dr. literarnih znanosti, znanstveni svetnik v Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, naslovni redni profesor za zgodovino slovenske književnosti. Dopisni član od 6. junija 1983, redni član od 23. aprila 1907; tajnik TI. razreda od L marca 1988. Kot sodelavec Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede je nadaljeval raziskavo »Proučevanje slovenske moderne«, ki se bo v naslednjih letih zaključila z monografijo o tem obdobju naše književnosti, Hkrati je zbiral gradivo za zbrano delo Frana Ellcrja. Udeležil se je več znanstvenih posvetovanj doma in v tujini. Z referatom je nastopil na simpoziju ob stoletnici rojstva Antona Melika v SAZU (17. januarja), na strokovnem posvetovan ju »Glasba in poezija« ob 130-letnici rojstva Huga Wolfa, prav tako v Ljubljani (3. aprila), in na simpoziju »Der mitteleuropäische literarische Raum — Gegenwärtiger Augenblick und Zukunft« ob sedemdesetletnici Zorana Kons tan t i novica v innsbrucku (20. junija). Predaval je v Celovcu, v Društvu slovenskih književnikov v Avstriji, o Josipu Vidmarju (3, februarja) in v Gorici o poeziji Ljubke S orli (1. marca). Uredniško dejavnost je opravljal v SAZU kot glavni urednik Bibliografije članov Slovenske akademije znanosti t m umetnosti in so-urednik zbirke Korespondence pomembnih Slovencev, zunaj SAZU pa kot glavni urednik zbirke Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev in zbirke Monografije k zbranim delom slovenskih pesnikov in pisateljev (natančnejši podatki so v Bibliografiji članov SAZU). Bil je član uredniškega odbora Slavistične revije in član Časopisnega sveta Naših razgledov. Poleg tega je član upravnega odbora Slovenske matice in član upravnega odbora Prešernovega sklada, Vodil je več tiskovnih konferene ali sodeloval na njih (glej poročilo o delu ZRC SAZU). Glej Letopis 40, str. 29—30 in 109—110. France Bezlaj rojen 19. septembra 1910, dr. sc., upokojeni redni profesor za primerjalno slovansko jezikoslovje na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor; član znanstvenega sveta Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Redni član od 3, julija 1964. Glej Letopis 13. str. 3d. Bojan Cop rojen 23, maja 1923, dr. phil., redni profesor za primerjalno indo-evropsko jezikoslovje na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, Dopisni član od 13, marca 1972, redni član od 25, marca 1976. Glij Letopis «, tir, » Lil t lt. Franc Jakopin rojen 29, septembra 1921, dr. slavističnih znanosti, znanstveni svetnik SAZU. Dopisni član od 23. maja 1985, redni član od 18. maja 1989. V letu 1990 je delal kot predsednik glavnega uredniškega odbora SSKJ pri pripravi rokopisa za peto (zadnjo) knjigo (obravnava naglasa, pravopisa, pravorečja in oblikoslovja); bral je korektttrne odtise geselskih člankov T—Za in sodeloval pri izboru gesel za dodatke A—S. Od junija je bil član komisije SAZU za izdelavo slovarskega dela Slovenskega pravopisa, ki je na 18 sejah pripravila redakcijske vzorce za posamezne besedne vrste. Na mednarodnem simpoziju Obdobja 12 (27.—29. junij) je imel referat o pomenu Ramovševega imenoslovja, ob počastitvi 100-letnice Ramovševega rojstva (14. september) je predaval o Ramovševem delu za SAZU in na 2. Skokovih etimoloških srečanjih v Zadru (8. in 9. november) je poročal o temi Skokove in Ramovševe razlage rimske imenske dediščine na Slovenskem. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je imel v letnem in zimskem semestru (2 uri tedensko) predavanja in vaje iz ustroja beloruskega in ukrajinskega jezika, Na povabilo slavističnih oddelkov v Miinstru, Kolnu, Mannheimu. Marburgu in Giessnu je od 7. do 12, maja na teh univerzah predaval o temi Probleme der slowe rttsch e n Lexikographie. Bil je član znanstvenega sveta Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, član znanstvenega sveta za humanistične vede RSRDT, član upravnega in knjižnega odbora SM, urednik za jezikoslovje pri Enciklopediji Slovenije, so predsednik lingvističnega krožka FF, član uredniškega odbora mednarodne revije Russian Linguistics (Dord reeht) ter član treh medakademijskih odborov: za onomastiko, za leksikografijo, za nacionalne manjšine. Clej Letopis 40, str, 30—it in t iT. Janko Kos rojen 9. marca 1931, dr. literarnozgodovinskih znanosti, redni profesor za primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Dopisni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983. V letu 1990 je bil predsednik znanstvenega sveta Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, član sveta ZRC SAZU, član Strokovnega sveta za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije in predsednik njegove komisije za učbenike. Od I, oktobra najprej je bil predstojnik Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo na Fiiozofski Fakulteti v Ljubljani, 20. novembra je bil imenovan za člana habilitacijske komisije pri Univerzitetnem svetu Univerze v Ljubljani. Bil je član uredniških odborov pri revijah Primerjalna književnost, Slavistična revija in Sodobnost. V okviru del Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU je bil glavni urednik Literarnega leksikona. V tem letu je bil nosilce dveh raziskovalnih nalog, prijavljenih pri ZRC SAZU oziroma pri Znanstvenem inštitutu Filozofske fakultete v Ljubljani: Metode sodobne literarne vede in njihova slovenska aplikacija ter Post-modernlzem in slovenska literatura. 29. januarja je nastopil s predavanjem Mitteleuropa als literatur geschichtliches Problem v inštitutu Institut für Vergleichende Literaturwissenschaft der Universität Innsbruck; 15. februarja je na simpoziju Vladimir Bartol in slovenska literatura, ki ga je priredil Sklad Vladimirja Bartola v Cankarjevem domu. bral referat Težave z Bartolom; 19. junija je predaval na temo Srednja Evropa in primerjalna jugoslavistilca na slavističnem oddelku univerze v Celovcu; 22. oktobra je na Zvezni gimnaziji in realki v Celovcu govoril o oblikovanju učbenikov za književnost; 30. oktobra je na simpoziju Deutsche und slowenische Kultur im slowenischen Raum von Anfang des 19, Jahrhunderts bis zum zweiten Weltkrieg, prirejenem v Ljubljani, imel predavanje Sappho, Grillparzer und Prešeren. Glej Letopis 40, sLr. in US. Valetnin Logar rojen 11. februarja 1916, dr. phil, upokojeni redni profesor za zgodovino in dialektologijo slovenskega jezika na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Dopisni član od 13. marca 1972, redni član od 24, aprila 1981. Zunanji dopisni član JAZU. V letu 1990 je bil mentor pri doktorski disertaciji mag, R, Cossutta o poljedelski in vinogradniški terminologiji v Slovenski Istri, so-mentor pri disertaciji mag. Iv. Povše o južnopohorskih govorih in magistrski nalogi P, Weissa o govorih Zadrečke Doline, mentor pri diplomski nalogi L. Kaluže o enem od notranjskih govorov ter urednik in soavtor XIII. zv. Razprav II. razreda SAZU. Bil je dan komisije za pripravo nove izdaje Brižinskih spomenikov, član komisije za pravopis, pravorečje, oblikoslovje in fonetiko 5. zv. SSKJ, član odbora za simpozij o Fr. Miklošiču ob stoletnici njegove smrti in predsednik znanstvenega sveta Instituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Predaval je o Fr. Ramovšu in njegovem znanstvenem delu na proslavi stoletnice njegovega rojstva na SAZU, na simpoziju o Fr. Ramovšu na Univerzi in na zborovanju slovenskih slavistov v Cankarjevem domu ter o razvoju slovenske dialektu logi je kot lingvistične geografije po Fr. Ramovšu prav tam, Glej Lctopii 40, sir. 32—33 in US. Dušan Moravcc rojen 4. oktobra 1920, upokojeni ravnatelj Slovenskega gledališkega muzeja. Dopisni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981. V letu 1990 je izdal dve samostojni knjigi in objavil več razprav in člankov, prav tako s področja književnosti in gledališča. S teatro-loškim referatom je sodeloval na tribuni Sterijevega pozor j a v Novem Sadu in na znanstvenem kolokviju Hrvatskega narodnega ka-zališta v Zagrebu. Uredil jc XIV. knjigo Razprav II, razreda SAZU in sodeloval kot strokovni urednik za gledališče do 1945 pri Enciklopediji Slovenije. Bil je član več svetov, komisij in uredniških odborov v okviru SAZU in zunaj nje. Glej Letopis 40, sli-. 31 in 123, Boris Paternu rojen 5. junija 1926, dr. sc., redni profesor za slovensko književnost na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Dopisni član od 29. marca 1979, redni član od 23. maja 1985. V letu 1990 je sodeloval: na mednarodnem simpoziju Obdobja, posvečenem jubileju profesorja Frana Ramovša in obravnavi jezikoslovnih ter literarnih ved ob nastanku ljubljanske univerze; na Univerzi v Celovcu v ciklu predavanj iz sodobne slovenske književnosti na avstrijskem Koroškem; pri SAZU v rcdakciji prevoda Brižinskih spomenikov ob njihovi novi izdaji: v poletni šoli za tuje slaviste v Ljubljani. V programu Znanstvenega inštituta Filozofske fakultete je nosilec dveh raziskovalnih nalog: Tipološke raziskave slovenske književnosti in Sinteza slovenske pesniške kulture. Je predsednik Komisije Znanstvenega sveta za področje humanističnih ved. Poleg dosedanjih obveznosti v jugoslovanskih in mednarodnih strokovnih navezavah je v letu 1990 postal član znanstvenega sveta miinehenske izdaje Geschichte, Kultur und Gels te s we It der Sudslaven, član Society for Slovene Studies v ZDA in član American Biographical Institute Research Association oz. član njegovega Board of International Research (z vključitvijo v vrsto njegovih leksikalnih publikacij). G It j Letopis 40, sir. 33 in 123—124. Janez Stanonik rojen 2. januar ja 1922, dr. sc., redni profesor za angleško in ameriško književnost na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Dopisni član od 21. aprila 1931, redni član od 23. aprila 1987. Poleg rednega pedagoškega dela na Filozofski fakulteti in dela na podiplomskem študiju na področju angleške in ameriške književnosti in I ing vis like ter slovenskega izšel j en siva v ZDA je v svojem znanstvenoraziskovalnem delu proučeval dva problemska sklopa: stike srednjeveške Slovenije z evropsko viteško epsko tradicijo in najstarejšo zgodovino slovenskega izšeljenstva v ZDA {kolonialna doba). Od 1. do 6. septembra se je udeležil v Rogaški Slatini mednarodnega simpozija o srednjeveški nemški književnosti (s posebnim poudarkom na stikih Wolframa von Eschenbacha s Slovenijo) z referatom Francoski kulturni vplivi v Sloveniji v drugi polovici XII. stoletja in njihov motni odsev v Wolfram von Eschenbachovem epu Parzival, Ob tej priliki je brl sprejet v znanstveno društvo Media-cvistisches Colloquium s sedežem v Erlangenu. Kot član širšega uredniškega odbora Slovenskega biografskega leksikona je pregledal in ocenil rokopis XV. zvezka ter skupno s predlogi za manjše korekture predlagal njegov natis. Kot odgovorni urednik revije Acta Neophiiologica je pripravil njen XXIII. letnik za natis. Glej Letopis 40, str. 34 in 136. Josip Vidmar rojen 14. oktobra 1895, dr. h. c. Univerze v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949; predsednik SAZU od 7. oktobra 1952 do 25. marca 1976; častni član SAZU od 25. marca 1976. V letu 1990 so pod njegovim uredništvom izšle v zbirki Znameniti Slovenci tri monografije: Janez Dolenc: France Bevk; Braco Za-vrnik: Anton Martin Slomšek; Janko Kos: Valentin Vodnik. Akademik Vidmar je vodil delo za prihodnje leto in se dogovarjal z avtorji prihodnjih monografij. Vodil je delo slovenske sekcije Enciklopedija Jugoslavije in Enciklopedije Slovenije (to je sklenil v oktobru odložiti). Glej Letopis 40, str. J4 in 12B—1Z9. Franc Zadravec rojen 27, septembra 1925, dr. sc., redni profesor za slovensko literarno zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Dopisni član od 29. marca 1979, redni član od 23. maja 1985. V letu 1990 je bil član mednarodnega slavističnega komiteja in član jugoslovanskega slavističnega komiteja ter odgovorni urednik Slavistične revije. Je podpredsednik Prešernove družbe, Glej Letopis 40, sli. 3+-A5 in 130—131. Dopisna člana Ni ko Kur et rojen 24. aprila 1906, dr. se. s področja slovenskega narodopisja, upokojeni znanstveni svetnik Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, dosmrtni član Société Internationale d'EtnoIogie et de Folklore v Parizu, dopisni član Commission Royale Belge de Folklore v Bruslju. Dopisni član od 18, maja 1989. V letu 1990 je kot predsednik vodil delo znanstvenega sveta Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU. Sodeloval je v uredniškem odboru inštitutskega zbornika Tradition«; s, ki izhaja pri SAZU, in napisal več strokovnih člankov za Enciklopedijo Slovenije in druge publikacije. Pripravil je za tisk rokopis L snopiča 2, knjige topografije Slovensko Štajersko pred marčno revolucijo 1848, ki redno izhaja pri SAZU. Glej Letopis 40. str. 35 in 119. Janez Grešnik rojen 12. dccembra 1935, dr. germanskega jezikoslovja, redni profesor za primerjalno slovnico germanskih jezikov in splošno jezikoslovje na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Dopisni član od 23. aprila 1987, Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je opravljal redne pedagoške obveznosti na Oddelku za primerjalno in splošno jezikoslovje in orientalistiko ter na Oddelku za germanske jezike in književnosti. V 1990 so se končali trije magisteriji, pri katerih je bil mentor. Od 6. do 10. decembra 1989 se je mudil na Dunaju. 7. decembra je imel na Oddelku za germanistiko dunajske univerze predavanje Ozi-ralni odvisniki so sorazmerno preprosti. Od 8. do 12. decembra se je na dunajski univerzi udeležil letnega se statika avstrijskih jezikoslovcev (vštevši Delavnice o manjšinah). Imel je tudi strokovne pogovore. V letu 1990 je 16. marca obiskal Univerzitetno knjižnico v Mariboru in se seznanil z računalniškim sistemom knjižnice (za dok umen ta-listiko). Od 11. do 16. junija se je mudil v ZR Nemčiji, in sicer: od 11. do 13. junija je obiskal Oddelek za fonetiko Univerze v Hamburgu in imel tam strokovne pogovore, 12. junija pa predavanje Fonološki opis novoislandske kvantitete samoglasnikov; od 13. do 16. junija je obiskal Oddelek za germansko primerjalno jezikoslovje in skandinavistiko Univerze v Freiburgu in imel tam strokovne pogovore, 15. junija pa predavanje Oziralni odvisniki so sorazmerno preprosti. 26. septembra je imel na SAZU javno predavanje z naslovom Samodejno pripisovanje ndelezenskih vlog samostalniškim zvezam. Od 24. do 27. oktobra se je mudil v Gradcu, kjer se je udeležil 18. letnega sestanka avstrijskih jezikoslovcev na Univerzi v Gradcu. Imel je predavanje O skladnji svojilnih pridevnikov v slovenščini in strokovne pogovore. 10. decembra je imel v Lingvističnem krožku Filozofske fakultete kratek prikaz Nekaj scientiometrič-nih podatkov. Kot odgovorni za spored Lingvističnega krožka Filozofske fakultete v Ljubljani je organiziral 29 sestankov krožka (tj. 438.—466. sestanek). Pri publikaciji Slovenski pravopis — Plavila je sodeloval kot svetovalec za pisave germanskih jezikov in finščine. Opravljal je med drugim naslednje funkcije: predstojnik Oddelka za primerjalno in splošno jezikoslovje in orientalistiko Filozofske fakultete (od 1. okt. 1990), član vodstva Lingvističnega krožka Filozofske fakultete, član Nordijskega jezikoslovnega društva, urednik za jezikoslovje pri leksikonu Cankarjeve založbe, član uredniškega odbora Časopisa Islenskt m al (Reykjavik), član uredniškega odbora časopisa Linguistica (Ljubljana), član odbora za jezikoslovje pri Enciklopediji Slovenije, predsednik fakultetne komisije za podiplomski študij, član Medakademijskega odbora za balkanologijo (Beograd) in Med akademijskega odbora za fonetiko in fonologijo {Sarajevo), član rektorjeve delovne skupine za podiplomski študij na Univerzi v Ljubljani, član znanstvenega sveta Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, član pripravljalnega odbora za mednarodni znanstveni simpozij o Franu Miklošiču- Glej Lempi* 40, str. 35—36 In 123. Zunanji dopisni člani Aleksandar Flaker rojen 24. julija 1924, dr. rusicistike, redni profesor za rusko književnost na Filozoiski fakulteti v Zagrebu. Dopisni član od 23. aprila 19S7. Glej Letopis 38. sir. »S—90 Ivo Frangeš rojen 15, aprila 1920, dr. literarnih znanosti, redni profesor Filozofske fakultete v Zagrebu. Dopisni član od 6, junija 1983. Glej Letopis jtr. 75—76. Milovan Gavazzi rojen IS. marca 1895, dr. p hi L, upokojeni redni profesor za etnologijo na Filozofski fakulteti v Zagrebu. Dopisni član od 25. marca 1976. Glej Letopis 27, str. 74—75. Gerhard Giesemann rojen 14. julija 1937, dr. se., slavist, slovenist, redni profesor in predstojnik Inštituta za slavistiko na univerzi v Giessnu. Dopisni član od 18. maja 1989. Glej Letopis 40, str. TT—7S. Irena Grickat-Radulovič rojena 19. januarja 1922, dr. filoloških znanosti, znanstvena svetnica Inštituta za jezik SANU, Dopisna članica od 6. junija 1983. Glej Letopis 34, str. 76—78, Milka Ivič rojena 11. decembra 1923, dr. filoloških znanosti, redna profesorica za srbski in hrvaški jezik na Filozofski fakulteti v Novem Sadu. Dopisna članica od 6. junija 1983. Glej Letopis JO. str. 75— 77. Pavle Ivič rojen 1. decembra 1924, redni profesor za srbski in hrvaški jezik na univerzi v Beogradu. Dopisni član od 29, marca 1979. Glej Letopis 34, str. 36 in 109. Blaže Koneski rojen 19. decembra 1921, redni profesor za makedonski jezik na Filozofski fakulteti v Skopju. Dopisni član od 7. februarja 1968. Glej Letopis I i, Str. 37—JS, Zoran Konstantinov i č rojen 5. junija 1920, dr. se., redni profesor za primer jalno literaturo na univerzi v Innsbrucku, zunanji dopisni član SANU in MANU, član Komisije za literaturo pri Avstrijski akademiji znanosti ter član srbskega in avstrijskega PEN, Dopisni član od 18. maja 1989. Glej Letopis 40, str, 79—BO, Miroslav Kravar rojen 6, aprila 1914, dr. filozofije, upokojeni redni profesor latinskega jezika na Filozofski fakulteti v Zadru, Dopisni član od 23, maja 1985, Glej Letopis J6. str, ¡S—86. Henrv Lceming rojen 6. januarja 1920, klasični filolog in izvedenec za indoevropsko filologijo, višji predavatelj za primerjalno slovansko filologijo na londonski univerzi. Dopisni član od 23. maja 1985. Glej Letopis Ji, sir. «6—S7. Juraj Marti novic rojen 24. maja 1936, dr. slavističnih znanosti, redni profesor za slovensko književnost na Filozofski fakulteti v Sarajevu. Dopisni član od 23. maja 1985. Glej Letopis iS, str- i7— Alfred Rammelmayer rojen 31. dccembra 1909, dr, filozofije, upokojeni redni profesor za slovansko filologijo na univerzi v Frankfurtu ob Maini. Dopisni član od 24. aprila 1981. Glej Letopit 32, str, 123—124. Gunnar Olat" Svane rojen 25. septembra J927, dr. sc., slavist, redni profesor na univerzi /a južnoslovansko filologijo in književnost v Arhusu, Danska. Dopisni član od 18. maja 1989. Glej Letopis 40, str-80—81, Ni ki ta lljič Tolstoj rojen 15, aprila 1923, dr. slavističnih znanosti, redni profesor za staro slovanščino in slovansko jezikoslovje na državni univerzi v Moskvi. Dopisni član od 23. aprila 1987. Glej Letopis iS. sli-. 90—91. III. RAZRED za matematične, fizikalne in tehniške vede Redni člani Robert Blinc rojen 31. oktobra 1933, dr. fizikalnih znanosti, redni profesor Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Dekan F NT 1976 in 1977, predsednik Raziskovalne skupnosti Slovenije 1970—1974, Dopisni član od 7. februarja 1969, redni član od 25. marca 1976; tajnik III. razreda do 2. oktobra 1980, podpredsednik SAZU od 2. oktobra 1980 dalje. Zunanji dopisni član JAZU in poljske, saške, atenske in newyorške akademije znanosti. S sodelavci je v okviru Instituta »Jožef Štefan« raziskoval fiziko feroelektričnih in polimerno dispergiranih tekočih kristalov, fiziko feroelek trikov vrste red-nered, inkomcnzurabiinc sisteme, proton ska in devteronska stekla in gelc z metodami jedrske magnetne resonance. Imel je vabljena predavanja na 10. splošni konfercnci sekcije za kondenzirano materijo pri Evropski fizikalni družbi v Lizboni na Portugalskem, na mednarodnem diskusijskem srečanju o relaksaciji v kompleksnih sistemih v Heraklionu, Grčija, in na gordonski kon ferenci o sistemih vrste red-nered v trdnih s novih v New Londonu v ZDA. V letu 1990 je bil ponovno izvoljen za predsednika mednarodnega združenja Societe AMPERE. Je predsednik evropskega sveta za raziskave feroelektrikov, član sveta mednarodnega združenja za magnetne resonance (ISMAR), član komisije za strukturo in dinamiko kondenzirane materije pri mednarodni uniji za čisto in uporabno fiziko (IUPAP) in član odbora za kondenzirano materijo evropske fizikalne družbe (ESP). V letu 1990 je bil profesor v gosteh na tehniški visoki šoli (ETH) v Ziirichu, Švica, in »adjunct professor« na univerzi v Salt Lake Cityju, ZDA. Postal je predsednik Znanstvenega sveta pri IS Skupščine republike Slovenije. Je član širših uredniških odborov mednarodnih strokovnih revij Ferroelec tries, Ferroelectric s Letters, Chemical Physics, PHYSICA (Section B), Phase Transitions, Bulletin of Magnetic Resonance, Molecular Crystals and Liquid Crystals, Magnetic Resonance Review in uredniških odborov domačih revij Fizika in Obzornik za matematiko In fiziko. Glej Letopis 40, str, 3S—39 in 110— lil. Davorin Dolar rojen 1. februarja 1921, dr. kemijskih znanosti, redni profesor za fizikalno kemijo na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Dopisni član od 5. februarja 1970, redni član od 10. marca 1977. V letu 1990 je nadaljeval z raziskavami faznih scparacij v ternarnih sistemih. Univerza v Ljubljani mu je v tem letu podelila naslov zaslužnega profesorja. Glej Letopis 40, str. 39. Josip Globevnik rojen 6, decembra 1945, dr. matematičnih znanosti, redni profesor za matematično analizo na VTO Matematika in mehanika Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Dopisni član od 23. maja 1985, redni član od 18. maja 1989. V letu 1990 je nadaljeval študij robnih lastnosti analitičnih funkcij in analitičnih diskov. Do konca januarja je bil gostujoči profesor na Oddelku za matematiko University of Washington v Seattlu (ZDA). Tam je ponovno gostoval od 13, avgusta do 12, septembra. Glej Letopis 40. str, 39 in 114. Peter Gos ar rojen 15. oktobra 1923, dr. fizikalnih znanosti, redni profesor za fiziko na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Dopisni ¿lan od 7- februarja 1969, redni član od 27. marca 1976. V letu 1990 je nadaljeval z raziskavami tunelskega gibanja elektronov in skupkov kvantnih delcev v kristalih. Glej Letopis 40, str. 39. Ludvik Gyergyek rojen 2. septembra 1922, dr. sc. appl. (Bruselj 1957), dr. h. c. (Bu dimpešta 1982), dr. h, c. (Maribor), redni profesor za sisteme, avtomatiko in kibernetiko na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo Univerze v Ljubljani. Dopisni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. aprila 1987. V letu 1990 je s sodelavci na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo in na Institutu »Jožef Štefana nadaljeval raziskave o razpoznavanju oblik, o analizi in obdelavi signalov (elektrokardiograf-ski signali, govorni signali in drugi) ter o analizi sistemov. Z referati se je udeležil in skupaj s soavtorji poročal o delu na domačih in mednarodnih kongresih, in sicer: na The Fourth International Conference on Computer Graphics v juniju v Dubrovniku, na 34. jugoslovanski konferenci ETAN v Zagrebu in na Biennial meeting of the Community of Mediteranean Universities on Microcomputers and their Application v San t Feliu de Guixolsu v Španiji. 25. aprila je prejel odlikovanje reda dela z rdečo zastavo. Bil je član odbora za Prešernove nagrade študentom. Je član Komisije za podiplomski študij Fakultete za elektrotehniko in računalništvo v Ljubljani, član Komisije Znanstvenega sveta za področje elektrotehnike, strojništva in informatike Republiškega sekretariata za raziskovalno dejavnost in tehnologijo in predsednik Društva avtoma-tikov Slovenije, G te) Letopis 40, str. 40 in US—114, Dušan Hadži rojen 26. avgusta 1921, dr. kemijskih znanosti, dr. phil. h. c., redni profesor za strukturno kemijo, svetnik generalnega direktorja tovarne Lek, raziskovalni svetnik in vodja raziskovalne enote za strukturno kemijo na Kemijskem inštitutu »Boris Kidrič«, Dopisni član od 7. februarja 1967, redni član od 21. marca 1974; tajnik III. razreda. Dopisni član JAZU in SANU, inozemski član Indijske nacionalne akademije znanosti. V letu 1990 je raziskovalno deio obsegalo modeliranje nekaterih bioloških mehanizmov z metodami teoretične kemije, študij potencialnih funkcij vodikovih vezi z ab-initio računi in infrardečo spektroskopijo, študij hidratacije fosfolipidov z infrardečo in NMR spektroskopijo, načrtovanje peptidnih učinkovin in konformacijske študije peptidov. Udeležil se je 4. avstrijsko-madžarske konference o infrardeči in ramanski spektroskopiji od IB. do 20. aprila v Veszeprcmu (Ma- džarska) z vabljenim predavanjem FTIR investigations of phospholipid hydration; simpozija Biophysics of Membrane Processes v Opatiji od 14. do IS. maja z vabljenim predavanjem Hydration of dipahnitoi! lecithin investigated by FTIR, NMR and ab-initio MO methods; 8. Symposium on QSAR v Sorrentu (Italija) od 10. do 14. septembra, z vabljenim predavanjem Role of hydrogen bonding in drug-receptor interactions; 26. Symposium fiir Theoretische Chemie v Innsbrucku (Avstrija) v septembru s predavanjem Ab-initio study of proton transfer from formic acid to methylamine, ammonia and water in 20. jugoslovanskega simpozija za biofiziko v Rogaški Slatini od 6. do 9. novembra s predavanjem Spectroscopic studies of lecithin hydration supported by MO calculations on model molecules, Jc častni predsednik Unije kemijskih društev Jugoslavije in Slovenskega kemijskega društva, predsednik upravnega odbora Sklada Borisa Kidriča, predsednik znanstvenega sveta Kemijskega inštituta »Boris Kidrič«, član programskega sveta za kemijo in znanstvenega sveta za naravoslovno-matematične vede RSRDT. Je Član širših uredniških odborov Spectrochimiea Acta, Journal of Molecular Structure, Spectroscopy Letters in Journal of Computer-Aided Molecular Design, Glej Ltlupis 40, ill-. 40—41 in 116—117, Janez Peki eni k rojen 11. junija 1926 dipl. inž., dr. teh. znanosti, habil. redni profesor za tehnično k i be r neti ko, obdelovalne sisteme in računalniško tehnologijo, predstojnik katedre na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani. Dopisni član od 5. februarja 1970, redni član od 29. marca 1979, V letu 1990 jc raziskoval vrsto problemov v zvezi s sprotno identifikacijo obdelovalnih procesov s posebnim poudarkom na strukturi materiala, dinamičnih lastnostih sestavljenih materialov, računalniško podprtim konstruiranjem na osnovi inženirskega modela komponente in. geometrijskih značilnostih, ekspertnega načrtovanja procesov in opcracij ter računalniški integraciji programske opreme za generiranje informacij za proizvodnjo. Kot član Acadcmia Europaca se jc udeležil njene letne skupščine v Strasbourgu ter letne skupščine CfRP v Berlinu, aktivno je sodeloval pri organizaciji 22. CIRP-Seminarja o obdelovalnih sistemih v Enschede (Holandija); kot vabljeni referent se je udeležil mednarodne konference o adaptivnih krmilnih sistemih v Rydzynu (Poljska) ter mednarodne konference AMST 1990 v Trentu (Italija), V Ljubljani je organiziral mednarodni simpozij o konstruiranju z računalniki. Je redni član akademije CIRP in Acadcmia Europaca, predsednik Komisije Znanstvenega sveta za področje elektronike, strojništva in informatike, urednik CfRP-Proceedmgs on Manufacturing Systems, so urednik Journal of Manufacturing Systems, Detroit, ter član uredniških odborov večjega števila uglednih mednarodnih revij s področja, si s Leni ov, proizvodnih Lehnologij, robo like in računalniško integrirane proizvodnje. Glej Letopis 4D, str. 41—42 in 124. Anton Peterlin rojen 25. septembra 1908, dr. se. naL (Berlin 1938), dr. sc. nat. h. c. (Mainz 1979), upokojen 1, avgusta 1984 v National Bureau of Standards, Washington, D. C. (ZDA). Dopisni član od 21. decembra 1946, redni član od 6. decembra 1949. Dopisni član Avstrijske akademije znanosti od 1979. J c član uredniških odborov mednarodnih znanstvenih časopisov: Colloid Polymer Sci. v Ulmu (Nemčija), J, Poiym. Sci., Polym. Phy. Ed. v New Yorku (ZDA), Makromol. Chem. v Mainzu (Nemčija) in Polymer v Londonu (Anglija). Je častni član društva astronomov, matematikov in fizikov (DAME). Glej Letopis 40, sir. 42 io 12S. Lujo Suklje rojen 21. septembra 1910, dr. tehniških znanosti, upokojeni redni profesor Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljublljani in njen zaslužni profesor. Dopisni član od 7. februarja 1969, redni član od 20. marca 1979. Proučeval je reološke lastnosti zemljin in njihov vpliv na razvoj konsolidacije temeljnih tal in na razvoj zemeljskih pritiskov. Glej Letopis 40, str- 42- Miha Tišler rojen 18. septembra 1926, dr, kemijskih znanosti, redni profesor za organsko kemijo na Fakulteti ga naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Dopisni član od 5. februarja 1970, redni član od 10. marca 1977. Zunanji dopisni član JAZU, SANU in newyorške akademije znanosti. S sodelavci je na Oddelku za kemijo FNT raziskoval kemijo organskih spojin, predvsem sinteze in reaktivnost neproteinogenih amino kislin ter njihovo uporabljivost za pripravo he te rocik ličnih sistemov. Raziskave so obsegale tudi reaktivnost aktiviranih metilenskih skupin in termolize spojin s hidroksiiminsko in acilazidno skupino. Na FUPAC-ovem simpoziju o sintezah naravnih spojin v Bangaloreju (Indija) je imel plenarno predavanje Amino Acid Conversiotts into Heterocycles. Na simpoziju ob tridesetletnici farmacije v Ljubljani je imel plenarno predavanje Človeška pamet za razvoj znanosti in tehnologije, a na simpozi ju o sodobnih dosežkih s področja kemijskih, biokemijskih, farmacevtskih in medicinskih ved na Otočcu je imel plenarno predavanje Nepruteinogene aminokisline kot gradniki biomolekul in kot izziv za nove sintezne strategije. Z referatom Transformations of Heterocyclic Amines with 2, 2, 6-Trimethyl-l, 3-dioxen-4-one (soavtor: R. Zupet) in New Synthetic Approaches for Imidazo (1, 5 a)pyridine and Imidazo (1, 5-a)quinoline (soavtor: P. fCoIar) se je udeležil XIV. evropskega kolokvija o heterociklični kemiji v Toledu in z referatom Syntheses and Transformations of Some Modified Amino Acids 17. IUPAC mednarodnega simpozija o kemiji naravnih spojin v New Del h i ju. Imel je tudi dvoje predavanj v okviru seminarjev za prosvetne delavce v Mariboru. Kol: član komisije IUPAC je sodeloval pri obravnavi terminologije določenih področij organske kemije. Je član Komisije Znanstvenega sveta za področje naravoilovnoma-lematičnih ved pri RSRDT, član Komisije za fizikalno organsko kemijo pri Mednarodni uniji za čisto in uporabno kemijo (IUPAC). Je član uredniških odborov znanstvenih časopisov: Journal of Heterocyclic Chemistry, Advances in Heterocyclic Chemistry, Organic Preparations and Procedures International, Heterocyeles, Doga — Turkish Journal of Chemistry, Croatica Chemica Acta in Vestnika Slovenskega kemijskega društva. Glej Letopis 40, str. 42—43 In ¡26—127. Ivan Vidav rojen 17. januarja 1918, dr. phil., upokojeni redni profesor za matematiko Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Dopisni član od 17. oktobra 1958, Tedni član od 21. decembra 1962. V letnem semestru 1990 in zimskem 1990/91 predava na VTO Matematika in mehanika predmet Geometrija, Glej Letopis 40, str. 43 in 128. Lojze Vodovnik rojen 6. septembra 1933, dr. elektrotehniških znanosti, redni proFesor za biokibernetiko na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo Univerze v Ljubljani. Dopisni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983. S sodelavci na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo, Univerzitetnem zavodu za rehabilitacijo invalidov, Medicinski lakulteti in Onkološkem inštitutu je nadaljeval raziskave o vplivu električnih tokov na rane, regeneracijo živcev in na tumorje. Na mednarodnem simpoziju External Control of Human Ext remi lies v Dubrovniku je vodil okroglo mizo o temi »Selforganizing aspects of regeneration«. Septembra je bil odlikovan z redom dela z rdečo zvezdo, oktobra pa je postal častni član nemškega društva za fizikalno medicino. Ob tej priložnosti je v zahvalnem govoru predaval o raziskavah električne stimulacije v Ljubljani. Na svetovno konferenco o biomedicinski tehniki in medicinski fiziki, ki bo leta 1991 v Kyotu, je povabljen kot član mednarodnega posvetovalnega odbora, decembra pa je postal ustanovni član novega evropskega društva za medicinsko tehniko. Glej Letopis 40, str. 43—44 in 12?—130. Dopisni člani Peter Fajfar rojen 27. maja 1943, dr. tehniških znanosti, redni profesor za teorijo konstrukcij in potresno inženir s t vo na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Dopisni čian od 18. maja 1989. S sodelavci Inštituta za konstrukcije, potresno inženirstvo in računalništvo na VTOZD Gradbeništvo in geodezijo FAGG je nadaljeval raziskave na področju potresnega inženirstva s posebnim oziram na obnašanje armiranobetonskih stavb pri močni potresni obtežbi. Z rele rat i se je udeležil 4. konference ZDA o potresnem inženirstvu v Palm Springsu (ZDA), evropske konference o dinamiki konstrukcij v Bochumu (Nemčija), 9. evropske konferencc o potresnem inženirstvu v Moskvi in 12. zborovanja gradbenih konstruktorjev Slovenije na Bledu. Bil je predsednik organizacijskega odbora za V, jugoslovanski kongres o potresnem inženirstvu na Bledu in urednik Zbornika kongresa. V okviru dela na skupnih jugoslovansko-ame-riških raziskovalnih projektih je obiskal ZDA in Kanado, kjer je imel predavanje na Univerzi v Hamillonu. Obiskal je Univerzo v Bochumu in Tehniško visoko šolo v Darmstadtu. Na povabilo francoskega združenja za potresno inženirstvo se je v Parizu udeležil predstavitve posledic potresa Loma Prieta v Kaliforniji. Imel je predavanje na SAZU. Je predsednik Komisije Znanstvenega sveta za področje gradbeništva, prometa, prostora in energetike RSRDT in član Znanstvenega sveta pri Izvršnem svetu Skupščine RS, član vladne komisije za Univerzo, član odbora za vprašanja vzgojnu-izobraže val nega in znanstvenoraziskovalnega dela ter delovne skupine za podiplomski študij Univerze v Ljubljani, tajnik Zveze društev za seizmično gradbeništvo Jugoslavije, predstavnik SFRJ v mednarodnem združenju za potresno inženirstvu (IAEE) ter član uredniških odborov Soil Dynamics and Earthquake Engineering, Journal of Earthquake Engineering in Inženjersko modeliranje. Glej Lc-Lupis 40, sir. 44—45 in 112, Ljubo Golič rojen 2. julija 1932, dr. sc., redni profesor za kemijo na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Dopisni član od 18. maja 1989. Kot univerzitetni profesor na Oddelku za kemijo in kemijsko tehnologijo je izpolnjeval svojo pedagoško dejavnost s predavanji Kemije za slušatelje prvega letnika fizike in prvega letnika tek s Lil ne tehnologije, smer oblikovanje, K ris tal ne kemije in Anorganske strukturne kemije za slušatelje tretjega letnika kemije in Rentgenske strukturne analize na podiplomskem študiju, kar je sedaj že nekaj let nespremenjena obremenitev, V preteklem letu je opravil dokaj uspešno vrsto raziskav na strukturah kislih soli organskih kislin in hetcrocikličnih spojin, tako da jc pripravil obilo gradiva za publikacije, Nadaljeval je sodelovanje z Univerzo v Leipzigu in imel na obisku dva sodelavca iz tujine W. Dietzscha in R. Kirmseja. V preteklem letu se je udeležil dveh strokovnih srečanj: 25. jugoslovanske kristalografske konfercnce v Sisku od 5. do 8, junija 1990 in 15, svetovne kristalografske konferencc v Bordeauxu od 19. do 28. julija 1990 kot podpredsednik Jugoslovanskega centra za krista-lografijo in predvsem kot predsednik organizacijskega odbora 13. evropske kristalografske konference, kiboleta!991v Ljubljani. Glej Letopis 40, str. 44—iS in 114—115. Boštjan Žekš rojen 26. junija 1940, dr. fizikalnih znanosti, redni profesor za bio-fiziko na Mcdicinski fakulteti Univerze v Ljubljani in habilitiran kot redni profesor fizike na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo. Dopisni član od 23. aprila 1987. V letu 1990 je nadalje poučeval predmet Biofizika za študente medicine in stomatologije na Medicinski fakulteti, kjer je v okviru raziskovalne skupine na Inštitutu za biofiziko deloval tudi na področju raziskav umetnih in bioloških membran. Na Institutu »Jožef Štefan« je v Odseku za teorijsko fiziko vodil teorijske raziskave fero-električnih tekočih kristalov. Tudi v tem letu je bil predsednik znanstvenega sveta Instituta »Jožef Štefan«, predsednik Odbora za znanstveno raziskovalno delo Medicinske fakultete ter član republiškega Odbora za raziskovalno dejavnost, Bil je mentor dveh magistrskih del, ki sta bili zaključeni v letu 1990. Na področju raziskav umetnih in bioloških membran mu je s sodelavci uspelo razložiti mehanizme za nastanek raznih oblik enostavnih celic s povezavo z njihovimi membranskimi lastnostmi. V teoriji feroelektričnih tekočih kristalov so natančneje analizirali njihove statične in dinamične diclektrične lastnosti. Imel je vabljeni predavanji na Joint Symposia: Italian Biochemical Society, Dutch Biochemical Society, Union of Biochemical Societies of Yu, v Bariju In na Biophysics of Membrane Processes v Opatiji maja 1990; poleg tega se je udeležil mednarodne konference o tekočih kristalih v Vancouvru (Kanada) in srečanja o Biološko in-spiriranl fiziki v Cargesu (Francija). Glej Uteris 40, str 45—46 in 133. Zunanji dopisni člani Krešimir Balen ovid rojen leta 1914, dr, sc., upokojeni redni profesor za organsko kemijo in biokemijo na Inštitutu za kemijo Univerze v Zagrebu. Dopisni član od 25. marca 1976. Glej Letopis 27, str. M—M. Derek Sir Barton rojen 8. septembra 1918, dr. tehniških znanosti, direktor Inštituta za kemijo naravnih spojin pri Centre National de la rccherchc scientífique v Gif-sur-Ivete pri Parizu, Dopisni član od 23, maja 1985. Glej Lctopiü 36, str. 92—93. Nikolaj A. Borisevič rojen leta 1923, dr. fizika! no-matematičnih znanosti, član AZ BSSR in dopisni član AZ ZSSR. Dopisni član od 24. aprila 1981. Glej Letopii 32, str. 130—131. Savo Bratos rojen 28. julija 1926, dr. fizikalnih znanosti (Ljubljana 1955), imetnik francoskega državnega doktorata (Pariz 1964), profesor in direktor- laboratorija za teoretično fiziko tekočin na Univerzi Pierre et Marie Curie v Parizu. Dopisni Član od 23. aprila 1987. Glej Letopis 38, itr- 98— Aleksandar Despič rojen leta 1927, dr. fizikalne kemije, redni profesor fizikalne kemije na Tehnološki fakulteti v Beogradu. Dopisni član od 25, marca 1976. Glej Letopis 27. str. 87— iS, Drago Grdenič rojen leta 1919, dr. organske kemije, redni profesor za anorgansko kemijo na univerzi v Zagrebu, predsednik Jugoslovanskega centra za krlstalografijo JAZU. Dopisni član od 25. m area 1976, Glej Letopis 27, str, S9—90. Erwin L. Hahn rojen 9. junija 1921, dr. sc., redni profesor fizike na University of California, Berkeley. Dopisni član od 24, aprila 1981. Gfej Letopis 32, str, Iii—133. Nikola Hajdin rojen 4. aprila 1923, dipl. inž. gradbeništva, dr. sc., redni profesor za statiko na Gradbeni fakulteti v Beogradu, Dopisni član od 23, aprila 1987. Glej Utopie str. 96—97, My Ion Eugene Mere ban L rojen 6. maja 1913, dipl. strojnik, dr. sc., profesor strojništva na univerzi Cincinnati in gostujoči profesor na univerzi v Salfordu (Anglija). Dopisni član od 23. aprila 1907. Glej Letopis 38, str. 99—101. Mihailo L j. Mihailovič rojen 22. januarja 1924, dr. kem., redni profesor organske kemije na Naravoslovno-matematični fakulteti v Beogradu, Dopisni član od 25. marca 1976. file j Letopis 27, sir- 91—K, Kari Alexander Müller rojen 20. aprila 1927, dr. fizikalnih znanosti, redni profesor na univerzi v Ziirichu (Švica), Nobelov nagrajenec za fiziko. Dopisni član od 23. aprila 1987. Glej Letopis 38, str. 101—103. Bogdan Povh rojen 20. avgusta 1932, dr. fizikalnih znanosti, redni profesor rizike na univerzi v Heidelbergu, redni član in direktor Inštituta Maxa Pia neka za jedrsko fiziko. Dopisni član od 10. marca 1977. Glej Letopis 28, sir. 75—77, Vladimir Prelog rojen 23. julija 1906, dr, se,, upokojeni predstojnik laboratorija za organsko kemijo na ETH v Ziirichu, Nobelov nagrajenec za kemijo. Dopisni član od 29. marca 1979. Glej Letopij 30, sir 47—B9. Chintamani Nagesa Ramachandra Rao rojen leta 1934, dr. znanosti na univerzi v Mysoru in na univerzi v Purdue (ZDA), predstojnik oddelka za Strukturno kemijo in kemijo trdne snovi na Indian Institute of Science, Dopisni član od 24, aprila 1981. Glej Letopis 32. sir. 134—136. Pavle Savič rojen 10. januarja 1909, dr. sc., upokojeni redni profesor za fizikalno kemijo na Naravoslovno-matcmatični fakulteti v Beogradu. Dopisni član od 13. marca 1972. Glej Letopis 23, sir. 59—61. Raj k o Tomovič rojen t. januarja 1919, dr, sc., redni profesor za področje računalniške, regulacijske in biomedicinske tehnike ter robotike na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Beogradu, redni Član Vojvodinske akademije znanosti in umetnosti. Dopisni član od 18. maja 1989. Glej Letopis 40, str, 87—63. John Waugh rojen 25. aprila 1929, dr. sc., redni profesor fizike na Massachussets Institute of Technology, Cambridge, Mass, član Ameriške akademije znanosti in Nacionalne akademije znanosti ZDA, Dopisni član od 18. maja 1989. Glej Letopis 40, str. JSB—i?, IV. RAZRED za naravoslovne vede Redni člani Jože Bole rojen 17. junija 1929, dr, bioloških znanosti, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU. Dopisni član od 10, marca 1977, redni član od 23. maja 1985. V letu 1990 je nadaljeval taksonomske, zoogeografske in ekološke raziskave mehkužcev Slovenije s posebnim poudarkom na podzemeljskih in izvirskih vrstah. Podrobno je biometrijsko obdelal nekatere problematične laksone iz družine CIausiliidae. Favnistično je raziskoval mehkužce na območju kraškega roba med Ospom in Črnim kalom ter pod Krogom pri Sočergi, Izdelal jc nov revidiran rdeči seznam ogroženih vrst mehkužcev Slovenije. Kabinetno delo jc zajelo gradivo, zbrano v preteklih letih, ki ga je uredil, prepariral, determiniral in uvrstil v inštitutsko zbirko; obdelanih je bilo prek 4000 enot. Je predsednik znanstvenega sveta Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU, član znanstvenega sveta Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU in član znanstvenega sveta Palcontološkega inštituta Ivana Rakovca ZRC SAZU. Glej Letopis 40, str. 4« in 111. Matija Drovenik rojen 14. februarja 1927, dipl. ing. rudarstva, dr. tehniških znanosti, redni profesor za mineralogijo, nahajališča mineralnih surovin, mikroskopijo rud in premogov ter za geološko kar tiran je II na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Dopisni član od 23. marca 1978. redni član od 23. aprila 1987. V Je tu 1990 je s svojimi sodelavci proučeval metal ogenetske značilnosti revirja Luskačevo, ki so ga našli v severozahodnem delu centralnega mežiškega rudišča. Ker ga še vedno raziskujejo, obenem pa tudi odkopavajo, je ta revir zelo primeren za proučevanje- Razvrstitev in način nastopanja rude v wettersteinskih karbonatnih kamninah, mikroskopska raziskava rude ter izoiopska sestava žvepla govore za sindiagenetski nastanek orudenja. Prav tako je začel proučevati nenavadne, conarno zgrajene kiaste bakrove rude iz rudnega telesa Novo okno, bakrovo rudišče Bor. O pomenu Idrije za nauk o rudiščih je 18, maja predaval na srečanju slovenskih geologov v Idriji. Je predstojnik inštituta za geologijo VTOZD Montanistika, član jugoslovanske komisije IGCP-UNESCO, svetnik Society Applied to Mineral Deposits, član sosveta revije Mineral i um Deposita, član uredniškega odbora Geologije, predsednik znanstvenega sveta Tehnika II ter predsednik programskega sveta za na F to. zemeljski plin in geotermično energijo prav tako pri RSS in predsednik Komisije Znanstvenega sveta za področje rudarstva, geologije, metalurgije, tehniške kemije, tekstilstva in usnjarstva. Glej Letopis 40. ¡¡Lr. 48—49 in HI—JI 2. Ivan Gams rojen 5. julija 1923, dr. geografije, upokojeni redni profesor za Fizično geografijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, sedaj honorarni predavatelj. Dopisni ¿lan od 23. marca 1978, redni član od 23. maja 1985. V letu 1990 se je ukvarjal s pokrajinsko ekološko rcgionalizacijo Slovenije za potrebe splošne geografske monografije Slovenije, s temperaturnim obratom v Koprskem Primorju, s poplavami in s temperaturnim in padavinskim razvojem na ozemlju Slovenije v preteklem poldrugem stoletju. 17. januarja je predaval na proslavi ob stoletnici rojstva A, Melika o Meliku in njegovem času ter o temi A. Melik ui regionalna geografija Slovenije. 23. februarja je predaval na Ilešičevih dnevih o Izraelu. 19. junija na 5, posvetu jugoslovanskih geomorfologov v Krškem o netektonski pogojenosti večjih poplavnih področij v Jugoslaviji. 17. septembra je govoril o dežnih žlcbičili kot pokazateljih starosti de fore sta c i je na mednarodni konferenci o antropo- genih posegih in spremembah okolja na krasu v kraju Blansko-češkovice, 28. septembra o koncepciji nove geografske monografi je in o kvantitativnem ugotavljanju korozije na tnadžarsko-slovenski konferenci o fizični geografiji v kraju Tichany. Na 15. zborovanju slovenskih geografov od 24. do 27. oktobra v Portorožu je predaval o klimi Koprskega Pri morja in o poimenovanju Koprskega Pri morja. Vodil je organizacijo proslave ob 100-letnici rojstva Antona Melika in slovenski del madžarsko-slovenske konference o fizični geografiji. Zadolžitve v okviru strokovnih organizacij in sodelovanje v uredništvih doma in v tujini so bile iste. kot je navedeno v Letopisu SAZU za leto 1989. Glej Letopis 40r str. 49 in 113—114. Stanko Graf ena uer rojen 13. maja 1922, dipl. inž. rudarstva, dr. geoloških znanosti, upokojeni redni profesor za kristalografijo, mineralogijo in petro-logijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Dopisni član od 17. aprila 1973, redili član od 24. aprila 1981. Glej Letnpii 40, itr. 4f^-50 Janez Matjašič rojen 14. maja 1921, dr. naravoslovnih ved, upokojeni znanstveni svetnik v Biološkem institutu Jovana Hadžija ZRC SAZU. Dopisni član od 21. marca 1974, redni član od 18. maja 1989. V letu 199(1 je raziskoval biologijo, ekologijo in zoogeografijo hro-ščev iz skupine Lamellicornia. Prav tako je nadaljeval s študijem jamskih rakov dekapodov Evrope in Transkavkazije. O tem ima namen napisati monografija. Prav tako se je ukvarjal s podzemskimi protozoji Jugoslavije. Konec marca se je udeležil entomološkega simpozija v Munchnu in septembra Jugoslovanskega entomološkega simpozija v Pulju, Je glavni urednik Biološkega vestnika in urednik zoološkega dela Razprav IV. razreda SAZU. Je član znanstvenega sveta Paleontolo-Škega inštituta ZRC SAZU. Glej Letopis 40, str. 50 in 11?. Ernest Maver rojen 10. novembra 1920, dr. phil., znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU. Dopisni član od 21. marca 1974, redni član od t■ junija 1983; tajnik IV. razreda. V letu 1990 je nadaljeval z raziskavami endemizma in polimorfizma vaskularne flore osrednjega Balkanskega polotoka s posebnim poudarkom na jugoslovanskem ozemlju, Na več manjših ekskurzijah po Sloveniji in sosednjem jugozahodnem hrvaškem obrobju ter na dveh večjih ekskurzijah po osrednji Dalmaciji, južni Hercegovini in severozahodni Bosni je proučeval določene polimorfne, večinoma endemične agregate praprotnic in cvetnic. Od 25. do 29, junija 1990 se je udeleži] simpozija in ekskurzij Vzhodno alpsko-dinarskega društva za proučevanje vegetacije na Madžarskem (Keszthely, S op ion, Tihany) in imel enega od uvodnih referatov o stepskih elementih v flori Jugoslavije. Jc predsednik sveta ZRC SAZU, predsednik znanstvenega sveta Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU, urednik botaničnega dela Razprav IV. razreda SAZU. Glej Letopis 40. sir. 50 in 360, Dopisni člani Jože Maček rojen 28. oktobra 1929, dr. agronomskih znanosti, dr. ekonomskih znanosti, dr. Zgodovinskih znanosti. Dopisni član od 18. maja 1989. V ieiu 1990 je nadal jeval s hiponomološkimi in mikroflorističnimi raziskavami slovenskega ozemlja ter proučeval kontaminacijo tal in rastlin z ostanki fitofarmaccvtskih sredstev. S prispevki se je udeležil naslednjih prireditev: TMrd World Conference of Environmental and Health Hazards of pestiti des (Kairo, 11.—15. december 1989}; X, jugoslovanskega posvetovanja o uporabi pesticidov (Opatija, 4.—7. december 1989); European Weed Research Society Symposium 1990, Integrated Weed management in Cereals (Helsinki, 4.—6. junij 1990); The first Meeting of ihe European Forum for Forest protection (Salt s joebaden, Stockholm, 3,—5. julij); 47. Deutsche Pflanzenschutztagung (Berlin, I.—5. oktober); Fourth International Mycologieal Congress (Regensbuvg, 2S, avgust—3, september); 5, pol jedelski dnevi v organizaciji Republiškega centra za pospeševanje kmetijstva (Murska Sobota, 5.—6. april). Uredil je 53. zvezek Zbornika Biotehniške fakultete — serija kmetijstvo in su-plemenit 13 (F. Janežič: Rastlinske šiške /cecidiji/ Slovenije, 239 str.) istega zbornika. 16. novembra je na Filozofski fakulteti v Ljubljani dosegel doktorat zgodovinskih znanosti z disertacijo: Reluicija tlake v slovenskih deželah v stoletju pred zemljiško odvezo. Je koordinator fitomedicinskih raziskav v Sloveniji in predsednik Komisije Znanstvenega sveta za področje biotehniških ved pri Republiškem sekretariatu za raziskovalno dejavnost in tehnologijo. Za an gleis ko-srbohrvatsko bibliografijo fitomedieinskega tiska v Jugoslaviji od začetka do 1989 — Bibliography of plant protection in Yugoslavia, Beograd 1990, 2 knjigi, je bil član ožjega in širšega uredniškega odbora. Iz slovenskega fitomedieinskega slovstva je prispeval izpise nad 750 enot. Je Član up ravnega odbora Sklada Borisa Kidriča, Glej Letopis 40, sir. 50 in 119—130. Mario Pleničar rojen 5. avgusta 1924, dr. geoloških znanosti, upokojeni redni profesor za fizikalno geologijo, biostratigrafijo in geološko karliranje na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Dopisni član od 24. aprila 1981. V letu 1990 je s sodelavcem s tržaške univerze Maurom Caffauom nadaljeval raziskave rudistne favne pri Vižovljah blizu Sesljana, Male Moščenice pri De vinu in pri Grižah, vse v okolici Trsta. Razpravo o fosilni favni pri Vižovljah sta raziskovalca oddala v tisk v Bollettino della Soc. geol. i tal. v Parmi, rezultate dela pri Grižah pa sta podala v referatu na mednarodnem simpoziju o rud is tih, ki je bil v dneh od 1. do 7. oktobra v Rimu. Z Ljudmilo Sribar je raziskoval rudistni greben pri Stranicah blizu Slovenskih Konjic. Tudi o teh raziskavah je podal referat na simpoziju v Rimu. S 15 taksoni je sodeloval pri izdelavi kataloga fosilov Slovenije. V dneh od 18. do 23. junija se je udeležil 5. znanstvenega posvetovanja geomorfo-logov Jugoslavije v Krškem, kjer je imel referat o vplivu tek toni ke na rečno mrežo Krškega polja. Od 18. do 20. oktobra je sodeloval na mednarodnem simpoziju o geodinamičnem razvoju Panonskega bazena, ki je bil v Beogradu. S sodelavci je imel referat o tektonskih dogajanjih na jugozahodnem obrobju Panonskega bazena, Bil je tudi član organizacijskega odbora simpozija. 25. aprila je bil sprejet za dopisnega člana Srbskega geološkega društva. Nadaljeval je z delom v terminološki komisiji za geološko izrazoslovje. Clej Letopis 40, str. il in 123, Alojz Šercelj rojen 8. decembra 1921, dr. bioloških znanosti, upokojeni znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU. Dopisni član od 18. maja 1989. V letu 1990 je v sodelovanju z VTOZD-om za gozdarstvo Biotehniške fakultete nadaljeval s palinoloŠkimi raziskavami gozdnih tal po Sloveniji. Naincn teli raziskav je ugotoviti primerne lokacije in jih zaščititi kot pel od ne rezervate, pomembne ?.a gozdno zgodovino. Za arheološka najdišča na Dolenjskem, na Krasu in na Gorenjskem je opravil karpološke in antrakotomske analize. Za IG C P projekt 158 pripravlja regionalizacijo Jugoslavije za mlajši kvartar. Glej Letopis 40, str. 51—32 in 361 Dragica Turnšek rojena 6. avgusta 1932, dr. geoloških znanosti, znanstvena svetnica SAZU in upravnica Paleontološkega inštituta Ivana Rakovca ZRC SAZU. Dopisna članica od 23. maja 1985, Podrobnejši opis njenega dela je razviden v poročilu Paleontološkega inštituta Ivana Rakovca ZRC SAZU, str. 266—270. Glej Letopis 40, str. 52 In 359, Igor VriŠer rojen 13. januarja 1930, dr. geografskih znanosti, redni profesor za družbeno geografijo in regionalno planiranje na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, Dopisni član od 23. aprila 1987. V letu 1990 je nadaljeval z znanstvenim in pedagoškim delom na geografskem oddetku Filozofske fakultete na področju ekonomske geografije, geografije naselij, regionalnega razvoja in regionalnega planiranja. Na geodetskem in komunalnem oddelku Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo ter na Oddelku za krajinsko arhitekturo na Biotehniški fakulteti je predaval regionalno planiranje. Izbrana poglavja iz istega predmeta je predaval tudi na inter* disciplinarnem podiplomskem študiju urbanizma in prostorskega planiranja na FAGG v Ljubljani. Bil je mentor mlajšim razisko- valcem pri njihovem magistrskem študiju iz geografije in prostorskega planiranja. V sklopu znanstvenoraziskovalnega programa Geografska monografija S ¡avenije je raziskoval ekonomsko-geografsko regionalizacijo Slovenije, Na področju raziskovalnega programa »prostorsko urejanj e« se je ukvarjal z vplivnimi območji slovenskih mest in drugih središč v Sloveniji na mikro-, mezo- in makro regionalni ravni. Na simpoziju, ki ga je priredila SAZU ob stoletnici rojstva akademika dr. Antona Melika, je poročal o prispevku Antona Melika h geografiji slovenskih naselij (7. januarja). Na zasedanju komisije za agrarno geografijo pri mednarodni geografski uniji je poročal o agrarnih sistemih v Republiki Sloveniji (10. julija). V Mariboru je (18. oktobra) na mednarodnem geografskem simpoziju, ki sta ga priredila Pedagoška akademija v Mariboru in Univerza v Bayreuthtt (ZRN), poročal o problemih ekonomskogeograFske regionalizacijo ob primeru severovzhodne Slovenije. Na 15. zborovanju slovenskih geografov v Portorožu od 24. do 26. oktobra je prikazal ekonomsko-geografsko regionalizacijo Koprskega Primorja. Udeležil se je okrogle mize, ki so jo pripravili prostorski planerji in urbanisti ob dne™ urbanizma (8. novembra), s poročilom o vplivu gospodarskega prestrukturiranja na regionalni razvoj in regionalno načrtovanje pri nas. Je član uredniškega odbora Geografskega veslnika, Geografskega zbornika in Geographicae Jugoslavicae. Je tudi član Komisije Znanstvenega sveta za področje gradbeništva, prometa, prostora in energetike pri IS skupščine RS, je član znanstvenega sveta Geografskega inštituta Antona Melika pri ZRC SAZU. Sodeloval je pri urejanju Enciklopedije Slovenije za področje prostorskega planiranja in geografije. Je tudi član sveta interdisciplinarnega podiplomskega študija urbanizma in prostorskega planiranja pri FAGG, Glej Letopis «t. str. 52—53 in 130. Zunanji dopisni člani Josef Kratochvil rojen 6. januarja 1909, dr. naravoslovja, dr. biologije, upokojeni profesor zoologijc, konzultant — vodilni znanstveni delavec Inštituta za raziskovanje vretenčarjev Češkoslovaške akademije znanosti. Dopisni član od 5. februarja 1970. Glej Letopis 21, str, 76—77. Mart on Pecsi rojen 29. decembra 1923, dr. sc., predstojnik Geografskega inštituta Madžarske akademije znanosti v Budimpešti, redni član MAZ in zaslužni profesor Budimpeštanske univerze. Dopisni član od 18. maja 1989. Glej Ltlopli 40, str, 96-97, Petar Stevanovič rojen 3. junija 1914, dr, geoloških in mineraloških znanosti, redni profesor na Rudarsko-geološki fakulteti v Beogradu, Dopisni Član od 20. marca 1975. Glej Letopis 26. str. 66—69. V, RAZRED za umetnost Redni člani Anton Ingolič rojen 5. januarja 1907, pisatelj. Dopisni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981. častni član Slavističnega društva Slovenije in Slovenske izseljenske matice ter častni občan Slovenske Bistrice; dobitnik nagrade AVNO.i 1980 in Prešernove nagrade 1949 in 1983 ter drugih nagrad in priznanj. V letu 1990 je napisal nekaj krajših literarnih tekstov in daljši avtobiografski tekst (185 tipkanih strani) Leta izgnanstva v Srbiji 1941— 1945, odgovarjal na tri daljše intervjuje (za RTV Ljubljana ter za reviji Sodobnost in Diagonale) in imel tri literarna srečanja z mladino (eno na Tržaškem), Glej Letopis 40, str. 54 in 117. Bratko Kreft rojen 11. februarja 1905 v Mariboru, dr. phiL, dr. h. c. mariborske in kijevske univerze Tarasa ševčenka, upokojeni redni profesor (honorarni) za novejšo rusko književnost (od Puškina do šolo ho va) na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. V zimskem semestru 1961/ 62 gost-profesor na Goetheje vi univerzi v Frankfurtu ob Majni. Od 1930 do 1962 Član SNG v Ljubljani (režiser v Operi in Drami), od 1946 do 1955 dramaturg v Drami SNG v Ljubljani; dramatik, pripovednik, esejist in pisec različnih razprav s področja dramaturgi je, teatrologije in slavistike, upokojen leta 1962 kot gledališki umetnik. Upravnik Inštituta za slovenski jezik od leta 1963 do 1984. Redni član od 22. decembra 1961; podpredsednik SAZU tretje mandatne dobe. Zunanji dopisni član JAZU, MANU in Matice srpske. Glej Letopis 40, str. 54. Uroš Krek rojen 21. maja 1922, skladatelj, upokojeni redni profesor za kompozicijo in teoretske predmete na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Do pisni član od 29. marca 1979, redni član od 23. maja 1985. Dopisni član JAZU, častni član Slovenske filharmonije. Novokomponlrana skladba v letu 1990 je Sekstet za dve violini, dve violi in dva violončela. Glej Letopis 40, stT, 5S in 1IS-.1I?. Janez Menart rojen 29. septembra 1929, slavist, književnik. Dopisni član od 6. junija 1983, redni član od 23. aprila 1987; tajnik V. razreda od 8. januarja 1985. Od leta 1979 je bil programski vodja knjižnega kluba Svet knjige pri Mladinski knjigi v Ljubljani. 17. maja 1990 se je upokojil. Poleg objav, razvidnih iz bibliografije, se je v letu 1990 udeležil re-citacijskih nastopov in pogovorov z občinstvom: v Ljubljani 26. marca v Slovenijalesu (avla Gospodarskega raistaviŠča) ob otvoritvi razstave slikarja prof. Albina Lugariča; v Piranu 12, aprila v Matični knjižnici ob predstavitvi knjige Srednjeveške pridige in balade in v Mariboru v knjigarni Cankarjeve založbe ob predstavitvi knjige Srednjeveške pridige in balade, katero je obakrat predstavil Tone Pavček; v Tolminu 15- septembra v Knjižnici Cirila Kosmača ob 100-letniei rojstva Franceta Bevka skupaj s Sašom Vugo, Cirilom Zlobcem, Tonetom Pavčkom in Ervinom Fritzem in v Ljubljani 12. decembra v knjigarni Mladinske knjige na Titovi 3 ob predstavitvi zbirke LIRIKA (v skupini). V lelu 1990 je izšel tudi novi Slovenski pravopis, 1. del Pravila, pri katerem je sodeloval vseh sedem let, tri leta tudi kot v, d, predsednik pravopisne komisije. Glej Letopis str 55 in 121—122 France Mihelič rojen 27. aprila 1907, upokojeni redni profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, Redni član od 6. februarja 1965. Glej Letopis 40. str. 49—55. Milan MiheliČ rojen 20. julija 1925, dipl. inž. arh. Dopisni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. aprila 1987. V letu 1990 je sodeloval na natečaju za novo cerkev in župnijski dom v Stožicah in prejel prvo nagrado. Izdelal je izvedbene načrte pritličnega objekta v pritličju poslovne stavbe S 2 in pričel z načrtovanjem nove cerkve in župnijskega doma v Stožicah. Glej Letopis 40, str 55. Vladimir Pavšič — MaLej Bor rojen 14. aprila 1913, književnik. Redni član od 6. februarja 1965. Glej Letopis 40, str 55 Ivan Potrč rojen L januarja 1913, pisatelj, Dopisni član od 10. marca 1977, redni član od 6. juni ja 1983. V letu 1990 je objavil spominske zapise (dva o pisatelju Bevku, enega o lastnem pisateljevanju) ter oddal v tisk roman Tesnoba. V ukrajinščino sta bila prevedena in v Kijevu izdana dva njegova romana: Na kmetih in Srečanje, Glej Letopis 40, str. 5i. Primož Ramovš rojen 20. marca 1921, skladatelj. Dopisni član od 10. marca 1977, redni član od 6, junija 1983. KRSTNO IZVEDBO SO DOŽIVELE SKLADBE Pismo za simfonični orkester (Opatija), KI-RI-Fonia za trombon in pihalni kvintet (Skopje), STA-SPAR-ECK za flavto, basovski klarinet jn klavir (Hannover), DDZ za oboo, klarinet in fagot (Ljubljana), TILED za rog in violončelo (Ljubljana), Slo tet za kljunasto flavto (Ljubljana), NMF za klavir (Viktring), KONCERTNO IZVEDBO SO MED DRUGIM DOilVELE SKLADBE Koral in lokata (Ljubljana), Concertino za trobento (Ljubljana), Studio (Ptuj), Partitura (Ptuj), STA-SPAR-ECK (Rotterdam), Kontrasti (Ljubljana, Bled, Rogaška Slatina), DDZ (Kanal), Trio za flavto, violino in kitaro (Ljubljana, Jesenice, Goričane), Viribtts trni t is (Ljubljana), Sonatina za klarinet (Ljubljana), Pogled (Ptuj), Dva nokturna (Ljubljana), Acuta (Ljubljana), Fanfara (Walchwil), Za harmoniko (Ljubljana), Ekspanzija {Ljubljana, Jesenice, Goričane), Syrigma (Ljubljana, Sevnica), Sto let (Ljubljana), Sest etud (Opatija, Snežnik, štatenberg). Skladatelj jc izvedel več koncertov z orgelskimi improvizacijami (Ljubljana, Kranjska gora). Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti ga je izvolila za dopisnega člana. Albert Einstein International Academy Foundation mu je podelila Doctor of Philosophy in Music Honoris Causa. International Biographical Centre mu je podelil International Order of Merit. Confederation of Chivalry mu je podelila Order of the White Cross International, Ista ustanova mu je podelila tudi Order of the Lyre Bird in the Class of Gold. GJej Letopis str. 56 In 12i, Edvard Ravnikar rojen 4. decembra 1907, inž. ar h., upokojeni redni profesor za urbanizem in javne zgradbe na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Dopisni čian od 5. februarja 1970, redni član od 29. marca 1979. Glej Lelopii 40, str. 56. Ciril Zlobec rojen 4. julija 1925, slavist, pesnik, romanopisec, prevajalec, publicist, urednik in politični delavec. Dopisni član od 23. maja 1985, redni član od 18. maja 1989. Dopisni član JAZU. Na marčnih neposrednih volitvah je bil izvoljen za člana Predsedstva Republike Slovenije, maja pa za dopisnega člana JAZU, Tudi leto 1990 je bilo za Cirila Zlobca zelo delovno. Na začetku leta se je predstavil z novo pesniško zbirko Moja kratka večnost, potem je bil skozi vse leto zelo aktiven zlasti na publicističnem področju, predvsem na temo slovenske samobitnosti in suverenosti. Tej temi je posvečal osrednjo pozornost tudi v Sodobnosti, katere glavni in odgovorni urednik je že dvaindvajseto leto. Tudi članstvo v Pred sedstvu Republike je terjalo polno angažiranost na najrazličnejših področjih, Z ztmsko-pomladansko sezono 1989/90 je zaključil svoja zelo odmevna srečanja na Zemonu, imenovana Zlobčevi večeri z gosti na Zemonu. V letu 1990 so bila tri taka srečanja: 26. januarja gost večera Živko Pregelj, podpredsednik Zveznega izvršnega sveta; tema pogovora: Nas konvertibilni dinar evropeizira? 2. marca gostji Manca Košir in Vika Potočnik na temo: Kaj hoče in zmore današnja Slovenka? 8. junija z gostoma dr. Cirilom Ribičičem in Lojzetom Peterletom na temo: Pozicija in opozicija; kam in kako? Leto 1990 je bilo tudi sicer zaznamovano s številnimi javnimi nastopi, govori, predstavitvami, literarnimi branji, s sodelovanjem na simpozijih, mednarodnih in domačih (Rim, Trst, Zagreb), na javnih tribunah, okroglih mizah — skupaj nad sedemdeset, domala v vseh slovenskih mestih in večjih krajih. Številni stiki s tujimi diplomati, novinarji, sodelovanje na radiu in televiziji doma in v tujini. Glej Letopis 40, str. 5-7—58 in 131—133. Dopisna člana Janez Bernik rojen 6. septembra 1933, redni profesor in predstojnik oddelka za slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Dopisni član od 18. maja 1989. SAMOSTOJNI RAZSTAVI Arte Fiera 1990 - Bologna: slikarska dela (26. do 29. januar) in S t. Virgil Bildungshaus — Salzburg: slikarska dela, risbe, grafika in mala plastika {6. marec do 28. april). SKUPlNStE RAZSTAV£ DOMA IM V TUJINI Jubilejna razsLava »Grupe 69« — Ljubljana (december 1989 do januar 1990); Arte Fiera 1990 v okviru Galerije 61 — Bologna (26. do 29. januar); Interieur Wien — Dunaj (17. do 25. marec); Casineum Vcldcn, Kunst- und Antiquitätenmesse — Velden/Vrba (2. do 7. avgust); Klagenfurter Messe, Kunstsalon — Celovec (18. do 26. avgust); Kunst- und Antiquitätenmesse — Beljak (30. avgust do 3. september); Accrochage, Galerie 61 — Celovec (27. november do 23 december); Slovenska tapiserija, Mednarodni grafični center — Ljubljana (december 1990 do januar 1991). Glej Utopiš «r str. 58, Ivan Minatti rojen 22. marca 1924, slavist, pesnik, prevajalec, urednik pri založbi Mladinska knjiga, upokojen. Dopisni član od 23. aprila 1987. V letu J990 je zbiral literarno zapuščino pesnicc Vide Brestove in sodeloval na literarnem večeru, ki sta ga v počastitev 190-letnice rojstva Franceta Prešerna organizirala 18. decembra Odbor 57 in Društvo slovenskih pisateljev, Glej Letopis. 40, str. 58. Zunanji dopisni člani František Bcnhart rojen 10. septembra 1924, slavist, kritik, prevajalec, član Zveze čeških pisateljev do leta 1970, živi v Pragi. Dopisni član od 23. maja 1985. Glej Letopis M, sir. 103-104. Ivan Brajdič rojen 16. junija 1924, hrvaški pisatelj in prevajalec slovenske književnosti. Dopisni član od 18. maja 1989, Glej Letopis 40. str. 101—102 Johann Cilenšek rojen 4. decembra 1913, skladatelj, profesor na Franz Liszt-Hoch-sehule fiir Musik v Weimarju. Dopisni član od 7. februarja 1967. Glej Letopis Ig, str. 6L-C3. Peter Handke rojen 6. decembra 1942, pisatelj, dramatik, prcvajalcc, živi v Salz-burgu. Dopisni član od 23. aprila 1987. Glej Letopis M, str, 112—1J3. Florjan Lipuš rojen 4. maja 1947, pisatelj, ravnatelj osnovne Šole na Slovenskem Koroškem. Dopisni član od 23. maja 1985. Glej Letopis 36, str. 104—105. Dcsanka Maksimovic rojena 16. maja 1898, književnica. Dopisna članica od 7. februarja 1969. Glej Letopis 20, str, 57. Janez Matičič rojen 3. junija. 1926, komponist, živi v Franciji. Dopisni član od 23. aprila 1987. Glej Letopis 3S, sir, 113—1H. Pavle Mcrku rojen 12. julija 1927, slavist, skladatelj m violinist, srednješolski profesor in programski urednik Radia Trst. Dopisni Član od 23. maja 1985. Glej Letopis 36, str. 106—107. Andre Mohorovičič rojen 12. julija 1913, dr. arh,, inž. ar h. in umetnostni zgodovinar, redni profesor za arhitekturo na univerzi v Zagrebu. Dopisni član od 6. junija 1983. Glej Letopis -14, str. 95, Zoran Mušič rojen 12. februarja 1909, slikar. Dopisni član od 24. aprila 1981. Glej Letopis 32, str. 133—155. Dimitar Panteleev rojen 26. novembra 1901, pesnik in prevajalec, član Zveze bolgarskih književnikov. Dopisni član od 24. aprila 1981. Glej Letopis 12, stT, 156—157. Boris Podrccca rojen 30. januarja 1940, dipl. inž. arhitekture, živi kot samostojni arhitekt na Dunaju. Dopisni član od 23. aprlia 1987. Glej Letopis 3a, str. 11+—115, Stanojlo Rajičič rojen 16. decembra 1910, skladatelj, redni profesor na Glasbeni akademiji v Beogradu. Dopisni član od 20. marca 1975. Glej Letopis 26. str, 70—72. Harald Saeverud rojen 17. aprila 1897, skladatelj in dirigent. Dopisni član od 25. marca 1976. tiicj Letopis 27, str, 103—106- Lojze S pacal rojen 15. junija 1907, slikar, grafik, živi v Trstu. Dopisni član od 23. aprila 1987. Glej Letopis iS. str. 1 iS—117. VI. RAZRED za medicinske vede Redni člani Janez Bat is rojen 15. marca 1919, dr. veterinarskih znanosti s področja mikrobiologije, imunologijc in kužnih bolezni, upokojeni redni profesor Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor, Dopisni član od 10. marca 1977, redni član od 6. j Linija 1983; glavni tajnik od 28. marca 1985. V letu 1990 je opravljal raziskovalno delo na Veterinarski fakulteti na InStitutu za mikrobiologijo in parazitologijo. Vodil je Mcdaka-de mi j ski odbor za proučevanje zoonoz. L1 deleži I se je XI. Lancc-field International Symposium on Streptococci and Strcptoccocal Disease v Steni v Italiji z referatom Str. agalactiae colonization found in j amities in the rural areas of Slovenia-Epidemiological aspects (s sodelavci). Bil je predsednik Znanstvenega sveta IS RS za biotehniko, Član Komisije Znanstvenega sveta i a področje biotehniških ved, predsednik Terminološke komisije pri Inštitutu za slovenski jezik prana Ramovša ZRC SAZU ter- član Veterinarske terminološke podkomisije. Na Veterinarski fakulteti je glavni in odgovorni urednik Zbornika Veterinarske fakultete. V Slovenski matici je član upravnega odbora, pri Enciklopediji Slovenije član glavnega odbora, pri Enciklopediji Jugoslavije pa urednik za področje veterinarstva. Ob tednu Univerze v Ljubljani 5. decembra 1990 mu je bila vročena listina o podelitvi naslova zaslužnega profesorja. Glej Letopii 40, str. 60—61 in 10&. Miroslav Brzin rojen 13. aprila 1923, dr. sc., redni profesor na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani in sodelavec Inštituta za patološko fiziologijo. Upravnik oddelka za načrtovanje in usklajevanje raziskovalnega dela SAZU. Dopisni član od 1. marca 3974, redni član od 29. marca 1979. Kot član mednarodnih strokovnih odborov je sodeloval pri pripravah in izvedbi: The 8th General Meeting of European Society of Neurochemjstiy, v Leipzigu (Nemčija) in The 3rfl International Meeting on Choline s ter a ses, La Grand Motte v Franciji. Se naprej deluje kot član uredniških odborov mednarodnih revij: Neurochemical Rcscarch, Journal of Neuroscience Research in International Journal of Developmental Neuroscience. Na obeh kongresih je s sodelavci aktivno sodeloval z vabljenim prispevkom. Glej Letopis «, str. 61 tu 111, Janez Fettich rojen 9. oktobra 1921, dr. sc., dr. med., redni profesor dermatovenerologic in predstojnik katedre za dermatovencrologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, svetovalec na Univerzitetni dermatološki kliniki Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani, Dopisni član od 21. marca 1974, redni član od 29. marca 1979, V letu 1990 je predaval dermatovcncrologijo študentom odseka za splošno medicino Medicinske fakultete in izbrana poglavja iz der-matovencrologije slušateljem podiplomskega študija. Bil je mentor pri specialističnem študiju. Tudi na Višji šoli za zdravstvene delavce v Ljubljani je predaval dermatovencrologijo. Pri raziskovalnem delu je sodeloval v okviru matične ustanove (epidemiologija spolnih bolezni, sodobno zdravljenje nekaterih kožnih bolezni). Za Univerzitetni zavod za zdravstveno varstvo RS je izdelal obsežno poročilo Spolne bolezni v Sloveniji v letu 1989. Poleg rednih obveznosti na Fakulteti jn na Kliniki je predsednik Komisije Znanstvenega sveta za področje medicinskih ved, član Republiške komisije za medicinska etična vprašanja, član uredniškega odbora Acta Dermatovenerologica lugoslavica (Zagreb), sodelavec uredniškega odbora Enciklopedije Slovenije in Medicinskega terminološkega slovarja. V Univerzitetnem kliničnem centru je član strokovnega kolegija. V decernbru 1990 je bil izvoljen za častnega člana Medicinske akademije Hrvatske. Glej Letopis 40. str. it in 113—113. Vinko Kambič rojen 7, aprila 1920, dr. sc., dr. med., upokojeni redni profesor oto-rinolaringologlje na Medicinski fakulteti v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Dopisni član od 23. maja 1985, redni član od 18, maja 1989. V letu 1990 je sodeloval pri dodiplomskem in podiplomskem pouku na Katedri za otorinolarlngologijo in cervikofacialno kirurgijo in bil vključen v znanstvenoraziskovalno delo na kliniki. Dva doktoranda, ki jima je bil mentor, sta v letu 1990 uspešno obranila doktorsko disertacijo. V tem letu je bila zaključena raziskovalna naloga Psiho-socialne značilnosti bolnikov z rakom v grlu in žrelu, ki je bila del raziskovalnega projekta Diagnostika, zdravljenje in preprečevanje komplikacij malignih bolezni. S sodelavci nadaljuje raziskovalno nalogo Imunohistokemijske metode kot pomoč pri razpoznavi ri-zičnega epitela na laringalni sluznici. Z referati se je udeležil več kongresov in simpozijev. Sodeloval jc s predavanji: na Vfll. Intersekcijskem znanstvenem sestanku oto-rinolaringoiogov Jugoslavije, ki je bi i od 6. do S. junija v Subo-tici, na simpoziju Poškodbe glave in vratu v Slovenj Gradcu 11, in 12. oktobra, na katerem je bil moderator okrogle mize Poškodbe grla, žrela in mehkih delov na vratu, na 4. delovnem sestanku o azbestu z osnovno temo Uresničevanje mednarodne konvencije št. 162 o varni uporabi azbesta, ki je bil v Novi Gorici 8. in 9. novembra in na simpoziju ob 50-obletnici Inštituta in Katedre za patologijo Medicinske fakultete v Ljubljani 14. decembra v Ljubljani. Bil je tajnik Medakademijskega odbora za travmatologijo v izjemnih razmerah, član Med akademijskega odbora za proučevanje tumorjev glave in vratu, član Medakademijskega odbora za proučevanje in preprečevanje azbestoz, član upravnega odbora Združenja otorinolaringologov Jugoslavije, član uredniškega odbora Simpozija otorinolaryngologica Iug in Član mnogih evropskih ter ameriških strokovnih združenj. Glej Letopis 40, str-61-62 in 117—118. Janez Milčinski rojen 3. maja 1913, dr. j ur., dr. med., častni doktor Univerze v Ljubljani (1979) in njen zaslužni profesor (1983). Častni doktor medicinskih znanosti Univerze v Leipzigu (1987). Do dopolnjenega 70. leta redni profesor in predstojnik rnštituta za sodno medteino na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Dopisni član od 22. decembra 1961, redni član od 5. februar ja 1970; predsednik SAZU od 25. marca 1976, ponovno izvoljen na skupščinah SAZU 24. junija 1980, 13. novembra 1984 in 20. decembra 1988. Je predsednik programskega sveta skupnega raziskovalnega programa SAZU in ZRC SAZU Naravna in kullurna dediščina slovenskega naroda in predsednik Jugoslovanske pagvaške konference. V minulem letu 1990 se je udeleževal kulturnih prireditev v raznih krajih Slovenije in v republiških središčih v drugih republikah. Občasno je predaval v Centru Po l j če in v podiplomskih tečajih za zdravnike in zobozdravnike. Na posebno povabilo je predaval na Teološki fakulteti v Mariboru in na simpoziju o prometni varnosti v Opatiji. Sodeloval je na sejah predsedstva in plen uma Sveta akademij SFRJ, Poleg priložnostnih izjav, uvodov v razne publikacije in priložnostnih govorov na domačih in mednarodnih prireditvah je v letu 1990 objavil knjigo spominov in pričevanj Leta za pet drugih (v sodelovanju z Jelko Žmuc-Kušar). GJcj Letopis «1, Str, 62—63 in 122, Lev Milčinski rojen 23. junija 1916, dr. med., dr. sc., upokojeni redni profesor psihiatrije na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Dopisni član od 29. marca 1979, redni član od 6. junija 1983. Junija 1990 je pustil pogodbeno zaposlitev v Psihiatričnem dispanzerju Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani, deluje pa še kot svetovalec v strokovnem kolegiju imenovane klinike in sodeluje v raziskavah na področju samomorilnosti in zgodovine slovenske psihiatrije. Kot predavatelj je sodeloval s temami samomori 1 nos t in toksiko-manije v podiplomskih tečajih, ki jili organizirata Univerzitetna psihiatrična klinika in Zavod RS za zdravstveno varstvo. Vključen je v program Republiškega sekretariata za pravosodje, ki organizira po republiških zaporih seminarje o samomorilnosti za osebje. Na povabilo psihiatrične klinike v Sarajevu se je 25. oktobra udeležil posvetovanja o etiki v psihiatriji z referatom Suicid i etika. Razširjeni referat bo objavljen v zborniku. Na povabilo Društva psihoterapevtov Slovenije se je v dneh od 15. do 18. novembra udeležil srečanja II. Bregantovi dnevi v Rogaški Slatini z referatom Starost — izgubljanje. Meje psihoterapije, ki bo izšel v zborniku. Sodeluje še naprej pri delu za Medicinski terminološki slovar. Glej Letopis 40, str. i3 tn 132, Franc Novak rojen 2. junija 190S, dr. med., dr. sc., častni doktor univerze v Torinu, upokojeni redni profesor za ginekologijo in porodništvo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani in od leta 1978 njen za s luž ni profesor; bivši predstojnik Univerzitetne ginekološke klinike v Ljubljani. Dopisni član od 22. decembra 1961, redni član od 5. februarja 1970; tajnik VI, razreda; predsednik Medakademijskega odbora za travmatologijo v izjemnih razmerah, Glej Letopis 40, str. Andrej O, Zupančič rojen 27. januarja 1916, dr. med., upokojeni redni profesor za patološko fiziologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Dopisni član od 3. julija 1964, redni član od 5. februarja 1970. V letu 1990 je vodil Inštitut za medicinske vede ZRC SAZU. Ob pripravljanju knjige o varstvu pred ionizirajočim sevanjem v Sloveniji je uredil računalniško zbirko podatkov s tega področja. Za Skupščino Republike Slovenije je izdelal mnenje O varstvu pred ionizirajočim sevanjem v Sloveniji. Končal je tudi nadrobno montažo filma o živalstvu Slovenije. Je član sveta ZRC SAZU, predsednik strokovnega sveta Avdiovizual-nega laboratorija ZRC SAZU, član Sveta za proučevanje in varstvo okolja SAZU, predsednik Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije in član uredniškega sveta revije Acrocephalus. Glej Letopis 40, str, i3--i4- Dopisna ¿lana Lidija Andolšek-Jeras rojena 30, julija 1929, dr. medicinskih znanosti, redna profesorica za ginekologijo in porodništvo na Mcdicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Do leta 1979 direktorica Inštituta za načrtovanje družine, od 1979 do 1987 direktorica Univerzitetne ginekološke klinike, sedaj svetovalka direktorja Univerzitetne ginekološke klinike za raziskovalno delo in dekanica Medicinske fakultete. Dopisna članica od 23. aprila 1987. V letu 1990 je sodelovala v dodiplomskem in podiplomskem pouku na katedri za ginekologijo in porodništvo. Dva njena magistranda sta v letu 1990 uspešno obranila magistrsko delo, ostala pa je mentorica 3 doktorandom in 3 novim mag i s t random (od teh trije mladi raziskovalci). Kot svetovalka direktorja Univerzitetne ginekološke klinike za raziskovalno delo je usmerjala delo v okviru Centra Svetovne zdravstvene organizacije za klinične raziskave reprodukcije človeka ter v okviru programa bivše Raziskovalne skupnosti Slovenije. Nadaljevala je tri raziskave s področja intrauterine kontracepcije, in sicer: A comparative study of two cooper IUDs in multiparous women, A randomized comparative study of interval in seri on of three IUDs: T Cu 220 C, Nova T and WHO levonorgestrel 2ug IUD in A randomized comparative study of interval insertion of two IUDs: T Cu 380 A and Multiload 375 IUD. Na področju hormonske kontracepcije sodeluje v projektu Cardiovascular disease morbidity in association with hormonal contraception in pripravlja protokol za ohsežno klinično-epidemiološko raziskavo Vpliv hormonskih kontracipiensov na razvoj raka materničnega vratu. Sodeluje v projektu Socialni, demografski in zdravstveni vidiki nizke rodnosti v Sloveniji, katere nosilec je Sociološki inštitut, V tem projektu je članica projektnega sveta. Generalni sekretar SZO ji je še za naslednji dve leti (1991—1992) podaljšal mandat v svetovalni skupini Scientific and Technical Advisory Group (STAG) of WHO Special Programe of Research, Development and Research Training in Human Reproduction. O d 26. februarja do 2. marca se je udeležil rednega letnega srečanja te skupine, Za to srečanje je ocenila, uspešnost raziskovalnih programov na področju neplodnosti (WHO Task Force on Implementation and Managemnet of Infertility) in naravnih metodah kontracepcije (Task Force on Natural Methods), 3 marca je sodelovala na pripravljalnem sestanku za WHO simpozij oktobra 1990 v Szegedu. Poleg tega jc še stalna svetovalka pri IMP — International Medical Advisory Panel in JPPF — International Planned Parenthood Federation v Londonu. Aprila je ob proslavi 45-letnice OZN v Sloven j Gradcu organizirala, vodila in predavala na mul t i disciplinarnem simpoziju Zeljen otrok naj se rodi in raste zdrav. Maja je predavala na Naučnom s kupu ginekološko-akušerske sekcije Srpskog lekarskog društva o antiprogrestinih v regulaciji fértil nos ti. Na 10, Jugos laven skoin simpoziju o aktualnim problcmima u fer-tilitetu i sterilitetu je sodelovala s tremi prispevki. Poleg vabljenega predavanja Sterilizacija — kje smo in kaj hočemo je sodelovala kot soavtorica še v prispevkih Sterilizacija — olajšanje ali ob Žalovanje (skupaj % M. Maček) in pri prispevku Vtjecaj intrauterimh ulolaka na pelvične upale i izvanmatemičnu trudnoču. (skupaj z D. GluŠič in S, Peteilinom), V okviru 3. jugoslovanskega kongresa peri natal ne medicine je oktobra 1990 vodila okroglo mizo Kako poboljšati perinatal ne rezultate u Jugoslaviji. V Szegedu je oktobra predavala na Konferenci SZO East-West Inita-tive for Research on Reproductive Health and Behavioural and So-cia Determinants of Reproductive Health - Abortion. Novembra je predavala o Responsible Parenthood — Success and failure in every day practice na mednarodnem simpoziju, ki ga organizira Univerza v Sarajevu. V tem mesecu se je udeležila kot predstavnica SAZU redne letne skupščine Action in International Medicine v Londonu. Decembra je sodelovala v Gene vi v delu ekspertne skupine SZO: Meeting of the Scientific Group on Oral Contraceptives and Neoplasia, V tem letu je vodila Komisijo za medrepubliško in mednarodno sodelovanje pri Republiškem sekretariatu za raziskovalno dejavnost in tehnologijo ter sodelovala kot članica v Znanstvenem svetu za medicinske vede. Na strokovnoorganizacijskcm področju je delala kot članica strokovnega kolegija in razširjenega strokovnega kolegija Univerzitetne ginckokološke klinike. Je članica uredniškega odbora Acta Europea Pert ili ta tis in Acta Reproductiva Turcica. Glej Letopis 40, str. 64—M in 1Ü7. Vinko V. Dolenc rojen 19. junija 1940, dr. medicinskih znanosti, izredni profesor za nevrokirurgijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, od junija 19R7 predstojnik Univerzitetne klinike za nevrokirurgijo. Dopisni član od 23. aprila 1987. V preteklem letu je bil 12-krat gostujoči predavatelj na mednarodnih kongresih in 5-krat gostujoči predavatelj na univerzitetnih nevrokirurških klinikah. Nadalje je bil povabljen na 23 univerzitetnih ustanov v tujini, da kot nevrokirurg organizira ali pomaga pri organizaciji učnih delavnic in izvede instruktivne operativne posege na lobanjskem dnu in v možganih, s področja patologije kavernoznega sinusa in arterije karotis interne. V letu J 990 je bilo publicirano eno njegovo avtorsko delo, hkrati pa so bila v tisk oddana tri besedila, Nadaljeval je s svojo aktivnostjo v uredniških odborih devetih mednarodnih strokovnih (nevrokirurških) revij. Napisal je deset recenzij člankov, ki so hili objavljeni v teh revijah, štiri njegove recenzije pa so bile objavljene kot nadaljevanje člankov. V letu 1990 se je pričel poglobljeno ukvarjati tudi s študijo zdravljenja tumorjev kavernožnega sinusa, ki je mednarodno signi-fikantna. V študiji sodeluje večje število univerzitetnih centrov: Charlottesville (Virginia), Los Angeles (Kalifornija), Buenos Aires (Argentina), Colmar (Francija), Beer Sheva (Izrael), Zürich (Švica) in Ljubljana. V zvezi s študijo je izdelal poseben protokol, v katerem bodo obravnavani vsi bolniki s patologijo tega področja. Istočasno pa potekajo tudi poglobljene raziskave glede odnosa med tumorjem in žilo. Te raziskave potekajo v treh centrih: Charlot-teseville, Zürich in Ljubljana. Medicinska fakulteta univerze v Sydneyu mu je izkazala posebno čast s tem, da ga je povabila kot izpraševalca pri doktorski disertaciji enega od svojih kandidatov, S tem v zvezi je izdelal obsežno oceno disertacije, ki predstavlja pomemben prispevek k razumevanju vaskularnih anomalij centralnega živčnega sistema. Prav tako je bil aktivno angažiran pri organiziranju internacionalnega kongresa, ki ga skupaj s še dvema kolegoma pripravlja v Char-lottesvillu spomladi 1991. V tem letu je prišlo do izjemno pozitivnega odziva na njegovo knjigo The Anatomy and Surgery of the Cavernous Sinus, ki je izšla pri založbi Springer-Verlag konec leta 1989. Kritike so zelo pohvalne in navajajo, da gre za zgodovinski prispevek v nevrokirurški znanosti. Njegova dela, public i rana v strokovnih mednarodnih časopisih, pa so bila kar 18-krat citirana v mednarodno priznanih strokovnih revijah. Glej Letopis M, str. 65—« in Iti. Zunanji dopisni člant Edhem Camo rojen 30. decembra 1909, dr. medicinskih znanosti, redni profesor za zoohigieno na Veterinarski fakulteti v Sarajevu. Dopisni član od 13. marca 1972. Glej Letopis 23, str, M—64. Milan Dimitrijevič rojen 27. januarja 1931, dr, medicinskih znanosti, redni profesor za nevrofiziologijo na Baylor College of Medicine v Houstonu (Texas). Dopisni član od 24. aprila 1981. Glej Letopis 32, Str, 158—159, Boris Dr u j an rojen 27. junija 1928, dr. organske kemije in farmakologije, predstojnik laboratorija za nevrokemijo IVIC v Car ac asu (Venezuela). Dopisni član od 10. marca 1977. Glej Letopis JS, str, 91—100, Abel Lajtha rojen 29. septembra 1922, redni profesor psihiatrije in direktor Centra za nevrokemijo Inštituta za psihiatrične raziskave na New York. University School of Medicine. Clan American Academy of Neurology in Indijske akademije znanosti ter številnih drugih znanstvenih institucij. Dopisni član od 18. maja 1989. Glej Lelopis 40, sir. 104—106. Esad Mekuli rojen 17. decembra 1916, dr. veterinarske znanosti, pesnik in prevajalec, živi v Prištini. Dopisni član od 29. marca 1979. Glej Letopis 30, str. 107—1DJ, Joseph Miiič-Emili rojen 25. julija 1931, dr. medicinskih znanosti, redni profesor za fiziologijo in eksperimentalno medicino na McGillovi univerzi v Mont-realu. Dopisni član od 6. junija 1983. Glej Letopis 34, str, 99—100, Vladimir Alcksandrovič Negovski rojen 19. marca 1909, dr. medicinskih znanosti, profesor za reanima-tologijo v laboratoriju za splošno réanima t ologi jo Akademije za medicinske znanosti ZSSR. Dopisni član od 6. junija 1983. Glej Letopis 34, str, 101—103. Otto Prokop rojen 29. septembra 1921, dr. medicinskih znanosti, upokojeni redni profesor za sodno medicino na Humboldtovi univerzi v Berlinu, upravnik hematoserološkega laboratorija v Inštitutu za sodno medicino iste univerze, Dopisni član od 23. aprila 1987, Glej Letopis iS, str. 122—123. Peter Sa far rojen 12. aprila 1924, dr. medicinskih znanosti, profesor za reanima-to logi j o in direktor raziskovalnega centra za re animacij o pri univerzitetnem zdravstvenem centru v Pittsburgu (ZDA). Dopisni član od 6, junija 1983- Glej Letopis 34, stT, 103—104. Jànos SzenUgothai rojen 31. oktobra 1912, dr. medicinskih znanosti, redni profesor za anatomijo v anatomskem inštitutu v Budimpešti. Dopisni član od 24. aprila 1981. Glej Letopis 32, str. 160—161. Mstislav Vasiljevič Volkov rojen leta 1923, dr. ortopedi je in redni profesor, direktor Centralnega inštituta za travmatologijo in ortopedi j o N. N. Prior ova v Moskvi, glavni travmatolog ZSSR Dopisni član od 7, februarja 1968. Glej Letopis 19, str. 40. BIBLIOGRAFIJA NEKATERIH ČLANOV AKADEMIJE ZA LETO 1990* " dami fi&v&jBjf v (cm poglavju letno bibliografijo svojih znanstvenostrokovnih umtfliiiSkLh de!. Lidija Aiitfolšek-Jcras Utjecaj intrauterinih uiuzakci na pelvične upate izvanmaternične trudnoče. — Deseti Jugoslavenski simpozij o aktualnim problem ima u ferlilitetu i ste-rili tet li, Brioni 1990, Program i sažeci radova: ET-lt) (19), Abstracts (avtorji: D. Glušič, L. Andolšek, B. Peteri in). Sterilizacija — kje smo tn kaj hočemo- — Deseti Jugoslavenski simpozij o aktualnim problem i m a u rcrlililetu i steriliLetu, Brioni 1990, Program i sažeci radova: ST-1 (47), Abstracts. Sterilizacija — olajšanja ali oblalovanje. — Deseti Jugoslavenski simpozij o aktualnim problemi m a u [eriilitetu i sterilitelu. Brioni, 1990. Program i sažeci radova: ST-12 (52). Abstracts (avtorja: M. Maček, L, Andolšck). IVD post-ubortion, — Van der Pas HFM, Dieben ThoM, cds, State of the Art of the I UD. Dordrecht, Boston, London: Khiwer Accadcm ic Puh L 1990, str. 158—161. The FIGO manual of human reproduction volume 2 family planning. — M. Fa t ha 11 a, A. Rosenficld, C. Indriso, The Parthenon Publishing Group Inc., Camfoilh, Park Ridge, 1990. Planiranje poradicc, — V: P, Drobnjak, B. Bcrič, V. Sulovič: Ginekologija, Beograd—Zagreb, Medicinska knjiga (6. ponatis), 1990, str, 29S—323. Planiranje porodtce. — V: P. Drobnjak, B, Beric, V. ¿ulovit: Ginekologija, Beograd— Zagreb, Medicinska knjiga (9. predelana in dopolnjena izdaja), 1990, sir. 635—644. Biggest advance since the combined Pill. People. — 1990, 17. 14 str. Cilj simpozija — uvodne misli. — Simpozij v počastitev 45-ktnice združenih narodov. Željen otrok naj sc rodi in raste zdravo, Slovenj Gradec 1990, Abstracts. Aleksander Bajt The Yugoslav Hyperinflation: Causes and Remedies. — Est-Ovest 21), 1989, str. 7—42, s Riassumo. The Yugoslav Hyperinflation: Causes and Remedies. — Center for Education and Research in Free Enterprise, Texas A&M University, Series on Public Issues No. 33. 1990. str. 41. Decembrski šok; Odkod vztrajnost inflacije? — Gospodarska gibanja št. 203, 1990, sir. 21—51. Objavljeno tudi pod naslovom Decembrski šok: Otktid rezistentnost inflacije? — Pri vred na k re tanj a Jugoslavije št. 203, 1990, str, 27—42. Iz heterodoksne Stabilizacije v idtraortodoksno: Kako i; nje? — Gospodarska gibanja št, 206, maj 1990, str. 27—37. Objavljeno tudi pod naslovom Iz heterodoksne stabilizacije u ultraortodoksnu: Kako iz nje? — Pri vredna krclanja Jugoslavije št. 206, maj 1990, str. 24—35. Privatizacija in učinkovitost, — DeloSobotna priloga, 20. november 1990, sir. 22—23. Objavljeno tudi pod naslovom Tržišna privatizacija — Privred-na kretanja Jugoslavije st. 210, oktober 1990, str. 26—36; pod istim naslovom tudi v: Informator 38, št. 3827, 10. november 1990, str. 102. »Legitimnost plebiscita«. — Naši razgledi 39, 1990, št. 23, 7. december 1990, str, t—2. Politiiki debitanti i ekonomija. — Vcčernji list 30, april, 1 in 2. maj 1990 (avtorizirani intervju). Reforma na s taki enim nogama — Pri vredni pregled 39, St. 9329, februar 1990, Str. 9—11 (neavtorizirani intervju). Zakaj se politični veljaki bojijo plebiscita? — Delo 4. december 1990. Janez Balis Str. agalactiae colonization found in families in the mal areas of Slovenia. — Epidemiological aspects. Lanceficld international Symposium on Streptococci and Streptococcal Diseases, Procedings, Siena (Italija) 1990, str, 147. 70 let prof. dr. Vlada Gregoroviča. — Zbornik Veterinarske fakultete v Ljubljani, 27. januar 1990, str. 103—103. Salmonele pri perutnini in v krmilih v Sloveniji. Razdobje 1979—1989. — Zbornik Veterinarske fakultete v Ljubljani, 27, februar 1990 (avtorji: Ivanka Brglez, J. Batis, J. Mehle in D, Jasipovie). GESLO V ENCIKLOPEDIJI SLOVENIJE, 4. knjiga, Ljubljana 1WD Jurkovič Jože (359). Francc Bcrnik Heinrich H sine und die slowenische Literatur. — Zeitschrift für slavische Philologie, Heidelberg 1990, L, zv. 1, str. 180—201. Lirska poezija in glasba — vprašanje afinitetc. — Glasba in poezija — Music and Poetry, Slovenski glasbeni dnevi, Slovene Days of Music 1990. Strokovno posvctovanje-Symposium 3. IV.—6. IV. 1990. Ljubljana, Festival 1990, str. 2S—32. Tradicija in naš čas. Ob jubileju Ljubke Sorli. — Naši razgledi XXXIX, 23. matica 1990, št. 6, str. 166. Lirska poezija in glasba (Vprašanje afinitete). — DeloKnj iževni listi 5. aprila 1990, str. 13—14. Poezija Stanka Majcna. — Maj eno v zbornik. Založba Obzorja Maribor, Maribor 1990, str. 11—23. Koblarjeva interpretacija Gregorčičeve poezije. — Koblarjev zbornik. Slovenska matica, Ljubljana 1990, str. 34—39. Beseda o zbirki. — Boris Pangerc, Glas odznotraj, Založništvo tržaškega tiska. Trst 1990, str. 51—54. Ideja Srednje Evrope v sodobni slovenski kulturi, — Delo-Književni listi 5. julija 1990, str. 15. Razprava, — V: Narodne manjšine. Zbornik referatov in razprav na znanstvenem Srečanju 30. in 31. marca 19S9. S AZU, Ljubljana 1990, str. 202— 204. Udovičeva pesem »List iz dnevnika«. — Celovški zvon Vili/27, 1990, str. 50— 54. Dušan Momvec — sedemdesetletnik. — Delo 4. oktobra 1990, str. 11. Janko Jurančič (1902—1989). — Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti, 40/1989, SAZU, Ljubljana 1990, str. 171—172. Filip K id an Kumbatovič (1910—1989), — Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti, 40/1989, SAZU, Ljubljana 1990, 175—177. Boris Merhar (1907—1989). — Letopis Slovenske akademije znanosti in Umetnosti. 40/1989, SAZU, Ljubljana 1990, str. 18.1—183. GESLO V ENCIKLOPEDIJI SLOVENIJE, 4. knjiga, Ljubljana, 1990 Jenko Simon (287—288). UREDNIŠTVO Anton Aškerc, Zbrano delo. Peta knjiga. Glavni urednik France Bernik. Uredil in opombe napisal Vlado Novak, DZS, Ljubljana 1990, Juš Kozak, Zbrano delo. Tretja knjiga. Glavni urednik France Bernik. Uredil in opombe napisal Jože Munda, DZS, Ljubljana 1990, Fran Šaleški Finigar, Zbrano delo. Enajsta knjiga. Glavni urednik France Bernik. Uredil in opombe napisal Jože Sifrer, DZS, Ljubljana 1990. Lovro Kuhür-Preíihov V orane, Zbrano delo. Dvanajsta knjiga. Glavni urednik France Bernik. Uredil in opombe napisal Drago Druškovič, DZS, Ljubljana 1990. Dušan Moravec, Lojz Kraigher. Monografija k Zbranim delom slovenskih pesnikov in pisateljev. Glavni urednik France Bernik, DZS, Ljubljana 1990. Janez Rotar, Korespondenca med Franom Ramovšem in Aleksandrom Beličem. Korespondence pomembnih Slovencev 10, Urejata France Bernik in Janko Kos, S AZU, Ljubljana 1990. Robert Blinc NQR in Dipolar and Quadrupolar Glasses. — Z. Natur forsch, 45 a, 1990, str. 313—322. UN Quadrupole Coupling in DAN and MB AM F. — Chem. Phys. Letters 167, 1990, str. 588—590 (avtorji: R. Blinc, P. Kerkoc, J. Hui liger, R. Kind. P. Günter, J. Seliger in V. Žagar). Phase Transit ions in Ferroelectric Liquid Crystals, — FenuelectricS 104, 1990, str. 159—170 (avtorji: R. Blinc, B. 2ekS, M, Čopič, A. Levstik, I. Mu-ševič in L Drcvenšek), NMR Lincshapes and Relaxation in Incommensurate Systems with a Multiple q Modulation. — Phys. Rev. B41, 1990, str. 11314—11318 (avtorja: R. Blinc in S. žurner), ™K NMR Determination of the Solit on Density in SeOt. — Phys. Rev. B 42, 1990, str, 7790—7793 (avtorji: B. Topič, U. Haebčrlcn ill R. Blinc). vRb, "Vlb. and 17 O N uclea r-Ouad rupole-Res on anee Study of Rb (H, — Phys. Rev. B 42, 1990, str. 3681—3886 (avtorji: J. Seliger, V. Žagar, R, Blinc in V. H. Schmidt). NMR Study of the Ferroelastic to Paraelastic Pro tonic Super ionic Transition in Rb¿H (SeOJr — Phys. Rev, B 42, 1990, str, 442-^146 (avtorji: D. Abrain ič, J. Dolinke k, R. Blinc in L. A. Shu v alo v). "Na NMR Study of the Phase Transition in Deuterated Ammonium Rochelle Salt. — Phys. Rev. B 41, 1990, str. 7227—7230 {avtorji: T. Apih, J. Dolin-šek, B. Topič, R. Blinc in L. A. Shuvalov). "K Quadrupole Coupling and Spin-Lattice Relaxation in the High Temperature Phases in KLiSO,. — Z, Phys, B — Condensed Matter 79, 1990, Sir. 275—278 (avtorji: B. Topic, U. Haeberlen in R. Blinc). Random Fields and Quantum Effects in Proton Glasses. — Z. Phys. B, — Condensed Matter 78, 1990, str. 483—499 (avtorji: T. K. Kopec, B. Tadič, R. Pire in R. Blinc). 1H-'iN and lH-,f>0 Nuclear Quadrupole Resonance in. Thermochromic N-5-Chlo-rosalicylideneanilinc. — Chcm, Phys. 142, 1990, str, 237—244 (avtorji: J, Seliger, V, Žagar, R, Blinc, E. Hadjoudis in F. M ilia). Isotope Effects in the Phase Diagram of the (NHt)fRb1.xH1As01 Proton Glass. — Physica B 162, 1990, str. (avtorji: J. P. DoLooze, B.Mac G. Campbell, N. S. Dalai in R. Blinc). Jože Bole Glej str. 307. Emllijan Ccvc Glej str. 28ó. Bojan Čop Hundert Jahre eines bekannten slowenischen Sprachwissenschaftlers, Professor Dr. Karel Oš t ir. — Lingüistica XXIX, str. 3—12, Ljubljana 19S9 (izšlo 1990), Indouralica IX. — Lingüistica XXIX, str. Ii—56, Ljubljana 1989 (izšlo 1990). Indouralica XVII. — Razpravc-Dissertationcs XII, SAZU, Ljubljana 1990, str. 21—4f. Vinko V. Dolenc Mikrnanatomske Stadije lobanjskega dna. — Zbornik povzetkov 21. memorial nega sestanka prof. Janeza Plečnika, Ljubljana, december 1990. Surgery of vascular lesions of the cavernous sinus. — Clinical Neurosurgery, Ur. P. Mch. Black, Proceedings of the Congress of Neurological Surgeons, Williams & Wilkins, Batlmone, str. 240—255. Intmoperativni monitoring delovanja hrbtenjače. — Zbornik predavanj 25. podiplomskega tečaja kirurgije, Ur. P. Komhauser, Ljubljana: Kirurška služba, Univerzitetni klinični center, 1990 (soavtor). Subpially recorded spinal curd potentiate during dorsal root entry zone coagulation in the cervical and thoracic regions, — Neurologija 1990, 39, Suppl. 1, sir. 107—112 (soavtor). Epidural and subpial corticospinal tract potentials evoked by transcutaneous motor cortex stimulation in man. — Neurologija 1990, Suppl. 1, str, 113 do 120 (soavtor). Intraoperative spremljanje delovanja senzoričnih sistemov hrbtenjače. — Zdrav, Vestn., 1990, 59, str. 209—212 (soavtor). Intraoperative monitoring delovanja hrbtenjače. — Zbornik povzetkov 21. memorialnega sestanka prof. Janeza Plečnika, Ljubljana, december 1990 Subpially detected cervical spinal cord evoked potentials to median nerve stimulation in syringomyelia. — 4th International Evoked Potentials Symposium, Toronto, 30. sepetembcr—3. oktober 1990, Abstracts, Str. 206. ODDANO v TISK Necessities and types of reconstruction of the intracavemous IC A. — V: The Neurosurgeon (Japonska). Surgical and medical treatment of hypothalamic tumors and lesions affecting hypothalamic functions. — Acta Neurochirurgica 1991, Suppl. Springer Verlag, j>Cavernous Sinus Masses«. — V: Brain Surgery: Complication, Avoidance and Management (ZDA). Subpially recorded cervical spinal cord evoked potentials in syringomyelia. — Electmcnccphalogr, Clin. Neurophvsiol- 1990 (soavtor), Epidural and sub p tal corticospinal potentials evoked by transcutaneous motor cortex stimulation during spinal cord surgery. — V: Maugiere F., Rossini P. (ur.). Advanced Evoked Potentials and Related Techniques in Clinical Neurophysiology: Basic Principles and Special Applications, Elsevier 1990 (soavtor). Incomplete spinal cord evoked injury potential in man. — Neurol, Res, 1990 (soavtor). Matematični model biostatike ekstenzije v roki. Primer računalniškega simuliranja. — Medicinski Razgledi 1991 (soavtor). Peter Fajfar Zemljotresno inženirstvo - Visokogradnja. — GraČtevinska knjiga, Beograd 1990, 632 str. (avtorji: D. Aničič, P. Fajfar, B. Petrovič, A. Szavits-Nos-san, M. Tomaževič). Osnove potresnega inienirstva. — Univerza v Ljubljani, FAGG, 1990, S3 str. Earthquake Design Spectra Considering Duration of Ground Motion. — 4th U.S. National Conference on Earthquake Engineering, Palm Springs, Proceedings, Vol, 2, EERI, California, 1990, str. 15—24 (avtorja: P. Fajfar, M. Fischingcr). Mathematical Modeling of Reinforced Concrete Structural Wails for Nonlinear Seismic Analysis. — European Conference on Structural Dynamics, Preprints, Vol, 2, Bocbum 1990, str. 143—150 (avtorja: P. Fajfar, M. Fischingcr). A Seismic Design Procedure Including Energy Concept. — 9th European Conference on Earthquake Engineering, Moscow, Proceedings, Vol, 2, 1990, str. 312—321 (avtorja: P. Fajfar, M. Fischmger). Odnosi med obremenitvami in kapaciteto konstrukcij pri potresnovarnem projektiranju. — 5. kongres Zveze društev za seizmično gradbeništvo Jugoslavije, Bled 1990, Zbornik del, str. 105—111 {avtorja: P. Fajfar, M. Fischinger). Potresnovarno projektiranje objektov visoke gradnje. — Raziskovalno in razvojno delo v 1KP1R. — Gradbeni vcstnik 39. 1990, št. 9—11, str. 210—216, (avtorja: P. Fajfar, M. Fischinger). A Measure of Earthquake Motion Capacity to Damage Medium-Period Structures, — Soil Dynamics and Earthquake Engineering, Vol. 9, No, 5, 1990, str 236—242 {avtorji: P. Fajfar, T, Vidic, M. Fischinger). On the Response Modification Factors j or Reinforced Concrete Buddings. — 4th U.S. National Conference on Earthquake Engineer i nn, Palm Springs, Proceedings, Vol. 2, EERI, California, 1990, str. 249—258 (avtorja: M. fisthinger, P. Fajfar). The Rote of Overstrength in Seismic Resistance of Buildings. — 9th European Conference on Earthquake Engineering, Moskva 1990, Proceedings, Vol. 2, str. 329—338, 1990 (avtorja: M. Fischinger, P. Fajfar). Modeli za račun neelastičnega odziva armiranobetonskih stavb na potresno obtežbo. — 5. kongres Zveze društev za seizmično gradbeništvo Jugoslavije, Bled 1990, Zbornik del, str. 151—158 (avtorja: M. Fischinger, P. Fajfar). Potresnovarno projektiranje viadukta Reber. — 12, zborovanje gradbenih konstruktorjev Slovenije, Bled 1990, Zbornik del, str. 51—58 (avtorji: M, Fischinger, P, Fajfar, L. Be ve). Validation of a Macroscopis Model for Cyclic Response Prediction of R, C. Walls. — Computer Aided Analysis and Design of Concrete Structures, Vol. 2, Pineridge Press, Swansea, 1990, str. 1131—1142 (avtorji: M, Fischinger, T. Vidic, J. Šelih, P. Fajfar, H, Y. Zhang, F, Damjanič). 1DARC — Program za neelastično statično in dinamično analizo ter analizo po&kodovanosti armiranobetonskih konstrukcij stavb, — 12, zborovanje gradbenih konstruktorjev Slovenije, Bled 1990, Zbornik del, str. 253—260 (avtorja: P. Gašperšič, P, Fajfar). Račun elastično vpetih objektov visokogradnje s programom EAVEK. — 5. seminar Računalnik v grda bene m inženirstvu, Ljubljana 1990, Zbornik del, str, 274—279 (avtorja: V. Kil ar. P, Fajfar). Neelastični spektri za projektiranje konstrukcij. — 5. kongres Zveze društev za seizmično gradbeništvo Jugoslavije, Bled, 1990, Zbornik del, str. 59—64 (avtorji; T. Vidic, P. Fajfar, M. Fischinger). Zbornik 5. kongresa Zveze društev za seizmično gradbeništvo Jugoslavije. — Bled 24,—26. 4, 1990, Zveza društev za seizmično gradbeništvo Jugoslavije, Ljubljana 1990, 332 str. (urednik P, Fajfar), Janez Fettich Spremembe na koži pri AIDS. — Medicinski Razgledi 1989, Suppl. 5, str. 157—159. Alojzij Finžgar O enakopravnosti lastninskih oblik. — Pravnik, 45, 1990, št. 1—2, str. 3—7, Zadružna lastnina kot posebna oblika lastnine, — Podjetje in delo, 16, 1990, št. 1—2, str. 16—20. Zadružno vlasništvo kao poseban oblik vtasništva. — Zakonitost, 44, 1990, Št. 4—5, str. 553—557. Pluralizam svojinskih oblika. — Arhiv za pravne i društvene nauke, 46, 1990. št. 1—2, str. 95—102. Uloga i perspektive, društvene svojine u uslovima tržiSne privrede. — Ekonomska misao, 23, 1990, št. 3, str. 217—224. Sove lastninske oblike. — Pravna praksa, 9, 1990, št, 12. str. 7, Družbena lastnina v podjetjih v me Sani lastnini. — Pravna praksa, 9, 1990, št. 19, str. 2—3. Stanovanjska pravica kot pridobljena pravica. — Objavljeno pod uredniškim naslovom: Stanovanjska pravica — tujek v novem tržnem stanovanjskem gospodarstvu, — Delo, 23. oktobra 1990, str, 6. Objavljeno tudi v: Pravna praksa, 9, 1990, it. 22, str. 6 (nadaljevanje). Akademik profesor dr. Stojan C igo j (1920—1989). — Zbornik znanstvenih razprav, SO, 1990, str. IS—34 Dr, Andrej Berden; PravnOteoretični pogledi na lastnino. — Pravnik, 45, 1990, št. 1—2, str. 92—93. J ovan Djordjevič, In memoriam. — Pravnik, 45, 1990, št. 1—2, str, 98—99. Slavko Kocjan, In memoriam. — Pravnik, 45, 1990, št. 11—12, str. 529. Stane Cabrovcc Jaro SaSel (1924—1989). — Arheološki vestnik 41, 1990, str. 15—22, Grob S čelado s Trbinca pri Mirni. — Arheološki vestnik 41, 1990, str. 105—119. Prazgodovinska podoba Slovenije. O kontinuiteti naseljevanja slovenskega prostora. — Traditiones 19, 1990, str. 17—12. O naprednosti. — Cerkev v sedanjem svetu 24, 1990, str. 51. Moj pogled na leto 1989. — Celovški zvon 8/26, 1990, str. 57—58. Magd al en ska gora (Grosuplje). — Arheološka najdišča Dolenjske, Arheo, 1990, str. 39—42. Stična (Grosuplje). — Arheološka najdišča Dolenjske, Arheo, 1990, str. 59—64. Značilnost Koblarjeve osebnosti. — Koblarjev zbornik, 1990, str. 64—68. GESLO V ENCIKLOPEDIJI SLOVENIJE. A. knjiga, Ljubljana 1990 Iliri (105—106). Ferdo Gestrin Tržaški pomorski promet 1759¡1760. — 11 t raff ico marittimo di Trieste 1759/ 1160. — Viri za zgodovino Slovencev, dvanajsta knjiga, Ljubljana (SAZU) 1990, 227 str. (soavtorica: Darja Mihelič). Zgodovinske primerjave. — V: Dve domovini — Two Homelands, Ljubljana (ZRC SAZU) 1990, str. 33-41, GESLA V ENCIKLOPEDIJI SLOVENIJE, 4. knjiga, Ljubljana 1990 Ig (101), kapitalizem, besedilo do IS, stol. (402—403), Karel II, nadvojvoda, 1540-1590 (416). Ivan Gams A speleological schoolroom in the abandoned Biospeleological station in the Postojna Cave. — Tourism in the Postojna Cave, Proc. of the int. Symposium at 170. anniversary of Postojnska jama, Postojna 1989, str. 53—49 (izšlo 1990). Naravni pogoji v ozadju zgodovine Izraela, — Geografski obzornik XXXVII, 1990, št. 1, str. 39-43. Ecological altitudinal zoning and its climatic explanation (an example of the Slovene Alps). — Biogeographia, vol. XIII, Bologna 1989 (razposlano 1990), Ali nam grozi poslabšanje podnebja? — Ujma, Ljubljana 1990, št, 4, str, 147— 154 (soavtor: M. Krcvs). Depth of Rillenkarren as a measure of deforestation age. — Studia carsolo-gica, 2, Proc. Int. Conference oil anthropogenic impact and environmental changes in karst. The Czehoslov. Acad, Sciences-Institute of geography, Brno 1990, 1. vol., str. 29—36. Research work on environmental changes in karst. — Studia carsologica, 2. Proc. Int. Conlcrence on anthropogenic impact and environmental changes in karst. The Czehoslov. Acad. Sciences-Institute of geography, Brno 1990, J. vol., str, 161. Skozi Srednjo Evropo v Evropo? •— Nova revija, 101/102, Ljubljana 1990, str. 1338—1340. Nauk o povodnji na dan mrtvih. — Delo-Znanje za razvoj 7, novembra 1990, str. 13. Deseti mednarodni speleoloSki kongres, — Naše jame, 32, 1990, str. 99—101. Neotektontka pogojenost večjih poplavnih področij Jugoslavije, — Geonior-folugija in geockologija. S. znanstveno posvetovanje geomorfologov Jugoslavije, Ljubljana 1969, str. 61—66, Lehnjaka tvoru os i vodnih tokov v sv. Jugoslaviji v luči geografskih pogojev. -— Čet vrti skup geomorfologa Jugoslavije ti Piratu od 20, do 2,1. junija 1989, Beograd 1990, str. 1—9, Termini za premikanje zemeljskih gmot. — Geografski ves trii k 61, 1989, Ljubljana 1989, sir. 101—107. GESLA v tNClKLOCRDlJ ( JUGOSLAVIJE. i. knjiga, Zagivb !990 Gozd Martuljk (462), Relief oblici (v Jugoslaviji) (171—178). GESLA V ENCIKLOPEDIJI SLOVENIJE, 4. knjiga, Lj ukljii ™ 19» Inverzija (170—171, soavtor Z. PetkovSek), Jezera (300—301), Julijske Alpe (352—354, soavtor A, Ramovš), Kamniško-Savinjske Alpe <384—38^, so-avtor A. Ramovš), Karavanke (411—412, soavtor A. Ramovš), llešič Sve tozar (105), Josip Globevnik A holotnorphic function whose level sets have infinite area, — Bull. Lund. Math. Soc.. 21, 1939, str, 562—566. Zero integrals on circles and characterizations ot harmonic and analytic functions. — Trans. Amer. Math, Soc„ 317, 1990, str. 313—330. Analytic functions on ct. — Rev. Mat, Univ, Compl. Madrid 2, suppl., 1989, str. 27—33, (soavtor- Richard Aron). Ljubo Golič CLANKI Mixeddigand Complexes of Technetium IX, Oxidative Ligand Exchange Reactions on Teiraphenytarsoniiim-b is(diihiooxala tojm-lridotecneta te(Vj, (PhtAs)t[TcN(dtoL~j. X-ray Crvstal Structure of a Further Modification of (PhlAs),[TcNidtoj,].— Inorg. Chim. Acta 1990, 169, str 49—53, (avtorji: U. Ab ram, R. Münze, R. Kirmse, K. Kühler, W. Dietzsch in L. Golič). Ligand Exchange Reactions between Metal (II) Chelates of Different Sulfur and Selenium Containing Ligands IX. Exchange Behavior of Chelates of 1,3-Dithiole-2-dithiolate (dmit) and 1,1-Oichalcogenolates. X-ray Str tic ture of Bit1N[Zn(dmit)(Etidtc)j. — Inorg. Chim. Acta 1990, 169, str. 55—62, (avtorji: W. Dietzsch, S. Raucr, R. M. Olk, R, Kit ni se, K. Köhler, L. Golic in B. Ölk). Structures of Benzylammonium Hydrogen Malonate (I) and 4-Picolinium Hydrogen Malonate (II). — Acta Cry si. 1990, C46, str. 281—286, (avtorji: K. Djinovič, L. Golič in I. Leban). Structure of Cobalt Diquinoline Diisothiocyanate. — Acta Cryst. 1990. C46, str. 1001—1003, (avtorja: A. Mirčeva in L. Golič), Kris t alb und Molekulstruktur eines neuartigen Dimetallmacrocyclus: cyclo D i [ queek s über-."- [ 1, I, I', l'-tetraethyl-3,3-tereph taloyl-bis- thiourcato (2-)-S:S']1. — Z. anorg, allg. Chem. 1989, 578, str. 193—204, (avtorji: R, Richter, J. Sieler, R. Köhler, E, Hoyer, L, Beyer, I. Leban in L, Golič), 1,3-Dipolar Cycloaddition of 2-Diazopropane to 2-Methyl-6-phenylpyrtdazin-3 (2Hj-one. The Formation of Pyrazolo/3.4-D/pyradazine Derivatives. — Tetrahedron 1990, 46, str, 691S—6930, (avtorji: A. Stimac, B. Stanovnik, M, Tišler in L. Goljč). New Coordination Modes of Thio-oxalates. — Zbornik, XXVIIf international Conference on Coordination Chemistry Gera, DDR, 13.—18. avgust 1990, str. 6—30, (avtorji: P. Strauch, W. Dietzsch, K. Trilbenbach In L. Golič). Bogo Grafenauer Valvasorjevo mesto v samospoznavanjtt Slovencev kot posebnega naroda. — Sodobnost 38, 1990, str. 25—33. Kako je z zgodovinsko vedo nasploh in kaj se godi t zgodovino pri Slovencih in o Slovencih? — Sodobnost 38, 1990, str, 732—744, i- 67 Osnovni pojmovi o povijesti — Po vi jest s vije ta, 2. izd., Zagreb 1990, str. 1—30. Kako Slovenci po odcepitvi? — Nova revija IX, 95, marec 1990, Str, 376—380. Proučevanje problematike posameznih manjšinskih skupnosti. — Narodne manjšine, Zbornik referatov in razprav, SAZU, Ljubljana 1990, str. 17—30. Rojstna ura slovenskega naroda pred tisoč Štiristo leti. — Arheo 10, 1990, str. 11—17. Beseda o metodi in kontinuitetnem vprašanju, — Arheo 10, 1990, str, 18—24. O Venetih in nastanku Slovencev. — Arheo 10, 1990, str. 36—46. Kritični zapis h knjigi o "Venetih". — Arlico 10. 1990, str. 46—50. V znanstveni polemiki velja le resnica. — Arhto 10, 1990, str. 51—52. O atestinskUt črkovnih tablicah, — Arheo 10. 1990. str, 79—81. Slovenske dežele v J S. stoletju / Gii Sloveni a meta del secolo XVIII. Carlo M. d'Attems, prlmo arcivescovo di Gorizia 1752—1774. — II. At ti del Con-vegno, Gorizia 1990, str. 403—421. Istrske zdrahe (pravi naslov: O istrskih »zdrahah« — vprašanje ¡»regije« in Dragonje; vsi drugi naslovi so uredniški!), — Nedeljski dnevnik 1990: 16. septembra, str. 26, 23, septembra, str. 36, 30, septembra, str, 26—27, 7. oktobra, str. 26. Srednja Evropa? Zakaj ne samo Evropa? — Podmornica 21, 4, december 1990, str. 4—5 in 22, 11. december 1990, str. 3. AH je zahteva po »odcepitvi« pravo vprašanje za naš plebiscit? — Dnevnik, Ljubljana, 19. decembra 1990, str. 4. Objave diskusijskih prispevkov na simpozijih Družboslovje na Slovenskem. — Gradivo s posveta, 3, zvezek, Ljubljana 1989, str, 660—662, 668—669, 776, 807-610. Zapisnik razprav druge »etične delavnice« štirih inštitutov. — V: Razprave in Gradivo 23, IN V, Ljubljana 1990, str. 174—175, 178, 194—196. Zapisnik okrogle mize Žrtve druge svetovne vojne pri nas. — Borec 42, 1990, št, 3—\r str. 441—447, 451-452, 460. GESLA V ENCIKLOPEDIJI JUGOSLAVIJE. 6. knjiga. Zagreb 1W0 Jozefinizam u Slovenaca (124—125), Kacijanar Ivan (629), Karantanija {690— 691), Karlo Veliki (707), Kaspret Anton (722), GESLA V ENCIKLOPEDIJI SLOVENIJE, 4. knjiga, Ljubljana I99C Ilaupimann Ljudmil (9), Historizem v zgodovinopisju (30—31), Hrvatsko-slo-venski odnosi. Politični odnosi do 18. stoletja (67—68), Hrvatsko-slovenski kmečki upori (SI—82), Invest it urni boj (172), Istra (178—181), Italijansko-slovenski odnosi, do 1797 (192—194), Jaksch August (255—256), Janez Vet-rinjski (264), Kanalska dolina (392—394), Karantanci (407), Karantanija (407—405) j Karan tans ka krajina (408). Ludvik Gyergyek ČLANKI V ČASOPISIH Model-Based System for Description of Human Face Images. — Automatika, Zagreb (Jugoslavija), letnik 31, 1990, št. 1/2, str. 65—70 (soavtorji: Marjan Vezjak, Nikola Pavešič, Janko Korošec, Igor Erjavc, Tomaž Savšek, Altila Gere), (Članek je bil podan kot referat na »The Four I h International Conference on Computer Graphics, Dubrovnik, 20.—22. junij 1990). Face Contour Detection Based on the Hough Transformation, — Automatika, Zagreb (Jugoslavija), letnik 31, 1990, št, 1/2, str. 77—83 (soavtorji; Janko Korošec, Nikola Pavešič. Marjan Vezjak, A t ti T a Gere), (Članek je bil podan kot referat na »The Fourth International Conference on Computer Graphics, Dubrovnik, 20.-22. junij 1990). Pattern Recognition of Gray-Level Pictures by Relational Structures. — Automatika, Zagreb (Jugoslavija), letnik 31, 1990, št. 1/2, appendix, str. A. 307 — A.316 (soavtorji: Tomaž Savšek, Nikola Pavešič, Marjan Vezjak, Igor Erjavc), (Članek je bil podan kot referat mi »The Fourth International Conference on Computer Graphics, Dubrovnik, 20.—22, junij 1990). Some Approaches to Object Recovery by the Method of Shape from Shading. — Automatika, Zagreb (Jugoslavija), letnik 31, 1990, št. 1/2, appendix, str. A. 317—A. 322 (soavtorji: Attila Gere, Nikola Pavešič, Janko Korošec, Igor Erjavc, Marjan Vezjak), (članek je bil podan kot referat na »The Fourth International Conference on Computer Graphics, Dubrovnik, 20,-22, juni j 1990), Razvrščanje utripov prt elektrokardiogramu. — Elektrotehniški vestni k ELVEA 2 Ljubljana, letnik 57, 1990, it. 3, str. 123—126 (soavtorjn: Iztok Koren, Franc Jager), Realizacija sistema za analizo elektrakardiografskih signalov na osebnem računalniku IBM PC/AT. — Elektrotehniški vestmk ELVEA 2 Ljubljana, letnik 57, 1990, št. 3, str. 127—130 (soavtorja: Aleš Jaklič in Franc Jager). Ovrednotenje gradientnih operatorjev za pridobivanje konturne slike človeških obrazov. — Elektrotehniški vestnik ELVEA 2 Ljubljana, letnik 57, 1990, št. 3, str. 131—133 (soavtorji; Marjan Vezjak, Nikola Pa veš id, Igor Erjavc). ČLANKA V ZBORNIKIH Razpoznavanje vzorcev sive slike z uporabo relacijskih dreves. — 34, jugo slovanska konferenca ETAN, Zagreb 1990. Zbornik del v tisku (soavtorji: Tomaž Savšek, Nikola Favešič, Marjan Vezjak). Programming Environment for PAREX Parallel Procesor, — Biennial meeting of the Community of Med i teran can Universities on Microcomputers and their application, San t Feliu de Guixols (Španija), 1990, Zbounik tlel Education and Application of Computer Technology, Bari (Italija), 1990, četrta knjiga, str. 319—329 (soavtorja: Bojan Cukič, Petar Brajak). KNJIGA Teorija vezij in sistemov. — Fakulteta za elektrotehniko in računalništvo v Ljubi jani, 1990, 999 str,, 5. predelana in dopolnjena izdaja. tLABORAT Paralelna arhitektura baze znanja, ki temelji na prilagojeni (modificirani) teoriji Petrijevih mre*. - J990, 281 str. Dušan Hadži CLAN Ki; Tautomerism, prolonation, and interaction with formiate of phenyliminoimi-dazoline and benzylimidazoline, AMI and ab-initio 4-31G calculations. — J. Mo I. Struct. (Theochem) 224, 1990, str, 285—296, (avtorja: J. Mani in D. Hadži). The role of hydrogen bonding in drug-receptor interactions. — J. Mol. Si rue t. 237, 1990, str, 139—150 (avtorji; D. Hadži, J. Kidrič, J. Kolier in J. Mavri) Intramolecular hydrogen bonding in acid malonates — infrared, M MR and ab-initio MO investigations.—J. Mol. Struct,, 237, 1990, str. 265—271 (avtorji: J. Kidrič, J. Mavri, M, Podobnik in D. Hadži). On the fundamental difference in the thermodynamics of agonists and antagonists interactions with beta-adrenergic receptors and the mechanism of entropy-driven binding- — liiochcm. Pharmacol., 40 (4), 1990, str. 663— 669 (avtorji: A. Miklavc, D. Kocjan, J. Mavri, J. Kolier in D. Hadži). Ab-initio S C F and M oller-Ples set calculation on the hydrogen bond in hydrogen maleate. — J, Mol. Struct. (Theochem.), 209, 1990, str. 411—419 (avtorja: M. Hodošček in D, Hadži), Ab-initio S C F and Moller-Plesset calculation on the hydrogen bond in hydrogen malonate. Effects of neighbour ions and polarisable medium — J. Mol. Struct, (Theochem.), 209, 1990, str. 421—431 (avtorji: J. Mavri, M. Hodošček in D. Hadži). AMI and ab-initio calculation On nitric acid mono- and trihvdrates. — J. MoL Struct, (avtorja: J. Kolier in D, Hadžt), (v tisku). Delineating the rote of hydrophobicity in quantitative structure-activity relationships. — 8. QSAR, Sorrento (Italija), (avtorja: A. Miklavc in D, Hadži), (v tisku). Ab-initio calculations on structure and hydrogen bonding in hydrogen di-formiate using various basis sets. — J. Mol. Struct. (Theochcm,), (avtorji: J. Mavri, M. Hodošček in D. Hadži), (v tisku). vabljhna predavanja, referati, posterji FTIR investigation of phospholipid hydration, vabljeno predavanje, 4lh Austrian-Hungarian International Conference on Vibrational Spectroscopy, Veszprem (Madžarska), 18.—20. april 1990, Proceedings, L 15, (avtorji: D. Hadži, J, Kidrič, J. Grdadolnik in M. Hodošček). Hydrogen bonding in hydrogen malonates — FTIR, NMR and theoretical studies, poster, 4tb Austrian-Hungarian International Conference on Vibrational Spectroscopy, Veszprem (Madžarska), 18.—20. april 1990, Proceedings, P 9, (avtorji: J. Kidrič, M. Podobnik, J. Mavri in D. Hadži). Hydration of dipalmitoil lecithin investigated by FTIR, NMR and ab-initio MO methods, predavanje, Biophysics of Membrane Processes, Opatija, 14,—18. maj 1990, Abstracts, 22, (avtorji: J. Kidrič, J. Grdadolnik, M. Ho-došček, F, Avbelj in D. Hadži), Interaction of ergo sme with DP PC micelles — one and two-dimensional 1H and 31 P NMR studies, predavanje, Biophysics of Membrane Processes, Opatija. 14,—IS. maj 1990, Abstracts, 24, (avtorji: J. Kidrič, J. Grdadolnik in D. Hadži), Role of hydrogen bonding in drug-receptor interactions, vabljeno predavanje, 8th QSAR Symposium, Sorrento (Italija), 10,—14. september 1990, (avtorja: D. Hadži in J, Mavri). Ab-inito study of proton transfer from sormic acid to methylamine, ammonia and water, predavanje, 26, Symposium fuer Theoretische C hemic, Innsbruck (Avstrija), september 1990, (avtorja: D. Hadži in M, Hodošček), Nitric acid hydrates semiempirical and ah initio calculation, Intermoleculnr Interaction in Chemistry and Biology: Theory and Experiment, Pode-brady (Češkoslovaška), september 1990, (avtorja: J. Koller in D. Hadži), Spectroscopic studies of lecithin hydration supported by MO calculation on model molecules, predavanje, 20. jugoslovanski simpozij za biofiziko. Rogaška Slatina, 5,—9, novembra 1990, Proceedings, (avtorji; J, Grdadolnik, D. Hadži, M. Hodošček, J. Kidrič in J, Koller). Solution conformation of the immunomodulator muramyl dipeptide: restrained molecular dynamics based on A¡MR data and semiempirical MO Study, poster, isto kot zgoraj. Proceeding, (avtorji; J, Mavri, V. Harb, J. Kidrič in D. Hadži). Conformational study of Eto-Ac^Gly LrGu (!) and Eto-Ac-L-Ala-h-Glu (2) by NMR methods and theoretical calculations, poster, isto kot zgoraj, Proceedings, (avtorji: S. Golič, 3. Grdadolnik, V. Harb, J. Kidrič in D. Hadži). Molecular Mechanics study of structure and energetics of ligand binding to E. coli trp-represor, poster, isto kot zgoraj, Proceedings, (avtorja: V. Harb in D. Hadži). Anton Ingolič Trojčki. Novela. — Sodobnost, Ljubljana 1990, št. 3, str. 245—257. črni kurent. Novela, — Sodobnost, Ljubljana 1990, št, 12, str. 1135—1149. Dva spominska utrinka (Onkraj zavesti, Med paraplegiki). — Srce in oku, Ljubljana 1990. str, 200—212, S(m)o pisatelji še potrebni slovenstvu. [Odgovori na 13 vprašanj gl. ured. Cirila Zlobca). — Sodobnost, Ljubljana 1990, št. 10, str. 895—898. Izjava o plebiscitu. — Most v slovensko samostojnost, Ljubljana 1990, str. 19, Dragocena izkušnja. Spominski zapis. — Borec, Ljubljana 1990, št. 12, str. 133—149, (Razširjena številka z zbornikom Literarno omizje, ki ga je uredil Franček Boganec.) prevod Gimnazijka. Roman. V hrvaščino prevedel Ivan Brajdič. Ponatisa Ljubljana— Zagreb, januarja in maja 1990. Franc Jakopin Slovenski pravopis 1 — Pravila. Ur. odbor: J. Toporišič, F, Jakopin, J. Menart idr. — SAZU - DZS, Ljubljana 1990, 242 str. Delo ItiSiituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, — Razprave Zavoda za jezik, knjiga 15, Zagreb 19S9, str. 53—56, Fran Ramovš kol imenostovec. — Razprave XIII, Razred za filološke in literarne vede, SAZU, Ljubljana 1990, str. 13—20. Najpogostejši ruski priimki in vzhodno krščanstvo. Ob tisočletnici pokristja-njenja Rusije. — Zbornik prispevkov, Filozofska fakulteta, Ljubljana 1990, str. 67—72. CESLA V ENCIKLOPEDIJI JUOSLAVIJE 4. knjiga, Zagreb 1349, 1. fed. Imenoslovje (IÍ6—117), inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša (161), Jagič V. (248), Jakopin J. (255), Jesenovec F. (296), Jezikoslovje (304—306), Jezi koslovna Časopisje (306). GESLO V ENCIKLOPEDIJI SLOVENIJE. 4, knjiga, Ljubljana 1990 Fitologija (Slovenija) (159—161). Vinko Kamblč Immunohistochemical methods used for classifications of hyperplastic aberrations of laryngeal mucosa. — Asta Biol. Med. Exp. Prishiina 1989, 14, 1, str. 59—66 (soavtorja: N, Gale, M- Žargi), Prof, Janko Pompe in memoriam. — Zdrav, vestnik, 1990, 59, str. 100—101. Nekaj misli ob pismu uredništvu: smotrnost, doslednost in poštenost pri navajanju medicinskega slovstva. — Zdrav, vestnik, 1990, 59, str. 221 do 222. Vpliv azbesta na laringalno sluznico. — Zbornik reziraea radova, VITI inter-sek. naučili sastanak OR L Jug., 6.—S, junij 1990, str. 49 (soavtorja: N. Gale. Z. Radšel). Imunohistokemija v diagnostiki tumorjev glave in vratu. — Ibid, sir. 70 (soavtorja: N. Gale, F. Fischingcr). Lektini in citokeratini — marker j i za klasifikacijo laringalnih hiperplastičnih aberacij. — lbid, str, 75 (soavlorja: D. Ferluga, N. Gale). Odvisnost obsega operacije od Širjenja karcinoma ust ne. ga dna i iti periost mandibule. — lbid, Str, 145 (soavtorji; J. Fischingcr, N, Gale, M, Žargi). Vpliv psiholoških dejavnikov na govorno rehabilitacijo po laringektomiji. —• Zdrav, vestnik, 1990, 59, str. 375—378 (soavtorji: M. Vračko-Tuševljak, Z. Radšel, M. ¿argi), Predgovor, — Zbornik referatov na Simpoziju poškodbe glave in vratu, Slovenj Gradec, 11.-12. oktober 1990, SAZU, str. 16—18. Akutne poškodbe grla. — Ibid. str. 175—183, Citokeratini, lektini in SCC-antigen — pomoč pri razvrstitvi in napovedi hi-perplastičnih sprememb v grlu. — Nove smeri v razvoju patologije, Inštitut za patologijo, Ljubljana 1990, str, 1 (soavtorji: N. Gale, D. Ferluga, B, Wraber-Herzog). Janko Kos Slovenska literatura po modernizmu. — Sodobnost, 38, 1990, št. 2, str, 172 . do 184. Začetki literarne tipologije na Slovenskem. — Delo-Književni listi 1. marec 1990, str. 16. Literarne tipologije. — Ljubljana 1990, 98 str. (Litemrni leksikon, 34). Slovenska literatura iti Srednja Evropa. — Slavistična revija, 38, 1990, št. 1, str. 11—26. Alamut in evropski tahilizem, — Sodobnost, 38, 1990, št. 6—7, str. 676—692. Berilo IV. (Uredila Janko Kos in Tine Logar ) — Maribor 1990, 245 str. Ob rojstvu moderne proze. — V: Peter Božič, Človek in scnca, Ljubljana 1990, str. 125—140, Francoska revolucija in slovenska literatura. — Zgodovinski časopis, 44, 1990, št. 3, str. 413—426. Je pouk o religiji nujno ideološki? — Prosvetni delavec, 41, 1990, št. 18, 10. december 1990, str. 3. GESLI V ENCIKLOPEDIJI SLOVENIJE, 4. knjiga, Ljubljana 1990 (tudi strokovni urednik /a književnost) humoreska (90), izseljensko slovstvo (229, soavtor). Uroš Krek POMEMBNEJŠE IZVEDBE SKLADB Appassionato za flavto in klavir — Ljubljana (krstna izvedba), nato še Beljak, Rim in arhivski posnetek Radio Slovenija. Sekstet za dve violini, dve violi in dva violončela — Zurich (krstna izvedba). Dedičatio (Posvetilo) — Stavangcr (Norveška). Inventiones ferai es za viotina in godala — Bem. S«r une mélodie — Ljubljana, Vetrinje, Radenci. Espressivo za flavto in klavir — Ljubljana. Samotno ugibanje za mešani zbor (besedilo Jože Udovič) — Kranj, Velenje, Ljubljana, Nybro, MonSteras (Švedska). Kolovrat za trobilni kvintet — Sveče, Vrhnika, Izlake, Dunaj, TISK Appassionato za flavto in klavir — Založba Pizzicato, Udi ne (Italija). PLOSCA Tri pesmi za tenor in klavir — na CD plošči »Anton Dermotas, Založba kaset in plošč RTL, Niko Kuret ČLANEK Moje ročne lutke. Ob petdesetletnici Pavlihe. — Lutka, revija za lutkovno kulturo, 44, 1989, str. 18—26. GESLI V ENCIKLOPEDIJI SLOVENIJE, 3. knjiga, Ljubljana 1989 Fantovščina (86), Godovanje (258). Rudi Kyûvsky Človekove pravice na področju dela. ■— Podjetje in delo, S t. 1—2/1990, str. Sindikalna svoboda uslužbencev javnih služb. — Podjetje in delo, št. 3/1990, str. 113—123. Pravno varstvo delavca ob plačilni nezmožnosti podjetja, — Gospodarski vest-nik, št. 7, 23. februar 1990. Pravna ureditev kolektivnih pogodb. — Gospodarski vestnik, št, 9, 8. marec 1990. Razveljavljanje načela svobode dela med trajanjem in po prenehanju delovnega razmerja. — Gospodarski vestnik, št, 11, 22. marec 1990. Kritika dosedanjega državnega in avtonomnega urejevanja kolektivnih pogodb. — Gospodarski vestnik, št. 33, 30. avgust Î990. Institut »splošne veljavnosti« kolektivne pogodbe. — Pravna praksa, št. 22/ 1990, str. 4—5. Valentin Logar Slovenska narečja. Komentar k žepni izdaji karte slovenskih narečij, — Geodetski zavod Slovenije, Ljubljana 1990 (1 avt. pola). Fran RamovS — zgodovinar in dialektolog slovenskega jezika. — Razprave XIII. IL razr. SAZU, Ljubljana 1990, str. 5—12. Pomen Fr. RamovSa za slovenistiko (v tisku). Razvoj slovenske dialektologije kot lingvistične geografije po Fr. Ramovšu (v tisku). Koroška slovenska narečja. — Za ES 5 (4 tipkane strani), GESLO V ENCIKLOPEDIJI SLOVENIJE, 4. knjiga. Ljubljana 1990 Jezikovni atlasi (307—308). Jože Maček SAMOSTOJNE PUBLIKACIJE Posebna fitopatologija, Patologija sadnega drevja in vinske trte. — 2. izdaja. Biotehniška fakulteta, VTDZD za agronomijo, Ljubljana 1990, 276 str. Tehnika nanašanja pesticidov: Škropljenje, pršenje in drugi postopki. — ČZP Kmečki glas, Ljubljana 1990, 320 str. (avlorja: M t lan Novak in Jože Maček). Kemična sredstva za varstvo rastlin. — ČZP Kmečki glas, Ljubljana 1990, 508 str, (avtorja: Jože Maček in M, Kač). ZNANSTVENE IN STROKOVNE RAZPRAVE Epidemiology of pesticide residues in soils and plants in Slovenia / Yu during fifteen years. — Third World Conference of Environmental and Health Hazards of Pesticides, Cairo (Egipt), 1L—15. december 1989, Abstracts V-ll-P. Rezultati zatiranja pšenične pepelaste plesni fErysiphe gr ambus f. sp. tritici) tn pegavosti pšeničnih plev (Septaria nodorwn) z novejšimi SlStemičnimi fungicidi na dveh poskusnih mestih v Sloveniji, — Jugoslovansko savje-tovanje o pri m jeni pesticida, Opatija, 4,—7, december 1989, Glasnik za-štite bilja, XII (1989) 11/12, str. 384 (soavtorja: Peter Koršič in Jože Velej). Flughafer (Avena fatua L. und A. ludovicitlna Dur.) als UilgrtiS £r! Roggett-schlaegen zur kuenstlichen Gewinnung des Mutterkorns (Claviceps purpurea L.) im I Strien/Jugoslawien. -- Proceedings of European Weed Research Society Symposium 1990, Integrated Weed Management in Cereals, Helsinki, 4.-6. junij 1990, str. 289—296. Hyponomologische (Blattminen-) Fauna an Getreideunkräutern in Slowenien /Jugoslawien — Ibid, str. 103—110. The present sate of forest decline in Yugoslavia, — The 1st Meeting of the European Forum for Forest Protection, Jointly arranged by the Interaction Council and the Royai Swedish Academy of Agriculture and Forestry, Saltsjoe baden, Stocholm, 3,—5. julij 1990, 3 str. Biologische Eigenschaften des Pilzes Trichoderma longibrachiatuM Rifai und seine Pathogenität fuer Maiskeimlinge bzw. junge Maispflanzen. — Journal yf Phytopathology 130, 1990, str. 241—248 (avtorja: J. Maček, F. Celar). Die Abneigung der Stadtbewohner gegen mit chemischen Pflanzenschutzmitteln behandelte landwirtschaftliche Produkte anhand einer Erhebung in Ljubljana — Slowenien. — 47- Deutsche Pflanzenschutz t agung in Berlin von 1.—5. Oktober 1990. Mitteilungen aus der Biologischen Bundesanstalt für Land- und Forstwirtschaft Berlin — Dahlem, Heft 266, Berlin, oktober 1990, p. 110. Programm, p, 41. Untersitchungen zur Biologie des Hopfen (Mais-) Zucnslers (Ostrima mtbilalis) an Hopfett und Versuche zu seiner Bekaempftmg. — Ibid,, p, 325, Programm, p. 43 (soavtorja: Klavdija Matjaž in Milan 2ohiir). Some physiological properties of Fusarium lateritium var. buxi H. causing canker on buxwood (BitXUS sempervirens L-). — Fourth International Mveological Cong res, Rcgcnsburg, 28. avgust—3. sepetmber 3990, Abstracts p. Il-F 291/4. Bioakttmulacija, reaktivnost in siitergizem — uinuvni procesi V biosferi. — Teorija in praksa 27, 8/9, 1990, str. 1008—1013. Smernice Mednarodne zveze gibanj za organsko kmetijstvo (IFOAM), za biotično kmetijstvo in za mednarodno trgovino. — Sodobno kmetijstvo 23, 7/8, 1990, str. 305—308. Uspešnost zatiranja pSenične pepelaste plesni (Erysiphe gr amini s f, sp. tritici) in pegavosti pšeničnih plev (Septoria nodorum) s sistematičnimi fimgi-cidi v SlovemjL — Jugoslovensko savjelovanje o prim jeni pesticida. Opatija, 4.—7, december 1989, Zbornik radova, s ve ska 11, Beograd 1989 (izšlo 1990), str. 71—75 (soavtorja: Peter Koršič in Jože Velej). Patologija koruze, inventarizacija Škodljivcev in vpliv ostankov herbicidov na naslednje posevke. — 5. poljedelski dnevi, 5. in 6. april 1990, Zadružna zveza Slovenije, Republiški center za pospeševanje kmetijstva, Ljubljana 1990, str. 122—123. Slovenski kmet včeraj, danes, jutri. — Zbornik Dom in svet II. MCMLXXXIX, Konzorcij Doma m sveta, Maribor 1989 (izšlo 1990), str. 139—149. Srednjeveški samostani — predhodniki tovarn. — Mohorjev koledar 199J, Mohorjeva družba, Celje 1990, str. 84—9], O t rinem gospodarstvu. — Ibid,, sir. 100—102. Listni zavrtati gozdnega rastja v Sloveniji. — 11, Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljani! 1990, 35, str. 3—28. PRIKAZI, OCENE Crveni spisak ugroženih bili ni h vrsta u Sloveniji. — Glasnik zaštite bilja, Zagreb XIlJ, 2, 19%, str. 56—57. Acta histórica — oeconomica Jugostaviae 15 (í). — šolska knjiga, 198ft, 240 str. Objavljeno tudi v: Zgodovinski časopis 44, 1990, I, str. 148—15G. Zbornik za zgodovino naravoslovja trt tehnike 10. — Slovenska matica 1989, 243 str. Objavljeno tudi v: Zgodovinski časopis 44, 1990, 2, str. 315—316_ Ana Barbič, Kmetov vsakdan. — Cankarjeva založba, Ljubljana 1990, 350 str. (recenzija, 2, str.). PREVOD: Moje sobne rastline, Cvetje v sob t, Se več o lončnicah, Živeti z rastlinami, čebtdice, Gomolji, Semena, Lončnice in listnate rastline, Kakteje v sobi, Rastline z belimi cvetovi, Rastline iz pečk, Orhideje. — Serija knjig, Mladinska knjiga Ljubljana 1990, vsaka po 66 ali 68 str. Janez Matjašlč ^.tonography o j the family Scutariellidae (Turbellaria, Temnocephalidea). — Opera SAZU, Ljubljana. Biološki sistemi — živalski sistem, — DZS, Ljubljana 1990 (šesti ponatis). Temnocephales, svetovna enciklopedija podzemeljskih Hvali, Paris (v tisku), Janez Menart IZVIRNE PESMI Stihi mojih dni. — Redna zbirka Prešernove družbe 1990, glavni urednik in upravnik Ivan Bizjak, izdala in založila Prešernova družba, Ljubljana 1989, 238 str. Srednjeveške pridige in balade. — Uredil Tone Pavček, opremil in oblikoval Srečo Dragan, izdala Cankarjeva založba v Ljubljani, 1990, 264 str. Vspavnka, Copmica, — V knjižici: Jugoslovanski Sanson, Rogaška '90. Rogaška Slatina, 26. oktober 1990, str. 10, 25 (ponatisa). Jesenski dan. — V antologiji Janez Mušič: Pesmi o mami, Založba Borec, Ljubljana 1990, str. S2 (ponatis). Commentarii de bello Jugos¡avico. — Strabizem, Dosledna uvedba cirilice v Srbiji, Jogurtna revolucija, Predsedstvo Srbi je. Predsedstvo SFRJ, Dra-giši Mavojcviču, Duša Damjanovič, Skupna vojska, Plebiscit, Olajšanje. — Delo-Književni listi 13. december 1990. PREVODI William Shakespeare; Soneti. — Prevedel in opombe napisal Janez Menart. Spremna beseda Mirko Jurak. Mladinska knjiga, Ljubljana 1990, 214 str. Prevodi francoskih popevk: Tovariš, Ne pojem, da mi mine čas, Okna, Tožba z Montmartra, Stari ljudje, Obupanci, Poslednja volja, Kaj ni lep ta svet, O, srečnež, kdor od ljubezni umre, Ljubezen in vojna. — Cet amour, »Večer francoskega šansona«, Katja Levstik in Igor Samobor, Produkcij Festival Ljubljana, Premiera v Viteški dvorani Križank, 12, januar Alfred de Vigny: Fregata, — Sodobnost, št 6/7, str. 666—676 (s kratko spremno besedo o avtorju in delu). IZVIRNE PESMI v TUJIH PREVODIH Uspavanka, Copmica. V nemščino prevedla Gitica Jakopin. — V knjižici: Jugoslovanski šanson Rogaška '90 (nemška verzija), Rogaška Slatina, 26. oktober 1990, str. 10, 25. Uspavanka, Copmica. V italijanščino prevedel Giacomo Scotti. — V knjižici; Jugoslovanski šanson Rogaška '90 (italijanska verzija), Rogaška Slatina, 26. oktober 1990, str. 10, 25. Germani (nemški naslov Fried bofe), V nemščino prevedel Janko Messner. — V zborniku: Das gemeilisante Leben, Klagenfurt 1990, str. 39. UREDNIŠKO DELO: Dušan Mevtja; Oporoka, Izbrane pesmi. Uredil in spremno besedo napisal Janez Menart. — Samozaložba. Maribor 1990. Za pojmo po naše. Slovenske narodne in Zdravljica. Izbral in uredil Janez Menart. — Mladinska knjiga, Ljubljana 1990, 137 str. (Ponatis iz leta 1988, z opustitvijo predgovora in z dodatkom besedila Prešernove Zdravi j ice). INTERVJUJI Bogi Pretnar: Na očeh. Tokrat: Janez Menart. V reviji Stop, št, 6, 1990, 10./16, februarja, str. 2—3. Miša iMolk, Bogi Pretnar: Janez Menart, pesnik. V knjigi: Na očeh, Ljubljana 1990, str, 33—10. s sliko (intervjuja »Na očeh* iz revije Stop in iz T V oddaje Krii-kraž). Ciril Zlobec: Jntervju Sodobnosti: Janez Menart, V reviji Sodobnost, št. 2, 1990. str. 113—130, Narodno čustvo je globoko v meni. (Odgovor na Anketo Sodobnosti.) V reviji Sodobnost, št, 10, 1990, str. 927—934. Plebiscit je samo eden od mostov, ki peljejo v samostojnost. Za Slovencc pomembni ljudje so razmišljali o odcepitvi, osamosvojitvi in prihodnjem razvoju slovenskega naroda. — Mos! v slovensko samostojnost, posebna izdaja Dela, 23. december 1990, str. 21. ČLANKI Besedilo slovenske himne. — Dnevnik 29. januarja 1990. A če ostanemo? Pred plebiscitom. — Dek>Sobotna priloga 15. deccnibcr 1990. Objavljeno tudi v: Naš časopis, Vrhniško občinsko glasilo, 19. december 1990, str. 12. RAZNO Kaseta: Cet amour. »Večer francoskega šansona*. Katja Levstik in Igor Sa-mobor. Produkcija Festival Ljubljana 1989, Prevod besedil Janez Menart (Tovariš, Me pojem, da mi mine čas, Okna, Tolba z Montmartra, Stari ljudje, Obupanci, Poslednja volja, Kaj ni lep ta Svet, O, srečnež, kdor od ljubezni umre. Ljubezen in vojna). Lev Milčinski roljudno strokovni sestavki Avtogeni trening kot tehnika sprostitve. — Proteus, L1I/7. marcc 1990, str, 272—276. Vzhodnjaške SprOstitvene tehnike. — Proteus, L1I/9—1(1, maj—junij 1990, str. 330—336. O mističnem in meditativnem doživljanju. — Primorska srečanja, 1990, str. 108—109, 383—388. strokovni sestavki Etika i psihijatrija. — V: Psihijatrija (uredil D. Kecmanovič). Medicinska knjiga Beograd — Zagreb. Svijetlost — Sarajevo, 1989, str. 521—549. Suiddslnost, — Ibid , str, 1047—j078. Janez MHčinski knjiga Leta za pet drugih. — Prešernova diužba v Ljubljani, Ljubljana 1990, 243 str. (v sodelovanju z Jelko Žmuc-Kušar). Ivan Minatti izvirne pesmi 10 pesmi iz ciklov Oko sonca, Vračanje. — Nova revija, št. 96—99. Pesniški potre t I. Minattija, oddaja 10 pesmi. — RTV Slovenija, 13. januar 1990. Pesmi o mami: Ne misli več name, na nas, str. 74 (ponatis), Pismo materi iz groba, str. 76 (ponatis), Založba Borec, 1990. IZVIRNE PESMI V TUJIH PREVODIH Pesniški portret Ivana Minattija (recital, izbor in uvodna beseda dr. Aleksan-dar SpaSov), — Struški večeri poezije, 24. avgust 1990. Ivan Minatti: Termi t ni k (izbor in predgovor dr, Aleksandar Spa sov, prevud Mateja Matevski), — Skopje, Mi sla 1990, str. 85. Tujca (prevedel František Benhart), Vse bliie večer (prevedla Jana S l rob lovâ). — Literarne noviny, 27. september 1990, Praga. PREVODI TUJIH AVTORJEV Jana Stroblpvd; Odtisi (ciklus 4 pesmi). Delo-Knjiïevni listi 17. maj 1990. Jana Stroblovâ: Odtisi, Naštevanka, Zarotitev, — RTV Slovenija, Literarni noktumo, 17. maj 1990. Pet ar Kocič: Jablan. — Slovensko berilo za 6. razred, MK 1990, Uhlik-Radičevič: Ciganska poezija. — RTV Slovenija, 18. julij 1990. Zvonimir Balog: Kako je avto dobil ime. — RTV Slovenija, 22. avgust 1990. Vlada UroSevič: Poletni ognji. — RTV Slovenija, 12. september 1990. Dragan Lit kič: Križišče. — RTV Slovenija, 7. marec 1990. Dušan Radovič: Malim so všeč. — RTV Slovenija, 14. marcc 1990. Dragan Lukič: Vrabec V košarici. — RTV Slovenija, 28. marec 1990. razno Minatti znova v makcdonščini, Matej Rode, Delo-Književni listi IS. oktober 1990. Makedonska poezija v prevodu I. Minattija (recital). — Linhartov oder, Radovljica, pod vodstvom Alenke Bole-Vrabec, 20. oktober 1990. Večer Minatti j eve lirike in prevodov (recital). — Linhartov oder, Radovljica, pod vodstvom Alenke Bole-Vrabec, 20. november 1990. Zdravko Mlinar individualisation et socialisation dans l'espace: qu'avons-nous appris? Experiences yougoslaves■— Espaces et Sociétés, n. 62, Paris 1990. Territorial identities: between individualization and globalization. — V: Antoni Kuklinski (ed.}, Globality versus Locality, University of Warsaw, Faculty of Geography and Regional Studies, Institute of Space Economy, Varšava 1990, Globalizacija, deteritorializacija i kulturni identiteti. — Kulturni radnik, God, XI,11!, St. 3, 1990, str. 5—29. Globalizacija, raznovrstnost in homogenimcija v prostoru, — Teorija in praksa, št. S—9, 1990, str. 10S7—1097. Avtonomija in integracija v Evropskem prostoru. — Teorija in praksa, št, 12, 1990. Informaciona tehnologija i prostorno društveno prestrukturiranje. — Komuna, Si. 6, Beograd 1990. Od obrobnih zaznav do prepoznavanja identitete informacijske družbe. — Teorija in praksa, St. 1—2. 1990, str. 57—62. Sociologi;t pogled na integracijske procese v Evropi. — Teorija in praksa, St. 10-11, 1990, str. 1254—1256. Evropska integracija z vidika teorije prostorsko-druzbenega razvoja. — Teorija in praksa, št. 6—7, J990, str. 764—770. Sociologija in globalizacija drutbe: Kako naj slepec prepozna slona? — Teu-rija in praksa, št, 12, 1990. Sociologija za en sam svet: enotnost in raznovrstnost. — Naši razgledi, št. 18, 26. september 1990, str. 536, Od prostora krajev k prostoru tokov: prestrukturiranje ali razkroj terito-rialno-druibene organizacije. — Družboslovne razprave, št. 10, 1990- Prostor in sociologija. — Družboslovne razprave, St. 10, .1990, Nacionalna identiteta in teritorialno-druibena organizacija: Izziv individual-zacijç in globalizacije. — V: Odprti problemi narodnosti v Jugoslaviji, uredila Silvo Deveta k in Stanko Ojnik, Evropski center za etnične in regionalne študije — Univerza v Mariboru, Objavljeno tudi v: Pravo — teorija i praksa, Novi Sad 1990. Dušan Moravec Temelji slovenske ieatrologije, — Cankarjeva založba, Ljubljana 1990, 240 str. Loj z Kraigher. Monografija. — Državna založba Slovenije, Ljubljana 1990, 200 str, Teatrološko delo Franceta Koblarja. — Sodobnost 1990, 37—43. Objavljeno tudi v: Koblarjcv zbornik. Slovenska matica, Ljubljana 1990, str. 21—23. Iz fanarhije v monarhijo. — Sodobnost 1990, str. 184—193. Slove«5Ícc teairologija od vojne do vojne. — Sodobnost 1990, str. 313—324, Koblarjeva skrb za Leskovčevo dramo, — Sodobnost 1990, str. 11(57—1176. Jubilejno pismo Bratku Kreftu. (Petinusemdesellelnica.) — Naši razgledi 9. februarja 1990, str. 76. VladoSa Sitftčič. (In rnemoriam). — Naši razgledi 23, februarja 1990, str. 104. Prvi slovensko-hrvaški gledališki stiki. — Naši razgledi 21. decembra 1990, str. 711. Desetletje z Vladošo. — Gledališki list Mestnega gledališča ljubljanskega 1989—90, str. 133—134. Borštnik. — Jubilejni Gledališki list Borštnikovega srečanja, Maribor 1990, str. 46—49, Pomen in tradicija slovenskega gledališča V Trstu. — Zbornik referatov in razprav na znanstvenem srečanju SAZU, Ljubljana 1990, str, 204—205. Razgovor o teatrologiji. — Tretji program Radia Ljubljana (Dvignjena zavesa), 28. maja 1990. GESLA V ENCIKLOPEDIJI SLOVENIJE, 4. knjiga. LjuNiftn* 1990 (tudi strokovni yrednik n 0edaU£e do 1945) Hlač a Rajner (31), Hrvatsko-slovenski gledališki odnosi (75—76), Hudolestve-niki v Ljubljani (86), Inemarm Rudolf (145—146), Italijansko gledališče na Slovenskem (191—192), Italijansko-stovenski gledališki odnosi (206), Jan Slavko (262), Jerman Ivan (292), Juvan Potomca (361—362), Juvančič Friderik {362), Kajzel Peregrin (370), K al an Filip (371). Janez Orcšnik Die neu isländische Vokalquantität aus historischer Sicht. — V zborniku: Arbeiten zur Skandinavistik. 8. Arbeitstagung der S kand in avisten des Deutschen Sprachgebiets 27. 9.-3. 10. 1987 in Freiburg i. Br. Uredil Otmar Werner, Frankfurt, Lang, 1989, str. 46—55. Periphrasen sind verstärkte Konstruktionen. — V zborniku: Spielarten der Natürlichkeit — Spielarten der Ökonomie. Uei träge zum 5. Essener Kolloquium übei' »Grammatikalisierung: Natürlichkeit und Systemükonorme« vom 6. 10.—8. 10. 1988 an der Universität Essen. 2. Band, 1. Halbband. Uredili Norbert Borctzky, Werner Enninger in Thomas Stolz, Bochum, Brockmeycr, 1990, str. 85—99. Main Vi. subordínate clatises; simpler or complex? — V zborniku: Razprave XII, posvečene stoletnici rojstva akademika prof. dr. Frana Ramovša, SAZU, Razred za filološke in literarne vede. Ur. Tine Logar, Ljubljana 1990, str. 117—127. Introduction tO the sub sequen t three papers in the presen t volunte. — Lingüistica 30, Ljubljana 1990, str. 5—12 (soavtorji: Andrej Snedec, Karmen Teržan in Frančiška Trbovšek-Drobnak). Boris Paternu Jernej Kopitar — V tik Karadzic — France Prešeren. — V zborniku: Vuk S tela novič Karadžič, La Srbiva e L'Europa, Est Libris, Trieste 1990, str. 53—59. Prijateljeva zasnova moderne literarne zgodovine. — Slavistična revija, let. 3S, 1990, št. 3, str. 191—207. lesih v klasiku — V zborniku: Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, Ljubljana 1990, str. 89—100. Objavljeno tudi v: Sodobnost, let. XXXVIII, 1990, St. 5, str. 512—521. Jezik znanosti in jezik poezije. — V zborniku: Slovenski jezik v znanosti 2, Ljubljana 1989 (izšlo 1990), str. 17—23. Janez Peklenik Report on I he 2 J si C1RP International Seminar on Manufacturing Systems, — Paper Summaries, J Manuf. Syst. vol. 9, 1990, št. 3, pr. str, 253. str, 11. Development of the Part Spectrum Database for Computer integrated Ma-nufact¡¡ring Systems (CIMS). — CIRP ANALS, vol. 39, 1990, št. 1. pr. str. 471, str. 4 (avtorja: J. Peklenik, R, Sekolotlik). Computer Aided De sin g and Part Data Basis. — CIRP-InUIrnational Working Seminar on Al Based Production Design, Penn State, Universitv Park, PA, USA, 22. maj 1990. An Analysis of the Manufacturing Process Topologv and the Process Features as Basts for the Computer Aided Process Planning (CAPP). — 22. CIRP-lntemationl Seminar on Manufacturing Systems, Universitv of Twente, Enschede, 11.—12. junij 1990. CI M strukture za prestrukturiranje proizvodnih industrij. — 18. seminar L A KOSA, C1M — tovarna prihodnosti prestrukturiranje naše proizvodnje, Ljubljana, 16, junij 1990, Fakulteta za strojništvo, Ljubljana 1990, str. S. Hitman Capital — The Decesive Factor in Transferring Research Results Into New Products and Technologies, AM ST '90, ■— 2nd International conference on advanced manufacturing systems and technology proceedings, Trento, 19—21. junij 1990, vol. 1, pr. str. 64, str. 9 (Keynote Paper); Scicn-tia Yugoslavica, vol, 16. L 1990, št. 1—2, pr, str. 77, str. 5. Geometrical adaptive control of FMS. — Proceedings of the III International Conference on Automatic Supervision, Monitoring and Adaptive Control in Manufacturing AC '90, 1. Keynote Papers, 3rd,, Rydzyna (Poljska), 5. september 1990, str. 16. Investigation on the Tool Features Related to the CA-Pari Design. — CIRP-International Seminar on CA-Desing, Ljubljana, 4.—5. december 1990, Fakulteta za strojništvo, Ljubljana 1990. str. 16 (avtorja: P, Butala, J. Peklenik). Ca- Desing of Control Systems. — CIRP-International Seminar on CA-De-sinc. Ljubljana, 4.—5. december 1990, Fakulteta za strojništvo, Ljubljana, 1990, str. 16 (avtorji: B. Hreščak, R. MikuŠ, 3. Peklenik). Teaching and Research for CI M — CIRP-Internatlonal Seminar on CA-Design, Ljubljana, 4.—5. december, Fakulteta za strojništvo, Ljubljana, 1990, str. 13. General Concept of the Software Integration for CA-Manufacturing Technologies. — ClRP-Intemational Seminar On CA-Desing, Ljubljana, 4.—5, december 1990, Fakulteta za strojništvo, Ljubljana 1990, str, 14. The Structure of the Data and Knowledge Base for CAD/CAPP/CAM. — CIRP -International Seminar on CA-Desing. Ljubljana, 4—5, december 1990, Fakulteta za strojništvo, Ljubljana 1990, str. 17 (avtorji: A. Sluga, S. Kastelic, R. Sekolnik, J. Peklenik), Marlo Pleničar REFERATI NA SIMPOZIJIH IN POVZETKI Rudist fauna and microfossils of late Senonian deposits of the Bor go Grot ta Gigante member (Karst of Trieste). — The second international conference on Rudist s, L—7, oktober 1990, Rim, p, 2 (avtorji: M. Caffau, C, Pirini-Radrizzani, M. Pleničar, N. Pugliese). Rudist id reef near Stranice, NW Yugoslavia. — The second international conference on Rudlsts, L—7. oktober 1990, Rim, p. 28 (avtorja: M. Pleničar in L. Sribar). Some tec ionic elements and tectonic event es on the SlV margin of the Pan-notiian basin. — International symposium Gcodinamic evolution of the Pan ¡Ionian basin, 18.—20, oktober 1990, Beograd (avlorji: M. Pleničar, A. Hinterlechner-Ravnik, E. Faninger), ČLANKI Proslava ob zaključku izdelave Osnovne geološke karte. — Obvestila Slovenskega geološkega društva 22, Ljubljana, str. 28—29. Oh Stoletnici izida Stachejeve monografije Die Lihtirnisçhe Si uj e un d deren Grenz-Horizonte, — Obvestila Slovenskega geološkega društva 22, Ljubljana, str. 29—30, GESLO V ENCIKLOPEDIJI SLOVENIJE, 3. knjiga, Ljubljana 1949 Geološki razvoj Slovenije (19S—205, soavlor), Objavljeno tudi v: Obvestila Slovenskega geološkega društva 22, Ljubljana, Str. 31. GESLO V ENCIKLOPEDIJI SLOVENIJE, 4. knjiga, Ljubljana 1990 Jadransko morje, geološki del (242—246, soavtOr). Janko Plete rs k L Nagovor ob odprtju razstave v AS (uredniški naslov: Samomor i» nadaljevanjih?), — Delo 17. februar 1990. Slovenski narod in državnost. Prispevki tta okrogli mizi. — Borec 42, J. januar 1990, str. 21—47. Srbi v politični organizaciji NOB na Hrvaškem (feljlon). — Dnevnik, 12,—27. november 1989. Narodna sprava oziroma umiritev. — Delo 22. marec 1990. Kaj je državljanska vojna? — Dnevnik 12. april 1990 Dachauski procesi (raziskovalno poročilo 7. dokumenti). Ur, Martin Ivanič. — Komunist, Ljubljana 1990. str. Ï—1084 (Sodelovanje v raziskovalni skupini). Razprava o nacionalnem vprašanju v KPJ letu 1923. — Dokumenti o oblikovanju federativnega nacionalnega programa KPJ. Zbral in uredil ter opombe napisal mag, Jurij Perovšck V sodelovanju s prof. dr. Jankom Pran ko m in prof. dr, Jankom Plelerskim. Uvodno študijo napisala dr. La-tinka Perovic. — Ljubljana 1990, 436 str. Odgovor na anketo o narodni spravi, — Borec 42, 1990, str, S—7, 679—683. Revizija zgodovine? — Sodobnost 38, 1990, str. B—9, 750—755. K zgodovinskim okoliščinam bojev in plebiscita na Koroškem v letih 19}8— 1920. — Sodobnost 38. 1990. str. 8—9, 825-848, Le point de rencontre itulo-allcmand-slovène (yougoslave). — V: Les nationalités de l'Autriche-Hongrie et la paix de 1918—1919. Actes du colloque franco-autrichien des 1er et 2 décembre 1988 à Paris réunis et présentés par G. Castellan, Publiés par l'Institut Autrichien avec concours de l'Universite de Paris III, Paris 1990, str. SS—102. The Southern Slav Question 1908—191 S, — V: The last years of Austria-Hungary. Essays in political and military1 history 1908—1918 Edited by Mark Cornwall. Exeter studies in History' No. 27, Univers i tv of Exeter Press, Exeter, 1990, sir. 77—100. Aktualni pomen zgodovinskih opredelitev Slovencev za Jugoslavijo. — V: Za konfederalno Slovenijo. Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana 1990, str. 6—10. Pravdu podstači, nepravdu sprečiti. — V*. Scoba Srba 1690, Dnevnik, Novi Sad 1990, str. 46 (posebna izdaja). V razmislek: prepoved kolaboraciie. — Dnevnik neodvisni, Ljubljana 26, no vember 1990, št. 323, str. 6. Objavljeno tudi v: Delo 22. december 1990. Jugoslovansko gibanje J914—1918, — Dnevnik neodvisni, Ljubljana, 28, november 1990, Št. 325, str. 2—9. Spoštovani.1 (odgovor dr, Ivanu Vrbančiču). — Nova revija, 1990, št, 96, str. 902. Spremna beseda zgodovinarja (k spominom Matije Stefina), — Delo IS. december 1990. Spoštovano uredništvo Dnevnika! {Objava celotnega besedila prispevka za »Most v slovensko samostojnost«). — Dnevnik neodvisni, 20, december 1990. Objavljeno tudi v; Most v slovensko samostojnost, posebna publikacija Dela, december 1990 (sk raj Sano). GESLO V ENCIKLOPEDIJI JUGOSLAVIJE, 6. knjiga, Zagreb 1950 Istorija Jugoslavije do 194J (2S1—278). GESLO v ENCIKLOPEDIJI SLOVENIJE, 4. knjiga, Ljubljana 1990 Jugoslovansko gibanje (344—349), Ivan Potrč SPOMINSKI ZAPISI: Zadnjič z Bevkom v Zakojci. — Koledar Prešernove družbe za leto 1991, Ljubljana 1990, Pas tir j evo srečanje z Bevkom. — Koledar Prešernove družbe za leto 1991, Ljubljana 1990. Ze Zgodaj na svoji poti, — Borec 42, Ljubljana 1990, S tajan Pretnar KNJIGA Oris primerjalnega trgovinskega prava, II. del: Trgovinske družbe. — Zal, Uradni list RS, Ljubljana 1990, 214 str. — (ponatis istega dela v isti založili, izdanega L 1955). ČLANKI IN RAZPRAVE: Bref Aperçu Historique et Etat Actuel de ta Propriété Industrielle en Yougoslavie. — Actualités des Droits de Propriété Intellectuelle dans des Pays de l'Est, N° 8, Grenoble, str. 27—41. O razvojnosti niti sledu — Boleče vrzeli v osnutku ustave Republike Slovenije. — Dclo-Sobotna priloga 17. november 1990. Evropska skupnost doslej in od 1.1992 dalje. — Revija za literaturo, kulturo în družbena vprašanja RAST, december 1990, str, 374, RECENZIJI Dr. Rado Bohinc, Delniška družba. — Gospodarski ve s t ni k, 19, januar 1990, str, 36—37. Background Reading Material on Intellectual Property. — Pravnik 1990., št. 5—7, str. 290—292. Primož Ramovš A. D. 1986 za orgle. — Edicije Društva slovenskih skladateljev, Ljubljana, Pizzicato Edizioni Mustcali, Udine 1990, (II) + 14 str. Nekoliko drugače, — Glasbena založba Hartmail, Maribor 1990, 41 Str. -f orkestrski material. Damjana Pintar: Intervju — D ar j an Božič, Primož Ramovš, Maksim Sedej, — Likovne besede 12., Ljubljana, 13. marec 1990, str, 2—5. Avizo za orgle. Kaseta. — Zveza društev glasbenih pedagogov Slovenije in Cankarjev dom, Ljubljana 1990. Acuta za Orgle, Kaseta. — Zveza društev glasbenih pedagogov Slovenije in Cankarjev dom, Ljubljana 1990, KJ-Rl-Fonia. — Arhivni posnetek, RTV Skopje. Pismo. — Arhivni posnetek, RTV Slovenija. USTVARJALNA UMETNIŠKA DELA Trojni koncert za oboo, klarinet, fagot in orkester. KI-RI-Fonia za trombon in pihalni kvintet. Pentafonia za kljunasto flavto in godalni kvartet. DDZ za oboo, klarinet in fagot. AJ9&S.4 ¿a. kljunasto flavto. Nanga-Parbat za kljunasto flavto. Sio let za kljunasto flavto. Trije trenutki za kitaro, Septuaginta za orgle, DD : 70 za klavir štiriročno. NMF za klavir. Uspavanka za Nevu za klavir. Janez Stanem ik Slovansko koryto: etimološka Študija, — Razprave XIII, Razred za lilo-loške in literarne vede SAZU (Ramovšev zbornik), Ljubljana 1990, Str. 47—55. Letters of Marcus Antonitis Kappus form Colonial America. — V: Acta Neophi- lologica XXI IT, Ljubljana 1990, str. 27—37, Lojze Krakar: Maturity, Ljubljana 1990, str. 19—24 (prevod 18 pesmi iz slovenščine v angleščino), Lojze Krakar: Izbrane pesmi — Selected Poems, Ljubljana 1990, tekst IX do XVII (prevod 9 pesmi iz slovenščine v angleščino), GESLA V ENCIKLOPEDIJI JUGOSLAVIJE, 5. knjiga, Zagreb 1948 Iseljeništvo, Slovenci U SAD, kultura (599—600), Slovenci U Kanadi (601), Slovenci u Australiji (601). GESLA V ENCIKLOPEDIJI SLOVENIJE, 4. knjiga, Lj ubij i na 19W JankoviČ Frankie (266), Jerman Bernard (291), Kapus Marko Anton, (406). Aiojz šercclj Glej str. 309. Lujo Suklje Consolidation and creep effects on earth pressures, — Acta Geotcchnica No. 99, Univerza v Ljubljani, Ljubljana 1989, str. 1—33 (avtorja: B. Majes in L. Suklje), Pregled raziskav vpliva lezenja na konsolidacijo zemljin. — Gradbeni vestni k XXXIX, Ljubljana 1990, str. 205—209 (avtorja: B. Majes in L. Suklje), \liba TiSler Pyrano (3,2-c)azepine, a New Heterocylic System, A New Approach to Py-rido (3,2-c)azepme. — Heterocyeles, 30, 1990, str. 227—230 (soavtorji: M. Kočevar, S. Polanc in B. Verček). A Simple and General One-pot Synthesis of Some 2H-Pvmn-2-ones and Fused Pyran-2-ones. — Tetrahedron, 46 1990, str. 2081—2088 (soavtorji: V. Kcpe, M. Kočevar, S. Polanc in B, Verček). Some Transformations of 1-(1, 2, J, 4-Tetrahydronaphthylidene)-malononitrile or — Cyanoacetate. — Monatshefte fur Chemic, 121, 1990, str. 697—701, (soavtor: A. Rajca). investigation of the One-pot Synthesis of N-(5, 6, 7, &-Tetrahydm-7, 7-dimethyl-2, 5-dioxo-2H l bcnzopvran-3-yl) benzamide. — Liebigs Annalen der Clie-mie, 1990, str, 501—503 (soavtorji: M. Kočevar, S. Polanc in B. Vm-ček). Amino Acids as Synthons for Heterocycles. Formation of 1, 2, 4-Triazine Derivatives. — Heterocycles, 30, 1990, str. 393—405 (soavtorji: J. Smodiš, R. Zupet, A. Petrič in B, Stanovnik). Voda — netivi dejavnik živega okolja, L — Kemija v šoli, 2, 1990, str. 2—5. Advances in Pyridazine Chemistry, — Advances in Heterocyclic Chemistry, 49, 1990, str. 385—474 (soavtor: B. Stanovnik). An improved Synthesis of Dimethyl Diacetoxyfumarate and its Condensation with Heterocyclic Amines, — Organic Preparations and Procedures International, 22, 1990, str. 532—534 (soavtor: R, Zupet). Anton Trstenjak Bili ali ne biti. — Primorska srečanja, 1990, št. 108—109, str. 32S, Spoštovanje tivljenja. — Medicinski razgledi, zbornik predavanj, Ljubljana 28 (1989), str. 433—438. Spremnica k zbirki E. Kocbek, Rane pesmi. —* Ljubljana, Cankarjeva založb». Novi kristjan v novem času. — CSS 24, (1990), št. 3—4, str. 36. Farbe als Konfliktfach, Barva in barvna metrika. — Ï1I. niedn. posvetovanje. Zbornik referatov, Maribor 1990, str. 3. Sreča ni seštevek ulitkov, — Nedeljski dnevnik 30. september 1990, str. 17, Nova paradigma. — CSS, 24 (1990), št. 9-10, str. 155—157. Barva v delovnem o kol ¡a. ■— Zbornik referatov, Zavod RS za varstvo pri delu, Bled 1990, str. 5—1L Anton Mahnič skozi prizmo pisave. — Mahničev si tn pozi j v Rimu, Celje (Mohorjeva družba), 1990, str, 19—23. Slovenski ustvarjalni značaj. — V zborniku: Dom in svet, Maribor 1989 (izšel 1990), str. 117—126. Psihološki aspekti asimilacije. — Narodne manjšine, Zbornik referatov in razprav na znanstvenem Srečanju SAZU, Ljubljana 1990, Str. 63—69. Sprava? — Borec 42, Ljubljana 1990. št. 5—6—7, str, 707. Najboljša postrežba je dobra beseda. — Na očeh (Misa Molk in B. Pretnar), 1990, str. 77—85. Žena zdravnica. — Zdravnica in njen poklic. Zbornik razprav s srečanja pedia i rov v Mariboru 1988, Ljubljana 1989 (izšlo 1990), str. 121—127. Ustvariti močno kulturno središče. — Separatio. Revija za kulturo. Murska Sobota 1990. str. 7. Ni šole za direktorje (in umetnosti vladanja). — Dnevnik neodvisni, 2L maj 1990, str. 5. človek bitje prihodnosti. —- CSS 22, 1988 (zakasnela izdaja), str. 34—3S. Gimnazija, — schola perennis. — Zbornik razprav ob 140-Ietniei mariborske gimnazije. Maribor 1990 (s sliko), str, 46—47. Psihološki premislek o evropskem delovnem času. — Bilten sekcije za psihologijo dela, Posvetovanje psihologov Slovenije, Radenci, 6. december 1990, str. 2—3. As pet ti psicologici dell'assimilazione. — Ethnus e identità, Istituto sloveno di ricerche. Trst 115, 1990, brez paginad je. Psihološki aspekti asimilacije. — Ethnos in istovetnost. Slovenski raziskovalni inštitut, Trst 115, 1990, brez paginacije. Žalostno delo Slovencev. — Družina in dom 41, Celovec 1990, št. 9, str. 5. Vplivi kulturnozgodovinskih razmer na oblikovanje slovenskega značaja. — Traditiones 9 (1990), str, 133—145. Ocenjevalna misel pesniških listov Hiša svetega Nikolaja, ki jih je spisal Fer i Lainšček. — Murska Sobota 1990. Plebiscit za samostojno Slovenijo. — Most v slovensko samostojnost, posebna izdaja Dela, 3. december 1990, str. 26. Ob stoletnici rojstva našega filozofa Franceta Vebra. — Stopinje (koledar za 1991), Murska Sobota, str. 29—30, Dragica Tumšek Glej str. 306. Ivan Vidav Rešitev enačbe x'- + y- + 1 ^ xyz v naravnih številih. —■ Presek 17, 1989/90, str. 258—262. Zaporedja celih števil, — Obzornik za matematiko in fiziko 37, 1990, str, 65—73. Josip Vidmar Molière: Dela, 5, (Uredil Jože Javoršek. Poslovenila Josip Vidmar in Marija Javoršek. Opombe napisal Jože Javoršek.) Ljubljana, Državna založba Slo veni je 1990, 304 str. ČLANKI Kogojeva opera — stvaritev velikih razsežnosti. Ob Ire tj i uprizoritvi črnih mask. — Dnevnik 24, februar 1990, št. 53, str. ¡ i. Protest. (ProU govoru Rudija Šelige na podelitvi Kaj uho vi h nagrad.) — Delo 1. murée 199(1, Št, 50, str. 14. Protest Josipa Vidmarja. — Primorski dnevnik, Trsi, 2. marec 1990, št. 49, str. 9. Protest. — Dnevnik, 1. marec 1990, št. 53, str. Josip Vidmar — Mladina: Zadnji 27. april (Intervju). — Mladina, 27. april 1990, št. 17, str, 24. Esej o lepoti (Odlomek), — Dela-Književni listi 26. april 1990, str. 5, Molière; Elidska princesa (Odlomek, Prevedel Josip Vidmar). — Delo-Knji-í evtl i listi, 11. oktober 1990, str. 4. Ivan Brat ko — Josip Vidmar: »Me vem za prihodnost Slovencev, vem pa, kaj je moja doltnostt. Bard slovenstva Josip Vidmar. — Delo IS. oktober 1990, it, 244, str. 13—15. PRF.VODr Marij Kogoj: črne maske. Prevedel Josip Vidmar. SNG Opera in balet in Cankarjev dom (premiera 30. januar 1990). Ivan S. Turgenjev: Mesec dni na kmetih. Prevedel Josip Vidmar. SNG Drama (premiera 12. maj 1990). Molière; Sganarel. Prevedel Josip Vidmar, Tone tufar. Jesenice 1990/91. Bran isla v Nušič: Sumljiva oseba. Prevedel Josip Vidmar. 1. marce, 3. april 1990, RTV Ljubljana. Josip Vidmar: Misli (Odlomki). RAI, Trst, program A, 14. oktober 1990. UREDNIŠKO DELO: Zbirka Znameniti Slovenci, urednik Josip Vidmar: Janez Dolenc; France Bevk. Ljubljana, Partizanska knjiga 1990, 229 str. Braco Zavrni k: Anton Martin Slomšek. Ljubljana, Partizanska knjiga 1990, 202 str. Janko Kos: Valentin Vodnik. Ljubljana, Partizanska knjiga 1990, Sergij Vilfan Počeci finansiranja Hrvatske i Primorske Vojne krajine sa st rane Koruške i Kranjske. — V: Vojne krajine u jugoslovenskirn zemljama u novo m veku do karlovačkog mira 1699 (Naučni s kupo vi Srpske akademije nauka i umetnosti, kuj, XL Vil 1, Ode I j en je istorijskih nauka, kuj. 12), Beograd 1989 (izšlo 1990) str. 237—256. Recht in volkskundlicher Überlieferung — Kretzenbacher, Leopold: Geheiligtes Recht, ■— Aufsätze zu einer vergleichenden rechtlichen Volkskunde in Mittel- und Südosteuropa. Herausgegeben und mit einer Laudatio eingeleitet von Berthold Sutter, Wien, Köln, Graz, Bühlau Verlag, 1988, XXVI, 280 str.; 25 Abb. im Anhang, Forschungen zur europäischen und vergleichenden Rechtsgeschichte 3, — V: Münchner Zeitschrift für Balkankunde 6, Band, Trofenik, München 1990, str, 189—191. K začetkom recepcije rimskega prava na Slovenskem. -— Zbornik znanstvenih razprav Pravne fakultete v Ljubljani, 50/1990, str. 329—339. Začetki Pravne fakultete v Ljubljani in pravna znanost. — Pravnik 45 (107)/ 1990, str. 195—204. Activités de la Commission. — Nouvelles de la Commission Internationale pour l'histoire des villes, 10, Bologna 1990, str. 26—45. L'individu face au pouvoir à la fin du Moyen Age: Essai de comparaison entre l'Empire serbe et les provinces alpines du Sud-Est. V: L'individu face au pouvoir, Recueils de la Société Jean Eodin XLIX, 4e partie, Europe Orientale au Moyen Age, aux Temps Modernes et Contemporains, Bruselj 1989, str, 133—146 (izálo 1990). Tropa toshi kenkyti no gen jo t o hoko (Recent studies on European Urban H i Störy). V: Rekishigaku Kenkyu (Journal of Historical Studies) No 612, Tokyo, november 1990, Str. 62—74. É* 83 Lage und Struktur der freisingischen Herrschaften in Krain. — V: Hubert Glaser (Hg.), Hochstift Preising, Beiträge zur Besitzgeschichte (32, Sammelblatt des Historischen Vereins Frei s ing), München 1990, str. 351—365. Zur Struktur des Tries t er Bürgertums. Eine F amtlitin geschichtliche Fällst udie. — V: Bürgertum in der Habsburgermonarchie (E. Bruckmüler et al„ Hg.), Wien—Köln 1990. str. 65—74. Pravna etnologija Slovencev v luči in senci družbene zgodovine. — Traditio nes 19/1990, str. 77—83. Kretzenbacher, Leopold: Geheiligtes Recht (kot zg-). — Traditiones 19/1990. Pravna ureditev Kranjske po Valvasorjevi Slavi. — Valvasorjev zbornik, Ob 300-le trtici izida Slave vojvodine Kranjske, Ljubljana 1990, str, 32—48. GESLO V ENCIKLOPEDIJI JUGOSLAVIJE 6. kTijipi, Zagreb 1990 Kancelarije dvorske, Slovenija (661). GESLA V ENCIKLOPEDIJI SLOVENIJE, 4. knjiga, Ljubljana 13"» Huba (83—84), Hudovernik Aleksander (86), Jasinski Mih nil (273), Kacij attar Leopold (367), Kameralizem (376). Vodovnik Low intensity direct current as an antitumor agent? — Radiologia Jugoslavia 24, 1990, str. 75—78 (avtorji: D. Miktavčič, G, Serša, S, Magister, S. Rebersek, L, Vodovnik). Effects of electrical currents on wound healing. — Abstracts, Tnt. Symposium in Honor of Luigi Galvani, Bologna, april 1989. — V; Journal of Bioelectri-city Vol. 8, št. 2, 1989, str. 313—314 (avtorji: L. Vodovnik, R, Karba, M. Prešern-Strukelj, T. Erjavec, M. Klešnik). Therapeutic intervention for healing pressure sores with electrical stimulation on persons with spinal discontinuities. — Rehabilitation R&D Progress reports 1989, Vol. 26 Annual Supplement of the Journal of Rehabilitation Research and Development, str. 285 (avtorji: L. Vodovnik, A. Siefanovska, R. Turk). Antitumor effect of hurt tan leukocite interferon alpha and low level direct current on murine sarcoma. — Suppl, to J. of Cancer Research and Clinical Oncology, Vol. 116, 1990, str. 308 (avtorji: G. Serša, D. Miklavčič, S. RebedSek, L. Vodovnik, S. Novakovič). Low intensity direct current tri an antitumor agent — a preliminary report. — Suppl. to J. of Cancer Research and Clinical Oncology, Vol. 116, 1990, str. 587 (avtorji: D. Miklavčič, G. Serša, S. Magister, S. Reberšek, L. Vodovnik). Accelerated wound healing of lower extremities by means of electrical sti-mutation. — Advances in External Control of Human Extremities X, Ed. Dejan Popovitf, Nauka, Beograd 1990, str. 509—517 (avtorji; R. Karba, M. Prešem-š t nikelj, L. Vodovnik, B. Likar, M. Klešnik). Krepitev atrofirane mišice kvadriceps s pomočjo električne stimulacije. — Medicinski razgledi, 29, 1990, str. 73—84 (avtorji: A. Kolenc, A. Stefanov-ska, L. Vodovnik, M. Stefančič, T. Jelnikar). Endogenous potentials of injured skin. — Abstracts, Second International School Electromagnetic fields and biomembranes, Pleven (Bolgarija), October 1989. Journal of Bioelectricity 9 (I), 1990, str. 102 (avtorji: A. Jerči-novič, F. BobanOviti, S. Reberšek, R. Karba, A, Stefartovska, L. Vodovnik), Self organisation of pathological systems induced by electric currents. — Proc. Ann. Int. Conference of the IEF.E Eng. in Medicinc and Biology Society, Vol. 12, št, 4, 1990, str. 1843—1845 (avtorja: A. Stefanovska, L- Vodovnik). Anton Vratuäa Društveno-istorijski izvori samoupravljanja. — Simpozij ob 80-letnici rojstva Edvarda Kardelja, Split, 29. in 30. januar 1990, str. 8. Interdependence of Peace, Security and Development on Sefti and Oceans. — Mednarodna konferenca, Moskva, 6,—10. februar 1990, Str. 10. The Development Strategy Management in Developing Countries. — Mednarodni seminar, Peking, 17.—18. marec 1990, str. 14, Implementation of the principle of the collective self-reliance in Africa. — Mednarodna konferenca African Leadership Forum, The Impact of Changes in Eastern Europe on Africa, Pariz, 17, in 18. april 1990, str. 0. UTOK, a Success Story of Entrepreneurship. — Monografija o podjetju, ICPE, 1990, sir. 30. Pokret nesvrstavanja pred novim izazovima. — Arhiv za pravne in društvene nauke, Beograd 1990, br. 1—2, str. 477—489. Prilog ka proučavanju problema nacionalnih manjinu. — Znanstveno srečanje CAN1I o manjiinah narodov Jugoslavije v Albaniji, Celin j c, 21.—22. junij 1990, str. 7. ICPE: New dimensions and perspectives. — ECOSOC, Ženeva, 5,—8, julij 1990, Str, 9. The role of private and public sector enterprises interaction in developing countries. — PIM XVIII, Rotterdam, 29,—31. avgust 1990, str. 8. Samoupravljanje (participacija) u preobrata j ima jugoslovenskog društva. — Dileme i problemi, Naucni skup CANU, Titograd, 12.—13. oktober 1990, str. 10. How to make the South more Effective. — RIS Digest, Vol. 7, št. 1, marec 1990, New Delhi, str. 25—29. Nehru in politika neuvrščanja. — Ob stoletnici Nehinjevega rojstva, CNZ, Maribor, St. 1/1990, str. 3—12. Igor VriSer Agrarian System in SR Slovenia (Yugoslavia), — Geographica Ingoslavica, X., 1989. Zagreb, str, 62—75. Razmestitev obrtne dejavnosti V S R Sloveniji — Dela, 6, Ljubljana 1989, str. 208-217. Ekonomskogeografska regionalizacifa Koprskega prim or j a. — Primorje, 15, zborovanje slovenskih geografov, Portorož, 24,—27, oktober 1990, Ljubljana 1990, str. 247—252. Andrej C erne: Nekaj misli o prihodnjem razvoju prostorskega planiranja. — Urejanje prostora, 2, Ljubljana 1990, str. 15. Industrijska naselja v Republiki Sloveniji, — Urejanje prostora, 2, Ljubljana 1990, str. 16—19. Franc Zadravec Majcnova poetika besede in njena sled v njegovih pesmih. — Majcnov zbornik, Maribor 1990, str. 24—32, Slovenska koroška literatura je obtožba in upor. — Srce in oko, Ljubljana 1990, str. 366—371, Lipušev krik o pravici do svobode. — Srce in oko, Ljubljana 1990, str. 717 do 723. Literatura maloštevilnega naroda, komparativistika in literarna teorija. — Godišnjak Instituta za književnost i umetnost, Beograd 1990, str, 367—377. Zapis ob Mes sner je ve m Izbranem delu ter izbor besedil v knjigi: Janko Messner, Lipa in hrast. — Ljubljana 1990, str. 201—213. Na obrobjih besedne umetnine. — Delo-Književni listi 10. maja 1990, Selintovičeva skepsa u interpretativnost lijepe književnosti. — Zbornik ra-dovaKnjiževno djelo Meše Selimoviča. — Akademija nauka i umjetnosti, Sarajevo 1990, str, 45—52. Pesem se mora iztrgati iz srca (vojna v Kranjčevi prozi). — Frančck Boha-ncc, Literarno omizje, Ljubljana 1990, str. 175—189. Ciril Zlobec knjtina izdaja Moja kratka večnost, pesniška zbirka. — Slikovna oprema Bronislav Fajon, Driiavna založba Slovenije 1990, 76 str. pesmi v revijah, antologijah, zbornikih, časopisih Odpuščanje odstira sovraštvo. (Tri pesmi): Vojna, Revolucija, Domovina. — Dnevnik 7. julij 1990, str, 6—7. (Štirinajst pesmi); Beseda I, III, IV, Iz roda v rod, Zmerjanje naroda, Slovenski sonet I, Slovenski sonet II, 2. triptih o narodu (Prva pesem, Druga pesem. Tretja pesem), J. triptih o narodu (Ura iz zgodovine. Ura iz filozofije, Ura iz politične moralke). — Nova doba št, 12, Priloga Tretjega dne, Ljubljana 1990, str. 34—43. Za ljubovju i hlebom pO dolgo j doroge: Naš dolgi j pohod, Vojna, Revolucija, O t rečeni je (V parku). Prevod Jakov Andrejev. — Ural 1990, št 4, Sverd-lcvsk 1990, str. 93. Neskončnost. — Delo-Književni listi, 30. avgust 1990, str. 5, Radda dig i rddslan (V strah se reši), Kvdll (Večer), Vita Flaggot (Bele zastave). — V antologiji: RegnbSgens silnger (sodobna jugoslovanska poezija), prevedel Jon Miloš, Svimposion Bokforlag, Stockfiolm/Stehag 1990, str, 22—23. PREVODI POEZIJE Slavko Mihalič, Poskušaj preživeti (Kralj je slabe volje, Vprašanja ob primeru ptic, Nevarna mesta ljubezni, Pisma, Poskušaj preživeti. Piši, Kapitan, Tega dne). — Sodobnost i990, št, 8—9, str. 771—775. eseji, RAZPRAVE, referati, razmišljanja. članki Namesto uvodnika — Nacionalna samobitnost Slovencev in vprašanje slovenskega naroda v večnacionalnem prostoru, — Sodobnost 1990, št, 1, str. 107-112. Slovenska kultura in ekonomija, — Sodobnosl 1990, št. 6—7, str. 644—649. »Lepo je biti Slovenec, ni pa lahko*. — Sodobnost 1990, št. 10, str. 906—911, Literatura ob meji — ali res obstaja? — Sodobnost 1990, št. 12, str. 11SS—1188. Minoranze fra maledizione e speranza. — La Battana, št, 93—94, Reka 1990, str. 25—31. Ideali e ordinamenti della Slovenia. — Zbornik »Veneto c Slovenia, due culture per 1'Europa«. Edizioni del »Rezzara*, Vicenza 1990, str. 51—54. Slovenija zdaj.' — Delo-Sobotna priloga 3. marec 1990. str. 32. Slovenci, zdndimo se. — Večer 20. marec 1990, Oporečniški Moravia. — Dclo-Književni listi 4. oktober 1990, str. 7. Samotni jezdec Javor še k. — Dnevnik 6. september 1990, str. 8. France Bevk. — Sodobnost 1990, št, 10, str, 881—882. Bogomil Fatur. — Dnevnik 29. avgust 1990, str. 9. Vabilo k spravi je velika preizkušnja narodove zrelosti in odgovornosti, — Delo 19. junij 1990, str. 10. INTERVJU (v t logi spraScvaka) Intervju Sodobnosti: Janez Menart. — Sodobnost 1990, št. 2, str. 113—130, NUlCATERl INTERVJU (v i>lo& lnttJTjuwne>) Ciril Zlobec nyilatkozata (spraševalka Gallos Orsolya), — A Heljzet, Pecs, 3. februar 1990, str. 6. Ciril Zlobec proti Jaša Zlobec (sprašcvalcc Viktor Žakelj). — Gorenjski glas, Glasova preja, Kranj, 16. marec 1990, str. 12—13. Dvanajsterica, ki meri na vrh. — Delo-Sobotna priloga 27. marec 1990, str. 23, str. 23. "Kot član predsedstva bom deloval nadstrankarsko« — pogovor s pesnikom in politikom (spraševaleč Jože Horvat). — Delo-Književni listi 26. april 1990, str. 5. Odpuščanje odstira sovraštvo (spraševalka Jelka Kušar). — Dnevnik 7. julij 1990. str. 6—7. O pašne utopije malog naroda (spraševalka Nela Se rt). — Vreme, Št. 6. Beograd, 26, november 1990, str. 24—25. Takšne priložnosti ne bo več (spraševalka Nada Ravter), — 7 D, Maribor, 19. december 1990, str. 14—15. Brez trganja uspelih oblik kulturnega sodelovanja (spraševalec Janez Stre-hovec), — Delo 20. december 1990, str. 11. VELIKE ANKETE (rails t a ve) SODOBNOSTI Preplah tretje Stopnje: Ali Slovenci izumiramo? — Sodobnost 1990, it. 3, str. 225—238. Po volilni evfori j i — gospodarska skrb in zaskrbljenost. — Sodobnost 1990, št. 6—7. str. 591—649. Kdo koga popravlja, mi zgodovino ali zgodovina nas? — Sodobnost 1990. St. &—9, str. 729—770. S(m)o pisatelji še potrebni slovenstvu? — Sodobnost 1990, It. 10, str. 893—991, Ali se Cerkev vraču v politiko? — Sodobnost 1990, št. 11, str, 993—1097. KRAJŠE OBMVE V ČASOPISU Pravzaprav smo le konfederacija. — Delo (Rekli so), 23. januar 1990, str. 5. Veličina človeka je duhovno bogastvo. — Delo (Rekli so), 25. junij 1990, str. 2. Kaj smo in kaj v resnici hočemo. — Dnevnik 24. oktober 1990, str, 3. Smisel življenja je v dogovarjanju, sporazumevanju. — Delo (Rekli so), 26, oktober 1990, str. 6. Drevesa ne smejo preprečevati uresničevanja nacionalnega načrta. — Delo 13. november 1990, str. 7. Preizkušnja zrelosti — Dnevnik 22. november 1990, str. 4. Nevarne utopije malega naroda. — Delo (Rekli SO), 27. november 1990, Str. 6. Boštjan Zekš Ferroelectric cry s t al s, ferroelectric incommensurate systems and ferroelectric liquid crystals. — Fizika 21, Suppi. 1, 1989, str. 52—60, Phase Transitions in Ferroelectric Liqud Crystals. — Ferroelectries 104 (1990), str. 159—170 (avtorji: R. Blinc, B. Žekš, M. čopič, A. Levstik, I, Muševič in L DrevenšekJ. Rotational viscosity in ferroelectric liquid crystal DOBAMBC determined by dielectric method. — Ferroelectrics 109, (1930), str. 267—272 (avtorji: A. Levstik, Z. Kutnjak, I. Levstik in B. Žekš). A dielectric method for determining the rotational viscosity in thick samples of ferroelectric chiral smectic C* liquid crystals. — Phys, Rev,, A 42 (1990), (avtorji: A. Levstik, Z. Kutnjak, C. Filipie, L Levstik, Z. Bregar, B. 2ekš in T, Carlsson). Theoretical model of the frequency and temperature dependence of the complex dielectric constant of ferroelectric liquid crystals near the smectic C* — smectic A phase transition. — Phys. Rev. A 42 (1990), str, 877—889 (avtorji: T. Carlsson, B. Žekš, C. Filipi c in A. Levstik). Cell shape and lateral distribution of mobile membrane constituents. — Biophysics of Membrane Transport, eds. J. Kuczera and S. Przenstalski, Wroclaw 1990, Vol. II. Str. 139—155 (avtorji: S, Svetina, Veronika Kralj-Iglič in B. Zekš), The mechanical behavior of cell membranes as a possible physical origin of cell polarity — J. Theor. Biol. 146 (1990), str. 115—122 (avtorja: S, Svetina in B, Zekš). Andrej O.Zupančič V precepu med sliko in komentarjem. — Glasnik slovenskega etnološkega društva 3—4, 1990, str. 29. Rudarjenje urana na Zirovskem vrhu: nekaj pogledov na škodo za zdravje zaradi sevanja, Vmesno poročilo skupine delegatov o vplivu izkoriščanja rudnika urana Žirovski vrh na okolje, — Ljubljana 1990, str. 5—13 in 37-39. Ivo Andrič rojen 10. oktobra 1882, umrl 13. marca 1975, književnik, Nobelov nagrajenec za književnost. Zunanji dopisni član od Z. junija 1953- Glej Letopis S, str. 13J— LMr Jft. str. 97—102. MJhallo Apostolski rojen 8. novembra 1906, umrl 7. avgusta 1987, zgodovinar in vojaški teoretik. Zunanji dopisni član od 10, marca 1977. Glej Letopis 2i, str, 53—55; M, sir, 1«7— lii. Anion Bajec rojen 6. januarja 1397, umrl 10, junija 1985, izredni profesor za slovenski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Dopisni član od 13. marca 1972, redni član od 23. marca 1978. Glej Leinpis 23, str, 'ti; 29, str. 65-66; 36, str. 149—152, MIlan Bratoš rojen 10. novembra 1901, umrl 12. marca 1974, dr. prava, redni profesor na Pravni fakulteti v Beogradu. Zunanji dopisni član od 17. oktobra 1958. Clej Letopis 9, str. 4J-JH; 25, utr. 97—99. Mirko Bedjmiič rojen 29. junija 1904. umrl 15, februarja 1976, redni profesor za infekcijske bolezni na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Dopisni član od 7, februarja 1968, redni član od 21. marca 1974; tajnik razreda za medicinske vede od 20. marca 1975 do smrti. Glej Letopis 19, str. 39; 25. str. 50-53; 27, str. 125—129. Aleksandar Belič rojen 2. avgusta 1876, umrl 26, februarja 1960, dr. phil., profesor za lingvistiko na univerzi v Beogradu; predsednik Srbske akademije znanosti in umetnosti. Zunanji dopisni član od 7. novembra 1947. Glej Letopis lt, str. 34—JS. Oton Berkopec rojen 6, decembra 1906, umrl 16. septembra 1988. Vodja Bibliografije slavik v češkem, tisku pri Akademiji znanosti v Pragi. Dopisni član od 5. februarja 1971, redni član od 24. aprila 1981. Glej Letopis 22, str, 46—51; 39, str. 125—126. France Bevk rojen 17. septembra 1890, umrl 17, septembra 1970, književnik. Redni član od 2. junija 1953; tajnik razreda za umetnosti od 28. oktobra I960 do 26. novembra 1966. Glej Letopis J, str. 1)0—115; 21, sir. 117—121. Milan Bogdan o vIč rojen 4, januarja 1892, umrl 28. Februarja 1964, književnik, gledališki kritik in esejist, profesor za sodobno jugoslovansko književnost na univerzi v Beogradu od 1946 do 1949, do 1962 upravnik Narodnega gledališča v Beogradu. Zunanji dopisni član od 2. junija 1953. Glej Letopis 5, str. 135—136. Marja Boršnlk rojena 24. januarja 1906, umrla 15, avgusta 1982, redna profesorica za zgodovino slovenske književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Dopisna članica od 10. marca 1977. Glej Letopis 3S, str, 59—62; JI, sir. 40 in 19!; 32, str, 56 ¡Ji 2i4; 35, str. 95—97, Vladislav Brajkovič rojen 24. januarja 1905, umrl 9. septembra 1989, dr. jur., redni profesor za pomorsko in splošno transportno pravo na Pravni iak ul te t i v Zagrebu. Zunanji dopisni član od 4. aprila 1981. Glej Letopis 32. sir. 95—97; 40, str. 161—164. Matija Bravničar rojen 24. februar 1897, umrl 25. novembra 1977, skladatelj, redni profesor za kompozicijo in glasbeno teoretske predmete na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Dopisni član od 13. marca 1972, redni član od 21, marca 1974, Glej Letopis 3. str. 68-70: H, str. 77—79; 7», str. 117—121. Bogdan Brecelj rojen 6, maja 1906, umrl 9. septembra 1986, dr. med., redni profesor za ortopedijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, njen zaslužni profesor ter predstojnik Ortopedske klinike v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949, Glej Letopis 3. Str. 199—37. str. 103—105. Anton Breznik rojen 26. junija 1881, umrl 26, marca 1944, dr. plul., gimnazijski ravnatelj, jezikoslovec. Dopisni član filozofsko-filološko-historiČnega razreda od 16. maja 1940. Glej Letopis I. str. 157—ISO; 2, str, 61—74, Srečko Brodar rojen 6. maja 1893, umrl 27. aprila 1987, dr. phil., redni profesor za kvartarologijo na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Dopisni član od 6. decembra 1949, redni član od 2. junija 1953. Glej Letopis 36, str. M; 3B, str. 171—175. Josip Broz-Tilo rojen 25. maja 1892, umrl 4. maja 1980. Predsednik SFRJ, maršal Jugoslavije. Prvi častni član SAZU od 1948. Glej Letopis 3, str. 77—S?; 31. str. 75—78, Vaso Butozan rojen 5. decembra 1905, umrl 14. maja 1974, dr. vet., dr. h. c., redni profesor Veterinarske fakultete v Sarajevu. Zunanji dopisni član od 7. februarja 1967. Glej Letopis IS, str, 50—51; 25, str, 103—104, Izidor Cankar rojen 22. aprila 1886, umrl 22. septembra 1958, dr. phil. redni profesor za zgodovino umetnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani, Redni član od 2. junija 1953. Glej Letopis 5, str, 67—7J; 9, str. 68—77 Stojan CigoJ rojen 27. junija 1920, umri 19. septembra 1989, dr. j ur., redni profesor za civilno in mednarodno zasebno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Dopisni član od 6. junija 1983, redni član od 23. aprila 1987. Glej Letopis 38, Str. 16-17, 70-7J in 127—13«; 40, str, 157-liO. Franc Celešnik rojen 27. oktobra 1911, umrl 28. avgusta 1973, redni profesor za čeljustno kirurgijo na Mcdicinski fakulteti v Ljubljani. Dopisni član od 7- februarja 1969. Glej Letopis 20, str. 49—50; 24, str, B7—91. Avgust ternlgoj rojen 24, avgusta 1898, umrl 17. novembra 1985, akademski slikar in grafik. Dopisni član od 24. aprila 1981, Glej Letopis 32, str. 150—152; 3i. str, 153—156. Vasa čubrilovič rojen 14 januarja 1897, umrl 11. junija 1990, dr. zgodovinskih znanosti, redni profesor za zgodovino narodov Jugoslavije v novem veku na univerzi v Beogradu. Zunanji dopisni član od 24. aprila 1981. Glej Uiopii 32, str. 98-99; 41, str. 111—11+. Mirko Dean o vit rojen 13. maja 1890, umrl 16. junija 1984, dr. phil., redni profesor za romansko filologijo na univerzi v Zagrebu. Zunanji dopisni član od 21. marca 1974. Glej Letopis 32, str. 58; 35, str. 95. Otto Dcmus rojen 4. novembra 1902, umrl 17. novembra 1990, ordinarij umct-nostnozgodovinske katedre na univerzi na Dunaju. Zunanji dopisni član od 23. aprila 1987. Glej Letopis 3i. str. Ti— 80; 41, str. 115—I IS, Jovan Djordjevič rojen 10. marca 1908, umrl 9. decembra 1989, dr. j ur., redni profesor za politične vede in ustavno pravo na univerzi v Beogradu. Zunanji dopisni član od 17. oktobra 1958. Glej Letopis 9, str. 45—46; 40. str. Ii5—168- Ilija Djuričič rojen 18. julija 1898, umrl 2, aprila 1965, dr. med,, redni profesor za fiziologijo na Veterinarski fakulteti v Beogradu, predsednik Srbske akademije znanosti in umetnosti. Zunanji dopisni član od 22. decembra 1961. Glej Letopis J2, str, 40—42; 17, str. 50—52, Metod Dolenc rojen 19. decembra 1875, umri 10. oktobra 1941, dr. j ur,, redni profesor za kazensko pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik pravnega razreda od 28. januarja 1939 do smrti. Glej Letopis ], str. 193—197. Lojze Dolinar rojen J9. aprila 1893, umrl 9. septembra 1970, akademski kipar, redni profesor na Akademiji za umetnost v Beogradu. Dopisni Član od 2. junija 1953, redni član od 7. februarja 1970. Glej Letopis 5, frtr, IS7—138; 21, str. 73—81 in 111-113. Ejnar Dvggve rojen 17. oktobra 1887, umrl 6. avgusta 1961, dr, h. c-, ing, h. c., arhitekt in arheolog v Kdbenhavnu. Zunanji dopisni Član od 17. oktobra 195 S. Glej Letopis 9, Str, 47—48; 12, str. 81—S2. Franc Šaleški Finžgar rojen 9. februarja 1871, umrl 2. junija 1962, književnik. Redni Član od 7. oktobra 1938; načelnik razreda za umetnost od 28. januarja 1939 do 30. septembra 1949. Gle] Letopis j, str, Zi—25; 13. sit*. +3—46. A Ido Franchini rojen leta 1910, umrl 3. aprila 1987, dr. medicinskih ved, do upokojitve leta J980 predstojnik Inštituta za sodno medicino v Genovi, Zunanji dopisni član od 29. marca 1979. Glej Letopis JO, str. 105—106; 38, str. 177—ISO. Maksi m Gaspari rojen 26. januarja 1883, umrl 14. novembra 1980, slikar. Redni član od 13. marca 1972. Glej Letopis 23, str. 65-67; 31, sir. 93—M. Vellbor Gligorlč rojen 28. junija 1899, umrl 3. oktobra 1977, književni kritik. Zunanji dopisni član od 7. februarja 1967. Glej Utopiš IS, Sir.«; 28, str. 113—116. Pavel Golia rojen 10. aprila 1887, umrl 13. avgusta 1959, književnik, upravnik Slovenskega narodnega gledališča. Redni član od 2. junija 1953. Glej Letopis 5, str. 116—12»; 10, str, 3+—3i. Jože Goričar rojen 20. januarja 1907, umrl 20. februarja 1985, dr, jur.p redni profesor za sociologijo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Do pisni član od 7. februarja 1969, redni član od 25. marca 1976; glavni tajnik SAZU od 1. julija 1980 do smrti. Glej Letopis 20, str.35—36; 27, str. 47—49; 36, sli'. 157—160. Anton Grad rojen 23. marca 1907, umrl 27. marca 1983, redni profesor za romansko Biologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Dopisni član od 10. marca 1977. Glej Letopis 2«, str. 63—65; 34. str. 137—139, Alojz Gradnik rojen 3. avgusta 1882, umrl 14. julija 1967, dr. jur., književnik. Redni član od 21. decembra 1962. Glej Letopis 13, str. 35—36; 18, str, 79—82. Ivan Grafenaucr rojen 7. marca 1880, umrl 29. decembra 1964, dr. phil., gimnazijski profesor. Dopisni Član od 16. maja 1940, redni član od 21, decembra 1946; tajnik razreda za filološke in literarne vede od 30. septembra 1949 do smrti. Glej Letopis 1, str. 161—155; 15, str. 65—71. Milan Grošelj rojen 19. septembra 1902, umrl 12. februarja 1979, redni profesor za klasično filologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Dopisni član od 17. oktobra 1958, redni član od 10, marca 1977. Glej letopis 9, str. 53—54; 26. str, «—67; 30, str, 133-132. Branimlr Giišič rojen 6. aprila 1901, umrl 7. julija 1975, dr. med., dr. phil., redni profesor za otorinolaringologijo na Medicinski fakulteti v Zagrebu. Zunanji dopisni član od 3. junija 1964. Glej Letopis 15, str. 41^16; 25, str. 119-121. Jovan Hadži rojen 22. novembra 1884, umrl 11. decembra 1972, dr. phil., redni profesor za zoologijo na Prirodoslovno-matematični fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938, Glej Letopis L str. 29-37; 23. str. 117—12fi. Ljudmil Hauptmann rojen 5. Februarja 1884, umrl 19. aprila 1968, dr. phil., zlati doktorat univerze v Gradcu, redni profesor za občo zgodovino srednjega veka na univerzi v Zagrebu. Zunanji dopisni član od 16, maja 1940, Glej Letopis I, str. 166; 19, str. 51—63. Krsto Hegedušlč rojen 28. novembra 1901, umrl 8. aprila 1975, akademski slikar-moj-s ter. Zunanji dopisni član od 20. marca 1975. Glej Letopis 16, str. 103—10S. Mlodrag Ibrovac rojen 24. avgusta 1885, umrl 21. junija 1973, redni profesor romani-stike i)a Filozofski fakulteti v Beogradu. Zunanji dopisni član od 17. aprila 1973, G|cj Letopis 14, str- 47—51 in i3—E5. Svetozar llešlč rojen 8. junija 1907, umrl 4. februarja 1985, dr. phil., redni profesor 2a geografijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Dopisni član od 7. februarja 1967, redni član od 5. februarja 1970. Glej Letopis 1*. str. S2—J4; 21, str, 5i>—62; 36, str, 161-164. Božidar Jakac rojen 16. julija 1899, umrl 20, novembra 1989, redni profesor Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949. Glej Letopis 38, sir. 50; 40, str, 190—195, RLhard Jakopič rojen 12. aprila 1869, umrl 21. aprila 1943, akademski slikar. Redni član od 7. oktobra 1938. Glej Letopis 1, str. 41—43; Z, str. 75—69. Matija Jama rojen 4. januarja 1872, umrl 4. aprila 1947, akademski slikar. Redni član od 7, oktobra 1938. Glej Letopis 1, str. 47—(9; 2, str, 90—103, Dimi i rije Jovčlt rojen 14, oktobra 1889, umrl 16. februarja 1973, redni profesor za ortopedi jo in travmatologijo na Medicinski fakulteti v Beogradu. Zunanji dopisni član od 7, februarja 1967. Glej Letopis IS. str. 55—58; 24. str. 69—12. Janko Jurančlč rojen 18. decembra 1902, umrl 15. decembra 1939, dr. filoloških znanosti, redni profesor za srbski in hrvaški jezik ter za starejšo hrvaško in srbsko literaturo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Dopisni član od 25, marca 1976, redni član od 24, aprila 1981; tajnik razreda za filološke in literarne vede od decembra 1979 do februarja 1984; zunanji dopisni član SANU. Glej Letopis 27 r str. 53—62: 40. sir. 169—172 Boris Kalin rojen 24. junija 1905, umrl 22. maja 1975, kipar-inojster, redni profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953. Glej Letopis 5, str. 121—122; 26. str. 109—11.1. Zdenko Kalin rojen 11. aprila 1911, umrl 11. novembra 1990, akademski kipar, redni profesor za kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Dopisni član od 5. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981. Glej Letopis ti. str. 9?—«; 41. str, 123—127. Edvard Kardelj rojen 27. januarja 1910, umrl 10. februarja 1979. Marksistični teoretik, soorganizator Komunistične partije Jugoslavije in Komunistične partije Slovenije. Avtor znanstvenih del s področja marksističnega družboslovja. Tvorec samoupravnega sistema SFRJ. Častni član SAZU od 6. decembra 1949, Gtej Lelupis 1, sir. Ii9—122; 20, str, 121—127. Roman Kenk rojen 25. novembra 1898, umrl 2. okLobra 1988, dr. naravoslovnih ved, upokojeni redni profesor za zoologijo in sodelavec Kongresne knjižnice v VVashingtonu v oddelku za zoologijo nevretenčarjev, Zunanji dopisni član od 6. junija 1983. Glej Letopis 24, sir. «4-»5; 40, srr, 1&S-1S8, Dušan Kerniavner rojen 7, decembra 1903, umrl 11. junija 1975, dr. jur., znanstveni svetnik Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Dopisni član od 5. februarja 197i. Glej Letopis 22, str. »—45; 2£, str. 115—11«. Boris Kidrič rojen 10. aprila 1912, umrl 11. aprila 1953; predsednik Gospodarskega sveta FLRJ. Redni član od 6, decembra 1949. Glej Letopis 3, str, 15^-144; 5. str, 141—167. France Kidrič rojen 23. marca 1880, umrl 11. aprila 1950, dr. phil,, redni profesor za starejše slovanske jezike in slovensko literaturo na Univerzi v Ljubljani, višji znanstveni svetnik akademije. Redni član od 7. oktobra 1938; od 28. junija 1941 do 1. julija 1942 načelnik filozofsko-filološko-historičnega razreda; predsednik SAZU od 2. oktobra 1945 do smrti. Glej Letopis 1, str. 51—i 1; 2, str. 34—44 in 257—256; 4, str. 86—100. Mile Klopčič rojen 16. novembra 1905, umrl 19. marca 1984, pesnik in prevajalec. Dopisni član od 23. marca 1978, redni član od 6. junija 1983. Glej Letopis 34, StT. «6—S7; 35, Str. 87—91, France Koblar rojen 29. novembra 1889, umrl 11. januarja 1975, dr. phil., redni profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Redni član od 3. julija 1964; tajnik razreda za filološke in literarne vede od 22, januarja 1965 do smrti, Glej Letopis 15, str. iS—Jfi; 26, str. SI—&7. Vanda Kochansky-Devidč rojena 10. aprila 1915, umrla 26. februarja 1990, dr. naravoslovnih znanosti, redna profesorica na Naravoslovno-matematični fakulteti v Zagrebu. Zunanja dopisna članica od 20. marca 1975. Glej Letopis 26. str. S2-^65; 41. str. 119-1J2. Franjo Kogoj rojen 13, oktobra 1894, umrl 30, septembra 1983, redni profesor za dermatovenerologijo univerze v Zagrebu. Zunanji dopisni član od 29. marca 1953. Glej Letopis 5, str, 101—J02- 54, str. I49--152. Viktor Korošec rojen 7. decembra 1899, umrl 16. novembra 1985, dr. jur., redni profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Redni član od 2. oktobra 1956. Glej Letopis 8. str. 11— 36; 16, str. 165—INi, Gojmir Anton Kos rojen 24. januarja 1896, umrl 22. maja 1970, akademski slikar, redni profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Redni Član od 6. decembra 1949. Glej Letopis 3, sir. 214-215; 21, str. 105—107. Milko Kos rojen 12. decembra 1892, umrl 24. marca 1972, dr. phil., redni profesor za občo zgodovino srednjega veka in pomožne zgodovinske vede na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; glavni tajnik SAZU od 19. maja 1950 do 13. marca 1972. Glej Letopis t, str, 53—62; Z3. str. 85—95. Gustav Krklec rojen 23. junija 1899, umri 30. oktobra 1977, književnik. Zunanji dopisni član od 7. februarja 1969. Glej Letopis 20. str. 56; 18, str, 123—1», Miroslav Krleža rojen 7. julija 1893, umrl 30. decembra 1981, književnik. Zunanji dopisni član od 2. junija 1953. Glej Letopis 5. str. 139-4.«; 33. str, Vli-lTl. Anton Kuhelj rojen 11. novembra 1902, umrl 31. julija 1980, redni profesor za mehaniko na Fakulieti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949; podpredsednik SAZU od 22. decembra 1961 do smrti. Glej Letopis 3, Str. 135; 31. str. 19—82- Fitip Kalan Kumbatovic rojen 25. marca 1910, umrl 8. avgusta 1989, dipl. inž. arh., gledališki zgodovinar, esejist, prozaist, upokojeni redni profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Dopisni član od 24, aprila 1981, redni član od 23, maja 1985. Glej Letopis iS. str. 32 in 135; 40. str, 173—177-OiJimar Kiihn rojen 5. novembra 1892, umrl 26. marca 1969, dr. phil., redni profesor za paleontologijo in paleobiologijo na univerzi na Dunaju, Zunanji dopisni član od 6. februarja 1965. Glej Letopis 16, str. 53—54; 20, str. 76—SO. Gorazd Kusej rojen 17. decembra 1907, umrl 9. decembra 1985, dr. j ur., redni profesor za teorijo države in prava ter primerjalno ustavno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Redni član od 17. oktobra 1958; glavni tajnik SAZU od 1972 do 1980. Glej Letopis 9, str. 33—34; 3i. str. 16?—172. Rado Kušej rojen 21. julija 1875, umrl 10. maja 1941, dr. jur., redni profesor za cerkveno pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938. Glej Letopis J, str. IBS—190. Anton Lajovic rojen 19. decembra 1878, umrl 28. avgusta 1960, skladatelj in muzi-kolog. Redni član od 16. maja 1940; tajnik razreda za umetnosti od 30. septembra 1949 do smrti. Glej Letopis J, str. fii— 74; 11, str. 34—35. Božidar Lavrič rojen 10. novembra 1899, umrl 15. novembra 1961, dr. med., dr. h- c., redni profesor za. kirurgijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani in predstojnik kirurgične klinike. Redni Član od 6. decembra 1949; podpredsednik SAZL1 od 2 L marca 1950 do smrti. Glej Letopis 3, str, 201—202; 12, sir - 72—80. Janko Lavrin rojen 10, februarja 1887, umrl 13. avgusta 1986, redni profesor za novejšo rusko literaturo na univerzi v Nottinghamu. Zunanji dopisni član od 2. oktobra 1956. Glej Letopis 8, str. 39—i2; 37, str. 109-110. Feliks Lobe rojen 14. oktobra 1894, umrl 9. maja 1970, dr. h. c., redni profesor na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani, Redni član od 6. decembra 1949. Glej Letopis 3, str. 186—187; 21, Sir- 94—100. Janez Logar rojen 3, februarja 1908, umrl 9. novembra 1987, višji znanstveni sodelavec Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Dopisni član od 23. marca 1976, redni član od 6. junija 1983. Glej Letopis 29, &tr, 67—69; 3J, str, 181—185, Franc Ksav, Lukman rojen 24. novembra 1880, umrl 12. junija 1958, dr. theol., dr. phil., redni profesor za historično dogmatiko na Teološki fakulteti v Ljubljani. Dopisni član od 16. maja 1940. Glej Letopis 1, str. 168; 9, str. 78—SI, Pavel Ltmaček rojen 31. januarja 1900, umrl 2. aprila 1955, dr. med., redni profesor za ginekologijo in porodništvo na Medicinski fakulteti v Ljubljani, predstojnik ginckološko-porodniške klinike. Redni član od 30, junija 1954. Glej Letopis 6, str, 61-^5; 7. str- 55—56-Anton Mclik rojen 1. januarja 1890, umrl 8- junija 1966, dr, phil., redni profesor za geografijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani; upravnik Inštituta za geografijo SAZU, Dopisni član od 16. maja 1940, redni član od 21. decembra 1946; tajnik razreda za prirodoslovnc in medicinske vede od 8. oktobra 1955 do smrti. Glej Letopis 1, str. 170—171; 17, str. 37—16. Boris Merhai- rojen 1. maja 1907, umrl 24. junija 1989, upokojeni profesor za zgodovino slovenske književnosti na Pedagoški akademiji v Ljubljani, upokojeni višji predavatelj za zgodovino slovenskega slovstva do moderne na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Dopisni član od 25. marca 1976, redni član od 23. maja 1985. Glej Letopis 38. str. 33; 40, str. J79-1B3. Vojeslav Mole rojen 14. decembra 1886, umrl 5. decembra 1973, redni profesor za srednjeveško umetnost na Jagelonski univerzi v Krakovu. Zunanji dopisni član od 22. decembra 1963. Glej UlopH 12. Str, 29-34; 24, str. 93—9B, Matija Murko rojen 12. februarja 1861, umrl 11. februarja 1952, dr. phil., redni profesor za slovensko filologijo na Karlovi univerzi v Pragi. Zunanji dopisni član od 16. maja 1940. Glej Letopis 1, str 172—5, str. 169—177. Marjan Mušič rojen 16. novembra 1904, umrl 6. januarja 1984, arhitekt, redni profesor na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Dopisni član od 5. februarja 1970, redni član od 29. marca 1979. Glej Letopis 54. str. 48; 35, str. Si—96. Raj ko Nahtigal rojen 14. aprila 1877, umri 29. marca 1958, dr, phil„ redni profesor za slovansko filologijo in primerjalno gramatiko slovanskih jezikov ter častni predstojnik Slovenskega instituta na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; prvi predsednik AZU od 4. januarja 1939 do 27. junija 1942; načelnik razreda za zgodovinske in zemljepisne vede, filozofijo in filologijo od 2. oktobra 1945 do 30. septembra 1949. Glej Letopis 1, str. 71—75; 9, str. 63—67. Zdenek Nejcdly rojen 10. februarja 1878, umrl 9. februarja 1962, profesor na Karlovi univerzi v Pragi; predsednik Akademije znanosti ČSSR. Zunanji dopisni član od 7, novembra 1947. Glej Letopis 1, str. 23—25; 13, str. 43—46. Robert Neubauer rojen 7. decembra 1895, umrl 3. maja 1969, dr. med., redni profesor za fiziologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Redni Član od 22. decembra 1961. Glej Letopis 12, sir, 3S—39; 2fl, str. 74—77. Kazimierz Nitsch rojen L februarja 1874, umrl 26, septembra 1958, profesor poljskega jezika na univerzi v Krakovu, Zunanji dopisni član od 7. novembra 1947. Glej Letopis 9, str. Î5—67. Jean Nougayrol rojen 14. februarja 1900, umrl 23. januarja 1975, asiriolog, profesor na École pratique des Hautes Etudes v Parizu, Zunanji dopisni član od 7. februarja 1968. Glej Letopis 19, str. 35—36; 26, str. Grga Novak rojen 22. aprila 1888, umrl 7. septembra 1978, dr, phil., redni profesor za zgodovino starega veka na univerzi v Zagrebu. Zunanji dopisni član od 22. decembra 1961. Glej Letopis 12, str. 35—37; 29. sir. 103—103. Anton Ocvirk rojen 23. marca 1907, umrl 6. januarja 1980, redni profesor za zgodovino svetovne književnosti in literarno teorijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni član od 3. junija 1964. Glej Letopis 13, sLr. 30—40; 31, sir. 85—87. Waclaw Olszak rojen 24. oktobra 1902, umrl 10. decembra 1980, eden od trcli rektorjev Mednarodnega centra za mehanične znanosti v Vidmu (Ud i ne), Zunanji dopisni član od 29. marca 1979. Glej Letopis 30, str. 44—S6; 31, str. 97—99. Karel OStfr rojen 13. oktobra 1888, umrl 27. decembra 1973, redni profesor za primerjalno jezikoslovje na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953 do 17, junija 1958, Glej Letopis 5. str. 83— Si: arhiv SAZU m 195«. Alfonz Pavlin rojen 14. septembra 1853, umrl 1. decembra 1942, gimnazijski profesor, strokovnjak za floristiko, fitogeografijo in botanično sistema-tiko. Dopisni član od 16, maja 1940. Glej Letopis 1. str, 341—257, Todor Pavlov rojen 14. februarja 1890, umrl 8, maja 1977, profesor filozofije dialektičnega materializma in marksistične estetike na univerzi v Sofiji. Zunanji dopisni član od 7. novembra 1947 do 1948 ali 1949. Glej Letopis 2, str. 29; 3, str. 16. Leonld Se meno v Ič Perslaninov rojen 18. avgusta 1908, umrl 27. decembra 1978, predstojnik Inštituta za ginekologijo in porodništvo v Moskvi, Zunanji dopisni član od 29. marca 1979. Glej Letopis 30, str. 143—14*. Leonid Pilairtic rojen 15. decembra 1885, umrl 30. junija 1971, dr. jur., redni profesor za ustavno pravo in teorijo države na Pravni fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938 do 21. maja 1948; član nadzornega odbora od 28, januarja 1939 do 2. oktobra 1945. Glej Letopis I, str, 79—83; 3, str. 15. Jože Plečnik rojen 23. januarja 1872, umrl 7. januarja 1957, redni profesor za arhitekturo na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938, Glej Letopis I, stT, 86—«9; S, str. 61—67. Josip Plemetj rojen 1. decembra 1873, umrl 22. maja 1967, dr. phil., častni doktor matematičnih in tehniških znanosti, redni profesor za matematiko na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik razreda za matematične, prirodoslovne in tehniške vede od 16. julija 1942 do 30. septembra 1949. Glej Letopis I, str. 9S—94; 18. str.73—7S. Janko Polec rojen 19. avgusta 1SS0P umrl 12. maja 1956, dr. j ur., redni profesor za narodno in primerjalno pravno zgodovino na Pravni fakulteti v Ljubljani, Redni Član od 7. oktobra 1938; načelnik pravnega razreda od 23. februarja 1942 do 30. septembra 1949; predsednik Terminološke komisije pri AZU oz. SAZU. Gltj Letopis 1, str. 97—101; i. str, 48— Ivan Rakovec rojen J8. septembra 1899, umrl 3. avgusta 1985, dr. phil., redni profesor za geologijo in paleontologijo na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani, Dopisni član od 21. decembra 1946, redni član od 6, decembra 1949; tajnik razreda za naravoslovne vede od 1966 do 1981. Glej Letopis 2. str. +7—53, J. str, 66; M, str, 173—176. Fran Ramovš rojen 14. septembra 1890, umrl 16. septembra 1952, dr. phil., redni profesor za fonetiko in zgodovino slovenskega jezika na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik filozofsko-filo-loško-historičncga razreda od 28, januarja 1939 do 31. januarja 1940; glavni tajnik AZU oz. SAZU od 11. julija 1942 do 19, maja 1950; upravnik Inštituta za slovenski jezik; predsednik SAZU od 19. maja 1950 do smrti. Glej Letopis 1, Str, 105—110; 5, str. 14B—160 Zoran Rant rojen 14. septembra 1904, umrl 12. februarja 1972, dr. tehniških znanosti, redni profesor za procesno tehniko na tehniški univerzi v BraunschweigU- Zunanji dopisni Član od 3. julija 1964. Glej Letopis J5. str. 47-49; 23, str. S1-S4. Ivan Rcgen rojen 9. decembra 1868, umrl 27. julija 1949, dr. phil., gimnazijski profesor, strokovnjak za živalsko fiziologijo in občo biologijo. Dopisni član od 16. maja 1940. Glej Letopis 1, str. 175-176; 2, str, 104-105. Jakob Rigler rojen 2. decembra 1929, umrl 8. julija 1985, znanstveni svetnik v Inštitutu za slovenski jezik ZRC SAZU, Dopisni član od 23, maja 1985. Glej Letopis 36, str. S3—84 in 177—ISO. Marijan Salopek rojen 23. decembra 1883, umrl 23. februarja 1967, dr, phil. Redni član od 7. februarja 1967. Glej Letopis IS. str. 59^-60 in 83—86. Maks Samec rojen 27. junija 1881, umrl 1. julija 1964, dr. phil., redni profesor za kemijo na Univerzi v Ljubljani od 1919 do 1945, nato do 1959 upravnik Kemijskega inštituta Boris Kidrič v Ljubljani in od 1959 znanstveni svetovalec. Redni član od 6. decembra 1949; tajnik razreda za matematične, fizikalne in tehniške vede od 16. novembra 1962 do smrti, Glej Letopis 3, str, liS—198; iS, str. 60—frl. Ferdinand Seidl rojen 10. marca 1856, umrl 1. deccmbra 1942, realčni profesor, strokovnjak za meteorologijo, klimatologijo, seizmologijo in geologijo. Dopisni član od 16, maja 1940. Glej Letopis 1, str, »1—290, Pet ar Skok rojen 1. marca 1881, umrl 3. februarja 1956, dr. phil., redni profesor za romansko filologijo na univerzi v Zagrebu. Zunanji dopisni član od 2. junija 1953. Glej Letopis S, str, ©—91; i, str, 77—82, Anton Slodnjak rojen 13. junija 1899, umrl 13. marca 1983, dr. phil., redni profesor za slovensko književnost na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni član od 7, februarja 1967. Glej Letopis 1B, ¡ar. —41; 34, str. 145—14S. Anica Sodnik-Zupanc rojena 21. marca 1892, umrla 20. januarja 1978, slikarka. Dopisna Članica od 25. marca 1976. Glej Letopis 34, str. 28 in 115—11 S. Anton Sovre rojen 4. decembra 1885, umrl 1. maja 1963, redni profesor za grški jezik na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 2, junija 1953. Glej Letopis S, str, Sfr-Ji; 14, str, 3i—38, Si niša Sta »kovic rojen 26. marca 1892, umrl 24. februarja 1974, dr. phil,, redni profesor za zoologijo na univerzi v Beogradu. Zunanji dopisni član od 2. junija 1953. Glej Letopis 5, str, 103—1U4; 25, str. 93—«. France Štele rojen 21. februarja 1886, umrl 10. avgusta 1972, dr. phil., redni profesor za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani, Redni član od 16. maja 1940. Glej Letopis J, Str, 113—123; 25, str. ID3-115- Pavel 5(tm rojen 17. marca 1913, umrl 20. marca 1976, redni profesor za farma-kologijo na Medicinski fakulteti v Sarajevu. Zunanji dopisni član od 21. marca 1974, Glej Letopis 25, sir. 74—76: 27. str. 131—13+. Gabrijel Stuplca rojen 21. marca 1913, umrl 19. decembra 1990, akademski slikar, redni profesor Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Dopisni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983; zunanji dopisni član JAZU in SANU. Glej Lclupis 40, str. 56; 41, sir. 129-133. J a rasi a v Šašel rojen 21. januarja 1924, umrl 25. marca 1988, dr. arheologije, znanstveni svetnik v Inštitutu za arheologijo ZRC SAZU. Dopisni član od 23. maja 1985. Glej Letopis 36. str, 70—71; 39, str. 119—131. Jaroshiv šitlak rojen 4. januarja 1903, umrl 25. marca 1986, dr. zgodovinskih ved, redni profesor za občo zgodovino novega veka na Filozofski fakulteti v Zagrebu. Zunanji dopisni član od 4. aprila 1981. Glej Letopis 32, str. 102—104; 37, str, 113—114, Lucij ari Marija Škerjanc rojen 17. decembra 1900, umrl 27. februarja 1973, redni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949. Glej Letopis 3, str, 216—220; 24, str. 73—76. Milan Škerij rojen 4. septembra 1875, umrl 8. decembra 1947, dr. jur., redni profesor za trgovinsko, menično in čekovno pravo na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 16. maja 1940. Glej Letopis 1, itr. 127—130; 2, str. 106—125. Stanko škerij rojen 7. februarja 1893, umrl 21. julija 1975, dr. phil,, redni profesor za romansko filologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. februarja 1969. Clej Letopis 20, str. 39—40; 26, str. 123—126, Janko Šlebinger rojen 19. oktobra 1876, umrl 5. februarja 1951, dr. phil., upravnik Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, slovenski bibliograF. Dopisni član od 21. deccmbra 1946. Glej Letopis 2, str, 54—58; 4, str. 101—124. Makso šnuderl rojen 13. okLobra 1895, umrl 23. junija 1979, redni profesor za ustavno pravo SFR1 na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni član od 2. oktobra 1956. Glej Letopis 8, str, 37—33; 30, Sir- 133—137, Andrija štampar rojen 1. septembra 1888, umrl 26. junija 1958, dr. med., redni profesor za higieno in socialno medicino na univerzi v Zagrebu, predsednik Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti, Zunanji dopisni član od 7. novembra 1947. Glej Letopis 9, str. S2—84. AJois Tavčar rojen 2, marca 1895, umrl 2, marca 1979, redni profesor za genetiko in žlahtnjenje rastlin na Agronomski fakulteti v Zagrebu. Zunanji dopisni član od 2. junija 1953. Glej Utopiš 5, str. 105—106; 30, sir. 139-1+2. Igor Tavčar rojen 2, novembra 1899, umrl 27, decembra 1965, dr. med., redni profesor za interno medicino na Medicinski fakulteti v Ljubljani, upravnik Inštituta za medicinske vede SAZU. Redni član od 6. decembra 1949. Glej Letopis 3, str. 203—204; 16, str. 63—65. Lucien Tesniere rojen 13. maja 1893, umrl 6, decembra 1954, redni profesor za primerjalno jezikoslovje na univerzi v Monipellieru. Zunanji dopisni član od 2, junija 1953. Glej Letopis i, str. 92—94; 7, str. 59—65, Kosta Todorovič rojen 5. julija 1887, umrl 19. septembra 1975, dr. med., redni profesor za infekcijske bolezni na Medicinski fakulteti v Beogradu. Zunanji dopisni član od 2. junija 1953, Glej Letopis 5, str. IffJ; 25, sir. 1»—130 Jože Udovič rojen 17. oktobra 1912, umrl 5. novembra 1986, pesnik m prevajalec. Dopisni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. maja 1985. Glej Letopis 32, str. 1«—14$; 37. str. 115—lli. Ale£ Ušenlčnik rojen 3. julija 1869, umrl 30. marca 1952, dr, phil., dr. theol., redni profesor filozofije na Teološki fakulteti v Ljubljani. Predsednik društva »Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani« od 11. decembra 1937 do 4. januarja 1939, Redni član od 7. oktobra 1938 do 21. maja 1948; namestnik v nadzornem odboru od 2, oktobra 1945 do 21. maja 1948. Glej Letopis 1, str. —J35j 3, str. 15. Sergej Ivanovič Vavllov rojen 24. marca 1891, umrl 25. januarja 1951, predsednik Akademije znanosti ZSSR v Moskvi. Zunanji dopisni član od 7. novembra 1947. Glej Letopis 2, str. 31. Lado Vavpetič rojen 26. junija 1902, umri 28. marca 1982, redni profesor za javno upravo in upravni postopek na Pravni fakulteti v Ljubljani, Redni član od 17. oktobra 1958. Glej Lelupis 9, Str. 35—37; 31, sir. 47; 33, str. 91—54. Franc Veber rojen 20. septembra 1890, umrl 3. maja 1975, dr, phil., redni profesor filozofije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Dopisni član od 16, maja 1940 do 18. maja 1945. Glej Letopis Ij str, 177—17?; 2, str. 26. Milan Vidmar rojen 22. junija 1885, umrl 9, oktobra 1962, dr. h. c., dr. techn,, redni profesor za elektrotehniko na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 16, maja 1940; načelnik matemaiično-prirodoslovnega razreda od 10. oktobra 1940 do 16. junija 1942; predsednik A2U od 27. junija 1942 do 2. oktobra 1945; tajnik razreda za matematične, fizikalne in tehniške vede od 30. septembra 1949 do smrti. Glej Utopiš 1, str. 135-142; 13. str. 47—50 Va!e Vouk rojen 21. februarja 1886, umri 27. novembra 1962, dr. phil., redni profesor za botaniko na univerzi v Zagrebu. Zunanji dopisni član od 2. junija 1953. Glej Letopis 5, sir. 108—109; 13, str, 51—53, Dimitrije Vučenov rojen 30. oktobra 1911, umrl 13. novembra 1986, dr. se., literarni zgodovinar, redili profesor Filoloike fakultete v Beogradu. Zunanji dopisni član od 24. aprila 1981. Glej Letopis 32. str. 125—126; 37. str. 121. Frank VVollman rojen 5, maja 1888, umrl 9. maja 1969, dr. phi!., redni profesor za slovansko slovstvo in splošne literarne vede na Filozofskih fakultetah v Bratislavi in Brnu. Zunanji dopisni član od 7. februarja 1969. Glej Let opij 20, str. 41 in SI—Si, Maks Wraber rojen 16. septembra 1905, umrl 14. maja 1972, dr. naravoslovnih znanosti, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija SAZU. Dopisni član od 7. februarja 1969. Clej Letopis 20, str. 51—55; 23, str. 97—101. Vilem Zavatla rojen 22. maja 1905, umrl 30. novembra 1982, književnik. Zunanji dopisni član od 29. marca 1979. Glej Letopis 30, str. 97—98; 31, str. 99—102. Boris Zlherl rojen 25. septembra 1910, umrl 11. februarja 1976, redni profesor za občo sociologijo in zgodovino marksizma na Filozofski fakulteti in Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani. Dopisni član od <5, decembra 1949, redni član od 17. oktobra 1958; podpredsednik S AZU od 20. marca 1975 do smrti. Glej Letopis 3, 165—171; 9, str. 3B—10; 27, str. 119—174. Rlhard Zupančič rojen 22. decembra 1878, umrl 23. marca 1949, dr. phil,, redni profesor za matematiko na Tehniški fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938 do 25. julija 1945; namestnik načelnika matema-tično-prirodoslovnega razreda od 28. januarja 1939 do 5. junija 1942. Glej Letopis L. str. 145—147; 2, str, 26, Fran Zwitter rojen 24. oktobra 1905, umrl 14. aprila 1988, dr. phil., redni profesor za občo zgodovino novega veka na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Dopisni član od 2. junija 1953, redni Član od 17. oktobra 1958; zunanji dopisni član JAZU in SANU. Glej Letopis 5, sir- 76—82; 9. str. 41—12; 39. str. Ilt-115. Oton Župančič rojen 23. januarja 1878, umrl 11. junija 1949, književnik. Redni član razreda za umetnost od 7, oktobra 1938. Glej Lclupfe 1. sir. 151-153; 2, str. 225-256. VASA CUBRIL0V1C (1897—1990) V Beogradu je 11. junija 1990 umrl dr. Vas a Cubrilovič, zunanji dopisni član SAZU. Dr. Vasa Cubrilovič se je rodil v Bosanski Gradiški 14. januarja 1897. Zaradi sodelovanja v gibanju bosanske nacionalnorevo-iucionarne mladine je bil izključen iz gimnazije v Tuzli, prešel na gimnazijo v Sarajevu, sodeloval pri sarajevskem atentatu ir bil obsojen na 16 let ječe. Ob zlomu Avstro-Ogrske je bil novembra 1918 izpuščen iz ječe, dokončal gimnazijo in nato študij zgodovine na Filozofski fakulteti v Beogradu z diplomo leta 1922. V naslednjih letih je bil suplent in profesor na raznih gimnazijah, leta 1929 je v Beogradu doktoriral in začel delati pri seminarju za občo zgodovino novega veka na beograjski Filozofski fakulteti. Leta 1934 je postal docent, leta 1939 pa izredni profesor. V času okupacije je bil od 3. julija 1941 do konca leta 19+1 v zaporu na Banjici, v začetku leta 1943 pa je bil upokojen. Po osvoboditvi je bil reaktiviran; novembra 1947 je postal redni profesor za zgodovina narodov Jugoslavije v novem veku in opravljal to funkcijo do upokojitve ob svoji sedemdesetletnici leta 1967. Vzporedno je bil od aprila 1945 do aprila 1951 tudi minister zvezne vlade. Leta 1961 je postal redni član SANU, kjer je opravljal funkcije tajnika oddelka historičnih ved (1971 do 1977), direktorja Balkanološkega inštituta (1968—1977), od leta 1977 pa je izvoljeni član predsedstva SANU, Leta 1961 je bil izvoljen za dopisnega Člana JAZU, leta 1969 za dopisnega člana ANU BiH, leta 1976 za rednega člana ANU Črne gore, isto leto pa tudi za inozemskega člana AN SSSR ter 24. aprila 1981 za zunanjega dopisnega člana SAZU. Bibliografija objav Vase Cubriloviča je zelo obsežna; ob njegovi osemdesetletnici je revija Balcanica VII, Beograd 1977, objavila članek R. Samardžiča o njem in izbrano bibliografijo njegovih objav, ki Šteje 73 enot; druga bibliografija v Godišnjaku LXXX1V SANU za 1977 obsega 104 enote; vse to pa ni popolno že zato, ker se čubrilovičevo delo ni končalo ob njegovi osemdesetletnici. Cubrilovič je proučeval predvsem zgodovino novega veka, zlasti dobe do približno srede 18. stoletja dalje, le za nekatera vprašanja je segal bolj v preteklost. Njegovo prvo večje znanstveno delo je disertacija o bosanskem uporu 1875—1878; zgodovina Bosne, posebno v turški dobi, ga je zanimala vse življenje. Drugo področje njegovega dela je patriarhalna družba s svojimi plemenskimi in vaškimi avtonomijami, z zadrugo in ljudsko kulturo, ki ima po njegovem mnenju svojo predzgodovino, nastane pa po propadu srednjeveških fevdalnih držav in po turških osvajanjih; s tega vidika ga zanima posebej zgodovina Črne gore. Proučeval je zgodovino moderne Srbije skupaj z njeno predzgodovino od začetka propadanja moči Turčije proti koncu 17. stoletja, Za monu men talno I storijo Beograda (I—III, 1974) je bil njen glavni urednik, urednik za 19. stoletje in avtor nekaterih poglavij. Hrvatska zgodovina ga zanima predvsem s stališča zgodovine jugoslovanskega problema; v tem okviru predstavlja zanimiv dokument njegova PolitiČka prostost Hrvata (Beograd 1939). Te in druge probleme je obravnaval v svoji knjigi I stori j a političke misli u Srbiji XIX veka (Beo- $ Utopiš 113 grad 1958}, ki hoče predstavljati vodilno nit za razumevanje zgodovine Srbije do leta 1941. Dr. Vasa Cubriiovič je dokazoval, da morejo Srbi svoje narodno vprašanje rešiti le skupaj z drugimi narodi Jugoslavije, ta pa mora, kot je to posebej poudarjal v odločilnem času konec 1944. leta, ko je sodeloval pri oblikovanju programa Enotne narodnoosvobodilne fronte Srbije, temeljiti na priznanju narodov do samoodločbe. Veljal je za predstavnika tistega dela srbskega zgodovinopisja, ki kritično zavrača veli kos rb-sko razlago zgodovine narodov Jugoslavije. Dr. čubrilovič je ohranil svojo znanstveno kritično distanco do poskusov politizacije zgodovine, tudi Če so se dogodili znotraj S AN II, Zgodovina Slovencev je Čubrilovica vedno zanimala. Sam o njej ni pisal, a dobro je videl, da je v Srbiji premalo znana. Zato je trajno skrbel, da slovenski avtorji sodelujejo pri posebnih publikacijah SANU in pri znanstvenih sestankih, ki jih je pripravil, nato pa poskrbel za objavo njihovih rezultatov. Takih publikacij je bilo med leti 1967 do 1989 sedem. V zadnjem zborniku v tej vrsti, »Stvaranje jugoslovenske države 1918, godine, Beograd, 1989«, je prikazal povezanost zgodovinskih procesov na tleh narodov Jugoslavije z evropskim dogajanjem in opozoril na posebno v Jogo in odgovornost inteligence za prihodnost narodov in držav v novi zgodovinski epohi, Janko Pleterski OTTO DEMUS (1902—1990) 17. novembra 1990 je za vedno zaprl oči avstrijski umetnostni zgodovinar, emeritirani profesor dr. Otto Demus. Bizantologija je izgubila odličnega poznavalca vzhodne krščanske umetnosti, evropska umetnostna zgodovina pronicljivega strokovnjaka za romansko stensko slikarstvo, avstrijska univerzitetnega učitelja — zadnjega, ki je umetnostnozgodovinsko stroko še povezoval z vrelci klasične »dunajske šole«, Koroška svojega nekdanjega konservatorja, ki je z zavzeto skrbjo varoval in raziskoval njene umetnostne spomenike. Številne znanstvene ustanove so se poslovile od svojega člana: Avstrijska akademija znanosti, akademije v Londonu, Parizu, Manizu, Benetkah, Atenah, Palcrmu, Beogradu. Tudi Slovenska akademija znanosti in umetnosti se priklanja spominu moža, ki ga je 23. aprila 1987 izbrala za svojega zunanjega dopisnega člana. — S častnim doktoratom sta dr. Domu sa počastili univerzi v Miinchnu in Padovi, s častnim Članstvom Avstrijski arheološki inštitut in Zgodovinsko društvo za Koroško. Dunajska Univerza in njena Fakulteta duhovnih ved sta se od njega poslovili kot od »enega svojih naj odličnejših učenjakov«. Slovencem je ugasnil plemenit prijatelj, naši umetnostni zgodovini pa zvest spremljevalec in vedno pripravljen svetovalec. Dr. Otto Demus se je rodil 4. novembra 1902 v Harlandu na Nižjem Avstrijskem. Na dunajski univerzi je promoviral pri prof. .1. Strzygow-skem leta 1926. V letih 1929—1936 je služboval kod deželni konservator na Koroškem, nato do 1939 v Avstrijskem zveznem zavodu za varstvo spomenikov na Dunaju, Pred nacizmom se je umaknil v London, po koncu vojne pa je kot prezident vodil omenjeni zavod do leta 1963, ko je prevzel stolico za avstrijsko umetnostno zgodovino na dunajski univerzi, Leta 1973 se je kot zaslužni profesor upokojil in s podvojeno zavzetostjo nadaljeval študij bizantinske umetnosti in koroškega srednjeveškega slikarstva in kiparstva, zraven pa sodeloval še v več strokovnih telesih. Kot zaključek njegovih bizantoloških študij je 1984 izšla v Chicagu monumental na, štiri dele obsegajoča monografija o mozaikih beneškega Sv. Marka. V Letopisu SAZU za leto 1987 smo na kratko zarisali kompleksnost dr. Demusovega umetnostnozgodovinskega truda, razpetega od lirič-nostl vzhod il oa! pski h srednjeveških stenskih slikarij pa do slovesnosti bizantinskih mozaikov in fresk, tudi južnoslovanskih. Skoraj pa se prebuja vtis, da se je ob bogastvu Bizanca in Benetk in resnosti romanske umelnostne formulacije zatekal spet in spet v toplino koroške melodike kot k mladostni ljubezni. In tu smo se z njim največkrat srečevali. Dr. Dcmusov interes za bizantinski umetnostni krog je izviral iz seminarskih pobud prof. Strzygowskega, kar sama pa se mu je nato nakazala tudi pot na obsežno poljano z bizantinjzmi prepojenega romanskega slikarstva. Kakor je v knjigi Byzantine Art and t fie IVesi (1970) nakazal vlogo z Bizancem zaznamovane umetnosti med antiko in novim časom pa med Azijo in Evropo, tako je s knjigo o romanskem stenskem slikarstvu (1968), temeljnim delom svoje vrste, zajel najznačilnejše ro- mnrt.ske spomenike evropskih dežel, ugotovi] zgodovinske povezave med njimi ter glavne duhovne in oblikovne linije tedanjih umetnostnih tokov. Že kot koroški konservator je Slovencem ponudil odprte roke, najprej konservatorskemu kolegu dr. Francetu S teletu; njuno sodelovanje je bilo srečno za obe strani. Dr. Demusova konci zno formulirana spoznanja o koroški umetnosti so rodovitna tudi za umetnoatnozgodovinski študij sosednjih dežel vse do Furianijc, Istre, Tirolske, pa naj gre za študije o slikarjih Frideriku in Tomažu iz Beljaka (Mojster iz Gerla-moosa), za Janeza Ljubljanskega. Urbana Görtschaeherja, Antona PIu-mentaJa ali za slikarje v zahodni empori stolnice v Krki in njihovo sorodnost s tistimi pri ptujskih minor!tih. Posebne pozornosti jc vredna razprava Kunst geschichtliche Wechselbeziehungen in italienisch-kärnt-ne tischen Grenzgebiet (1936}, ob kateri kar nehote pomerjamo tudi umetnostnozgodovinsko situacijo nase srednjeveške slikarske in kiparske umetnosti. Skoraj obrobna pripomba o »romanski» strukturi sten tudi gotskih cerkva, zadobiva »ključni« naglas. Podobno velja za ugotovitev o neplastlčnem, kar slikarskem značaju koroškega poz nogo t-skega kiparstva brez mitičnih svetltnemnih kontrastov in globine, o beneških elementih v slogu vzporednih gub, o bavarskih vplivih v koroškem, štajerskem in osrednjeslovenskem slikarstvu poznega 15. in zgodnjega 16. stoletja. Freske, ki so bile odkrite pod njegovo skrbjo, in tedaj restavrirane plastike niso doživele samo skopih poročil, marveč študijsko poglobljene analize. Velja, kot je 1944 zapisal dr. W. F rodi, da je »temo, ki je še pred nekaj desetletji obdajala koroško iimetnostno zgodovino, ob K. Ginhartu in B. Grimschitzu bistveno razsvetlil predvsem Demus«. Ob obisku v Ljubljani — za petdesetletnico S AZU — si je dr. Demus želel ogledati tudi nekatere naše spomenike. Zelo so ga pritegnile zbirke v Narodni galeriji, v Gornjem Gradu se je razživel v pogovoru o restavratorskih in konservatorskih problemih, v Crngrobu o poznogotski »romanski retrospektivi«, v celjski Marijini kapeli pa smo doživeli kar seminarsko kritične slogovne analize. In njegovo iskreno priznanje: »Na tem vozlišču kulturnih tokov in zgodovinskih prelivanj se bo vaša umetnost izkazala za mnogo pomembnejšo, kot si danes mislimo. Niste Tevni, bogati ste „. Emili j an Cevc VANDA KOCHANSKV-DEVIDfi (1915—IW0) 26. februarja 1990 je umrla v 75. letu starosti v Zagrebu redna članica Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti, zunanja dopisna članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti in redna profesorica paleontologije na zagrebški univerzi dr. Vanda Koch an sky-Devi dč, Rojena je bila v starem delu Zagreba na Kaptolu 10. aprila 1915. Po materi je bila Slovenka, po očetu pa Hrvatica s poljsko-češkimi predniki. že od malega jo je zanimalo naravoslovje, zato se je vpisala na biologijo na zagrebški univerzi. Diplomirala je leta 1938, doktorirala pa je iz bios t rat igraft je leta 1943, Z delom na univerzi je pričela že leta 1940, ko je postala asistentka na Geološko-palcontološkem zavodu zagrebške univerze, tam dosegala naziva docentke in izredne profesorice ter postala leta 1962 redna profesorica za paleontologijo. Kljub temu, da je bila pri svojem delu izredno natančna in temeljita, se je njeni učenci in sodelavci spominjajo kot dobrohotne učiteljice in kolegice, ki je znala nevsiljivo in v pravem trenutku nuditi pomoč in nasvet. Svoja prva dela je posvetila miocenskim mehkužcem Zagrebačkc gore ter eocenskim koralam in hidrozojem Dubravice in Ostrovice v Dalmaciji. Pozneje je postala svetovno znana poznavalka karbonskih in per-mijskih fuzulinidnih foraminifer. Opisala je več kot 150 vrst teh foraminifer, med njimi 33 novih vrst in pud vrst iz 66 rodov. Z raziskavami te skupine je začela na Velebitu in v Liki. že tedaj je med karbonskimi fuzulinidami odkrila dve novi vrsti. V paleobiološkem delu je obravnavala dimorfizem, morfogenezo, filogenezo, ekologijo in migracije različnih rodov. Ugotovila je, da so v Liki in na Velebitu razviti zgornje-karbonski skladi (stopnji muskovij in tirali j). Med spodnjepermijskimi fuzulinidami je odkrila Šest novih vrst in eno novo podvrsto, Tam so pretežno psevdošvagerine. Tudi v srednjem in zgornjem permiju Like in Velebita je odkrila nove vrste, Utemeljila je taks ononis ki sistem obdelanih foraminifer in stratigrafijo nahajališč. S tako pričetim delom v Liki in na Velebitu je nadaljevala po vsej Jugoslaviji. Pri reševanju paleontoloških in biostratigrafskih problemov je v veliki meri sodelovala tudi v Sloveniji. Tu je obdelovala favno iz Loških in Polhograjskih hribov. Bohinjske Bele in Bleda. Pri Bohinjski Beli in Bledu kažejo neošvagcrine v karbonatnih permijskih skladih, da so ti skladi ekvivalent grddenskih plasti v Loških in Polhograjskih hribih, v Posavskih gubali, Karavankah in Karnijskih Alpah. Dalje jc raziskovala mikrofavno in mikrofloro pri Ortneku na Dolenjskem. Tam so bile dokazane plasti trogkofelske stopnje. Sledile so raziskave in nova odkritja v mlado-paleozojskih skladih Karavank. Pri Javorniškem rov tu in na Jezerskem je v zgodnjekarbonskem apnencu našla poleg drugih rodov Še rodova Protriticites in Quasi fus Lili na, ki kažeta na kasimovij. V okolici Srednjega vrha nad Martuljkom je odkrila vrste rodu Reicbelina, med njimi novo vrsto Reichelina si OVC niča, ki spadajo v trogkofelsko stopnjo. Tudi pozneje je še raziskovala mladopalcozojsko mikrofavno z nahajališč na južni strani Karavank med Kranjsko goro in Prevalom, ob potoku Košu t nik severovzhodno od Tržiča ter v Julijskih Alpah. Njeno obširno poznavanje paleontologije seva tudi iz dveh visokošolskih učbenikov, ki ju je napisala in sta še danes v rabi na naših univerzah. Sdcer pa je objavila okoli 200 razprav in člankov, od teh okoli 100 znanstvenih, ostali pa so strokovni in poljudnoznanstveni, Ukvarjala se je z zgodovino naravoslovnih znanosti na HrvaŠkem in deloma na Slovenskem. Razen tega se je baviia z uredniškimi, bibliografskimi, leksikograFskimi in muzeološkimi deli. 15 let je bila urednica Geološkega vjestnika, urejala je Paleontologia jugoslavica pri JAZU ter bila referent za Hrvaško za Zbl. Geol. Pal. v Stuttgartu. Rada je hodila v naravo na ekskurzije. Tam je resnično lahko uživala, saj je kot biologinja poznala tudi recentno floro in favno. Svojih Študentov ni na ekskurzijah opozarjala le na kamnine in okamnine, ampak tudi na rastline in živali, ki so jih srečevali. Slovensko geološko društvo jo je leta 1966 izvolilo za dopisno članico. Slovenska akademija znanosti in umetnosti pa leta 1975 za zunanjo dopisno članico, Bila je članica več domačih in tujih paleontoloških in naravoslovnih društev. Leta 1966 je dobila skupaj s prof. A. Ramovšem nagrado Sklada Borisa Kidriča, leto pozneje nagrado Rudjer Boš kovica, leta 1970 spominsko medaljo mesta Zagreb in leta 1975 nagrado Sveta za znanstveno delo Hrvaške za življenjsko delo. Prof. Vanda Kochansky-Devidč je kot znanstvenica doma in v tujini uživala velik ugled. Z njeno smrtjo je zadela hrvaško pa ludi jugoslovansko geološko znanost težka izguba. Slovenci smo ji dolžni zahvalo za marsikatero ugotovitev in odkritje in za mnoge spodbude pri delu. Mario Pleničar ZDENKO KALIN (1911—1990) Kipar Zdenko Kalin se je rodil v Solkanu pri Gorici i L aprila i 91L leta. Prva svetovna vojna je družino zanesla v Ljubljano, kjer je Zdenko Kalin po končani ljudski šoli v letih od 1926 do 1929 obiskoval kiparski oddelek Tehniške srednje šole, zatem pa se je vpisal na zagrebško Akademijo za likovno umetnost, jo leta 1934 končal in se vrnil v Ljubljano, kjer je začel živeti od svojega dela. Čeprav je v teh prvih letih njegovega zorenja v jugoslovanskem kiparstvu prevladoval vpliv slavnega Ivana Meštroviča, mladi Zdenko Kalin ni podlegel njegovi nekoliko stilizirani monumentalnosti, temveč je začel takoj iskati lastno pot, ki bi bila v skladju z njegovim liričnim in navznoter zazrtim značajem. Zato je svoje vzornike začel videvati predvsem v treh francoskih umetnikih, v slavnem Avgustu Rodi mi, in v dveh znamenitih kiparskih portretistih, Arislidu Maillolu in Charlesu De-splauju. Pod njihovim vplivom je začel predvsem modelirati, ne klesati, tako da so klesani kipi pri njem bolj izjema kot pravilo. Ta Kalinova duhovna navezanost na Pariz je bila v letih pred začetkom druge svetovne vojne med slovenskimi kiparji novost. Ker pa je bil v tem obdobju svobodni ustvarjalec, materialno odvisen od svojega dela, se je posvečal zlasti portretni plastiki, do katere pa je tudi po naravi čutil veliko nagnjenost. Tako so v tem časti in pozneje poleg osebno inspiriranih del nastali zelo številni portreti pomembnih osebnosti kulturnega in političnega življenja: Simona Gregorčiča, rentgenologa dr. Stajmerja, dva portreta pesnika Otona Župančiča, dva portreta pesnika dr, Antona Gradnika, portreti kiparja Ivana Zajca, politika .Borisa Kidriča, igralcev Ivana Lev ar j a in Polonce Juvanove, portreti Ivana Cankarja, Franceta Prešerna, Josipa Vidmarja, Mihe Marinka, Edvarda Kardelja ter kipi narodnih herojev Janka Brodariča, llije Badovinca, Martina. Jutnc in Dušana Muniha. V njegovih, zlasti še po naročilu modeliranih, portretih se pristop Zdenka Kalina iz razumljivih razlogov, to se pravi, zaradi pričakovane podobnosti s strani naročnika, stilno nekoliko ločuje od stila njegovih drugih plastik, kjer mu ni šlo toliko za man j o podobnost kot za kiparsko oblikovanje lastnega doživetja ob modelu. Ta razloček je najbolj opazen, če primerjamo njegove portrete moških glav in poprsij z ženskimi akti in z vrsto otroških kipov. Do leta 1948 je Zdenko Kalin živel in ustvarjal kot svoboden umetnik. Ko pa je bila tega leta ustanovljena Akademija za likovno umetnost v Ljubljani, je na njej poslal sprva predavatelj, zatem redni profesor za kiparstvo, v letih 1967 do 1969 tudi njen prorektor in od 1971 do 1973 rektor, Poleg rednega dela je, v zvezi s svojim družbenim položajem in v skladu z osebnim umetniškim ugledom, razen pedagoških nalog vrsto let opravljal še različne Tunkcije v slovenskih in jugoslovanskih strokovnih društvih ter ustvarjalno sodeloval pri raznili ustanovah, še zlasti pri Narodni in pri Moderni galeriji v Ljubljani. Leta 1976 je bil izvoljen za dopisnega in pet let zatem za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Leta 1978 je na lastno željo odšel v pokoj, da bi se iahko v celoti posvetil svojemu povsem intimnemu umetniškemu delu, ki ga gre iskati med njegovo malo plastiko, ženskimi in otroškimi akti in malo eksperimentalno plastiko. Te povsem osebne zvrsti svojega dela je vzporedno s portretiranjem gojil že tako rekoč od vsega začetka. Med akti in figuralnimi kompozicijami lahko že od prej naštejemo stvaritve, ki jih poznamo pod imeni: Moški torzo (1936), Pastirček (1942), Ženski akt (1945) in različne skupine tako imenovanih »Of roških iger s (od 1951 do 1960; in spet okrog leta 1973). Nekateri teh kipov so dobili svoj javni prostor; tako na primer Pastirček nad otroškim igriščem v Tivoliju, ali ženski akt pred Moderno galerijo. Svojevrstno novost v Kal i novem kiparstvu so pomenile njegove tako imenovane ®male bronee« (1968—1970), najmanjše med njegovimi malimi plastikami. V njih se je odmaknil od objektivne resničnosti in se za kratek čas približal s urreal i stičnemu gibanju. Vendar pa mu tudi umik v službeni pokoj ni prinesel povsem umaknjene spokojnosti, čas po vojni je namreč bil tak, da bi ga lahko poimenovali kar čas spomeniškega kiparstva. Potrebe po raznih spomenikih in kipih pomembnih mož iz zgodovine in sodobnosti so bile tolikšne, da jim kipar, kot je bil Zdenko Kalin, ni mogel uiti, tudi če bi jim hotel. Bil je namreč na Slovenskem vodilni starejši kipar svojega časa. Po sorazmerno zgodnjih smrtih nekaterih odličnih predstavnikov kiparstva široko pojmovane realistične usmeritve je ostal Kalin tako rekoč edini primerni kipar za nekatera pomembna kiparska naročila. Ta so ga vpregla v svoje zahteve že takoj po vojni in ga niso izpustila skoraj vse do konca življenja. Tako je hočeš-nočeš postal eden najpomembnejših povojnih portretistov, razen tega pa tudi eden glavnih spomeniških kiparjev, čc jih naj tako imenujemo. Poleg že omenjenih portretov znamenitih mož in sodelovanja pri nekaterih spomenikih je potrebno iz njegovega spomeniškega opusa našteti še celo vrsto pomembnih kiparskih stvaritev. Med njimi zavzema posebno vidno mesto spomenik žrtvam fašizma na Vrhu pri Ljubljani, ki sla ga v letih 1948 do 1955 po zamisli arhitekta Borisa Kobcta izdelala skupaj s kiparjem Karlom Putrihom. Pri tem spomeniku, ki predstavlja najuspešnejšo spomeniško rešitev prvega povojnega desetletja na Slovenskem, je soudeležen z osmimi bronastimi in osmimi kamnitimi kipi, poimenovanimi »Talci«, »Mu-čenci* in »Snidenje«. Pr) ustvarjanju teh plastik se je izognil deko-rativnosti in vsiljivi literarni pri po vednost i ter namesto tega poudaril Čisti kiparski element. V sodelovanju s Putrihom je z modeliral tudi 24 kipov za impozantni por t al Skupščine LR Slovenije (1955—1958). Sam je nadalje izdelal Še spomenik pionirjem v Ljubljani (1959), spomenik Borisa Kidriča, \ nadnaravni velikosti, pred Cankarjevim domom (1959— 1960), spomenik bazoviškim žrtvam v Trstu (1967), spomenik v Knelaku (1970); in še katerega, Zdenko Kalin si je priboril eno najuglednejših mest v slovenskem pa tudi jugoslovanskem kiparstvu. Zlasti njegova portretna umetnost sodi že od začetka med najboljše, kar je na tem področju ustvarilo naše kiparstvo. Za svoje delo je že za življenja prejel vrsto priznanj. S svojimi stvaritvami je bil zastopan tudi na najbolj reprezentančnih jugoslovanskih razstavah doma in v tujini. Samostojno pa je razstavljal leta 1941 v Ljubljani, leta 1960 v Slovenj Gradcu in v Novi Gorici in leta 1985, ko je imel veliko retrospektivno razstavo v Moderni galeriji v Ljubljani. Razen tega je Zdenko Kalin prejel vrsto nagrad in odlikovanj. Leta 1949 drugo nagrado vlade FLRJ, leta 1959 prvič Prešernovo nagrado, zatem Nagrado vstaje slovenskega naroda (1966), diplomo in srebrno plaketo Zveze likovnih umetnikov Jugoslavije (1974), nagrado AVNOJ (1975), veliko častno priznanje na Jugoslovanskem bienalu male plastike v Murski Soboti (1977), Župančičevo nagrado (1979), ponovno Prešernovo nagrado (1981) in nagrado Riharda Jakopiča (1986). Prejel je tudi dve državni odlikovanji; leta 1975 red dela z rdečo zastavo in leta 1981 red zaslug za narod z zlato zvezdo, Če za konec povzamemo značilnosti kiparske umetnosti Zdenka Kalina, najprej ugotovimo, da se je njegova kiparska ustvarjalnost izražala v Štirih glavnih smereh: v kiparskem portretu, v aktih in figuralnih kompozicijah, v mali, delno tudi eksperimentalni, plastiki in v modeliranju javnih spomenikov. Njegovo kiparstvo se je tu in tam, zlasti v začetku, včasih približalo rodinovsko slikoviti modelaciji, se v kasnejšem obdobju občasno komaj zaznavno nagnilo proti surrealizmu — praviloma in v glavnem pa ves čas težilo k umirjenim, mehko zaokroženim oblikam človeškega telesa. Vendar njegovi kipi v nobeni od naštetih smeri niso bili odraz naključnega, vnanjega videza upodobljenih modelov, temveč zmerom kiparska sinteza skrbno pretehtanih likovnih spoznanj in izbranih doživetij. Izšel je iz generacije pred drugo svetovno vojno, katere čredo jc bil, vrniti se k čistemu kiparstvu. Zato njegovo kiparstvo odlikujeta primaren kiparski čut in za slovensko kiparstvo redka sproščenost, Na kratko bi lahko rekli, da je imel Zdenko Kalin dar čiste kiparske govorice. Bil je torej pravi kipar. Janez Menart GABRIJEL STUPICA (1913—1990) Škofjeloško pogorje je dalo slovenskemu narodu dolgo vrsto pomembnih mož, predvsem še umetnikov in med temi zlasti še slikarjev. Med največje izmed njih sodi vsekakor tudi pokojni akademik Gabrijel Stupica. Rodil se je v učiteljski družini v Dražgošah nad Skofjo Loko 21. marca 1913 kot četrti med sedmimi otroki. Družina se je štiri leta zatem preselila v Mošnje pri Radovljici, kjer je mali Gabrijel v letih od 1919 do 1923 obiskoval osnovno šolo. V Ljubljani je zatem končal realno gim nazijo in po maturi leta 1931 odšel študirat slikarstvo na Umetniško akademijo v Zagreb. Diplomiral je leta 1937. Odtlej pa do leta 1946 je živel v Zagrebu in se preživljal kot poklicni slikar. Ko je bila ustanovljena Akademija za likovno umetnost v Ljubljani, je postal njen redni profesor in na njej podučeval celih 32 let; v tem času je bil dvakrat izvoljen tudi za rektorja; (1955—1957 in 1969—1971). Upokojil se je leta 1977 pri svojih 64 letih. Ustvarjalno in pedagoško delo mu je prekinilo Je nekaj študijskih potovanj in krajših bivanj v Parizu, v Italiji, na Nizozemskem, v Belgiji, Angliji in Španiji. Za njim je ostal tako po obsegu kot po visoki umetniški vrednosti izjemen ustvarjalni opus. Strokovnjaki delijo njegovo slikarstvo nekako na tri obdobja. Prvo, ki naj bi trajalo od leta 1937 do 1950, bi lahko poimenovali kot njegovo realistično obdobje. V tem času, ko je od svojega dela tudi živel, je ustvarjal predvsem portrete in tihožitja. V svojih prvih slikah takoj po akademiji je bil deloma še pod vplivom zagrebške slikarske šole, toda poleg tega se je v tem času prebil tudi že do lastnega osebnostno zaznamovanega izražanja. Od posebno uspelih del tega časa velja navesti slike z naslovi: Portret deklice iz leta 1937, Avtoportret s prijateljem (iz 1941), Jasmin (1942), Deček t lubenico (1946), Portret Otona Župančiča (1948) in najboljšo sliko tega njegovega obdobja, veliko kompozicijo »Pred sprevodom«, ki je naslala leta 1950, Drugo, tako poimenovano »temno ali ekspresionistično obdobje« naslednjih osmih let je bil čas, ko je Stupica, ki je že dotlej užival velik ugled v domovini, postal pojem tudi v mednarodnem umetnostnem svetu. V tem obdobju so se, če izvzamemo skozi vsa njegova obdobja zmerom prisotni portret, že izoblikovali Stupičevi značilni slikarski motivi: tihožitja vsakdanjih stvari, zlasti še raznih sadežev, ter tihožitja osamljenih ljudi. Za kaj gre, nam povedo že naslovi nekaterih slik: Lubenica z grozdjem, Granatna jabolka, Limone, Hruške, Kutine; Punčka na stolu, Miza z igračami, Zena s čipkami. Vsa ta tihožitja seveda niso podobe, ki bi imele za namen samo upodobitev videnih modelov, temveč je slikar s svojevrstno umetniško močjo svojega čopiča želel z njimi izraziti občutke bridke osamljenosti v svetu. S tem svojim ekspresionistič-nim pristopom je Stupica s temi podobami dopolnil in zaokrožil ter obenem dokončal obdobje slovenskega ekspres ion is ličnega slikarstva. Tretje in najdaljše slikarsko obdobje Gabrijela Stupice, poimenovano »svetlo« ali »obdobje naslikanih in resničnih kolazev« se začenja nekako leta 1957 in traja dve desetletji. V tem svojem obdobju slikar ni zamenjal predmetov upodabljanja in motivov, temveč je bil nov v tem, da je zamenjal tehniko njihovega upodabljanja. Čeprav je v svojih prvih delih dokazal., da je velik mojster realističnega odslikovanja, je v tem svojim novem obdobju upodabljanja uporabU slikarski pristop, katerega bistvo je bilo v tem, da je stvari, ki bi jih siccr lahko naslikal ve ris ti čn o, upodabljal tako, da jih je sestavljal z odslikavanjero na videz naključno izbranih časopisnih izrezkov ali pa sploh z uporabo že resnično natisnjenih besedil ali kakih drugih že stvarno oblikovanih izdelkov, M jih je prilepil na platno in zatem obdelal s slikarskimi sredstvi. Te naslikane ali prave predmetne lepljenke so upodobitve sveta, ki je obenem povsem stvaren in oprijemljiv, a istočasno tudi do skrajnosti osebno izpoveden. Ta slikovna združitev najbolj intimnih občutij in prav skrajno reisticnih upodobit veni h prijemov pa je bila tista novo t a, ki je v danem času pomenila novo slikarsko vrednoto tako v širšem svetu kot še po* sebej v umetniško utesnjenih družbenih razmerah tedanje jugoslovanske stvarnosti. Glede na to, da je bilo že omenjeno, kako se slikarjevi motivi sami po sebi niso spremenili, naj navedemo le naslove nekaterih stvaritev tega slikar j evega obdobja, ki so vzbudili posebno pozornost: Svetla miza z igračami II (1960, Figure z lam pij oni iz istega leta. Avtoportret s pismom ter zadnja apneno bela serija slik z upodobitvami otroka-neveste iz leta 1975, katerih prve zasnutke pa lahko odkrijemo že v vrsti slik iz petdesetih let. V svojem zadnjem obdobju nekako po upokojitvi leta 1977, se je S t Lipica začel vračati k svoji temnejši paleti, ki jc našemu občutju za resničnost naslikanega sveta bližja kot pa apnena belina njegovega svetlega ciklusa, čeprav se tudi tej svoji usmeritvi še zmerom ni povsem odrekel. Vendar se je poslej vse bolj posvetil realističnim študijam drobnega predmetnega sveta in ekspresionistiČno upodobljenim portretom, pri čemer je slike gradil predvsem na zelo ozki, zato pa tem bolj zniansirani lestvici temnih barv s svetlimi nasprotji. Gabrijel Stupica jc že v prvih desetletjih po vojni prišel do slovesa enega naj bolj S Lh slikarjev, ne samo v Sloveniji temveč v vsej Jugoslaviji, Sodeloval je na kakih 45 skupinskih razstavah po vsem svetu. Njegova dela so bila izbrana za vse najbolj reprezentativne razstave jugoslovanske umetnosti doma in na tujem. Ob teh razstavah so o Gabrijelu S t up ki nadvse pohvalno pisali najboljši likovni in umetnostni kritiki vse Evrope, pa tudi ZDA in Japonske. Stupica je tudi med redkimi sodobnimi jugoslovanskimi in še posebej slovenskimi umetniki, ki jih upoštevajo celo najbolj ekskluzivne svetovne umetnostne enciklopedije. Po svojem petdesetem letu je imei Gabrijel Stupica tudi 31 samostojnih razstav doma in po svetu. Njegova dela hranijo številni muzeji in galerije v Jugoslaviji in po Evropi. Že iz doslej navedenega je razvidno, da je še za življenja užival velik ugled pri domačem in tujem občinstvu. To potrjujejo tudi številna druga priznanja, ki jih jc bil deležen za svoje umetniško delo. Prejel je kar štirikrat Prešernovo nagrado, (1948, 1950, 1957, in 1981, to zadnjo za življenjsko delo). Nadalje sta mu bili podeljeni dve Jakopičevi nagradi (1956 na Reki in 1970 v Ljubljani). Tu je prejel tudi Nagrado mesta Ljubljane za slikarstvo za leto 1969. V Škof j i Loki mu je leta 1981 bila dodeljena Groharjeva nagrada. Od tujih priznanj pa je prejel leta 1960 v Parizu Guggenheim Internati oni Award; in leta 1967 nagrado Gaetano Maržo t to v Valdagnoju v Italiji. Leta 1977 mu je bila podeljena Nagrada AVNOJ. Razen tega je bil istega leta počaščen še z državnim odlikovanjem, redom dela z rdečo zastavo. Poleg Številnih katalogov ob razstavah so bila o Gabrijelu Stupici doslej napisana tudi tri obširnejša dela, tri monografije. Prvo jc leta 1959 izdal v Ljubljani Luc Menaše, drugo leta 1966 v Zagrebu Vera Horvat ič-Pin t e-rič, tretjo pa leta 1968 O to Bihalji-Merin v Pragi. Leta 1977 je bil izvoljen za dopisnega in leta 1983 za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti, razen tega je postal tudi zunanji dopisni član Jugoslovanske akademije znanosti i um je t nos t i v Zagrebu in zunanji dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti. Za konec Jahko po vsem povedanem na kratko povzamemo in ugotovimo, da je bil Gabrijel Stupica ena najvidnejših in pionirskih osebnosti tako slovenskega kot tudi jugoslovanskega modernega slikarstva. Janez Menart III POROČILO O DELU SAZU V LETU 1990 POROČILA RAZREDOV RAZRED ZA ZGODOVINSKE IN DRUŽBENE VEDE V letu 1990 je imel razred več sej, ki so se jih udeleževali malone vsi člani. Zavoljo bolezni razrednega tajnika jih je nekaj vodil njegov namestnik. Seje so bile živahne in učinkovite. Tematsko so se koncentrirale na probleme v osnutku novega zakona o SAZU in ustave R Slovenije, člani so imeli številne pripombe, ponudili pa so tudi razne pobude, ki so razvidne ne samo v zapisnikih ampak jih je tajnik sporočal Predsedstvu z željo, da bi o njih podrobno razpravljalo in jih po možnosti upoštevalo. Zahtevnejše pripombe k obema dokumentoma so posamezni člani sporočali direktno ustrezni komisiji Skupščine R Slovenije, druge je Skupščini posredovalo Predsedstvo. Pomemhna naloga razreda je bila priprava srednjeročnega delovnega načrta za čas 1991—1995; o njem so člani razpravljali v obeh oddelkih — zgodovinskem in družbenem — posebej in nato še v razredu kot celoti. Končni rezultat je bilo sprejetje individualnih tem in tematike, ki sodi na področje razreda. Zastavljeni načrti so obsežni, oblikovani pa so v skladu z, razvojnimi potrebami slovenske znanosti, zato je mogoče sklepati, da so realni in da bodo uresničeni. Nadalje so se člani na svojih sejah seznanjali s predvidenimi znanstvenimi srečanji, simpoziji in kongresi doma in na tujem in se, navadno načelno, domenili tudi o aktivnem sodelovanju posameznikov. Končno so člani obravnavali, nato pa potrdili elekcije in reelekcije znanstvenih sodelavcev v posameznih inštitutih ZRC SAZU. Začeli so tudi razpravo o možnih kandidatih za članstvo v SAZU, vendar so v skladu s stališčem Predsedstva konkretiziran je tega vprašanja preložili na začetne mesece 1991. leta; podobno so preložili tudi izvolitev novega razrednega tajnika in načelnikov obeh oddelkov — dosedanjim je mandat že potekel. Člani SO obravnavali tudi manj pomembna, vendar aktualna vprašanja in jih Sprotno reševali ustrezno njihovim potrebam. Oddelek za zgodovinske vede Seje oddelka so v letu 2990 večidel potekale skupno z oddelkom za družbene vede, ker oba oddelka veže v glavnem ista problematika, ločeno pa samo, ko je Slo za specifična vprašanja, kot so reelekcije in elekcije znanstvenih sodelavcev, udeležba članov oddelka na mednarodnih in domačih simpozijih ter drugih znanstvenih srečanjih disciplin, ki so vključene v okvir oddelka. kakor tudi za obravnavo individualnih vprašanj posameznih članov, ki so želeli dobiti mnenja celote. Razprava se je nanašala zlasti na nekatera aktualna znanstvena in organizacijska vprašanja. Pri tem so ugotavljali slovenske razvojne možnosti, istočasno pa so presojali sposobnost slovenske znanosti za soočanje s tendencami in dosežki v mednarodnem prostoru. Menili so, da realizacija tega cilja zahteva stalen stik s tujino, k čemer sodijo zlasti izmenjave med slovensko in tujimi akademijami. Nič manjša veljava ni Sla podrobnemu členjenju osnuLka zakona o akademiji. Člani oddelka so se še zlasti posvečali ustroju akademije, kvaliteti, številu članov in njihovi sestavi. Precej pozornost! so namenili osnutku ustave R Slovenije, ki ima v sedanji zasnovi še mnoge pomanjkljivosti, med kate rimi je tudi nezadovoljivo upoštevanje humanističnih ved, ki so za identiteto in obstoj naroda nesporno izredno pomembne, Vse te in še druge probleme, ki so bili predmet razprav, so člani oddelka predstavili in obrazložili celotnemu razredu, V tej aktivnosti so bili ne le zelo vitalni ampak tudi uspešni. Oddelek za družbene vede Oddelek ima ob koncu leta devet rednih in enega dopisnega člana. Zaradi obravnavanja vprašanj, ki so skupna obema oddelkoma, razen ene oddelek ni imel posebnih sej. Samostojno je oddelek obravnaval predloge in sugestije za nove člane SAZU (23. novembra) ter pripombe na osnutek nove ustave R Slovenije. Pismene pripombe sta vsak s svojega področja dala akademika Finzgar in Pretnar. Člani oddelka so izdelali individualne načrte raziskovalnega dela za naslednje srednjeročno razdobje. Dali so tudi pobude za nekaj posvetovanj (npr. ob 50-letnici OF, o skupnih družboslovnih problemih, s področja intelektualne lastnine), o izvedbi se bo pa odločalo po pridobitvi soglasja Predsedstva SAZU. Drugo delo se je nanašalo na izvolitve sodelavcev inštitutov ZRC SAZU, natis publikacij, udeležbe na posvetovanjih in podobno. RAZRED ZA FILOLOŠKE IN LITERARNE VEDE Razred je imel ob koncu leta 13 članov (11 rednih in 2 dopisna) in se je to leto sestal petkrat: 20, februarja, 17. aprila, 12, junija, 9. oktobra in 20, novembra. Na teh sejah je pod vodstvom tajnika Franceta Bcmika obravnaval redno in aktualno problematiko — od edicijskih vprašanj in stanja tiska, personalne politike inštitutov, ki sodijo v njegovo pristojnost, do raziskovalne in predavateljske dejavnosti svojih članov doma in v tujini. Ob spremljanju knjig, ki so izšle v tem letu, je razred v edicijski program za leto 1991 uvrstil naslednje publikacije: Razprave, XIV. zvezek (urednik Dušan Moravec), Traditiones, XX. zbornik (urednica Mojca Ravnik), Slovensko Štajersko pred marčno revolucijo 1848, II, 1 (urednik Ni ko Kuretj in knjigo L. V. Kurkinc Dialektična struktura prastovanskega jezika v jugoslovanski leksiki. V letu 1991 se bosta zaključili tudi dve temeljni deli naše humani stike, ki institucionalno sodita v okvir razreda in njegovih inštitutov: Slovenski biografski leksikon in Slovar slovenskega knjižnega jezika. Slavnostni zbor SAZU je 14, septembra proslavil Stoletnico rojstva Frana Ramovša. Ob tej priložnosti sta kot govornika nastopila Tine Logar in Franc Jakopin, hkrati sta izšli in bili javnosti predstavljeni dve publikaciji, tematsko vezani na ta jubilej: Razprave, XIII. zvezek, zbornik jezikoslovnih prispevkov, posvečen Ramovšu, ki ga je uredil Tine Logar, ter Korespondenca med Franom Ramovšem in Aleksandrom Beličem v uredništvu Janeza Rotarja. Na mednarodnih znanstvenih posvetovanjih sta kot člana razreda sodelovala Franec Bernik in Janez Stanonik, oba z referatom. Prvi na simpozi ju »Der mitteleuropäische literarische Raum — Gegenwärtiger Augenblick und Zukunft* tla univerzi v Innsbrucku od 20. do 21. junija, drugi na »XVIII, mednarodnem mcdievističnem kolokviju* v Rogaški Slatini od 31. avgusta do 7. septembra. SAZU je delno ali v celoti finančno podprla tudi raziskovalno oziroma predavateljsko bivanje Franceta Bernika, Janezu Grešnika in Franca Jakopina v Zvezni republiki Nemčiji. V okviru SAZU jo imel predavanje s področja germanskega primerjalnega jezikoslovja Janez Orešnik, Od znanstvenih srečanj za leto 1991, deloma spodbujenih po pomembnih obletnicah, kaže omeniti sodelovanje razreda v pripravah na Miklošičevo slovesnost v Avstrijski akademiji znanosti na Dunaju in priprave na mednarodni simpozij v Ljubljani, posvečen spominu na stoletnico Miklošičeve smrti. V pripravljalnem odboru za ta simpozij sodelujeta dva člana razreda. Vzporedno so se odvijale priprave na znanstveno posvetovanje O Brižinskih spomenikih in za novo izdajo teh naših najstarejših jezikovnih spomenikov v delovni skupini, ki jo vodi Janko Kos, Razred je poglobljeno razpravljal o osnutku novega zakona o SAZU ter ob ugotovitvi, da je ta osnutek primernejši od starega zakona, predlagal komisiji za novi zakon in statut več pripomb, dopolnil in popravkov. Na novembrski seji je začel tudi razpravo o možnih kandidatih za nove dopisne, redne in zunanje dopisne člane. Hkrati je razred predlagal Dušana Moravca za predsednika tiskovne komisije pri SAZU, kar je predsedstvo Sprejelo, in izvolil Janeza Orešnika za namestnika tajnika razreda, RAZRED ZA MATEMATIČNE, FIZIKALNE IN TEHNIŠKE VEDE Razred je imel 3 seje, na katerih je poleg tekočih zadev s sej predsedstva in priprav zanje (priprava novega zakona o SAZU, predlogi v sodelovanju z inozemstvom in znanstveno izmenjavo) obravnaval problematiko s področja znanstvene politike in stanja znanosti v Sloveniji. Člani razreda so nadaljevali s predavanji, v katerih Seznanjajo širšo javnost S svojo raziskovalno dejavnostjo in dosežki. RAZRED ZA NARAVOSLOVNE VEDE Ob koncu leta 1990 je imel razred za naravoslovne vede 6 rednih, 5 dopisnih in 3 zunanje dopisne člane. Dne 26. februarja 1990 je v Zagrebu umrla zunanja dopisna članica Vanda Kochansky-Devide; na njenem pogrebu je imel poslovilni govor tudi tajnik razreda za naravoslovne vede SAZU. Razred je imel med letom 5 sej, na katerih so člani razpravljali o aktualni probientatiki znanstvenoraziskovalnega dela v Sloveniji, o načrtu znanstvenega dela članov razreda za naslednje petletno obdobje, načrtu tiska za leto 1991 in posebej obsežno o odprtih vprašanjih v zvezi z novo ustavo R Slovenije in osnutku novega zakona o SAZU- Svoja stališča in sklepe je razred posredoval pristojnim institucijam. Na svoji zadnji seji je razred začel obravnavati predioge za nove člane in napredovanja svojih dopisnih članov in za p red viti ene kandidate določil ustrezne referente. Za tisk v Razpravah IV. razreda SAZU 1990 je sprejel 26, za Geografski zbornik 1990 3 in za Krasoslovni zbornik 1990 7 rokopisov, ki so jih recenzenti pozitivno Ocenili. Razred je odobril študijska potovanja in kritje potnih stroškov akademiku L Gamsu na Češkoslovaško in Madžarsko (september 1990) ter Italijo {avgust 1991), akad. J. Matjašiču v München (marec 1990) in Pulo {september 1990), ilop. članu M. Pleničarju v Itaiijo (oktober 1990) in dop. članu J. Mačku na Švedsko (julij 1990). Razred za. naravoslovne vede je izvolil dipl. inž. geologije Ireno Buser v naziv raziskovalne asistentke v Paleontološkem inštitutu Ivana Rakovca ZRC SAZU, ponovno izvolil ob reelekciji dr. Iva Punce rja in dr. Lojzeta Marinčka v naziv znanstvenega svetnika v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU, izvolil dr. Boža Drovenika ob napredovanju v naziv znanstvenega svetnika v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU, ponovno izvolil ob reelekciji dipl inž. L Dakskoblerja v naziv raziskovalnega asistenta ter dipl. biol. N, Pečenka v naziv raziskovalnega asistenta za pretok v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU. V letu 1990 je bilo nadalje več sej znanstvenih svetov v inštitutih ZRC SAZU, ki sodijo v okvir delovanja razreda za naravoslovne vede. RAZRED ZA UMETNOSTI Razred za umetnosti je ob koncu leta 1990 štel 11 rednih, Z dopisna in 15 zunanjih dopisnih članov. V letu 1990 sta umrla redna člana kipar Zdenko Kalin in slikar Gabrijel Stupica. V letu 1990 je razred za umetnosti imel dve seji. Na prvi je poleg tekočih zadev razpravljal o osnutku novega zakona o SAZU, h kateremu je prispeval vrsto skrbno pretehtanih in v dopolnila formuliranih pripomb in predlogov; na drugi seji pa je poleg tekočih zadev pretresal predvsem predloge za nove člane svojega razreda. Razred je razpravljal tudi o letošnjih kandidaturah za Prešernove nagrade, pa se nazadnje odločil, da poslej ne bo več predlagal svojih kandidatov, in sicer iz protesta proti temu, ker ustrezna komisija Prešernovega sklada že dolgo vrsto let sploh ni upoštevala nobenega njegovega predloga niti toliko, da bi o njem razpravljala. Razred je na svojih dveh sejah formuliral in predlagal Predsedstvu tudi več organizacijskih vzpodbud o Številčni okrepitvi umetnostnega razreda, ki zaradi razvejenost! svojega članskega zaledja ne more zadostiti potrebi po najbolj upravičenih kandidaturah. Razen navedenega so člani sodelovali pri delu Akademije le s svojo udeležbo na njenih predavanjih, tiskovnih konferencah in raznih prireditvah, kar je glede na sestavo razreda razumljivo. Delovanje njegovih članov zaradi posebnega značaja njihovega dela namreč ni povezano z delovanjem Akademije, temveč s kulturnimi ustanovami zunaj nje. Ker pa je umetniški razred sestavni del Akademije, je treba delo njegovih članov seveda šteti k njenim, dosežkom. RAZRED ZA MEDICINSKE VEDE Ob koncu leta 1990 je imel razred za medicinske vede 8 rednih, 2 dopisna in 11 zunanjih dopisnih članov. Eden izmed rednih članov je veterinarske, ostali so medicinske stroke. Dva člana sta prejela domače priznanje. Razred je imel 6 sej, na katerih je obravnaval vprašanja znanstvene, raziskovalne in strokovne dejavnosti, tekoče zadeve s sej Predsedstva, stanje na po dročju medicine in veterine v Sloveniji in predloge za znanstveno sodelovanje. Obravnaval je poročila predstavnikov med akademijskih odborov, poslušal in razpravljal o delu svojih članov. Medakademijski odbor za proučevanje zoonuz vodi član razreda, akademik Janez Batis. (Glej posebno poročilo.) Medakademijski odbor za travmatologijo v izjemnih razmerah je prav tako poverjen razredu za medicinske vede in ga vodita akademika Franc Novak in Vinko Kambič. (Glej posebno poročilo.) Delo Inštituta za medicinske vede, ki ga vodi član razreda akademik Andrej 0. Župančič, je opisano posebej. V groben je pripravljena za tisk prva tretjina »Zgodovine ginekologije na Slovenskem«, Tudi gradivo za preostali dve tretjini je v glavnem zbrano in je v obdelavi, V zvezi z volilno skupščino je namenil razred precej razgovorov kandidatom za nove dopisne, redne in zunanje dopisne člane. Znanstveno in strokovno delo so člani razreda opravljali individualno v svojih ustanovah in v sodelovanju z njihovimi strokovnjaki. Podrobnejša poročila o tem delu so podana posebej, zato navajamo le številčni pregled njihove dejavnosti: skupno so objavili 34 znanstvenih in strokovnih del; v to število je všteto souredništvo, samostojne knjižne objave in soavtorstvo v skupinski knjižni objavi znanstvenega dela. V domovini je bilo objavljenih 22, v tujini 12 strokovno znanstvenih del, Člani so imeli skupaj 9 predavanj z vabilom na domačih in 14 predavanj na mednarodnih konferencah. V domačih ali tujih raziskovalnih ustanovah ali univerzah so imeli 13 predavanj z vabilom, 4 člani so organizirali in vodili domačo konferenco. V mednarodnem projektu sodelujejo 3, V medrepubliških projektih 3 člani, 3 člani sodelujejo pri skupinskih raziskavah ali elaboratih v Sloveniji. Pet članov je opravljalo pedagoško delo na Medicinski fakulteti, kjer je članica našega razreda dckanica, in eden na Biotehniški fakulteti — VTOZD veterinarstvo — Univerze v Ljubljani. Člani razreda so sodelovali v raznih svetih, odborih, komisijah itd. Slovenije, Ljubljane, Medicinske in Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani, Raziskovalne skupnosti Slovenije oz. Republiškega sekretariata za raziskovalno dejavnost in tehnologijo itd. Bili so uredniki ali člani uredniških odborov strokovnih časopisov, častni člani, predsedniki ali podpredsedniki strokovnih društev v domovini in tujini. En član je predsednik programskega sveta Naravne in kulturne dediščine slovenskega naroda; eden je končal BO % montaže filma o živalstvu na Slovenskem. Posebej je podano poročilo medicinske in veterinarske sekcije Terminološke komisije ZRC SAZU. AKADEMIJA IN NJENA DELOVNA SKUPNOST SPLOŠNO Slovenska akademija znanosti in umetnosti je imela konec decembra 1990 enega Častnega člana, 62 rednih, 17 dopisnih in 77 zunanjih dopisnih članov. SAZU je leta 1990 izgubila akademika Zdenka Kalina (11. novembra) in Gabrijela Stupico (19. decembra) ter zunanje dopisne člane Vando Kochansky-Devide (26. februarja), Vaso čubriloviča (11. junija) in Otta Demusa (17. novembra). ENOTE SAZU ima Kabinet Josipa Vidmarja, Svet za proučevanje in varstvo okolja. Odbor za energetiko, Medakademijski koordinacijski odbor za molekularne vede in Biedakademijske odbore za floro in favno, za proučevanje zoonOz, za proučevanje problemov mešanih gospodinjstev, za travmatologijo v izrednih razmerah, za sodelovanje pri projektu ESF O ne vladajočih etničnih skupinah v Evropi 1850—1940, za proučevanje narodnih manjšin in narodnosti ter za koordinacijo znanstvenoraziskovalnega dela razredov in oddelkov za matematične, naravoslovne in tehniške vede. V okviru delovne skupnosti SAZU delujejo: Tajništvo kabineta predsednika, Tajništvo predsedstva, Tajništvo razredov, Tajništvo DS, Referat za tisk, Oddelek za načrtovanje in usklajevanje raziskovalnega dela, Biblioteka, Fi-nančno-račiiiiovodski oddelek in Fotolaboratorij. JUBILEJI Leta 1990 so praznovali: 95 let akademik Josip Vidmar in zunanji dopisni član Milovan Gavazzi; 93 let zunanji dopisni član Harald Saevenid; 92 let zunanja dopisna članica Desanka Maksimovič; 85-letnico akademika Bratko Kreft in Stane Krašovec; SlMetnico akademika France Bezlaj in Lujo Stiki je ter zunanji dopisni člani Leon Gerš kovic, Zojan Bujas in Stanojlo Rajičič; 75-letnico akademik Anton Vratuša; 70-letnico akademiki Vinko Kambič, Emi-lijan Cevc, Dušan Moravec in Ernest Mayer, dopisni član Stane Gabrovec ter zunanji dopisni člani Branko Ftičič, Ivo Frangeš, Zoran Kons tan tinovič in Henry Lecming; 65-letnico akademiki Milan Mihelič, Ciril Zlobec in Franc Zadravec; 60-leinico dopisni član Igor VriSer; 55-letnico dopisni član Janez Grešnik; 50-letnico dopisna člana Bo? tj an 2ekš in Vinko V. Dolenc ter zunanji dopisni član Boris Podrecea. NAGRADE, ODLIKOVANJA, PRIZNANJA, IZVOLITVE, IMENOVANJA NAGRADE Kidričevo nagrado sta prejela akademika Janez Bat is in Bojan Cop. ODLIKOVANJI STA DOBILA Akademika Ludvik Gvergyek in Lojze Vodovnik — red dela z rdečo zastavo. PRIZNANJA, IMENOVANJA, IZVOLITVE Akademiku Janezu Batisu je bila vročena listina o podelitvi naziva zaslužni profesor Univerze v Ljubljani. Akademik France Bernik je bil izvoljen za člana upravnega odbora Prešernovega sklada. Akademik Dragotin Cvetko je postal častni doktor Univerze v Ljubljani. Akademika Davorinu Dolarju je bila vročena listina o podelitvi naziva zaslužni profesor Univerze v Ljubljani. Akademik Janez Fettich je bil izvoljen za častnega člana Medicinske akademije Hrvatske. Akademiku Vinku Kambiču je bila vročena listina o podeiitvi naziva zaslužni profesor Univerze v Ljubljani, Akademik Janez Milčinski je bil izvoljen za rednega člana The New York Academy of Sciences (1989), Akademik Zdravko Mlinar je bil imenovan za direktorja Research Forum, International Sociological Institute, za (jugoslovanskega) predstavnika v COST Technical Committee for Social Sciences, Commission of the European Communities v Bruslju in za člana sveta Evropskega centra za proučevanje med-etničnih odnosov in regionalizma pri Univerzi v Mariboru. Akademik Boris Paternu je postal član znanstvenega sveta miinehenske izdaje Geschichte, Kultur und Geisteswelt der Siidslaven, član Society for Slovene Studies v ZDA in član American Biographical Institute Research Association oz. Član njegovega Board of International Research. Akademik Janez Pcklenik je bil izvoljen za rednega člana Acadcmia Europaea (i. 1989). Dopisni član Mario Pleničar je postal dopisni član Srbskega geološkega društva. Akademik Primož Ramovš je bil izvoljen za dopisnega člana JAZU; Albert Einstein International Academy Foundation mu je podelila Doctor of Philosophy in Music Honoris Causa, International Centre mu jc podelil International Order of Merit, Confederation of Chivalry mu je podelila Order of the White Cross Intel-national in tudi Order of the Lyre Bird in the Class of Gold. Akademik Janez Stanonik je bil sprejet v znanstveno društvo Mediae vis tisehes Colloquium s sedežem v Erlangenu. Akademik Anton Trstenjak je postal častili doktor Univerze v Mariboru in je prejel plaketo Mihajla Rostoharja ob 40-letnici Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete. Akademik Lojze Vodovnik je postal častni član nemškega društva za fizikalno medicino in ustanovni član novega evropskega društva za medicinsko tehniko. Akademik Ciril Zlobec je bil izvoljen za dopisnega člana JAZU Ln za člana Predsedstva Republike Slovenije. Sarajevska Univerza je podelila ob svoji 40-letnici SAZU diplomo za sodelovanje in prispevek k razvoju Univerze. POMEMBNEJŠI DOGODKI V ZVEZI Z ŽIVLJENJEM IN DELOM SAZU 4, L se je predsednik udeležil podelitve nagrad Borisa Kraigherja za leto 1990 v Skupščini RS. 10.—12. 1. je bil predsednik v Sarajevu, kjer se je udeležil slovesnosti ob 40-letnici Univerze v Sarajevu in ob tej priložnosti prevzel diplomo, ki jo je SAZU prejela za sodelovanje in prispevek k razvoju Univerze v Sarajevu. 16. 1. je bil podpredsednik Blinc v delegaciji Sveta jugoslovanskih aka- demij na razgovorih o položaju znanosti v SFRJ s člani predsedstva SFRJ v Beogradu. 17. 1, je predsednik v imenu SAZU pozdravil udeležence na otvoritvi simpozija ob 100-letnici rojstva dr. Antona Melika v dvorani SAZU. 20.—22. 1. se je predsednik udeležil kot gost 14. izrednega kongresa ZKJ v Beogradu. 24. 1. je bil predsednik na svečanem koncertu ob 80-letnici pianista Marijana Lipovška v Cankarjevem domu in mu osebno čestital k jubileju. 25. 1. se je predsednik udeležil novoletnega sprejema za predstavnike verskih skupnosti v Sloveniji na Predsedstvu RS. 26. 1. je bil predsednik na slovesni seji Predsedstva RS ob SO-letnici rojstva Edvarda Kardelja. 30. 1. je bil predsednik v Mariboru, kjer jc imel predavanje na Teološki fakulteti. 1. 2. seja predsedstva SAZU. se je predsednik udeležil otvoritve razstave Ernesta Kmaiia-En-čija v Galeriji Krka in čestital Vojnomedicinski akademiji JLA v Beogradu ob njeni 40-letnici, 3. 2. se je glavni tajnik udeležil večera ljudskih plesov in pesmi Akademske folklorne skupine Ljubljana in Folklornega ansambla SKUD Ivan Goran Kovačič Zagreb v Cankarjevem domu. 6. 2. je bil predsednik na otvoritvi razstave »Manu seriptuniK v NUK-u in na prireditvah v Kranju ob 8. februarju: na otvoritvi razstave »Prešernovi nagrajenci 19B0—82«, otvoritvi razstave ®20 let Tedna slovenske drame« in na Kieselsteinskem večeru Prešernove po ezije. je bil glavni tajnik na otvoritvi razstave »Fotografije« Tihomirja Pinterja v Moderni galeriji. 7. 2. je bil predsednik na osrednji slovesnosti ob 8. februarju ter po- delitvi Prešernovih nagrad 1990 v Cankarjevem domu in se udeležil tudi sprejema, ki ga je ob tej priložnosti priredil predsednik Predsedstva RS v prostorih Predsedstva. se je glavni tajnik udeležil proslave slovenskega kulturnega praznika in slavnostne podelitve Prešernovih nagrad v veliki dvorani Cankarjevega doma. 8. 2. je bil predsednik na otvoritvi razstave »Naš rod si bil je ustvaril sen o domu zlat..v Arhivu RS. 9. 14, 15, 20, 21. 26, 27. 28, 1. 5. 7. 13. 14. 16 20 -25 21 26 !tdp se je glavni lajnik udeležil slovesnosti »Kulturni dan« slovenskih minoritov v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju, se je predsednik udeležil premiere slovenskega filma j»Veter v mreži* v Cankarjevem domu. sta se predsednik in glavni tajnik udeležila otvoritve simpozija »130 let visokega šolstva v Mariboru« na Teološki fakulteti v Mariboru; ob tej priložnosti je predsednik pozdravil udeležence v imenu S AZIL je bil predsednik na otvoritvi razstave »Slovenski partizan« v Muzeju ljudske revolucije Slovenije. je bil predsednik na otvoritvi razstave Ferdinanda Kulmerja v Moderni galeriji. se je glavni tajnik udeležil slavnostne podelitve Kaj uho vi h nagrad v Cankarjevem domu in slavnostne podelitve Steletovih nagrad in Steletovih priznanj v Narodni galeriji. se je glavni tajnik udeležil javne predstavitve raziskav o Strategiji vključevanja Slovenije v razvito Evropo v Cankarjevem domu. sta se predsednik in glavni tajnik udeležila odprtja razstave »Jedkanice Božidarja Jakca« in predstavitve zbirke Moja kratka večnost Cirila Zlobca v Poslovnem centru Slovenijales v Ljubljani, skupščina SAZU. 3. se je predsednik udeležil otvoritve razstave »San Simone — Simonov zaliv« v KIC Križanke in otvoritve razstave »Grafike od Diirerja do Corintha« v Cankarjevem domu. 3. je bil predsednik na otvoritvi razstave Leona Koporca v Mestni galeriji v Ljubljani. 3. se je predsednik udeležil otvoritve razstave »Sodobna finska grafika« v Gradu Tivoli in otvoritve razstave Zdenke Golob ob Dnevu žena v Gorenjskem muzeju v Kranju, 3. je bil predsednik, kot član častnega odbora prireditev, v Slovenj Gradcu na otvoritvi razstave o skladatelju Hugu Wolfu ob 130-letnici njegovega rojstva. 3. se je predsednik skupaj z glavnim tajnikom udeležil podelitve Jesenkovih priznanj '90 v prostorih Univerze v Ljubljani. 3. je bil podpredsednik Blinc na seji MO za koordinacijo dela tehniških, matematičnih in fizikalnih razredov jugoslovanskih akademij na JAZU in na podelitvi diplom Rimskega kluba, je bil glavni tajnik na podelitvi Žagarjevih nagrad in priznanj za leto 1590 v Cankarjevem domu. 3. je bil predsednik na otvoritvi razstave otroških risb na temo »Veseli december« v Mestni galeriji in na otvoritvi razstave del študentov Akademije za likovno umetnost v likovnem razstavišču Rihard Jakopič. 3. je bil predsednik v Dubrovniku kot gost mesta in Zavoda za ob novo Dubrovnika; ob tem se je tudi udeležil zasedanja Strokov-no-svetovalnc komisije za obnovo Dubravnika. 3. je bil glavni tajnik v Zagrebu na Veterinarski fakulteti zaradi usklajevanja raziskav v M O za proučevanje zoonoz. 3. je bil predsednik na otvoritvi mednarodnega sejma »Alpe-Jadran '90« na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani in na otvoritvi razstave Franca Novinca v Mestni galeriji v Ljubljani, je imel glavni tajnik intervju za RTV o svojem raziskovalnem delu. 27. - 3, 5. 9. 11 12. 16. IS. 19. 23. 24. ■26. 26. 5. 8. 9. 10. 3. so bili predsednik, podpredsednik BlinC iil glavni tajnik na ustanovnem zboru Znanstvenega foruma Slovenije V Skupščini RS; je bil predsednik na otvoritvi razstave Valentina Omana v Galeriji Slovenija lesa in na otvoritvi razstave skavtske literature v NUK-u, 4, je bil predsednik v Opatiji, kjer je z referatom ^Medicinsko iz-vedenstvo v prometnih zadevah« sodeloval na simpoziju »Akcija — 10°/m; na otvoritvi simpozija je imel tudi uvodni nagovor, 4, je predsednik govoril na otvoritvi razstave »Zakladi frančiškanskih samostanov Bosne in Hercegovine* v Cankarjevem domu in je bil na podelitvi nagrad dr. Joie ta Potrča v Cankarjevem domu v okviru proslave Svetovnega dneva zdravja. 4. se je predsednik udeležil Otvoritve razstave Ki ara Meška v Galeriji Smelta, 4. sta se predsednik in glavni tajnik udeležila podelitve Kidričevih nagrad v Skupščini SR. se je predsednik udeležil predavanja Helge Glušič »Sodobna slovenska izseljenska literatura« v Slovenski matici. 4, je bil predsednik na otvoritvi razstave «Smeri razvoja nemške umetnosti od 1S80—1933« v Narodni galeriji in na podelitvi nagrade Riharda Jakopiča v Modemi galeriji. 4. je bil predsednik na podelitvi Plečnikovih nagrad v Narodni galeriji in zvečer na sprejemu, ki ga je priredila predsednica Skupščine mesta Ljubljane Nuša Kerševan v prostorih Skupščine mesta Ljubljane. 4. je bil predsednik mi proslavi 70-letnice začetka predavanj na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani ter na sprejemu, ki ga je ob tej priložnosti priredil predsednik Skupščine RS JVJiran Potre v prostorih Skupščine. 4. se je predsednik udeležil otvoritve razstave Draga Tršarja v Galeriji Slovenijalesa in otvoritve razstave ismeta Mujezinoviča v Fratnikovi galeriji v Ljubljani. 4. Sta se predsednik in glavni tajnik udeležila skupščine Znanstvenega društva za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije v prostorih Slovenskega zdravniškega društva. 4, je bil predsednik na olvoritvi razstave grafik študentov Akademije za likovno umetnost 1955—60 v Modemi galeriji. 4, je bil predsednik skupaj z drugimi člani ožjega predsedstva v Zagrebu, kjer so sc udeležili seje Sveta akademij SFRJ na JAZU. 4, je bil predsednik na otvoritvi razstave »Espaces métaphysiques« v Galeriji Feniks, se je predsednik udeležil slavnostne seje Skupščine občine Ajdovščina in Izvršnega sveta RS ob 45-ietnici ustanovitve prve slovenske vlade v Ajdovščini. se je predsednik udeležil slovesne izročitve nagrad mesta Ljubljane in Zlatih plaket Ilegalca v prostorih Skupščine mesta Ljubljane in otvoritve razstave »Minilo je 20 let, odkar je človek Stopil na Mesec« v viteški dvorani Križank. se je predsednik udeležil svečanega koncerta v Cankarjevem domu ob 10-Ictnici delovanja tega centra, seja predsedstva SAZU. je bil predsednik na otvoritvi razstave Draga Vidmarja v Galeriji revolucije. 11. 5. je bil predsednik na prireditvah ob 18. mednarodni razstavi fosilov in mineralov v Tržiču. 14. 5. je bil predsednik na otvoritvi pregledne razstave Barda Iucun- duša v Mestni galeriji. 15. 5. je bil predsednik na otvoritvi razstave Jožeta šubica v Galeriji Feniks. 16. 5. je bil predsednik na otvoritvi razstave »Exacta 191S—1965« v Gradu Tivoli in razstave litograFij Pabla Picassa v Moderni galeriji. 17. S. je bil predsednik na otvoritvi razstave Sandija červeka v Mali galeriji. 23. 5. je imel predsednik uvodni nagovor na tiskovni konFcrcnci ob izidu I, dela novega Slovenskega pravopisa v dvorani SAZU. 25. 5. je podpredsednik Blinc v imenu SAZU pozdravil zaključno prireditev 3. srečanja mladih raziskovalcev v hotelu Lev. 30. 5. je bil predsednik na proslavi ob 70-letnici Inštituta za fiziologijo Medicinske fakultete v prostorih UKC Ljubljana in čestital članom predsedstva ANUK ob izvolitvi. 1. 6. se je glavni tajnik udeležil svečane podelitve nagrade Nišro »Osi obod j enja« Arboretumu Volčji potok. 2. 6. je bil podpredsednik Blinc skupaj z akad. M. Brzinom v Zagrebu na seji MO za družbeno vlogo znanosti; seja je bila skupna z MO za koordinacijo dela razredov za matematične, fizikalne, tehniške in naravoslovne vede, 5. 6, Se je predsednik udeležil okrogle mize Rdečega križa Slovenije v Poljčah na temo «Aktivnosti ob potresih«. 7. 6. se je predsednik udeležil otvoritve pediatričnega simpozija Alpe-Jadran v Mariboru in sestanka sekcije partizanskega zdravstva v prostorih Slovenskega zdravniškega društva. 11. 6, je bil predsednik na otvoritvi razstave »Pota italijanske abstrakcije« v Mestni galeriji in razstave Paola Minolija v Galeriji Feniks. 15. 6. se je predsednik udeležil slovesnosti ob 45-letnici ustanovitve popolne Medicinske fakultete in ob tej priložnosti pozdravil udeležence in bil navzoč pri izročitvi visokega državnega odlikovanja dr, Majdi Strobl v prostorih Predsedstva RS. 17. 6, SO se predsednik, podpredsednik Kreft in glavni tajnik udeležili slovesne predstavitve predsednika predsedstva Republike Slovenije v geometričnem središču Slovenije na Vačah. 18. 6. je bil predsednik na otvoritvi razstave Janeza Boljke v Galeriji Avtohiša v Ljubljani. 19. 6. si je predsednik ogledal razstavo »Dela jugoslovanskih avtorjev iz zbirk Modeme galerije« v prostorih Moderne galerije. 20. 6- Se je predsednik udeležil slovesnosti ob Dnevu civilne zaščite na Izvršnem svetu RS. 21. 6. se je predsednik udeležil predstavitve programa novega ravna- telja Centralne tehniške knjižnice v prostorih ljubljanske univerze in bil na predstavitvi I, številke med narodnega znanstvenega interdisciplinarnega izseljenskega zbornika »Dve domovini a v Cankarjevem domu, 24. 6. se je predsednik udeležil zaključne slovesnosti ob 500-letnici na- stanka fresk v cerkvi v Hrastovi j ah, se je glavni tajnik udeležil otvoritve II. mednarodnega kongresa o trombozi v veliki dvorani Cankarjevega doma, 26, 6. se je predsednik udeležil otvoritve razstave Albina Lugariča v ga- leriji Slovenijalcsa in otvoritve razstave slovenskih osnovnošolskih knjig iz taborišč in prekotnorskih dežel v okviru prireditev ¿¡Srečanje v moji deželi« v galeriji Skuc. 27, 6. je bil predsednik na otvoritvi razstave »človek in čebela« v Na rodnem muzeju. 28, 6. seja predsedstva SAZU. 2. 7. se je predsednik udeležil otvoritve razstave »Ana Prače k-Krasna« v KIC Križanke v okviru prireditev »Srečanje v moji deželi«, bil na otvoritvi 26. seminarja slovenskega jezika, literature in kulture na Filozofski fakulteti in pozdravil goste v imenu SAZU in tudi na slovesnem začetku Poletne šole slovenskega jezika na Filozofski fakulteti in prav tako pozdravil udeležence v imenu SAZU. 5. 7. je predsednik skupaj s člani ožjega predsedstva sprejel predsednika Skupščine mesta Ljubljane inž. Jožeta Strgarja in podpredsednika dr. Mihaela Vengušta. 7. 7. se je predsednik udeležil osrednje prireditve za Slovence po svetu »Srečanje v moji deželi« v Dolenjskih Toplicah. 10. 7. se je predsednik udeležil otvoritve razstave del nekdanjih Študentov Akademije za likovno umetnost v Moderni galeriji, 13. 7. je predsednik pozdravil člane M O za proučevanje narodnih manj- šin in narodnosti, ki so zasedali na SAZU. in se udeležil tiskovne konference ob izidu zbornika referatov »Narodne manjšine« v dvorani SAZU, 14. 7. se je predsednik udeležil otvoritve retrospektivne razstave Ja- neza Boljke v galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki. 16. 7. je bil predsednik na otvoritvi razstave »Marc Chagall« v galeriji Cankarjevega doma. 19. 7. se je predsednik udeležil promocije knjige »Ženevske konvencije o zaščiti žrtev vojn«, ki jo je organiziral Rdeči križ Slovenije v prostorih Slovenskega zdravniškega društva. 20. 7. se je predsednik udeležil osrednje republiške prireditve ob 22. ju- liju — Dnevu vstaje s podelitvijo priznanj in sprejemom v Skupščini RS. 24. 8. je bil predsednik kot častni predsednik gradbenega odbora na seji tega odbora v Vzgojnem zavodu Frana Milčinskega v Smledniku. 26. 3. se je predsednik udeležil slovesnosti ob 900-letnici rojstva Sv. Ber- narda v samostanu Stična. 27. 8. je bil predsednik na otvoritvi vinogradniško-vinarskega sejma na Gospodarskem razstavišču Ljubljana. 31. 8. se je predsednik skupaj z akad, F, Bernikom udeležil srečanja kulturnih delavcev in otvoritvene slovesnosti »Kogojevi dnevi r9Q« v Kanalu ter otvoritve razstave akad. Zdenka Kalina ob isti priložnosti, 3. 9. je bil predsednik na otvoritvi razstave Luisa Cruza v galeriji Insula v Ljubljani, 4. 9, je bil predsednik na otvoritvi razstave lesenih posod Dragotina Praznika in Boruta Staniča ter olj slikarja Alojza Dež mana v ga-geniji Slovenijalesa in se udeležil otvoritve razstave del Franceta Bevka ob lOO-Jetnici njegovega rojstva v Goriški knjižnici v Novi Gorici. 9, 9, 9. 9. 9. 9. 9, 9. 9. 9. 9. 9. 9. 9, 9, 9. 10. 10. 10. 10. L0. se jc predsednik udeležil otvoritve razstave »živeti v Parmi« v KI C Križanke. je bil predsednik na otvoritvi 20, svetovnega padalskega prvenstva na letališču Lesce-Bled. se je predsednik udeležil slavnostne seje Skupščine občine Idrija in odkritja zgrafitov slikarja Ivana Seljaka-Copiča ob praznovanju 500-letnice Idrije. se je predsednik skupaj z županom Ljubljane Jožetom Strgarjem udeležil proglasitve Rogaške Slatine za mesto, je bil predsednik na otvoritvi restavratorske razstave »Stolnične sočutne (pie ta) in Fuller j evih orgel« v Narodni galeriij v Ljubljani. je imel predsednik otvoritveni govor na slavnostnem zboru SAZU ob 100-letnic i rojstva a kad, Frana Ramovša v dvorani SAZU-je predsednik odprl obnovljeno domačijo Franceta Bevka v Za-kojet ob 100-lctnici pisateljevega rojstva. je predsednik s kratkim nagovorom odkril spominsko ploščo in relief F, S. Finžgarja na hiši v Finžgarjevi ulici 12 v Ljubljani, je predsednik govoril kot promotor na podelitvi častnega doktorata akad. Antonu Trstenjaku na Univerzi v Mariboru, je bil predsednik na otvoritvi razstave grafik Giuseppeja Zigaina v Gradu Tivoli. se je podpredsednik Blinc na povabilo vlade udeležil v Predvoru posveta o znanstvenoraziskovalni in tehnološki politiki Slovenije, je bil predsednik na otvoritvi simpozija in 6. spominskega predavanja dr. Janeza Faganela v UKC in pozdravil udeležence v imenu SAZU in se udeležil otvoritve reprezentativne knjižne razstave »Oxford v Ljubljani« v Cankarjevem domu-je bil predsednik na otvoritvi razstave »Poizkus reinterpolacije stavbe na Gosposki ulici kot sestavnega dela SAZU in panda na NLK* v KIC Križanke in na otvoritvi razstave in predstavitvi fotografske monografije Jožeta Kološe ob njegovi 70-letnici v Moderni galeri ji. je predsednik sodeloval na sestanku na SAZU v zvezi z organizacijo simpozija ob 100-letnici smrti Frana Miklošiča, ki bo leta 1991. seja predsedstva SAZU. je bil predsednik na seji Inštituta Rdečega križa Slovenije v prostorih RKS, se je predsednik udeležil otvoritve mednarodnega Sejma »Elektronika '90« na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, se je predsednik udeležil otvoritve seminarja »Zdravstveno varstvo v prometu v Republiki Sloveniji« v UKC Ljubljana in bil na otvoritvi razstave izdelkov unikatnega ročnega tkanja Anke Arzenšek v Galeriji Slovenijalesa, se je glavni tajnik udeležil otvoritve razstave »Rokopisi Arhiva Republike Slovenije« v Križankah, se je predsednik udeležil otvoritve novih objektov Vzgojnega zavoda Frana Milčinskega v Smledniku, je bil predsednik na otvoritvi retrospektivne razstave Alenke Ger-lovič v Mestni galeriji in tudi razstave risb iste slikarke v Galeriji Rebeka v Ljubljani. je predsednik govoril na otvoritvi in tudi sodeloval v razpravi na simpoziju »Poškodbe glave, vratu in hrbtenice«, ki ga je organiziral Medakadcmijski odbor za travmatologijo v Slovenj Gradcu. 12. 10. je bil predsednik na slavnostnem koncertu v počastitev 400-let- mce smrti Jakoba Gallusa v Narodni galeriji. 13. 10, sta predsednik in akad, F. Bernik obiskala častnega člana akad, Josipa Vidmarja in mu v imenu SAZU čestitala ob 95-letnici. 15. 10. se je glavni tajnik udeležil predavanja »Narodna galerija včeraj, danes, jutri« v Narodni galeriji. se je predsednik udeležil predstavitve knjige Marka Slodnjaka »Bolečina jn moč« v Mestnem gledališču ljubljanskem. 16. 10. je bil predsednik na otvoritvi razstave Hermana Hertzbcr gorja V Cankarjevem domu. se je podpredsednik Blinc udeležil seje Odbora za znanost Skupščine RS- 17. 10. je bil predsednik na otvoritvi sejma »Narava in zdravje« na Go- spodarskem razstavišču Ljubljana. 22, 10, je bil predsednik na otvoritvi razstave Veljka Tomana v galeriji AviohiŠe v Ljubljani. 23, 10, je imel predsednik otvoritveni nago rov na posvetovanju »Naftni derivati, zemeljski plini in varstvo okolja« v Mariboru in bil v Slovenj Gradcu, kjer se je udeležil proslave ob 45-letnici OZN. 24, 10. je imel predsednik uvodni nagovor oz. predavanje na otvoritvi posvetovanja s Varstvo pri delu in gospodarnost poslovanja« na Bledu. 25, 10. sta se predsednik in glavni tajnik udeležila slovesnosti na ljub- ljanski univerzi ob 70-letnici rojstva in podelitvi naziva »zaslužni profesor« dr. Francetu Vregu. je bil predsednik na otvoritvi razstave Gorana Horvata v Vodnikovi domačiji v Ljubljani. 27, 10. se je predsednik, skupaj z glavnim tajnikom in dop. članico dr. L. Andolšek-Jeras, udeležil simpozija ob 500-letnici rojstva Andreja Perlacha v Mariboru in ob tem imel tudi priložnostni nagovor. 29. 10. je imel predsednik slavnostni nagovor na slovestnosli ob Dnevu Medicinske fakultete in podelitvi diplom diplomantom in v imenu slovenske javnosti prevzel sliko Franceta Kavčiča, ki jo je koncern Gorenje predal v last Narodni galeriji in se nato tudi udeležil razstave del iz likovne zbirke Gorenja v Mestni galeriji Ljubljana. 5. U. se je predsednik udeležil slovesnosti ob 90-letnici Zavoda za uspo- sabljanje slušno in govorno prizadetih v Ljubljani v Cankarjevem domu. 6. U. se je glavni tajnik udeležil predaje slike Ivana Groharja »Mace- sen« Narodni galeriji, ki jo je podarila Stranka demokratične prenove in otvoritve razstave »Dante in Milano* Zakladi Biblioteke Trivulziane v Galeriji Cankarjevega doma. 14. 11, žalna seja za pok. akad. Zdenkom Kalinom. 21. 11. se je predsednik udeleži! okrogle mize na lemo »Idrija na pre- lomnici časov* v Slovenski matici v Ljubljani. 22. 11. seja predsedstva SAZU. 23. 11. Sta bila predsednik in glavni tajnik v Grahovem pri Cerknici, kjer sta prisostvovala Odkritju spomenika pesniku Francetu Balantiču. 26, U, je bil predsednik na otvoritvi razstave »150 let slovenske foto- grafije III. 1945—90« v Mestni galeriji Ljubljana in na otvoritvi razstave Kiara Meška v galeriji Slovenijalesa. 27. 11. se je predsednik udeležil otvoritve razstave »France Prešeren, lju- bezen, jezik in domovina« ob 190-lctnki rojstva pesnika v galeriji Prešernove hiše v Kranju. 28, 1!. sta sc predsednik in glavni tajnik udeležila otvoritve razstave Sto- jam Bati ca v Repanškovi galeriji v Rudniku pri Kamniku. 3. 12. sta kc predsednik in glavni tajnik udeležila ob Dnevu Univerze slavnostne seje Univerzitetnega sveta in podelitve priznanj na ljubljanski univerzi, A. 12. je bil predsednik na predstavitvi knjig iz nove zbirke Prešernove družbe v prostorih Ljubljanske banke. 5. 12. sta bila predsednik in glavni tajnik na slavnosti seji Veterinar- ske lakultete na ljubljanski univerzi in je bil predsednik na otvoritvi razstave otroških risb v Prirodoslovncm muzeju Slovenije v Ljubljani. sla se podpredsednik Blinc in glavni tajnik udeležila 2. slovenskega znanstvenega zbora na ljubljanski univerzi. 6. 12. je bil predsednik na otvoritvi razstave A. R. Pencka wSlike 1977— 89« V galeriji Cankarjevega doma in l glavnim tajnikom na sprejemu, ki ga je ob Dnevu Univerze priredil podpredsednik Skupščine mesta Ljubljane dr. Mihael VenguSt v prostorih Magistrata. 7. 12, je bi! predsednik na ogledu depojev Slovenskega etnološkega mu- zeja v škof j i Loki. se je glavni tajnik po svečani otvoritvi novih prostorov Biotehniške fakultete udeležil tudi otvoritve razstave slik »Naši zakladi« prof. dr. Franceta Cegnarja. 12. 12. skupščina SAZU. 13. 12. sta se predsednik in glavni tajnik udeležila otvoritve XXI. roc- morialnega sestanka prof. Janeza Plečnika in slovesnosti ob 50-letnici inštituta za patologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. 14. 12. se je predsednik skupaj z glavnim tajnikom, akad. Bernikom in upravnim direktorjem udeležil otvoritve obnovljene vile SAZU Epos na Bledu. 15. 12, je da! predsednik p red plebiscit no izjavo za Radio Glas Ljubljane in se udeležil letnega koncerta AFS »France Marolt« v Cankarjevem domu. 17. 12. je bil predsednik na srečanju ravnateljev ljubljanskih srednjih šol in dijaških domov v prostorih Magistrata. 18. 12, se je predsednik udeležil sprejema v Vili Epos na Bledu, ki ga je priredil častni konzul kraljevine Nizozemske dr. Matija Skof. 19. 12. je predsednik imel razgovor s predsednikom in podpredsednikom Kopitarjevega društva Ljubljana. 19.—21. 12. so bili predsednik, podpredsednik Blinc in glavni tajnik v Novem Sadu na seji Sveta in predsedstva Sveta akademij SFRJ. 22. 12. je bil predsednik navzoč pri odkritju spomenika Juliju Bctettu pred ljubljansko Opero. 26. 12. žalna seja za pok. akad, Gabrijelom Stupieo, je bil predsednik na sprejemu, ki ga je za lektorje slovenskega jezika na tujih univerzah priredil podpredsednik Izvršnega sveta Skupščine RS Matija Malešič V Vili Podrožnik in ob tej priložnosti udeležencem izročil novejše publikacije SAZU ter se udeležil slovesne skupne seje vseh zborov republiške skupščine ob razglasit vi rezultata plebiscita in srečanja predstavnikov znanosti z republiškim sekretarjem za znanost prüf, dr. Petrom Tancingom v klubu Cankarjevega doma, 28. 12, Sta predsednik in direktor ZRC S AZU dr, Mitja Zupančič p r i redila novoletni sprejem za člane in uslužbence S AZU in ZRC SAZU. je bil predsednik na slavnostnem koncertu v čast Republike Slovenije v Cankarjevem domu. TISKOVNE KONFERENCE 18. 1. Tiskovna konferenca II. razreda SAZU; Niko K ure t, Slovensko Štajersko pred marčno revolucijo 1848, I. del, 3. snopič. Angelos 13 aš, Opisi oblačilnega videza na Slovenskem v 17. in 18. stoletju, Traditiones, iS. zvezek (Zbornik Inštituta za slovensko narodopisje). 23, 5. Tiskovna konferenca ob izidu prvega dela novega Slovenskega pravopisa, ki sta jo pripravila SAZU in DZS, 25, 5, Tiskovna konferenca I. razreda: Monumenta ar t is musicae Sloveniac, zvezka XIV in XV. Edo Skulj, Orgle v ljubljanski stolnici. 14, 6. Tiskovna konferenca I. razreda: Ferdo Gcstrin in Darja Mihelič, Tržaški pomorski promet 1759/ 1960 iz zbirke Viri za zgodovino Slovencev, 12. knjiga, 13. 7. Tiskovna konferenca MO za proučevanje narodnih manjšin in na- rodnosti: Zbornik referatov Narodne manjšine, 14. 9. Tiskovna konferenca jubilejnih publikacij ob 100-letnici rojstva Frana Ramovša: Ramovšev zbornik (Razprave 13) in Korespondenca Ramovš-Belič. DOGODKI V ZVEZI S TUJINO 16. 3, se je glavni tajnik udeležil otvoritve »Dnevov Porabskih Sloven- cev« in razstave »Porabje v črkah in slikah« v Cankarjevem domu, 26. 3. je bil podpredsednik Blinc na seji o akademiji tretjega sveta v Trstu. 28. 3. je predsednik skupaj s člani ožjega predsedstva sprejel delegacijo Akademije znanosti ZSSR, ki je kot gost Sveta akademij SFRJ obiskala Jugoslavijo in Ljubljano, 29. 3. je predsednik sprejel delegacijo Mednarodnega Rdečega križa i t. ženeve. 7. 4. je bil predsednik na otvoritvi razstave »Oglej-Emona« v Tolmezzu v Italiji in pozdravil goste v imenu SAZU. 17. 4. je bil predsednik na otvoritvi razstave indijske ljudske umetno- sti, ki jo je odprl ambasador Indije g. H. E, N. N. Ihn v Mednarodnem centru za podjetja v diužbeni lasti v DVR, na otvoritvi razstave Huiquina Wanga v Galeriji Kompas in razstave Hansa Staudacherja v Mestni galeriji Ljubljana. 18. 4. je bi! podpredsednik Blinc v Bruslju na seji mednarodnega od- bora za podelitev nagrade dr. Leevva Boularta, ki se podeljuje vsakih 6 let za naravoslovne, matematične in tehniške vede. 27, 4. je bi i podpredsednik Blinc v Zurichu na letni skupščini Societe AMPERE. 21 29 6 19 27. 1. 3 26. 28 -II. -21. 26 29. 30. 31. jc predsednik skupaj z glavnim tajnikom in dop. članico Lidijo Andolšek na Akademiji Sprejel Sira Gordona Wolstenholma. so predsednik, podpredsednik Blinc in glavni tajnik sprejeli prof. dr. SUvalova iz Moskve. 6. je bil predsednik na sprejemu v hotelu Lev, ki ga je ob italijanskem državnem prazniku priredil generalni konzul Italije v Zagrebu Salvatore Cilento. 6. je bil predsednik na sprejemu, ki ga je ob nacionalnem prazniku ZDA priredil generalni konzul ZDA v Zagrebu Michael Einik v prostorih konzulata v Zagrebu. 6. je bil predsednik na slovesnem začetku mednarodnega slavističnega simpozija »Obdobje znanosti o jeziku, književnosti in kulturi v počastitev 100-letnice rojstva Frana Ramovša« na Univerzi v Ljubljani in pozdravil udeležence. je bil predsednik na otvoritvi 2. evropskega kongresa endokrino-logov v Cankarjevem domu. je bil glavni tajnik na sprejemu, ki ga je v imenu »Fondacije Vivian L. Smith za reparativno nevrologi jo« pripravil Društvo mišično obolelih Slovenije na Ljubljanskem gradu. 9, je podpredsednik Blinc zastopal Svet akademij znanosti in umetnosti SFRJ na posvetu, ki ga je organiziral UNESCO v Berlinu na temo »Znanost in tehnologija za prihodnost Evrope in nove oblike sodelovanja med Vzhodom In Zahodom«. 9, je predsednik sprejel g. Janvida Stauta iz ZDA, ki je Akademiji daroval dragoceno knjižno dokumentarno darilo — 7 vezanih letnikov revije »Jugoslovanski obzor« 1931—1937. se je bil podpredsednik Blinc udeležil podpisa pogodbe o sodelovanju z Madžarsko akademijo znanosti na VANU v Novem Sadu. je bil predsednik na Dunaju, kjer je na zasedanju Ordre de Saint Fortunal kot funkcionar zagovarjal podelitev priznanja Zavodu za obnovo Dubrovnika; na Avstrijski akademiji znanosti se je s podpredsednikom in akademikom Stanislavom Hafnerjem dogovarjal o prireditvah ob 100-letnici smrti Frana Miklošiča, se je predsednik udeležil sprejema, ki ga je ob avstrijskem nacionalnem prazniku in ob svojem odhodu iz Ljubljane priredil avstrijski generalni konzul dr. Anton Kern v prostorih konzulata v Ljubljani. sta se predsednik in glavni tajnik udeležila sprejema, ki ga je ob državnem prazniku priredil generalni konzul ČSFR Karel Ruč-ka v ljubljanskem hotelu Slon. je predsednik sprejel zadnjega lastnika gradu Hmeljnik g. Filipa Wambolta s soprogo in bil na sprejemu, ki ga je ob zaključku svoje misije V SFRJ priredil avstrijski ambasador dr. Paul Leifer v Vili Podrožnik. je predsednik sprejel avstrijskega ambasadorja dr. Paula Leifer-ja, ki je v spremstvu generalnega konzula dr. Antona Kerna prišel na poslovilni obisk na SAZU- 5. li. je bil predsednik na sprejemu, ki ga je ob 73. obletnici Velike oktobrske revolucije priredil generalni konzul ZSSR A. Girenko v ljubljanskem hotelu Slon. 24. 11. je bil predsednik na Bledu na srečanju s predstavniki Rdečega križa Jugoslavije in Slovenije ter Rdečega križa Italije, 26. U. se je predsednik udelei.il sprejema na avstrijskem generalnem konzulatu v Ljubljani. 8. 12. je bil predsednik na sprejemu, ki ga je v čast delegaciji korziške-ga mesta Petreta-Biechissana priredil predsednik Jože SSrgar v prostorih Skupščine mesta Ljubljane. 10. 12. je bil predsednik na slovesni večerji, ki jo je ob odhodu avstrij- skega generalnega konzula dr. Antona Kerna iz Ljubljane priredil predsednik Jože Strgar v prostorih Magistrata. 11. 12. je predsednik sprejel na poslovilni obisk avstrijskega general nega konzula dr. Antona Kema v prostorih SAZU. PREDAVANJA Dr. Dušan Hadži, redni član SAZU, je predaval 10. januarja. Naslov predavanja: Modeliranje (biojkemičnih procesov z metodami kvantne kemije. Dr. Peter Fajfar, dopisni član SAZU, je predaval 21. februarja. Naslov predavanja: O potresih in zaščiti pred njihovimi posledica trli. Prof. Leopold Andreč je v okviru Odbora za energetiko pri SAZU predaval 30. januarja. Naslov predavanja: Poboljšanje delovanja elektrofiltrov S pomočjo ultrazvočne aglomeracije letečega pepela V dimnih plinih. Dr. Peter Taneing, minister za znanost in tehnologijo R Slovenije je predaval 3. julija. Naslov predavanja: Prenova znanosti v Sloveniji. Dr. Janez Orešnik, dopisni član SAZU, je predaval 26, septembra. Naslov predavanja: Samodejno pripisovanje udelezenskih vlog samostatrtiškim zvezam. Dr. Tvano Cavallini iz Trsta je predaval 12. decembra. Naslov predavanja: Psalmi Gabriela Puli t tja in maše v Istri v prvi polovici 17. stoletja. SVET AKADEMIJ ZNANOSTI IN UMETNOSTI SFRJ V leiu 1990 sta bili samo dve plenarni seji Sveta akademij znanosti in umetnosti SFRJ (skupni seji Sveta in predsedstva Sveta) — 26. aprila v Zagrebu in 20. decembra v Novem Sadu. Komisija za medakademijsko sodelovanje je imela dve seji — 25, aprila v Zagrebu in 20. decembra v Novem Sadu, komisija za mednarodno sodelovanje pa 16. marca v Novem Sadu in 25. aprila v Zagrebu. V minulem lelu su bile obnovljene pogodbe o znanstvenem sodelovanju in podpisani delovni načrti za 3 do 5 let z naslednjimi akademijami iz tujine: Z Bolgarsko akademijo znanosti 7, februarja v Sofiji, s Poljsko akademijo znanosti 9, marca v Novem Sadu, Češko in Slovaško akademijo znanosti 24. maja v Novem Sadu, z Avstrijsko akademijo znanosti 13. junija na Dunaju in Madžarsko akademijo znanosti 11, oktobra V Novem Sadu. Dogovorjeno je bilo tudi, da se dokončno realizirajo večletni pogovori z Nacionalno akademijo dei Lincei v Rimu s podpisom pogodbe o sodelovanju marca 1991. Na prvj plenarni seji je Svet akademij med drugim preučeval vprašanje informacijskih sistemov znanstvene dejavnosti v SFR Jugoslaviji, sprejel predlog delovnega načrta Sveta in finančni načrt za tekoče leto. Na drugi plenarni seji je med drugim obravnaval bodoče sodelovanje z Nacionalno akademijo dei Lincei, verificiral načrt sodelovanja z AZ ZSSR za leta 1991—1995. delovni načrt sodelovanja z Avstrijsko akademijo znanosti za leta 1991—1993, proučil poročilo podpredsednika SAZU a kad. Roberta Blinca o njegovi udeležbi na konferenci j i UNESCA v Berlinu v septembru 1990, informacijo CANU o organiziranju mednarodnega simpozija Njegoševa poetika in Zgodovinski viri Njegoševih del, ki naj bi bil v novembru 1991, govoril o predlogu predsednika Evropske akademije znanosti s sedežem v Salzburgu o možnostih sodelovanja in članstva v omenjeni akademiji, disku tiral o drastičnem zmanjšanju kvote izmenjave z Nacionalno akademijo v Washingtonu (od 11 mesecev na 8 mesecev) ter o drugih tekočih vprašanjih. Predstavnik Sveta akademij a kad. Jordan Pop-Jordanov se je junija udeležil Mednarodne konference o varnosti v Evropi poleg predstavnikov Belgije, Bolgarije, Kitajske, Češke in Slovaške, Francije, Nemčije. Velike Britanije, Madžarske, Irlandije, Nizozemske, Norveške, Poljske, Romunije, Švedske in ZSSR. Program konference je obsegal naslednja vprašanja: znanstveno in tehnološko sodelovanje, sodelovanje pri zaščiti okolja, predloge za efektivno razorožitev v novi mednarodni klimi, industrijsko in ekonomsko sodelovanje ter vlogo akademij pri teh vprašanjih. Na konferenci UNESCO »Znanost in tehnologija za prihodnost Evrope«, katere se je udeležil predstavnik Sveta akademij akad. Robert Bi i ne, je bil govor o tem, da se Evropa danes ne deli na vzhod in zahod, pač pa na bogate in revne in s kakšnimi problemi se danes srečujejo vzhodnoevropske države. Poudarjeno je bilo, da je nujen visok znanstveni in tehnološki nivo hkrati s tržno ekonomijo in kapitalom za prestrukturiranje gospodarstev. Delež industrije pri reševanju globalnih vprašanj (okolje, zdravje, izobrazba, dvigovanje življenjskega standarda) se lahko zagotovi le s pomočjo finančne, davčne in pravne stimulacije v posameznih državah. Predstavnik Sveta akademij je na konferenci predstavil stanje v naši znanosti in možnosti za vključevanje v mednarodne znanstvene projekte. Poudaril je tudi potrebo po Obnovitvi neke vrste Marshallovega načrta za ekološko sanacijo industrije v Vzhodni Evropi ob mednarodni pomoči. Generalni tajnik SANU akad. Dejan Medakovič je na plenarni seji Sveta v Novem Sadu v decembru predstavil poglede na duhovno dediščino Jugoslavije. Poudaril je, da se skrb za duhovno dediščino začne že v osnovni šoli, da pa Jugoslavija s šolskimi priročniki, kakršni obstajajo, ni za to dovolj dobro pripravljena. Ne obstaja tudi nobena evidenca o duhovnih dobrinah v Jugoslaviji, zato bo ena najpomembnejših nalog na tem področju eviden t i ran je naše kulturne dediščine v tujih muzejih, galerijah in privatnih zbir kah. Na osnovi referata akad. Meda kov iča je Svet akademij odločil: — da vse akademije ustanovijo svoje komisije za zaščito duhovne dediščine. — da se pripravi simpozij Zaščita duhovne dediščine na področju SFRJ in — da se začne evidentirati naša kulturna dediščina v tujini, ne zaradi vračanja pač pa zaradi pregleda številnih jugoslovanskih del v tujini. V letu 1990 je Svetu akademij znanosti in umetnosti SFRJ predsedoval akad. Miroslav Radovanovid, sekretar Sveta je bil Borislav K a naziv, predsednik Komisije za mednarodno sodelovanje je bil akad. Novica Vučic, predsednik Komisije za medakademijsko sodelovanje pa akad. Beri S lav Bene. Sedež Sveta je bil v Novem Sadu pri VANU. IZMENJAVA RAZISKOVALCEV V OKVIRU SVETA AKADEMIJ ZNANOSTI IN UMETNOSTI SFRJ AVSTRIJA Dr. Vincenc Rajiip, Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, j C delal S d tli v juliju v arhivu na Dunaju, Snežana Tecco H vala p Inštitut za arheologijo ZRC SAZU, je delala 5 dni v novembru v Prirodoslovncm muzeju na Dunaju, Mag. Stane Granda, Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, je delal 12 dni v novembru v Nacionalni biblioteki na Dunaju. Neda Pagon in dr. Rado Riha, Filozoski inštitut ZRC SAZU, sta bila 4 dni v novembra na obisku na Filozofskem inštitutu dunajske univerze, Akad. Ernest Mayer, SAZU, je delal 5 dni v decembru v Prirodoslovncm muzeju na Dunaju. Dr. Branko Marušič, Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, je bil 8 dni v decembru na Zgodovinskem inštitutu AZ na Dunaju. Mag. Marjeta Sašel Kos, Inštitut za arheologijo ZRC SAZU, je bila 6 dni v decembru na Inštitutu za antično zgodovino in Inštitutu za klasično filozofijo univei'ze na Dunaju. Ana Lavrič, Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Stele t a ZRC SAZU, je svoj 3 dnevni obisk v Al be rti ni in Vojnem arhivu na Dunaju preložila na začetek februarja 1991. Dr, Christine Ertel, Komisija za raziskovanje rimskih meja na Dunaju, je delala 13 dni v avgustu v Pokrajinskem muzeju na Ptuju. 9 slovenskih raziskovalcev je porabilo 55 dni, 1 avstrijska raziskovalka pa 13 dni. CSFR Dr, Matjaž Omladič, Oddelek za matematiko Univerze v Ljubljani, je bil v maju 10 dni na Matematičnem inštitutu AZ v Pragi in se je udeležil seminarja za funkcionalno analizo v Kasejovicah. Marjeta Novak, Inštitut za geografijo Univerze v Ljubljani, je bila 7 dni v oktobru na Geografskem inštitutu AZ v Brnu. Dr. M i hal Zajac, Matematični inštitut Slovaške AZ, je bil 7 dni v juniju na VTOZD matematika, mehanika FNT. Dr. Jaroslav Ungerman, Inštitut ¿£i geografijo AZ v Brnu, je bil 7 dni v juniju na Inštitutu za geografijo Univerze v Ljubljani. Dr. Ivan Havel je bil 12 dni v decembru na VTOZD matematika in mehanika FNT. 2 slovenska raziskovalca sta porabila 17 dni, 3 češki in slovaški raziskovalci pa 26 dni. INDIJA Akad. Miha Tišler, SAZU, je bil 14 dni februarja na univerzah v Hyderabad u, Bangalore in Kampurju. 1 slovenski raziskovalec je porabil 14 dni. MAP2ARSKA Akad. Ivan Gams, SAZU, je hil 6 dni V septembru v Aggteleku in na simpoziju v Vespnemu. Mag, Matej Gabrovec, dr. Milan Sifrer, mag. Drago Per ko, mag. Milan Orožen Adamič in mag. Karel Na tek, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, so bili 3 dni v septembru na simpoziju v Vespremu. Mag. Bojan Budič in dr. Božidar Ogorevc. KIBK, sta delala 5 dni v septembru v Research Group for A nah tic a i Technical Chemistry v Budimpešti. Andrej Mihevc, IRK ZRC SAZU, je bil 5 dni v septembru na simpoziju geografov v Vespremu. Dr. Ljubomir Crepinšek. Tehnična fakulteta Univerze v Mariboru, je bil 7 dni v oktobru na Raziskovalnem inštitutu za tehnično fiziko MAZ. Mag. Jurij Fikfak, Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU. je bil gost Narodopisnega inštituta AZ v Budimpešti. Tomaž Šutej, IJSP je bil 6 dni v laboratoriju v Atomkah. Mag. Mojca Ravnik, Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU, je 7 dnevno študijsko bivanje na Etnografskem inštitutu v Budimpešti preložila na začetek 1991. leta. Dr, Maria Kiss, Emografski inštitut AZ, je bila 7 dni v marcu na Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU. Lorand Ambrus-Lakaios, Ekonomski inštitut AZ, je bit 7 dni v juniju na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Miklosz Racz, Raziskovalni inštitut za tehnično fiziko AZ, je bil 7 dni v septembru na Tehniški fakulteti Univerze v Mariboru, Akad. Marlon Pecsi, dr. Sandor Marosi, Adam Kertesz, dr. Ferenc Schweitzer, dr. Agoston JuhaSZ, Janos Balogh in dr. Denes Loczy so bili 2 dni v septembru na srečanju geografov v Mariboru, Dr, I mre Lengvel, Raziskovalni center v Bekčscsabi, je bil 14 dni v Geografskem inštitutu Aniona Melika ZRC SAZU in Inštitutu za geografijo Univerze v Ljubljani, Dr. Andor Andrasi, dr. Is t van Nemeth in dr. Peter Zombori, Centralni razisko valni inštitut za fiziko AZ v Budimpešti, so bili S dni na IJS. Dr. Laszlo Bartosievvicz, Arheološki inštitut AZ, je bil 7 dni v novembru na Paleontološkcm inštitutu Ivana Rakovca ZRC SAZU, Dr, II d i ko Kriza, Etnografski inštitut AZ, je preložila svoj 7 dnevni obisk na Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU na leto 1991. Dr. Ilona Hunyadi in dr. Jozsef Haki, Inštitut za nuklearne raziskave v De-brecinu, sta preložila svoj 7 dnevni obisk na IJS na januar 1991. 13, slovenskih raziskovalcev je porabilo 64 dni, 18 madžarskih raziskovalcev pa 92 dni. NDR Dr. Christoph Janssen, Inštitut za raziskovanje zemlje AZ, je bil 10 dni v maju na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU v Postojni. Dr. Horst Behrendt, Inštitut za geografijo in geoekologijo AZ, je bil 4 dni v juniju na simpoziju o regionalizaciji v hidrologiji v Sloveniji. Dr, Barbara Kunzniann-MiiUer, Lingvistični inštitut AZ, jc bila 5 dni v juniju na simpoziju o slovenskem jeziku v Ljubljani, Dr. Michael Weber, Inštitut za avtomatiko AZ, je bil 6 dni v septembru na IJS. Dr. Wolfgang Wieker, Centralni inštitut za anorgansko kemijo AZ, je bil 6 dni v novembru na KlBK. 5 vzhodnonemških in nemških raziskovalcev je porabilo 31 dni. Bivša AZ NDR je odbila sprejetje 2 slovenskih raziskovalcev (17 dni) s pojasnilom, da njeni inštituti nimajo denarja ali se reorganizirajo. POLJSKA Marjeta Natek, Drago Kladnik, Mirjam Požeš in dr. Marjan Ravbar, Inštitut za geografijo Univerze v Ljubljani, so bili 6 dni na simpoziju geo- grafov in v Ins um tu za geografijo in prostorsko planiranje PAN v Varšavi. 4 slovenski raziskovalci so porabili 24 dni. VELIKA BRITANIJA Mag. Matej Gabrovec, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, je bil 28 dni v maju in juniju na simpoziju geografov prek Kraljevega društva v Londonu, Dr. Venčeslav Kaučič, FNT, je bil v okviru posebnega projekta pri Kraljevem društvu 14 dni na Oddelku za kemijo Univerze v Manchestru. Jola Skulj in Vlasta Pacheiner Klander, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, bosta svoji odobreni 14 dnevni študijski bivanji izrabili preko Britanske akademije v januarju in februarju 1991. Mag, Norman Johnson, Oddelek za socialno politiko v Keele, je bil 11 dni v aprilu na Inštitutu za sociologijo Univerze v Ljubljani. Dr. Jack Ellis Pa ton. Oddelek za teoretično fiziko v Oxfordu, je bil 2 dni v aprilu na Oddelku za fiziko Univerze v Ljubljani, Dr. Mark Tester, Churchill College, Cambridge, je bil v aprilu in maju 49 dni na Patofiziološkem inštitutu M F. Dr. David Andrew Norris, Oddelek za slavisti ko Univerze v Nottinghamu, je bil 7 dni v septembru na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU in Oddelku za slovensko književnost na Filozofski fakulteti. 2 slovenska raziskovalca sla porabila 42 dni v okviru Kraljevega društva in 2 slovenski raziskovalki 28 dni v okviru Britanske akademije. 2 angle g ka raziskovalca Sta porabila IS dni v okviru Britanske akademije in 2 raziskovalca 51 dni v okviru Kraljevega društva. ZSSR Dr. Dušan Repovš, IMFM, je bil 8 dni v marcu na Inštitutu Steklova v Moskvi, Andrea M. Fajdiga, IJ S, je bila 31 dni v oktobru na Inštitutu za kristalo-grafijo AZ v Moskvi, Mag. Francka Benedik, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, je bila 10 dni v oktobru na zasedanju OLA v Moskvi, Dr. Dušan RepOvšj IMFM, je odobreno 12 dnevno študijsko bivanje na Inštitutu Steklova v Moskvi in Leningradu na predlog ruske strani prenesel na januar 1991. 3 slovenski raziskovalci so porabili 61 dni. Ne navajamo podatkov o sodelovanju z Belorusko AZ v Minsku, ker sodelovanje slovenskih znanstvenih inštitutov z BAZ poteka brez posredovanja SAZU. ZDA Akad, Robert Blinc, SAZU, je bil 34 dni v avgustu na univerzah v Utah in Kaliforniji. Akad. Miroslav Brzin, SAZU, je bil 27 dni v novembru na Columbia University. 2 slovenska raziskovalca sta porabila 61 dni. V letu 1990 je 38 slovenskih raziskovalcev porabilo 52 tednov in 31 tujih raziskovalcev 33 tednov, KABINET AKADEMIKA JOSIPA VIDMARJA Kabinet je sodeloval z akademikom pri njegovem kulturnem in družbenem delovanju. Pripravljal mu je materiale, zbiral podatke, organiziral in usklajeval stike s kulturnimi in drugimi javnimi delavci, spremljal in posredoval akademiku literarne, kulturne in politične informacije, ki jih je rabil tudi kot predsednik Sveta enciklopedij in slovenskega dela Enciklopedije Jugoslavije. Kabinet je sodeloval 7 avtorji monografij zbirke Znameniti Slovenci, opravljal korespondenco in lekture, skorigiral njegov prevod 5. knjige Mo lierovjb del in skupaj 7. Državno založbo Slovenije organiziral tiskovno konferenco, Dopolnjeval je bibliografijo, predvsem za Starejša leta, ki je bila pomanjkljiva, arhiv (biblioteko, fototeko, fonoleko) in zbiral odmeve na akademikovo delovanje. SVET ZA PROUČEVANJE IN VARSTVO OKOLJA V letu 1990 je Svet proučeval probleme okolja v Sloveniji na podlagi zbornika SAZU Slovenija 88: okolje in razvoj in poročila slovenske vlade in skupščine. Na svojih sejah in posvetih je bila obravnavana problematika onesnaženja tal in rastlin (prof. dr. F. Lobnik in sodelavci), vpliv PBC na zdravje ljudi (prof. dr. S. Modic s sodelavci), ionizirajoče sevanje v okolju rudnika urana žirovski vrh (akad, dr, A. O, Zupančič, ekspertska skupina pri Komisiji za varstvo okolja Skupščine RS), varstvo naravne dediščine v Republiki Sloveniji (svetovalca S. Peterlin in P. Skoberne), varstvo voda v Sloveniji z zakonodajnega in vodnogospodarskega vidika (J, KokolP RKVOUP) ter vplivi iz okolja na zdravje ljudi (prof, dr. M, Milohonjaj prof. dr, D. Pokom, dr, Sonja Grobovšek-Opara), Svet je zajel tudi problematiko zbiranja podatkov O okolju, koordiniranja proučevanja okolja in strokovnega informiranja javnosti o pojavih v okolju, Člani sveta so sodelovali pri projektih proučevanja naravne in kulturne dediščine in pri pripravi geografske monografije Slovenije (SAZU), proučevanja vplivov PCB na zdravje ljudi {jugoslovanski projekt), proučevanja razmer v evropskem okolju (projekt ECO 11 /111 Dunajskega centra, energetika in odpadki) in pri številnih drugih projektih na njihovih področjih raziskovalnega dela. Svet je začel s pripravami za izdelavo kodeksa o okolju (A. Lah s sodelavci). Ocene in priporočila je svet poslal Predsedstvu SAZU, Skupščini in vladnim organom Republike Slovenije ter zainteresiranim ustanovam doma in v tujini. Člani sveta in drugi povabljeni strokovnjaki so sodelovali na številnih znanstvenih posvetih s svojimi prispevki ECO III v Londonu na posvetovanju o kakovosti voda v srednji in vzhodni Evropi na Du naju (Akademija za študije prihodnosti. Svetovna banka in Svet za globalno strategijo razvoja ZDA), o ekološkem področju cnciklopcdistike (Zagreb) in drugih. Predsedstvo SAZU je obnovilo sestavo sveta in v letu 1990 so v njem sodelovali: dr. Marko Amon, dr. Boštjan Anko, mag. Fcdor Čeme, dr, Blanka Druškovič, a rh. Jože Dekleva, Neža Exel, Franc Gliha, dr, Viktor Grilc, dr, Primož Gspan, dr, Peter Habič, dr, Franc Lobnik, dr. Jože Maček, dr. Miran Medved, dr. Samo Modic, dr, Vojko Musil, dr. Peter Novak, Bojan Paradiž, dr. Raj ko Pav lovec, Bernarda Podlipnik, Dani Podpečan, dr, Dražigost Pokom, mag, Svetozar Polič, dr, Vera Pompe-Kirn, dr. Milenko Roš, Janja Seli škar-Kovač, mag, Zorka Sotlar, dr, Peter Stegnar, dr. Tone Stroj in, dr. Mir-jana Skrk, mag, Metka špes, dr\ Kazimir Tarman, dr. Marjan Tepina, Barbara Vrečko, dr. Božidar Voljč, dr. Igor Vrišer in dr. Andrej O. Župančič. Svetu je predsedoval dr. Avguštin Lah in sej sla se udeležila glavni tajnik SAZU akad, dr, Janez Batis in direktor ZRC SAZU dr. Mitja Zupančič. MEDAKADEMIJSKI ODBOR ZA TR A VMATOLOGIJO V IZJEMNIH RAZMERAH Medakademijski odbor (MO) za travmatologijo v izjemnih razmerah je tudi v letu 1990 posvetil veliko naporov izboljšanju nujne medicinske pomoči (in oskrbe nasploh) poškodovanim, predvsem v prometnih nezgodah, ki v našem neurejenem cestnem prometu nenehno naraščajo. Na sestanku članov MO, ki je bil 16. oktobra 1989 v Ljubljani, je bilo sklenjeno, da odbor pripravi skupaj s splošno bolnišnico v Slovenj Gradcu v okviru prireditev Organizacije združenih narodov simpozij s temo »Obravnavanje poškodb glave in vratu v izjemnih razmerah«. Na simpoziju, ki je bil organiziran v obliki dvanajstih okroglih miz, na kalen h so obravnavali posamezna Ozka področja, je sodelovalo več kot 60 povabljenih strokovnjakov. Poudarek je bil na perečih strokovnih in organizacijskih vprašanjih, s katerimi se srečuje zdravnik pri tre ti ran ju poškodovanca od mesta poškodbe do končne oskrbe. Poleg Ozko Specializiranih strokovnjakov so na simpoziju sodelovali tudi zdravniki Splošne medicine (vseh udeležencev je bilo nad 200). Cilj simpozija, omogočiti izmenjavo strokovnih mnenj in zbližati, če že ne poenotili Stališča različnih specialistov in Splošnega zdravnika, je vsekakor uspel. S strokovnim sestankom v Slovenj Gradcu smo zapolnili praznino, ki jo je bilo čutiti prav na področju travmatologijc glave in vratu. Odbor je analiziral vzroke (pogoje) za sedanje stanje in pripravil predloge ter pobude za izboljšanje razmer. Vendar je uresničitev sklepov v doka ji nji meri odvisna od tistih, ki so dolžni že glede na svoj položaj skrbeti, da bi zdravstvo in z njim tudi travmatologija čimbolje delovala. Zato je odbor po simpoziju posredoval zainteresiranim ugotovitve o (ne)uspešnosti, dosežkih In pomanjkljivostih naše travmatološke službe. Vse referate na simpoziju je Medakademijski odbor za travmatologijo izdal v zborniku Poškodbe glave in vratu; v njem bosta zdravnik splošne medicine kot specialist travmatolog našla marsikateri koristen in uporaben napotek pri obravnavanju poškodovanca na njegovi poti od mesta poškodbe do končne oskrbe, Medakademijski odbor za travmatologijo je v letu 1990 poglobil stike s podobnimi institucijami v svetu. Dobil je povabilo, da se njegov zastopnik udeleži konference »EMS Today«, ki bo v Long Beachu (USA) od 6. do 9. marca 1991 in VII. svetovnega kongresa — »Emergency and Disaster Medicine», ki bo od 13. do 16. maja 1991 v Montrealu (Canada). Prav tako je dobil povabilo za udeležbo na prvem kongresu »Medicine prometa«, ki bo v sklopu Alpe — Jadran v Zagrebu od 29, do 31. maja 1991. MEDAKADEMIJSKI ODBOR ZA SODELOVANJE PRI PROJEKTU ESF O NEVLADAJOCIH ETNIČNIH SKUPINAH V EVROPI 1850—1940 Kot pove že naslov, je bil odbor ustanovljen za sodelovanje pri konkretnem mednarodnem projektu, t as, za katerega je European Science Foundation (ESF) projekt sprejela, je potekel. Medtem je medakademijski odbor sodeloval pri raziskavi in je bilo oddanih nekaj jugoslovanskih prispevkov za serijo publikacij, ki naj bi v osmih knjigah predstavila mednarodni javnosti v angleščini rezultate raziskave. Nadaljnje delo je v rokah glavnega redakcijskega odbora in redakcijskili odborov posameznih knjig. Ptedsednik zgoraj navedenega medakademijskega odbora je kot dosedanji koordinator skupine raziskovalcev in kot redaktor knjige o jezikovnem pravu v raznih delih Evrope odgovoren za sodelovanje z angleško založbo pri dokončanju redak- cijskih del. Namen, za katerega je bil ustanovljen medakademijski odbor, je s tem dosežen in nadaljnja dela se omejujejo na individualno delo urednika in avtorjev, Medakademijski odbor kot lak je s tem svoje delo opravil in neposredni razlog za njegov obstanek je prenehal. To nc izključuje nadaljnjega meda kade mi j s kega dela na tej alt podobni tematiki, vendar bi bilo to mogoče le, če se ustanovi nov medakademijski odbor S primernim nazivom in novo organizacijsko podlago. MEDAKADEMIJSKI ODBOR ZA PROUČEVANJE NARODNIH MANJŠIN IN NARODNOSTI V letu 1990 je odbor deloval v skladu z usmeritvami, sprejetimi na S. seji v Novem Sadu 14. februarja. Izmed načrtovanih nalog sta bili realizirani zlasti dve nalogi. Opravljeno je študijsko potovanje skupine jugoslovanskih akademikov v Avstrijo — na Gradi ščansko in na Dunaj, ki je potekalo v času od 25. do 30. junija in o katerem bodo objavljeni prispevki v posebnem Zborniku. Izšel pa je Zbornik referatov in razprav »Narodne manjšine«, ki je bil predstavljen na SAZU 13. julija in v Celovcu 28. decembra. Intenzivno so potekale priprave za izid publikacije z rezultati študijskega potovanja skupine jugoslovanskih akademikov na Madžarsko v času od 22, do 29. maja 1989; nekončani sta samo še dve razpravi, medtem ko so ostali prispevki že pri urednikih. Priprave za znanstveno posvetovanje »Albanci v Jugoslaviji: položaj in razvoj« se nadaljujejo; v zvezi s tem je imel odbor dve seji. Narejen je tudi nov predlog delovnega programa odbora za leto 1991/92, ki zajema pripravo študijskega potovanja v Romunijo in pripravo raziskovalnega projekta «Manjšinsko šolstvo«. MEDAKADEMIJSKI ODBOR ZA FLORO IN FAVNO JUGOSLAVIJE Delo medakademijskega odbora za floro in favno Jugoslavije je od vsega začetka usmerjeno v pripravljanje katalogov flore in favne Jugoslavije in ustreznih monografij za posamezne rastlinske in živalske skupine. Odboru se je posrečilo pritegniti k sodelovanju več domačih in inozemskih strokovnjakov za pripravo nekaj nadaljnjih zvezkov določenih redov ali družin predvsem iz entoniofavne in vaskularnega rastlinstva Jugoslavije; nekateri izmed njih bodo šli v tisk v letih 1992 oz. 1993. Zaradi neurejenih materialnih razmer obstojajo trajne težave pri tiskanju imenovanih izdaj, MEDAKADEMIJSKI ODBOR ZA PROUČEVANJE ZOONOZ Medakademijski odbor za proučevanje zoonoz je V letu 1990 nadaljeval z delom, Na sestankih v Zagrebu, Sarajevu in Ljubljani so se sodelavci dogovorili o programu in o objavah rezultatov raziskovalnega dela. Za objavo je pripravljeno delo o ehinokokozi, objavljeno pa je delo o salmonelozi pri živalih t Zborni k Veterinarske fakultete 1990). Zaradi obsežnosti raziskav so se sodelavci dogovorili o delu v delovnih skupinah. Le-te so: skupina za parazitske zoonuze, za bakterijske, virusne in glivične zoonoze. Predsednik in koordinator raziskav pri MO za proučevanje zoonoz je akademik Janez Bati s, vsako delovno skupino pa vodi akademik ali sodelavec Aka demije. MEDAKADEMIJSKI KOORDINACIJSKI ODBOR ZA MOLEKULARNE VEDE Delo koordinacijskega odbora se odvija V sklopu koordiniranega raziskovalnega programa Raziskave o molekularnih vedah- Raziskave so predstavljene na bienalnih simpozijih z mednarodno udeležbo. Prihodnji simpozij ho 1,1991 na Bledu. MEDAKADEMIJSKI ODBOR ZA KOORDINACIJO ZNANSTVENORAZISKOVALNEGA DELA RAZREDOV IN ODDELKOV ZA MATEMATIČNE, PRIRODOSLOVNE, FIZIKALNE IN TEHNIŠKE VEDE Medakademijski odbor za koordinacijo znanstvenoraziskovalnega dela razredov in oddelkov za matematične, fizikalne, tehniške in naravoslovne vede se je v letu 1990 sestal dvakrat Ln to obakrat v Zagrebu skupaj z Odborom za družbeno vlogo znanosti. Na prvi seji je odbor kritično pregledal stanje raziskovalne dejavnosti na področju naravoslovno-matematičnih in tehniških ved v SFRJ, ugotovil nedopustno zaostajanje za razvojem v Evropi in svetu in pripravil osnutek pisma za Predsedstvo SFRJ in zvezno skupščino. Na drugi seji je odbor skušal koordinirati delo na področju določanja kvantitativnih kazalnikov kvalitete in moči znanstvenoraziskovalne dejavnosti pri nas, Ugotovil je, da imamo v Jugoslaviji le približno 7.000 aktivnih raziskovalcev, ne pa 27.000, kot navajajo uradne statistike, ki ne upoštevajo mednarodno veljavnih kriterijev pri definiciji raziskovalca. ODDELEK ZA NAČRTOVANJE IN USKLAJEVANJE RAZISKOVALNEGA DELA Oddelek, imenovan na kratko Znanstvena koordinacija SAZU, ima stalne naloge, ki jih opravlja vsako leto. Sodeluje z vsemi akademijami znanosti in umetnosti v Jugoslaviji, sodeluje s Svetom akademij znanosti in umetnosti SFRJ. zbira in usklajuje predloge raziskovalcev SAZU in Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU ter drugih znanstvenoraziskovalnih ustanov v Sloveniji za pripravo programov mednarodnega sodelovanja s tujimi akademijami, zbira gradivo in pripravlja osnutek akademijskega letopisa in podobno. V okviru sklenjenih pogodb pripravlja bivanje in usklajuje strokovno dejavnost tujih znanstvenikov pri nas ter naših raziskovalcev v tujini. V zadnjih letih je Svet akademij znanosti in umetnosti SFRJ podpisal pogodbe o znanstvenem sodelovanju z 21 akademijami znanosti in umetnosti v Avstriji, Bolgariji, na Češkoslovaškem, v Franciji, Indiji, na Kubi, Kitajskem, Madžarskem, Poljskem, v Romuniji, Veliki Britaniji, Venezueli, ZDA, in ZSSR, prenehalo pa je sodelovanje z dvema akademijama bivše NDR, Nekatere pogodbe o sodelovanju niso bile obnovljene, npr. z Venezuelo, Romunijo, Kubo. Z nekaterimi akademijami je sodelovanje oteženo, npr. s Kitajsko akademijo, z nekaterimi pa se Svet akademij za sodelovanje šele dogovarja, npr. z Akademijo del Lincei v Italiji. Sodelovanje bi bilo veliko in tenzivnejše, če bi to dopuščala finančna sredstva. Pomanjkanje le teh znatno omejuje sodelovanje z oddaljenimi akademijami, npr. z Indijo, Kitajsko ipd. zaradi izjemno visokih potnih stroškov. Kljub temu je bilo v letu 1990 v Sloveniji 31 tujih raziskovalcev, 33 slovenskih raziskovalcev pa je študijsko bivalo v tujini. Celotna izmenjava je obsegala 85 tednov. V letu 1990 je od delek organiziral tudi 6 znanstvenih predavanj na SAZU. ODBOR ZA ENERGETIKO Med akademijski odbor za energetiko, katerega delo že več let koordinira SANU in h kateremu sodi ludi Odbor za energetiko SAZU, je že več let neaktiven, Zaradi velikega pomena energetike za razvoj Slovenije se je odbor odločil, da prične s samostojnim delovanjem, ker meni, da bo takšno neodvisno telo lahko dajalo nepristranska mnenja o razvoju energetske politike in njenem usmerjanju. Izkazalo se je, da je potrebno odbor razširili z nekaterimi prominentnimi strokovnjaki s področij, ki so v neposredni povezavi z energetiko. Predsedstvo SAZU je bil predlagan 14-članski odbor, ki se je konstituiral in sprejel načrt dela za leto 1991 ter za srednjeročno obdobje 1991—1995. REFERAT ZA TISK Knjižni program za leto 1990 je obsega] 11 zbornikov oziroma periodičnih publikacij ter 13 monografij, V koledarskem letu 1990 je bilo izdanih 14 publikacij, 8 pa jih bo izšlo v začetku leta 1991. Vsebinski opis publikacij, vštevši tiste, ki so izšle v sodelovanju z drugimi založbami, je objavljen na str. 175—191. FOTOLABORATORIJ SAZU Fotolaboratorij je s svojimi storitvami prisoten na vseli področjih delovanja SAZU, Predvsem skrbi za fotografsko dokumentacijo o pomembnejših akcijah in dogodkih na SAZU. Izdeluje fotografske prispevke za opreme elaboratov, študij in poročil za člane Akademije in Paleontološki inštitut ZRC SAZU ter po posebnih odobritvah tudi za druge, ki so v zvezi z delovanjem SAZU. V lelu 1990 je bilo delo v fotolaboratoriju zelo oteženo zaradi adaptacije Zgradbe, v kateri se nahaja. To je zahtevalo precejšnjo skrb za varovanje opreme in fotografske dokumentacije. Zaradi adaptacije je bilo tudi prekinjeno portretiranje članov SAZU za akademijski arhiv; delo se bo nadaljevalo v letu 1991 po končani adaptaciji. Voditeljica 1'otolaboratorija je angažirana tudi zunaj SAZU v strokovnem društvu. Skrbi za organizacijo strokovnih srečanj, seminarjev, razstav, na katerih sodelujejo priznani domači in tuji strokovnjaki in umetniki s področja fotografije. ZAKLJUČNI RAČUN ZA SAZU ZA LETO 1990 PRIHODKI: v tisoč din 1. Republiški proračun 14.739 2, RS — Skupni raz. program 3.612 3. ZRC, SAZU 1.755 4, Prihodki od lastne dejavnosti 109 5. Prenos iz leta 1989 7 6. Drugi prihodki 595 SKUPAJ: 20.817 ODHODKI: 1. Delovna skupnost SAZU — osebni dohodki in prisp, iz dohodka 8.753 — sklad skupne porabe 205 2, Materialni stroški in amortizacija 4.103 3. Tisk in avtorski honorarji 2.021 4. Članske nagrade 5.673 5. Mednarodna sodelovanja 26 6, Medakadcmijsko sodelovanje 23 SKUPAJ: 20.809 Presežek prihodkov nad odhodki S BIBLIOTEKA SAZU Tudi v letu 1990 si je Biblioteka SAZU pospešeno prizadevala, da bi se čim aktivneje vključila v knjižnično-informacijski sistem (KIS) in sistem znanstveno* tehničnega informiranja (SZTI). S predvideno vključitvijo v računalniško mrežo bo Biblioteka lahko sledila tendencam Predsedstva Republiškega sekretariata za raziskovalno dejavnost in tehnologijo po prehodu sistema ZTI v Sloveniji in Jugoslaviji na višjo stopnjo razvoja. Po naših najboljših močeh smo skušali izpolnjevati program, ki smo si ga zastavili za letošnje leto, kakor tudi srednjeročni plan dela Biblioteke SAZU 1991—1995. Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da smo kljub izredno težkim delovnim razmeram in kljub objektivnim »zaviralnim* elementom večino zastavljenih ciljev izpolnili zaradi prizadevnosti celotnega kolektiva. Rezultat mnogih razgovorov v matični organizaciji in s predstavniki Inštituta informacijskih znanosti Univerze v Mariboru (IZUM, prej RCUM) glede možnosti vključevanja v KIS in SZTI je priključitev z linijo in priprava na aktivno sodelovanje v vzajemnem katalogu (testno vnašanje podatkov) in aktivna vključitev v SZTI za področje p rirodos lovnih ved (začetni dogovori v jugoslovanskem koordinacijskem krogu v Beogradu — Prirodno-matematički fakulteti Univerziteta kot koordinator), Že sedaj moramo poudariti, da pomeni sodelovanje Biblioteke SAZTJ pri gradnji vzajemnega kataloga (JUBIB) kot informacijskega sistema skupnega pomena velik prispevek k skupnim prizadevanjem za izgradnjo čim popolnejšega kataloga In možnosti, da čim več uporabnikov pride do iskane informacije, saj sega Biblioteka SAZTJ s svojim knjižnim fondom praktično na vsa področja znanosti; veliko gradiva (približno 80 % jc tujih publikacij) pa ima v Jugoslaviji samo naša Biblioteka, ker ga dobiva z zamenjavo akademijskih publikacij. Biblioteka SAZU je iretja največja knjižnica v Sloveniji, na področju humanisti ke in družboslovja pa je največja; njena posebnost je najbolj razvita zamenjevalna publikacijska dejavnost v Sloveniji. Z zamenjavo publikacij s skoraj 1500 ustanovami po vsem svetu se Biblioteka SAZU poudarjeno vključuje v mednarodno znanstvenoraziskovalno sfero. V skladu s 45. členom Statuta Slovenske akademije znanosti in umetnosti je Biblioteka izpolnila vse naloge. Teh nikakor ni bilo malo in jih je v kratko letno poročilo kar težko strniti, zato bodo statistični podatki, ki jih bomo navedli po ustaljenem redu, še največ povedali o opravljenih nalogah. Knjižnično gradivo je bilo strokovno obdelano in dano na voljo uporabnikom. Z željo, da bi kar najbolje predstavili delo Biblioteke in njeno gradivo, smo izdali več informacijskih biltenov. Tudi V letu 1990 so se delavci Biblioteke pospešeno izobraževali na področju računalništva, nekateri sami, drugim pa so pomagali sodelavci, tako da sedaj velika veČina Že pozna vsaj osnove računalništva. Delavci so se udeleževali delovnih sestankov, okroglih miz, predavanj, posvetovanj, ki so jih organizirali Društvo bibliotekarjev {v NUK, CEK, CTK, Nori Gorici), specialne knjižnice (CEK, CTK, ODK JG, Biotehniška fakulteta — agronomija), Društvo dokumentalistov in Poslovna skupnost za znanstveno-tehnično informiranje (FNT), akademijske knjižnice (SANU — Beograd), splošnoizobraževalne knjižnice (KOZ, KJM) — pogosto so tudi aktivno sodelovali. Mnogi so bili aktivni tudi v samoupravnih organih delovne skupnosti SAZU in raznih komisijah. Sodelovali smo tudi pri pripravah razstav in tiskovnih konferenc na SAZU in ZRC SAZU. Posodabljanje dela v Biblioteki je bilo v letu 1990 zelo oteženo, saj je skoraj vse leto delala v nemogočih delovnih razmerah, ker se sanira in adaptira stavba, kjer ima Biblioteka svoje delovne in (hkrati) skladiščne prostore. Akcesija Prirastek knjižničnega fonda je razviden iz naslednje tabele: Zamerjava Darilo Nakup Obvezni isvudi Skupaj Knjige, letniki revij 5,159 876 1.560 767 8,362 Rokopisne zapuščine o 0 0 0 0 Mikrofilmi 0 0 0 0 0 Geografske karte 38 8 0 0 46 Fotografije, reprodukcijc 0 72 0 0 72 Plošče, kasete 0 60 8 0 68 Skupaj 5.197 1.016 1.568 767 8.548 Pri akcesiji darii moramo posebej omeniti darovalca, ki sla Biblioteki SAZU podarila več dragocenih knjig; nadškof dr. Alojzij Šuštar in Generalni konzulat Zvezne republike Nemčije (Zagreb). Dtiblelni Fond Seznama dvojnic, ki so se nabrale med letom (skupno 306 enot), smo objavili ločeno — posebej za knjige in posebej za revije. Poslali smo jih v izbiro 128 ustanovam (od tega 73 v inozemstvo). Zamenjali smo 1185 dvojnic (nekaj jih je ostalo še iz prejšnjih let). Celotni knjižnični fond Ob koncu leta 1990 je imela Biblioteka SAZU inventariziranih: knjig in letnikov revij rokopisnih zapuščin mikrofilmov geografskih kart fotografij in reprodukcij gramofonskih plošč in kaset 375.587 114 736 3.503 8.578 354 skupaj 388.S72 Katalogi in baze podatkov Lastna baza podatkov ohstaja v obliki inventarnih knjig za zamenjavo, nakup, darila, obvezne izvode, zapuščine in razne posebne fonde, v obliki knjige kot signaturni katalog za knjige in revije (numerus currens) ter v obliki klasičnih listkovnih kartotek za matični abecednoimenski katalog knjig in revij, čitalni ški abecednoimenski katalog knjig in revij, sistematski katalog (klasifikacija po UDK), katalog razpošiljanja publikacij in katalog prejema publikacij. Ves knjižnični fond je inventariziran, katalogiziran in signiran. Klasificiran je fond, ki ga je Biblioteka prejela po letu 1951, računalniško podprt pa je del fonda, in sicer: tuje monografske publikacije, ki jih je Biblioteka prejela od konca leta 1986, in serijske publikacije od leta 1982. Biblioteka pošilja katalogne listke inštitutom ZRC SAZU (razen Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede), centralnim katalogom RS in Jugoslovanskemu bibliografskemu inštitutu. Iz lastne računalniške baze podatkov lahko že posreduje tudi podatke o tujih periodičnih in serijskih publikacijah, ki jih hrani v svojem knjižnem fondu. Posredovali smo tudi podatke za »Seznam tujih periodičnih publikacij v knjižnicah Slovenije 1982—19S9« (objavljeno v Raziskovalcu, letnik 10, številke 7—10, julij—oktober 1990). Od 15.700 naslovov, ki jih Seznam vključuje, jih ima Biblioteka SAZU sama kar znaten delež (že več kot 22S0 tujih naslovov). Lastno računalniško bazo podatkov o tujih monografskih publikacijah pripravlja Biblioteka tako, da jo bo lahko vključila v računalniško podprt vzajemni katalog RS, ki je lociran na računalniku VAX8800 pri inštitutu informacijskih znanosti Univerze v Mariboru. Biblioteka SAZU je v letu 1990 gradila več računalniških baz. podatkov, in sicer: bazo podatkov za lujc monografske publikacije, bazo podatkov za serijske publikacije, bazo podatkov o publikacijah SAZU (bibliografija, cenik) in bazo podatkov o naslovnikih, katerim Biblioteka pošilja akademijske publikacije v zamenjavo (inozemstvo, SFRJ), v dar (inštitucije, člani SAZU) in v recenzijo. Vse baze podatkov so izdelane s programom STE VE na računalnikih ATARI. Zamenjava Zamenjava akademijskih publikacij je naše naj obširnejše in najaktivnejše deiovno področje. Med letom smo redno poslovanje prekinili s 13 naslovniki iz inozemstva. Nove zamenjeval ne stike pa smo navezali z 21 naslovniki (od tega 16 v inozemstvu in 3 v SFRJ). Ob koncu leta je bila naša zamenjevalna mreža razširjena na 73 držav sveta in je zajemala 1478 naslovnikov (1207 v inozemstvu in 271 v SFRJ). Seznam naslovnikov je bil naveden v jubilejni publikaciji SAZU »Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda« (Raziskovalni program SAZU in ZRC SAZU) na straneh 67—96 (1. natis) oz. 67—105 (dotisk) (Ljubljana 1988). Celoten seznam naslovnikov, ki vsebuje tudi vse spremembe v letu 1990, ima Biblioteka SAZU na računalniških datotekah. Recenzija Akademijske publikacije pošiljamo v oceno 43 naslovnikom (od lega 31 v inozemstvo. Razpošiljanje publikacij In informacijskih biltenov Razpošiljali smo akademijske publikacije, skupne publikacije naše akademije in Sveta jugoslovanskih akademij, publikacije, ki jih je SAZU prejela kot dediščino nekaterih ustanov, koprodukcijske publikacije in informacijske biltene Biblioteke SAZU, in sicer: Publikacije: v zamenjavo 10.381 v dar 1.517 v prodajo 2.814 kot obvezni izvod 6,399 skupaj 21.111 Informacijski bilteni; v dar 2.106 kot obvezni izvod 396 skupaj 2,502 Vsega skupaj: 23,613 V letu 1990 Smo z uporabo lastne računalniške baze podatkov o naslovnikih, ki jim Biblioteka pošilja akademijske publikacije v zamenjavo, recenzijo, dar ali kot obvezni izvod, lahko precej avtomatizirali samo razpošiljanje in evidentiranje pošiljk. Izposojanje Knjižnični fond je bil vsakomur dostopen, bodisi v čitalnici ali za izposojo na dom, saj je Biblioteka javna. Pri izposoji na dom so veljale omejitve za dragocene knjige, rokopise, priročnike in posamezne zvezke revij. Čitalnica s šestimi sedeži za uporabnike je poslovala 42 ur tedensko. Uporabnikom so bile tu na voljo po prostem pristopu enciklopedije, leksikoni, atlasi, slovarji ter okoli 400 raznih revij. Velikega zanimanja so bili deležni tudi knjižni oglasi založb in razni prospekti. V letu 1990 je Biblioteka iz svojega fonda izposojala 3167 uporabnikom. Ti So Biblioteko obiskali 5167-krat (2360-krat za izposojo v čitalnici. 2807-krat za izposojo na dom). Število izposojenih zvezkov v preteklem fetu je bilo: v čitalnici 20536 na dom 5.753 inštitutskim bibiiotekam 7.930 medbibliotečno v SFRJ (128 bibliotekami 416 medbibliotečno v inozemstvo (22 bibliotekam) 23 skupaj 34.658 Zaradi sanacijskih in adaptacij s k ih de! na zgradbah SAZU in z njimi povezanimi selitvami osebja in knjižnega fonda je bilo tudi v letu 1990 izposojanje zelo oteženo; prav tako je bil precej Sen del knjižničnega fonda, ki ga hranijo inštituti Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, Še vedno težko dosegljiv ali celo nedosegljiv. Informacije Biblioteka SAZU je poskrbela, da je uporabnikom posredovala strokovne informacije (ustne, telefonske, pisne, tiskane) v najkrajšem možnem času in čim popolneje. Izdala je tiskane informacijske biltene, in sicer: 1. Marija Fabjančič: Biblioteka. Kratko poročilo o delu v letu 19S9. — Ljubljana 1990. 8 str. 30 cm. 2. Letni seznam periodik 1989. — Ljubljana 1990. III + 109 str. 30 cm. (Urednica Marija Fabjančič.) 3. Seznam prejetih knjig 1990. — Ljubljana 1990. 8 z v. (287 str.) 30 cm. (Urednica Marija Fabjančič.) 4. Cenik publikacij Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Marec 1990. — Ljubljana 1990, 1 + 65 str. 30 cm, (Urednica Marija Fabjančič.) 5. Seznam dvojnic 1989/1990, — Ljubljana 1990. 16 str. 30 cm, (Urednik Milan Osrajnik.) Informacijski bilteni Biblioteke SAZU so tiskani na tiskalnikih EPSON RX-100 in NEC P6, razmnoženi v povprečni nakladi 200 izvodov in broširani. Te biltene pošiljamo članom akademije, inštitutom ZRC SAZU ter mnogim ustanovam, ki se zanje zanimajo. Biblioteka je pripravila tudi bibliografijo »Publikacije Slovenske akademije znanosti in umetnosti v letu 1989«, ki je objavljena v Letopisu SAZU, 40. knjiga za leto 1989, na straneh 235—250 (Ljubljana 1990). Administracija Delo vodnik Biblioteke je obsegal v preteklem letu 1813 Številk, V zvezi S prodajo akademijskih publikacij pri Cankarjevi založbi, Državni založbi Slovenije in pri strokovnih društvih pa smo izstavili 49 računov. Knjigoveznica Akademijska knjigoveznica je leta 1990 zvezala 1020 knjig. Poleg tega je broširala bibliotečne informacijske biltene (2100 izvodov), restavrirala stare liske in opravljala druga knjigoveška dela, Osebje V letu 1990 je v centralni biblioteki delalo 19 delavcev, in sicer: Upravnica: Marija Fabjančič, bibliotekar-specialist Višja bibliotekarja; Majda Capuder, Marjan Oz val d Bibliotekarji: Milan Osrajnik, Drago Samec, Helena Verbinc Drofenik, Mojca Puntar Brzin (s polovičnim delovnim časom) Višje knjižničarske referentke: Marina S in igo j, Stana Tomšič, Anamarija Va-lantič Višji knjižničarki: Tatjana Brejc, Majda Fister Knjižničarka: Irena Janežič Višji knjižničarski manipulant: Anton Mušič Knjižničarska manipulantka: Marija Banjac Tajnica: Pavla Plavc (s polovičnim delovnim časom) Oskrbnica knjižnega fonda: Alenka Lavrač Knjigoveški mojster: Gabrijel Skerl (delo po pogodbi, skrajšani delovni čas) Knjigovezi nji: Mojca Dol mar, Alenka Jerina Bibliotekarki Majdi Capuder je bil priznan naziv višji bibliotekar zaradi njenega prispevka k posodobitvi in modernizaciji mnogih del v Biblioteki SAZU. Opravljanje vseh del, ki so naložena Biblioteki SAZU, je bilo v preteklem letu zelo oteženo, ker so sanacijska in adaptacijska dela na zgradbah SAZU že v polnem teku. Povzročala so veliko dodatnega dela, povezanega s selitvijo knjižnega fonda centralne biblioteke in publikacij, ki jih izdaja Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Dodamo težavo pri opravljanju del v Biblioteki so povzročali tudi številni bolezenski dopusti. Kljub vsemu temu pa je zaradi prizadevnosti celotnega kolektiva Biblioteka svoje delo pravočasno in Strokovno Opravila. V inštitutih ZRC SAZU in njihovih sekcijah so opravljali knjižničarska dela {dokumentiranje, izposojanje, izpolnjevanje pomožnih kartotek, v Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede tudi dodatno katalogiziranje) njihovi delavci, seveda poleg drugih svojih obveznosti. Objave M. Capuder Publikacije Slovenske akademije znanosti in umetnosti v letu 19S9. — Letopis SAZU, 40 (1989), 1990, 235—250. M. Fabjančič Biblioteka. Kratko poročilo o delu v letu 1989. — Ljubljana, Biblioteka SAZU. 1990, 8 str. Biblioteka SAZU. (Poročilo o delu v letu 1989.) — Letopis SAZU, 40 (1989), 1990, 228—233. Letni seznam periodik 1989. Biblioteka SAZU, 1990. (Urednica.) Seznam prejetih knjig 1990. Biblioteka SAZU, 1990. (Urednica.) Cenik publikacij Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Marec 1990, Biblioteka SAZU, 1990. (Urednica.) M. Os raj ni k Seznam dvojnic. (127. in i2S. seznam.) — Biblioteka SAZU, 1959. (Urednik.) Opremljenost In delovne razmere Biblioteka SAZU je v letu 1990 uporabljala računalnike: ATARI 520 ST, dva ATARI-j a 1040 ST. ATARI MEGA l, ATARI MEGA 2; tiskalnika EPSON RX-100, NEC P6 in trdi disk ATART Mcgafile 50. Pri delu z računalnikom je Biblioteka uporabljala program STEVE, Ob koncu leta smo dobili dve jupak-liniji, tako da lahko dva računalnika uporabljamo tudi kot terminal s ka pri ključka. Uporabljala je tudi telefaks matične organizacije, kadar je morala hitro posredovati želeno informacijo. Biblioteka SAZU je uporabljala pri svojem delu še električni ciklostilni Stroj, električni pisalni stroj, električni računski stroj, več navadnih pisalnih strojev in poštno tehtnico tip Por to 2 kg. Fotokopirala je na skupnem kseroksu SAZU. Posodabljanje dela v Biblioteki je bilo tudi v letu 1990 zelo oteženo, saj je skoraj vse leto delala v nemogočih delovnih razmerah, ker se sanira in adap tira stavba, kjer ima Biblioteka svoje delovne in (hkrati) skladiščne prostore. Gradbena dela so zahtevala veliko internih selitev (tako pohištva kot knjig in paketov publikacij SAZU), povzročala so pogoste nenapovedane izpade električnega toka in vode, kvarila se je računalniška oprema, tako da je bilo tudi veliko dela uničenega. Ker hrani Biblioteka tako knjižni fond (skoraj 39G.O0O enot) kot tudi zalogo publikacij, ki jih izdaja SAZU i več kot 150.000 izvodov v paketih), je morala ob adaptacijah veliko tega gradiva seliti, delno še v začasne skladiščne prostore in delno v dokončne, ki bodo pa že spet kmalu pretesni. Pri selitvah smo si sicer pomagali s študenti, vendar pa so vsakokrat sodelovali vsaj štirje delavci Biblioteke, saj so študentje samo nosili knjige in pakete, vse priprave in skladiščenje pa so morali izvrševati delavci Biblioteke, da imamo sedaj tako lahko pregled skladišč knjig in publikacij SAZU, Poudarili moramo tudi, da so bili pravzaprav vsi delavci v Biblioteki zaradi teh selitev in gradbenih del močno moteni in utesnjeni ali premeščeni v druge delovne prastore v sami Biblioteki, hkrati pa smo vseeno ves čas opravljali najbolj nujno delo tako kot knjižnica kot tehnični izvajalci akademijske založbe (zamenjava, priprava za prodajo publikacij SAZU), vedno pa smo tudi sodelovali pri selitvah knjižnic inštitutov ZRC SAZU. PUBLIKACIJE SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI V LETU 1990 SPLOŠNE PUBLIKACIJE LETOPIS Slovenske akademije znanosti in u me 1 nos ti. 40. knjiga. 1989. [Glavni in odgovorni urednik Janez Batis] Ljubljana 1990. 367 sir. 22cm. 2000 izv ISSN 0374-0315. NARODNE manj Sine, Zbornik referatov in razprav na znanstvenem srečanju 30. in 31. marca 1989. [Organizator: Medakademijski odbor za proučeva nje narodnih manjšin in narodnosti. Uredil Anton Vratuša.] Ljubljana 1990. 222 str., 2 pril. 24 cm, 200 vez + 800 broš. izv. ISBN 86-7131-033-7. Vsebina: Vsebina = Contents. Str. [5j. [VRATUŠA, Anton]: Predgovor = Preface. Str. 7—10. [VRATUŠA, Anton] — [BATIS, Janez]: Uvod. Str. U—13. /. del — Teoretična in metodološka vprašanja GRAFENAUER, Bogo: Proučevanje problematike posameznih manjšinskih skupnosti = The study of issues relevant to individual ethnic minorities. Str. 17—30. KLEMENČIČ, Vlado: Metodologija uradnih popisov prebivalstva pripadnikov slovenske manjšine v Italiji, Avstriji in na Madžarskem = The methods of official population censuses carried out among members of the Slovene ethnic minorities in Italy, Austria and Hungary. Str. 31—45. KM EC, Jan: Nacionalna s vest kao pokretač manj ins kog pitanja ^ National consciousness as the driving force behind the minority issue. Str. 47—52. STA NOV Čl C, Vojislav: O nekim metodološkim pit an jima proučevanja položaja jugoslovenskih narodnosti u susednim zemljama (cir.J — Comments on some methodological issues of the study of yugoslav ethnic minorities' status in the neighbouring coiuitries. Str. 53—62. TRST EN JAK, Anton: Psihološki aspekti asimilacije = Psychological aspects of assimilation. Str. 63—69. I J, del — Nekateri problemi manjšin jugoslovanskih narodov BRATUi, Lojzka: Kulturno življenje Slovencev v Italiji - The cultural life of ethnic Slovenes in Italy. Str. 73—81. OA VIDOV, Din ko — DULAR, Janez [prevj: Spomeniki Budi m s ke eparhije Serbian religious monuments in Hungary. Str, 83—94 + 2 pril, D1MITR0V, Evgeni: Problemi makedonske nacionalne manj i ne U susednim zemljama (Retrospektivni pogled i današnji položaj) = The problems of Macedonian ethnic minorities in Yugoslavia's neighbouring countries. Str. 95-119. FINKA, Božidar: Gradiščanskohrvatski književno jezični izraz — stanje i perspektive = The literary-language creativity of ethnic Croats in Austrian Burgenland. Str. 121—128. MALLE, Avguštin: Slovenščina na koroških srednjih in višjih šolah = The Slovene language at Carinthian secondary and university-level schools. Str. 129—139. DOME J, Teodor: Slovenščina na koroških srednjih in višjih šolah (!) = Minority Schools in Austrian Carinthia. Str. 141—146, STOJIČ, Edits: Položaj manj in a u Maflarskoj — The position of ethnic minorities in Hungary. Str. 147—155. STRANJ, Pavel: Slovensko šolstvo v Italiji — Slovene schools in Italy. Str. 157—171. VRATUŠA, Anton: Nekatere značilnosti današnjega položaja Slovencev v Avstriji in Italiji - Some features characteristic of the current status of ethnic Slovenes in Austria and Italy. Str. 173—186. III. del — Razprava [Sodelovali so]: GRAFENAUER, Bogo — STERGAR Janez — HAD2IOMEROVIC, Hasan — MACURA, Miloš — KLEMENCIC, Vlado — BRATINA, Darko — BERNIK, France — MORAVEC, Dušan — BREZ IGA R, Bojan — STRANJ, Pavel — MEJAK, Renata — VLAHOVIC, Pctar — ŠIFTAR, Vanek — DIMITROV, Evgeni — MALLE, Avguštin. Str. 189—218. VRATUSA, Anion: Sklepna beseda. Str, 221—222. PUBLIKACIJE I. RAZREDA ZA ZGODOVINSKE IN DRUŽBENE VEDE DELA 33. Inštitut za arheologijo 16. Jana Horvat: Nauportus (Vrhnika). S prispevkom Marjete šašel Kos. Ljubljana 1990. 307 str. (vključno 36 si.) + 41 tab. + 8 pril. 30 cm. 1200 izv. ISBN 86-7131437-X. FILOZOFSKI vestnik. Letnik XI: 1990. [Glavni urednik Boris Majer, Urednik Vojislav Likar.] Ljubljana 1990. 2 zv, 213, 234 str. 24 cm. 750, 800 izv. ISSN 0353-4510. Številka 1 (213 str., 750 izv.) Vsebina: Vsebina. Str. [5] Filozofija — znanost — zgodovina BOŽOVIC, Miran: Descartes — izganjalec hudiča = Descartes — the Exorcist. Str. 9—29. ZUPANČIČ, Alenka: Kant: status tretje Kritike = Kant: Status of the third Critique. Str. 21—31. LIKAR, Vojisiav: Modeli zgodovine znanosti: Zgodovinskost in zgodovina znanosti v Serresovi epistemologiji — Models of history of science. Str, 33—47. LUTHAR, Oto: Zgodovina kot ideologija — Geschichte al s Ideologic. Str, 49—59, ERJAVEC, Aleš; Zakaj arhitektura v post moderni dobi? = Why arehitecture in post mode m age? Str. 63—72, KREFT, Lev: Vzvišeno med Kantom in Lan ginom = The sublime between Kant and Longin. Str. 73—86. Pravna in politična filozofija SUMIČRl HA, Jeliea: H a rtov koncept prava ali etika v pravu = Hartz Konzept des Rechts oder Ethik im Recht. Str. 89—96. RIHA, Rado: Claude Lefort in politična filozofija = Claude Lefort und die politische Philosophie. Str. 99—109. MAST NA K, Tomaž: Levica/desnica: nadzorovanje političnega prostora = The Left and the Right: surveil lance over poli tičal space. Str. 111—127. KOSELLECK, Reinhart — KNOP, Seta [prev.]: Zgodovinski kriterij novodobnega pojma revolucije = Historische Kriterien des neuzeitlichen Revolutionsbegriffs. Str. 129—141. Kaj fe tretji stan PAGON, Neda: E. J. Siéves ali zgodnji sum v institucijo predstavništva. Str, 145—151. Prikazi in ocene SIE YES, Emmanuel-Joseph —PAGO M. Neda [prev,]: Kaj je tretji stan? = Qu' est-ce que le Tiers Etat?. Str. 153—196, [ERJAVEC, Aleš]: Margaret A, Rose: Marxova izgubljena estetika, Str, 197 do 201. [KNOP, Seta]; Theodor W, Adorno: Minima Mora ha: refleksije iz poškodovanega življenja. Str, 202—208. Sinopsisi, Str, 209—213. Številka 2 (234 str., 800 izv.) Vsebina. Str, [5] Stat «s zakona [Uvod], Str. 17] SUMIC-RIHA, Jeliea: NaraiTio pravo ali problem Drugega v pravu = Naturrecht oder das Problem des Anderen im Recht. Str. 9—26. KAD U NC, Zoran: Kafka skozi Kelsna: o naravi normativnega naj s Iv a = Kafka durch Kelsen: über die Natur des normativen Sollens. Str, 27—38. ZUPANČIČ, Alenka; Das Unheimliche Kantove teorije prava = Das Unheimliche von Kants Rechtsichre. Str. 39—47. SIME NC, Marjan: K izpeljavi zakona v Heglovi Pravni filozofiji Str. 49—55. SELECL, Renata: Umor kot zahteva po zakonu. Str. 57—65. Zakonitost in naravni zakoni KOBE, Zdravko: Zakon in vzročnost — Law and causality. Str. 69^60. LIKAR, Vojislav: Občutek determiniranosti. Str. 81—91, BORSTNER, Bojan; Pojasni te v zakonov narave. Str, 93—107, ULE, Andrej: O splošnosti in nujnosti naravnih zakonov — Notwendigkeit und Allgemeinheit der Naturgesetze. Str. 109—121. Zakon pogleda — pogled zakona BITI, Vladimir: Ali so v zgodovini zakoni. Str, 125—132, ROTAR, Braco: Prolem sine matre creatam. Str. 133—147. PELKO, Stoj an: »The law will take care of this!« Str. 149—154, Zakon svobode MASTNAK, Tomaž: Moč pozitivne zakonodaje - Die Macht der positiven Gesetzgebung. Str. 157—168. LEFORT, Claude — SUMIČ-RIHA, Jeliea [prev,]: Politična filozofija in moderna demokracija. Str. 169—179. STRAJN, Darko: Zakon svobode. Str. 181—186. PAGON, Neda: Zakoni družbene imaginacijc v 18. stol. Str. 187—194. Kant: teorija in praksa KANT, Immanuel — RIHA, Rado [prev.): Uber den Gemeinspruch: Das mag in der Theorie richtig sein, taugt aber nicht für die Praxis — O reklu: v teoriji je to morda pravilno, ne velja pa za prakso. Str. 196—229. Sinopsisi. Str, 231—234. ARHEOLOŠKI vestnik. 41. 1990, Saälov zbornik. [Odgovorni urednik Stane Gabrovec. Glavni urednik Dragan Božič]. Ljubljana 1990. 773 str. (vključno 220 si.. 76 tab, 1 pril., fotogr, J. šašla) + 9 pril, + cürr. + spremno gradivo. 24 cm. 1200 izv. ISSN 0570-8966, Vsebina: Vsebina - Contents. [Str. 5—12]. In memoriam [GABROVEC, Stane]: Jaro Šašel (1924—1988). Str. 14—24, vključno fotogr. J. Sašla. Starejša kamena doba = Palaeolithic TÜRK, Ivan — DIRJEC, Janez — SMIDOVNIK, Janez: Divje babe I — poskus uporabe statistične analize množičnih živalskih ostankov v paleolitski arheologiji. II. Razbite dolge mozgove kosti jamskega medveda = Divje babe I — an attcmpt to apply Statistical analysis to the mass an i mal remains in the palaeolithic arhaeology. II. Brokcn-open long narrow bones of cave bear. Str. 25—42, vključno 5 sl., 4 lab. BRODAR, Mitja; Sestavljanje odbitkov iz pal coli t s ki h najdišč Jama v Loži, Ovčja jama in Županov spodmol = Das Zusammenlügen der Abschlage aus den Paläolithstationen Jama v Loži, Ovčja jama und Županov spodmol. Str. 43—48. Železna dobra = Iron age TERŽAN, Biba: Polmesečaste fibule. O kulturnih povezavah med Egejo in Caput Adriae = Die Halbmodfibeln. Über die Kulturverbindungen zwischen der Ägäis und dem Caput Adriae. Str. 49—88, vključno 17, sl. URLEB, Mehlilda: Grad pri Smihelu pod Nanosom. Rezultati zaščitnih izkopavanj - Grad bei Š mibe l unter dem Nanos. Resultate der Schutz-grabuilgen. Str, 89—103, vkijučno 6 sl., 2 tab. -f- 2 pril. GABROVEC, Stane; Grob s čelado s Trbinca pri Mirni = Das Helmgrab von Trbinc bei Mirna. Str. 105—119, vključno 7 sl. GUSTIN, Mitja: Poznolatenska železna čelada iz Ljubljanice = Der spätlaten-zeitliche Eisenhelm aus der Ljubljanica. Str. 121—133, vključno 4 sl. Rimska doba — Roman period STRM ČNIK GULIC, Mira: Podoba antične poselitve med vzhodnim Pohorjem jn Dravo = Ab ris s der antiken Besiedlung zwischen dem Ostteil des Pohorje und der Drava. Str. 135—146, vključno 10 sl, CIGLENECKI, Slavko: K problemu datacije nastanka rimskodobnih višinskih utrdb v jugovzhodnoalpskem prostoru — Zum Datierungsproblem der Entstehung der römerzeitlichen Höhenbefestigungen im Südastalpen-räum. Str. 147—176, vključno 8 sl., 6 tab. + corr. BUORA, Maurizio — CANDUSSIO, Aldo: Fibule tipo Jobst 13 B nel Friuli Ve-nezia Giulia = Fibule vrste 13 B po Jobstu v Furlaniji-Julijski krajini. Str. 177—181, vključno 3 sl. OSMUK, Nada: Obzidje rimske utrdbe Castra v Ajdovščini = Die Ummauerung der römischen Befestigung Castra in Ajdovščina, Str. 183—198, vključno 12 si. -t- 1 pril. BRUKNER, Olga: Rimski nalazi u jugoslovenskoin delu Barbarikuma — Bačka i Bana t — Die römischen Funde im jugoslawischen Teil des Bar-barieums — Bačka und Banat. L1LCIČ, Viklor: Rimski sepulkralni spomenici u Srednjem Povardarju = Roman sepulcliral struclurcs in the Central Vardar Basin. Str. 217—226, vključno 1 sl. C ERM ANO VI č-K UZMA MOVIČ, Aleksandrina: Grobnica jedne ugledne pero-dice u Kolovratu kod Prijepolje — Die Gruft einer angesehenen Familie in Kolovrat bei Prijepolje. Str. 227—234, vključno 3 sL, 2 tab. DOBRUNA-SALIHU, Exhlale: Borova šišarka kao dekorativni motiv scpul-kralne plastike rimskog doba i njezina simbolička tradicija u području Dardanije = Der Kieferzapfen als ein Dekormotiv der sepulkralen Plastik in der römischen Zeit und seine symbolische Tradition im Gebiet von Dardanien. Str. 235—247, vključno 3 tab., 1 pril. BOLTIN-TOME, Elica: Antična kamnita elementa iz Strunjana = Die zwei antiken Steinelementc aus Strun j an, Str. 249—255, vključno 2 tab. + 1 pril. LABUD, Giordano: Societä ed economia: Studi sull'attivitä agraria c com-mercialc deUTstria in etä romana - Društvo i privreda: O pol j oprivredno j i trgovinskoj djelatnosti u Istri u rimsko doba. Str. 257—266, vključno 2 tab. T USEK Ivan: Peti mitrej v Ptuju = Das fünfte Mithräum in Ptuj. Str. 267— 275, vključno 3 sl.. 4 tab. FRELIH, Marko: Bronasta pteriga z upodobitvijo Jupitra-Aniona iz Plešivice pri Adlešičih = Die Bronzepteryx mit Darstellung des Jupiter-Ammon aus Plešivica bei Adlešiči. Str. 277—282, vključno 1 sL, 2 tab. CAMBI, Nenad: »Emonski meščana i vrijeme njegova nastanka — »Der Burger von Emona« und seine Entstehungszeit. Str. 233—296, vključno 7 sl, MATIJAälC, Robert: Gromače kod sela Peruški (Pula), ostaci »fosiliziranog« antičkog pejsaža — 1 »grumazzi« nei pressi del villaggio di Peruäki (Pula), resti dell'antico paesaggio »fossilizzato«. Str. 297-—308, vključno 7 sL ŠERCELJ, Alojz: Zanimive karpološke najdbe v dveh rimskih grobovih v Rabelčji vasi pri Ptuju = Interessante kaipologische Funde in zwei römischen Gräbern in Ptuj (Poctovio). Str. 309—312, vključno 1 iL Pozna rimska doba ~ Late Roman period LEBEN, France — SUBIC, Zorka: Poznoantični kastei Vrh Brsta pri Mart inj Hribu na Logaški planoti = Das Spätantike Kastell Vrh Brsta bei Martin] Hrib auf dem Karstplaleau von Logatcc. Str. 313—354, vključno 1(J sl„ 17 tab. CREMOSNIK, Irma: Rimska utvrdenja u BiH s osobitim osvratom na utvr-denja kasne antike = Die römische Befestigungen in Bosnien und Her zegowina mit besonderer Berücksichtigung der Anlagen der Spätantike. Str. 355—364 + 1 pril. PUS, Ivan: Mareček — višinska postojanka in refugij - Mareček — Höhenan läge und Refugium. Str, 365—373, vključno 6 sl. SAGA DIN, Milan: Novejše antične najdbe na Gorenjskem Neuere antike Funde in Gorenjsko (Oberkrain). Str. 375—3S7, vključno 5 sL, 3 tab. t- 2 pril. JEVREMOV, Blagoj: Pozlačeni čebulasti fibuli iz PetOvione ^ Die zwei vergoldeten Zweibelknopffibein aus Poetuvio, Str. 389—401, vključno 3 s!.p 3 tab. MARL1 SIC, Branko: Se o istrski Kisi (Cissa) in kesenskem škofu (episeoptis Cessensis) =■* Noch einiges über das is irische Cissa und das Kesscnsc he Bistum (Episcopalus Cessensis). Str. 403—429, vključno 14 sL, 5 lab. VALI C, Andrej; Poznoantično najdišče sv. Jakob nad Potočami pri Preddvoru - Der spätantike Fundort Sv. Jakob über Potoče bei Preddvor. Str. 431—438, vključno 7 sL VICIC, Boris: Horizontalna s trat igrati ja poznoantičnega grobišča na Rifniku ~ Die horizontale Stratigraphie der spätantiken Nekropole auf Rifnik. Str. 439—454, vključno 14 sl. SLABE, Marijan: O prstanih iz časa preseljevanja ljudstev ua Slovenskem = Uber die Fingerringe aus der Völkerwanderungszeit in Slowenien. Str. 455—464, vključno 4 si. Zgodnji srednji vek — Early médiéval period PLETERSKI, Andrej: Staroslovansko grobišče na Sandnovi polici v Pred trgu na Radovljici = Die allslavische Nekropole auf der Sandrova polica in Predtrg bei Radovljica. Str. 465—-504, vključno 16 si. KNlFlC, Timotej — 2BONA-TRKMAN, Beatriče: Staroslovansko grobišče pri sv. Urhu v Tolminu = Die alt s lavische Nekropole beim Sv. Urh in Tolmin. Str. 505—520, vključno 3 si., 5 t ab. STIH, Peter: Drobtinice h kroniki Regina iz Prüm a kot viru za zgodovino Slovencev v zgodnjem srednjem veku = Anmerkungen zur Chronik des Regino aus Prüm als Quelle für die Geschichte der Slowenen in Friih-mittelalter. Str. 521—529. Topografija DULAR, Janez — KRIŽ, Borut: Železnodobno naselje in grobišče v Brezjah pri Trebelnem = Die eisenzeitliche Siedlung und Nekropole in Brezje bei Trebelno. Str. 531—556, vključno 16 si. + 1 pril. MI K L CURK, Iva: Prostorska ureditev grobišč rimskega Ptuja = Die Raumgestaltung der Nekropolen des römischen Ptuj. Str. 557—575, vključno 2 si. Epi grafika — Epigraphy PAPAZOCLU, Fanula: Les Pontii à Stobi = Pontiji u Stobima. Str. 577—584, vključno 2 tab. DUŠA NI C, Slobodan: The légions and the fiscal estâtes in Moesïa Superior: some epigraphical notes — Legije i fiskalni posedi u Gornjoj Meziji: epigrafske beleške. Str. 585—596, vključno I si. FERRI, Nascr: Se viri August aies i Augustales liber tinskoga po ri jelka o Gornjoj Meziji = Seviri Augustales und Augustales übertinischer Herkunlt in Obermösien. Str. 597—606, vključno 1 si. PAROV Ič-PE SI KAN, Maja: Novi spomenik Jupiter a Melana iz Ulpijane = Neues Denkmal des Jupiter Melanus a lis Ulpiana. Str. 607—615, vključno 2 si. BULAT, Mirko: Zanimljivi dvostruki natpis iz Osijeka = Interessante Dopelinschrift aus Osijek. Str. 617—622, vključno I si DAUTOVA-RUÈEVLJAN, Velika: Novi nalazi ep igralski h spomenika iz Srema = Neue Funde epigraphischer Denkmäler aus S rem. Str. 623—629, vključno 2 tab. MIRKOVIC, Miroslava; Sirmium et l'armée romaine = Sirmium i rimska vojska. Str. 631—641, vključno 2 si, DU SA NI C, Milena: Novi miljokaz iz okoline Sir mi j uma = A new mile s tone from the vicinity of Sirmium. Str. 643—647, vključno 2 sL KOLS E K, Vera: Karakalin miljnik iz Celja — Ca racal la Meilenstein aus Celje. Str. 649—652, vključno î si. RAUN IG, Branka: Nova interpretacija dva odlomka epigrafske urne japod-skog oblika iz Golubiča kod Bihača = Neue Interpretation zweier Fragmente der epi graphischen Urne japodischer Form, endeckt in Golubič bei Bihač. Str. 653—661, vključno 3 si. KOKOLE, Stanko: CiriacO d'Antona v Dubrovniku: renesančna epigrafika, arheologija in obujanje antike v humanističnem Okolju mestne državice sredi petnajstega stoletja = Cyriacus of Antona in Dubrovnik: renaissance epigraphy, archaeology and the revival of antiquity in the context of the mid fifteenth century »civic human ism «. Str. 663—697, vključno 7 sL BOJA NO V SKI j Ivo; Legio VIII Augusta u Dalmaciji — Legio VIII Augusta in Dalmalien. Str, 699—712, vključno 2 tab. FAD 10, Ivo: Arruntii u Asseriji = Die Arruntier in Asseria. Str. 713—724, vključno 2 si., 2 tab. ZANINOVIČ, Marin: Liberov hram u Polačama na otoku Mljetu = Tempe 1 des Liber Pater in Polače auf der Insel Mljet. Str. 725—732, vključno 3 sL Numizmatika = Numismatics MIRNIK, Ivan: Rimski novac iz pečine Hrvatske = Roman coins from caves in Croatia. Str. 733—739. Diskusija — Discussion [MlKL CURK, Iva]: Sigrid Mratschek: Fragment eines Acobechers aus Nau-portus, Arh. vest. 38, J987, Str. 741—744. Knjižne ocene in prikazi = Book reviews. Str. 745—772. [BOŽIČ, Dragan]: Kratice jugoslovanskih epigrafskih korpusov =" Abbreviations of the Yugoslav epi graphic corpora. Str. 773. VIRI za zgodovino Slovencev 12. Fcido Gestrin, Darja Mihelič: Tržaški pomorski promet 1759/1760, Ljubljana 1990. 227 str, 24 cm. 700 iz v. ISBN S6-7131-036.1. MONUMENTA ar tis musicae Sloveniae XVI. Jacobus Gallus: Opus musicum IV/3: Harmoniae quinque vocum. Trans k ribi ral in revidiral Edo Skulj. Ljubljana 1990, 151 str. 29 cm. 1000 izv. ISBN 86-7131-030-fl. MONUMENTA artis musicae Sloveniae XVII. Jacobus Gallus: Opus musicum IV/4: Harmoniae quatuor vocum, Psalmi omnibus sanctis triumphales. Transkribiral in revidiral Edo Skulj. Ljubljana 1990, 237 str. 29cm. 1000 izv, ISBN 86-7131-039-6. PUBLIKACIJE II. RAZREDA ZA FILOLOSKE IN LITERARNE VEDE RAZPRAVE XIII, Ljubljana 1990. 291 str.: ilustr., [2] pril. 24.cm. 800 izv. ISSN 0560-2920. Vsebina: LOGAR, Tine: Fran Ramovš — zgodovinar in dialektolog slovenskega jezika. Str. 5—12. JAKOPIN, Franc: Fran Ramovš kot imenoslovec = Fran Ramovš as onoma-stic researcher. Str. 13—20, COP, Bojan: Indouralica XVII; (Quelques réflexions sur le vocalisme indoeuropéen) = Indouralica XVII: (Nekaj razmišljanj o nastanku in razvoju ievr. prajezičnega vokalizma). Str. 21—46. STANONIK, Janez: Slovansko koryto: Etimološka študija = Slavic koryto: An ethymological study. Str. 47—55. FURLAN, Metka: P rai de. fonemska sekvenca *Hu v hetitščini — Die uridg. phonematische Seguenz *Hu in der hethitischen Sprache. Str. 57—72. our ancestors in the early middle ages: Reflections on archeology, Str, 39—46. SIVIC-DULAR, Alenka: Poimenovanje za »Filix* v slovanskih jezikih = Die Benennung fiir »Farn kraut« in slawischcn Sprachen. Str. 73—97. TOPORIŠIČ, Jože: Glagolski oblikotvorni naglas meščanskega govora = Verbal morphological accent in the Mostec dialect. Str. 99—107. KRAV AR, Miroslav: August Music kao slovenist = August Music als Slovenist. Str. 109—115. ORESNIK, Janez: Main vs. subordinate clauses: simple or complex? — Glavni stavki v primerjavi z odvisniki: preprosti ali zapleteni?. Str. 117—127. S V ANE, Gunnar: StarortOrdijske pOSiidjenice u ruskom jeziku — Die alt-nordiseher Lehnwdrter i m RuSsischen, Str. 129—141. DULAR, Janez: O slogovnih razsežnostih tonemskega naglaševanja v slovenščini = StyliseUc dimensions of the Slovene tonemics. Str. 143—151. SKUBTC, Mitja: Skladenjski kalki romanskega izvora v zahodnih slovenskih govorih = Calchi sintattici di origine romanza nello sloveno occidentale. Str. 153—161. MERŠE, Majda: Jezikovne spremembe v Trubarjevih prevodih Nove zaveze = Linguistic changes in Trubar's translations of the New Testament. Sir. 163—179. STAN ONI K, Marija: Jezik in slovstvena folklora (v interdisciplinarni luči) = = Language and literary folklore (An interdisciplinary approach). Str. 181—202. ZORKO, Zinka: Ruški govor - The Ruše dialect. Str. 203—211. BEN EDI K, Francka: Poimenovanje gozda in refleksni & v besedi sneg v slovenskih govorih — The words for gozd (forest) and Č reflexes in sneg (snow) in different Slovene dialects. Str. 213—220 + [2] p ril, ABRAM, Lučka: Govori Boršta pri Trstu in bližnje okolice — Dialects of Borit and Surroundings. Str, 221—240, HORVAT, Sonja: Glasoslovje severovzhodnih notranjskih govorov =■ The phonemic of the north-eastern Notranjsko dialects. Str. 241—255. SMOLE, Vera: Govor vasi Sentrupert in okolice = The dialects of Sentmpert and neighbouring villages. Str. 257—273. NATRNIK, Vlado: Povedana členitev EL brižinskega besedila = Clenenie II Frejzingenskogo otryvka v vyskazyvanija [cir.]. Str. 275—282. [BIZJAK, ZvonkoJ: Bibliografija Frana Ramovša (ponatis iz SR III, 1950 z dodatkom od 1951—1954). Str. 2S3—291. TRAD1TIONES 19. Zbornik Inštituta za slovensko narodopisje. Ljubljana 1990. 309 str. (vključno 25 si.) + [2J pril. 24 cm. 1000 izv. ISSN 0352-0447. Vsebina: Vsebina. Str. [5] Samoniklo5t ljudske kulture Slovencev — Nat ura cultus papillaris Slovenarum propria et srn. [CEVC, Tone]: Urednikova beseda. Str. 7—8. GAMS, Ivan: Slovenija na stičišču srednje, južne in jugovzhodne Evrope = — Slovenia at the juncture of Central, Southern and Southeastern Europe. Str. 9—16. GABROVEC, Stane: Prazgodovinska podoba Slovenije: O kontinuiteti naseljevanja slovenskega prostora — The prehistoric picture of Slovenia: On the continuity of settlement in the Slovene territory. Str. 17—32, [1] pril, CIGLENECKI, Slavko: Poselitvena podoba ob zatonu antike = Besiedlungsbild am Endc der Antike. Str. 33—38, [1] pril. PLETERSKI, Andrej: Vprašanje kulture naših prednikov v zgodnjem srednjem veku: Arheološko razmišljanje — The question of the culture of NOVAK, Vilko: Prostorska in kulturno genetska povezanost slovenske ljudske kulture t Evropo Räumliche und kultur-genetische Verbundenheit der slowenischen Volkskultur mit Europa, Str. 47—52. CE VC, Tone: H genezi kmečke hiše na Slovenskem - The contribution to the genesis of the farm house in Slovenia. Str. 53—76, vključno 17 si. VILFAN, Sergij: Pravna etnologija Slovencev v luči in senci družbene zgodovine - Die rechtliche Volkskunde bei den Slowenen im Licht und Schatten der Sozialge schichte. Str. 77—88. VODUSEK, Valens: Pentatonika — izhodišče razvoja slovenske ljudske glasbe Die Pen lato nik als Ausgangspunkt der Entwicklung slowenischer Volksmusik. Str. 89—98. STRAJNAR, Julijan: Slovenska ljudska glasba = La musica popolare slovena. Str. 99—1Û6Ï vključno 2 si. RAMOVŠ, Mirko: Mazurka kot slovenski ljudski ples — Mazurka as a Slovene folk danee. Str, 107—124. SMOL T K, Marijan: Ljudske oblike vernosti pri Slovencih = Volks formen der Gläubigkeit bei den Slowenen. Str. 125—132, TRST EN J AK, Anton: Vplivi kulturnozgodovinskih razmer na oblikovanje značaja Slovencev — Kulturhistorische Einflüsse auf die Gestaltung des slowenischen Charakters. Str. 133—144, Razprave — DisSertütiones SUPPAN, Wolf gang: Biologische Voraussetzungen und Grenzen kultureller Traditionsbildung — Biološki pogoji in omejitve pri nastajanju kulturne tradicije. Str. 145—156. BIELAWSK1, Ludwik: Rhythm systems in the Baltic area = Ritmični sistemi v Pribaltiku. Str. 146—162, PETROVIČ, Radinila: Narodna muzika Sumadije (U spornen dr. Valensa Vodu ška) = Ljudska glasba Éumadije. Str. 163—168. STRAJNAR, Julij an: Mitološke prvine v slovenski ljudski pesmi = Quelques Éléments mythologiques dans la chanson traditionelle Slovène. Str. 169— 176. OMERZEL-TERLEP, Mira: Oprekelj na slovenskem etničnem ozemlju = Das Hackbrett in Slowenien. Str. 177—210, vključno 4 si. FIKFAK, Jurij: Zgodbe o meji — Die Geschichten über die Grenze. Str. 211— 226. RAVNIK, Moj ca i Vprašanja o socialni kulturi v Slovenski Istri = Questions on social culture in Slovene Istria. Str. 227—232. Iz zgodovine naše znanosti — Historica varia TERSEGLAV, Marko: Ustno slovstvo in folklori s tika kot predmeta univerzitetnega študija ■= Volks literatur als Vorlesungs gegenständ an der Universität. Str. 233—260. KROPE J, Monika: K poznavanju Strckljeve etnološke usmeritve - Zu Strt keljs ethnologischer Orientierung. Str. 261—268. Gradivo = Materialia ŽUPANČIČ, Matej: Kamnita okrogla hiška pri Brezovici v Istri (poročilo dr. L. K. Mose rja iz 1. 1890) — Una »ca sita« presso Brezovica nellTstria setten-trionale. Str. 269—274, vključno 2 si. Zapiski = Miscettanea LUT H AR, O to: Biografija, nov metodološki princip?. Str. 275—279. Knjižna poročita in ocene — De novis iiferis relut toneš et iudica. Str. 281—309. Sodelavci tega zbornika. Str, 311. KORESPONDENCE pomembnih Slovencev 10. Korespondenca med Franom Ramovšem in Aleksandrom Beličem, [Uvodno študijo in opombe napisal Janez Rotar]. Ljubljana 1990. 167 str. 24cm. 1000 izv. ISBN 36-7131-017-5. METEOROLOŠKI terminološki slovar. [Glavna urednika Zdravko Pet ko vse k in Zvonka Leder], Ljubljana 1990. 125 str. 24 cm, 2000 izv, ISBN 86-7131-04C-X, PUBLIKACIJE IV. RAZREDA ZA NARAVOSLOVNE VEDE RAZPRAVE XXXI. Maycrjev zbornik, [Uredil Mitja Zupančič; glavni urednik Mariu Pleničar]. Ljubljana 1990. 418 str. (vključno 97 si, 10 tabel} 24 cm, 1000 izv. ISSN 0352-5090. Vsebina: [ZUPANČIČ, Mitja]: Predgovor — Vorvort. Str. 3—4. [ZUPANČIČ, Mitja]: Akademik Ernest Mayer, človek, znanstvenik, pedagog (Ob 70. življenjskem jubileju). Str. 5—9. BJELCIC, Željka: Zur Kenntnis der südöstlichen Areal grenze einiger Crucife-ren im Bereiche von Jugoslawien Prispevek k poznavanju jugovzhodne meje areala nekaterih križnic na območju Jugoslavije. Str. 11—21, vključno 2 si, BOŽA, Pal: Neue Taxa der Gattung Gtycyrrhiza L. (Fabaceae) in Jugoslawien = Novi ta k s on i rodu Gtycyrrhiza L. (Fabaceae) v Jugoslaviji. Str. 23—36, vključno 8 si. FRANZ, Wilfried Robert — KOSCH. Michel — LEUTE, Gerfried Morand: Zur Flora und Vegetation der Kapuziner- und Schlangeninsel im Wörthersee (Kärnten, Österreich) = Flora in vegetacija dveh otokov (Kapuzincr-in Schlangeninsel) v Vrbskcm jezeru (Koroška, Avstrija). Str. 37—76, vključno 11 si. GODICL, Ljerka: Panonski in drugi vzhodni vplivi v flori Slovenije = Pan nonisehe und andere östliche Einflüsse in der Flora Sloweniens. Str. 77— 87. ILIJAN1C, Ljudevit: Paspalum Di la tat um Poiret, eine neue Adventivpflanze in der Flora Kroatiens = Paspalum Dilatatum Poiret, nova adventivna vrsta v flori Hrvaške. Str. 89—96, vključno 2 si. KRASNIQI, Feriz — HUNDOSI, Beqir — PAJAZITAJ, Qazim: A short contribution to the flora of Kosovo = Kratek prispevek k flori Kosova. Str. 97—104. KUZMANOV, Bogdan A. - GEORGiJEVA, Štefka B.: Cytotaxonomy of Bulgarian Centaurea Species = Citotaksonomija bolgarskih vrst genusa Centaurea. Str. 105—125, vključno 3 si, LANDOLT, Elias: Ueber zwei seit kurzer Zeit in Europa neu beobachtete Lemna- Arten — O dveh pred kratkim V Evropi novo ugotovljenih vrstah genusa Lemna. Str. 127—135, vključno 2 si, MARKOVI C, Ljerka: Die Ruderalflora in Dörfern der Dakovština — Ruderal-na flora v vaseh Bakovštine. Str. 137—152, vključno 1 si. MARTINI, Fabrizio — POLDINI, Livio: Beitrag zur Floristik des nordadriati-schen Küstenlandes = Prispevek k floristik i severnojadranskega Pri-morja. Str. 153—167. MATEVSKT, Vlado — MICEVSKI, Kiril — SEKOVSKI, Živko: Thymus ka-radzicensis Matevski & Micevski spec. nov. in der Flora von Makedonien = Thymus karadzicensis Matevski & Micevski spec. nov. v flori Makedonije. Str. 169—178, vključno 4 si., 1 tab. M1CEVSKI, Kiril: Ein neues Bupleurum (Umbelliferae) aus Makedonien — Bupleurum mayeri Mieevski spec. nov. = Nova vrsta Bitbpleurum (Umbelliferae) v Makedoniji — Bupleurum mayeri Mieevski spec. nov. Str, 179—183, vključno 1 si. NIKETIC, Marjan — DIKLIC, Nikola: Potcmilla mollis Pančič — some morphological — chorologieal features and its systematic value = Potenlilta mollis Pančič — nekaj morlološko-horoloških oblik in njena sistematska vrednost. Str. 185—199, vključno 5 si., 1 tab. PH1TOS, D. — KAMARI, G,: Gymnospermium altaicum subsp. odessanum (Berberidaceae) — an unusual geographical distribution = Gymnospermium altaicum subsp, odessanum (Berberidaceae) — nenavadna geografska razširjenost, Str. 201—207, vključno 2 si, PIGNATTI WIKÜS, Erika — PlGNATTI, Sandro — TARTAGLINI, Nicoletta: Zur Gliederung des Rhododendro-Vaccinion in den südlichen Ostalpen = Členitev podzveze Rhododendro-Vaccinion v jugovzhodnih Alpah. Str. 209— 235, vključno 4 si., 3 tab. PULEVIC, Vukič: Ernest Mayer und Montenegro — Ernest Maver in Črna Gora. Str. 237—245. RADIČ, Jure: Contribution to the knowledge of reproductive pecularity of genus Allium L. in the area Podbiokovije - Prispevek k poznavanju re-prod u k ti vnih posebnosti genusa Allium L. na območju Podbiokovlja, Str. 247—269, vključno 9 si. RAVNIK, Vlado: Rod Nigritella L. C. Richard v jugovzhodnih apneniških Alpah = Die Gattung Nigritella L. C. Richard in den südöstlichen Kalkalpen. Str. 271—290, vključno 13 si. SAUER, Wilhelm — GEBERT, Samuel — CHU-KUN. Chen — U, Hen: Beitrag zur Kentnnis chinesischer Pcdicularis — Arien (Scrophulariaceae) ~ Prispevek k poznavanju kitajskih vrst genusa Pedicular is (Scrophula-riaceae). Str. 291—316. vključno 8 si., 1 tab. STEVANOVIC, Vladimir B. — NIKETIC, Marjan: Viola Dukadjinica W. Becker &. Košanin, a new species o[ the Yugoslav flora = Viola Dukadjinica W, Becker & Košanin, nova vrsta v flori Jugoslavije, Str. 317—326, vključno 3 si, STRGA R, Vinko; Was ist eigentlich Salix Baby Ion tea in Slowenien und seinen Nachbarländern = Kaj je pravzaprav Salix Babylonica v Sloveniji in sosednjih deželah, Str. 327—346, SU STAR, France: Horološka in taksonomska problematika kompleksa Bra-chy podium Pinna t um na območju severne in vzhodne Slovenije = Zur Chronologie (!) und Taxonomic des Brachypodtum Pinnatum- Kompleks im nördlichen und ästliehen Bereiche Sloweniens. Str. 347—357, vključno 6 sl. TRI NAJ STIC, Ivo: Ad floram Jugoslav iae notuale taxonomico-nomenclatoricae et chorologicae = Taxonomsko-nomenklatura in horološke beležke za Iloro Jugoslavije. Str. 359—373, vključno 4 sl. TRPIN, Darinka: Alyssum Montanum — kompleks na jugovzhodnem obrobju Alp = Alyssum Montanum- Kompleks im südöstlichen Alpen ran d. Str. 375—390. vključno 6 sl„ 2 lab. VASIC, Olga: Ambrosia Trifida L. 1753 (Asteraceae)- new adventive plant in Slovenia (Yugoslavia) — Ambrosia Trifida L, 1753 (Asteraceae) — nova adventivna vrsta v Sloveniji (Yugoslavia). Str. 391—396, vključno 1 sl. VOLIOTIS, Dimi tri os: Silene bttpleuroides L, subsp. ganiatsasiana (Caryo-phyllaceae), a new campion of Greek flora - Silene bttpleuroides L. subsp, ganiatsasiana (Caryophyllaceae), novi takson v flori Grčije. Str. 397—413, vključno 4 sl„ 2 tab. DELA 28, Biološki inštitut Jovana Hadžija 9. Janez Matjašič: Monography of the Family Scutariellidae (Turbellaria, Tem nocephal idea). Ljubljana 1990. 166 str. (vključno 29 tiibel, 39 si.) 24 cm. 800 izv. ISBN 86-7131 034^5. GEOGRAFSKI zbornik XXX. 1990. [Uredila Ivan Gams in Drago MezeJ. Ljubljana 1990. 247 str. (vključno 43 sl„ 62 tab,, 20 kart) + [5] pril. 24 cm. 1000 izv. ISSN 03734498. Vsebina: GABROVEC, Matej: Pomen reliefa za geografsko podobo Polhograjskega hribovja = Significance for geographical aspect of the Polhov Gradec Mountains. Str. 5—68, vključno 28 s L, 25 tab. BAT, Marjan: Vpliv fizičnogeografskih dejavnikov na rabo tal (na primeru treh krajev v predalpskem hribovju Slovenije = Influence of physico-geographie factors on land use (investigated on three locations in the subalpine mountains in Slovenia, Str. 69—128, vključno 15 si., 6 tab, VRISER, Igor; Ekonom skogeograf ska regionalizacija Republike Slovenije (na podlagi vplivnih območij centralnih naselij in dejavnostne sestave prebivalstva) «= The economic-geographical regionalization of the Republic of Slovenia (on basis of influence areas of central places and on the activity strukture of employees). Str. 129—147, vključno 20 kart, 31 tab- + [5] pril, PUBLIKACIJE VI. RAZREDA ZA MEDICINSKE VEDE POŠKODBE glave in vratu. Zbornik referatov na simpoziju Poškodbe glave in vratu. Slovenj Gradec 11. in 12. oktobra. [Uredil Vinko Kambič], Ljubljana 1990, 550 str.: ilustr. 24 cm. 1220 izv. ISBN 86-7131-041-8. Vsebina: Vsebina - Contents. Str. 5—12. MILČINSKI, Janez.: Prijazna misel za zbornik in simpozij - Best wishes for the symposium and the published Proceedings. Str. 13, NOVAK, Franc: Knjigi na pot = Accompanying words. Str. 14—15. KAMBIČ, Vinko: Predgovor = Preface. Str. 16—18. Okrogla miza: Epidemiologija poškodb glave, vratu in vratnega dela hrbtenice — Epidemiology of head, neck and cervical spine trauma. Moderator: Ivo Jelčic. JELČIČ, Ivo: Ozljede glave i vratne kralješnice u prometnim nesrečama na cestama = Injuries to the head and cervical spine sustained in road crashes. Str. 21—61. MODIC, Samo: Raven in dinamika pogostnosti hospitalizacij zaradi poškodb glave in hrbtenice = Level and dynamics of hospitalization frequency due to head and spine injuries. Str. 63—72. Okrogla miza: Poškodbe centralnega živčnega sistema = Central nervous system trauma. Moderator: Vinko Dolenc. DOLENC, Vinko: Uvodna misel = Introduction 38. Str. 75—76. LIPOVšEK, Matej: Kirurško zdravljenje kraniocerebralnih poškodb = Surgical menagement of head injuries. Str. 77—92. SI MU NOVIC, Vladimir J. — DELETIS, Vedran: Neurofiziološki monitoring komatoznih pacijenala - Neurophysiological monitoring of coma toes pa tients. Str. 93—97. Okrogla miza: Poškodbe vratne hrbtenice — Cervical spine trauma. Moderator: Vjekoslav Nankovic. NANKOVIC, Vjekoslav: Oïl jede vratne kraljeinice — uvodne rijcči = Cervical spine trauma — Introduction. Str. 101. NANKOVIC, Vjekoslav — VNUK, Valent: Prva pomoč, transportna imobilizacija i transport kod ozljeda vratne kraijeinice — Emergency medical care, immobilization and transportation of patient with cervical spine injuries. Str. 103—106. HRAN I LOVI C, Boris: Ozljede vratne kralj ešni ce i politrauma - Cervical spine injuries in polytrauma patients. Sir. 107—112. NANKOVIC, Vjekoslav — VRABL, Miran: Biomehanika ozljeda vratne kraijeinice =■ Biomechanics of cervical spine injuries. Str, 113—117, NANKOVIC, Vjekoslav — BULJAT, Gojko: LijeČenje ozljeda vralne kraijeinice ™ Treatment of cervical spine injuries. Str. 119—133. CAVKA, Krešimir; Radiološka diagnostika Ozljeda vratne kraljCŠnice = Radiographic diagnostics of cervical spine injuries. Str. 135—152. MRINJEK, Ivanka — SNUR, Ivana — RANIC, Vladimir: Intenzivna terapija i problemi anestezije kod ozljeda vratne kralješnice = Critical care and anaesthetic problems of patients with cervical spine injuries. Str. 153— 162. RUSZKOWSKI, Ivo — MUFTIC, Osman — LABAR, Josip — STRI NOVIC, Davor: Biomehanički pristup ozljedama vratne kraijeinice ' Biomecha-nical approach to the injuries of the cervical spine. Str. 163—171. Okrogla miza: Poškodbe vratu — grlo, Irelo in mehki deti - Laryngeal, pharyngeal and neck soi t tissue trauma. Moderator: Vinko Kainbič. KAMBIC, Vinko: Akutne poškodbe grla = Acute laryngeal trauma. Str. 175— 183. K OVAC EVI C, Miljenko — MILOHANIC, Severin — SE PIC, Anton — MANE-STAR, Darko: Po vred e mekih dijeiova vrata (žile, živci, mišici, koža) =* = Injuries of sink, musics and vessels of the neck, Str, 185—190, KREJOVIC, Borivoje: Lečenje hroničnih posledica povreda grla — The treatment for chronic effects of the larynx injuries. Str. 191—196. OREL, Janez: Poškodbe sapnika in požiralnika v vratu - Cervical tracheal and oesophageal injuries. Str. 197—205. PETRIC, Vlado — BEDEKOVIC, Vladimir — TROTIC, Robert: Ozljede ždri-jela — hitna medicinska pomoč, transport i konačna opskrha — Pharynx injuries — first aid, transport and treatment. Str, 207—211. RADONJIC, Danilo — MIJATOVIC, Mi j at: Problem akutne respira tome insu-ficijencije kod povredc glave 1 vrata = The problem of acute respiratory insufficiency in head and neck injury. Str. 213—217. Okrogla miza: Poškodbe temporalne kosti in baze lobanje — Fractures of the temporal bone and the base of the skull. Moderator: Ivo Padovan. PADOVAN, Ivo: Frakture temporalne kosti i baze 1 uhan je — Fractures of the temporal bone and the base of the skull. Str. 221—233. RADULOVIč, Radomir — KREJOVIC, Borivoje — DORDEVIC, Momčilo — BANKOVIC, Snežana; Traumatske lezije facijalnog živca kot fraktura temporalne kosti = Traumatic lesions of the facial nerve in the fractures of the temporal bone. Str. 235—240. Okrogla miza: Poškodbe nosu, obnosnih votlin in čelno-sitkinega predeta «= Nošd and jronto-ethmoid region trauma, Moderator: Miha Zargi. 2ARGI, Miha — PODBOJ, Jernej: Frontoetmoidne poškodbe Fronto-ethmoidal injuries. Str. 243—249. ČERK, Tomaž — K REG AR, Tomaž — KADIVEC, Maksimilijan: Racionalna nevroradioloSka diagnostika pri poškodbah možgan = Rational neuroradiologie study of brain injuries. Str. 251—268. PODBOJ, Jernej — ŽARGI, Miha: Korekcije deformacij po poškodbah nosu in frontoetmoidnega področja — Correction of posttraumatic deformities of the nose and frontoethomoidal region. Str. 269—273. STOJIČIČ, Gojko — DORDEVIC, Miroslav — STANKOVIC, Predrag: Opera tivne metode kod povreda frontalnih sinusa = Surgical methods in frontal sinuses injuries, Str, 275—251. SUBOTIČ, Radovan — MLADINA, Ranko: Ozljede nosa (sa osebi I im os v rtom na patogenezu post trauma t skih deformacija) — Nasal trauma (with the particular reference upon the pathogenesis of posttraumatic deformities). Str. 283—292. Okrogla miza: PoSkodbe očesne votline in zrkla = Obrit and eyeball trauma. Moderator: Dobroslav Cvet kovic, CVETKO VIČ, Dobroslav; Povreda oka i gkiukom = Ocular injuries and glaucoma. Str. 295—299. KOL AR, Gorazd: Tope poškodbe očesa = Blunt injuries of the eye. Str. 301 do 304. LATI MO VIČ, Slobodan ka — DŽINIČ, Miroslav — LJESEVIČ, Ljiljana: Povreda oka i ka tara k ta = Ocular trauma and cataract. Str, 305—312. MISITA, Vasilije: Trauma oka i ablacija retine = Ocular trauma and retinal detachment. Str. 313—320. PETROVIČ, Zoran: Perfora tivne povrede oka prouzrokovane ne magnetni m Stranim teli ma — Perforative injuries of the eye with nonmagnetic foreign bodies. Sir. 321—328. Okrogla miza: Poškodba čeljusti in ustne votline =■ Maxillo-facial and oral cavity trauma. Moderator: Marijo Bagatin. BAGAT1N, Marijo: Ozljede mekîh tkiva i kos ti ju lica = Injuries of soft tissues of face and facial bones. Str. 331—343. ALJINOVIČ-RATKOVIC, Na ranča — UGLESIC, Vedran — VIRAG, Mišo: Mali informacijski sustav za maksilofacijalnu traumatologiju -- A small computer database for maxillofacial traumatology. Str. 345—358. CVET1NOVIČ, Miomir — JOVIČ, Nebojša: Prelom donje viïice — Fractures of the mandible. Str. 359—376. RISTIC, Jovan: Komplikacije povreda lica i čeljusti - Complications of facial injuries. Str. 377—396, SJEROBABIN, Ivan: Prelomi gornje vilice = Fractures of the maxilla, Str. 397—410. 2.AJDELAj Zvone: Poškodbe stranskega predela srednje tretjine obraza — zlomi ličnice = Traumatology of the lateral midface — fractures of the zygoma. Str. 411—421. Okrogla tniza: Rehabilitacija bolnikov z nevrološkimi okvarami po poškodbi hrbtenice = Rehabilitation of the patients with spine posttraumatic neurological deficit. Moderator: Raj ko Turk. TURK, Raj ko: Uvodna beseda o rehabilitaciji paraplegikov = Introductory word on rehabilitation of paraplegics. Str. 425—431. DEMŠAR, Aleš: Rehabilitacijska nega akutnega spinalnega bolnika = Rehabilitation care of the patient with acute spinal injury. Str. 433—438. IIOMAN, Gregor: Urološka rehabilitacija pri bolnikih s poškodbo hrbtenice — Urologie rehabilitation in spinal cord injury patients. Str. 439—443. PERŠAK, Ivan: Pomen in vloga organiziranosti paraplegikov v Sloveniji = Importance and role of organization of paraplegics in Slovenia. Str. 445—448. LAVRIN, Rajmond: Ortopedski in sanitarni pripomočki pri paraplegikih Orthopaedic and sanitary aids used by paraplegics, Str. 449—453. Okrogla miza: Rehabilitacija bolnikov s kraniocerebralnimi poškodbami — Rehabilitation of patients with craniocerebral trauma. Moderator; Majda Kurinčič-Tomšič. KURI NČIC-TOMŠIt> Majda: Rehabilitacija oseb po kraniocerebra!ni travmi — Rehabilitation of patients with craniocerebral trauma. Str. 457—465. PIRN AT, Brigita: Socialno delo pri rehabilitaciji oseb po poškodbi glave = Social work in the rehabilitation of head-injured persons. Str, 467'—471. RA DO NJI ČM1 HO LIC, Vesna: Pomen in možnosti psihološke obravnave za rehabilitacijo oseb, ki so utrpele travmatsko poškodbo glave = Meaning and possibility of psychological treatment for rehabilitation after head injury. Str. 473^180. Okrogla miza: Obravnavanje bolnikov s poškodbami glave, vratu in hrbtenice v splošni bolnici - Treatment of the patients with head, neck and spine trauma in general hospital. Moderator: Drago Ptešivčmk. PLEŠI VČNIK, Drago: Poškodbe glave, vratu, hrbtenice in uposobljenost Splošnih bolnišnic za medicinske posege = Injuries of head, neck and Spine and the capacities of general hospitals for medical interventions. Str. 433—486, CIGLER, Marija: Maksilofacialne poškodbe v obdobju 1987—1989, zdravljene v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec = Treatment of maxillofacial injuries in period from 1987 to 1989 in General hospital in Slovenj Gradec. Str. 487—492. KUTNlK, Ferdo: Možnosti oskrbe kraniocerebralnih poškodb v manjši bolnišnici — A small hospital: the management of craniocerebral injuries. Str. 493—499. URSIC, Branko: Obravnava bolnikov s poškodbami ORL področja v splošnih bolnišnicah — ENT-traumatologic care in regional hospitals. Str. 501—503. VRABL, Miran: Oskrba poškodb vratne hrbtenice v splošni bolnišnici = The therapy of cervical spine trauma in general hospital. Str, 505—509. Okrogla miza: Vloga zdravnika splošne medicine pri poškodbah glave, vratu in hrbtenice = General praetioner a m ti patient with head, neck and spine trauma. Moderator: France Urlep. URLEP, France: Zdravnik splošne medicine v izrednih razmerah = General practitioner in urgent conditions. Str. 513—520. LU KANOVI C, Ka milo: Vloga zdravnika splošne medicine pri obravnavi poškodb glave, vratu in hrbteniec v vojni = The role of general practitioner in treatment of injuries of head, neck and spine in war, Str. 521—530. 2MAVC, Andrej — HAUPTFELD, Marko: Nujna medicinska pomoč splošnega zdravnika pri poškodbah glave, vratu in hrbtenice v prometu. Pregled štiriletnega dela urgent ne službe v Celju — First medical aid by general practitioner at traffic injuries of head, neck and spine. A review of four years data in emergency medical service in Celje. Str, 531—542. ŽUNTER, Tone: Vloga zdravnika Splošne medicine pri obravnavi poškodb glave, vratu in hrbtenice pri nesrečah v gorah = A general practitioner's role in dealing with head, neck and spine injuries in case of acceden t s in the mountains. Str. 543—547. Avtorsko kazalo = Authors index. Str. 549—550. KOPKODUKClJSkh PUBLIKACIJE SLOVENSKI pravopis 1. Pravila. [Uredniški odbor: Jože Toporišič... ct al.]. Ljubljana 1990, 241 str. 24 cm. ISBN 86-34l-0947-X. IZBOR PUBLIKACIJ ZRC DVE domovini. Razprave o izseljenstvu. [Uredniški odbor: Ferdo Gcstrin (odgovorni urednik), Andrej Vovko (glavni urednik)... et at]. Ljubljana 1990. 415, [20] str. 21 cm. 350 izv. ISSN 0353-6777. Vsebina: Kazalo = Contents. Str. 3—6. VOVKO, Andrej: Zborniku na pot = Foreword. Str. 7™ 10. CEBULJ-SAJKO, Breda: Preteklo in sedanje delovanje Inštituta za slovensko izseljenstvo = The past and the present activity of the Institute for Slovene emigration research. Str. 11—32. Razprave in članki — Treatises and articles CESTRlN, Ferdo: Zgodovinske primerjave — Historical comparisons. Str. 33—41. VALENČIČ, Vlado: Izseljevanje Slovencev v tujino do druge svetovne vojne = Emigration of Slovenes to foreign countries up to World War II. Str. 43—82. CESAR-NEDZBALA, Polonca: Rajska dolina = The valley of Eden. Str. 83—106. KOLAR, Bogdan: Družba svetega Rafaela do ustanovitve ljubljanske podružnice = The society of St. Rafael up to the foundation of the Ljubljana branch. Str. 107—119. VOVKO, Andrej: Udje družbe sv. Mohorja v ZDA do leta 1900 = Membership in Družba sv. Mohorja (The society of St. Hermagoras) in the United States to the year 1900. Str. 121—135, KLEMENČIC, Matjaž — EMERS1C, Darja: Ideja in poskusi izgradnje slovenskega narodnega doma na St. Clairu v Clevelandu = The idea and attempts of building Slovenian national home on St. Clair Avenue in Cleveland. Str. 137—159. KODRIC, Majda; Nekateri pristopi k problematiki druge generacije v okviru raziskovanja priseljenstva v ZDA — Immigration research in the USA — some approaches to the problems of the second generation. Str. 16Η177. DRNOVŠEK, Marjan: Delovanje Toma Brejca v Franciji v letih 1936—39 = L'activité de Tomo Brejc parmi les immigrants d'origine Slovène en France en 1936—39. Str. 179—204. LENCEK, Rado L,: problems and perspectives of ethnic identification: withering away or reaffirmation? Experience of a Slovene emigrant = Problemi in perspektive etnične identifikacije: izginjanje ali nova potrditev? Izkušnja slovenskega izseljenca. Str. 205—218. B1RSA, Irena: Ethnic radio in Australia and Slovene language broadcasting: development and direction = Etnični radio v Avstraliji in oddaje v slovenskem jeziku: razvoj in usmeritev. Str. 219—238. PETRI C, Jerneja: Izseljenska avtobiografija v ZDA — primer slovenskih Američanov = Emigrant autobiography in the United States — a case of Slovene Americans. Str. 239—245. ŽITNIK, Janja: Zamuda slovenske objave Orla in korenin — The delay in Slovene publication of the Eagle and the roots. Str. 247—267. PETRI C, Jerneja: Ponovno; Adamič — pisatelj, da ali nc? = Again: Adamič — a writer, yes or no? Str. 269—274. ŽITNIK, Janja: SI ovens koargcntin ski pesnik Vinko Žitnik = Vinko Žitnik, a SIovenc-Angcntinian poet. Str. 275—290. SUS A, Barbara: Bronasti tolkač in V kljunu golobice Berta Pribca - Bronasti tolkač and V kljunu golobice by Bert Pribac. Str. 291—299. JURAK, Mirko: Ivan Dolenc and John Križane: two Canadian authors of Slovene origin — Ivan Dolenc in John Križane: dva kanadska avtorja slovenskega rodu, Str. 301—307, SLAVEC, Ingrid: Etnološko preučevanje etnične identitete slovenskih izseljencev =■ Ethnological research on the ethnic identity of Slovene emigrants. Str. 309—317. KLTNAR, Peter; Zamisli o sodelovanju med Slovenci in njihovimi potomci v matici in v tujini = Some ideas on the cooperation between Slovenes and their descendants in the homeland and those abroad. Str. 319—341. ZALOKAR, Jurij; Immigration and psychiatry; Yugoslav-born minority in Victoria = Imigracija in psihiatrija: jugoslovanski priseljenci v Viktoriji. Str. 343—371. TREBSE-ÉTOLFA, Milica: Slovenian cultural association Simon Gregorčič, Toronto, Ont., Canada, celebrates its 30th anniversary = Slovensko kulturno društvo Simon Gregorčič iz Toronta v Kanadi obhaja svojo tridesetletnico. Str, 373—381. VOVKO, Andrej: Immigration, history research center (Raziskovalni center za zgodovino priseljevanja) Univerze Minnesota v St. Paulu, ZDA, in njegova Slovensko-ameriška zbirka — Immigration history research center University of Minnesota, St. Paul, USA, and its Slovene-American collection. Str. 383—391. LENCEK, Rado L,: Eulogy of a man of two homelands = Nekrolog možu dveh domovin. Str. 393—401. Ocene — Reviews KO DRI C, Majda: Fotografski krožek — Gruppo fotográfico Rečan, fotoalbum izseljencev iz Benečije, Fotoalbum degli emigranti della Benecia, s študijami o posameznih migracijskih obdobjih, con saggi sui periodi del fe-nonieno migratorio. Trst. Založništvo tržaškega tiska, 1986, Str. 403—407. VOVKO, Andrej: Ljubomir Antič: Naše iseljeništvo u Juznoj Americi i stva-ranje jugoslavenske države 1918, Zagreb, Skolska knjiga, 1967, 221 str, Str. 409—410. CEBULJ-SAJKO, Breda: Izbrana bibliografija delavcev inštituta za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU s področja preučevanja slovenskega izseljenstva. Str.'411—415. Sinopsisi. Str. [417.—436], ZNANSTVENO posvetovanje geomorfologov Jugoslavije ®Geomorfologija in geoekologija«, 5., 1990, Krško. Vodnik za terensko delo. 1 Urednik Karel Natekj. Ljubljana 1990. 48 str. 22 cm. 100 izv. SUMMARY THE PRESIDENCY President; Janez Milt-in ski Vice-Presidetit: Robert Blinc Vice-President: Bratko K reft Secretary-General; Janez Bati s The members of the Presidency are also the Secretaries of the Sections SECTION ONE Historical and Social Sciences Secretary: Dragotin Cvetko SECTION TWO Philological and Literary Sciences Secretary: France Bcrnik SECTION THREE Mathematical. Physical and Technical Sciences Secretary: Dušan Hadii SECTION FOUR Natural Sciences Secretary: Ernest Mayer SECTION FIVE Arts Secretary: Janes; Menart SECTION SIX Medical Sciences Secretary; Franc Novak MEMBERS OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS (On 31 December, 1990) HONORARY MEMBER Vidmar, losip SECTION ONE Historical and Social Sciences Regular Members Bajt, Aleksander, D, Econ., born in 1921, Professor of Economics, Law School, University of Ljubljana; Director, Economics Institute of the Law School, Ljubljana. Cevc, Emilijan, Ph. D., born in 1920, Scientific Adviser and Head of the Franc Stele Institute of Art History, the SASA Research Centre, Ljubljana. Cvetko, Dr ago tin, Ph, D-, born in 1911, Professor of History of Slavonic and Modem World Music, Faculty of Arts and Sciences, University ol Ljubljana, retired, Ljubljana. Finigar, Alojz, LL, D,, born in 1902, Professor of Law, Faculty of Law, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. Gestrin, Ferdo, Ph, D,, born in 1916, Professor of Mediaeval History, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. Grafenauer, Bo go, Ph. D., born in 1916, Professor of Slovene History, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. KraSovec, Slane, born in 190S, Professor, Faculty of Economics, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. Kyovsky, Rudi, LL. D„ born in 1906, Professor, Faculty of Law, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. Majer, Boris, Ph. D., born in 1919, Professor of Philosophy, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. Mlinar, Zdravko, Ph. D., born in 1933, Professor of Sociology of Local Communities, F'aculty for Sociology, Political Sciences and Journalism, University of Ljubljana, Ljubljana. Pretnar, Stojan, LL. D-, bom in 1909, Professor of Law. Faculty of Law, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. Trstenjak, Anton, Ph. D., bom in 1906, Professor of Psychology, Theological Faculty, retired, Ljubljana. Vilfan, Sergij, LL. D,, born in i919, Professor of Legal History, Faculty of Law, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. Vratuša, Anton, Ph. D., born in 1915, Professor, Faculty of Political Sciences in Belgrade and Faculty for Sociology, Political Sciences and Journalism, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. Corresponding Members Gabrovec, Stane, D. Archaeol. Sc., bora in 1920, Head of the Archaeological Department of the National Museum in Ljubljana, retired, Ljubljana. Lavrač, Ivan, D. Econ,, born in 1916, Professor of Political Economics and History of the Political Economics, Faculty of Economics, University of Ljubljana, retired Ljubljana, Janko Pleterski, D. Sc., born in 1923, Historian, Professor, Faculty of Arts and Sciences, retired, Ljubljana. Nonresident Corresponding Members: Beir, Fried rich-Karl, LL, D., born in 1926, Professor Faculty of Law in Munich and Director of the Max Planck-Institute lor Industrial Ownership and Copyright Law, Munich, Germany, Bcnac, Alojz, D. Archaeol. Sc., born in 1914r Professor of Prehistoric Archaeology, Faculty of Arts, Sarajevo. Bujas, Zoran, Ph. D,, bom in 1910, Professor of Psychology, University of Zagreb, retired, Zagreb. Djurdjev, Brani s lav. Ph. D, bom in 1908, Professor of History of the Turkish Era and Historical Methodology, Faculty of Arts, University of Sarajevo, retired, Sarajevo. von Fischer, Kurt, Ph. D., bom in 1913, Professor of Musicology, University of Ziirich, Ziirich, Switzerland. Flotzinger, Rudolf, Ph. D., bom in 1939, Professor of Musicology, University of G raz, Austria, Fučid, Branko, D. Sc., bom in 1920, Art Historian, Senior Science Associate at the Division for Architecture and Town Planning of JAZU (Yugoslav Academy of Sciences and Arts), Rijeka. GcrikoviC, Leon, LL. D., born in 1910, Professor of Political Sciences, Belgrade, Lar oche, Emmanuel, Ph, D., born in 1914, Professor of Oriental Languages, College dc France, Paris, France. Luki¿, Radomtr, LL. D., bora in 1914, Professor of State and Legal Theory, Political Sciences and Sociology, University of Belgrade, retired, Belgrade. ' ' Pavičevič, Branko, LL. D., born in 1922, Professor of History, University of Titograd, Titograd, Pero viii, Slobodan, LL, D., bora in 1930, Professor of Obli gat ional Law, Faculty of Law, University of Belgrade, Belgrade. Sirotkovič, Jakov, Ph. D., Professor of Economics, University of Zagreb, President of the Yugoslav Academy of Sciences and Arts, Zagreb. Štefanovih, Dimitrije, Ph. D., (Oxford), born in 1929, Head of the Institute of Musicology, Serbian Academy of Sciences and Arts, Belgrade. Supičic, Ivo, Ph. D,, born in 1928, Professor of Musical History and Sociology, Music Academy of Zagreb, Head of the Institute of Musicological Research at the Yugoslav Academy of Sciences and Arts, Zagreb. Taylor, Alan, John, Percivai, Ph. D., born in 1906, Professor of H is lory, University of Oxford, G. B- SECTION TWO Philological and Literary Sciences Regular Members Bernik, Prance, Ph. D., born in 1927, Scientific Advisor at the 1st i tute for Slavic Literatures and Literary Sciences, the SASA Research Centre, Ljubljana. Bezlaj, France, Ph. D., born in 1910, Professor of Comparative Slavic Philology, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. Čop Bojan, Ph. D., born in 1923, Professor of Indo-European Comparative Linguistics, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, retired Ljubljana. Jakopin Franc, Ph. D., born in 192 L Professor o F Slovene Language, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, retired, Ljubljana, Kos, Janko, Ph. D., born in 1931, Professor of Comparative Literature and Literary Theory, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, Ljubljana. Logar, Valentin, Ph. D., born in 1916, Professur of History and Dialectology of the Slovene Language, retired, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. Moravec, Dušan, born in 1920, Director of Theatre Museum, Ljubljana, retired, Ljubljana. Paternu, Boris, Ph, D,, born in 1926, Professor of Slavic Literatures, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, Ljubljana. Stanonik, Janez. Ph. D , born in 1921, Professor of Germanic Languages and Literatures, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, Ljubljana, Vidmar, Josip, D. h. c., born in 1895, Literary Critic, Essayist, retired, Ljubljana. Zadravec, Franc, Ph. D., bom in 1925, Professor of Slavic Literatures, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, Ljubljana, Corresponding Members Kuret Niko, D. Sc., Ethnographer, born in 1906, Scienttfic Consultant at the Institute for Slovene Ethnography, the SASA Research Centre, retired, Ljubljana. Orešnik, Janez, Ph. D., born in 1935, Professor of Comparative German Philology, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, Ljubljana, Nonresident Corresponding Members Flaker, Aleksandar, Ph, D., born in 1924, Professor of Russian Literature, Faculty of Arts, University of Zagreb, Zagreb. FrangeŠ, Ivo, Ph. D., bom in 1920, Professor of Literary Sciences, Faculty of Arts, Zagreb. Gavazzi, Miiovan, Ph. D„ born in 1895, Professor of Ethnology, University of Zagreb, retired, Zagreb, Gerhard Giesernann, D. Sc., Scholar of Slovene Studies, born in 1937, Professor of Slavic Studies at the University of Giessen, Germany. Grickal-Radulovič, Irena, Ph, D., born in 1922, Scientific Advisor of Philology, Institute lor Languages, Serbian Academy of Sciences and Arts, Belgrade, Ivid, Milka, Ph. D., born in 1923. Professor of Serbian and Croatian Languages, Faculty of Arts, Novi Sad. I vie, Pa vie, Ph. D., bom in 1924, Professor of Slavic Languages, University of Nov! Sad, retired, Novi Sad. Rones ki, Blaie, born in 1921, Professor of Macedonian Language, Faculty of Arts, University of Skopje, Skopje. Zoran Konst ant movie, D. Sc„ born in 1920, Professor of Comparative Literature at the University of Innsbruck, Austria. Kravar, Miroslav, Ph. D., born in 1914, Professor of Latin, Faculty of Arts. Zadar, University of Zagreb. Leeming, Henry, born in 1920, Senior Lecturer of Comparative Slavic Philology, University of London, G. B. MartinoviC, Juraj. Ph. D., bom in 1936, Professor of Slovene Literature, Faculty of Arts, University of Sarajevo, Sarajevo. Rammelmayer, Alfred, Ph. D., bom in 1909, Professor of Slavic Philology, University of Frankfurt, retired, Frankfurt, Germany. Gunnar Olaf Svane, D, Sc., born in 1927, Scholar of Slavic Studies, Full Professor at the University of Arhus, Denmark. Tolstoj, Nikita Uji£, Ph. D., bom in 1923. Professor of Old Ecclesiastical Slavic Languages and Slavic Philology, Moscow State University, Moscow, U. S. S. R. SECTION THREE_Mathematical, Physical and Technical Sciences Regular Members Blinc, Robert, D, Phys. Sc., born in 1933, Professor of Electromagnetic Field and Optics, Faculty of Natural Sciences and Tecnology, University of Ljubljana, Ljubljana, Dolar, Davorin, D. Chem. Sc.. born in 1921, Professor of Physical Chemistry, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana. Globevnik, Josip, D. Math. Sc., born in 1945, Professor of Mathematics, Faculty of Architecture, Civil Engineering and Goedcsy, University of Ljubljana, Ljubljana, Gosar, Peter, D, Phys. Sc., born in 1923, Professor of the Physics of Solids, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana. Gyergyek, Ludvik, D. Techn, Sc., D, h. c., born in 1922, Professor of Network Systems, Information Theory and Statistic Methods at the Electro-technics Faculty, University of Ljubljana. Ljubljana, Hadii, Dufian, D. Chem. Sc„ born in 1921, Professor of the Chemistry of Structures, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana. Peklenik, Janez, D. Eng., born in 1926, Professor of Technical Cybernetics and Processing Systems, Faculty of Mechanical Engineering, University of Ljubljana, Ljubljana, Peterlin, Anton, D. Phys. Sc., D. h. c., bom in 1908, Ass. Chief, Polymer Science and Standards Div., National Bureau of Standards, Washington, D. C„ retired, U.S.A. Suklje, Lujo, D. Eng., bom in 1910, Professor of Soil Mechanics and Basic Technical Mechanics, Faculty of Architecture, Civil Engineering and Geodesy, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. Tiiler, Miha, D. Chem, Sc., born in 1926, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana. Vidav, Ivan, Ph, D,, born in 1918, Professor of Mathematics, Faculty of Natural Sciences and Tecnology, University of Ljubljana, retired, Ljubljana, Vodovnik, Lojze, D. Phys. Sc., bom in 1933, Professor of Biocybcrnctics, University of Ljubljana, Ljubljana. Corresponding Members Fajfar, Peter, D, Sc., born in 1943, Professor of Statics, Faculty of Architecture, Construction and Geodesy. University of Ljubljana, Ljubljana. Goiic, Ljubo, D. Sc., born in 1932, Professor of Chemistry. Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana. JtekS, Boätjan, D. Phys. Sc., born in 1940, Professor of Physics, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana. Nonresident Corresponding Members Balenovic, Kre£imir, D, Chem. Sc., born in 1914, Professor of Organic Che mistry and Biochemistry, Institute of Chemistry, University of Zagreb, Zagreb. Barton, Sir Derek Harold, D. Sc., born in 1918, Director of the Institute of the Chemistry of Natural Compounds at CNRS, Paris, France. Borisevic, Nikolaj Aleksandrovii, D. Sc., bom in 1923, Professor at the Lenin University of Minsk. Minsk, U. S.S. R. Bra tos, Savo, D, Phys. Sc.. born in 1926, French State Doctor's Degree, Professor, Director of the Laboratory for Theoretical Physics of Liquids, University of Pierre et Marie Currie, Paris, France. Despic, Aleksandar, D- Phys, Chem, Sc,, born in 1927, Professor of Physical Chemistry, Faculty of Technology, University of Belgrade, Belgrade. Grdenid, Drago, D. Chem. Sc., bom in 1919, Director, Institute of Anorganic and Analytical Chemistry, University of Zagreb, Zagreb. Hahn, Erwin, L. D. Sc., bom in 1921, Professor of Physics, University of California, Berkeley, U. S. A. Hajdin, Nikola, D. Eng., born in 1923, Professor of Statics, Faculty of Architecture, University of Belgrade, Belgrade. Merchant, Eugene Mylon, D. Eng., bom in 1913, Professor of Engineering, University of Cincinnati, Guest-Professor at the University of Sal ford, England, Cincinnati, U.S.A. Mihailovic, Mihailo, D, Chem, Sc., born in 1924, Professor, Faculty of Natural Sciences and Mathematics, University of Belgrade, Belgrade. Müller, Karl-Alexander, D., Phys. Sc., born in 1927, Professor, University of Zurich, Zurich, Switzerland. Povh, Bogdan, D. Phys. Sc., born in 1932, Professor of Physics, University of Heidelberg, Director of the Max Planck-Institute for Nuclear Physics, Heidelberg, Germany. Prelog, Vladimir, D, Chem, Sc., born in 1906, Head of the Laboratory for Organic Chemistry ETH, retired, Zurich, Switzerland. Rao, Chintamani, Nagesa, Ramachandra, D. Sc., bom in 1934, Professor at the Indian Institute of Technology, Kan pur, India. Savid, Pa vie, D. h. c., bom in 1909, Professor of Physical Chemistry, Faculty of Natural Sciences and Mathematics, University of Belgrade, retired, Belgrade. Tomovic, Rajko, D. Sc,, bom in 1919, Professor, Faculty of Electrical Engineering, University of Belgrade, Belgrade. Waugh, John, D. Sc., Physicist, bom in 1929, Professor at the Massachusetts Institute of Technology, Cambridge, Mass,. U. S, A, SECTION FOUR Natural Sciences Regular Members Bole, Jože, D. Biol. Sc., born in 1929, Seien t if lc Adviser at the Jo van Hadži Institute of Biology, the SASA Research Centre, Ljubljana. Drovenik, Matija, D, Tech. Sc., born in 1927, Professor of Ore Deposits and Ore and Coal Microscopy, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana. Gams, Ivan, D. Geog. Sc., born in 1923, Professor of Geography, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. Grafenauer, Stanko, D. Geol. Sc., born in 1922, Professor of Mineralogy and Petrography, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. Matjašič, Janez, D. Biol. Sc., born in 1921, Scientific Adviser of Jovaii Hadži Institute of Biology, the SASA Research Centre, Ljubljana, retired, Kamnik. Mayer, Ernest, D. Biol. Sc., born in 1920, Scientific Adviser, Jovan Hadži Institute of Biology, the SASA Research Centre, Ljubljana, Corresponding Members Maček, Jože, D. Sc., born in 1929, Professor of Phytopathology, Biotethnical Faculty, University of Ljubljana, Ljubljana. Pleničar, Mario, D. Geol, Sc., born in 1921, Professor of Geology, Biostrati-graphy and Geological Map-Making, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, retired, Ljubljana, Sercelj, Alojz, D. Sc., Biologist, Palinologist, born in 1921, Scientific Adviser at Ihe Biological Institute Jovan Hadži, the SASA Research Centre, retired, Ljubljana. TurnSek, Dragica, D. Geol. Sc., born in 1932, Head of the Institute of Paleontology, the SASA Research Centre, Ljubljana Vri še r, Igor, D. Geog. Sc., born in 1930, Professor of Social Geography and Regional Planning, Faculty of Arts and Seien CCS, University of Ljub ljana, Ljubljana. Nonresident Corresponding Members Kratochvil, Josef, D. Nat, Sc., born in 1909, Professor of Entomology, Department of Agriculture in Brno, Brno, Czechoslovakia. Pčcsi, Märton, D. Sc., Geographer, born in 1923, Full Member of the Hungarian Academy of Sciences, Budapest, Hungary. Stcvanovič, Pet ar, D. Nat., Sc., born in 1914, Regular Member of the Serbian Academy of Sciences and Arts, Professor, Faculty of Metallurgy and Geology, University of Belgrade, Belgrade. SECTION FIVE___Arts Regular Members lngolii, Anton, Writer, born in 1907, retired, Ljubljana. Kreft, Bratko, Ph, D., born in 1905, Professor of Modem Russian Literature, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. Krek, Uro£, Composer, born in 1922, Professor of Composition and Theory, Academy of Music, retired, Ljubljana. Menart, Janez. Writer, born in 1929, retired, Ljubljana. Mi belič, France, Painter, bom in 1907, Professor, Academy of Fine Arts, Ljubljana, retired, Ljubljana. Mihelič, Milan, Architect, bom in 1925, AB Bureau of Architecture, Ljubljana, Pavšič, Vladimir {Matej Bor), Poet and Writer, bom in 1913, retired, Radovljica. Potrč, Ivan, Writer, born in 1913, retired, Ljubljana. Ramovš, Primož, Composer, born in 1921, retired, Ljubljana. Ravnikar, Edvard, Architect, born in 1907, Professor of Public Buildings, Projecting and Arranging Settlements, Faculty of Architecture, Civil Engineering and Geodesy, University of Ljubljana, retired. Ljubljana. Zlobec, Ciril, Poet and Translator, bom in 1925, Ljubljana, Corresponding Members Bemik, Janez, Painter, Graphic Artist, born in 1933, Professor, Academy of Fine Arts. Ljubljana, Minatti, Ivan. Poet and Translator, born in 1924, retired, Ljubljana, Nonresident Corresponding Members Benhart, František, Slavist, Critic and Translator, born in 1924, Member of the Czechoslovakian Writers' Association till 1970, Prague, Czechoslovakia. Br a j die, Ivan, Writer and Translator, born in 1924, Zagreb. CilenSek, Johann, Composer, born in 1913, Professor, Franz Liszi Hochsehule fur Musik, Weimar, Germany. Handke, Peter, Writer, Ply wright and Translator, horn in 1942, Salzburg, Austria. Lipuš, Florjan, Writer, born id 1937, Carinthia, Austria, Maksimovič, Desanka, Poetess, bom in 1S98. Belgrade, Matičič, Janez, Composer, bom ill I926r France, Merku, Pavle, Slavist, Composer and Violinist, bom in 1927, Editor of the Trieste Radio Programme, Trieste, Italy, Mohorovičie, Andre, D. Archit. Eng.. born in 1913, Professor of Architecture, University of Zagreb, Zagreb, Mušič, Zoran, Academic Painter, born in 1909, Paris, France. Pan t e lee v, Dim i tar, Writer, bom in 1901, Sofia, Bulgaria. Podrecca, Boris, Architect, born in 1940, Independent Architect, Vienna, Austria. Rajičič, S ta noj lo, bom in 1910, Professor, Academy of Music, Belgrade. Saeverud, Harald, Composer, born in 1897, Norway. S pacal, Lojze, Painter and Graphic Artist, born in 1907, Trieste, Italy. SECTION SIX_Medical Sciences Regular Members Bat is, Janez, D. V, M., bom in 1919, Professor, Veterinary Faculty, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. Brzin, Miroslav, D. Biochem. Sc., bom in 1923, Professor of Biochemistry, Faculty of Medicine, Scientific Adviser at the institute for Pathological Physiology, University of Ljubljana, Ljubljana, Fettich, Janez, M. D., bom in 1921, Professor of Dermatovenerology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, Ljubljana. Karnbič, Vinko, M. D., born in 1920, Professor of Otolaryngology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. MilČinski, Janez, M. D., LL, D., born in 1913, Professor of Forensic Medicine, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. MilČinski, Lev, M, D., born in 1916, Psychiatrist, Professor, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, retired, Ljubljana, Novak, Franc, M. D., bom in 1908, Professor of Gynaecology and Obstetrics, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, retired, Ljubljana, Župančič, Andrej, M. D., born in 1916, Professor of Pathological Physiology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. Corresponding Members Andoliek-Jeras, Lidija, M. D., born in 1929, Professor of Gynaecology and Obstetrics, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, Ljubljana. Dolenc, Vinko, M. D., born in 1940, Professor of Neurosurgery, Faculty of Medicine, Head of the Clinic for Neurosurgery, Ljubljana, Nonresident Corresponding Members Camo, Edhem, D. V. M., born in 1909, Professor of Zoohygiene, Veterinary Faculty, University of Sarajevo, Sarajevo. Dimitrijevic, Milan, M. D„ bom in 1931, Neuropsychiatrist, Professor of Neuro physiology at the Baylor College of Medicine, Houston, Texas, Head of the Department of Clinical Neurophysiology at the Texas Institute for Rehabilitation and Research, Houston, U. S, A. Drujan, Boris, D. Chcm. Sc., bom in 192S, Director of the Laboratory of Neurochemistry I VIC in Caracas, Venezuela, Lajtha, Abel, D. Sc., bom in 1922 in Budapest, Professor of Psichiatry and Director of the Center of Neurochemistry, New York University School of Medicine, U.S.A. Mekuli, Esad, D, V, M,, bom in 1916, Poet and Writer, Professor of Veterinary Sciences, PriStitia. Milič-Emili, Joseph, M. D., bom in 1931, Professor of Physiology McGill University, Montreal, Canada. Negovski, Vladimir Aleksandrovič, M. D., bom in 1909, Professor of Reani-matology, Academy of Sciences, Moscow, U. S, S. R. Prokop, Otto, M. D., bom in 1921, Professor of Forensic Medicine, Humbald's University of Berlin, Head of the Laboratory for Hematoserology at the Institute of Forensic Medicine, Berlin, Germany. Safar, Peter, M, D., born in 1924, Professor of Reanimatology, University Medical Centre of Reanimation, Pittsburgh, U, S. A. Szentigothai, Janos, M. D., born in 1912, Anatomist, Budapest, Hungary. Volkov, Mstislav Vasiljevič, M, D,, born in 1923, Orthopedist, Director, Central Institute of Traumatology and Orthopedics, Moscow, U. S. S. R. REPORTS ON THE ACTIVITIES OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS IN THE YEAR L990 GENERAL At the end of December, 1990, the Slovenian Academy of Sciences and Arts had one honorary member, 62 regular, 17 corresponding and 77 nonresident corresponding members, in total 156 members. In the year 1990 the Slovenian Academy of Sciences and Arts lost its regular members Zdenka Kalin and Gabrijel Stupica and its nonresident corresponding members Van da Kochansky-Devide, Vaso Cubrilovii and Otto Dermis. UNITS CABINET OF JOS1P VIDMAR Head: Josip Vidmar SASA COUNCIL FOR THE RESEARCH AND PROTECTION OF ENVIRONMENT Head: AvguStin Lah COMMITTEE FOR ENERGETICS Head: Janez Peklenik DEPARTMENT FOR PLANNING AND COORDINATING RESEARCH PROJECTS Director: Miroslav Brzin LIBRARY Director: Marija Fabjanfii DEPARTMENT FOR SPECIALIZED, ADMINISTRATIVE, TECHNICAL AND ANCILLARY AFFAIRS Community Manager: Bojan Plavc INTER-ACADEMY COMMITTEES Inter-Academy Committee for the Flora and Fauna of Yugoslavia Inter-Academy Committee For the Study of Problems of Mixed Households Inter-Academy Committee for Traumatology in Emergency Circumstances Inter-Academy Committee for ESF Project on Governments and Non-Dominant Ethnic Groups in Europe (1850—1940) Inter-Academy Committee for Molecular Sciences Inter-Academy Committe for Ethnic Minorities Inter-Academy Committee for Coordinating Scientific and Research Activities of the Classes .and Departments fur Mathematical, Natural and Technical Sciences Inter-Academy Committee for the Study of Zoonoses INTER ACADEMY COMMITTEE FOR THE FLORA AND FAUNA OF YUGOSLAVIA From the very beginning, activity of the committee has been orientated to preparing catalogues of flora and fauna of Yugoslavia, and to publishing appropriate monographs of particular groups of plants and animals. The committee invited several experts to cooperate in elaboration of particular volumes of catalogues of the flora and fauna of Yugoslavia. INTER-ACADEMY COMMITTEE FOR TRAUMATOLOGY IN EMERGENCY CIRCUMSTANCES In 1990, the committee made great efforts to improve the indispensable medical help to the injured — especially in the traffic accidents. Together with the hospital of Slovenj Gradec it had organized the Symposium »Treatment of head and neck injuries in emergency circumstances*, included among the UN events, Besides general practitioners, over 60 invited experts partook on the symposium (there were over 200 participants). The committee has published all reports in an anthology. INTER-ACADEMY COMMITTEE FOR ESF PROJECT ON GOVERNMENTS AND NON DOMINANT ETHNIC GROUPS IN EUROPE 1850—1940 The committee was founded to take part in a special international project of European Science Foundation. Al! requested contributions were handed over to the main editorial board, and to editorial boards of particular books. The President of the Inter-Academy Committee — in his capacity as heretofore coordinator and editor of the book on language law in different parts of Europe — is responsible tor cooperation with an English publisher in concluding the editorial work. With this, the committee has fulfilled its task, and there is no true reason for its further existence. INTER-ACADEMY COMMITTEE FOR MOLECULAR SCIENCES The committee runs its activity within a frame of the coordinated research programme »Researches in Molecular Sciences". Researches are presented at biennial symposiums with international participation. The following symposium will be held in Bled in 1991. INTER-ACADEMY COMMITTEE FOR ETHNIC MINORITIES In 1990, the committee organized a study visit of a group of Yugoslav academicians to Graditdansko (Burgenland, Austria) and to Vienna, and wrote a report on this visit to be published in an anthology. It has published the anthology »Narodne man j £ in e mag- Jožica Narat-Srekl. Tehnična delavka: Ida Mlakar. Pogodbena tehnična delavka: Marjeta Kambič-Dacar (od 20. 9.). Zunanji sodelavci: akademik prof. dr. France Bezlaj, prof. dr. Vilko Novak, dopisni član S AZU prof. dr. Janez Orešnik, prof. dr. Breda Pogorelec, izr. prof. dr. Alenka Sivic-Dular. Stanislav Suhadolnik. č) Dialektološka sekcija Višja raziskovalna sodelavka: mag. Frančiška Benedik, Raziskovalni sodelavki: mag. Sonja Horvat, mag. Vera Smole. Raziskovalna asistentka: Jožica Guzej. Zunanji sodelavec: akademik prof, dr, Valentin Logar. d) Sekcija za terminološke slovarje Terminološka komisija: akademik prof, dr. Janez Batis*, predsednik; strokovna svetnica Zvonka Leder-Maneini, pomočnica predsednika; akademik prof. dr, Dragotin Cvetko*, vodja umetnostne podkomisije; prof. dr. Andrej Paulin*, vodja tehniške podkomisije; praf. dr, Ivanka Brglez*, vodja veterinarske podkomisije; dr. Ciril Kržišnik*, vodja pravne podkomisije; prof. dr. Bogomil Vargazon*. vodja medicinske podkomisije; prof, dr. Raj ko Pav lovec*, vodja naravoslovne podkomisije; prof. dr. Branko Berčič*, vodja bibliotekarske podkomisije. Strokovna svet niča: Cvetana Tavzcs, StruAovna sodclavca: Marjeta Kaün, Silvo Torkar. Višja tehnična delavka: Marija Djurovič, * Zunanji sodelavec 2. INSTITUT ZA ARHEOLOGIJO Znanstveni svet: dopisni ¿lan SAZU dr. Slane Gabrovec, znanstvena svetnika dr. inž, Demeirij Brodar (predsednik) in dr. France Leben, prof. dr. Frane Osole, višji znanstveni sodelavec dr. Andrej Pleterski in znanstveni sodelavec dr. Slavko Ciglenečki. Upravnik: višji znanstveni sodelavec dr. Janez Dular. Znanstveni svetnik: dr. France Leben. Višji znanstveni sodelavec: dr. Andrej Pleterski, Znanstvena sodelavca: dr. Slavko Ciglenečki in dr, Marjeta Šašel-Kos. Raziskovalna sodelavca; Dragan Božič in mag, Jana Horvat. Višji strokovni sodelavec: fvan Turk. Strokovni sodelavci: Janez Diijec, Andreja Dolenc-Vičič, Primož Pavlin in Sneža Tecco-Hvala. 5amoiityna strokovna delavka: Mateja Belak. Višja strokovna delavfca: Dragica Knific-Lunder, Višji tehnični delavec- Devad Dervišič (do 31. 12.). Tajnica: Breda Justin. Tehnična delavka: Ta m ara Korošec. Zunanji sodelavec: dr. inž. Demetrij Brodar. 3, ZGODOVINSKI INSTITUT MILKA KOSA Znanstveni svet: akademiki prof. dr. Bogo Grafenauer (predsednik), prof. dr. Ferdo Gestrin in prof. dr. Sergij Vilfan, znanstveni svetnik dr, Božo Otorepec, višja znanstvena sodelavca dr. Branko Marušič in dr, Darja Mihelič, višja raziskovalna sodelavka mag. Eva Holz. Upravnik: raziskovalni svetnik mag. Stane G ran da. Znanstveni svetnik: dr. Božo Otorcpcc. Višja znanstvena sodelavca: dr. Branko Marušič, dr. Darja Mihelič. Znanstveni sodclavec: dr. Vincenc Rajšp. Višja raziskovalna sodelavka: mag. Eva Holz. Raziskovalna sodelavca: Dušan Kos, Janez Šum rad a. Raziskovalna asistentka: Petra Svoljšak, Zunanji sodelavci: akademiki prof. dr. Bogo Grafenauer, prof, Ferdo Gestrin in prof. dr. Sergij Vilfan, 4. UMETNOSTNOZGODOVINSKI INSTITUT FRANCETA STELETA Znanstveni svet: akademik prof. dr. Drago t in Cvetko (predsednik), prof. dr. Sergej Vrišer, prof. dr. Jelisava Čopič, višji znanstveni sodelavec dr. Damjan Prelovšek, raziskovalni asistent Blaž. Resman. Upravnik: akademik, znanstveni svetnik dr. Emilijan Cevc. Vi-Sji znanstveni sodelavec: dr. Damjan Prelovšek. Raziskovalna asistenta: Ana Lavrič, Blaž Resman. Strokovna svetnica: Vida Stanovnik. 5 MUZIKOLOŠKI INŠTITUT Znanstveni svet: akademika dr. Dragotin Cvetko (predsednik) in Primož Ramovš, prof. dr. Andrej Rijavec, prof. dr. Jože Sivec, znanstveni sodelavec dr. Jurij Snoj. Upravnik: znanstveni svetnik dr. Danilo Pokom, Višji znanstveni sodelavec: dr. Ivan Klemenčič. Znanstveni sodelavec; dr. Jurij Snoj. Raziskovalni sodelavec: mag. Tomaž Faganel. Tajnica: Cvetka Vode (dela Ludi za Zgodovinski inštitut Milka Kosa). Zunanja sodelavca: prof. dr. Jože Sivec, dr. Edo Škulj. 6. INŠTITUT ZA SLOVENSKO LITERATURO IN LITERARNE VEDE Znanstveni $vet: akademiki prof. dr. Janko Kos (predsednik), prof. dr. France Bernik, Dušan Moravec in prof. dr. Boris Paternu, strokovna svetnika Jože Munda in Majda Stanovnik-Blinc. Upravnik; raziskovalni svetnik mag. Darko Dol i na r. Samostojna strokovna delavka: Angela Turnšek. Tajnica: Alenka Maček. a) Sekcija za slovensko literarno zgodovino Znanstveni svetnik: prof. dr, France Bernik, Višji znanstveni sodelavec: dr, Marjan Dolgan, Višji strokovni sodelavec: Jože Faganel, b) Sekcija za literarno teorijo Strokovni svetnici: Vlasta Pacheiner-Klander, Majda Stanovnik-Blinc. Raziskovalna asistentka: Jola Škulj. c) Sekcija za biografi ko, bibliografijo in dokumentacijo Strokovna svetnika: Jože Munda, Nada Gspan-Prašelj. Znanstvena sodelavka: dr. Metka Bogel. Višja raziskovalna sodelavka: mag. Frančiška Buttolo, 7. INSTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE Zričtnstveni svet: akademika prof. dr. Bogo Grafenauer in prof. dr. Sergij Vilfan, dop. član SAZU prof. dr. Ni ko Kuret (predsednik), znanstvena svetnika prof. dr. Angelos Baš in dr. Zmaga Kumer (namestnica predsednika), raziskovalna svetnica mag. Helena Ložar-Podlogar in raziskovalni sodelavec mag. Igor Cvetko, Upravnik: strokovni svetnik Mirko Ramovš, Znanstvena s ve fn Uta; prof. dr. Angelos Baš in dr. Tone Cevc. Raziskovalni svetnici: mag. Helena Lož ar-Pod logar in mag. Mojca Ravnik. Viija raziskovalna sodelavca: mag, Marija Stanonik in mag. Marko Tcrseglav. Raziskovalni sodelavci: mag. Igor Cvetku, mag. Jurij Fikfak, mag. Mar je tka Golež iti mag, Monika K mpej. Raziskovalni asistent: Robert Vrčon. S trakovni svetnik: Julijan Strajnar. Srrakovna sodelavka: Sinja Zemljič-Golob. Samostojna tehnična delavka: Marta Koren. Tajnica: Tatjana Nartnik. 8. INŠTITUT ZA SLOVENSKO IZSELJENSTVO Znanstveni svet: akademiki prof, dr. Ferdo Gestrin (predsednik), prof. dr. Rudi Kyovsky, prof. dr. Boris Paternu in prof. dr. Janez Stanonik, mag. Rado Genorio, raziskovalni sodelavec Marjan Drnovšek. Upravnik: višji raziskovalni sodelavec mag, Andrej Vovko, Raziskovalna sodelavcu: Marjan Drnovšek, mag. Janja Žitnik. Raziskovalni asistentki: Breda Čebulj-Sajko, Marina Lnkšič. Tajnica: Špela Marinšek. 9. FILOZOFSKI INŠTITUT Znanstveni s ver: akademika prof. dr. Boris Majer (predsednik) in prof, dr. Zdrav ko Mlinar, proi. dr. Božidar Debenjak, prof. dr, Valentin Kalan, Ivan Križnar, višji znanstveni sodelavec dr, Aleš Erjavec, raziskovalni sodelavec Vojislav Likar. Upravnik: znanstveni sodelavec dr. Rado Riha. Višja znan s i vena sodelavca: dr. Aleš Erjavec., dr, Tomaž Mastnak. Raziskovalna sodelavca: Vojislav Likar, mag, Jelica Šumič-Riha, Strokovna svetnica: Neda Pagon. Raziskovalna asistenta: mag, Oto Luthar, Alenka Zupančič. Tajnica: Zvezd a na Bizjak-Pitamic. 10. GEOGRAFSKI INŠTITUT ANTONA MELIKA Znanstveni svet: akademika dr. Stanko Grafenauer in prof. dr. Ivan Gams (predsednik), dopisni član SAZU prof. dr. Igor Vrišer, prof. dr, Darko Radinja, znanstveni svetniki dr. Peter Habič, dr. Avguštin Lah in dr. Milan Šifrer, strokovni svetnik Milan Natek, Upravnik: znanstveni svetnik dr. Drago Meze. Znanstven/ svetnik: dr. Milan Šifrer. 5 trakovni s vetnik: M i i a n N a t ek. Višja raziskovalna sodciavca: mag, Karel Natek, mag. Milan Orožen Adamič (tudi vodja kartografov). Raziskovalna sodelavca: mag, Matej Gabrovec, mag. Drago Perko. Raziskovalna asistentka: Maja Topole. Samostojna strokovna delavka: Marija Gorenšek. Samostojni tehnični delavki: Meta Ferjan, Maruša Rupert. 11. INSTITUT ZA RAZISKOVANJE KRASA Znanstveni svet: akademiki dr. Jože Bok (predsednik), prof. dr. Matija Drovcnik in prof. dr. Ivan Gams, dopisni član SAZU prof. dr. Mario Pleničar, izred. prof, dr. Jože Čar, raziskovalna svetnica mag, Janja Kogovšek, Upravnik: znanstveni sodelavec dr. Andrej Kranjc. Pomočnica upravnika: raziskovalna svetnica mag. Janja Kogovšek, Znanstvena svetnika: dr. Peter Habič, dr. Ivo Štruci (od l, 1.). Strukuvna svetnica: Mehtilda Urleb (do 29 6,). Raziskovalni sodelavec: mag, Tadej Slabe. Raziskovalni asistenti: Martin Knez, Andrej Mihevc, Stanka Še bela, Milena Zlokolica (do 31. 5.), mag. Nadja Zupan. Strokovna asistenta: A Jenka Borjančič (do 14. 10.), Tine Schein (do 31. 10.). Samostojna strokovna delavka: Maja Kranjc. Tajnica: Stanka Tomšič. Samostojna tehnična delavca: Leon Drame, Jurij Hajna. Višji tehnični delavec: Samo More i. Tehnična delavca: Franjo Drole, Mateja Zadel. Jamski vodnik: Alojz Vadnjal (s polovičnim delovnim časom, do 29. 6.), Snažilka: Slavuljka Šušak. 12. PALEONTOLOŠKI INŠTITUT IVANA RAKOVCA Znanstveni svet: akademika dr. Jože Bole ¡n dr. Janez MatjaŠič, dopisni član SAZU dr. Mario Plen i čar (predsednik), znanstvena svetnica dr. Katica Drobne in raziskovalni svetnik mag. Franc Cimerman. Upravnica: dopisna članica SAZU. znanstvena svetnica dr. Dragica TumSek, Znanstvena svetnica. dr. Katica Drobne. Raziskovalni svetnik: mag. Franc Cimerman, Raziskovalna sodelavka: mag. Špela Goričan. Raziskovalna asistentka: Irena Buser-Dcbeljak (od. 1. L). Strokovni delavec: Iztok Sajko. Tehnična delavka: Kata Cvetko-Barič. 13. BIOLOŠKI INSTITUT JOVANA HADŽIJA Znanstveni s ver; akademika prof. dr. Ernest Mayer (predsednik) in dr. Jože Bole, dopisni član SAZU dr, Alojzij šercelj, pruf. dr. Kazimir Tarman, znanstvena svetnika dr.Ivo Puncer in dr. Mitja Zupančič. Upravnik: višji raziskovalni sodelavec mag, Andrej Seliš kar. Znanstveni svetniki: akademika prof. dr. Ernest Mayer in dr. Jože Bole, dr. Jan Carnelutti, dr, Lojze Marinček, dr, Ivka Marija Munda, dr. Jvo Puncer, dopisni član SAZU dr, Alojzij Šercelj (do 1. 7.), dr. Mitja Zupančič. Višji znanstveni sodelavci, dr. Marko Accetto, dr- Božidar Drovenik, dr, Narcis Mršič, dr. Darinka Trpin. Znanstvena sodelavka: dr. Metka Culiberg. Raziskovalni sodelavec: mag. Rajko Slapnik, Raziskovalni asistenti: Andraž Čarni. mag. Igor Dakskobler, Nikolaj Pečenko (od 15. 8.), Staša Remžgar, Branko Vreš. Višja strokovna sodelavca: Milan Prešeren, Vinko Žagar. Strokovni sodelavec: Marij Čuček. Specializant: Ni ko Otaševič. Strokovna delavka: Olga Dcžman-Jokič. Samostojna tehnična delavca: Inge Kalan, Peter Tonkli. 14. INŠTITUT ZA MEDICINSKE VEDE Inštitut nima redno zaposlenih sodelavcev. Vodi ga akademik dr. Andrej O, Zupančič. AVDIOV1ZUALNI LABORATORIJ Svet/ akademik dr. Andrej O, Zupančič (predsednik), prof. Darko Bratina, dr. Franc Merkač, višja znanstvena sodelavca dr. Aleš Erjavec i» dr. Andrej Pleterski, strokovni svetnik Mirko Ramovš. Vodja: strokovni svetnik Naško Križnar. Samostojni tehnični delavec: Aleksander Kuharic. Tehnična delavca: Igor Lapajne, Marko Zaplatil. II. POROČILO O DELU V LETU 1990 UPRAVNI IN SAMOUPRAVNI ORGANI Potem ko so nehale obstajati samoupravne interesne skupnosti, so prenehale delovati tudi naše delegacije, izvoljene za sodelovanje z njimi. Prav tako je aprila poteklo članstvo v Svetu ZRC SAZU delegatom tistih družbenopolitičnih skupnosti, ki so nehale obstajati (RSS, občinske raziskovalne skupnosti, SZDL), in delegatu iz prejšnje sestave Izvršnega sveta Republike Slovenije. Ne glede na okrnjeno delegacijo družbenopolitičnih skupnosti se je Svet v širši sestavi sestal iti tako kot prejšnja leta pregledal delo, rezultate in načrte inštitutov SAZU. Za glavnega pomočnika direktorja je ponovno imenoval Marka Zvanuta, za upravnika Inštituta za slovensko narodopisje pa ob izteku mandata prof. Mirku Ramovšu Julijana Strajnarja. Svet v ožji sestavi je imel 14 sej, odbor za delovna razmerja 7, odbor za razporejanje sredstev skupne porabe 6, disciplinska komisija 1, komisija za predloge odlikovanj 2, komisija za tisk in komisija za prostorski razvoj vsaka po 3. Ob letni bilanci je bil sklican tudi zbor delovnih ljudi. Poslovne odločitve je sprejemal kolegij, ki je imel M sej. Stiska je bila še hujša kot prejšnje leto, saj je bilo financiranje znanstvenoraziskovalnih programov glede na cene in inflacijo čedalje slabše: oh koncu leta 1990 je bi! na ZRC SAZU polno zaposlen raziskovalec, ki je bil še leta 1988 financiran skoraj polno (1 FTE), povprečno plačan le še polovično (0,5 FTE). Finančna sredstva, prejeta od Sekretariata za raziskovalno dejavnost in tehnologijo, so torej zadoščala komaj za podpovprečne plače in minimalne materialne stroške, Zato namesto delavcev, ki so odšli v pokoj, ni bilo mogoče zaposliti drugih in seje število polno zaposlenih raziskovalcev zmanjšalo s 149 na 146, Se hujša posledica finančne krize je bila skoraj popolna redukcija nekaterih bistvenih segmentov raziskav -predvsem terenskega dela, dela v tujih arhivih, študijskih potovanj in izmenjav ter konsultantskih ali avtorskih prispevkov specialistov, katerih sodelovanje je potrebno le občasno (honorarno), je pa nepogrešljivo. Učinek tega primanjkljaja bo viden v prihodnjih letih, iz objavljenih rezultatov raziskav, ki so bistveno odvisni tudi od gradiva, iz katerega so dobljeni. Na drugi strani pa je bilo kabinetno delo, kolikor ni bilo moteno zaradi dolgotrajnih sanacijskih del v prostorih inštitutov, olajšano in pospešeno zaradi nove opreme, predvsem računalniške, ki pa je bila nakupi jena prav tako z zamikom, zaradi boljšega finančnega položaja v prejšnjih letih. Inštituti so imeli ob koncu leta 1990 skupaj 79 računalnikov, od tega 64 tipa Atari in 15 IBM XT in AT kompatibilnih. ter 44 tiskalnikov, od tega II laserskih, Od jeseni poskusno deluje Micro VAX 3600, ki je vključen v omrežje JUPAK. Na ZRC SAZU delajo z računalniki vse generacije raziskovalcev. Po odhodu mag. Primoža Jakopina jim je v pomoč računal n i&ki programer dipl. inž. Silvester Kink. Samostojna referentka za računalniško pripravo tekstov Milujka Huzjan je imela za delavce ZRC SAZU spet dva tečaja za usposabl janje s programom STEVE - tridnevnega začetnega in tridnevnega nadaljevalnega. Referat za namizno založništvo je v letu 1990 dobil nekaj nove opreme: scaner Panasonic FS II 5T, monitor SM 194 in laserski printer HP LaserJet III. Akademsko stopnjo doktorja znanosti so si pridobili trije redni sodelavci ZRC SAZU (Marko Snoj, Tomaž Mastnak in Rado Riha), naziv magistra znanosti pa šest mladih raziskovalcev (Matej Gabrovec, Milena Z loko i i ca. Raj ko Slapnik, Jožica Narat-Šrekl, Nadja Zupan in Igor Dakskoblcr), - Iz ZRC SAZU sta odšli dve mladi raziskovalki (mag. Irena Orel-Pogačnik in mag. Milena ZI okoli c a), na usposabljanje so prišli 3 novi (Irena De beljak, Nikolaj Pečenko in Petra Svoljšak). V letu 1990 Sta se V protipotresno in protipožarno sanirane prostore stavbe Novi trg 5 preselila Sekcija za glasbeno narodopisje Inštituta za slovensko narodopisje in Sekcija za biografiko, bibliografijo in dokumentacijo Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede. V sanirane oz. nadzidane prostore stavbe na Gosposki 13 Sta se preselila tajništvo ZRC SAZU (3. nadstropje) in Inštitut za arheologijo (2- nadstropje). Pregled finančnega poslovanja: ZAKLJUČNI RAČUN ZA LETO 1990 (v tisoč din) CELOTNI PRIHODEK 64.761 POSLOVNI ODHODKI IN AMORTIZACIJA 13.928 USTVARJEN DOHODEK IN DOBIČEK 50.833 RAZPOREDITEV DOHODKA IZ DOBIČKA za osebne dohodke 36.784 — za prispevke in rezultate 8.271 — za rezervni sklad 1.271 — za poslovni sklad 3.009 - za sklad skupne porabe - stanovanjski del 1.498 SKUPAJ 50-833 TISKOVNA DEJAVNOST IN GLAVNE OBJAVE Za program tiska in za pregled nad njegovo izvedbo in financiranjem je skrbela tiskovna komisija, samus lojna referentka Milojka Huzjan pa je računalniško pripravila za tisk 8 knjig (Letopis 40/1989, Geografski zbornik 29, Acta Carsologica 18, Filozofski vestnik 1/1990, Razprave IV, razreda 31, po l zvezek Del za 1. in IV. razred in I disertacijo). Poleg tega je Svetovala in pomagala pri pripravi nekaj drugih publikacij ter pri urejanju številnih tekstov in datotek, Večje sintetične objave rezultatov multidisciplinamega in interdisciplinarnega raziskovalnega programa "Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda" v letu 1990: Läng vis tika: Slovenski pravopis- l. Pravila. DZS in SAZU. Z. Petkovšek - Z. Leder Mancini: Meteorološki terminološki slovar, ZRC SAZU in Meteorološko društvo Slovenije. Arheologija: Arheološki vestnik 41, 1990. Ur. D. Božič. SAZU. Jana Horvat: Nauportus (Vrhnika). SAZU. Zgodovina: F. Gestrin - D. Mihelič: Trfaški pomorski promet. SAZU, Muzikologija: lacobus Gallus: Opus musicurn IV/2, IV/3, t V/4. Ur. D. Cvetko in D. Pokom. SAZU. Muzikološke razprave. Ur. D. Cvetko in D. Pokom. (V tisku). Literarne vede: Literarni leksikon. 33., 34, in 35. zvezek. DZS in ZRC SAZU. Etnologija: Traditiones 1911990. Ur. T.Cevc. SAZU. Marija Stanonik: Slovstvena folklora v domaČem okolju. Zavod Repubiike Slovenije za šolstvo. Izšel je nstvo: Dve domovini/Two Homelands 1. Ur, A. Vovko. ZRC SAZU. Filozofija: Filozofski vestnik 11/1990. Ur. V. Likar SAZU. Geografija: Geografski zbornik 29/1989. Ur. D. Meze. SAZU. Geografski zbornik 30/1990 (v tisku), Krasoslovje: Acta carsologica 18/1989. Ur. P. Habič. SAZU. Andrej Kranjc: Dolenjski kraški svet. Dolenjska založba in ZRC SAZU. Ca ve Tourism. Proceed. of Intern. Symp. Ur.A.Kranjc. ZRC SAZU in Postojnska jama. Paleontologija in biologija: Razprave IV. razreda SAZU 31/1990. (Mayerjev zbornik.) Ur, M, Zupančič. SAZU, F, Cimerman — M. Langer: A t las mediteranskih foramninifer. (V tisku), ZNANSTVENA POSVETOVANJA IN SEMINARJI Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša je organiziral strokovno srečanje z delavci Zavoda za jezik iz Zagreba v Celju. 10.10. Inštitut za slovensko narodopisje (mag. Jurij Fikfak s sodelovanjem Janeza Sumrade) je organiziral seminar KLEIO v Radovljici, 13.-14.12. Dr, Manfred Thaller (Max-Planck-Institut für Geschichte - Gottingen), dr. Gerhard Jaritz (Institut für mittelalterlichen Realienkunde - Krems) in dr. Ingo Kopač (Institut für Geschichte - Graz) so predstavili možnosti uporabe računalniškega programa KLEIO. Seminarja se je udeležilo 17 sodelavcev slovenskih raziskovalnih ustanov. Geografski inštitut Antona Melika je organiziral in soorgar iziral: proslavo 100 letnice rojstva akad, prof, dr. Antona Melika, povezano s simpozijem o predstavitvi njegovega obsežnega dela na geografskem, etnološkem in zgodovinskem področju ter na kulturnem in organizacijskem področju (.Slovenska malica) v Ljubljani (ZRC SAZU) 17. januarja; - 5. znanstveno posvetovanje geomorfoiogov Jugoslavije pod naslovom "Geomorfologija in geoekologija" v Krškem, IS.-23.6. Udeležba preko 70 strokovnjakov iz Slovenije, Hrvaške, Srbije in Kosova. Tzšel je zbornik 38 referatov s posvetovanja; - slovensko-madžarski simpozij o fizični geografiji na Madžarskem - Tilia-nv, 23.-30-9. v okviru medakademijskega sodelovanja (soorganizatorji). Inštitut za raziskovanje krasa je organiziral - mednarodno posvetovanje "Yugoslav-Italian Conference on Geoecology of Mountainous Karst" v Postojni, 17.-22, 7,, v sodelovanju z Oddelkom za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, in sodeloval pri organiziranju - jugoslovansko-italijanske konference o geoekologiji gorskega krasa v Postojni, 17.-22. 7., in - 5. znanstvenega posvetovanja geomorfologov Jugoslavije. Biološki inštitut Jovana Hadžija je soorganiziral 17. srečanje entomologov sosednjih dežel, Ljubljana, 20-21,11, UREDNIKI ZNANSTVENE PERIODIKE, ZBIRK IN TEMELJNIH MONOGRAFSKIH DEL Ivana Černelič, Milena Hajnšek-Holz, Zvonka Leder-Mancini in Jakob Müller so člani glavnega uredniškega odbora SLOVARJA SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA (SAZU). Dragan Božič je urednik revije ARHEOLOŠKI VESTNIK (SAZU). Mag. Stane Granda je odgovorni urednik, dr. Božo Otorepec in Marjan Drnovšek sta člana uredniškega odbora časopisa za slovensko krajevno zgodovino KRONIKA, Dr. Angelos Baš, dr. Božo Otorepec, niag. Stane Granda, dr. Darja Mihelič, dr. Narcis Mršič, Blaž Res m an in Janez Suni rada so strokovni uredniki ENCIKLOPEDIJE SLOVENIJE. Dr. Branko Marušič je uredil zbornik SVETA GORA 1539-1989. Janez Šumrada je urednik, dr. Andrej Kranjc in Tine Schein sta člana uredniškega odbora zbornika NOTRANJSKI LISTI. Dr. Danilo Pokom je sourednik zbirke MONUMENTA ARTlS MUSiCAE SLOVENIAE (SAZU). Dr. France Bernik je glavni urednik zbirke ZBRANA DELA SLOVENSKIH PESNIKOV IN PISATELJEV, sourednik zbirke KORESPONDENCE POMEMBNIH SLOVENCEV (SAZU), glavni urednik BIBLIOGRAFIJ ČLANOV SAZU in član uredništva SLAVISTIČNE REVIJE. Jože Mu uda je glavni urednik, dr, Metka Bogel, mag, Franca Buliolo in Nada Gspan-Prašelj so članice uredništva, mag. Darko Dol ¡nar je član uredniškega odbora SLOVENSKEGA BIOGRAFSKEGA LEKSIKONA (SAZU). Nada Gspan-Prašelj je sourednica slovenskega deleža v OESTERREICHISCHES BIOGRAPHISCHES LEXIKON 1815-1950 (Dunaj). Dr. Marjan Dolgan je član programske skupine zbirke STUDIA HUMANITA-TIS, Mag. Darko Dolinar je glavni in odgovorni urednik, Majda Stanovnik-Blinc je članica uredniškega odbora revije PRIMERJALNA KNJIŽEVNOST. Mag. Darko Dolinar in Majda Stanovnik-Blinc sta člana uredniškega kolegija LITERARNEGA LEKSIKONA (ZRC SAZU). V i as ta Pachei ner-Klander je članica uredniškega odbora revije KULTURE 1ST0KA. Dr, Tone Cevc je urednik zbornika TRADITIONES (SAZU). Dr. Angelos Baš je urednik dela PREGLED ETNOLOGIJE SLOVENCEV. Mag. Marko Terseglav je član uredniškega odbora revije SLOVENSKI ETNO- GRAF. Mag. Andrej Vovko je bil glavni urednik VALVASORJEVEGA ZBORNIKA in zbornika DVE DOMOVINI/ TWO HOMELANDS (ZRC SAZU). Vojislav Likarje urednik revije FILOZOFSKI VESTN1K (SAZU). Dr, Drago Meze je urednik revije GEOGRAFSKI ZBORNIK i it regionalnogeo- grafske knjige Savinjsko-Sotelska in Jugovzhodna Slovenija, Mag. Karel Na tek je uredil Zbornik referatov 5. znanstvenega posvetovanja geomorfologov Jugoslavije in Vodnik za terensko delo tega posvetovanja 16.-23. junija 1990 v Krškem, Mag. Drago Perko je, skupaj Z Milanom Orožnom Adamičem, uredil Vse številke GEOGRAFSKEGA OBZORNIKA 1990. Dr. Peter Habič je glavni urednik, dr. Jože Bole in dr. Andrej Kranjc sta člana uredniškega odbora zbornika ACTA CARSOLOGICA (SAZU). Dr, Peter Habič je sourednik monografije Postojnska jama (M. Kmecl) in član uredniškega odbora zbornika LJUDJE IN KRAJI OB PIVKI (3, knjiga). Dr. Andrej Kranjc je član uredniškega odbora revije NA SE JAME. Dr, Jože Bole je član uredniškega odbora revije SCOPOLIA. Dr. Jan Carnelutti je urednik publikacije MONOGRAFIJA DURMITORA (Titograd), član uredniškega odbora ACTA ENTOMOLOGICA JUGOSLAVICA (Zagreb) in BlOSI STEM ATI K A (Beograd). Dr. Ernest Mayer je član uredništva RAZPRAV IV. razreda SAZU, revij BIOLOŠKI VESTN1K in BIOSISTEMATIKA (Beograd), član izdajateljskega in uredniškega odbora FEDDES RF.PERTORIUM (Berlin) in član izdajateljskega sveta STUDIA GEOBOTANICA (Trst) in WEBBIA (Firence). Dr. tvo Puncer in dr. Mitja Zupančič sta člana redakcijskega odbora monografije VEGETACIJSKA KARTA EVROPE (Bonn). Dr. Alojzij šercelj je član uredniških odborov revij ARCHIVIO BOTANICO E BIOGEOGRAFICO [TALIANO (Forli) in IL QUATERNARIO (Verona). Dr. Mitja Zupančič je Član redakcijskega odbora monografije VEGETACUSKA KARTA JUGOSLAVIJE, Naško Križnar je član uredniškega odbora jugoslovanske revije ETNOLOŠKI PREGLED in član sveta revije VISUAL ANTHROPOLOGY (Harwood Academic Publishers, London), do marca 1990 je bil glavni in odgovorni urednik revije GLASNIK SLOVENSKEGA ETNOLOŠKEGA DRUŠTVA. SODELOVANJE Z VISOKIMI IN VIŠJIMI ŠOLAMI France Movak: višji predavatelj za slovenski knjižni jezik na Višji upravni šoli v Ljubljani - Dr Darja Mihelič: Zgodovina Slovencev od naselitve do IS. stolcLja. Predavanja na Oddelku za zgodovino Filozofske laku le te Univerze v Ljubljani (2 uri tedensko /a III. letnik). Dr. Božu Otorepec: Pomožne zgodovinske vede. Predavanja in vaje na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (3 ure tedensko za študente HI. letnika zgodovine in umetnostne zgodovine). Janez Šumrada: Zgodovina in arhivi- Oddelek za etnologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (2 uri tedensko za študente III. letnika). Dr. Damjan Prelovšek: Baročna arhitektura Slovenije in Hrvaške. Univerza v Salzburgu, od začetka marca do konca junija kot gostujoč profesor. Jože Faganel: Zgodovina slovenskega jezika, Literarna teorija in retorika, Kiuzi na Katedri za umetniško besedo in odrski govor AGRFT v Ljubljani - 3 ure tedensko v zimskem in 2 uri v letnem se mestni študijskih let 1989-90 in 1990—91. Vlasta Pacheiner-Klander: Analize staroindijskih besedil. Vaje na Oddelku za primerjalno in splošno jezikoslovje in orientalistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani - 2 uri tedensko v študijskem letu 1989-90 in 1990-91. Majda Stanovnik-Bline: Literarni prevod. Predavanja na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani - 2 uri tedensko v letnem semestru 1988-89 in v zimskem semestru 1989-90, Mag. Karel Natek je skupaj z dr. Jurijem Kunaverjem predaval predmet Fizična geografija v 2. letniku Krajinske arhitekture na Biotehniški fakulteti. Mag. Milan Orožen Adamič: Vojaška geografija, predavanja na Katedri za obramboslovje FSPN, Univerza v Ljubljani. Dr. Jan Carnelutti: Izbrana poglavja iz entomologije, postdiplomski študij na Oddelku za agronomijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Dr. Jan Carnelutti, dr. Božidar Drovcnik: fzbrana poglavja iz entomologije na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani Naško Križnar: vaje iz vizualne antropologije na Oddelku za etnologijo Filozofske fakultete na Univerzi V Ljubljani — 2 uri tedensko. INŠTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK FRANA RAMOVŠA Leksikološka sekcija Slovar slovenskega knjižnega jezika (Milena Hajnšek-Holz, Vladimir Nartnik, Ivana Černelič, Marjeta Humar. Borislava Košmrlj-Levačič, Jakob Müller, Ivanka Šircelj-Znidaršič, Martin Ahlin, Ljudmila Bokal, Alenka Gložančev. Janez Keber, Polona Kos tan j evec, Branka Lazar. Zvonka Praznik, Jerica Snoj, Nastja Vojnovič, Marija Dolenc, Ivana Hafner, Ana An žel, Alenka Koren. Karmen Nemec, Lučka Uršič). Nadaljevato se je delo za peto, zadnjo knjigo, ki bo obsegala gesla T—Ž in dodatke k prvim štirim knjigam A—S. Zredigiranih je bilo 900 gesel Črk Z in t ter dodatnih gesel črk U-Z. Tipkopis črk U,V, W, X, Y in delno Z (8 800 gesel) je bil oddan v tisk. Sproti so potekale zahtevne korekture. Dokončno je bilo postavljenih 483 strani (do polovice črke V), Člani glavnega uredniškega odbora so reševali sporna redakcijska vprašanja. Komisija za pravopis, pravorečje, oblikoslovje in tonematiko glavnega uredniškega odbora (akademika dr. Franc Jakopin in dr. Valentin Logar, Milena Hajnšek-Holz, Vladimir Nartnik, Stanislav Suhadolnik) se je sestajala tedensko in obravnavala problematiko tistih gesel, ki še niso bila dokončno obdelana. Ta komisija je na osnovi na novo izpisanega gradiva, pripomb urednikov in terminoloških svetovalcev pripravila alfabetarij za dodatke k prvim štirim knjigam, Ekscerpiranje je bilo ob dokončevanju slovarja omejeno zlasti na priložnostne izpise, namenjene dodatkom. Pri tem izpisovanju je bilo zbranih 1.056 priložnostnih izpisov. Gradivo je bilo alfa bet i rano in uvrščeno v ustrezne kartoteke. Gradivo črk Z in Z je bilo tudi popisano; na osnovi gradiva, zbranega v novejšem času, je bil narejen drugi dodatni alfabetarij za črke T-Ž. Kartoteka za S/ovar slovenskega knjižnega jezika ima zdaj 4.014.636 listkov (prim. tabelarni pregled zbranega leksikalnega gradiva). Za konkordan- čili izpis je bilo pripravljenih več del. Dopolnjuje se L ud i specialna redakcijska kartoteka sinonimov in stilno označenih besed - Kartotečno gradivo si je ogledalo in uporabljalo več domačih in tujih znanstvenikov in študentov: podatki iz gradiva so bili tudi pisno posredovani tujim strokovnjakom, Pregled zbranega le ksi kal nega gradiva Karakteristika skupine Narejeno v letu 1990 Stanje 30.11.1990 1. Literatura 20. stol. a) poezija 127.101 b) proza 766.930 894.031 II. L i teratura 2 .pol. 19 .stol. a) poezija 22.647 b) proza 423.124 445.77» in. Literatura 175CMS50 a) poezija 55.412 b) proza 178.195 233.607 rv. Stara literatura a) poezija 515 b) proza 95.977 96.492 V. Ljudska literatura a) poezija 90.311 b) proza 10.205 c) dialektično gradivo 74 51.617 152.133 VI. Starejši slovarji 698.852 698.852 VII. Novejši slovarji 513.921 513.921 vm. Strokovno a) literatura 982 1.236.532 b) terminologija 461,651 1.699.183 IX. Splošna zbirka 997.655 997.655 Skupaj 1.056 5.731.645 5.731.645 Si o ven s Ji j pravopis. Izšel jc prvi del - Pravila Komisija za sestavo slovarskega dela pravopisa, ki jo je imenovalo predsedstvo SAZU in v njej sodelujejo poleg zunanjih članov tudi delavci Leksikološke sekcije Martin Ahlin, Alenka Gložan-čev, Polona Kostanjevec, Zvonka Praznik, Peter Weiss, se je od septembra redno tedensko sestajala in pripravljala vzorce za slovarsko obdelavo posameznih besednih vrst. Narejen je bil alfa bet arij za črki A in B. Pri tehničnem urejanju gradiva je sodelovala Ivana Hafner. Delavci Leksikološke sekcije so angažirani na različnih jezikovnih področjih: M. Hajnšek-Holz kot mentorica raziskovalne naloge s področja jezikoslovja, L. Bokal in P. Weiss pa kot ocenjevalca raziskovalnih nalog za področje jezikoslovja na 3. srečanju mladih raziskovalcev in mentorjev ljubljanske regije Zaupajmo v lastno ustvarjalnost. — V. Nartnik je bil lektor za slovenski jezik na 26. seminarju slovenskega jezika, literature in kulture (od 2.7, do 14.7.). P. Weiss je oddal magistrsko nalogo Govori Zadrcckc doline med Gornjim Gradom in Nazarjarni. M. Hajnšek-Holz je bila članica strokovne komisije za jezikoslovje pri znanstvenem svetu za humanistične vede Raziskovalne skupnosti Slovenije. — M. Humar je sodelovala pri jezikovnem razsodišču sekcije Slovenščina v javnosti pri RK SZDL. M. Hajnsek-Holz in N. Vojno v ič sta članici upravnega odbora Slavističnega društva Slovenije. Etimolosko-onomas lična sekcija Etimološki slovar slovenskega jezika (dr. France Bezlaj, dr. Metka Furlan, dr. Marko Snoj, Alenka Koren). Nadaljevala so se dela za 3. knjigo. Izdelanih je bilo 300 gesel. Dopolnjuje se kartotečno gradivo in literatura s področja etimologije, onomaslike in kompa-ra t i vi Stike. Nova programska oprema je omogoči I a računalniški vnos približno 100 gesel za 3. knjigo v okviru namiznega založništva v sekciji. Od zadnji seznam slovenskih krajevnih imen. Začele so se priprave za izdelavo tega seznama po Atlasu Slovenije, M. Snoj je uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo Praslovanski "z" iz indoevrapske.ga "s" V i uči novejših akcenloloških spoznanj. Sekcija za zgodovino slovenskega jezika Slovar slovenskih protestantskih piscev 16. s tole tju (France Novak, mag. Majda Mcrše, dr, Francka Premk, mag, Jožica Narat—Šrekl, Ida Mlakar, Alenka Koren in 6 zunanjih sodelavcev). Nadaljevalo seje urejanje zbranega gradiva. Ob pripravi poskusnega snopiča so potekale besedotvorne, oblikoslovne in pomenske analize samostalnika, pridevnika in glagola. F. Premk je nadaljevala raziskave na podlagi primerjav slovenskih psalterskih prevodov od 16. stoletja dalje z izvirnikom, Vulgato in Lutrovim prevodom, Slovar stare knjižne prekmurščine (dr. Vilko Novak, dr. Franc Jakopin, France Novak). Avtor in Komisija za historične slovarje sta obravnavala pripombe javne razprave o Poskusnem snopiču in naredila načrt dela za pripravo ti p kop i sa za tisk. Dr. V d ko Novak je za uvodni del slovarja obdelal morfologijo stai^e knjižne prekmurščine. Kastelec-Vorenčev slovar (mag. Irena Orel-Pogačnik, France Novak, Ida Mlakar, Marjeta Kambič-Dacar), Opravljen je bi! vnos v računalnik za knjižno izdajo do črke P. J. Narat-SrekI je opravila magistrski študij z nalogo Sinonimi v jeziku Jurija Dalmatina (izvor, pomenske in stilistične Funkcije). Mag. M, Merše je hila na študijskem dopustu od 1, 4. do 30. 6-, F. Novak pa od 1. 9. do 30, i L A, Legan-Rsvnikar je od 1, t, do 31. 12, na porodniškem dopustu, f. Mlakar je od 24. 6, na porodniškem dopustu. Mag. M. Merše je bila članica strokovne komisije za jezikoslovje pri znanstvenemu svetu za humanistične vede Raziskovalne skupnosti Slovenije. - F-Novak je član odhora za slovenski jezik v gospodarstvu pri RK SZDL, Dialekt o loška sekcija Slovenski lingvistični atlas-SLA (dr, Valentin Logar, mag, Frančiška Benedik, mag. Sonja Horvat, mag. Vera Smole), Zapisovala se je leksika govorov med Razdrtim in Vrhom nad Novo Gorico, opravljen je bil tudi pregled glasoslovja teh govorov. Pregledani so bili zapisi govorov Poljane, Boljunec, Trebnje, Delač, Podliosta, Kraše, Brengova, Večeslavci. Urejalo se je kartotečno gradivo. Splošnoslovanski lingvistični atlas - OLA (mag. Frančiška Benedik, mag. Vera Smole). Po navodilih je bilo pripravljenih 83 fonetičnih indeksov s tematiko tort. tert, tok, telt, ort-j olt- in analiza teh refleksov v posameznih govorih. Obdelanih je bilo 196 leksikalnih indeksov s tematiko transport, ljudska tehnika in gradnja, kmetijstvo. Izdelan je bil skupni indeks, urejen nacionalni indeks in pripravljen komentar za karto 2004 čelvt>rbLtk. Dopolnjevalo seje gradivo in opravljale korekture gradiva za karte kosli, ljudi, gostov, treh, z menoj. Evropski lingvistični atlas - A LE (mag. Sonja Horvat). Dopolnjeval se je osnovni zapis govora Comilic (iz leta 1981) po vprašalnici ALE. Slovar kostelskega govora (mag, Sonja Horvat). Pregledano je bilo zbrano gradivo z glasoslovnega vidika. Za kontrolo so bili oravljeni delni zapisi govorov Lazca in Pungerta. Mag. F, Benedik je tajnica fonetične Sekcije Mednarodnega odbora za OLA. -Mag. S. Horvat in V. Narinik sta člana Medakademijskega odbora za dialek-tološke atlase. - Sekcija za terminološke slovarje (Zvonka Leder-Mancini, Cvet a na Tavzes, Marjeta Kalin, Silvo Torkar, Marija Djurovič, Marjeta Huitiar). Pravna podkomisija. Nadaljevalo se je redakcijsko delo za pravni slovar; po enakih načelih kot poskusni snopič (črka I) sta bili pripravljeni črki P in S, Tehniška podkomisija. Nadaljevala se je priprava tretje izdaje Splošnega tehniškega slovarja. Ob nadaljevanju redakcije gesel črke A so se predvsem obravnavale nosilne razlagalne besede za pojmovni sklop strojev in naprav. Za Papirniški slovar je bila končana osnovna redakcija gesel od A do Ž, usklajeval na redakcija pa do vključno črke H. Začel se je vnos gesel škili člankov v računalnik, in sicer črk A-Č. Medicinska podkomisija. Oddanih je bilo 15.750 novih slovarskih enot. Tehnično je bilo pregledano in medsebojno usklajeno gradivo Črk A-D in U-2, Pripravljen je delovni izris Pravopisa medicinskih izrazov za prvih 100 strani črke A. Veterinarska podkomisija. Za tisk je pripravljen 3, zvezek Veterinarskega terminološkega slovarja (H-K). Obdelanih je okrog 500 gesel in podgesel za 4, zvezek, ki bo vseboval gesla od L do N Nadaljevalo seje izpisovanje novejše strokovne literature in priprava dodatkov k I ,, 2, in 3, zvezku Naravoslovna podkomisija. Delo je potekalu v več skupinah. Pri geografskem terminološkem slovarju se je na podlagi narejenih geslovnikov začela redakcija tematsko izbranih gesel kot osnova za izdelavo koncepta slovarja. Gradivo za geološki terminološki slovar je bilo v celoti vnešeno v računalnik; narejen je prvi iztis geslovnika, ki je v pregledu. Narejena je redakcija 300 tematsko izbranih strokovnih izrazov. Izšel je Meteorološki terminološki slovar. Umetnostna podkomisija. Delo se je nadaljevalo v skupinah za glasbo, likovno umetnost in gledališče. Za glasbeni terminološki slovar je izdelan geslovnik, narejena je prva redakcija 533 terminov s področja glasbenih oblik in začela se je redakcija gesel s področja glasbene teorije, Nadaljevala Se je redakcija gesel za likovni terminološki slovar. Nadaljevalo Se je tudi Sestavljanje geslovnika za gledališki terminološki slovar; narejen je izbor črk f-K. Bibliotekarska podkomisija. Za računalniško izpisovanje je bilo pripravljenih pet bibliografskih enot: narejena sta geslovnik slovenskih bibliotekarskih izrazov po angleški predlogi do črke R in geslovnik bibliotekarskih izrazov, dobljenih z izpisovanjem, za črko A, Ekonomska podkomisija. Začele so se priprave za i/.de lavo slovarja za področje računovodstva in financ in izdelava slovarja anglcško-slovenskega izrazja za področje poslovne informatike, Z, Leder-Mancini je sodelovala pri delu za Terminološki slovar informatike na Inštitutu za biomedicinsko informatiko Medicinske fakultete v Ljubljani in bila leksikografska in jezikovna svetovalka statistične terminologije na Ekonomski Laku J teti Univerze v Ljubljani, - M. Kalin je sodna prevajalka za italijanščino pri Republiškem sekretariatu za pravosodje in upravo. - Posamezni člani vseh podkomisij Sekcije za terminološke slovarje so sodelovali pri obravnavi strokovnih izrazov v Slovarju slovenskega knjižnega jezika. - S. Torkar jer bil na študijskem dopustu od 1. do 15. 8. Knjižnica (Ivana Hafner). V okviru Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša dela tudi znanstvena knjižnica, ki je sestavni del Biblioteke SAZU. Mednarodno sodelovanje Že dalj časa sodelujemo pri mednarodnih projektih Splošnoslovanski lingvistični atlas (OL A) in Evropski lingvistični atlas (ALE), leta 1988 pa je bila podpisana tudi pogodba o triletnem sodelovanju z Inštitutom Jakuba Kol asa Beloruske akademije znanosti. Udeležba na simpozijih in posvetovanjih 8. jugoslovanska onomastična konferenca v Titogradu 18,-22. 4.: F. Novak, M. Snoj. Delovna zasedanja komisije Splošnoslovanskega lingvističnega atlasa v Bratislavi 2.-10. 6. in v Moskvi 23. 10.-2. 11.: F. Benedik. Mednarodni simpozij Obdobje znanosti o jeziku, književnosti in kulturi po letu 1919, (oh stoletnici rojstva Frana Ramovša) v Ljubljani 27,-29. 6,: F, Benedik, M. Furlan, S. Horvat, V. Nartnik, F. Novak, 9, hebrejski znanstveni kongres v Beogradu 3,-4. 9.: F. Premk. Zborovanje Slavističnega društva Slovenije v Ljuhljani 27-29.9.: M. Merše, Skokovi etimološki dnevi v Zadru 7—9.M.: JVL Furlan, M. Snoj. Mednarodni simpozij O Matiji Korvinu v Mariboru 8.-9. 1 1.: V, Nartnik. Sovjetsko-jugoslovanski kolokvij Funkcioniranje jezika v večnacionalnih državah v Sarajevu 15,-17. M.; J. Guzej. Obiski na Inštitutu Prof. dr. Nikita Tolstoj, Inštitut za slavistiko in balkanistiko v Moskvi, 28.3. Dr, Michele Colucci, predstojnik slavistike Univerze v Rimu, 13.6. Dr. Rado Lenček, Univerza Columbia v New Yorku,22.-26. 6, Dr. Barbara Midler, Akademija znanosti v Berlinu, 27,6- Doc, dr. Peter Karlik, Filozofska fakulteta v Brnu, 17,10. Prof. Kristine Kallert, Univerza v Regensburgu, 17.-30. 10. Dr, M i jo Lončarič, Zavod za jezik v Zagrebu (s predavanjem),?. 12. Delo Inštituta, še posebej delo za Slovar slovenskega knjižnega jezika, je bilo ob obiskih predstavljeno (M, Hajnšek-Holz) učencem računalniške gimnazije iz Ljubljane 11. 10. in učencem šole za oblikovanje iz Ljubljane 22. ti. Jezikovno s verovanje, lektoriranje in drugo. Sodelavci Inštituta so v ustni in pisni obliki odgovarjali posameznikom in podjetjem na. različna jezikovna vprašanja, Lektorirali so monografska dela in revialne prispevke, tako npr. za Biološki ves t ni k (M. Hajnšek-Holz), Veterinarske novice (I. Sircelj-Žnidaršič), Jezik in slovstvo (L Černelič-Kozievčar). Jezikovno priredbo za zbirko Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev (F. S. Finžgar, J. Kozak) sta opravili M. Humar in J. Snoj, PREDAVANJA Frančiška Benedik Narečja nn Loškem. Predavanje na 4, B laz ni ko ve m večeru. Skofja Loka, 23, 5, Narečne besede v Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Referat na mednarodnem znanstvenem simpoziju Obdobje znanosti o jeziku, književnosti in kulturi po letu 1919 (ob stoletnici rojstva Frana Ramovša). Ljubljana, 29. 6. Metka Furlan O nekaterih slovenskih dvojnicah tipa rakitje: rukitje. Referat na mednarodnem znanstvenem simpoziju Obdobje znanosti o jeziku, književnosti in kulturi po letu 1919 (ob stoletnici rojstva Frana Ramovša). Ljubljana, 28, 6. Od izvora do etimologije besed. Referat na znanstvenem srečanju Skokovi etimološki dnevi. Zadar, 9. 11. Sonja Horvat Slovenski narečni slovarji. Predavanje na Filozofski fakulteti v Trstu. Trsi, 29. 3. Naglasni in fonotoški problemi slovenskega kostelskega govora. Referat na mednarodnem znanstvenem simpoziju Obdobje znanosti o jeziku, književnosti in kulturi po letu 1919 (ob stoletnici rojstva F, Ramovša). Ljubljana, 29, 6. Marjeta Humar Novosti o slovenskem pravopisu. Predavanje v Republiškem sekretariatu za pravosodje, Ljubljana, 25. 10. Majda Merie Dvovidskost kot ena od značilnosti vidskega sistema v jeziku slovenskih protestantskih piscev. Predavanje na Zborovanju Slavističnega društva Slovenije. Ljubljana, 27. 9. Vladimir Nartnik Oblikovje slovenske dvojine v Jezikovnem atlasu L. Teanjera. Referat na mednarodnem znanstvenem simpoziju Obdobje znanosti o jeziku, književnosti in kulturi po letu 1919 (ob stoletnici rojstva Frana Ramovša). Ljubljana. 28. 6, Ženski liki v slovenskem ljudskem izročilu o kralju Matjažu. Referat na mednarodnem simpoziju o Matiji Korvinu. Maribor, 8, 11. France Novak Lastnoimenska besedotvorna problematika v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja Referat na 8. jugoslovanski onomastični konferenci. Titograd, 19. 4.' Zgodovinske prvine slovenske leksikologije po letu 1919. Referat na mednarodnem znanstvenem simpoziju Obdobje znanosti o jeziku, književnosti in kulturi po letu 1919 (ob stoletnici rojstva F, Ramovša). Ljubljana, 29.6. Francka Pitni k Prevodi psalama na sluvenački jezik u XVI veku u poredjenju s a hebrejskim izvorom. Referat na 9. hebrejskem znanstvenem kongresu v Evropi. Beograd, 4. 9. Problematika prevajanja psaltra v slovenski jezik. Trideseti psalm/Ps 30. Predavanje na Zavodu za jezik. Zagreb, 14. 10. Vera Smole Govor vasi Šcntrupert in okolice. Predavanje v Lingvističnem krožku Filozofske fakultete v Ljubljani. Ljubljana, 5. 11. Marko Snoj K izvom slovenskih tuponirnov na -polje. Referat a 8, jugoslovanski onomastič-ni konferenci. Titograd, 19. 4. AJbanistika te sllovenet. Referat na 16. mednarodnem seminarju albanskega jezika, literature in kulture. Priština, 27, 8. Prasiovanski "z" iz indoevropskega "i" v ¡uči novejših akcentoloških spoznanj. Predavanje v Lingvističnem krožku Filozofske fakultete v Ljubljani, Ljubljana, 8. 10. Prispevek k preučevanju starejših nominalnih kompozit: prasiov. *grdzd~b/* grdzdb in *ioza. Referat na Skokovih etimoloških dnevih, Za dar, 9 11. BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JE NA STRANEH 280-282. INSTITUT ZA ARHEOLOGIJO Paleolitska raziskovanja (Ivan Turk, dr. Milja Brodar, Janez DirjecJ. Pred začetkom izkopavanj smo jamo Divje habe I s tovorno žičnico povezali 7. dolino (dl. 400 m, vi, 230 m). Žičnico smo zgradili pretežno sami z minimalnimi sredstvi, ki smo jih skoraj v celoti zbrali s pomočjo različnih podjetij. S to tehnično pridobitvijo smo zagotovili, da se bodo terenske raziskave v Divjih babah odslej približale evropskim standardom. Rezultati so že vidni. Med letošnjimi enomesečnimi izkopavanji smo s spiranjem vseh sedimentov zbrali več podatkov kot prej v 7 mesecih skupaj. Ti podatki, čeprav samo preliminarno obdelani, so Že dali vrsto kvalitetnejših rezultatov na področju siratigrafije, sedi men tologije, paleolitske arheologije in paleontologije. Večje sondiranje smo izvedli v Acijevem spod molu pri Petrinjah. Ugotovili smo bogate arheološke plasti v debelini 3 m, pod njimi pa sterilne pleistoeen-ske sedimente, ki smo jim sledili do globine 5 m. Tudi revizijsko sondiranje V Špehovki ni dalo pozitivnih rezultatov. V novo odkritem MatieOvem spodmolu pri Medvodah smo ugotovili revno arheološko plast in pod njo debele pleistocenske sedimente i bogato poznoglaeialno favno. Ogledali smo si sedem jam. Raziskovanje neoiitika in encolitika (dr. France Leben). Prazgodovinsko gradivo večletnih izkopavanj v jamah Trhlovci in Mali Triglavci skladno s programom sistematično obdelujemo. Posebno pozornost smo posvetili interpretaciji t varne kulture neoiitika in eneolitika v okviru kulturne sheme predalpskega prostora. Dokumentacija jamskih najdišč na območju jugovzhodnih Alp zajema sprotno registracijo in dopolnjevanje z novimi najdišči, oziroma dopolnjevanje starih z novimi podatki o izkopavanjih ter rezultati drugih analiz. Posebej urejamo speIeoarheološko karto, ki smo jo pričeli pripravljati za računalniško obdelavo. Prazgodovinska raziskovanja (dr. Janez Dular. Dragan Božič, Sneža Tecco-Hvala). Raziskovanje utrjenih prazgodovinskih naselij je bilo usmerjeno v dve področji: rekognosciranja in sondaže. Rek ogn ose i ran j a so zajela področje srednjega toka reke Krke, torej topografske enote Dolenjske Toplice, Dvor, Gotna vas, Straža in Trška gora. V teh enotah so bili opravljeni terenski obhodi, najdišča pa so bila opisana in kartirana. Opravljena je bila tudi revizija starih virov in literature, ki se nanaša na posamezne lokacije. Sond i rana so biia naselja v Suhi krajini in sicer Cvinger nad Koriti, Makovec nad Zagori co, Pleši vi ca nad Drenjem, Mali vrh nad Srednjim Glubodolom in Stari grad nad Seli pri Sumberku. Na teh najdiščih so bile izkopane sonde, s terenskim posegom pa so bili raziskani predvsem kronološki problemi, to je, ugotovljen je bil čas obstoja posameznih naselij, Na dveh gradiščih (Cvinger nad Koriti in Stari grad nad Seli pri Šumberku) je bil raziskan tudi Fortifikacijski sistem naselij. Napisali smo obsežno študijo o prazgodovinskih utrjenih naseljih v M i renski in Temeniški dolini in jo oddali v tisk. Nadaljevali smo z grafično dokumentacijo najdb iz poznobronastodobnega naselja Srednješolski center v Ptuju in pričeli Z risanjem gradiva s Kučarja nad Podzemljem, V sklopu študija grobišč mokronoške skupine I atenske kulture smo se v preteklem letu osredoiočili na analizo gradiva iz poznolatenskih in avgustej-skodobnih grobov s Strmca nad Belo Cerkvijo pri Smarjeti. Že prej zbrane arhivske vire smo dopolnili z izpiski iz Zapisnika in poslovne knjige I. Kušljana (gre za primaren vir) in iz Erwerbungen des Landesmuseums, objave pa z izpiski iz Obravnav Deželnega zbora kranjskega. V Narodnem muzeju smo pregledali vse poznolatenske in zgodnjerimske najdbe s Strmca in ugotovili vrsto bistvenih podrobnosti, ki na risbah v obstoječi objavi V. Staretove niso prisotne. Vse zbrane podatke, tako tiste iz arhivskih virov kot tiste iz objav, smo poskusili povezati s konkretnimi najdbami, ki so v Narodnem muzeju inventarizirane pod različnimi najdišči, čeprav so vse z istega grobišča. To nam je v veliki meri uspelo. Analizirali smo tudi gradivo s Strmca, ki ga hrani dunajski Naravoslovni muzej. Pri tem smo razvozlali način inventarizaeije in iz in ven ta m i h celot izluščili grobne celote, kolikor je bilo tO mogoče. Nekaj pomembnih kosov, ki so bili doslej napačno Opredeljeni, smo pravilno opredelili (mdr. del zgodnjerimske čelade). Začeli smo S pisanjem kritičnega kataloga in z analizo nekaterih tipoloških skupin. Antična raziskovanja (dr. Marjeta Šašcl-Kos, mag. Jana Horvat). Antični Ptuj: obdelavo rimske lončarske četrti smo pričeli s študijem rimske lončarske tehnologije in značilnosti velikih lončarskih kompleksov. Sistematično smo zbirali podatke o lončarski produkciji v Panoniji na osnovi odkritih peči, kalupov, polizdelkov in na podlagi razširjenosti nekaterih zvrsti keramike. Antična materialna kultura v jugov/hodnih Alpah in na Balkanu: v okviru proučevanja prvih rimskih vojaški h posegov na prostoru vzhodno od AquMcie smo raziskovali nastanek rimskega piluma in njegov razvoj od 3. stol. pr, n. št. do 1. stol, n. št. Študirali smo rimske fibule od I. stol. pr, n, št. do 2. sto!. n. št. Končan je rokopis (v francoščini) I4Ü, latinskih napisov Dardanije (Kosovo in Metohija). Nadaljevali smo zbiranje gradiva in bibliografskih podatkov za Oris Dardanije v rimskem obdobju. Pri evidentiranju latinskih napisov iz Jugoslavije je bilo za Annee čpigraphi-que (Paris) oddan iti 60 napisov, zbranih iz novejših jugoslovanskih strokovnih publikacij. Izgrajuje se datoteka vseh latinskih napisov Jugoslavije, objavljenih v Annčc epigraphique od leta 1970 dalje. V okviru nove inštitutske raziskave Korpus latinskih napisov Slovenije smo začeli zbirati gradivo za študij in ureditev lapidarija v Narodnem muzeju v Ljubljani. V okviru ene prioritetnih inštitutskih tem Antični literarni viri za vzhodnoalp-ski prostor in zahodni Balkan je bil napisan osnutek krajše študije o Nilskem toponimu Kylikes, is* 227 Raziskovanje preseljevanja ljudstev (dr. Slavko Ciglenečki). Dr. S, Ciglenečki je kot štipendist Humboldtove tbndacije na univerzi v Bonnu študiral materialno kulturo iti poselitvene strukture pozne antike v srednji Evropi, Staroslovanska raziskovanja (dr. Andrej Pleterski). Rekognoscirali smo najdišča Sv. Neža v Pa rož u, Mali grad in Žale, Dograjevali smo računalniško banko podatkov za področje med Češko, Jadranom, Furlanijo in Panonijo v zgodnjem srednjem veku. Ob že znanih je bilo v literaturi odkriiih še 200 novih najdišč v Avstriji, obdelanih je bilo 265 grobov iz Slovenije in 304 iz istrskih najdišč. Za vsa zajeta najdišča Avstrije in Istre so bile izdelane dokumentacijske mape. Za predmetno banko so bile obdelane najdbe z grobišča Zale pri Zasipu. Opravljena je bila kategorizacija literature po njeni pomembnosti za predmet zbiranja ter izdelan seznam literature, ki je v slovenskih knjižnicah ni, Zbiranje podatkov je spremljalo tudi teoretično delo, ki je bilo posvečeno možnostim analize struktur zbranih podatkov. To smo narediii na primeru problema, etnogeneze Slovanov. Izdelano je bilo teoretično izhodišče za na daljne praktične raziskave, ki bodo črpale iz nastajajočih bank podatkov. Dr. A. Pleterski je dobil štipendijo Humboldtove londacije in odšel na enoletno izpopolnjevanje v Munchen. Arheološka topografija (Janez Dirjec, dr. Janez Dular, mag. Jana Horvat, dr, Andrej Pleterski, Sneža Tecco Hvala, Ivan Turk). Izpisovanje podatkov o najdiščih iz literature je potekalo tekoče. Gradivo je bilo sproti uvrščeno v najdiščne mape. Gradivo topografskega področja Celje smo pripravljali za objavo z vnašanjem podatkov o posameznih najdiščih v računalnik in s tem dograjevali ustrezno zbirko. Doku men racija arheološkega gradiva in arhivov (Janez Dirjec, Andreja Dolenc-Vičič, Sneža Tecco Hvala, Breda Justin. Dragica Knific-Lunder). Dokumentacijsko delo je potekalo v okviru priprave in izdelave tezavra za računalniški vnos katastra arheoloških najdišč Slovenije ter spremljajočih podatkovnih zbirk: topografske literature, ki se nanaša na slovenski prostor, ažurirane do leta 1990; lototeke, ki zajema 12.535 posnetkov in 145 geodetskih posnetkov. Tekoče je bilo urejeno vse sprotno arhivsko gradivo (elaborati, poročila, slikovno gradivo itd.). Urejen in inventariziran je arhiv Centralne komisije na Dunaju, ki ga hrani Arhiv Slovenije. Transkribcija še ni končana. V celoti je pregledan privatni arhiv A- Mullnerja (iz Arhiva Slovenije). Gradivo, ki je arheološko zanimivo, je urejeno, preslikano in skoraj v celoti inventariziran o. Pregledan in deloma preslikan je Še privatni arhiv J. Pečnika. Izdelani so regesti h korespondenci J, Szombathyja (hrani jo Naravoslovni muzej na Dunaju), Arheološki vestnik (Dragan Božič, Ivan Turk). Šašlov zbornik (Arheološki vestnik 41, 1990j smo marca oddali v tisk in do decembra opravili drugo korekturo. Zaradi zahtevnosti tiska smo se odločili še za tretjo, zaradi česar bo izšel v začetku leta 1991. Za naslednjo številko (42, 1991) smo zbirali prispevke, Inštitutska knjižnica (Primož Pavlin). Z 9 internimi akeesijami se je knjižni fond povečal za 1145 enot. Sezname akcesij smo pošiljali na 28 naslovov. Na dom smo izposodili 491, v čitalnici pa 144 zvezkov. Biblioteki SAZU smo dajali predloge za nakup in vzpostavili 6 nuvih rednih zamenjav. Centra ¡na arheološka kartoteka Tekoče smo dopolnjevali stvarne kartoteke arheološke literature po posameznih obdobjih. Podatkovna zbirka je obdelana računalniško. Obiski na inštitutu Na inštitutu se je mudilo več strokovnjakov: H - Aigner (Gradec), R. Calligaris (Trst), 1. Horaček (Praga), H.-J. Ubl (Dunaj), I, Weiler (Gradec). Studijska potovanja Dr. J. Dular in S. Tecco Hvala 5.-9.11. na Dunaj (ogled računalniških sistemov v Naravoslovnem muzeju in na Inštitutu za arheologijo na Dunaju). Dr. M. Sašel-Kos 22.-27. 1, v Heidelberg (študij v Seminarju za antično zgodovino in epigrafiko); 17,-22. 4. v München (študij v Kommission für Alte Geschichte und Epigraphik des DAI); 11.-18. 8. v Berlin (študij v knjižnici DAT in obisk Akademije znanosti v vzhodnem Berlinu, kjer je sedež, izdajanja Corpus Inscriptionum Latinarum); 8—19. 10 v Rim (študij v knjižnici Nemškega arheološkega inštituta); 10.-15. 12. na Dunaj (študij na inštitutu za antično zgodovino in ep i grafiko in na Inštitutu za klasično filologijo). PREDAVANJA, REFERATI Janez Dular Zgodovina in perspektive raziskovanj prazgodovinske poseli t ve v Sloveniji, 100 letnica arheoloških raziskovanj v Novem mestu, Novo mesto 14. 10 Marjeta Saše I-Kos Auf den Spuren von Kadmos und Harmonia. Seminar za antično zgodovino in epigrafiko, Heidelberg 24. 1. [van Türk Divje babe — nova paleolitska postaja v zahodni Sloveniji- Slovensko geološko društvo, Ljubljana 9. 1, BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JE NA STRANEH 282-283. ZGODOVINSKI INSTITUT MILKA KOSA Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev (dr, Ferdo Gestrin, dr. Sergij Vilfan, dr- Bogo Grafe nauer, dr. Darja Mihelič, Janez Šum rada, dr. Vinko Rajšp, mag. Eva Holz, mag. Stane Granda, Dušan Kos, prof. dr. Peter Vodopivec, prof, dr. Vlasto Zemljič, dr, Olga Janša-Zorn, prof, Ema Umek, Majda Žontar, dr- Sandi Sitar, ing. Tadej Brate, prof. Maruša Pleterski). Delo za Zgodovino prometa na Slovenskem bi moralo po prvotnem termin-skem planu preiti v zaključno fazo, prešlo pa je v veliki meri le pri zgodovini cestnega prometa od 16. stoletja do leta 1918, medtem ko pri večini ostalih zvrsti zamujajo zunanji sodelavci, ki jih zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ne moremo pogodbeno vezati. Največje zadrege so pri pomorskem prometu in pošti, kjer kljub nekajletnim naporom ne dobimo sodelavcev za novejšo in najnovejšo dobo. Vsekakor bo potrebno pri nadaljnjih planiranih delih doseči soglasje stroke, ki bo obvezovala tudi druge inštitucije k sodelovanju. Obstaja seveda tudi možnost, da projekt za nekaj let odložimo, kar pa prinaša s seboj vrsto novih, tudi eksistenčnih vprašanj. Problemi slovenske politične zgodovine od konca 18. stoletja do leta 19i8 (Janez Sumrada, mag. Stane Granda, dr, Branko Marušič, mag, Eva Holz, dr, Vinko Rajšp, dr. Sergij Vilfan, Petra Svoljšak), Raziskovanje temeljnih problemov Ilirskih provinc bo najkasneje januarja naslednje leto končano, na morebitno monografijo pa pred letom 1992 ni mogoče računati. Novo odkrito gradivo zahteva reinterpretacijo tudi nekaterih tistih vprašanj, ki so veljala že za dokončno rešena. Med poglavitna odkritja virov za leto 1848/49 štejemo originalno gradivo o akciji za Zedi njeno Slovenijo. Analiza je v teku. Sicer pa je treba omeniti izredno dragoceno gradivo novomeške kresije iz leta 1848, kije bilo prepisano in delno kopirano, V njem so številni novi podatki o kmečkem nezadovoljstvu. Opravljena je bila analiza odnosov med socialnim in nacionalnim vprašanjem pri Slovencih v letu 1348/49. Monografska analiza pisanja dunajskih dnevnikov o slovenski politiki V letu 1870 in 1871 naj bi bila Z nekaterimi nujnimi dopolnitvami v naslednjih mesecih pripravljena za tisk. Posebej so bila raziskovana vprašanja v zvezi z zgodovino jezuitov na Slovenskem, politična ozadja škofovskih imenovanj in katoliški shodi. Z vključitvijo nove raziskovalke, ki bo po opravljeni disertaciji odšla v Goriški muzej, se intenzivira raziskovanje življenja Primorcev med I. svetovno vojno. Historična topografija in kolonizacija slovenskega ozemlja (Janez Šumrada, dr. Božo Otorepec , dr. Darja Mihelič, Dušan Kos, dr. Vincenc Rajšp, mag. Eva Holz). Začelo se je zbiranje gradiva za historično topografijo naših krajev v novem veku, predvsem izpisovanje podatkov z različnih kart jožefinskega obdobja. — Po ustaljenih postopkih poteka tudi preverjanje identifikacije toponimov za Kranjsko in Štajersko, Edicija virov do leta 1918 in bibliografija za zgodovino Slo vence v (dr. Božu Otorepec, dr. Darja Mihelič, Dušan Kos, Janez Sumrada, mag. Stane Granda, dr, Branko Marušič, mag. Eva Holz, dr. Bogo Grafenauer, prof, dr. Vasilij Melik, prof. dr. lože Mlinarič, mag. Boris Gombač). Obdelanih je bilo 112 listin za čas od 1228 do 1436 Nadškofijskega arhiva v Ljubljani. I z fonda »Komisije za fevdne zadeve« v Arhivu Slovenije je bilo pregledanih 11 fasciklov, ki obsegajo tudi prepise srednjeveških listin. Rokopis vodiča po virih za slovensko zgodovino iz knjig oglejskih kanclerjev in privatnih notarjev iz Čedada in Vidma od druge polovice 13. do začetka 15. stoletja vnašama v računalnik- Rokopis naj bi bil predvidoma naslednje leto pripravljen za objavo, Urbarji za Belo krajino in Žumberak so oddani v tisk. Kot 12. knjiga Virov za zgodovino Slovencev je izšel Tržaški pomorski promet 1759/1760, O dogajanju v letu 1848/49 je bilo najdeno razmeroma veliko novega gradiva. Zal pa je tisto iz nekdanjega avstrijskega notranjega ministrstva uničeno v toliki meri, da bo le malo uporabnega. Iz Zagreba smo dobili kopiji peticij, ki jih P. Korunič omenja v zvezi s slovensko- hrvatskimi odnosi v letu 1848. Delo za izdajo korespondence dr. Henrika T ume se počasi končuje z vnašanjem besedila v računalnik. Knjiga naj bi izšla prihodnje leto pri Založništvu tržaškega tiska. Prihodnje leto pričakujemo dokončanje historične bibliografije za leta 1987 do 1990. Tiskovne Jcon/e/ience, javne predstavitve raziskav Branko MaruŠič: Drago Zerjal, Spomini in razlage. Trst, 13,6. Kraški rob in Bržanija, Koper, 15. 6, Janez Sumrada: Miroslav Berioša, Zlikovci i pregnanci, Koper, 17. 1. Udeležba na kongresih, simpozijih, posvetovanjih Slomškov simpozij. Maribor, 14.-16.2,: V. Rajšp, S. Granda. Primorski slavistični dnevi. Nova Gorica, 30.3.: B. Marušič. Mednarodni kulturnozgodovinski simpozij Modinci 1990, Koszeg, 2,-6-7: S, Granda, Jcgličev simpozij. Rim, 18-21-9.: V.Rajšp, S, Granda. 24. zasedanje Jugoslovansko-češko-slovaškc zgodovinske komisije. Cctinje, 24.-27 9.: E, Holz. 25, zborovanje slovenskih zgodovinarjev. Murska Sobota, 1,-3,10.: D. Mihelič, P. Svoljšak. 1, znanstveno posvetovanje o Soški fronti, Kobarid, 20,10,: B, Marušič. P, Svoljšak, 1848 - Revolutionen in Ostmitteleuropa, Bad Wiesee, 29,11 .-2,12,: S. Granda. Scampare la guerra. Renitenza, autolesionismo, compartamenti individuali e colletivi d i fuga e la giurtizia nella Grande Guerra, Fagliano Redipuglia 13.-15. 12 : P. Svoljšak. Računalniški program Kleio Radovljica, 16.-17.2,: J. Šumrada-Koroščev simpozij. Maribor, 16.12,: V. Rajšp. PREDAVANJA, REFERATI, PRISPEVKI NA RTV Stane Granda Skof A.B. JegliC in slovenski katoliški shodi, Jegličcv simpozij, Rim 20.9. Das Verhält niss zwischen der Na (iona!- und Sozial frage bei den Slovenen im Jahre 1848/49,1840 - Revolutionen in Ostmitteleuropa Bad Wiesee 30.12. Branko Marušič France Bevk, kol turn o politični delavec. Primorski slavistični dnevi. Nova Gorica, 30.3. Problem deportacij na Primorskem. Društvo slovenskih izobražencev. Trst, 4,6. (ponovitev Nova Gorica i4.6.). Le kar veleva mu sram Kanal, 31.8. Pogovori na fronti. Carzano 1917, 1. znanstveno posvetovanje o soški fronti. Kobarid. 20.10. Darja Mihelič Poročilo o delu Zveze zgodovinskih društev Slovenije 1988-1989. Občni zbor Zveze zgodovinskih društev Slovenije. Murska Sobota, 1. 10. Božo Otorepee Ob diskusiji o slovenskih simbolih. Zgodovinsko društvo Ljubljana, 11. 10. O fevdnih in genealoškib rokopisih Arhiva Slovenije Ljubljana, 18.10, O bodočem grbu Slovenije. Ljubl jana, Val 202, 28. 11. O zastavi in grbu Slovenije. Komite za informiranje Republike Slovenije, Ljubljana, 3. 12, Vincenc Rajšp Profesorji Mariborskega bogoslovja do konca prve svetovne vojne, Slomškov simpozij, Maribor, 15.2, Imenovanje Antona B. Jegliča za pomožnega škofa v Sarajevu in knezoškofa v Ljubljani. Jegličev simpozij, Rim, 18. 9. Petra Svoljšak Bovško-kobariŠki begunci med I. svetovno vojno v Italiji. 1. znanstveno posvetovanje o soški fronti. Kobarid, 20. 10, BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JE NA STRANEH 283-286. UMETNOSTNOZGODOVINSKI INŠTITUT FRANCETA STE LETA Arhitektura zrelega baroka, 19. stoletja in prvih decenijev 20. stoletja (dr. Damjan Prelovšek), Raziskave so posegle v primerjavo naše in salzburške baročne arhitekture in razkrile več direktnih povezav ali vsaj v podobnem umetnostnem ozračju dozorelih arhitekturnih realizacij. Vzporedno (in v razvojni kontinuiteti) je dozorel študij arhitekture prehodnega 19. stoletja s poudarki na nasledkih, ki jih je nova gradbena industrija, izpodrivajoča staro stavbno tradicijo, vnesla tudi na Slovensko. Tretje poglavje je bilo namenjeno pripravam za veliko Plečnikovo razstavo, domenjeno v sporazumu med Češko in Slovenijo; s tem je povezan tudi študij do nedavnega še nedostopnih arhivov na Hradčanih. Vse te raziskovalne "mikroteme" povezuje zasledovanje razvojnega toka, ki se preliva od baroka čez iskanje 19. stoletja v identiteto domačega izročila s tudi mednarodno pomembnimi momenti in nazadnje v svetovno odmevno kreativnost dela arhitekta Plečnika. Prehod poznobaročnega kiparstva v podobarstvo 19. stoletja na Kranjskem (Blai Res man). Na temeljit arhivski študij in na terensko delo oprta raziskava je potrdila nekatere dosedanje izsledke v našem kiparskem gradivu omenjenega časa, osvetlila pa je tudi problematiko kronologije in slogovne situacije v okviru regionalno definiranih ožjih ^umetnostnogeografskih kompleksih in ob mojstrih poznega iS. in 19. stoletja, kot so bili npr. podobarji Janežiči, Vrbniki, Layer j i in podobni. Obrobno so bila ugotovljena dela drugih, doslej popolnoma neznanih mojstrov, tudi takih, ki so veljali za zgolj kamnoseke, npr. Bom bass i, v resnici pa so se vključevali tudi med "altariste". Problemi srednjeveške in renesančne umetnosti na Slovenskem (dr, Emilijan Cevc). Rezultat teh raziskav je več študij, ki so v pripravi za objavo, kakor npr, stilno izhodišče in datacija cistercijanske ccrkve v Kostanjevici na Krki, opus ljubljanske kiparske delavnice 15, stoletja, romanska retrospektiva v pozni gotiki in v 16. stoletju. Poseben interes je veljal ikonološki in stilni opredelitvi poslikave "lutrovske kapele" v Sevnici, Revidiran je bil problem med prvo svetovno vojsko uničene cerkve na Sveti gori pri Gorici kol enega stavbno razvojno ključnih spomenikov 16. stoletja. Ikonološko so bile osvetljene freske iz leta 1490 v Hrastovljah, hkrati pa vzporejene tudi z na novo ugotovljenimi grafičnimi predlogami. Studi/ virov za umetnostno zgodovino Slovenije (Ana Lavrič). Študij je specialno zajel s preglednimi zemljevidi opremljen obširni folia nt vizitacij iz časa ljubljanskega škofa Scarlichija, enega najpomembnejših virov za našo umetnostno zgodovino, pa tudi Za tedanjo Cerkveno situacijo in splošno kulturno zgodovino prve polovice 17. stoletja. To delo je potekalo v povezavi z Inštitutom za cerkveno zgodovino pri Teološki fakulteti, Kritično prepisan in komentiran tekst je izšel v samostojni publikaciji v zhirki Acta ecclesiastics Sloveniae, Pregledana je bila tudi vrsta župnijskih arhivov (v povezavi s topografskimi nalogami). Zbiranje dokumentacijskega gradiva za ume m os m o zgodovino slovenskega ozemlja (dr. Emilijan Cevc, Ana Lavrič, dr. Damjan Prelovšek, Blaž Resman in Vida Stanovnik). Delo je obsegalo izpise in kopije iz starejše strokovne literature, arhivske vire, strokovno bibliografijo, topografske kartoteke, kartoteke umetnikov, slogov, ikonografije, fototeko in diskoteko. To gradivo, ki se zelo množi, predstavlja pomemben strokovni instrument inštituta; izkoriščajo ga tudi zunanji kolegi in študenti. Nadaljevali smo tudi z urejanjem in revizijo starejšega kartotečnega fonda in biblioteke. Knjižni fond seje povečal za 97 knjig in 175 zvezkov revij in drugega periodičnega tiska. Vse knjige so bile geselsko obdelane. V vezavi je bilo 64 letnikov revij in knjig. Pokrajinski muzej v Kopru in Slovenska akademija znanosti in umetnosti sta organizirala strokovno srečanje ob petstoletnici fresk Johannesa iz Kastva in njegovih pomočnikov v Hrastovi jah, kjer so poleg domačih strokovnjakov sodelovali gostje iz Italije in Hrvaške. Referati so vnesli nove poglede tako na arhitekturo hrastoveljske cerkve kot na slogovno in ikonografsko vsebino fresk ter na njihovo restavratorsko problematiko. Udeležba na strokovnih srečanjih. Petstoletnica fresk Johannesa iz Kastva in njegovih pomočnikov, 23.-24.6., Koper, Hrastovlje: dr. E. Cevc. Srečanje umetnostnih zgodovinarjev-barok i stov, Maribor, 19.-20, 10.: dr. E. Cevc, dr. D. Prclovšek. Strokovno srečanje Sveta Gora 1539-1989, frančiškanski samostan na Sveti Gori, 27. 10.: dr. E. Cevc. Zbor konservatorskega društva, Kranj, 8. 11.: dr. E. Cevc, A. Lavrič, dr. D. Prelovšek. PREDAVANJA IN REFERATI Emilijan Cevc lkonologija fresk in njihova grafična predloga, Koper, 23. 6. Stara cerkev na Sveti Gori, Sveta Gora, frančiškanski samostan, 27. 10. BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JE NA STRANEH 286-287. MUZ1KOLOŠKI INSTITUT Inštitut je v tem letu dopolni! deset let rednega delovanja. Ustanovljen je bil sicer že leta 1972, toda redno delo je lahko začel šele jeseni 1980, ko je dobil potrebne prostore, najnujnejšo opremo in prva dva stalno nastavljena raziskovalca. Sodelavci inštituta, stalni in zunanji, so ta jubilej zaznamovali z zbornikom razprav o raznih temah iz vseh raziskovalnih področij inštituta od srednjeveškega glasbenega pismenstva do 19. stoletja. Publikacija je v tisku. Raziskave Srednjeveškega glasbenega pismenstva (dr. Jurij Snoj). V središču raziskav je bil Kranjski antifonal. Dokončan je bil leta 1988 začeti prepis besedil tega velikega koralnega kodeksa, kije nastal leta 1491 in obsega dva folianta s skupno 968 stranmi, izdelana sta bila kazalo njegove vsebine in abecedni seznam vsebinskih enot, ki vsebuje besedilne začetke, glasbenoo-blikovno oznako ter navedbo mest v rokopisu, napisani so bili tudi za uporabo kodeksa potrebni teksti redakcijske narave. Navedeno obsega 450 strani računalniško izdelanega tipkopisa (1161 Kb) in omogoča podrobnejše proučevanje tega srednjeveškega glasbenega spomenika. Pred nekaj leti izdelana kari O teka srednjeveških glasbenih vir ti v v Ljubljani s 324 bibliografskimi enotami, od katerih sta bili kar dve tretjini dotlej neznani, je bila prepisana v obliko računalniške podatkovne zbirke. Pri tem je bila revidirana metoda obdelave. V končni obliki bo delo katalog, ki bo poleg bibliografskih podatkov prikazal vsebinsko in notacijsko podobo v Ljubljani hranjenih glasbenih zapisov iz srednjega veka. Ob urejanju zbirke je bila napisana razprava, ki odgovarja na temeljna vprašanja v zvezi s tem gradivom. Raziskave obdobja renesanse(dr, Edo Skulj, dr. Danilo Pokorn, dr. Jože Sivec). Nadaljevale so se raziskave skladateljskih opusov Jurija Premlerja in Jakoba Gallusa. Transkripcija Prennerjevih motetov, ki jo dela dr. Sivec v okviru tematskega sklopa Muzikološkega inštituta "Temeljne raziskave slovenske glasbene preteklosti" na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete, je prispela v sklepno fazo in bo s spremnim redakcijskim besedilom zrela za natis predvidoma konec prihodnjega leta. Dokončana je bila moderna izdaja Gallusove zbirke motetov Opus musicum, ki obsega 13 zvezkov zbirke Monumenta artis musicae Sloveniae z 230 stranmi redakcijskih besedil v slovenščini in angleškem prevodu, 60 faksimiii in 2500 stranmi notnega teksta - s tem je bil v šestih letih realiziran največji srednjeročni projekt inštituta. Začelo se je transkribiranje Gallusove zbirke Selectiores quaedam missae, ki ji je Znanstveni svet inštituta dal prednosL pred prvotno za to nalogo določenimi Gallusovimi madrigali. Od štirih knjig te zbirke s skupno 16 masnimi kompozicijami je bila transkribirana, redigirana in tudi že notogra-Firana prva knjiga. Pospešeno so se nadaljevale priprave za mednarodno konferenco "Gallus in evropska glasbena renesansa", ki bo z reprezentativno udeležbo znanstvenikov iz Evrope in Amerike in s spremnimi prireditvami -štirimi koncerti in razstavo "Gallus Camiolanus" — centralna manifestacija v prihodnjem jubilejnem Gallusovem letu, Raziskave obdobja baroka (mag. Tomaž Faganel), Posvečene so hi le skladateljema Janezu Krstniku Dolarju in Gabrijelu Plavcu, Na osnovi transkripcij, izdelanih v prejšnjem letu, je bil proučen kompozicijski stavek v Dolarje vi h psalmskib skladbah- S tem seje raziskovalno delo o tem avtorju približalo sklepni fazi, kajti po mašah in psa I m i h ostajajo za analizo le še njegovi baleti in sonate. Transkripcija Plavčeve zbirke Flosculus vernalis, ki je izšla leta 1621 in vsebuje 26 kompozicij, seje šele začela. Doslej je bilo iz nje transkribirano deset marijanskih motetov za 3 do 3 glasov z generalnim basom. Raziskave obdobja klasicizma (dr, Ivan Klemenčič, dr. Danilo Pokorn). Predmet teh raziskav so bili skladatelji Franc Pollini, Jakob Zupan in Matej Babnik. Od prvega ima inštitut v kopijah 40 del, V konservatorijski knjižnici v Milanu smo evidentirali Še 83 bibliografskih enot, ki jih bomo skušali dobiti, če bodo dopuščala sredstva. Iz razpoložljivega gradiva je bilo raziskano Pollinijevo pesemsko ustvarjanje, iz njegovih oper II genio itlsubre in La casetta nel bosco pa izbrano S odlomkov, ki bodo v prihodnjem letu pripravljeni za morebitno izvedbo. Leto prej napisana in objavljena razprava o variaciji kot PolJinijevem kompozicijskem principu je bila razširjena in poslana za objavo rimski muzikološki reviji Ricercare. Ob 180-letnici smrti Jakoba Zupana, avtorja prve slovenske opere, je bil v sodelovanju Z ansamblom Con sorti um musicum 5. 6. v Narodni galeriji pripravljen koncert, na katerem so bila poleg že znanih predstavljena tudi nekatera njegova pred kratkim najdena in prav za to priložnost tudi transkribirana dela. Izvajalci so koncert ponovili v Novem mestu, v načrtu je še ponovitev v Gorici. Na znanstvenem srečanju v okviru Varaždinskih baročnih večerov je bi J o Zupanu podan referat, ki povzema vse doslej znane podatke o njegovem življenju in delu in jih dopolnjuje z novoodkrilimi, 0 Mateju Babniku, doslej precej marginalni osebnosti slovenske glasbene preteklosti, SO bili Z dopisovanjem najdeni na Madžarskem novi biografski podatki in kompozicije. Od slednjih je bila ena - Pastoralni ofertorij za bas sol o, klarinet sol o, zbor in orkester, ohranjen v glasovih v arhivu katedrale v Veszprcmu - že transkribirana v obliki partiture, kar j i odpira pot do izvedbe. Matej Babnik se po teh odkritjih uvršča ob Francu Poltiniju in Juriju Mihevcu v vodilno trojico slovenske glasbene emigracije v 19. stoletju. K a talogiziranje virov (mag, Tomaž Faganel, dr. Ivan Klemene lč}. Očiščen, urejen in katalogiziran je bil stari glasbeni arhiv mariborske stol niče . Arhiv, poškodovan v požaru, sestavlja 244 bibliografskih enot cerkven oglasbe- ne literature pretežno zrelega in poznega klasicizma, od tega je 93 tiskov in 151 rokopisov, v glavnem iz prve polovice 19, stoletja. Za katalogizacijo ostaja, kolikor jih bo mogoče urediti, okrog 50 fragmentov. Nove publikacije je Inštitut predstavil na tiskovni konferenci 25, 5, Dr. J. Snoj je za mednarodno muzikološko bibliografijo RILM izdelal 10 izvlečkov del o glasbi, objavljenih na Slovenskem v leta 1986. Skrbel je tudi za inštitutsko knjižnico. Drugi sodelavci so ob delu v Inštitutu opravljali enake funkcije kot prejšnja leta (prim. Letopis SAZU 39/1988, 1989, str, 2311. PREDAVANJA. REFERATI, PRISPEVKI ZA RTV Tomaž Faganel Psalmske skladbe Janeza Krstnika Dolarja, Referat na simpoziju "Proučavanje glazbenog baroka u južnih Slavena", Varaždin, 29, 9. Ivan Klemenčlč Ob premieri Kogojevih Črnih mask. Intervju, TV Zagreb, 8,4, Danilo Pokom Murnova lirika v stvaritvah slovenskih skladateljev. Referat na simpoziju "Glasba in poezija", Slovenski glasbeni dnevi, Ljubljana, 3, 4, Jakob Zupan - zadnji slovenski baročni skladatelj? Referat na simpoziju "Proučavanje glazbenog baroka u južnih Slavena", Varaždin, 29. 9. BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JE NA STRANEH 287-288. INŠTITUT ZA SLOVENSKO LITERATURO IN LITERARNE VEDE Sekcija za slovensko literarno zgodovino Literarnozgodovinske raziskave slovenske književnosti 19. in 20. Stoletja Preučevanje slovenske moderne (dr. F. Bcrnik]. Opravljena je bila slogovna analiza poezije od leta 1900 do konca prve svetovne vojne. Središčna pozornost je veljala Otonu Zupančiču, na začetku obravnavanega obdobja še Ketteju in Murnu, ustrezne razlage pa so hili deležni tudi t.i. sopotniki modeme Fr. Eller, V. Jerajeva, C, Golar, V. Mole, J. Cvelbar, S. Sardenko in drugi. Slogovna interpretacija je tudi te pesnike označila glede na njihovo pripadnost tradiciji aH moderni (impresionizmu, simbolizmu, začetkom ekspresionizma) ter jih uvrstila v pluralistični tok našega literarnega razvoja v tem obdobju. Raziskava je usmerjena v izdelavo monografije o slovenski modemi, ki bo predvidoma zaključena v letih 1994—95. Slovensko pripovedništvo 1918-1930 (dr. M. Dolgan). Pregledana je bila novejša tuja strokovna literatura o nemškem ekspresionizmu kol enem izmed gibanj, ki so vplivala na slovensko književnost. To je bilo treba storiti zaradi nasprotujočih si razlag v dosedanjem literarnem zgodovinopisju, ali je ekspresionizem segel samo v slovensko lirika in dramatiko ali tudi v prozo. Pokazalo se je, da obstaja dovolj opornih točk, ki omogočajo uvrstitev pomembnih pripovednih besedil, zlasti Pregljevih, iz omenjenega časovnega obdobja prav v ekspresionistično literarno gibanje. Raziskava se bo končala v 2-3 letih z izdelavo monografske študije. Priprava znanstvenakritičnih izdaj (lote Faganel in zunanji sodelavci). Za znanstveno izdajo Brižinskih spomenikov je bil izdelan in redigiran nov prevod besedila v sodobno knjižno slovenščino in pripravljen osnutek fonetične transkripcije. Frva faza priprav bo končana z izidom prvega dela izdaje (besedila z znanstvenim aparatom) predvidoma v letu 1992. Za znanstveno izdajo Zoisove rokopisne zapuščine je bilo transkribiranih okrog 100 pisem iz nahajališča v Narodnem muzeju in evidentirano ilustrativno gradivo zanje. Na osnovi zbrane dokumentacije je bilo pridobljeno še novo korespondenčno gradivo iz Ženeve in Trsta. Izdaja, ki bo obsegala več zvezkov, bo predvidoma začela izhajati v letu 1992. Drugo strokovno in organizacijsko delo Dr. F. Bernik je bil član upravnega odbora Slovenske matice. J. Faganel je bil član Jezikovnega razsodišča sekcije Slovenščina v javnosti pri RK SZDL, Sekcija za literarno teorijo Literarni leksikon (mag. Darko Dolinar, VI as ta Pacheiner-Klander, Majda Stanovnik—Blinc, Joia Skulj, Aienka Maček in zunanji sodelavci). Kot rezultat dela v prejšnjih letih so v tem sklopu temeljnih literamoteoretič-Ilih raziskav izšle tri študije: Denis Poniž, Esej (Literarni leksikon 33); Janko Kos, Literarne tipologije (Literarni leksikon 34)] Tomo Vir k, Duhovna zgodovina in literarna veda (Literarni leksikon 35). Javnosti SO bile predstavljene na tiskovni konferenci na SAZU 19. aprila 1990. Dokončana je bila razprava Mirana Hladnika Povest; rokopis je bil zatem ocenjen, redakcijsko usklajen in opremljen s standardnimi dodatki (bibliografija, kazala, povzetki) ter oddan založbi. Tik pred zaključkom je študija o hermenevtiki in literarni vedi (D. Dolinar), ki sodi v sklop obravnavanja teoretičnih smeri, šol in metod v literarni vedi. Poleg tega se je nadaljevalo raziskovanje literarnega prevoda (M, Stanovnik-Blinc), staro indijski h pesniških oblik in Verznih obrazcev (V. Pacheiner-Klander), literarne kritike in še več literarnosmemih, obdobnih, vrstnt>zvrstnih problemov in tčm za razprave, ki bodo končane v letu 1991 ali pozneje in so deloma vključene v zunanje programske sklope programa "Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda". Vse delo za Literarni leksikon je po skupnem načrtu usklajeval redakcijski kolegij, ki je skrbel za vsebinske in organizacijske vidike, nujne za normalen potek raziskav in publiciranje njihovih rezultatov. — Sklop raziskav, katerih dognanja so formulirana v monografskih študijah Literarnega leksikuna, bo predvidoma trajal do sredine devetdesetih let. Drugo strokovno in Organizacijsko deio Mag. D. Dolinar je dajal terminološke nasvete s področja literarne vede za slovar slovenskega knjižnega jezika. V. Pacheiner-Klander je nadaljevala raziskavo Ved kot književnosti; uporabnikom je posredovala dokumentacijske podatke o literarnoteoretičnih terminih in O tujih avtorjih v slovenskem periodičnem tisku. J. Skulj je končala raziskavo a modernizmu in teoretičnih aspektih modernega romana ter oddala magistrsko nalogo na to temo. Sekcija za biografsko, bibliografijo in dokumentacijo Sio venski biografski leksikon (Jože Munda, Nada Gspan-Prašelj, dr. Metka Bogel, mag. Franca Buttolo, Alenka Maček in zunanji sodelavci). V letu I9901 jc tekla zadnja faza dela za 15., tj. zadnji zvezek Slovenskega biografskega leksikona. Napisanih in oddanih je bilo še zadnjih 13 člankov, od tega so jih 6prispevali člani uredništva. Zvezek obsega 31 i člankov z gesii od Zdolšek do Zvanut, Strokovno recenzijo sta opravila akademika prol. dr, Janez Stanonik in prof. dr, Ivan Vidav. Celotni rokopis je bil zatem jezikovno in tehnično redigiran, potrjen /a objavo in oddan v tisk, postavljen in dvakrat korigiran v stolpcih. Pripravljena in dodana so bila tudi spremna besedila za četrto, tj. zadnjo knjigo leksikona (12.-15, zvezek SBL) - zaključna beseda, pregled sodelavcev in seznam kratic. Kot poseben dodatek se pripravlja obsežno osebno kazalo za celotno izdajo leksikona. S pripravljanjem 15. zvezka se je končalo raziskovalno delo za to temeljno slovensko biografsko-enciklopedično publikacijo, ki je začela izhajati že 1. 1925- Spričo novega relevantnega gradiva in novih konceptualnih zahtev, ki jih prinašajo zgodovinske spremembe v teh desetletjih, je izdaja v marsičem že zastarela; v raziskovalnih iti pedagoških krogih zlasti humanističnih ved, pa tudi med širšim kulturnim občinstvom je evidentna potreba po novi izdaj i. Načelna odločitev zanjo je bila sprejeta v sekciji, v širšem uredniškem odboru SBL (prim, Letopis SAZU 38/1988, str, 298), v znanstvenem svetu inštituta in v pristojnih organih SAZU. Sklop raziskav, ki so potrebne za izdelavo in preciziran je koncepta novega Slovenskega biografskega leksikona, je bil prijavljen kot poseben projekt. Ob tem so Se nadaljevala ustaljena dela, ki so nujna za nastajanje leksikona: zbiranje in Urejanje biografskega in bibliografskega gradiva iz dnevnega tiska, arhivov in knjižnic, pridobivanje nove primarne in relevantne sekundarne literature ter dopolnjevanje stare. Delavci sekcije so se pri Svojem delu Opirali na te vire, pomagali zunanjim sodelavcem in dajali inlormacije tudi drugim raziskovalcem, najpogosteje za potrebe Enciklopedije Slovenije in Enciklopedije Jugoslavije. Drugo strokovno in organizacijsko delo J. Munda je bil član bibliotekarske podkomisije pri sekciji za terminološke slovarje inštituta za slovenski jezik. Knjižnica (Angela Tumšek). Knjižni fond se je povečal za 303 knjige iti 407 zvezkov revij. Vse nove knjige so bile obdelane za abecedni in stvarni katalog ter uvrščene v listkovni signaturni katalog- 780 obiskovalcev je uporabljalo 1900 knjižnih enot. — Knjižni fond smo iz hiše na Gosposki ulici preselili v inštitutske prostore na Novem trgu 5- Zaradi selitve in preurejanja fonda je bilo ovirano tekoče delo in knjižnica je bita dva meseca zaprta za zunanje uporabnike. Tajništvo (Alenka Maček). Poleg tednih administrativnih in tehničnih del je bi! ta novo izdajo Brižinskih spomenikov opravljen računalniški vnos sestavnih delov nastajajočega rokopisa. Račonalniško je bilo obdelano tudi osebno kazalo za celotno izdajo Slovenskega biografskega leksikona. Zunanji sodelavci Pri raziskovalnem delu inštituta so z avtorskimi ali uredniškimi prispevki sodelovali: - dr. Janko Kos, dr. Valenlin Logar, dr. Boris Paternu, Marko Kranjec, Janez Zor (Filozofska fakulteta), dr. Marijan Smol i k (Teološka fakulteta), dr. Franc Jakopin pri izdajanju gradiva s področja slovenske literature, - dr. Janko Kos (Filozofska fakulteta), dr. Denis Poniž (AGRFT), mag. Tomo Virk in Drago Šega pri Literarnem leksikonu, - okrog 80 avtorjev in konsultantov pri Slovenskem biografskem leksikonu. Sodelovanje z raziskovalnimi in drugimi organizacijami Prim. Letopis SAZU 39/198S, 1989, str. 235. Obiski na inštitutu Dr, David A, Norris, predavatelj za jugoslovanske književnosti na univerzi v Nottinghamu, 25. 9. Studijski obiski, potovanja v tujino Dr. Marjan Dolgan je od februarja na enoletnem študijskem bivanju v Nemčiji na univerzah v Giessnu in v Gdttingenu kot štipendist Humboldtove ustanove. Udeležba na kongresih, simpozijih, posvetovanjih Simpozij ob stoletnici Antona Melika, Ljubljana, 17. 1.: F. Bemik, Posvetovanje "Glasba in poezija" ob 13D—letnici rojstva Huga Wolfa, Ljubljana. 3. 3.; F. Bernik. Simpozij o srednjeevropskem literarnem prostoru, lnnsbruck, 20.6.: F. Bemik. 29. kongres Antropološkega društva Jugoslavije, Banja Luka, 29.-31. 5.: M. BOgel. Simpozij "Obdobje znanosti o slovenskem jeziku, književnosti in kulturi", Ljubljana, 28 - 30. 6.: F, Bemik, F. Buttolo, D. Dolinar, J. Faganel, N. Gspan-Prašelj, J. Munda, V. Pacheincr-Klander, M, Stanovnik-Bline, J, Škulj. Simpozij o Jožetu Lovnenčiču, Nova Gorica, 26. 10.: F. Buttolo. Posvetovanje slovenskih knjižničarjev, Nova Gorica, 25,-26. 10.: A, Turnšek. (Glej tudi rubriko Predavanja, referati, prispevki na RTV). Tiskovne konference, javne predstavitve raziskav France Bernik: Vodstvo tiskovne konference ob izidu treh knjig razreda za filološke in literarne vede SAZU oz. Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU: Nika Kureta Slovensko Štajersko pred marčno revolucijo 1848, i, 3, Angelusa Baša Opisi oblačilnega videza na Slovenskem v ¡7. in 18. stoletju in Traditiones XVIII. SAZU, Ljubljana, 18, 1, Sodelovanje na predstavitvi Majcnovega zbornika (Založba Obzorja Maribor). Društvo slovenskih pisateljev, Ljubljana, 2S, 4, Sodelovanje na tiskovni konferenci ob izidu novih knjig Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev ter zbirke Monografije k Zbranim delom slovenskih pesnikov in pisateljev - Prežihov Voranc XII, F, S. Finžgar XI, A, Aškerc V, J. Kozak III in iMjz Kraigher Dušana Moravca. Cankarjev dom, Ljubljana. 22, 5. Sodelovanje pri predstavitvi pesniške zbirke Borisa Pangerca Glas odznotraj (Založništvo tržaškega Liska). Tržaška knjigarna, Trst, 24. 5. Sodelovanje pri predstavitvi XII. knjige Zbranega dela Prežihovega Voranča. Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika, Ravne na Koroškem, 5. 6, Marjan Dolgan: Predstavitev antologije slovenske pornografske poezije v knjigarni Mladinske knjige, Ljubljana, 13. 2. Darko Dolinar: Vodstvo tiskovne konference ob izidu 33-35. zvezka Literarnega leksikona. SAZU. Ljubljana, 19. 4. PREDAVANJA, REFERATI, PRISPEVKI NA RTV France Bemik Anton Melik in Slovenska matica. Referat na simpoziju ob stoletnici rojstva Antona Melika. SAZU, Ljubljana, 17. I. Josip Vidmar - zagovornik in kritik realizma v umetnosti. Predavanje v Društvu slovenskih pisateljev v Avstriji. Celovec, 3. 2, O poeziji Ljubke Šorli. Uvodne besede na "Srečanju l Ljubko Šorli ob njeni osemdesetletnici". Kulturni dom in Slavistično društvo v Gorici, 1,3. Urška poezija in glasba - Vprašanje a fini te te. Referat na strokovnem posvetovanju "Glasba in poezija" ob 130-lelnici rojstva Huga Wolfa. Slovenski glasbeni dnevi, Ljubljana, Cankarjev dom, 3. 3. Pesniška zbirka Borisa Pangerca Glas odznotraj. RAI A Trst, Oddaja "Dvignjena zavesa", 24. 5. Die Idee Mitteleuropas in der gegenwärtigen slowenischen Kultur, Referat na simpoziju ob sedemdesetletnici Zorana Konstantinoviča "Der mitteleuropäische literarische Raum - Gegenwärtiger Augenblick und Zukunft". Inštitut za primerjalno literarno vedo na univerzi v Innsbrucku, 20. 6. Metka Boge) Življenje in delo Borisa Zamika. Predavanje na 29. kongresu Antropološkega društva Jugoslavije. Banja Luka. 30 5, Franca Buttolo Struktura Subjekta v liriki iz zbirke Deveta dežela. Referat na simpoziju o Jožetu Lovrenčiču, Nova Gorica, 26. 10. Marjan Dolgan Intervju o antologiji slovenske pornografske poezije na Radiu Ljubljana, II. program. Val 202, 14. 2. Pogovor o isti antologiji z Alenko Zor-Simoniti na T V Ljubljana, I, program, oddaja Osmi dan, 19. 2. Pogovor o isti antologiji z Bojano Lcskovar in Leonom Magdalencem na T V Ljubljana, IL program, oddaja Studio Ljubljana, 22. 2. Darko Dolinar Temeljne zamisli predmeta in metode v slovenski literarni vedi med vojnama. Referat na znanstvenem simpoziju "Obdobje znanosti o slovenskem jeziku, književnosti in kulturi", Univerza v Ljubljani, 28 6. Literarnozgodovinskc metode raziskovanja slovenske književnosti Referat na zborovanju slavistov "Sedemdeset let slovenske s love ni stike", Ljubljana, 4, 10. Intervju ob izidu 33,-35, zvezka Literarnega leksikona z Marjanom Kovače vi-čem na Radiu Ljubljana. I, program, oddaja Kulturna panorama, 5. 5. Vlasta Paclieincr-K lande r O indijski književnosti in filozofiji. Predavanje v Matični knjižnici v Izoli, 25. 10. Problem staroindijske verzne oblike šloke. Predavanje v Društvu za primerjalno književnost, Ljubljana, 25. 11. Majd» Stanovnlk-Bllne Prevod kot sestavni del slovenske literature (ob Kidričevi Zgodovini slovenskega slovstva). Referat na simpoziju "Obdobje znanosti O slovenskem jeziku, književnosti in kulturi". Univerza v Ljubljani, 28. 6. Estetskost posnetka. Referat na delovnem srečanju jugoslovanskih književnih prevajalcev. Preddvor, 29. 9. O Carolbvem literarnem nesmislu, Predavanje v knjižnici Gimnazije v Kranju. 24. 10. Pogovor l Milanom Jesihom o prevodih Shakespearovega Romea in Julije, Društvo slovenskih književnih prevajalcev, Ljubljana, 13. 12. BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JE NA STRANEH 288-2S9. INSTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE Sekcija za ljudsko slovstvo Raziskave pripovednega gradiva (mag. Marija Stanonik, mag. Monika Kropej, dr. Milko Matičetov). Končana je bila raziskava o vprašanju terminologije v slovstveni folklori. Na podlagi analize 117 pravljic in povedk je bil napisan koncept študije o odsevu materialne, socialne in duhovne kulture v pripovednem izročilu. Nadaljevalo se je redakcijsko delo za objavo pripovednega gradiva, v zaključni fazi sta zbirki s Tolminskega (zbiralec Janez Dolenc) in iz Bohinja (zbiralka Minka Cvetek), ki bosta izšli v seriji Glasovi pri založbi Kmečki glas, V okviru priprav za objavo regiunalnih zbirk je bilo opravljenih več terenskih poti (Dovje, Mojstrana, Kranjska gora, Radovljica, Črna, Koprivna, Črnomelj, Adlešiči, Ig, Ihan, Mengeš, Kamnik, Moravče, Monošter, Gornji Senik, Štev a novci). Na terenu (Tunjice, Šentgotard, Mekinje, Kozjak) in iz drugih virov (akcija PIL-a in 67 slovenskih šol) je bilo zbranih 600 zgodovinskih povedk, okrog 150 nagrobnih in drugih napisov ter več dragega pripovednega gradiva, Sekcija za ljudske šege In Igre Raziskave šeg življenjskega in koledarskega kroga ter delovnih šeg (mag. Helena Ložar-Podlogar, mag. Jurij Fikfak, dr. Ni ko K ure t). Za zgodovino raziskovanja šeg v 2. polovici 19. stoletja so bila obdelana osnovna besedila nekaterih poljudnih zbiralcev ljudskega izročila (Navratil, Pajek, Hubad in dr.). Analizirana so bila po dveh kriterijih: 1. glede na lokalni, regionalni, nacionalni in nad nacionalni vidik opisovanja in 2. glede na podrobnosti opisov. V teku je uvajanje mrežne analize, s katero bo mogoče ugotoviti povezave med posameznimi avtorji in njihovo razporejanje glede na poglede in medsebojno navajanje- Za Bibliografijo M. Valjavca je bilo zbranih in urejenih okoli 160 enot. Izdelan je bil koncept študije o tradicionalni svatbi na Slovenskem. Gradivo je urejeno po posameznih prvinah s posebnim opozorilom na značilnosti kraja, in to V primeru, če izstopajo iz ustaljenega modela poteka šege v določenem območju. Študija sloni na terenskem in anketnem gradivu (čez 8000 odgovorov) ter arhivskih in tiskanih virih. Terensko delo je obsegalo raziskave šeg ob rojstvu, smrti, delu (širša okolica Novega mesta in Žužemberka, Suhor, Bušinja vas, Drašiči) ter letnih šeg (Obrov, Hrušica, Boljunec). Posneto je bilo S filmov. Vse gradivo je bilo uvrščeno v inštitutski arhiv. Dokončan je rokopis i. snopiča 2. knjige Slovensko štajersko pred marčno revolucijo 1848, ki obsega topografske podatke (po odgovorih na vprašaj niče nadvojvode Janeza iz leta ISIS in G. Gbtha iz leta IS42) iz 10 krajev. Raziskava družbenih navad v etnično mešanih okoljih (mag. Mojca Ravnik). Raziskava (Abitanti, Bczovica, Dekani, Jurati, Livade, Plavje, Pregara, Rižana, Seljaci, Šalež, Škofi, Škofije, Trst, Zanigrad, Zrenj) je zajemala predvsem zgodovino rodov, družin in sorodstva v Istri in S tem povezano zgodovino hiš, zaselkov in vasi. Posneti pogovori (22 kaset) so bili prepisani v računalniško datoteko in urejeni po etnološki klasifikaciji. Fotografsko gradivo (620 negativov) je bilo uvrščeno v krajevno urejeno fo to teko. Sekcija za glasbeno narodopisje Raziskave ljudske glasbene in plesne kulture (Julijan Strajnar, mag. Igor Cvetko, Robert Vrčon, mag- Marjetka Golež, mag. Marko Terseglav, Mirko Ramovš, dr. Zmaga Kumer). Za 3. knjigo Slovenskih ljudskih pesmi je bila dokončana redakcija besedil, ne pa melodij, Deio se je namreč nepredvideno zavleklo, ker je bilo treba v besedilih odstraniti odvečne posege prejšnjega redaktorja. Glasbena redakcija bo opravljena šele zdaj, ko je zaključena tekstovna redakcija. Sočasno so potekale priprave za 4. knjigo. Rokopis za 3. knjigo Slovenskih ljudskih pesmi Koroške - Rož I je bil oddan v tiskamo, prav tako je bil pripravljen in oddan v tiskamo rokopis nenačrtovane zbirke Slovenske ljudske pesmi o vojaščini in vojskovanju, ki obsega 150 pesmi (200 strani rokopisa). Za 2. knjigo Slovenskih ljudskih plesov je bilo pregledano in analizirano prekmursko gradivo in dopolnjeno z novimi zapisi, ob tem pa so bili popravljeni tudi nekateri starejši zapisi. Nadaljevala se je raziskava uskoške duhovne kulture na Slovenskem, Pregled j užn os lo van sk i h zbirk ljudskih pesmi je omogočil komparativno analizo z belokranjskim gradivom, ki je potekala na zvrstno-tipološki, stilno-jezikovni in kontekstualni ravni. Za raziskavo Slovenska ljudska pesem in sodobna slovenska poezija je bil napravljen izbor gradiva, analizirana so bila pomembnejša historična obdohja medsebojnega vplivanja med ljudsko in umetno poezijo, Rezultati terenskih raziskav za Zvok v šegah na Slovenskem so številni podatki, pesmi, izštevanke, zvočne igre in zbrano materialno gradivo (glasbila, zvočila, zvočne igrače). Nadaljevalo seje terensko in arhivsko delo za raziskavi Pritrkavanje na Slovenskem in Fantje na vasi - ljudski pevci? Za razstavo o ljudskih glasbilih in godčevstvu na Slovenskem, ki bo od junija do decembra 1991 v Ljubljani, so bili pregledani arhivi in depoji v slovenskih muzejih- Terensko delo za vse navedene raziskave je potekalo v krajih: Cerklje, Cerkno, Javoije, Loška dolina, Podgrad, Podlehnik, Robidensko brdo, Suha krajina. Vel. Bukovica, Vinski vrh, Zagorica, Že t a le {L Cvetko); Koper. Ljubljana, Vel. Lašče (R. Vrčon): Beltinci, Brezovica, Brje, Gomilica, Gorca, Kojsko, Lipa, Nedeljica, Ormož, Renkovci, Strehovci, Šmartno v Gor brdih, Turnišče, Videm p, Ptuju (M. Terseglav); Vuhred, Remšnik (Z. Kumer, M. Ramovš); Smlednik (M, Ramovš, J. Strajnar); Brežice, Celje, Idrija, Kamnik, Koper, Kranj, Nova Gorica, Novo mesto, Metlika, Piran, Ptuj, Radovljica, škoija Loka, Tržič (J, Strajnar). V 61 dneh je bilo posnetih 406 enot pesmi in instrumentalne glasbe ter zbrani različni etnološki in etnomuzikološki podatki. Za arhiv so bile pridobljene 3 rokopisne pesmarice (l 10 pesmi) iz okolice Ptuja in rokopis 14 pesmi iz Marindola v Beli Krajini. Sekcija za materialno kulturo Ljudsko stavbarstvo na Slovenskem (dr. Tone Cevc). Nadaljevala se je raziskava in dokumentacija hiš, ki so pomembne za zgodovino ljudskega stavbarstva na Slovenskem, Za študijo o genezi slovenske kmečke hiše so bile opravljene sondažne raziskave na Kozjanskem (Nadežna, Planina), v okolici Trebnjega in Mokronoga, v Beli krajini (Adlešiči, Semič), v okolici Cerknice, v Selški dolini in v Globasniei na Koroškem (skupaj 6 dni). Raziskava je skušala rešiti temeljna vprašanja o prostorski organizaciji kmečke hiše in odvisnosti stavbnega razvoja od gradiva in tehnike gradnje. Hkrati je prinesla nova spoznanja o rabi kamni t ne peči v Zgodnjesrcdnjeveški hiši, in sicer na temelju arheoloških odkritij na Pristavi pri Bledu. Sočasno je potekalo v okviru raziskave kmečke hiše v Julijskih Alpah evidentiranje in arhitektonsko tehnično dokumentiranje kmečkih hiš na Tolminskem (Zadlaz, Čadrg, Žabce), V Zgornji Radovni, v Kropi in Reziji (Solbica), skupaj 8 dni, Tzmerjene so bile 3 kmečke hiše, pomembne po etnološki in stavbno-zgodovin-ski priče val nos t i (Zadlaz-Cadrg, Žabče, Zg. Radovna) in izrisani načrti teh stavb. Narejenih je bilo 120 fotografij. Vse gradivo je bilo uvrščeno v inšt i turški arhiv. Oblačilna kultura v 17. irt IS. stoletju na Slovenskem (dr. Angelos Baš). V letu 1990 je bilo celotno delo posvečeno pripravi knjige Oblačilna kultura na Slovenskem v 17. in IS. stoletju. Delo je skoraj končano. Napisani sta bili dve razpravi, in sicer O oblačilnih materialih V 17, in 18. Stoletju ter o posebnostih oblačenja Slovencev in Nemcev otl začetka 19. stoletja do druge svetovne vojne. Drugo dcio Sodelavci inštituta so posredovali gradivo in nasvete vsem, ki so to potrebovali za znanstveno, pedagoško, kuSturno-prosvetno ali umetniško delo. Tudi sami so se vključevali v pedagoško in kulturno dejavnost: mentorstvo pri diplomskih in magistrskih nalogah (dr, A. Baš, dr. Z, Kumer, mag. M. Stanonik), mentorstvo v mladinskem raziskovalnem taboru v Turnišču (mag. M, Ravnik, mag. M. Tersegtav), sodelovanje z ZKOS in kulturnoumetniškimi skupinami (mag, I. Cvetko, M. Ramovš, J. Strajnar). Knjižnica (Sinja Žemljic-Golob). V letu 1990 seje število knjig povečalo za 405 enot (nakup, zamena, darilo), število revij pa za 273 zvezkov. Ob koncu leta je knjižnica imela 10.576 knjižnih enot. Število izposoj na dom ali v druge knjižnice po Sloveniji, Jugoslaviji in inozemstvu je znašalo 192 knjig, v čitalnici 208. Bibliotckarka je poleg rednega dela v knjižnici pripravljala bibliografijo Matije Valjavca in začela na disketo vnašali katalog, predvsem za periodični tisk. Obiski Dr, M ari a Kiss, znanstvena sodelavka Etnološkega inštituta Madžarske akademije znanosti in umetnosti, Budimpešta, 25.3. —1.4.: podatki O božičnem Čoku in zgodovini etnologije pri Slovencih Dr, Mar i a Kundegraber, upokojena ravnateljica muzeja v Gradcu (Steierisches Volkskundemusenm), Gradec, 13.-14.6., 4.-7. 9., 29,-31.10-, 19-12.: podatki o zgodovini etnologije na Slovenskem, Študijska potovanja V tujino J. Fikfak, 17.-25.9, Seminar o kvalitetnem raziskovanju (analiza intervjuja) znotraj podiplomskega tečaja "Neue Methoden in den Geschichtsvvissenschaf- ten", Salzburg.-25.1 L-1.12. Etnološki inštitut Madžarske akademije znanosti V Budimpešti - pregled nove literature o zgodovini etnološke znanosti; seznanitev S problemi terenskega raziskovanja in navezovanje stikov za članstvo v sekciji SIEF. (Medakademijska izmenjava). Udeležba na znanstveni/] posvetovanjih in kongresih Etnična delavnica, Ljubljana, 9.-10.1.: M. Ravnik in M. Terseglav. Posvetovanje ob 100-letnici smrti geografa Antona Melika, Ljubljana. 17.1.: T. Cevc. Simpozij ob 130-letnici visokega šolstva v Mariboru, Maribor, 14.-16.2.: Z. Kumer. Mednarodno znanstveno posvetovanje "Slovenski glasbeni dnevi 1990", Ljubljana, 3.-5.4.: M, Golež in J. Strajnar, Posvetovanje Obdobja XII, Obdobje znanosti o slovenskem jeziku, književnosti, kulturi po letu 1919 (ob 100-letnici rojstva Frana Ramovša), Ljubljana, 27.6.: M. Stanonik, Mednarodno posvetovanje "Arco Alpino", Silandro (Italija), 5. -8.7.: J. Strajnar. Mednarodna konferenca 1BL PAK "Folklor W latach II. wojny swiatowej", Varšava (Poljska), 4.9.: M. Stanonik. Mednarodno posvetovanje "Documentation of musical instrument", Dolna Krupä (CSF), 6.-12,9.: I. Cvetko in I. Strajnar. Mednarodno posvetovanje o etnološki obravanavi mest, Maribor, 10—11.9,: A. Baš, Mednarodno posvetovanje ICTM-Sludy Group of An a I vsi s and Systématisation of Folk Music, Santiago de Compostella (Španija), 17—22.9.: J. Strajnar. Srečanje jugoslovanskih književnih prevajalcev, Preddvor pri Kranju, 28.9,: J. Fikfak, Posvetovanje sovjetske in jugoslovanskih akademi j "Sodobni etnični procesi v Sovjetski zvezi in Jugoslaviji". Ohrid, 30,9. —3.10.: A. Baš in M, Ravnik, 37. kongres Zveze društev folkloristov Jugoslavije, Plitvička jezera, 1,—5.10,; M, Terseglav in R, Vrčon. 18. Seminar fur Volksmusikforschung "Die Volksmusik ethnischer Gruppen in Österreich", Burg Schlaining (Stadtschlaining/Burgenland, Avstrija), 1,-6.10.: Z. Kumer, Mednarodno posvetovanje "Improvisation in der Volksmusik", Innsbruck (Avstrija), 24.-28,10.: J. Strajnar. Mednarodno posvetovanje ob i 00—letnici rojstva dr. Vinka Žgan ca, Cakovec, 25.-26,10.: I. Cvetko in R. Vrčon. Mednarodno posvetovanje "Slovenska in nemška kultora na Slovenskem od zač, 19. stol. do 2. svetovne vojne", Ljubljana, 29.-3!. 10.: A. Baš in H. Loža r-Pod logar. Kongres slovenskih konservatorjev, Kranj, 9.-10, II.: M. Terseglav. Posvetovanje o kulturni dediščini, Rogatec, 23. II .: M. Terseglav, Tiskovni konferenci, javni predstavitvi raziskav Tone Cevc: Predstavitev 18. zhornika Inštituta za slovensko narodopisje Traditioncs na tiskovni konferenci SAZU, 18. 1. Marija Stanonik: Predstavitev knjige Slovstvena folklora v domačem okolju na Zavodu Repuhlike Slovenije za šolstvo v Ljubljani, 15,6. PREDAVANJA, REFERATI, PRISPEVKI NA RTV Igor Cvetko An approach towards complote documentation of instrumental music. — Referat na mednarodnem posvetovanju o ljudskih glasbilih v Dolnl Krupi (ČSF). 6.-12. 9. Otroška ljudska glasbila in njihova uporaba v folklornih skupinah. Predavanje na seminarju Z KO Koper v Kopru, 24. 3. Otroška zvočila in zvočna oprema v otroški folklorni skupini. — Predavanje na seminarju ZKOS na Debelem rtiču, 20.-23. 9. Otroška ljudska glasbila. - Predavanje na Osnovni šoli "Rihard Jakopič" v Ljubljani, S, 2, Otroški zvočni svet. - Predavanje v okviru Kulturnega dne na Osnovni šoli v Podgradu, 14. 2. Otroška ljudska glasbila in njihov zvok. - Predavanje na Osnovni šoli v Podgradu, 4. 5. Tolminska je pesem. - Radijska oddaja v eiklu "Slovenska zemlja v pesmi in besedi , RTV Slovenija, 9.1. "Oh, ja - pa oh, ja". - Radijska oddaja v eikJu "Slovenska zemlja v pesmi in besedi*, RTV Slovenija, 10. 7. Reši se, reši, še za drugo leto. - Radijska oddaja v ciklu "Slovenska zemlja v pesmi in besedi", RTV Slovenija, 16, 12. Jurij Flkfak Linhartova Zupanova Micka in Richterjeva Die Fcldmühlc. - Predavanje na srečanju jugoslovanskih književnih prevajalcev v Preddvoru pri Kranju, 28. 9. Zmaga Kit mer Slomšek in slovenska ljudska pesem. - Referat na simpoziju ob 130.-letnici visokega šolstva v Mariboru. Maribor, 14.-16. 2. Zur Liedüberlieferung der Kärntner Slowenen. - Referat na 18. seminarju za raziskovanje ljudske glasbe "Die Volksmusik ethnischer Gruppen in Österreich, Burg Schleining (Sladtschleining/Burgenland), 1.-6, 10- Helena Loža r- Podloga r Metode raziskovanja šeg, — Predavanje aaosnovni šoli 'Fran Roš" v Celju, 7, 2, Mirko Ramovš Slovenski ljudski plesi. - Predavanja na Mednarodni šoli folklore v Crikvenici, 11.-13. L Ljudski plesi Gorenjske, - Predavanji na seminarju Z KO Kranj, 17.2., 31.3. Metode raziskovanja ljudskih plesov, - Predavanje na seminarju za vodje folklornih skupin, Ljubljana, 24. 2. Ljudski plesi zahodne Štajerske, — Predavanja na seminarju Z KO S za vodje folklornih skupin, Rogla, 24.-27. 5. Ljudski plesi Prekmurja. - Predavanja na seminarju Z KOS za vodje folklornih skupin, Murska Sobota, 26.-28. 10. Uvod v zgodovino ljudskega plesa. - Vrste slovenskega ljudskega plesa in njih razširjenost. - Vloga ljudskega plesa v življenju Slovencev— Predavanja na seminarju ZKOS, Ljubljana, 8,-9. 12. Večer z Akademsko folklorno skupino "France Marolt" ob novih posnetkih slovenskih ljudskih plesov. - Radijska oddaja v ciklu "Slovenska zemlja v pesmi in besedi", RTV Slovenija, 17. 1. Tam gori za Dravo. - Radijska oddaja v ciklu "Slovenska zemlja v pesmi in besedi", RTV Slovenija, 17. 7. Slovenski ljudski plesi — it os te J. — Scenarij in vezno besedilo za 24. oddajo v seriji "Slovenski ljudski plesi", RTV Slovenija, 25. 9, Mojca Ravnik Družina ; sorodstvo, stavbe in etnični proces;. - Referat na mednarodnem posvetovanju o sodobnih etničnih procesih v SFRJ in ZSSR, Ohrid, 1.-3, 10. Marija Stanonlk Jezik (govorjena beseda) na meji jezikoslovja in etnologije. - Referat na posvetovanju Obdobja XU. Obdobje znanosti o slovenskem jeziku, književnosti, kulturi po letu 1919 (ob stoletnici rojstva Frana Ramoväa), Ljubljana, 27. 6. Problem folkloryzacji slowenskiej poezji wojennej lat czterdziesci piec. -Referat na konferenci v organizaciji IBL PAN: Folklor w latach ff wojny swiatowei, War Sava, 4.9. (Slovstvena) folkloristika. - Predavanje na Oddelku za etnologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, 21. 2. Paradoks slovstvene folklore. - Predavanje za zdomske učitelje v organizaciji Zavoda Republike Slovenije za Šolstvo, Zreče, 19. 4. Kako motivirati učence za zbiranje slovstvene folklore. - Predavanje za aktiv učiteljev iz Se like in Poljanske doline, Skofja Loka, 9. 5. Slovstvena folklora kot kulturna vrednota. - Predavanje v organizaciji knjižnice A. T. Linharta v Radovljici, 30, 10. Jul IJ an S t rajna r Musica de i pas tori delle Alpi. - Referat na mednarodnem posvetovanju "Arco alpino", Silandro (Italija, 5.-8. 7. Doc um en ration of musical instruments. - Referat na mednarodnem posvetovanju o dokumentaciji ljudskih glasbil, Dolnâ Krupâ (ČSF), 6.-12. 9. Rapport antre texte et mélodie dans la chanson populaire. - Referat na mednarodnem posvetovanju v okviru ICTM - Study Group of Analysis and Systématisa t ion of Folk Music, Santiago de Composte! I a (Španija), 19.-22, 9. Improvisation der Glockenspieler in Slowenien. - Referat na mednarodnem posvetovanju "Improvisation in der Volksmusik" v Innsbrucku (Avstrija), 26,-28, 10. Uporabnost računalnika v etnomuzikologiji, - Referat na mednarodnem posvetovanju ob i 00-letnic i rojstva dr, Vinka Žgane a, Čakovec, 26, 10, (Referat prebral R, Vrčon.) Ljudsko glasbeno izročilo na Dolenjskem. - Predavanje na seminarju Z KO S za vodje Folklornih skupin, Vače pri Litiji, 6. 10. Ljudsko glasbeno izročilo na Slovenskem. - Uvodno predavanje ob začetku semestra "Univerza za tretje obdobje", Ljubljana, 11. 10. BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JE NA STRANEH 290-293. INSTITUT ZA SLOVENSKO IZSELJENSTVO Povezave slovenskih izseljencev z matično domovino (mag.Andrej Vovko). Nadaljevale so se raziskave stikov slovenskih izseljencev z matično domovino, Raziskovalec je proučeval dejavnost Družbe sv. Rafaela, vlogo Družbe sv, Mohorja kot vezi med slovenskimi izseljenci in matično domovino ter delovanje organizacij v ZDA za pompč primorskim beguncem iz Italije v staro Jugoslavijo ter Jugoslaviji po napadu sil Osi leta 194], Razprave in gradivo (zapisnike newyorškib društev "Defense Alliance for Yugoslavs in Italy" in "Yugoslav Emergency Council") je objavil v zborniku Dve domovini in v publikaciji Viri za slovensko izseljensko zgodovino. Izseljevanje ¡z osrednje Kranjske pred prvo svetovno vojno {Marjan Drnovšek). Nadaljevalo se je zbiranje gradiva za doktorsko temo z zgornjim naslovom. Raziskovalec je pregledal fond Splošna mestna registratura in Predsedstvene registra ture v Zgodovinskem arhivu Ljubljana in Status animarum za župnijo Trata v Nadškofijskem arhivu Ljubljana. Raziskoval je izseljevanje iz Poljanske doline. Priseljevanji in življenje Slovencev v Franciji in Belgiji (Marjan Drnovšek). Raziskovalec je o tej problematiki napisal več razprav in pripravil za objavo novo gradivo (prim. Bibliografija), ki ga je med drugim od 21. 11. do 12, 12. 1990 zbiral v pariških knjižnicah in inštitutih. Zadnje obdobje Adamičevega literarnega ustvarjanja (mag. Janja Žitnik). Nadaljevalo se je proučevanje korespondence Louisa Adamiča v letih 194S-51. Raziskovalka je opravila natančen popis in vsebinsko analizo njegove korespondence z Marijo in dr, Jožo Vilfanom ter Jankom Rogljem, kot tudi okviren pregied ostale korespondence. Pripravila je čistopis Svojih enajstih intervjujev z Adamičevimi sodobniki in kot prilogo k doktorski disertaciji, ki jo pripravlja. posvetna proza Slovencev v Argentini (mag, Janja Žitnik). Raziskovalka je proučevala slovensko-argerttinskega pesnika Vinka Žitnika, Način življenja Slovencev v Avstraliji po drugi Svetovni vojni (Breda Cebulj-Sajko), Raziskovanje se je v začetku leta usmerilo na strokovno obdelavo že zbranih podatkov o slovenskih izseljencih v Avstraliji. Raziskovalka je med dvomesečnim študijskim bivanjem v tej državi pregledala fonde centralnih knjižnjic v Sydneyu. Canberri in Wollongongu, dokumentacijo Centra za priseljenske in mul t i kulturne študije v Canberri in Centra za multikulturne študije v Wollongongu ter na Macquarie University, Navezala in obnovila je številne stike tako z avstralskimi znanstveniki kot tudi s slovenskimi izseljenci, njihovimi društvi in verskimi skupnostmi, Zbrala je tudi najstarejšo slovensko—avstralsko periodiko. Pri delu V Avstraliji ji je pomagala tajnica Inštituta Špela Marinšek, ki je odšla tja na svoje Stroške, Po vrnitvi je raziskovalka uredila novo gradivo in začcia pisati magistrsko delo. Vzporedno je začela pripravl jati komentirano publikacijo pričevanj avstralskih izseljencev / naslovom Avstralski Slovenci o sebi. Resocializacija v zvezi z migracijsko problematiko (Marina Lukšič). Raziskovalka je do svojega odhoda na porodniški dupust v začetku marca nadaljevala zbiranje gradiva in pregledovanje ter urejanje literature za svoje magistrsko delo z gornjim naslovom. Pripravila je pregled socioloških raziskav O slovenski izseljenski problematiki v Evropi od leta 1945, Mednarodni znanstveni zbornik Dve domovini/Two Homelands 1 V prvi polovici leta je Inštitut izdal prvo številko mednarodnega znanstvenega zbornika Dve domovini. S prispevki, uredniškim in redaktorskim, tehničnim ill na m i zn ozal ožn i šk i ni delom so k njegovemu izidu prispevali vsi inštitutski delavci. Zbornik je bil ob predstavit vali 21. 6, v Ljubljani, 22, 6, v Trstu. 9. 11. v Kopru in 21,6. v Radiu Slovenija deležen znatne pozornosti in priznanja. Razposlan je bil na več kot 120 naslovov znanstvenih organizacij ter posameznikov in slovenskih izseljenskih društev v Evropi, Severni in Južni Ameriki ter Avstraliji. Vili za zgodovi no slovenskega izseijenstva (Marjan Drnovšek, mag. Andrej Vovko). Raziskovalca sta dala pobudo za tematsko številko publikacije Arhivskega društva Slovenije Viri za slovensko zgodovino in vanjo prispevala največji del objav, tako po številu kot po obsegu. Vodnik po izseljenskem arhivskem gradivu (Marjan Drnovšek). Začela se je priprava stališč in navodil za hran i tel je izseljenskega arhivskega gradiva v matični Sloveniji, navezani so bili stiki in začelo seje zbiranje in urejanje podatkov. Bilten Inštituta za slovensko izseijenstva Za boljše informiranje med raziskovalci slovenskega izseijenstva so delavci Inštituta pripravili Bilten l>št, 1-2/1990, ki bo odprt prispevkom vseh omenjenih raziskovalcev. Urednica je Breda Čebulj-Sajko. Druga dejavnost Nadaljevalo se je urejanje dokumentarnega in arhivskega gradiva, izdelava bibliografij posameznih revij in raziskovalcev, ki proučujejo izseljenska vprašanja, dopolnjevale računalniške datoteke o literaturi o izseljenskih vprašanjih, o izseljenskih društvih in pomembnejših izseljenskih osebnostih Navezovali so se novi in nadaljevali ter krepili že obstoječi stiki in izmenjava podatkov s sorodnimi in drugimi ustanovami ter izseljenskimi društvi doma in v tujini (Svetovni slovenski kongres, Katoliško središče za Slovence po svetu, Slovenska izseljenska matica. Odsek za zgodovino Narodne in študijske knjižnice v Trstu, Society for Slovene Studies, Slovenska kulturna akcija) ter s pozameznimi raziskovalci, Obiski Književnik dr. Taras Kermavner iz Ljubljane, 9. 5. Predsednik Slovenske kulturne akcije mag. Andrej Rot iz Buenos Airesa, 5.6. Duhovnik in vodja Katoliškega središča za Slovence po svetu Janez Rihar, iz Ljubljane, 18. 6, Izseljenski duhovnik Janez Pucclj iz Oberhausna v ZR Nemčiji, 21. 6. Slavist in prou če valeč slovenskega izseijenstva prof. dr. Rado L. Lenček iz Columbia University, New York, ZDA, 22. 6. Slavist in urednik Slovene Studies prof. dr. Tom M. S. Priestly iz University of Alberta, Edmonton Kanada, 6. 7. Zgodovinar dr. Janez Armež iz New Yorka in ekonomist ter pravnik dr. Joseph M. Bernik iz Chicaga, 17.7. Duhovnik Jože Božnar iz Clevelanda, ZDA, duhovnik Ivan Plazar iz Toronta, Kanada, študent Luka Debevc iz Buenos Airesa, 14. S. Geograf in proučevalcc slovenskega ter italijanskega izseijenstva prof. dr. Jože Vel i konja iz Universitiy of Washington, Seattle (ZDA) 4. in i 3, 9, Zgodovinar in urednik Ameriške Slovenije prof dr. Rudolf M- Sušel iz Clevelanda 17.9. Raziskovalci Odseka za zgodovino Narodne in študijske knjižnice iz Trsta, 13. 9. Urednik Svobodne Slovenije in kulturni delavec Tine Debeljak ml. iz Buenos Airesa, Argentina, 19, 10. Geografinja Fe lici ta Medved-Kortekaas iz Stockholma, 21. 12. Studijska potovanja v tujino Breda Čebulj-Sajko, Spela Marinšek: Sydney, Canberra, Wollongong (Avstralija), 9. 3. - 17. 5. - pregled centralnih knjižnic, dokumentacije univerz in priseljenskih centrov, navezava in obnovitev stikov z avstralskimi znanstveniki in slovenskimi izseljenci, zbiranje najstarejše slovensko-avs-tralske periodike. Marjan Drnovšek; Pariz (Francija) 21.11 .-12.12.- zbiranje gradiva o slovenskih izseljencih v pariških knjižnicah in inštitutih. Udeležba na kongresih, simpozijih in posvetovanjih Druga etnična delavnica Inštituta narodnostna vprašanja v Ljubljani, 9,-10, 1,: B. Čebulj-Sajko, M. Drnovšek, M. LukšiČ, A. Vovko, J. Žitnik. Načini in perspektive sodelovanja Slovencev doma in po svetu, Otočec, 5.7,: B. Čebulj-Sajko, M, Drnovšek, M. Lukiič, A. Vovko. 25. zborovanje slovenskih zgodovinarjev. Murska Sobota, L—3. 10.: M. Drnovšek, A. Vovko. Simpozij o dr. Tinetu Debeijaku, Škofja Loka, 12. 10.: A. Vovko, J. Žitnik. Strokovno srečanje ob stoletnici rojstva pesnika in pripovednika dr. Jože Lovrenčiča, Sveta gora pri Gorici, 26. 10.: A, Vovko. Večer o slovenskem izseljenstvu, Koper, 9. 11.; A, Vovko. Tiskovne konference B. Čebulj-Sajko, M. Drnovšek, J. Žitnik, A. Vovko: predstavitev zbornika Dve domovini/Two Homelands J, Ljubljana, Cankarjev dom, 21.6.; Trst, Narodna in študijska knjižnica, 22, 6.; samo A. Vovko: Koper, 9. 11. J. Žitnik: predstavitev antologije slovenske zdomske poezije zadnjih Štiridesetih let To drevo na tujem raste, Ljubljana, 22. 2. A. Vovko: Predstavitev Valvasorjevega zbornika, Bogenšperk, 19. 12. PREDAVANJA, REFERATI IN PRISPEVKI NA RTV Breda Čebul j Sajko Razvoj formalnih oblik delovanja Slovencev v avstralski državi New South Wales, - Znanstveni sestanek Način in perspektive sodelovanja Slovencev doma s Slovenci na tujem, Otočec, 5. 7. Marjan Drnovšek Izseljevanje Slovencev v tujino do druge svetovne vojne v luči dosedanjih raziskav, - XXV. Zborovanje slovenskih zgodovinarjev, Murska Sobota, 1.-3. 10, Izseljevanje iz Poljanske doline. - Predavanje na IV. Blaznikovem večeru, Škofja Loka, 23. 5. Mu Hrta Lukilč Pregled dosedanjih socioloških raziskav o slovenski izseljenski problematiki v Evropi od leta 1945 dalje. Znanstveni sestanek Način in perspektive sodelovanja Slovencev doma s Slovenci na tujem, Otočec, 5. 7. Andrej Vovko Anton Martin Slomšek in njegova knjiga Blaže in Nežica v nedeljski Šoli. -Znanja široka cesta, RTV Ljubljana, I program, 19. 1. Zamisel in nastajanje zbornika Dve domovini/Two Homelands 1. - RTV Ljubljana, II. program, 21. 6. Izseljevanje iz Primorske med obema vojnama. - XXV. zborovanje slovenskih zgodovinarjev, Murska Sobota, 1.-3. 10. Knjiga s sedmimi pečati. 0 življenju in delu dr Jože Lov renči ča. Strokovno srečanje o dr, Joži Lovrenčiču, Sv. Gora pri Gorici, 26. 10,, in predavanje v DruStvu slovenskih izobražencev. Trst, 3, 12. Človek, ki greš po cesti. Dr. Joža Lovrenčič in njegov rodni Kred. Govor ob odkritju spominske plošče, Kred, 28. 10. Zbornik razprav Dve domovini/Two Homelands 1. - Večer o slovenskem izseljeništvu, Koper 9.11. Ob izidu Valvasorjevega zbornika. - Bogenšperk, 19. 12., in RTV Ljubljana, BI. program, 22. 12. Janja Žitnik Nekateri problemi pri raziskovanju slovenskega izseljenstva. - Druga etnična delavnica štirih inštitutov, Ljubljana, 9.-10. 1., Dolenjski pesnik Vinko Žitnik. - Predavanje v Grosupljem 30, 3, BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JE NA STRANEH 293-295. FILOZOFSKI INSTITUT Zgodovina slovenske marksistične misli (Neda Pagon, mag, O to Luthar}, Z izdajo V. knjige je inštitut že v letu 1989 zaključil izdajanje Zbranih del Borisa Ziheria. V letu 1990 se je v okviru te raziskave nadaljevalo raziskovanje zgodovine socialne misli na Slovenskem, ki je na primeru francoske revolucije obravnavalo vprašanja interpretativnih analogij in divergenc v zgodovini in sociologiji. Primerjalna (Interdisciplinarna) analiza obeh področij je obdelala na eni strani pojem množice (v slovenski sociologiji) in na drugi pojem in pojav "političnih manjšin" v družbenih gibanjih, marginalcev in žensk. Primerjalne študije zlasti mentalitemih struktur in produkcije družbene imaginacije v 18. in 19. stoletju, kakor tudi izhodišča, ki jih v globalnem smislu dajejo novejše teorije zgodovinopisja, pa peljejo raziskovanje socialne misli vse bolj v smer filozofije zgodovine. Temeljna slovenska izdaja del Marxa in Engelsa - raziskovanje zgodovine nastanka in učinkovanja Marxove in Engelsove teorije (dr. Rado Riha, mag. Je lica Šumič-Riha, dr, Tomaž Mastnak, Alenka Zupančič), Strokovno in uredniško-prevajalsko delo za izdajanje posameznih zvezkov izdaje METI je v obdobju 1986—1990 financiral "Samoupravni sporazum o financiranju del Marxa in Engelsa v slovenščini". Ker so v letu 1990 prenehala dotekati finančna sredstva iz tega sporazuma, je inštitut prenehal izdajati zvezke METI. Nadaljevalo se je raziskovalno delo na področjih socialne in politične filozofije, ki je potekalo neodvisno od izdajanja zvezkov METI in zajelo več problemskih sklopov. Raziskovanje vloge političnega v sodobnih političnih filozofijah se je v letu 1990 osredinilo na podrobno analizo politične filozofije C. Leforta, Raziskovanje je izhajalo iz Lefortove razmejitve projekta politične filozofije od znanstvene obravnave fenomena političnega. Opozicija znanost-lilozofija, ki umešča politično filozofijo v okvir tradicionalnega filozofskega utemeljevanja znanstvenega spoznanja, sama na sebi ne zadošča za določitev Lefortove politične filozofije. Resnično konceptualno izhodišče Leforta je pojem simbolnega, s katerim je opredeljen izvorni razcep, na podlagi katerega se konstituira družbena celota. Sklep raziskovanja je bil, da se vzpostavlja Lefortova politična Filozofija na mestu notranjega neuspeha dveh temeljnih sodobnih zastavitev filozofske refleksije političnega, Marxove in Heideggrove. Raziskovanje konstitucije socialistične ideologije in političnega imaginarnega na koncu 18. stoletja je potekalo v dveh korakih. Najprej je analiziralo vlogo in funkcijo dvojice levica-dcsniča pri nadzorovanju političnega prostora. Ugotovilo je, da je bila v francoski revoluciji levica definirana z delitvijo političnega prostora na nasprotni in izključujoči se eni ti teti, med katerima ni posredovanj. V nadaljevanju je raziskovanje ponazorilo tako delitev političnega prostora z intervencijami Robe spi erra in Saint— Justa, Siyesa ter Marxa in Engelsa. V sklepnem delu je raziskovanje delitev na levico in desnico intei-pretiralo kot vzpostavitev nadzorovanja političnega prostora. Na tej točki se je raziskovanje nadaljevalo z obravnavo sodobne politično—pravne refleksije o prehodu od Lockove aplikativne teologije k HuUlovi in Smithovi družbeni anaiizi, v nadaljevanju pa se je osredinilo na vrpašanje, kako misliti "moč pozitivne zakonodaje™ v razviti moderni di-užbi, Raziskovanje razmerja med teorijo argumentacije in pravno filozofijo je potekalo v dveh fazah. Najprej je ugotovilo, da imata pravO in argumentacija sorodno samonanašalno strukturo. Za obe področji je značilno, da sami Sebe utemeljujeta in rellektirata svojo prakso. Raziskava je analizirala funkcijo naravnega prava kot klasične oblike utemeljitve in samorefleksije prava, v nadaljevanju pa je pokazala, s kakšnimi težavami se je spopadalo že moderno naravno pravo, brž ko se ni več moglo sklicevati na božansko ali naravno umno traliscendenco, temveč na človekove pravice, V drugem delu se je raziskava ukvarjala s sodohnimi oblikami samorefleksije prava, in sicer v luhmanrtovski avtopoietični teoriji prava na eni Strani ill v H ar tov i rekonsti-tuciji prava na drugi. V okviru raziskave je potekalo tudi delo mlade raziskovalke Alenke Zupančič, ki je raziskovala Kantovo filozofijo, s posebnim poudarkom na nekaterih momentih njegove praktične filozofije in estetike. V navezavi na Kantovo teorijo družbene pogodbe in na nekatere momente njegove filozofije prava je interpretirala Kantovo teorijo dejanja v kontekstu sodobne filozofije. Na podlagi konceptualizaci je Kantovega govora o estetskih fenomenih je analizirala nekatere konkretne umetniške stvaritve, predvsem s področja filma in literature. Aktualna vprašanja ep i stemoiogije in marksizem (dr. Aleš Erjavec, Vojislav Likar). Poudarek pri raziskovanju estetike je bil na problemu razlike m oder nos t/modernizem in post modernost/post modernizem, kot se pojavlja v Filozofiji, estetiki ter v sodobnih teorijah umetnosti. Osrednji reFerenčni avtorji so bili R. Rorty, J.F. Lyotard, J, Derrida, R. Krauss, M. Jay, J. Margolis, A. Danto ter J, Habermas. V tej zvezi so bili raziskovani tudi sledeči problemi: forma kot umetniška Forma; status in pomen estetike v postmodern! družbi; vloga Vizualnega in nekaterih zvrsti umetnosti V post mode m i kulturi; derridajevska de konstrukcij a in likovna umetnost; vzvišeno (sublimno) pri L Kantu in E, Burku (s posebnim poudarkom na vlogi koncepta pri njunem odnosu do Francoske revolucije); nove oblike umetnosti in njihov estetski in ideološki status; obravnava interpretacij sodobnega prehoda iz ene di$kurzivne formacije v drugo, Raziskava je ohravnavala Serresov poskus utemeljitve ep i s temo! Ogi j C kot specifičnega filozofskega di S kur za o znanosti. Odprtost pojmovne strukture epistemologijc, ki je njena temeljna razsežnost in ki izhaja iz Bachelardove za h I eve pu strogem avtorefle ksi vnem samonadzoru teoretske dejavnosti, nenehno spremlja problem teoretskega mesta epistemologije v polju vedenja. Serres je to mesto opredelil kot mesto intersekcije med teoretsko dejavnostjo znanosti in teoretsko dejavnostjo filozofije. Čeprav je tO presečno točko pO SerTeSu težko misliti, je vendarle edino mesto, na katerem je možna elabora-cija epistemologije na lak način, da se izogne ali redukciji na regionalno znoirajznanstveno disciplino ali posploši tvi na obče Filozofsko {za znanstveno teorijo irelevantno) refleksijo. Knjižnica Knjižni fond se je povečal za 73 knjig in 104 zvezkov periodike. 73 obiskovalcev in S sodelavcev si je izposodilo 373 knjig. Druge dejavnosti Dr. A. Erjavce je član raziskovalne skupine MAIRSK (Vzhodnoevropska poetika in literarna teorija), Budimpešta. Je član sveta Poletne šole za filozofijo in družbeno teorijo - "Bud va tiski dijalozi" in Société Internationale de poïet i que. Organiziral je mednarodni kolokvij "Formal Form" v Ljubljani, 11 -12. 10- - Dr. T.Mastnak je 6. 2. uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo "Človekove pravice ter konstitucija državljanstva in civilne družbe" na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, Je član predsedstva Helsinške državljanske skupščine, sodeluje pri ustanavljanju nove evropske revije "European Citizen" in pri oblikovanju Centre for European Studies. Je zunanji član Komisije Skupščine Slovenije za mirovno politiko, - Mag. O. Lulhar je oddal doktorsko disertacijo "Uvod v sodobno teorijo zgodovinopisja — Miti, pesništvo, znanost in vedenje kot pojavne oblike novejše zgodovine občega in nacionalnega zgodovinopisja* Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. - N. Pagon je glavna urednica knjižne zbirke "Studia humanitatis", predsednica projektnega sveta pri Enoti za raziskovanje pri Mestnem sekretariatu za izobraževanje, znanost, šolstvo in kulturo, — Dr. R, Riha je 31. 7. uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo "Problem razmerja med znanostjo in filozofijo v kritični teoriji družbe, kritika politične ekonomije in francoska epistemologija" na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, - A, Zupančič je v,d. glavnega urednika revije Problemi - Vsi raziskovalci inštituta so opravljali še druge funkcije (prim. Letopis SAZU, 39/1988, 1989, str. 311). Zunanji sodelavci Mag. Miran Božovič. Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani; dr. Lev Kreft, Znanstveno in publicistično središče; a kad. prof. dr, Boris Majer; dr. Braco Rot ar. Filozofska Fakulteta Univerze v Ljubljani; dr, Janez Vrečko, Filozofska Fakulteta Univerze v Ljubljani: dr. Slavoj Žižek, Inštitut za Sociologijo Univerze v Ljubljani. Obiski na inštitutu Prof. dr. Marin Jay iz Kalifornijske univerze, Berkeley, ki je imel na inštitutu predavanje "The Aesthetic Ideology as Ideology; Or What Does it Mean to Aeastheticize Politicis?", i 8. 9, Dr. David Norris iz Univerze v Nottinghamu, 24.-29. 9. Študijski obiski in potovanja A. Erjavec: Državni inštitut za gledališče (GITIS). Moskva, 19.-24, 2-; udeležba na sestanku Izvršnega odbora Mednarodne zveze za estetiko, London, 22,-23. 5.; Univerza v Nottinghamu, 24.-29. S,; Oddelek Helsinške univerze v Lahtiju, 7.-10. 8,; obisk Univerze v Sfaxu (Tunizija) na povabilo dekana Fakultete za literaturo in družbene vede prof. dr. F- Tri kij a, 6,-7. 9,; obisk Madžarske akademije znanosti na povabilo podpredsednika a kad. prof. dr, Fegeszyija, 19,-24.9 Univerza v Nottinghamu, 24. 11,-2. 12, 0. Luthar: seminar "Methodologie, Wissen und Kommunikation"; Oddelek za sociologijo Univerze v Konstanzi, 18.-24. 6. T. Mastnak: Helsinška državljanska skupščina (Helsinki Citizens' Assembly), Budimpešta, 10.2. in Praga, 19,-21. 10.; ustanovni sestanek mednarodne strokovne revije (delovni naslov European Citizen). - Transnational institute, A ms terdam, 10.-11.3. ; Nuffie I d College, Oxford, razi skovalnodelood20.9. N. Pagon: Institut für Philosophie, Universität Wien, 26.-30. Ii.; Faculté des lettres et sciences humaines. Université de Sfax, Tunizija, 30. 11.-2. 12. J. Sumič-Riha: Ecole des Hautes Etudes, Pariz, prof. 0. Ducrot in Institut des Recherches Politiques Administratives et Juridiques, Pariz, î. 3.-1. 7. R. Riha: Centre d'Histoire des Sciences et des Doctrines, CNRS, Pariz, 1.3.-1. 7; Institut für Philosophie, Universität Wien, 26.-30, 11, REFERATI, PREDAVANJA, PRISPEVKI NA RTV Alei Erjavec Aesthetics and Politics and Theater. Vabljeni referat na mednarodni konferenci Theater, Philosophy and Politics , v organizaciji Državnega inštituta za gledališče (GITIS), Filozofskega društva RSFR in Ministrstva za kulturo, Moskva, 19.-24, 2, Why Aestheticians? (The Role of Aesthetics as Philosophy of Art in Postmodernist Art and Culture). Vabljeni referat na mednarodnem kongresu 'The Future of Art', v organizaciji Finskega društva za estetiko in Helsinške univerze, Lahti, Finska, 3.^8. 8. Modernité ei postmodernité: la différence et l'identité. Referat na XXIII, kongresu ¿veze društev za filozofijo francoskega jezika (ASPLF) 'Critique et différence', v organizaciji Tunizijskega društva za filozofijo, Ham ma-met, Tunizija, 2,—4, 9, On Visuality, Vabljeni referat na mednarodnem kolokviju 'Myths & Images', v organizaciji Madžarskega društva za estetiko in univerze Eötvös, Budimpešta, 19.-22. 9. Why Form? Referat na mednarodnem kolokviju 'Forma/Form', v organizaciji Slovenskega društva za estetiko, Ljubljana, 11.-12. 10. Estetika in estetski fenomen. Vabljeni referat na XVI. srečanju jugoslovanskih književnih prevajalcev Prevod kot estetski fenomen', Preddvor, 28.-30.9. Intervju na L programu Radia Slovenija, 6. 10. Oto Luthar Pismo iz Ljubljane. Referat na srečanju mladih štirih dežel, Pordenone, 24-27. 4. Tomaž Mastnak Nastanek levice v francoski revoluciji. Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru, 12. 3. Politična transformacija v Vzhodni Evropi. Razgovor v Klubu novinarjev, Maribor, 12. 3. O moči in nemoči demokracije. Pogovor z Johnom Keanom. Radio Student, 18. 3. in 25.3. Nadzorovanje in opazovanje: nastanek levice. Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, 26. 3. Transformation from Totalitarianism to Democracy in Slovenia. Referat na mednarodnem simpoziju The Present and Future Role of Party/State Apparatus in Peaceful Transition from Dictatorship to Democracy, Budapest. 9,-11. 5, Theses on the Nation-State and Democracy: The Slovene Case. Prispevek na okrogli mizi Towards Reconciliation, The East-West Circle in The Centre for European Studies, Budimpešta, 11.5. Civil Society in Power. Referat na simpoziju New Democratic Forms in Europe, University of Manchester in Transnational institute, Amsterdam, 29. 6.-1. 7. Civil Society in Slovenja; From Opposition to Power. Referat na IV. World Congress of Soviet and East European Studies, v okviru panela "Civil Society under Communism", Harrogate, 21.-26, 7, From Parallel Polis to Pol is. Uvodni referat na ustanovnem srečanju Helsinki Citizens' Assembly, Praga, 19.-21, 10, Civil Society in Post-Communist Eastern Europe. Predavanje na Scool of European Studies, University of Sussex, Brighton, 15, 11. Neda Pagon Ženske in politika. Kolokvij Filozofske fakultete, Zagreb, 18.4. Aktualni problemi zgodovinopisja. Okrogla miza založbe Borec, 20. 5, Položaj žensk med javnim in zasebnim. Okrogla miza Filozofske fakultete, FI ZRC SAZU in FSPN, 12.6. Rationalité ou la raison des analogies dans l'histoire. Referat na mednarodnem kolokviju Faculté des lettres et sciences humaines, Université de Sfax, Tunizija, 30. 11 .-2. 12. Jelica Šumič-Riha The concept of performative and ifs realily. Referat na mednarodnem kolokviju "Speech acts: Fiction or Reality?", v organizacji Instituta za sociologijo in International Pragmatic Association, Ljubljana 15. 11, BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JE NA STRANEH 295-297. GEOGRAFSKI INŠTITUT ANTONA MELT K A Regionalna geografija in regionalni razvoj Geografska monografija Slovenije (dr. Ivan Gams, dr, Milan Sifrer, dr. Drago Meze, mag. Karel Nate k, mag, Milan Orožen Adamič, mag. Drago Pcrko, mag. Matej Gabrovec, Milan Na tek, Maja Topole, dr. Avguštin Lah, dr, France Bernot in 27 zunanjih sodelavcev). Za Splošnogeografsko monografijo Slovenije so bili v tem letu v tipkopisni obliki oddani štirje prispevki: [, Gams, Pokrajinskockološka sestava Sloveni je; A. Lah, Spreminjanje in varstvo okolja; M. Jcršič, Turizem v Sloveniji; I. Vrišer, Družbenogeografska regionalizacija Slovenije, (zaključni del že prej oddanega poglavja o gospodarstvu Slovenije), Preostali, še ne oddani elaborati so v fazi končne obdelave pri avtorjih. Na slovensko-madžarSkem simpoziju o fizični geografiji septembra t. L v kraju Tihiny je I. Gams predstavil koncept nove slovenske geografske monografije, izmenjane SO bile izkušnje 0 pripravah monografij. Milan Šifrer je za Splošno geografsko monografijo Slovenije sestavil poglavje o geomorfološkem razvoju reliefa v kvartarju. Veliko pozornosti je posvetil vprašanju števila poledenitev ter členitvi zadnje ledene dobe. V tej zvezi se je veliko ukvarjal z vprašanjem ledeniške eksaracije, z morenskim drobirjem različno stari In poledenitev, S sledovi širokopotcznih nas i panj izpod ledenikov tekočih voda rek, kot tudi s sledovi številnih fosilnih ter obstoječih jezer, ki so nastala po planotah in v ledeniških čelnih kotanjah za umikajočimi se ledeniki, Podrobne obdelave pa je bil deležen L ud i sočasen razvoj ne poledenelih oziroma tako imenovanih periglacialnih območij. Avtor ugotavlja, da je bilo zadrževanje iglastih gozdov pri nas zelo dolgotrajno in da je prišlo do močnega znižanja gozdne meje šele ob skrajnih viških poledenitvenih obdobij, (z gozdnatih oddelkov ledenih dob so se nam ohranile plasti denudacijskih in plavnih Novic s pelodom in lesom severnjaške tajgc, iz sledečih ekstremnej-ših obdobij pa debele plasti soliflukcijskega gradiva, ki pokriva pobočja tudi po več kilometrov stran od izvora. Z njim so se zasipale tudi doline in zato je tudi ob rekah v ne poledenelem svetu prišlo do močnega nasipanja. Izredna pa je bila tudi erozija, ki je sledila vsakokratnemu ledenodobnemu nasipanju ter se nadaljevala še v začetne oddelke ledenih dob. Zaradi izdatne erozije tudi nas i panje ter bočno vrezovanje ob vsakokratni sledeči ledeni dobi ni več doseglo višine predhodnega, Na ta način je prišlo do močne poglobitve dolin ter nastanka 6 ali celo 7 kvartarnih teras. V kvartarju je prišlo tudi do močnega nihanja morske gladine. V ledenih dobah se je zaradi nakopičen j a vode v ledenikih morska gladina znižala (za 90-120 m), v toplih pa spet dvignila. Toda nobena izmed toplodobnih transgresij ni več dosegla višine predhodne. Zaradi tega je nastal v obrežnih delih Slovenskega pri morja cel sistem abrazijskih teras v podobni višini kot drugje po svetu (2-3 m, 5—8 m, 20 m, 30-35 m, 45 m, 60 m, 80 m, 120 m). To pa je mogoče razložiti le z vztrajnim pogreza njem dna svetovnih morij. Za regionalnogeogralsko knjigo Savinjsko-Sotelska in Jugovzhodna Slovenija, ki jo pripravlja naš inštitut, so nekateri avtorji dopolnjevali raziskave sprejetih mezoregij, in sicer Vzhodne Krške kotline, Gorjancev, Suhe krajine, Mirnsko-trebanjske pokrajine ter Gornje in Spodnje Savinjske doline. D, Perko je za Vzhodno Krško kotlino pripravil večino obveznih minimalnih in več sintetskih kazalcev, za Gor jance pa je izdelal fizičnogeografsko analizo z večino ustreznih kart in proučil prebivalstveno sestavo. M, Topole je za regionalnogeografsko predstavitev Mi ruske doline zbrala in obdelala večino potrebnega gradiva. Pet naših raziskovalcev je z referati na 15. zborovanju slovenskih geografov v Portorožu na novo osvetlilo geografsko podobo Koprskega pri morja, v regionalnogeografski okvir pa uvrščamo tudi referate petih naših raziskovalcev na 5. posvetovanju jugoslovanskih geomorfologov v Krškem. K obogatitvi regionalnogeografski h spoznanj sodi tudi oddana magistrska naloga M. Topoie "Fizična geografija Mirnske doline s posebnim ozirom na i"abo tal" in nadaljevanje doktorske disertacije O. Perka "Pokrajinski odnosi med reliefom in depopulacijo v Sloveniji", Proučevanje hribovskih kmetij na Slovenskem (dr. Drago Meze, Milan Natek). M. Natek je proučil 105 kmetij na Pohorju med potokoma Polskavo in Vuhreščico; v povprečju SO merile 40 ha. Vse kmetije So elektrificirane in dostopne po Cestah, Večina jih ima telefon, vodovod in sodobno kmetijsko mehanizacijo. Ta je Vplivala med drugim na sestavo živine, med katero so le redki voli in konji. Kmečko gospodarstvo temelji na mlečno—mesni govedoreji in gozdarstvu. V zadnjih dvajsetih letih je poljedelstvo skoraj usahnilo: njivske površine so se zmanjšale skoraj za tri četrtine. Le redki sejejo žita, pač pa so krompir, svinjska skuha in silažna koruza glavni njivski posevki, Polikulturno in samooskrbno kmetovanje se je začelo naglo'razkrajati v šestdesetih letih. Večino nekdanjih njiv so zasejali s travnimi mešanicami, Od pomladi do jeseni je govedo na paši okrog doma; čedalje več kmetij ima pašno-košni sistem. Gospodarska moč kmetij je premajhna in ne zadošča vsem eksistenčnim potrebam prebivalstva. Več kot četrtina aktivnega prebivalstva je zaposlena v neagramih dejavnostih. Skoraj polovica kmetij nima več usLrezne delovne sile: četrtina jih je brez aktivnih gospodinj - kmetic in petina gospodarstev je brez kmetov. Manj kot polovica kmetij je čistih, tretjina je mešanih in četrtina polčistih, Po zadnji vojni se je spremenila oblika in zgradbena sestava kmečkega doma. Slamnate in škod I as te strehe se Še niso povsem umaknile s pohorskih domov. Meja med slamnato in leseno kritino je potekala po porečju Lobnice: vzhodni predeli so imeli slamnate strehe, zahodni pa skodlaste. Na Ruškem Pohorju se že pojavljajo stegnjenj kozolci ("arfe"). Poseben pečat dajejo pokrajini opuščene domačije; v zadnjih sto leiih je propadla skoraj vsaka tretja domačija. Na nekaterih opuščenih kmetijah so nastali vikendi (zlasti na severovzhodnem Pohorju) in skupni pašniki. D. Meze je dopolnil in zaključil raziskavo 485 kmetij v delu osrednjega slovenskega dinarskega sveta na območju med Ljubljanskim barjem, Veliko-laško pokrajino in Cerkniškim poljem, Dopolnil je manjkajoče podatke o prebivalstvu na obravnavanih kmetijah in jih v celoti analiziral, enako tudi sedanjo gospodarsko-socialno podobo. Za območje cerkniške občine mu je uspelo zbrati podatke o letnem elalu, ne pa tudi za ostalo obravnavano pokrajino, kjer na večini kmetij, v primerjavi s kmetijami na cerkniškem področju, izkupiček od prodanega lesa le malo prispeva k skupnemu dohodku kmetij. Na osnovi pripravljene analize je tako mogoč geografski prikaz hribovskih kmetij obravnavane pokrajine in vzporedno doprinos k zaključni sintezi hribovskih kmetij na Slovenskem, kije načrtovan v bližnji prihodnosti. Naravni elementi geografskega okolja Ogroženost slovenske zemlje zaradi naravnih nesreč (mag, M, Orožen Adamič, mag, Marjan Bat, mag, Matej Gabrovec, dr Ivan Gams, Drago Kladnik, dr. Drago Meze, mag. Karel Na tek. Milan Na tek, dr. Darko Radinja, Peter Repolusk, Mira Sajko, dr, Milan Šifrer, Frane Vidic, Igor Žibema). Nadaljevali smo zbiranje in urejanje gradiva o naravnih nesrečah, ki so v preteklosti prizadele Slovenijo (knjige, revije, časopisi, slike itd.), Med letošnjimi nesrečami pa smo vso pozornost posvetili katastrofalni vodni ujmi, ki je na začetku novembra hudo prizadela velik del Slovenije, predvsem porečje Savinje, Kamniške Bistrice, Spodnje Zasavje in Škofjeloško hribovje. Z ogledom in začetnimi raziskavami, pri katerih je sodelovalo 6 internih in S zunanjih sodelavce v-raziskovalcevr smo zajeli v obravnavo najbolj prizadeta področja, in sicer: Gornja Savinjska dolina (D. Kladnik - Zadrečka dolina in Podvolovljek, ostalo D. Meze); Celjska kotlina s Celjem (M. Natek); Mežiška in Mislinjska dolina (L Gams); porečje Kamniške Bistrice (P. Repolusk in M. Bat); Skoljeloško-cerkljansko hribovje (M. Orožen Adamič); plazovi v škofjeloškem hribovju (F- Vidic); Sava med Dol.skim in Zidanim Mostom (M. Gabrovec); Spodnje Zasavje in Krka (M. Šifrer); porečje Pake (M. Sajko); zgornja Pesnica in Sčavnica (L Žibema); plazovi, usadi in geomorfološki učinki poplav (K. Natek); hidrološke značilnosti poplave ob Savinji in Savi (D. Radinja). Prvi, okvirni rezultati raziskav bodo objavljeni v peti številki revije Ujma, ki jo izdajata Repuhliški štab za civilno zaščito in Republiški sekretariat za ljudsko obrambo, s pomočjo katerill je bilo izvedeno ludi aerofotogrametrično snemanje učinkov poplave; S helikopterjem SO nam omogočili ogled nekaterih najbolj prizadetih območij. Celovito in podrobnejšo študijo geografskih učinkov katastrofalne vodne ujme pa načrtujemo za prihodnje leto v Geografskem zborniku. Naj Lu navedemo le nekatere glavne ugotovitve inštitutskih sodelavcev, M. Natek je pregledal in zbral terensko gradivo o geografskih posledicah povodnji v Celjski kotlini - Med vzroki katastrofalne povodnji so bile poleg narav nogeograf-skih danosti (večdnevno močno deževje, strmec in oblike rečnih strug) predvsem neustrezni gospodarski in poselitveni posegi na poplavna območja, nepremišljeno izvedene regulacije, premajhna skrb za redno in celovito vzdrževanje rečnih strug, premajhna prepustnost mostov in kanalov, ki jih zahtevajo prometnice. Najbolj je prizadela povodenj stanovanjske in gospodarske zgradbe ob Savinji in njenih pritokih, mostove, jezove, pragove in rečne brežine, prometnice, kmetijsko zemljišče itd. Vzporedno z vodno ujmo so bili sproženi Številni zemeljski usadi in plazovi, ki so poškodovali ali ogrozili nekatere ceste, struge potokov in kmečke domove (Marija Reka, Za planina, Zajasovnik, Creta, Skorno pri Šoštanju, Lokov ica idr J. Milan Sifrerje proučil geografske učinke poplav ob Savi med Zidanim Mostom in Bregano. Ugotavlja, da gre za izredno poplavo, ki po svojem obsegu še presega tiste v letih 1933, 1954, 1964, 1972 in 1974, Med Zidanim Mostom in Krškim seje pas poplavnega sveta ob Savi močneje razširil Sele pri Sevnici in od tod navzdol proti Brestanici. Do glavne razširitve pa je prišlo na Krško-Brežiskem polju, kjer so se razlivale poplavne vode več kilometrov na Široko in drle mimo Breiic proti Bregani in še naprej proti Zagrebu. Voda je nalila najnižji del Radeč, Sevnice in KrSkega, navzdol ob Savi pa KrSko vas. Mostec in južni del Loč. V številnih ostalih vaških naseljih vzdolž poplavnega sveta pa so bile poplavljene samo posamezne najniže stoječe hiše, predvsem nekdanji mlini, postavljeni v erozijska korita pritokov. Tudi ob tej ujmi Se je pokazalo, da SO najnižje ubrefne ravnice kol tudi obsežna poplavna področja krat koma lo struge visokih voda. Zato so kmečka naselja, ki Se jim izmikajo ter se drže prvih višjih teras nad njimi, precej bolje prestala to ujmo kot pa urbana naselja, ki Se Z novimi gradnjami spuščajo že na alovialno ravnico in se s tem izpostavljajo učinkom popiavnih voda, Mnogo večjo Škodo SO utrpela tudi velika družbena kmetijska gospodarstva, ki so spremenila nekdanje kmečke obrečne travnike v njivske površine. Silovito narastle votle Save SO uničile na teh površinah znaten del pridelka ter na novo posejanih ozimnih žit. Veliko Škode so utrpeli tudi nasadi topola M. Orožen Adamič ugotavlja, da so v Škofjeloškem hribovju večja neurja, ki povzročajo poplave, razmeroma pogosta in to najčešče v obdobju od konca septembra do sredine novembra. Tako je bilo tudi 1.11. V primerjanju posledic tega neurja s podatki o doslej največji vodni ujmi v tem delu Slovenije, ki je bila 26.9.1926, smo ugotovili, da je bil potek dogajanja v marsičem podoben, vendar v podrobnostih precej različen. V splošnem so bile posledice neurja manj uničujoče kot leta 1926. Središče neurja je bilo tokrat, za razliko od večine prejšnjih neurij, iz Po I hog rajskega hribovja in Poljanske doline, premaknjeno bolj na sever. Zato so bili tudi učinki najhujši v Selški dolini, kjer je bil najbolj prizadet njen zgornji del z Davčo. S terenskim raziskovanjem in deloma s pomočjo aerofotoposnetkov smo kartirali obseg večjih poplavljenih površin, hudourniške potoke in številne usade. D. Meze je opravil začetne terenske oglede učinkov katastrofalnih poplav na najbolj prizadetem področju Slovenije, v Gornji Savinjski dolini, in sicer ob Lučnici med Podvolovljekom in Lučami, ob Ljub niči, ob Savinji od Mozirske koti i niče do Luč, ub Rogačniku in ob Ljubiji. Obilno deževje v času poplav in več dni pred njimi kakor tudi nasploh izjemno namočen oktober, strm relief Z izrazito reliefno energijo v porečju Savinje nad Ljubnim in velik delež neprepustnih kamnin, posebej andezitnih tufov, ki so bili v hladnih oddelkih pleistocena podvrženi močnemu razpadanju, soliflukciji in odlaganju v pobočjih, vse to so naravni povzročitelji nastanka poplav. K tako velikim razdiralnim učinkom je pripomogel izraziti hudourniški značaj Savinje in pritokov v Gornji Savinjski dolini, svoje pa je prispeval tudi človek z opuščanjem vodnih pogonov in z njimi povezanim zanemarjanjem jezov in mlinščic oz. "strug", kar vse je opuščeno ali v slabem stanju, skrb in vlaganje sredstev vodarjev za preprečevanje večjih poplav pa je premajhna. Ni se čuditi, da se ekstremno visoki vodi Savinje in pri tokov z obilnim plavjem vseh vrst ni bilo mogoče ubraniti in je zato trgala brcžine, spreminjala struge, podirala brvi in mostove, spodkopavala in trgala ceste, in, kar je bilo najhujše, poplavljala številna domovanja, več hiš pa podrla ali poplavila v taki meri, da jih je bilo treba podreti. Veliko škode so naredili tudi spremljevalni pojavi katastrofalnih poplav, in sicer zemeljski plazovi in usadi, ki imajo v pokrajini, kakršna je naša v tistem najbolj prizadetem delu, za nastajanje in proženje ugodne genetske osnove: strma, s fosilnim andezltnotufskim gruščem pokrita pobočja in laporno tufsko živoskalno podlago, na kateri grušči težijo. Obilne padavine so gruščnata pobočja napojila do skalne osnove, po kateri jc začela voda odtekati in s tem tvoriti vodna to drsno ploskev. Teža z vodo prepojenega grušča se je močno zvečala, se na mnogih krajih pretrgala in zdrsela po pobočjih. Nastali so Številni zemeljski plazovi in usadi, ki so naredili veliko škodo na kmetijskih površinah in gozdovih. Do tal so porušili tudi dve domačiji, veliki plaz ob Lučnici pa jc potok zajezil, povzročil nastanek do 20 m globokega zajezitvene-ga jezera, potopil tri domačije z živino, kmetijsko mehanizacijo in motornimi vozili vred, eno na območju plazu pa je porušil. Poplavna voda in zemeljski plazovi so v obravnavani pokrajini uničili 15 domačij (9 v Lučki pokrajini in 6 na območju Ljubnega), mnoge pa poškodovali, a jih bo na srečo mogoče restavrirati. Nabavili smo dve videokaseti s posnetki najvišjega stanja in razdejanja poplav v dobršnem delu Gornje Savinjske doline, predvsem v najbolj prizadetih območjih. Podrobneje smo analizirali tudi zemeljske plazove in usade, ki so 4. 7. 1989 močno prizadeli Haloze in dolino Lahomnice pri Laškem. Rezultati raziskav so zajeti v treh Študijah K.. Natka, D. Perka in M. Gabrovca v 29. zvezku Geografskega zbornika in četrti številki revije Ujma, v kateri so štirje inštitutski sodelavci objavili 9 prispevkov (pri m. Bibliografijo), K. Na te k je proučil 2600 od približno 5000 usadov in ugotavljal njihove značilnosti in vpliv človekovega delovanja na njihovo pojavljanje. Ta vpliv je zelo velik, saj se je skoraj 65 % usadov sprožilo na travnikih in pašnikih, ostali pa v vinogradih in na njivah, zlasti na njihovih spodnjih robovih. Kar 45.3 % usadov pa je neposredno povezanih s posegom v labilno plast prepereline (cestni useki, vinogradniške terase, spodnji robovi njiv in vinogradov). D. Perko je izdelal kompleksno študijo o ogroženosti Vzhodne Krške kotline glede na najpogostejše tamkajšnje vrste naravnih nesreč. Geografija poplavnih področij na Slovenskem (dr, Milan Šifrer, dr. Ivan Gams, Marko Kolbezen, dr. Andrej Kranjc, dr. Franc Lovrenčak, dr. Drago Meze, Milan Natek, mag, Milan Orožen Adamič, dr. Dušan Plut in dr. Darko Radinja). V Selški in Poljanski dolini, v Savinjski dolini ter na Krško-Brežiškem polju smo opravili raziskave, potrebne za izdelavo sinteze. Redna letna opazovanja ter merjenja Triglavskega ledenika in ledenika pod Skuto (dr, Milan Šifrer, mag, Matej Gabrovec, mag. Karel Natek, Mauro Hrvatin, Dušan Košir), Opazovanja ter merjenja Triglavskega ledenika smo opravili 19. 9. (M, Gabrovec, K, Natek, M. Hrvatin), ledenika pod Skuto pa 16. 10. (M. Gabrovec, M. Hrvatin, D. Košir). Tudi v letošnjem letu sta se oba ledenika močno skrčila. Triglavski ledenik seje v zgornjem delu stanjšal za okoli dva metra. Zaradi stanj Sanj a ledu so se po sredi ledenika razkrile nove grbine ter ločile njegov spodnji, severovzhodni del, od zgornjega dela. Geom orfolo.iko kar lira nje Slo ven i je (mag. Karel Na tek, mag. Matej Gabrovec), Geomorfološka karta Slovenije v merilu 1:501) 000. ki je bila pripravljena za Geomorfološko karto Jugoslavije, še vedno nI natisnjena zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. V tem letu je K. Na tek končal izdelavo rokopisne geomorfološke karte v merilu 1:100 000 list Celje, ki je zaradi pomanjkanja finančnih sredstev zaenkrat ne moremo pripraviti za lisk. Končuje tudi proučevanje reliefa na območju, ki ga prikazuje geomorfološka karla 1:100 000 list Celje. Delo je bilo usmerjeno v reliefno analizo proučevanega območja. Predvsem se je ukvarjal z odnosom med geološko zgradbo in reliefnimi oblikami, rečeni ni mi geomorfološkimi procesi in značilnostmi dolinskega omrežja. Z retrogradno analizo reliefa poskuša rekonstruirati nastajanje sedanjega reliefa. Končni rezultati projekta bodo zajeti V doktorski disertaciji, ki bo oddana v Začetku prihodnjega leta. V la projekt sodijo tudi proučevanja rečeni nih geo morfološki h procesov, predvsem usadov, ki jih je sprožilo hudo neurje v Halozah 4, 7. 1989 (K. Na tek). Na 2600 usadih (od skupno okrog 5000) je s statističnimi in geomor-fološkimi metodami ugotavljal njihove morfometrične in geoekološke značilnosti ter tipologijo. Tudi v tem primeru je ugotovil zelo jasno povezavo med človekovo dejavnostjo in proženjem usadov, M. Ga br o večje končal proučevanje reliefa Polhograjskega hribovja in njegovega pomena za človekovo delovanje ter uspešno zagovarjal magistrsko delo z naslovom Vloga reliefa za geografsko podobo Polhograjskega hribovja. Nadaljeval je operacionalizacijo digitalnega modela reliefa Slovenije 100 x]00 m, med drugim možnost njegove uporabe pri proučevanju usadov na primeru doline Lahomnice pri Laškem. Kartografska zbirka, geografska dokumentacija (mag, Milan Orožen Adamič, Meta Feijan, Maruša R upe rt). V kartografskem oddelku smo v sodelovanju z avtorji razprav izdelali vrsto tematskih kart in drugih grafičnih prikazov za 30- številko Geografskega zbornika. Poleg tega smo izdelali še nekaj grafičnih prikazov za druge publikacije, za katere so pripravili svoje prispevke sodelavci inštituta (Ujma, Zbornik 15. zborovanja slovenskih geografov). Nekaj tematskih kart in drugih prikazov smo izdelali tudi za potrebe drugih inštitutov ZRC SAZU, Za izdelovanje nekaterih grafičnih prikazov smo v večji meri kot doslej uporabljali računalnik A t ari in izpopolnjevali grafično programsko opremo. Kot v prejšnjih letih smo dopolnjevali kartografsko zbirko, ki pa je nismo mogli urediti tako, kot bi bilo potrebno, ker inštitut še vedno dela v začasnih prostorih. Knjižnica in tajništvo (Marija Gorenšek). Knjižni fond je narasel za 356 knjig in 732 enot periodike. Izposojenih je bilo 47 enot. Drugo delo D Mcze je bil član izpitne komisije pri obrambi magistrske naloge M. Gabrovca na Geografskem oddelku Univerze v Ljubljani. - K. Na tek je predsednik Ljubljanskega geografskega društva in namestnik predsednika Komisije za geomorfologijo pri Zvezi geografskih društev Jugoslavije. Bil je član pripravljalnega odbora 5. znanstvenega posvetovanja geomoriblogov Jugoslavije v Krškem in urednik zbornika referatov ter član pripravljalnega odbora slovensko-madžarskega simpozija o fizični geografiji. Bil je član pripravljalnega odbora flcšičevih dni. Je predstavnik inštituta v predmetni skupini Geografija na Zavodu RS za šolstvo, ki votli in usmerja reformo pouka geografi je v šolah. - M. Natek ima iste zadolžitve kot prejšnje leto, - M. Orožen Adamič je bil v Zvezi geografskih društev Slovenije predsednik programskega odbora za zborovanje slovenskih geografov v Koprskem pri morju; uredil je zbornik te prireditve. - D. Perko je upravnik Geografskega obzornika. - M, Šifrer je član slovensko-ameriškega projekta "Geokemija tal na fluvioperigla-eialnih terasah reke Save". Na njegovo pobudo so leta 1990 razširili ta proučevanja tudi na stadialne morenske nasipe ter na fluvioperiglaciaine terase in vršaje v Ljubljanski kotlini in na Šentjernejskcm polju. Obiski 19.-22. 3. je bil na obisku mag. Srdjan Bell j z geografskega oddelka Pri rod oslov no-matematične fakultete v Prištini. V dvorani SAZU je imel predavanje Rečen t ni periglacialni procesi v Dinarskem gorstvu. Na terenu v Poljanski dolini sta ga vodila M. Sifrcr in K. Natek. 13. 1 L je bil na študijskem obisku Jaroslav Doukopel s Prirodoslovne fakultete v Plznu, ki mu je D. Perko predstavil uporabo računalnika pri novih geografskih metodah in tehnikah, namiznem založništvu in geografskem informacijskem sistemu na inštitutu. ¿indijska potovanja Ai. Gabrovec; 27.5.-15,6. študijsko izpopolnjevanje v okviru medakademijske izmenjave na King's College v Londonu. Udeležba na kongresih, simpozijih in posvetovanjih Proslava 100 letnice rojstva A, Melika, Ljubljana, 17.1M, GabrOvec, D. MeZe, K. Natek, M. Natek, M. Orožen Adamič, D. Perko, M. Sifrer. Ilešičevi dnevi, Ljubljana, 23.-24.2.: M, Gabrovec, K. Natek, D, Perko. Joint meeting of the IGU Study Group on Rapid Geomorphological Hazards, Južna Anglija, 29. 5,-6. 6.: M. Gabrovec. RaZvojno-ekološka razpotja slovenskega gorskega sveta. Kamniška Bistrica, 5. 6.: M. Natek. 5. znanstveno posvetovanje geomorfologov Jugoslavije, Krško, 18,-23. 6,: M, Gabrovec, K, Natek, M. Orožen Adamič, D. Perko, M, Šifrer, Rural areas and socio-economic development. International Geographical Union, Ljubljana, 23,-27.7.: M, Gabrovec, M. Natek. 15. zborovanje slovenskih geografov, Portorož, 24.-27. 10.: M. Gabrovec, K Natek, M. Natek, M. Orožen Adamič, D. Perko, M. Šifrer. S loven s ko-madžarski simpozij o fizični geografiji, Tihany, 23,-30, 9,: M, Gabrovec, K. Natek, M. Orožen Adamič. D. Perko, M, Šifrer. REFERATI, PREDAVANJA Matej Gabrovec Centralna Afrika. Ljubljansko geografsko društvo, 20. 2. Floods in Lahomnica Valley. Joint meeting of the IG L1 Study Group on Rapid Geomorphological Hazards. Rogatec, 30. 5. Uporaba digitalnega modela reliefa pri proučevanju usadov na primeru doline Lahomnice. 5, znanstveno posvetovanje geomorfologov Jugoslavije. Krško, 20. 6. Influence of solar radiation on iand use. Development and ecological problems of Highlands and High-latitude zones. Ljubljana, 24. 7. Application of a digital relief model in geomorphology and geography. Slovensko-madžarski simpozij o fizični geografiji. Tihanv, 27. 9. Rit/merje med reliefom in razporeditvijo prebivalstva. 15, zborovanje slovenskih geografov. Portorož, 25,10, Nepai. (Skopaj z M, Bricljem.) Ljubljansko geografsko društvo, 20, li. Jemen. Ljubljansko geografsko društvo, ¡8, 12, Karel Na tek Geološke in geomorfološke karakteristike Japana. Geološko društvo Hrvatske. Zagreb, 22. 3. Geomorfološke značilnosti Krške kotline. 5, znanstveno posvetovanje geomor-fologov Jugoslavije, Krško, 19. 6. Usadi v terciarnem gričevju vzhodne Slovenije. 5. znanstveno posvetovanje geomorfologov Jugoslavije. Krško, 20. 6. Landslides in Subpannonian Slovenia. Slovensko-madžarski simpozij o fizični geografiji. Tihany, 27, 9. Erozija v porečju Dragonje. 15, zborovanje slovenskih geografov, Portorož, 25, 10, Milan Natek Osnovne geografske značilnosti hribovskih kmetij na Slovenskem. Razvojno-ekološka razpotja slovenskega gotskega sveta. Kamniška Bistrica, 5. 6. Sestavine prebiva Is t vene rasti po naseljih Koprskega primorja v obdobju 1961-1989. 15. zborovanje slovenskih geografov. Portorož, 25. 10. Zcmljiško-posestna struktura in velikost kmečkih gospodarstev v Koprskem primorjuleta 198L 15. zborovanje slovenskih geografov. Portorož, 25. 10. Milan Orožen Adamič The Study of Natural Disasters in Slovenia. (Skupaj z dr. J, Kunaverjem in dr. M. Pakom). Slovensko-madžarski simpozij o fizični geografiji. Tihiiny, 26.-30. 9. Drago Perko Povezanost med naravnimi in di-užbenimi pi-vinami pokrajine na primeru Krške kotline. Referat na seminarju permanentnega izobraževanja za učitelje geografije Dolenjske in Spodnjega Posavja. Novo mesto, 20, 4. Naravne enote in raba tal v Vzhodni Krški kotlini. Referat na seminarju permanentnega izobraževanja za učitelje geografije Dolenjske in Spodnjega Posavja. Leskovec pri Krškem, 21.4. Vloga reliefa za razlike v poselitvi. Referat na 5. znanstvenem posvetovanju geomorfologov Jugoslavije, Geomorfologijaingeoekologija. Krško, 18. 6. Geoekologija Vzhodne Krške kotline. Referat na 5. znanstvenem posvetovanju geomorfologov Jugoslavije, Geomorfologija in geoekologija. Krško, 18, 6, Quantitative study of the significance of relief for regions. Slovensko-madžarski simpozij O fizični geografiji, Tihany, 26, 9, Pokrajinski odnosi med reliefom in depopulacijo v Koprskem primorju. Referat na 15, zborovanju slovenskih geografov. Portorož, 25. 10, Metodološke novosti in geografski in&rmaci/sti sistem na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU. Referat na 15. zhorovanju slovenskih geografov. Okrogla miza o metodoloških novostih v geografiji. Portorož. 26. 10, Milan Sifrer Razvoj reliefa na Slovenskem v luči klimatske geomoi'fologije. 5. znanstveno posvetovanje geomorfologov Jugoslavije, geomorfologija in geoekologija. Krško, 20, 6. Die Entwicklung des Reite fes in Slovenicn im Lichte der Klimatischen Geomorphologie. Slo vensko-madžarski simpozij o fizični geografiji Ti-häny, 26.-30. 9. BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JE NA STRANEH 297-299. INSTITUT ZA RAZISKOVANJE KRASA Speleogeološke raziskave (Martin Knez, mag. Janja Kogovšek, Stanka Sebcla, dr.Ivo Srnici, mag. Milena Zlokolica, mag. Nadja Zupan, tehnični sodelavci Leon Drame, Pranj o Drole, Maja Kranjc, Sama Morel, Mateja Zadel in 6 zunanjih sodelavcev). Osnovne raziskave tega tematskega sklopa so bile pretežno zaključna dela v okviru načrta za obdobje 1986-1990. Nadaljevali smo raziskave krasa na Dolenjskem, na Krasu in krasa v okolici Postojne ter v Vzhodnih Karavankah, Hidrokemične, hidtogeološke, lito loške, tektonske, mineraloške ter speleološke r aziskave so dale nova spoznanja o povezavi procesov in dogajanj na kraškem površju s tistimi v kraškem podzemlju. Ta bodo pomagala pri skladnejšem izkoriščanju nadvse občutljivega kraškega prostora in njegovih naravnih virov, predvsem prt ustrezni zaščiti ogroženih kraških voda. Spremljali smo korozijo karbonatov potoka Pred vrat niče od njenega ponora do izvira Peči ter zaključili z opazovanji prenikajoče vode v Taborski jami. Vzporedno smo spremljali onesnaženo prenikajočo vodo v Kristalnem rovu Postojnske jame, ki nakazuje povečane korozijske učinke v primerjavi s čisto vodo. Skupno je bilo zajetih 265 vzorcev, opravljenih 750 meritev in 1500 analiz. Analizirati .smo tudi vzorce jamskih sedimentov na vsebnost fosfatov ter opravili mineraloške analize vzorcev z dolenjskega krasa. V severnem pasu Vzhodnih Karavank smo proučevali vlogo kraških procesov pri nas tank singenetskih svinčevo-cinkovih orudenj in pri epigenetskih spremembah v njih. Metalogenetske problematike glohokomorskih singenetskih rudišč ni mogoče, kot je bilo pomotoma navedeno v Letopisu 40, str. 320, primerjati s tistimi v karbonatih. Na eksperimentalnem poligonu na območju med Pokoj iščem in Grčarcvskim vrhom je potekalo podrobno geomoriološko in geološko kartiranje. Podrobno so bili litološko in geokemično raziskani dolomiti in apnenci zgornjetriasne in jurske starosti ob cesti pri Grčarevcu, Na območjih okoli Planine, Bukovja in Idrije je potekalo detajlno geološko kartiranje zdrobljenih, porušenih in razpoki in ski h con in njihovih povezav. Pokazalo je, da se v običajno širokih porušenih conah oblikujejo jame in vodne struge v katerikoli smeri, ker postanejo tudi neplastnate kamnine v širokih porušenih conah glede poteka smeri razpok (pretrtost) izotropno okolje. Opravljena je bila priprava za detajlno kartiranje useka avtoceste nasproti železniške postaje Postojna. V teku je zbiranje podatkov o paleontoloških najdbah v škocjanskih jamah in bližnji okolici. Mlada raziskovalca M, Knez in S, Šebela sla se v okviru dela za magistrsko naiogo ukvarjala s tektonsko s trat igralskimi raziskavami na območju Škocjanskih jam in hližnje okolice ter s podrobnim kartiranjem (1:5000) prelomnih in pretrtih con v Vzhodnem rovu Jame pri Predjami in na površju. Mladi raziskovalki M. Zlokolica in N. Zupan sta uspešno zagovarjali magistrski deli Hidrogeološke značilnosti zaledja izvira Dobličica ter Izvor in mineralna sestava jamskih peskov in ilovic. 1, Štrucl se je udeležil tihomorske odprave OLGA II, tehnična sodelavca Drame in Drole pa speleološke ekšpedicije v Ukrajino. Sodelovali smo v mednarodnem projektu z U.A. 903 v okviru C.N.RS. ter se vključili v nov projekt IGCP UNESCO (št. 299). Geografske raziskave (dr. Peter Ha bič, dr. Andrej Kranj c, Andrej Mihevc, mag. Tadej Slabe). V skladu s srednjeročnim programom 1986-1990 je bil obseg geomorfoloških, hidrografskih in speleomorfoloških raziskav krasa prilagojen razpoložljivim sredstvom. Poleg rednih raziskav sta dva sodelavca precej časa namenila delo za magistrsko oziroma doktorsko delo, V celoti so raziskave po vsebinski in metodološki plati razširile in poglobile znanje o površinskih in podzemeljskih kraških pojavih ter o kvartarnem razvoju krasa na Dolenjskem, Velik del raziskav je bil geomorfoloških; zajemale so glacionivalni in visoki dinarski kras, Pivko in kontaktni kras ter Koprsko Pri morje, Poudarek na speleologiji ima objavljeni pregled dolenjskega kraškega podzemlja tet posebej raziskave jam: Škocjanskih, Križne in Velike Ledenice, Ukvarjali smo se tudi s sedimenti v krasu, s kremenovimi peski in recentnimi fluvialnimi sedimenti na Dolenjskem ter s pleistocensko zapolnitvijo jame Divje babe. Hidrološke raziskave so obsegale porečje Pivke in zaledje izvira Dobličice. Ukvarjali smo se tudi s problematiko turizma na krasu ter z zgodovino krasoslovja in spe leo logi je, od Valvasorja do vloge našega inštituta. Kraška muzejska zbirka (Alenka Borjančič, Jurij Hajna, Tine Schein, Mchtilda Urlcb). Največ dela je bilo namenjenega urejanju dokumentacije: arhivskega gradiva, fotoleke in diateke (Barova zbirka, posnetki iz let 1920-1940). Zbrano in urejeno je bilo gradivo za razstavo o O F na Pivškem, v drugi polovici leta pa so člani sodelovali pri urejanju Biospeleološke postaje v Postojnski jami. Spomladi je bil v Postojni ustanovljen Notranjski kompleksni muzej, ki naj bi skrbel za muzejsko dejavnost v postojnski občini in za prikaz krasoslovja v celoti, zato je bila 31. 1U. Kraška muzejska zbirka kot enota Inštituta ukinjena. Doku ti] en tacija V katastru jam (vodi ga inštitut v sodelovanju z Jamarsko zvezo Slovenije) je trenutno registriranih 6048 kraških jam s slovenskega ozemlja, od tega je bilo 1990 registriranih 90. 0 vseh so osnovni podatki računalniško obdelani. Kartografska zbirka je pridobila 70 novih kart. v risalnici pa je bilo izrisanih 175 risb in napravljenih 500 tekočih metrov kopij. Knjižnični fond se je povečal za 893 enot, od teg 546 enot periodike in 347 enot knjig. Računalniško je obdelanih 10.954 člankov in monografij. Izposoja je obsegala skupaj 415 enot, od lega okoli 100 zunanjim uporabnikom oziroma medbibliotečno. Knjižnica sodeluje pri mednarodnih in domačih bibliografijah ter sestavlja samostojne bibliografije in kazala. V okviru sedi men tološkega laboratorija je bilo izdelanih 35 zbruskov kamnin. Uporabne raziskave za naročnike Pri teh raziskavah SO občasno sodelovali vsi člani inštituta. Povezane so bile s problemi kraške liidnologije (sledenje podzemeljske vode), posebej oskrbe z vodo (Bela krajina, Vzhodne Karavanke), s turistično izrabo kraških jam (Postojnska in Škocjanske jame), z gradnjami na krasu (avtocesta Kozina-Ru-pa, adaptacija predjamskega gradu, urbanistične zasnove Sežane) ter arheološko kontrolo (avtocesta Razdrto-Gorica) Druga dejavnost P. Habič, M. Knez, J. Kogovšck, A. Kranjc, A. Mihove, T. Slabe, S. Sebela, M. Zlokolica, M, Zupan so organizirali strokovne ekskurzije za inštitutske goste. P, Habič je mentor novim raziskovalcem in študentom, član Sveta za preučevanje in varstvo okolja SAZU, bil je član Sveta za znanost RK SZDL, predsednik strokovne komisije za geografijo pri Znanstvenem svetu za humanistične vede RSS, predsednik Podkomisije za geomorfologijo ZGDJ, dopisni član Mednarodne geomorfbloške zveze, namestnik predsednika ZGDJ in član njene Znanstvene komisije. - J. Kogovšek je bila članica Programskega sveta za raziskave s področja geologije pri RSS, - A. Kranjc je redni član komisije 1NQUA, Komisije za informacije pri Mednarodni speleološki zvezi in član občinskega Komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora. - A, Mihevc sodeluje pri Prirodoslovnem društvu Slovenije, Jamarski zvezi Slovenije in jamarskih društvih (Anthnon, Logatec). - M. Urleb je bila delegalka v Svetu goriškega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine ter članica OO SZDL v Svetu za spomeniško varstvo in Svetu za kulturo v Postojni, Zunanji sodelavci Speleogeologija: Jože Čar, Rudnik živega srebra Idrija, Idrija. Katarina Krivic, Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana. Miha Mišič, Geološki zavod Ljubljana, Ljubljana. Bojan Ogorelec, Geološki zavod Ljubljana, Ljubljana. Vladislav Placer, Geološki zavod Ljubljana, Ljubljana. France Šušteršič, F NT, Odsek za geologijo, VTOZD Montanistika Univerze v Ljubljani. Sodelovanje z raziskovalnimi in drugimi organizacijami a) pri našem programu raziskovanja krasa sodelujejo: - Geološki zavod Slovenije, speleogeologija; - Hidrometeorološki zavod SRS, kraška hidrologija; - Inštitut za biologijo, UEK, kraška hidrologija; — Oddelek za geologijo, VTOZD Montanistika, UEK, speleogeologija; — Postojnska jama — turizem, kraška muzejska zbirka, kraška hidrologija; — Prirodoslovni muzej Slovenije, speleogeologija; - Rudnik živega srebra Idrija, Raziskovalna enota, speleogeologija; — Škocjanske jame, HTG, speleologija - Vodogradbeni inštitut, Ljubljana, hidrologija; - Zveza vodnih skupnosti Slovenije, Ljubljana, hidrologija; h) sodelovanje Inštituta pri programih naslednjih institucij: — Območne vodne skupnosti Dolenjske, Ljubljanica-Sava, Primorske, Soča, kraška hidrologija; — Oddelek za geografijo. Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, geo-morfologija; — Oddelek za hidrologijo, FAGG, hidrologija; - Pokrajinski muzej Koper, jamska arheologija; - Postojnska jama - turizem, speleologija. Obiski Prof. Zhengxing Mei, Dep. of Geology, Guizhou Institute of Technology, Guizhou (Kitajska), 23, 2. Dr. Christoph Janssen, Zentralinstitut für Physik der Erde, ADW, Potsdam (DDR), 13.-22. 5, Brv an Ellis, predsednik BCRA, Bridge-water (Velika Britanija), 29. 8.-7, 9. Udeleženci Jugoslovansko-italijanske konference u geoekologiji gorskega krasa, 17.-18. 7. Dr. Trevor R. in Jean Sbaw, Shoscombe, Bath (Velika Britanija), 1 1.-14. 9, Brian Fi nI ay son. University of Melbourne, Dep. of Geography, Parkville (Avstralija), 10.-12. 10,' 6 članov speleološke delegacije province Yunnan (Kitajska), 4,-8, 10-Prof. Michel Chardon, Institut de Géographie Alpine, Grenohle (Francija), 15.-20. 10. G. Dušan Milka, O kresni Sprava Krasovych Jaskyne a Och rana Prirody (Bozkov) in 8 speleologov iz Tabora (ČSFR), 6 11. Dr. Christian Juberthie, Laboratoire Souterrain CNRS, Moulis (Francija) s 3 spcleobiologi iz Francije in Italije, 8.11. Studijska potovanja I, Struct: Znanstvenoraziskovalna odprava OLGA II. raziskovalna ladja Sonne, Tihi ocean (Fidži-Papua Nova Gvineja), 21. 4.- 30. 6. P, Habič, M, Knez. N. Zupan. Institut de Géographie Aix-en-Provence (Francija), forum francoskih geomorfologov in program PROCOPE, 16.-26. 9, Udeležba na kongresih, simpozijih, posvetovanjih Proslava 100-letmce rojstva A, Mclika, Ljubljana, 17. 1.: P. Habič, A. Kranjc. Spomladanski sestanek ATH, Dunaj, 22.- 25. 3.: I3, Habič. Mednarodni simpozij o regional i zacij i v hidrologiji, Ljubljana, 23,-26. 4.: P. Habič. Srečanje slovenskih geologov v počastitev 500-lctnice Rudnika živega srebra Idrija, Idrija, 18.-19. 5.: M. Knez. II. jugoslovanski simpozij o zaščiti krasa in turističnih jam, Škocjanske jame, 25. 5.: A. Kranjc. Nemško-rusko znanstveno srečanje Sonne-Keldyš, Bisniarckovo morje, 30. 5.; I. Strucï. Čovjek i krš '90, Jajce, 1-3. 6.: M. Knez, J, Kogovšek, A. in M, Kranjc, S. Šebela. Gcomorfologija in geoekologija. Krško, 19,- 22. 6,: P. Habič, M. Knez, J. Kogovšek. A. Kranjc, A. Mihevc, S. Šebela, N, Zupan. 16. zborovanje slovenskih jamarjev in raziskovalcev krasa, Prebold, 23, 6.: A. Mihevc, Posvet o turističnih jamah v Sloveniji, Pekel (Šempeter), 23. 6.: A, Kranjc. Jugoslovansko-italijanska konferenca o geoekologiji gorskega krasa, Postojna. 17.- 22. 7.: P. HabiČ, A, Mihevc, S, Šebela, N. Zupan. Intern. Conference on Anthropogenic Impact and Environmental Changes in Karst, Biansko-Češkovice (CSFR), 15.-20. 9.: J. Kogovšek, A, Kranjc, 3. Forum National de Géomorphologie, Aix-en-Provence (Francija), 26.-27,9.: P. Habič, M, Knez, N. Zupan. 15. zborovanje slovenskih geografov, Portorož, 25 - 27, 10.: P. Habič, A. Kranjc, A. Mihevc. Jesenski sestanek ATH, Paderborn (ZRN), 7.-11, I L: P. Habič, Nova dosti gnuč a u analitičkoj inštrumentaciji, Pu la, 20,-23.11.: J. Kogovšek. Tiskovna konferenca, javna predstavitev raziskav A. Kranjc; Dolenjski kraški svet, Novo mesto, 8. II., in Ljubljana, 20. 12, Razstava Osvobodilna fronta na Pivškem med leti 1941—1943, Postojna, aprila. PREDAVANJA. REFERATI Peter Hablč Melikov prispevek Ji gcomorfohgiji in krasoslovju. - Proslava 100-letnice rojstva A. Melika, Ljubljana, 17. L Skrivnostna Ljubljanica. Ustanovni občni zbor DZRJ Ivan Miehler, Vrhnika, 16. 2. Položaj Postojnske jame v Dinarskem krasu. Seminar za jamske vodnike, Postojna, 19. 2. The examples of bifurcation of ka is t waters in 5 Jo verna. Mednarodni simpozij o regionaiizaciji v hidrologiji, IAHS, Ljubljana, 23. 4. Pomen A. Melika za jugoslovansko geomorfologijo. Geomorfoiogija in geoekologija, Krško, 19. 6. Martin Knez Paieoccnski in eocenski kraški poj a vi v Zunanjih Dinaridih- Čovjek i krš 90, Jajce, 1. 6. Janja Kogovšek Voda in kras. Osnovna šola, Postojna, 11. 1. in 6. 12. in Osnovna šola Dravlje, Ljubljana, 6. 2. Onesnaževanje Postojnske jame. Seminar za jamske vodnike, Postojna, 19.2. Onesnažene padavine in vloga vode v krasu. Srednja gozdarska šola, Postojna, 20. 2. Vertikalni prenos trdmTi delcev v odprtih razpoklinskih conah. (Soavtorica N, Zupan.) Čovjek i kri 90, Jajce, 2. 6. Andrej Kranjc Speleološke raziskave Škocjanskih jam. II. jugoslovanski simpozij o zaščiti krasa in turističnih jam, Sežana. 25. 5, Starejše teorije O podzemeljskih akumulacijah v krasu (Soavtorica M. Kranjc.) - Čovjek i krš 90, Jajce, l, 6. Gcomorfološki elementi v Valvasorjevi "Sla vi vojvodine Kranjske". — Posvetovanje "Geomorfoiogija in geoekologija" P Krško, 19, 6, fiecentni fluvial ni jamski sedi men ti kaf odraz dogajanj v podzemlju. — Posvetovanje "Geomorfoiogija in geoekologija", Kri ko, 19. 6. Pomen raziskovanja pri varstvu turističnih jam. — Posvet o turističnih jamah v Sloveniji, Pekel pri Šempetru v Savinjski dolini, 23, 6, Karst Water Pollution through Vertical Percolation. (Soavtorica J, Kogovšek). - International Conference on Antropoeenic Impact and Environmental Changes in Karst, Blansko-Češkovicc (CSFR), 17. 9. Jamski turizem na Krasu - med najstarejšimi turističnimi panogami. - 15. zborovanje sloveskih geografov, Portorož, 26. 10. Maja Kranjc Siarejie teorije o podzemeljskih akumulacijah v krasu- (Soavtor A. Kranjc.) - Čovjek i krš 90. Jajce, 1. 6. Andrej MlhevC Kraško podzemlje in turizem. Zveza geografskih društev Slovenije. Ljubljana. 16. 1. Kontaktni kras. Seminar za jamske vodnike, Postojna, 20, 2-Nckaterc morfološke značilnosti kontaktnega krasa Pivške tor/inc. - Posvetovanje "Geomorfoiogija in geoekologija", Krško, 22. 6, Jama pri Sv. Treh kraljih. - 16. zborovanje slovenskih jamarjev in raziskovalcev krasa, Prebold, 23. 6. Ravni stropi in kanali na stropu kot morfogenetski znak na primeru jam Brloga na Rimskem in Piskovice, - 16. zborovanje slovenskih jamarjev in raziskovalcev krasa, Ptebold, 23. 6. Stanka Šebela Apnenec z Toženci v Postojnski jami. Seminar za jamske vodnike, Postojna, 19. 2. Prevodnost tektonskih con v Fiženci. Čovjek i krš 90, Jajce, 2. 6. Ranpadne faze rožcncev na Dolenjskem. Posvetovanje "Geomorfologija in geoekologija", Krško, 20. 6. Ivo Štruei Utisci s ¡straživanja u Tihom oceanu. Hrvatsko geološko društvo, Zagreb, 15.3- OLGA 11 - odprava z raziskovalno ladjo Sonne, Havajski otoki - Fidži - Papua Nova Gvineja. Postojna, 7. It. Nadja Zupan Geologija na krasu. OS Mravlje, Ljubljana, 6.2. Tektonska glina iz Pivke jame. Seminar za jamske vodnike, Postojna, 19. 2. Vtisi s krasa Harza (DDR). Seminar za jamske vodnike, Postojna, 20. 2. Dinarski kras. Srednja gozdarska šola, Postojna, 20, 2. Vertikalni prenos trdnih delcev v odprtih razpoki inskih conah. (Soavtorica S. Kogovšek.) Čovjek i krš 90, Jajce, 2. 6, BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JE NA STRANEH 299-306, PALEONTOLOSKI INSTITUT IVANA RAKOVCA Sistematske pa le on t o loške raziskave Velike foraminlfcre (dr Katica Drobne). Raziskovali smo združbo foraminiier, značilno za zgornji maastrichtij in spodnji danij, Združba je različna glede na globino in položaj plitvega morskega dna. Na meji kreda/ terciar smo izbrali indeksne (reperne) m ikro fosile v različnih Faciesi h od jugozahodne Slovenije do Hercegovine, na nekaterih mestih podprte tudi s kemičnimi analizami dr. Bojana Ogorelca iz Geološkega zavoda Ljubljana, O ugotovitvah smo poročali na mednarodnem kongresu "Benthos 90". Za delovno skupino IGCP 262 "Tethyan Cretaceous Correlation" smo za sestanek V Zagrebu (julija 1990) pripravili poročilo o zgornje maastrichtij ski h mikrofosilih iz jugozahodne Slovenije in Dalmacije, kjer Sta ugotovljeni dve novi vrsti in nov rod. Za projekt Dalmacija IV smo raziskovali paleogenske apnence na otokih srednje in Severne Dalmacije, Kvarnera in južne Istre. Sedimentacija se je začela V cuisiju: na severu v lagunah, proti jugu in jugovzhodu na globlji Šelfni polici. Zato nastopajo v tej prvi transgresiji zelo različni faciesi, ki se zrcalijo v pestrih mikrotbsilnih združbah. Kontinuirana karbonatna sedimentacija je potekala od pretežno srednjega cuisija do srednjega lutccija. Ob podrobnem Študiju foraminifer v cuisiju smo odkrili več oblik, novih za Jadransko karbonatno platformo. Pri raziskavah sodelujeta dr. Rajko FavJovec in ing. M. Trutin. Projekt poteka v sodelovanju s podjetjem I NA-NAFTA PLIN iz Zagreba. O razvoju paleogena v Jugoslaviji in doseženem Stanju raziskav smo poročali na prvem sestanku skupine IGCP—286 "Early Paleogene Benthos" v Jaci, Španija. V paieogenskih skladih na Ravnili Kotarih med Zadrom in Skradinom smo začeli s pripravami profilov za ekskurzijo na 2. mednarodnem simpoziju o karbonatni p lat Form i - Zadar 91. Male foraminifere (mag. Franc Cimerman). V sodelovanju z dr. Martinom Langerjem je dokončan rokopis za delo "Mcditcrranean Foraminifera", Obdelanih in sistematsko je opisanih 328 taksonov iz Jadranskega in T i renskega morja. Rezultati so v monografski obliki oddani v tisk. Fosilni radiolariji (mag. Špela Goričan in dr. Katica Drobne). Poskusno smo vzorčevali v globljemorskih plasteh Slovenskega jarka in Julijske karbonatne platforme. V rožencih med tufi na Ponikvanski planoti smo dokazali srednj etri asno starost. Radiolariti na Begunj ščici vsebujejo callovijsko-oksfordijske radiolarije. Pri terenskih raziskavah sodeluje dr. S. Buser, Nadaljevali smo podrobnejše b ios t ra t igralske in paleontološke raziskave radiola rije v cone Budva v Črni gori. Preliminarno je obdelanih šest profilov, ki obsegajo obdobje od prehoda trias ] ura do zgornje krede. V njih najdemo tri skladovnice radio! a rita, V letošnjem letu smo največ pozornosti posvetili srednjemu, to je doggersko-malmskemu radiolaritu, Radiolarijske združbe smo b ios trat igralsko obdelali s programom Biograph, Preliminarni rezultati so pokazali 33 zaporednih unilamih asociacij, ki pripadajo sedmim conam. Sklepamo lahko, da se je srednja radiolaritna serija v coni Budva na večini profilov odlagala neprekinjeno od začetka srednje jure tlo meje jura/kreda. Natančna določitev starosti spodnje in zgornje meje radiolaritnih serij nam posredno omogoča določitev starosti karbonatov med njimi. Ugotovimo lahko, da vzdolž bazena v s ni e ti proti severozahodu narašča odstotek karbonatnih turbiditov v samih radiolaritnih serijah in med njimi, kar kaže na postopno oženje in končno izklinjanje bazena v tej smeri. Manjše debeline radiolaritov in hkrati krajša časovna obdobja, v katerih so nastajali, opažamo prečno na bazen v smeri proti severovzhodu, kar lahko razlagamo z večjo bližino platforme Visokega Krasa v Času sedimentacije Da bi bolje proučili razlike med profili prečno in vzdolž bazena cone Budva, smo letos vzorčevali še na štirih profilih v severovzhodnem delu. Sodelovala sta dr. M. Mirkovič in prof. dr. P, O, Baumgartner. V sodelovanju z Z., Radovanovičem iz Beograda smo analizirali pet vzorcev s treh nahajališč v diabazno-roženčevi formaciji zahodne Srbije. Vsi vzorci so srednjejurske starosti. Sodelujemo v mednarodni skupini 19 radiolaristov iz Evrope, Amerike in Japonske, ki pripravlja katalog srednjejurskih do spodnjekrednih radiolarijev. Mezozojski knidariji (dr. Dragica Turnšek), Raziskave knidarijev v Sloveniji so obsegale opis grebenskih fosilov iz norijsko-retijskih skladov v Bohinju in Rdečem robu ter iz spodnjenorijskih skladov Planje in Razorja. Sistematsko je obdelanih 23 vrst koral, od katerih je 11 prvič najdenih v Sloveniji, 3 vrste pa so nove. Poleg koral je de ter mi ti i-ranih 9 vrst fosilov iz grebenske asociacije, ki pripadajo v glavnem spongijam. stromatoporam in foraminiieram. Na področju Julijske karbonatne platforme je ugotovljen neprekinjen grebenski razvoj iz tuvala (Pokljuka) v spodnji norij (Planja). Rezultati raziskav so pripravljeni za tisk- V sklopu mednarodnega projekta IGCP—262 Tethyan Cretaceous Correlation smo nadaljevali izdelavo baze podatkov koralnih rodov in njihove si s tematike na nivoju družine, naddružine in podreda. Za ugotavljanje razvoja albija v Tetidi smo Se dogovorili z madžarskimi kolegi za sodelovanje. Zbrali smo korale iz gorovja Mecsek, Terensko delo je vodil dr. G- Csaszar. Kvartarni sesalci (irena Debeljak in dr. Katica Drobne). Nove raziskave smo se lotili z zbiranjem literature in evidentiranjem že zbranega gradiva, predvsem jamskega medveda, Sodelovali smo pri arheoloških izkopavanjih v jami Divje babe nad dulino Idrijce, ki je naše najbogatejše nahajališče ostankov jamskega medveda. Izkopavanja je vodil I. Turk. Za proučevanje populacije jamskih medvedov moramo poznati njeno starostno sestavo, Do sedaj so starost osebkov določali po obrabi zob, vendar je ta metoda zelo nezanesljiva. Boljše rezultate daje štetje pri rast nic na zobnem cementu. Naša naloga je bila izboljšati metodo Štetja pri rast nic. Namesto zbruskov smo uporabljali odkrhnjene koščke zobnega cementa s sredine zobne korenine, jih spolirali in najedkali. Tako so postale pri ras t niče vidne pod elektronskim mikroskopom. Za jedkanje je najbolj primerna 74 M ortofosfor-jeva kislina. Prirast niče so najbolj jasne po petih minutah jedkanja. To metodo bomo prihodnje leto uporabili pri vseh primerkih. Že letos pa smo prišli do nekaterih rezultatov: število prirastnic je pri vseh zobeh istega osebka enako, čeprav ne erupirajo istočasno, prva prirastnica nastane že v prvem letu življenja, - najbolj obrabljeni zobje pripadajo senilnim osebkom, starim največ 15-20 let in ne do 50 let, kot so ugotavljali po B^chlerjevi metodi. Katalog FOSILI SLOVENIJE (mag. Spela Goričan in dr. Dragica Tumšek). Izdelali smo !6 taksonov iz skupin Radiolaria in Anthozoa. Datum en tacija, knjižnica (Iztok Saj ko). Izdelali smo obsežno računalniško grafično dokumentacijo za objave, predavanja in posterje. Sproti smo urejali geološko knjižnico z internim palconto-loškim katalogom in izposojali knjige. Laboratorij (Kata Cvetko-Barič), Izdelali smo 500 mikroskopskih zbruskov in 200 obrusov za Foraminifere, radiolarije in korale, 55 izpirkov za male foraminifere in radiolarije. Sproti smo dopolnjevali knjige zbruskov in urejali zbirko vzorcev. Elektronski mikroskop (Franc Cimerman). Napravili smo 434 posnetkov na elektronskem vrstičnem mikroskopu. Terensko delo: opravili smo 257 terenskih dni. Mentorsko delo in druga dejavnost Dr. Katica Drobne je bila mentorica dvema mladima raziskovalkama, dokto-rantu Joseju Sam soju iz Barcelone je pomagala pri doktorski disertaciji. -Dr, Dragica TurnŠek je pomagala Rosemarie Baron-Szabo iz Berlina pri izdelavi diplomske naloge. Dr, Katica Drobne je organizirala in vodila 10 predavanj pri Slovenskem geološkem društvu, Mednarodno sodelovanje S svojim programom smo sodelovali v mednarodnem projektu IGCP—262 (Tethyan Cretaceous Correlation) (D. Turnšek in K. Drobne), Pri projektu IGCP-286 Ear)y Paleogcne Benthos je bila K, Drobne izvojena za koordinato-rico raziskav na področju zahodnega dela centralne Tetide. Pri posameznih nalogah smo sodelovali z geološkimi inštituti v Baslu, Lau sann i, Berlinu, Budimpešti, Barceloni, Drcsdenu. Moskvi in na Dunaju. Zunanji sodelavci Dr, Peter Baumgartner, Univerza, Lausanne; dr. Stanko Buser, Geološki zavod Ljubljana; dr. Geza Csaszar, Geološki zavod, Budimpešta; dr. Tadej Dolenec, Univerza v Ljubljani. dr. J. J. Fleury, Univerza, Lille. dr. Ivan Gušic, Univerza v Zagrebu. dr. Lukas Hottinger, Univerza, Basel; dr. A.V. Krašeninikov, AN SSSR, Moskva; dr. Martin Langer, Univerza, Basel; Hannes Löser, Dresden; dr. Mirko Mirkovic, Geološki zavod. Titograd; dr. Bojan Ogorelec. Geološki zavod Ljubljana; dr. Rajko Pavlovec. Univerza v Ljubljani, dr. Z. Ra d ova novic, Geološki zavod, Beograd. dr. C. Radrizzani-Pirini, Geološki inštitut Univerze, Trst. dr. Joachim Reitner, Univerza, Berlin; José Samso, dipl. ing., Geološki zavod, Barcelona; ing, Mladen Trutin, INA Geološki konzalting, Zagreb. Obiski José Samso, Geološki zavod, Barcelona, Španija, 5.-15. 5. Dr. Stjepko Golubič, Biološki inštitut Univerze, Boston. 22.-26. 7. Dr. Martin Langer, Univerza, Basel, Švica. Rosemarie Baron—Szabo, Univerza, Berlin, ZRN, 24.-30. 8. Dr. Peter Baumgartner, Lausanne, Švica, 15.- 30. 9. Hannes Löser, Dresden, 6—13. 10. Študijska potovanja K. Drobne je sodelovala pri ekspediciji na otoku Mauriziusu z zbiranjem recen t ni h foraminifer in raziskovanjem njihovega okolja, 9,3. — 9,4. Na povabilo prof. A, V. Krašeninikova je bila K. Drobne gostja Geološkega inštituta AN SSSR v Moskvi, kjer je preučevala in determinirala paleo-genske velike Foraminifere iz Sirije, 10.-20. 6. Mag. Špela Goričan se s štipendijo SRDT izpopolnjuje na Univerzi v Lausanni v Švici od 1. 1, Irena Debel j ak je obiskala prof. Rabe der ja na Dunajski univerzi, Avstrija, zaradi nove metode raziskav sesalcev, 10.-15. 12. Udeležba na kongresih, simpozijih, posvetovanjih Second workshop on Middle Jurassic - Lower Cretaceous radiolarians, Altomünster. ZRN, 26. 2,- 3. 3,; S, Goričan, Fourth International Svmposium on Bcnthic Foraminfera. Sendai, Japan, 2S. 9,- 2, 10: K. Drobne IGCP-286 Early Paleogene Benthos. Jaca, Spain, 16.- 20. 10: K. Drobne Ist International Svmposium "Ecological Problems in the Adriatic Sea", Split, 7,- 9. 11: K. Drobne, International Subcommis i on on Paleogene Stratigraphy. Tübingen, 7.-8-12; K, Drobne, Predstavitev dela v inštitutu Sodelavci inštituta so pripravili oddajo o paleontološki dejavnosti inštituta za slovenski program Radia Trst. decembra. PREDAVANJA, RREFERATI Franc Cime rman Benthic foraminiferal assemblages from Veliko jezero bay (Mljet island). lil International Symposium Ecological Problems in the Adriatic Sea", (Soavtorja: K. Drobne, B. Ogorelec). Poster. Split, novembra. Organisms From submarine cliffs - a source of sediments in a mirror of ccological conditions in the Adriatic sea. 1" International Symposium "Ecological Problems in the Adriatic Sea". (Soavtorica : K. Drobne.) Razstava. Split, novembra. Katica Drobne Benthic foraminiferal assemblages from Veliko jezero bay (Mljet island). I51 International Symposium Ecological Problems in the Adriatic Sea". (Soavtorja: F. Cimerman, B, Ogorelec,} Poster. Split, novembra. Repetitive fades change in shallow waters, the Yugoslav "Alveolinen-Nummu-litenkalk". IGCP-286 Early Paleogene Benthos. Vabljeno predavanje. Jaca, oktobra. Announcement of workshops, meetings and excursions to Yugoslavia in 1991. Subjects to be discussed during the workshop 91. IGCP-286 Early Paleogene Benthos Referat, Jaca, oktobra. The Central Tethys: Yugoslavia, Greece, Sou i hern Italy, Maiella, Turkey. IGCP-262 Early Paleogene Benthos. (Soavtorji; Pav lovec, Mavrikas, Lu-pertoSinni, Pignati, Sirel, Inan). Referat Jaca, Oktobra. Alveolinids, Larger Miliolids, Conical Foraminfera. IGCP-286 Early Paleogene Ben fit as. Referat. Jaca, oktobra. Organisms from submarine cliffs - a source- of sediments in a mirror of ecological Conditions in the Adriatic sea. 1" International Symposium "Ecological Problems in the in the Adriatic Sea". (Soavtor: F, C i merman). Razstava. Split, novembra. Spela Coričan Mesozoic stratigraphy of the Budva Zone (S Yugoslavia) based on radiolarians. Vabljeno predavanje. Universita degli studi d i Firenze, novembra. Dragica Tumšek Entwicklung Mesozoischer Korallen. Vabljeno predavanje, Freie Universität Berlin, januarja. BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JE NA STRANI 306. BIOLOŠKI INSTITUT JOVANA HADŽIJA Flori stične, vegetacijske in ekološke raziskave Endemizem in polimorfizem v flori Jugoslavije (dr. Ernest Maver, dr. Darinka Trpin, Branko Vreš). Raziskave en de m i zrna in polimorfizma vaskularne flore Jugoslavije so bile usmerjene v nadaljevanje revizij polimorfnih, zvečine endemičnih kompleksov pri rodovih Dianthus, Ceras tium, Si lene, Alyssum, Se sel i, Melampyrum, Genlianelia, Centaurea, Serratula, Carduus in drugih. Herbarijski material je bil zbran na večjih ekskurzijah v Hrvatskem Primorju na kopnem in osrednjem otočju in v črnogorskem Primorju, V Zahodni Bosni in Kninski Krajini ter po raznih lokalitetah v Sloveniji. Zaključena je raziskava taksonomsko-horoloških odnosov taksonov Alyssum pluscanescens in A. samoborense, nadaljujemo študij po dalmatinskem otočju raztresenih populacij iz agregata Alyssum montan um. Končana je raziskava kompleksa Stellaria nemomrn na jugovzhodnem obrobju Alp. Za Atlas Florae Europaeae so bile revidirane družine Papaveraceae in Cappa-ridaceae in izdelane ustrezne a real ne karte za vso Jugoslavijo. D. Trpin je sodelovala v pripravah 31, zvezka Razprav IV. razreda SAZU posvečenega 70. let nice E. Maye rja- Smrekovi gozdovi (dr. Mitja Zupančič, Vinko Žagar), Izdelana j C bila obsežna analiza smrekovih gozdov Slovenije z opisi sedmih novih združb in večjim številom nižjih enot. V obravnavi imamu še več novih združb j izdelujemo sintetično tabelo smrekovih gozdov osrednjega Balkanskega polotoka. Opravili smo revizijo objavljenih prispevkov nekaterih avtorjev na osnovi gradiva, nabranega v Makedoniji in Črni gori. Na tej ekskurziji smo ugotovili pojavljanje posebne združbe z vrstami Pinus mugo in Bruckenthalia spicuiifolia na nekarbonatnih kamninah Jakupice, ki jo bo potrebno natančneje proučiti. Raziskave ruševja so bile narejene v širšem ubmočju Komne. Bukovi gozdovi (dr. Lojze Marinček, dr. Mitja Zupančič, dr. Marko Accetto, dr. Ivo Puneer, Igor Dakskobler, Ni ko Otaševič). V Baški grapi smo največjo pozornost posvetili nekaterim novim geografskim variantam bukovih združb: Osiryo-Fagelum, Arunco-Fagetum, Abieti Fage-tum in ekstrazonalni obliki subalpinskega bukovja - Fagetum subalpinum praealpinum. V Kambreškem hribovju in v Zgornjih Brdih ter na širšem ohmočju Banjšic smo proučevali submediteransko obliko bukovega gozda z mrtvo koprivo, Lam i o orvalae-Fagetum, na Trnovski planoti in v submedite-ransko—preda1ps ke m območju asociacijo Seslerio- Fagetum. Gozdovi plemenitih listavcev (dr. Marko Accetto, dr. Lojze Marinček, Igor Dakskobfer), Gozdove plemenitih listavcev smo proučevali na Primorskem, v dinarskem in predalpskem območju, Zaradi izrazite letne dinamike vrst su raziskave dolgotrajnejše in zahtevajo daljše časovno ohdobje. Opisana je bila nova združba submontanskih gozdov plemenitih listavcev zahodnega dela ilirske florne province — Hacquetio—Fraxinetum, in uvrščena v novo podzvezo — Lamio orvalae-Acerenion, nadaljevali smo z obdelavo javorjevih gozdov na VrcmŠČici in Čičariji in združbo Corydalo ochroleucae—Aceretum razčlenili v dve subasociaciji. Gozdovi belega gabra (dr, Lojze Marinček, Igor Dakskobler), Gozdove belega gabra in plemenitih listavcev smo raziskovali v Kamniški Bistrici, Logarski dolini, v osrednji in vzhodni Sloveniji, V preddinarskem ter Dinarskem območju. Zbrano gradivo, primerjava z drugimi gozdovi belega gabra ilirskega prostora in nova spoznanja o ilirskih gozdovih plemenitih listavcev so bile tiste osnove, s pomočjo katerih smo gozdove belega gabra in velikega jesena v Kamniški Bistrici opredelili kot f i toce nozo Hacquetio—Fraxi-netum carpinetosum betuli. Poplavni in obrežni gozdovi (dr. Marko Accetto, dr. Lojze Marinček, Igor Dakskobler). V Zgornji Savinjski dolini smo začeli proučevati gozdove sive jelše, v Prek m ur-ju pa nadaljevali proučevanje združbe Querco roboris-Carpinetum ter pri tem odkrili nova nhajališča vrst Gage a spathacea, Hottonia p alus tris, Senecio rivularis, Fritillaria meleagris, Omphalodes scorpioides ter ugotovili Sedanjo razširjenost vrste Pulmonaria dacica v Sloveniji. Kart i ran je gozdne vegetacije (dr, Mitja Zupančič, dr, Lojze Marin ček, Vinko Žagar, Milan Prešeren, Igor Dakskobler, Niiko Otaševič). V merilu 1 : 10.000 smo kartirali 2.600 ha v Zgornji Savinjski dolini za potrebe gozdne opera t i ve. Na Bizeljskem smo v območju Orlice natančneje proučevali in kartirali okoli 800 ha površine gozdnih rastišč. Ugotovili smo sedem asociacij: Lamium orvalae-Fagetum praedinaricum, Fagetum suh montan um pracdinaricum, Querco—Luzulo—Faget um, Ostrvo-Fagetum, Blechno-Fagetum, Querco-Ostryetum in Querco—Carpinetum. Traviščna vegetacija (mag. Andrej Scliškar). Traviščno in močvirno vegetacijo ter nekatere faze zaraščanja smo proučevali na Primorskem, v Zasavju, na Dolenjskem in Staj erskem. Nadaljevali smo študij vegetacije vrtač na kraških planotah, predvsem v montanskem pasu kontinentalnega dela Primorske. Ugotovili smo novo fitoce-nozo z vrsto Aconituni variegatum, ki jo bo potrebno natančneje primerjati s podobno združbo v osrednjih predelih Slovenije. Sistematično smo začeli zbirati popisno gradivo za doslej slabo proučene dolgotrajne razvojne faze z vrstami Laserpitium siler in L. latifolium na pretežno termofilnih rastiščih v montanskem pasu po vsej Sloveniji, Dopolnili smo raziskave presihajočih jezer V postojnsko-pivški kotlini. Podrobno smo proučili vegetacijo širšega območja spodnjega toka reke Temenice pri Novem mestu in na raznih lokacijah šest traviščnih združb. Nadaljevali smo nekajletno spremljanje razvoja vegetacije Marihorskega otoka, Gozdni obronki, zaraščanje pašnikov (Andraž Čami), Nadaljevali in zaključili smo raziskave robnih in zastornih združb v Prekmur-ju. Ugotovili smo 12 združb in 2 sestoja z novimi geografskimi variantami in subasociacijami. Zaraščanje kraških pašnikov smo obdelali z metodo transektov, s katerimi smo primerjali zaraščanje kraških pašnikov na različnih nadmorskih višinah ter raziskovali dinamiko zaraščanja pašnikov na apnencu in na flišu. Z matematično analizo transektov smo ugotovili, da je hitrost zaraščanja na flišu hitrejša, in potrdili način zaraščanja teh površin. Raziskave po tej metodi smo razširili tudi na Madžarsko (Bákonyihegység), kjer se pašniki zaraščajo na podoben način kot pri nas. Kabinetna obdelava teh podatkov še ni zaključena. Pri teh raziskavah sodeluje Mitja Kaligarič S Pedagoške fakultete v Mariboru. Vegetacijska karta Jugoslavije (dr, Mitja Zupančič, dr. Lojze Marinček, dr. Ivo Puncer, dr. Marko Accetto. mag, Andrej Seliškar, Vinko Žagar, Milan Prešeren, Igor Dakskobler, Andraž Čarni), Čeprav je potrebno rekartirati še okrog 3.000 km2, v letu 1990 zaradi neugodne finančne situacije nismo opravili terenskega dela. Vključili smo se v projekt za izdelavo evropske vegetacijske karte. Kot Člani redakcijskega odbora (M. Zupančič, I, Puncer, A, Seliškar) smo se udeležili seje v Varšavi, S pomočjo jugoslovanskih kolegov smo izdelali karto potencialne vegetacije Jugoslavije v merilu 1 : 2,000 000, ki je sedaj sestavni del evropske karte. Hkrati smo dobili nalogo, da izdeiamo komentar k tej karti za smrekove in bukove fitocenoze ter fitocenoze ruš j a Balkanskega polotoka. Paieovegetacijskc raziskave (dr. Alojzij Šercclj, dr. Metka Culiberg). S pelodnimi analizami smo sodelovali pri interdisciplinarnih sedi mentol oških raziskavah 25 m globoke vrtine v Kopru, Pelodonosni sedi men ti so le do globine 7,40 m. Nejasno je predvsem pojavljanje bukve v obmorski regiji. Pelod bukve se redno pojavlja tudi v drugih holocenskth sedimentih iz obmorskega pasu, ni pa ga v obalnih, površinskih vzorcih niti v Za jezer i h pod Slavnikom, kjer se pojavlja le v najglobljih, 300 do 400 let starih plasteh, čeprav bukev danes porašča vrhove Slavnika. Vprašanje razširjenosti bukve v obmorski regiji ostaja tako odprto. V sodelovanju z Gozdnimi gospodarstvi smo nadaljevali akcijo gozdnih palinoloških rezervatov, Na področjih gozdnih gospodarstev Ljubljana, Kočevje, Brežice, Kranj, Bled, Tolmin, Sežana in Murska Sobota smo palinološko preiskali 25 gozdnih profilov. Antrakotomske in karpološke raziskave so za vegetacijsko zgodovino pomembne zato, ker so neovrgljiv dokaz lokalne vegetacije. Vzorci oglja so bili iz Jamnikarjevega spod mol a, kjer absolutno prevladuje bukev, v jamah v Petrinjski gmajni na Krasu je največ hrastovega oglja, v neolitski jamski nekropoli je gozdna vegetacija zastopana z ogljem lipe, topola, leske, ni pa ne hrasta in bukve, kar je znak močnejše degradacije okoliškega gozda. Karpološke analize so bile narejene na vzorcih dolenjskih arheoloških najdišč in kažejo dukaj različen semenski inventar. Ekologija morskih bentoških alg (dr. Ivka Marija Munda). Raziskovana je bila obrast na izpostavljenih betonskih ploščah v severnem Jadranu (Piran). Problematika zajema sezonsko pojavljanje alg na umetnih površinah v odnosu do polucije v tem območju Jadrana ter tudi sukcesijo naseljevanja. Obdelane so rdeče, rjave in zelene alge kot pionirji naselje vanj a. Posebna pozornost je bila posvečena ugotavljanju eventualne eksploatacije in uporabnosti morskih bentoških alg. V zvezi S tem so zbrani podatki o glavnih tipih zonacije V severnem Jadranu, hiomasi naselij v sezonah in biomase posameznih vrst, podatki o sezonskih variacijah proteinov in vitaminov (C), protcinska sestava posameznih vrst skupaj z aminokislinsko sestavo, podatki o Fikokoloidih (alginati). Izvedeni so bili poskusi akumulacije Zn v jadranske in atlantske alge S primerjalnega vidika, Rezultati so pokazali večjo sposobnost akumulacije v vrstah rodu Cystoseira kot v Fucus virsoides. Akumulacijska sposobnost za Zn pod adekvatnimi pogoji je višja pri atlantskih kot pri jadranskih algah istih rodov (Fucus). Pri nekaterih vrstah so bili dodatno izvedeni še eksperimenti akumulacije pod različnimi salinitetnimi pogoji. Terenska opazovanja so se vršila v Piranu in Rovinju. V obdelavi so alge iz vzhodne islandske obale, ki ima subarktičen značaj. Nadaljevalo se je sodelovanje pri sestavi inventarja mediteranskih alg. Favnističnc raziskave Mehkužci - Moliusca (dr, Jože Bole, mag. Raj ko Slapnik). Malako loške raziskave so bile usmerjene predvsem na območje Kamniško—Savinjskih Alp, kjer smo proučevali zlasti podzemeljski kopenski rod Zospeum, njegovo variabilnost v okviru populacij in ustrezno taksonomsko problematiko. Pomembne podatke smo dobili v novoodkritih jamah in breznih. Nadaljevali smo z obdelavo taksonomske problematike v okviru rodu Cochlodina (Calusiliidae), S posebnim oz:rom na simpatrično nastopanje določenih takso-nov in njihovo Subspecifično diferenciacijo- Na novo smo dopolnili bazo podatkov, zbrali literaturo in začeli preliminarne raziskave na osamljen eni krasu vzhodne Slovenije, kar bo osnova za terensko delo v prihodnjem letu. Deževniki - Lumbricidae; dvojnonogc - Diplopoda (dr. Narcis Mršič). Obdelali smo 12 deževniških združb na kraškem robu med Socerbom in Movražem ter prek 30 združb na območju vzhodne Makedonije. V nabranem materialu smo našli 7 novih deževnikih vrstNa območju vzhodne Makedonije Smo našli 7 novih vrst dvojnonog za favno Jugoslavije. Zanimiva je predvsem najdba vrst iz rodu Apfelbeckiella. Tardigrada (Marij Čuček}. Raziskave t a rdi gradov smo usmerili zlasti na ekologijo in so bile izvedene na Ljubljanskem barju in ob vhodih v nekatere jame. Ugotovili smo neposreden vpliv mikroklime na število in količino vrst. Tardigradi se ogibajo stalno vlažnih in zelo hladnih tal. Hrošči - Coleóptera (dr. Božidar Drovenik, Marij Cuček). Koleopterološke raziskave so bile usmerjene v hrošče Sluvenije in deloma tudi drugih delov Jugoslavije. Nadaljevali smo raziskave v Julijskih in Kamniško— Savinjskih Alpah ter v predgorjih, na Plitvičkih jezerih in njihovi širši okolici, Raziskave So zajele Osogovske planine, Pelister, Galičico in Bistro planino. Podzemeljske hrošče smo s pomočjo lovilnih pasti proučevali v Letuški jami, v Žagarjev i in Mlinarjski zijal ki v Savinjski dolini. Še naprej smo raziskovali dinamiko populacij jamskih hroščev v štirih različnih jamah na Kočevskem, na Nanosu in v Trnovske gozdu. Metulji Lcpidoptera (dr. Jan Carnelutti, Peter Tonkli). Lepidopterolopške in druge entomološke raziskave so bile povezane z zoogeo-grafskimi, ekološkimi in splošno biološkimi proučevanji v okviru dolgoročnih nalog. Nadaljevali smo raziskave v raznih predelih Slovenije in v sodelovanju s Prirodonaučnim muzejem iz Skopja v Makedoniji. Dopolnili smo tudi poznavanje metuljev in drugih žuželk na otoku Mljetu. Plazilci - Rep ti lia (dr. Narcis Mršič, Staša Remžgar). Plazilce smo raziskovali v vzhodni Makedoniji ter v zahodni Istri in otokih, kjer smo proučevali kuščarje, predvsem vrsto Podareis sicula, kar je tema magisterske naloge S. Remžgar. Ugotavljamo utemeljenost obstoja številnih podvrst te vrste (12 na otokih ob zahod no istrski obali, 28 drugod v Jugoslaviji) ter veljavnost morfoloških znakov za takšno delitev. Pregledali smo obstoječi material, shranjen v Pri rodos) ov nem muzeju Slovenije, dopolnili smo literaturo in navezali stike s strokovnjaki na tem področju. Uporabne raziskave 7.a naročnike Večina članov inštituta je sodelovala pri izdelavi strokovnih poročil, elaboratov, vegetacijskih kart, namenjenih za potrebe gozdne operative, naravovarstvene zavode in inštitute. Mentorsko delo J. Carnelutti je mentor magistrskega dela prof. Kunčiča, kustosa Hrvatskega pri rodos lovnega muzeja v Zagrebu, ter mentor in član komisije za doktorsko disertacijo prof, P. Jakšiča (Priština) na Biološki fakulteti v Novem Sadu. -B. Drovenik je mentor magistrskih del Branke Mihajlove in Branka Djurašina ter pri disertaciji Mare Tabakovč-Tosič iz Sarajeva. E. Mayer je mentor Branka Vreša (magisterij) in Olje Vasič (disertacija). L, Marin ček je mentor Igorja Dakskoblerja (magisterij), N. Mr Sic Staše Remžgar (magisterij), M. Zupančič Andraža Carnija (magisterij), J. Bole Rajka Slapnika (magisterij) in M i kol aja Pečenka (magisterij). M. Accetto je mentor special izan t a Nika Otaševiča. Druge dejavnosti J. Carnelutti je član mednarodne komisije (SIEEC) za entomofavno Srednje Evrope s sedežem v Budimpešti za SFRJ. Sodeluje v evropskem projektu Fauna Noctuide Europe. — Dr. E. Maver in dr. D. Trpin sta regionalna svetovalca za Jugoslavijo v The Committee for ma p ing the Flora of Europe s sedežem v Helsinkih. - A. Seliškar je podpredsednik Prirodoslovnega društva Slovenije; - M. Zupančič je podpredsednik Društva ekologov Slovenije; podpredsednik Vzhodnoalpsko-dinarskega društva za preučevanje vegetacije; predsednik izdajateljskega sveta revije Scopolia; predsednik znanstvenega sveta, glavni redaktor in predsednik redakcijskega odbora Vegetacijske karte Jugoslavije; član odbora za izgradnjo Biološkega središča in Prirodoslovnega muzeja, predsednik zbora podpisnikov PS Z ROS. Sodelovanje z raziskovalnimi in drugimi organizacijami a) Sodelovanje drugih institucij pri našem programu Analiza vegetacije in fitogeografije: Istituto Botánico Universita, Trieste; Botanisches Institut, Hochschule für Bodenkultur, Wien; Landschafts Museum, Klagenfurt; Sumar ski fakultet, Zagreb; pedološke analize: Katedra za tla in prehrano rastlin, Biotehniška fakulteta, Ljubljana: analiza flore in lišajske flore: VTO za biologijo Biotehniške fakultete, Ljubljana; Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, Ljubljana: — radiokarbonske analize: Inštitut Rudjer Boškovič, Zagreb. b) Sodelovanje inštituta z drugimi institucijami Vegetacijsko kartiranje in analiza vegetacije: Gozdno gospodarstvo Nazarje; FloristiČna, vegetacijska, lavnistična in zoocenotska raziskovanja: Elektroinštitut Milan Vidmar, Ljubljana; Zavodi za varstvo naravne in kulturne dediščine, Piran, Maribor, Novo Mesto, Nova Gorica Pa leo vegetacijske raziskave: Pokrajinski muzej Koper; Oddelek za gozdarstvo BTF; Department of Quaternary Geology. Lund: B ¡ ologi sch - A rchaeo lugisch Institut, Groningen: Geoinstitut, Beograd, Obiski Inštitut je obiskalo več tujih in domačih znanstvenikov, predvsem za krajši čas zaradi izmenjave mnenj, materiala in udeležbe na sestankih raznih delovnih skupin, Študijska potovanja, obiski tujih inštitucij J, Carnelutti: Prirodoslovni muzej, Graz, i6,-17. 11. M, Culiberg: Biološka fakulteta, Sofija, 17.-21. 10. is* 275 B. Drovenik: Prirodoslovni muzej, Dunaj, 17,-1 S, 2. - Naravoslovne zbirke, Miinehen, 17.-18. 3. - Privatne entomološke zbirke. Praga, 6.-7. 10, -Prirodoslovni muzej, Frankfurt, 28. 10. I. M. Munda, Istiiuio S peri men tale Talassographico, Ta ran to, september. Udeležba na kongresih in delovnih sei tankih Letno zborovanje avstrijskih entomologov, Dunaj, 17.-18.2.: J. Carnelutti, B. Drovenik, P. Tonkli. Letno zborovanje bavarskih entomologov, Miinehen, 17.-18. 3.: B, Drovenik. Varstvo okolja ob meji — mednarodno posvetovanje o tleh, Lipnica, 29. 3,—1. 4.; A, Seliškar, Simpozij Vzhodnoalpsko-dinarskega društva za preučevanje vegetacije, KeSz-thely, 25.-29,6,: M- Accetto. A, Čarni, L Dakskobler, L. Marinček, E. Mayer, A. Seliškar. B, Vreš, M. Zupančič. Simpozij jugoslovanskih entomologov, Pula, 10.-13. 9.: J. Carnelutti, B. Drovenik, R. Slapnik, N. MrŠič, Evropsko srečanje Marine phytobenthos studies and their application, Taranto, 17,-21. 9.: I. M. Munda. Letno zborovanje čeških entomologov, Praga, 6.-7. 10,: B- Drovcnik-32. congres assemblee plčniere de la CIESM. Perpignan, 15 -20. 10,: I, M. Munda. 17. srečanje entomologov sosednjih dežel, Ljubljana, 20,-21. 10.: J, Carnelutti, B, Drovenik, P. Tonkli. Letno srečanje južnonemških koleopterologov, Stuttgart, 26.-27. 10,, B, Drovenik. Letno srečanje entomologov Hessna, Frankfurt, 28.10,: B, Drovenik, 1. mednarodni simpozij Ecological problems in the Adriatic Sea, Split, 6,—10. I I.: I. M. Munda. Letno zborovanje koroških entomologov, Celovec, 17.-18. 11.: J. Carnelutti, B. Drovenik. Kongres Methodological approaches for the physical and biological definition of mediterranean environment, Lecce, 20,-22. 11.: A. Carni. Razstava Eksotični metulji sveta, Prirodonaučen muzej Skopje 24. 5—16. 7,: J. Carnelutti, P. Tonkli. PREDAVANJA, REFERATI Marko Accetto Boreale, s Li dos talpin-ilbrische und iHyrisch-submediterrane Floreneiemente in Waldgesellschaften der slowenischcn Čičarija und Vremščica. Simpozij Vzhodnoalpsko-dinarskega društva za preučevanje vegetacije, Keszthely, 25.-29. 6. Jan Carnelutti Hcterocera kot raziskovalni objekti. 17. srečanje entomologov sosednjih dežel, Ljubljana, 20,-21. 10. Andraž Cam I Comparison of dynamics of Reforestation in Cars t Meadows (Carici-Centau rectum rupestris Ht. 31)at Two Aitidudes. (Soavtor M, Kaligarič,} Simpozij Vzhodnoalpsko-dinarskega društva za preučevanje vegetacije, Keszthely, 25.-29. 6. Comparison of Spontaneous Reforestation in Two Formerly Cultivated areas (NW Is tri a, YU). (Soavtor M. Kaligarič), Kongres Methodological ap- proaches for the physical and hiological definition of mediterranean enviroment, Lecce, 20 — 22. 11, Božidar D ro veni k Eineges über die Käferfauna des Berges Kum Redno letno zborovanje koroških entomologov, Celovec 18. 11. Neues aus der Čarabidenfauna Sloweniens. L favnistično srečanje Štajerske, Graz, 17. U. Lojze Madnček Beitrag zur Kenntnis der Bdcllaubwäldcr Illyriens. Simpozij Vzhodnoalpsko-dinarskega društva za preučevanje vegetacije, Keszthely, 25.-29. 6. Die Buchenwälder Sloweniens, Naturwissenschaftlicher Verein für Kärnten. Celovec, 17. 11, Ernest Mayer Stcppenelemente in der flora von Jugoslawien. (Soavtor K. Micevski.) Simpozij Vzhodnoalpsko-dinarskega društva za preučevanje vegetacije, Kesz-thely, 25.-29. 6. Ivka Marija Munda Algal resources in polluted sites of the northern Adriatic. Ith International symposium Ecological problems in the Adriatic Sea,, Split, novembra. Andrej Seliškar BI vri an species in the meadows ofkarts poljes in Slovenia. Simpozij Vzhodnoalpsko-dinarskega društva za preučevanje vegetacije, Keszihely, 25.-29. 6, Boden, Vegetation, Fauna - Forschunsprojekt für Jugend in Slowenia. Internationale Bodentagung, Welt Natur Fonds. Leibnitz, 29. 3.-1, 4, Mitja Zupančič Einfluss balkanischer, südosteuropäischer und illyrishcr Florenelemente auf Zen tta tbalka nisch e Fich ten wä lder. Simpozij Vzhodnoa ipsko-dinarskega društva za preučevanje vegetacije, Keszthely, 2S.-29, 6. BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JE NA STRANEH 307-309. [NŠTITUT ZA MEDICINSKE VEDE Nadaljevale so se priprave za knjigo o varstvu pred ionizirajočim sevanjem, ki bo izšla v letu 1991. Obsežno zbirko podatkov in referenc s tega področja ima inštitut računalniško shranjeno in urejeno. — Za Skupščino republike Slovenije je inštitut pripravljal ekspertize o ionizirajočem sevanju iz rudnika urana na Žirovskem vrhu, jedrske elektrarne Krško m radioaktivnih odpadkov. Pripravil je tudi skupna stališča Inštituta za medicinske vede in Razreda za medicinske vede SAZU o tveganju za zdravje zaradi medicinske uporabe sevanja. Poleg tega je pripravil mnenje o načrtih za kardiovaskularni center na Bledu. Inštitut je organiziraj razpravo z uvodnim predavanjem prof. dr. Vita Starca o izobraževanju zdravnikov za znanstvenoraziskovalno delo. Izoblikoval je stališča, ki jih je sprejel tudi Razred za medicinske vede SAZU, nato jih je Inštitut kot skupno mnenje poslal Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, Vodja inštituta akademik dr, A. O, Zupančič je kot predsednik strokovnega sveta Avti iovizuaInega laboratorija ZRC SAZU sodeloval pri razvoju njegovih dejavnosti. AVDIOVIZUALNI LABORATORIJ AVL je dobil novega delavca, Aleksandra Kuhar iča. Redno delo je bilo moteno, ker je bil AVL zaradi sanacijskih del od meseca maja v začasnih kletnih prostorih na Novem trgu 5, Tudi tbt o laboratorij je zaradi prostorskih težav deloval z zmanjšano zmogljivostjo. Kljub temu je AVL uresničil večji del letnega programa. Izdelava videodokumentacije za SAZU in inštitute ZRC SAZU: - Biološki inštitut Jovana Hadžija: terensko delo v jami na Krimu <31.1.): - Geogra Is ki inštitut An tona Me 1 ika: Pos ve to vanj e geo mor lol OgOV V Kršk e m (¡9, 6.); IS, zhorovanje slovenskih geografov v Portorožu (19, 6.J; — Inštitut za arheologijo: Izkopavanja v Divjih babah (12. 7,}; — Inštitut za slovensko narodopisje: Podelitev evropske folklorne nagrade (9- 6,); Ljudska pevka Rozalija Ofič (19, 10.}; Inštitut za slovensko izseljenstvo: Predstavitev zbornika Dve domovini (21, 6.); SAZU; Razgovor z akademijsko delegacijo iz ZSSR (28- 3»); Tiskovna konferenca ob izidu Slovenskega pravopisa I (23- S,); zbirka videodukumentacije: Gradnja novega ostrešja na stavbi Gosposka 3 (26, 9.); Podelitev odlikovanja Ivanu Nemaniču (25. 40; Pustovanje v Rakitovcu (25, 2,). Delo za zunanje naročnike Za Pokrajinski muzej v Kopru je bil posnet dokumentarni video film Hrastov list, ob 500 letnici hrastoveljskili fresk. - Za Triglavski narodni park je bil zmomiran 2. Rim iz serije Trentarski obrazi, (Glej videografijo AVL!). — Za Tržiški muzej je bilo posneto gradivo za dokumentarni video film O t.im. Tekčevih jaslicah kot primeru ljudskega likovnega oblikovanja. Film bo končan v začetku leta 1991. V Celoti se je zbirka video dokumentacije povečala za 38 enot in šteje zdaj 239 enot. Iz pridobljenega gradiva je bilo izdelanih 8 video filmov. (Prim, videografijo AVL.) Fotola bora torij Izdelanih je bilo 7000 črnobelih fotografij. Poslikanih je bilo 100 filmov, kar je približno 1400 posnetkov. Sodelovanje v mednarodnih združenjih Naško Križnar je Član Komisije za vizualno antropologijo pri Mednarodni uniji antropoloških in etnoloških znanosti (IUAES) s sedežem v Montrealu ter član upravnega odbora Evropske zveze za vizualno proučevanje človeka (EAVSOM) s sedežem v Firencah. Udeležba na testi valih, simpozijih The 4^ International Visual Anthropologv Festival. Parnu, Estonia, 21.-28, 10,: Naško Križnar, PREDAVANJA Naško Križnar Slovenske šege božičnega cikla na videokasetah. Slovanska knjižnica, Ljubljana, 12. 12. 1990. BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JE NA STRANI 309. BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV ZA LETO 1990 Kratice za oznake bibliografskih enot B = bibliografija (bibliography) Čp = članek, poljudnoznanstveni (article, popular) Čs = članek, strokovni (article, professional) Čz = članek, znanstveni (article, scientific) E = elaborat (mimeo copy) Kb = knjiga, bibliografska (volume, bibliographic) Kb—u = ureditev bibliografske knjige (editor of a bibliographic volume) K_p = knjiga, poljudnoznanstvena (volume, popular) Kp-u = ureditev poljudnoznanstvene knjige (editor of a popular volume) K s = knjiga, strokovna (volume, professional) K s—u = ureditev strokovne knjige (editor of a professional volume ) K z = knjiga, znanstvena (volume, scientific) Kz-u = ureditev znanstvene knjige (editor of a scientific volume) O = ocena (review) P — poročilo (report) R = razprava (treatise, dissertation) Redkejše, specifične zvrsti npr. intervju, nekrolog, polemika, so označene ncokrajšano, INŠTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK Martin Ah lin Slovenski pravopis. J, Pravda, - Ljubljana, 5AZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU & Državna založba Slovenije. 1990, 241 str. (Član uredniškega odbora.) K z Frančiška Benedik Poimenovanje gozda in refleksi e v besedi' sneg v slovenskih govorih, -Razprave SAZU, H. razred, 13, 1990, str. 213-220 + 2 karti.R Ivana Černelič Slovenist Martin Jcvnikar. Ob 75-Ietnici življenja. — Zbornik občine Grosuplje, 16, 1990, str. 149-177. Čp Metka Furlan Praide. fonemska sekvenca *H$ v hetitščini, - Razprave SAZU, D. razred, 13, 1990, str. 57-72. R K nastanku sin. legije "laže" in sh. laglje "lažji". — Slavistična revija, 38, 1990, str. 1-9. R Alenka Gložančev Enobesedna imena slovenskih delovnih organizacij. - Gospodarski vestni k. 1990, it. 23, str. 73-76; št. 26, str. 40; št. 27. str, 45-47; St, 28, str. 63-64; Št. 30, str. 4^46, št, 31, str. 44^7; št. 32. str. 63-65; št. 33, str. 58-60. Čs Jožica Guzej Vpliv migracij na jezik in govor posameznika. - Jezik in slovstvo, 35,1989/90, str. 52-57. Čs Sonja Horvat Glasoslovje severovzhodnih notranjskih govorov. - Razprave SAZU, II. razred, 13, 1990, str. 241-254 .R Marjeta Humar Zborovanje jugoslovanskih leksikografov in leksikologov v Zagrebu, - Jezik in slovstvo, 35, 1989/90, str. 197-199. (Soavtorja France Novak, Cvetana Tavzcs.) P Janez Keber Živeti na koruzi "Živeti skupno življenje moškega in ženske brez zakonske zveze". - Koledar Družbe sv. Mohorja (Celovec) 1991, str. 61-64. Čs Iti rakom žvižgat, — Mohorjev koledar 1991, str. 103—104. Čs Zvonka Leder-Manclni Meteorološki terminološki slovar. - Ljubljana, SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU & Društvo meteorologov Slovenije. 1990, 129 str, (Sourednica.) Kz Majda Merše Jezikovne spremembe v Trubarjevih prevodih Nove zaveze. - Razprave SAZU. II, razred, 13, 1990, str. 163-179. R Vladimir Nartnik Semantika jezera v Prešernovem Kerstu. - Nemzetkozi Szlavisztikai Na pok, (Szombathely) 3, 1988, str. 107-1 13. R Po večina čiemtev H. brižinskega besedila. — Razprave SAZU, II, razred, 13, 1990, str, 275-282. R K narečnim prislovom ponjer in tenč Šolski razbor in členite v gl a golskega si Tri slovenske ljudske legende. - Celo 66-69. Čs Od lepe Vide do Zarike in Sončice. - D i Pravljice in uganke. - Slava, 4, 1989/f Brskanje po zgodovini in iskanje sle (Sobotna priloga.) Čp Lipa ali vinar? — Demokracija, 2, 199 France Novak Znanje jezica. — Gospodarski vestnik. Zborovanje jugoslovanskih leksikogrz in slovstvo, 35. 1989/90, str. 197-1 Tavzes.) P Francka Prem k Trubarjev in Dalmatinov psa I ter v luč. pšalm/Ps 139. - Dialogi, 26, 1990 Vera Smole Govor vasi Šentrupert in okolice, - R 257-273. R Marko Snuj Fuji elementi v imenski leksiki. Osmi 1990, (Književni listi.) Čp Vse življenje je posveti/ sVovensiri "du profesorja Franceta Bezlaja. - Dt Cvetami Tavzes Zborovanje jugoslovanskih Ieksikogra in slovstvo, 35, 1989/90, str. 197-Novak.) P Silvo Torka r Bevk in slovensko-sovjetski književni str. 35-39. Čs Bevk in Jančar na knjižnem trgu ZSSR Goreča tla v radioaktivni "Vcndeji pe priloga.) Čp Mih aH Žvanecki. Naša pot. - Naši ra; Peter Weiss Vzorec za izpolnjevanje čekov. - E razsodišča.) Cs Imena naselij v naši dolin;, - Savinjs Gornji Grad in zgodovinar Ignac Oro. 8. Cs Ignac Orožen o SentjoŠtu. - Savinjske in opombe.) Čs Ignac Orožen o Čreti, - Savinjske novi prevod in opombe.) Čs Za lepo domačo besedo. - Sodobno k Gornji Grad praznuje (malenkostnih Str. 5. čp Ignac Orožen o Kokarjih. - Savinjske novice, Ï99D, št. 5r str. S; št. 6, str, 8. (Uvod, prevod in opombe.) Čp Ignac Orožen o Gorici. - Savinjske novice, 1990, št. 7, str. 8. (Uvod, prevod in opombe.) Čp Ignac Orožen o Šentjanžu. - Savinjske novice, 1990, št. 8, Str, 8. (Uvod, prevod in opombe.) Čp Ignac Orožen o Dobrovijah, - Savinjske novice, 1990, št. 9, str, 8. (Uvod, prevod in opombe.) Čp Ignac Orožen o Ljubiji. - Savinjske novice, 1990, št. 10, str. 8; št. 11, str. 8, (Uvod, prevod in opombe.) Čp Jan Baudouin de Courtenay, Materiali per ¡a dialettologia e l etnografia slava méridionale, Trst 1988. - Traditiones, 18, 1989, str. 246^243. O INSTITUT ZA ARHEOLOGIJO Dragan Božič Mihovo, - Arheološka najdišča Dolenjske, 1990, str, 79-82. Čs Mitja Brodar Luknje v kosteh iz Dolarje ve jame in Nevelj. - Acta carsologica, 18, 1989, str. 89-101. Cz Sestavljanje odbitkov iz paleolitskih najdišč Jama v Loži, Ovčja jama in Županov spodmol. - Arheološki vestnik, 41, 1990, str. 13-17. Čz Slavko Ciglencčki K problemu da la ci je nastanka rimskodobnih višinskih utrdb v jugovzhod^ noalpskem prostoru. — Arheološki vestnik, 41, 1990, str. 126—151. Čz Poselitvena podoba ob zatonu ari ti te. - Traditiones, 19, 1990, str. 33—37. Čz Janez Dirjec Apnerjeva jama - novo mous tériensko najdišče. Poročilo o sondiranju 1987/88, - Celjski zbornik, 1989. str. 7-18. (Soavtor Ivan Turk.) Čs Kastelec; Podmol. - Varstvo spomenikov, 32, 1990, str. 161-162. (Soavtorja: Primož Pavlin in Viktor Saks i da.) Čs Janez Dular Železnodobno naselje in grobišče v Brezjah pri Trebelnem. — Arheološki vesinik, 4 !, 1990, str. 82-100. (Soavtor Borni Križ.) Čz Kučar nad Podzemljem,- Arheološka najdišča Dolenjske, 1990, str. 31-34. Čs Inštitut za arheologijo ZRC SAZU. - Enciklopedija Slovenije, 4, 1990. Čs Kincelj nad Trbincem; Sv. Ana nad Vrhpečjo; Gradišče nad Gradiščem pri Trebnjem. - Varstvo spomenikov, 32, 1990, str, 149—154. Čs Jana Horvat Nauportus (Vrhnika). - Ljubljana, SAZU. i990, 350 str. (Dela. Razred za zgodovinske in družbene vede, 33.) Kz France Lebcn Poznoantični kaste/ Vrh Brsta pri Martinj Hribu na Logaški planoti. -Arheološki vestnik, 41, 1990, str. 313-354. (Soavtorica Zorka Subie.) Čz Arheološki ambient v porečju Reke in na Divaškem pragu, - Reka Timav. Podobe, zgodovina in ekologija kraške reke, 1990, str. 321-351. Čs Andrej Pleterski Staroslovansko grobišče na Sandrovi polici v Pred trgu pri Radovljici, -Arheološki vestnik. 41, 1990. str, 64-97, Čz Vprašanje kulture naših prednikov v zgodnjem srednjem veku. - Tradition t-s, 19, 1990, str. 39-46. Čz Marjeta Šašel-Kos Nauportus: Antični literarni in epigrafski viri. - Jana Horvat: Nauportus (Vrhnika) , str. 17-33, 143-159, Cz Sneia Tecco Hvala Gradec pri Mirni; Kincelj nad Trbincem; Sv. Ana nad Vrh pečjo. - Arheološka najdišča Dolenjske, 1990, str. 27, 29. 65. Čs Ivan Turk Koščeni gumbi iz Divjih bab I Prispevek k razlagi njihovega nastanka. -Poročilo o raziskovanju palcolita, neolita in eneolita v Sloveniji. 16, 1988, str. 59-64. Čz Rdeči ali alpski volk v p fers točen ¿v Slovenije. - Proteus 52, 1989/1990, str, 187-180. (Soavtor Mirko Malez.) Cz Apnarjeva jama - novo moustčriensko najdišče. Poročilo o sondiranju 1987/88. - Celjski zbornik. 1989, str. 7-19, (Soavtor: Janez Dirjec.) Čs Reka pri Cerknem; Divje babe I; Prebold in Griže, gomilno grobišče; Praproče, Jama velikih podkovnjakov, Ladrica.- Varstvo spomenikov, 32, 1990, str. 147-148, 158-159, 164-165. (Soavlor Viktor Saksida.) Čs JaVorniški Rovt; Dom Pristava. - Varstvo spomenikov, 32, 1990, str. 197-198. Čs ZGODOVINSKI INŠTITUT MILKA KOSA Slane Granita Dolenjska vas v prvi polovici 19. stoletja. — Dolenjski zbornik ,1990, str. 163-172. R Reflections on the Grundetboom and the stock exchange crash of 1873 among Slovenes. - Slovene Studies, 11. 1989, št. 1/2, str. 33-36. Čz Hočevar Martin; Jadranska banka; J are Janko; K a lis t er Franc; K ¿dis t er Janez Ncpomuk; Kapital; Kapitalizem. - Enciklopedija Slovenije, 4,1990,7 Čs Jože Dular — pctinsedcmdcsctletnik. - Zgodovinski časopis, 44, 1990, str, 285. Terezija Traven - 80 let. - Zgodovinski časopis, 44, 1990, str. 462—463. Cp Tone Knez - 60 iet. - Zgodovinski časopis, 44, 1990, str. 635-636. Čp Gertraud Ma rine Iii-König, Russland in der Wiener Zeitschriften und Almanachen des Vormarz. — Zgodovinski časopis, 44, 1990, str. 642—643. O Eva Holz Državni uradniki na Dolenjskem in v Beli krajini. - Dolenjski zbornik, 1990, str. 143-162. R H asi be r; Hcimann. - Enciklopedija Slovenije, 4, 1990. 2 Čs Bürgertum im 19. Jahrhundert. Deutschland in europäischen Vergleich - Zgodovinski časopis, 44, 1990, str. 138-140. O 24. zasedanje Jugoslovansko-češko-slovaške zgodovinske komisije, Cetinjc 24, -27. 9. 1990. - Zgodovinski časopis, 44, 1990, str. 624-628 P Dušan Kos Gospostvo novomeškega kapitlja do srede 17. stoletja. - Dolenjski zbornik, 1990, str. 87-116. R Zgodovinski razvoj naselij Goriškega kota. - Kranjski zbornik, 1990, str. 151-173. R Herbert VIII. Turjaški; Jamski vitezi. — Enciklopedija Slovenije, 4 1990. 2 Čs Branko Marušič Iz dopisovanja med J. Vošnjakom in V. Spinčičem. - Arhivski vjcsnik (Zagreb) 32, 1989, str. 113-123. t?, ta rivoha dei contadini Goriziani ne H'anno 1713. - Anna! i di s tori a isontina (Gorizia) 3, 1990, str. 37-54. Cz La storiografia jugoslava (1945-1988) sulla Venezia Giulia tra le due guerre. — La Storiografia sul fascismo lovole ne H' Italia nordorientale (Udine) 1990. str. 79-87. Cz Ireneo della Croce: Italianizacija (soavtor); ftalijansko-sbvenski odnosi (soav-tor); Jadranska zarja; Juvančič Ivo; Kana/ (soavtor); K and h r Pietro. — Enciklopedija Slovenije. 4, 1990. 7 Čs Slovcnsko-italijanski odnosi od 1797 do ¡918. - Jadranski koledar (Trst) 1991, str, 73-81, Čs Zgodovina in zgodovinska veda ob slovenski zahodni meji v letu 1989. - Kronika, 38, 1990, str. 67-72. Cs Sbrizaj Ivan; Schaffenrath Alois. - Osterreichisches Biographisches Lexicon 1815-1950 (Wien) 46,1990. 2 Cs Goriška in Beneška Slovenija. - Pozdravi iz slovenskih krajev, 1990, str. 314—351. Cs Ti mens Ruggero; Toman A. Valentin; Tominc Ivo; Tomšič Stanko; Torkar Silvo; Trampuž Zmago; Treo Dragotin; Triller Karel; Trošt Ferdinand; Tuma,družina; Turna Henrik; Turk Bojan; Tutta Bruno; Ucekar Carlo; Uk mar Anton; Ukmar Drago; Uršič Franc; Valenčič Anton; Valenčič Jože; Vales Alfonz; Vales Marko; Valussi Pacifico; Vatovec Fran. - Primorski slovensko biografski leksikon, zv. 16, 1990. 23 Cs Siroiovno srečanje Sveta Gora 1539-1989. - Sveta Gora 1539-1989 Gradivo s strokovnega srečanja (Gorica) 1990, str. 5-7. Čs Kobarid 1917 in Slovenci. - Vojna v Posočju 1915-1917 (Kobarid) 1990, str. 12-14. Čs Za narodovo spravo - konec državljanske vojne? - Borec, 42, 1990, sir. 667-669. Čp Zgodovinski spomin. Novogoriške volitve leta 1969. - Demokracija 6, 2- 1990. Cp Fojba udarja' Ob 45—letnici deportacij na Primorskem. - Demokracija 15. 5. 1990. Čp Pohod metel, 13, avgust 1950. Ob štiri deset le t niči. — Demokracija 14. 8. 1990. Čp Prispevek k bibliografiji Franceta Bevka. - France Bevk (1890-1970) 1990, str. 32-34. Čp Ne samo, kar veleva mu stati... - Primorska srečanja, 1990, str, 849—852. Čp Kmečki upor leta 1713 je zajci poleg Tolminske celo Primorsko. - Primorski dnevnik 18. 3. 1990, Čp Istra kroz stolječa. 1-8. - Zgodovinski časopis, 44,1990, str. 320-321, O Okrogla miza "Primorska 1945-1947. - Pri morska srečanja, 1990, str. 109-110. P Kmečke zahteve na taborih. - Zbornik tabora v Goriških Brdih, 1990, str. 11-14. P 20. Pazinski memorial. - Zgodovinski časopis, 44, 1990, str. 127-128. P Carl Czčmig med Italijo in Avstrijo. — Zgodovinski časopis, 44, 1990, str. 132-133. P Srečanje "Srednja Evropa v dvajsetih letih; Kultura in družba - Zgodovinski časopis, 44, 1990, str. 287-289. P Darja Mihellč Tržaški pomorski promet 1759/1760 = II traffico maritlimo tli Trieste 1759/ 1760. - Ljubljana, SAZU. 1990, 227 str. (Viri za zgodovino Slovencev, 12; soavtor Ferdo Gestrin). K z Starejša zgodovina Slovencev v Slavi vojvodi ne Kranjske — Valvasorjev zbornik, 1990, str. 49-53. Čz Ponatis: Sodobnost, 38, 1990, str. 33-36. Uvod v Gozdni red za Istro, Furlanijo in Kras ¡541. - Viri /a zgodovino gozda in gozdarstva na Slovenskem, 6, J 989. str. 7-13. Cs Hanžič Marko; Izola. — Enciklopedija Slovenije, 4, 1990. 2 Čs Primer finančnega načrtovanja letnega proračuna v istrskem mestu (Piran, prvo desetletje 17. stoletja.)- Primorska srečanja, 15, 1990, št. 106/107, str. 232-233. Cs Poročilu o delu Zveze zgodovinskih društev Slovenije 1988-1990. - Zgodovinski časopis. 44, 1990, str. 614-617. P Božo Otorepec Srednje veški peča ti in grb mesta Celja. - Celjski zbornik, 1990, str. 43-60, R Srari grad pri Novem mestu in njegovi lastniki. - Dolenjski zbornik, 1990, str. 59-86. R Šenčur in okoliški kraji v srednjem veku. - Krajnski zbornik, 1990, str. 137-150. R Gradič Mala Loka pri Trebnjem. - Kronika, 38, 1990, str. 3-7, R Zgodovina gradu Bogenšperk. - Valvasorjev Bogensperk ,1990, str. 16-34. R Grb mesta Slovenske Bistrice. - Zbornik občine Slovenska Bistrica, 2, 1990, str. 24-28, R Heraldika; Humanistika; Isserlein; Jezersko (zgodovina); Julijanski koledar. - Enciklopedija Slovenije, 4, 1990. 5 Cs Grb trga Braslovče. - Franc Kralj: Braslovče, 1990, str, 143-145, Cs Vlncenc Rajšp Romanja. - Sveta gora 1539-1989. Gradivo s strokovnega srečanja (Gorica) 1990, str. 26-34, R Hohen wart Karel; Hohenwart družina; Herberstein. - Enciklopedija Slovenije, 4, 1990. 3 Cs ¿itofoi'iibi imenovanja na Slovenskem v času Avstroogrske. - Mohorjev koledar 1990, str, 69-71. Cs Ob dvestoletnici francoske revolucije. - Zgodovinski časopis, 4, 1990, str. 474—478, Cs Herbert Hassinger, Geschichte des Zollwesenbs, Handels und Varfce/ms in den östlichen Alpenländern vom Spätmittel alter bis in die zweite hälftc des 18, Jahrhunderts. Bd. 1. Regionaler Theil. West Kärnten-Salzburg-Stuttgart ¡987.- Kronika, 38, str. 99-100. 0 Petra Svoljšak Begunski odjek s soške fronte. - Jadranski koledar (Trst) 1991, str. 89-91. Cs Razumevanje in spoznavanje zgodovine. Zgodovinski časopis 4/1989. - Primorski dnevnik 23. 3. 1990. O Antonio Sema, Caporetto. II mondo capovolto. - Zgodovinski časopis, 44, 1990, str. 644-647. O Janez Sumrada Dežela ob Cerkniškem jezeru. Kraji v občini Cerknica na starih razglednicah. — Cerknica, Skupščina občine. 1990, 264 str. (Soavtorji Marjan Slabe, Milan Skrabec; urednik) Ks + Ks-u Valvasorjev angleški sodobnik Edward Browne v slovenskih deželah leta 1669. - Valvasorjev zbornik, 1990, str. 54-102. R Prispevek k zgodovini začetkov sodobnega smučanja na Slovenskem. — Bloško smučanje — dediščina in izziv, 1990, str. 44—54. Čs Ilirske province. - Enciklopedija Slovenije, 4. 1990. Čs Sergij Vilfan Zur Struk tur des Triester Bürgertums. Eine familiengeschichtliche Fal¡studie. - Bürgertum in der Habsburgermonarchie (Wien-Köln) 1990, str, 65-74. Čz Rečen t Studies on European Urban Historv. — Rekishigaku Kenkvu (Tokjo) 1990, str. 62-74. Čz UMETNOSTNOZGODOV1NSKI INŠTITUT FRANCETA STELETA Emilija» C« ve Francoski slikar Charles Le Brun in slika iz Slap pri Šmarjeti. - Dolenjski zbornik, 1990, str. 173-182. R Starti cerkev na Sveti gori pri Gorici. - Sveta gora 1539-1989. Gradivo s strokovnega srečanja (Gorica) 1990, str. 60-72 R O Frančiškovih svetiščih in podobah na Slovenskem. - Jože Kokalj: Frančišek Ksaver Ignacijev prijatelj, 1990, str. 131-183. Čz / rapporti ürtistici tra Veneto, Friuli e Slovenia. - Veneto e Slovenia. Due cul ture per 1'Europa (Vicenza) 1990, Str. 73-80. Cz Aquila Johannes de Rakespurga. - Allgemeines Künstlerlexikon (Leipzig) 1990. Bd 3. Ös Hren TomaŽ (soavtor): Hrvatska: Hrvatsko-slovenski odnosi (Kulturni odnosi: srednji vek do 17. stoletja); Ilustracije slovenskih protestantskih knjig; Ivan iz Kastva; J am šek—družina; Johannes Aquila de Rakespurga; Jurko iz Loke; Kal išče (umetnostni spomeniki); Kamnik (umetnostni spomeniki): Kanal (umetnostni spomeniki) , Kanalska dolina (umetnostni spomeniki) . - Enciklopedija Slovenije, 4, 1990. 11 Čs Siavfrenik Caspar iz Tolmina. - Glasilo, Tolminski verski list, 17, 1990, št. 2, [2 str, ] Čs Ana Lavrič Ljubljanska škofija v vizitacijah Rinalda Scarüchija 1631-1632. - Ljubljana, Teološka fakulteta & Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Stcleta ZRC S AZU. 1990, 432 str. (Acta Ecclesiastica. 12) . Kz Danijan Prelovšek Ksa veri jeva kapela pri ljubljanskih jezuitih. - Jože Kokalj: Frančišek Ksaver Ignacijev prijatelj, 1990, str. 184-195. R Katalog Galerije sv. Donata v Piranu. - Ljubljana 1990, [3 str, j Katalog Historizem (arhitektura); Hrvatska: Hrvatsko-slovenski odnosi (Kulturni odnosi: arhitektura 18. in 19. stoletja) ; Hofe r—rodbina; Hräsky Jan Vladimir; Jäger Ivan. ~ Enciklopedija Slovenije, 4, 1990- 5 Čs Akademik Emilijan Cevc - sedemdesetletnik. - Glasnik Slovenske matice 1990, št. 1/2, str. 19-20. Čs Ob natečaju za Narodno Galerijo (6. 2,): Kdo je bil Adolf Loos?( 13, 2.); "Južni trg" (20- 2.); Žalostinka za Plečnikovo ustanovo (6. 3.); Spomeniki ali dediščina {20. 3.}; Pokopališče postmoderne (8. 5.); Plečnik in Havel (15. 5); Kako ravnamo s spomeniki (17. 7.); Zakaj so Plečnikove Žale slabo obnovljene (28. 8,); Meti znanostjo in psevdoznanostjo (4. 9.); Chi ha Ta tío" Trieste? (25. 9.); GaJeri/a sv. Duna í a v Piranu (13. 11J - Dcmukra-cija, 1990. 12 Čp Blaž Resinan Enciklopedija Slovenije 4, knjiga. — Ljubljana, Mladinska knjiga. 1990, XV + 416 str. (Urednik za likovno umetnost). Ks-u JVova gotika na novomeškem Kapi t i ju, - Dolenjski zbornik, 1990, str, 201-216. R Jablje; Jesenice. - Enciklopedija Slovenije, 4, 1990. 2 čs Vida Slanovnik Bibliografija akademika dr. Emilij ana Cev ca. - Zbornik za umetnostno zgodovino, 26, 1990, str. 17-29. B MUZIKOLOSKJ inštitut Tomaž Faga ne I Horak Hilda; Hrašovec Sitva. — Enciklopedija Slovenije. 4, 1990- 2 Cs Koncert .4FZ K Prešeren, 23., 24., 25. IX - [Koncertni list] Ljubljana, Cankarjev dom, [3 str. j Čs Spomin na skladatelja Gabrijel^ Plavea, - Mohorjev koledar, 1991, str, 131-132. Čp Izšlo je, Kje je moj mili dom. - Naši zbori, 42, 1990, št, 1/2, str. 12.0 Kranjski Prešernovci v Baskiji. — Naši zbori, 4!, 1989, št, 3/4, 5/6, Str, 43- P Zborovski dogodki od VI do XII v Ljubljani, - Naši zbori, 41, 1989, 3/4, 5/6, str. 45—46, P XI. Naša pesem. - Naši zbori, 42. 1990. št, 1/2, Str. 6-7, P Ivan KtemenOič Impresionizem; Jcta-Hribar Vida. Enciklopedija Slovenije, 4, 1990. 2 Čs Marij Kogoj: Črne maske. - Gledališki list SNG v Ljubljani, Opera in balet, 1990, str. 1-7. Čs Dragotin Cvetko: Gojmir Krek. - Zvuk (Zagreb) t, 1989, št. 2, str. 62-63. O Lepota vselej premaga smrt. - Delo 10. 2. in 24. 4, 1990. Polemika Se beseda o slovenskem glasbenem ekspresionizmu. - Zvuk (Zagreb) 1, 1989, št. 3, str. 92. Polemika Elena Biggi Pa rodi: Musicologi nello S ta to in erisi. fntervista ad Ivan Klemenčič. - Il G ¡órnale della Música, 1990, št. 50, [1 str, ] Intervju Danilo Pokom lacobus Gallus: Opus musicum. IV/3: Harmoniae quinqué vocum, Transkripcija in revizija Edo Skulj. - Ljubljana, SAŽU. 1990, XV + 151 str. (Mon umen ta art is musicae S loven i ae, 16; sourednik.) Kz-u lacobus Gallus: Opus musicum. IV/4: Harmoniae quatuor vocum, Psalmi omnibus sanetis triumph al es. Transkripcija in revizija Edo Skulj. -Ljubljana, SAZU. 1990. XVi[ + 237 str. (M on umen ta art is musicae S lov en i ae, 17; sourednik.) Kz-u Murnova lirika v stvaritvah slovenskih skladateljev. - Delo 19, 4. 1990. (Književni listi). Čz Mannheimski glasbeni krog. — Mozart - kdo je to, 1990, str. 45-51, Čs Hugo Wolf. - Andreas Dorschel: Hugo Wolf (Celovec) 1990, [zavihek knjige.] Spremna beseda, Delni ponatis: Hugo Wolf med Slovenci (Slovenj Gradec) 1990, 17-18. Cs Ipa vec Alojz: Ipa vec Benjamin; Ipa vec Gusta v; Ipa vec Josip: Ivančič Amandus. - Enciklopedija Slovenije, 4, 1990. 5 Cs Duo Balžalorskv-Haas; Anton Trosr. - Gramofonski plošči Helidon Ljubljana [Spremno besedilo] 2 Čs Koncert komornega ansambla Slovenicum 18. 2,- [Koncertni list] Ljubljana, [2 str. ] Čs Koncert del Jakoba Zupana. Ob 180. obletnici njegove smrti. 5.6. - [Koncertni list J Ljubljana, [3 str, ] Čs Radenci '90^28. festival komorne glasbe 20. stoletja 22.-23. 9. - [Koncertna knjižica] Radenci. [10 str. ] 3 Cs INSTITUT ZA SLOVENSKO LITERATURO IN LITERARNE VEDE France Bernlk Glej str, 62-63. Metka Bogel Nekoliko misli o životu i radii Srečka Brodarja. - Glasnik Antropološkog društva Jugoslavije (Beograd) 21, 1990, str. 91-94. Čz Bibliografija del Frana Petre ta. - Fran Petre: Tradicija in inovacija, 1990, str. 221—227. (Soavtorica Franca Buttolo.) B Franca Buttolo Narodna zavest Jtof religiozno—življenjska ideja v Bevkovem romanu Kaplan Martin ČedelmaC- — Celovški zvon (Celovec) 8, 1990, št. 27, str. 55-57. Cz Mistično simbolistična struktura Lovrenčičeve Iirike.— Celovški zvon (Celovec) 8, 1990, št. 28. str. 70-72. Čz Haderlap Lipe; Hartman Miika; Hausmann Fani; Huda les Oskar; Ingolič Anton (soavtor Stanko Šimenc); Jakopin Gitica; Jcraj Vida; Jeran Luka (soavtor Frane Jerman); Kač Janko. - Enciklopedija Slovenije, 4, 1990. 9 Čs Bibliografija del Frana Petreta. - Fran Petre; Tradicija in inovacija, 1990, str. 221-227. (Soavtorica Metka Bogel.) B Marjan Dolgan Slovenski literarni programi in manifesti. - Ljubljana, Mladinska knjiga. 1990, 251 str, (Kondor, 256; spremna študija: Tihotapci in fanfare str. 231-249; bibliografija str. 250-251). Ks Fuk je. Kranjcem v kra tek čas. Antologija slovenske pornografske poezije. -Ljubljana, Univerzitetna konferenca ZSMS. 1990, 167 str. (Soavtor Miran Hladnik; KRT, 77; študija Okrogle in kosmate str. 139-167.) Ks Koblar in Pregelj. - Koblarjev zbornik, 1990, str. 59-63. Čz Utelešene skrivnosti ali Majcnove legende. — Majcnov zbornik, 1990, str. 78-35. Cz Hieng Andrej; Idila; Jcsih Milan. - Enciklopedija Slovenije. 4, 1990. 3 Čs Kranj v Pregljevem pripovedništvu. - Kranjski zbornik, 1990, str, 94-97. Čs Profili koroških profil irancev, - Celovški zvon (Celovec) 8, 1990, št, 28, str. 89-91.0 Pravopis za praznike drugič. - Delo 23. 12. 1989, 3. 2. in 17. 2. 1990. (Sobotna pri loga J Polemika Kaj je Kardelj v resnici napisal? - Delo 1. 9., 29. 9., 13. 10. 1990. (Sobotna priloga.) Polemika Oboževana Julija (12. L); Večeroice s počepko (26. 1.); Rezka - mon amour (16. 2.); Tiho odhaja Edi (2. 3.). - Mladina, 1990. Literarne glose Ropanje devištva. Intervju o antologiji Fuk je Kranjcem v kratek čas. — Mladina, 1990, št. 7, str. 38-39. Intervju Ne čisto resen pogovor o. . , "Fuk je Kranjcem v kratek čas". - Jana, 1990, št. 9, str. 18-19, 46. Intervju Darko Dol i na r O literamoznanstvenih in literamOzgodovinskih metodah- — Jezik in slovstvo, 36, 1990/91, št. 1/2, str. 1-9. R Ilešič Fran; Inštitut ¿a sibvensJco literaturo in literarne vede ZRC S AZU. - Enciklopedija Slovenije, 4. 1990. 2 Čs Primerjalna književnost, 13, i990, št. 1,2. (Glavni in odgovorni urednik.) Kz-u Jo že Faganel Joža Lovrenčič in slovenska literarna zgixivvina. - Naši razgledi, 39. 1990, str. 710. Čz Mnenje Izvršnega sveta Republike Slovenije. ~ Delo 19, 3, 1990. (Izjava Jezikovnega razsodišča.) Čs Govoril ali govoril. - Delo 9 4 i 990, (Izjava Jezikovnega razsodišča.) Čs Nujnost uporabe povsem varnih pripravkov iz plazme. - Delo 15, 8. 1990. (Znanost in razvoj.) Čp Nacionalna samooskrba z varnimi visokopivčiščenimi pripravki iz plazme -Delo 29. 8, 1990. (Znanost in razvoj.) Čp Nada Gspan-Prašetj Das biographische Lexikon als kult urgeschich t liehe Quelle. - Anzeiger der phil. - hist. Klasse der Österreichischen Akademie der Wissenschaften (Wien) 126, 1990, str. 155-167. Čz Sehemer/ v. Leutenbach Joseph. - Österreichisches biographisches Lexikon 1815-1950 (Wien) 46, 1990, Čs Jože Munda .fuá Kozak : Zbrano delo. Tretja knjiga. Se tU peter, - Ljubljana, Državna založba Slovenije, 1990. 431 str, (Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, 164; ureditev knjige in opombe sir, 367-461.) Ks-u Bibliografija Jožeta Munde. Ob šcstdesetletnici. — Slavistična revija, 38, 1990, št, 2, str. i69-176, B Vlasta Pacheiner-Klander Bhagavadgita - Gospodova pesem. 2. predelana in dopolnjena izdaja. -Ljubljana, Mladinska knjiga. 1990, 188 str. (Prevod str, 5-124, opombe 125-153, spremna beseda 154-184, bibliografija 185-187.) Ks Indijsko-siovenski odnosi; Indologija. — Enciklopedija Slovenije, 4. 2 Čs Majda S ta novni k - B1 me Carrol love, Alicine in naše dogodivščine, — Lewis Carroll t Ali čine dogodivščine v čudežni deželi in v zrcalu, 1990, str, 303-321, Spremna študija Slovenski prevodi Byronovih pesnitev v 19. stoletju, — Primerjalna književnost, 13, 1990, št. 2, str, 11-24. R Ilija M. Petrovič, Lord Bajron kod Jugoslovena, — Primerjalna književnost, 13, 1990, št. I, str. 54-59. O Stvarno kazalo. Summary. — Janko Kos: Literarne tipologije, 1989, str. 104—107; I 12—113. (Literarni leksikon, 34.) Stvarno kazalo in povzetek Jola Skulj The modern novel: the concept of spatial i za t ion (Frank) and the dialogic principle (Bakhtin). — Proceedings of the XII''1 Congress of the International Comparative Literature Association (München) 1990, zv. 5, str. 43-50. R Johann Strutz: Medregionalnost in literatura. - Delo 25. L 1990. (Književni listi.) Priredba teksta Dm št vu za primerjalno književnost 1989-1990. - Primerjalna književnost, 13, 1990, št. 2, str. 61, P INSTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE A i ige los Baš Zdravstvene razmere delavcev pohorskih gozdov si o ven je bistriške graščine. — Zbornik občine Slovenska Bistrica, 2, 1990, str. 415^18. R Tradicija in sodobnost. - Etničkite tradicii i sovremenost (Skopje) 1989, str. 141-144. Čz Kaj so nosili. Oblačilni materiali mestnega prebivalstva na Slovenskem v 17. in 18. stoletju.-Veter 25.9., 26. 9., 27. 9. .28. 9., 29. 9„1. 10 1990. Čs Tone Cevc H genezi kmečke hiše na Slovenskem. — Traditiones, 19, 1990, str. 53—76. R Srečanje s karavanško arhitektiuo. — Celovški zvon (Celovec) 8, 1990. str. 46-^9. čz Hiška. Enciklopedija Slovenije. 4, 1990. Čs Urednikova beseda. - Traditiones, 19, 1990, str. 7-8. Čs Igor Cvetko O zvočni in glasbeni identiteti (tokrat malo drugače). - Ljudska in umetna glasba v 20. stoletju v Evropi = Volks- und Kunstmusik im 20, Jahrhundert in Europa, 1990. str. 35^42, (Slovenski glasbeni dnevi = Slowenische Musiktage, 1989). R J. V. Valvasor in njegov zvok. - Valvasorjev zbornik, 1990, str. 311-322. Čz Zvočni s ve i otrok iz Podgrada. Šolski časopis Osnovne šole Podgrad ob kulturni akciji, 4 str, + priloge, Čp Etnomuzikologija, etnoorganologija in etnokoreologija v SR Sloveniji 1988 = Ethnomusicology, ethnoorganology and ethnochoreology in SR Slovenia 1988; Etnomuzikologija, etnoorganologija i etnokoreologija u S FR Jugoslaviji 1988 — Ethnomusicology, ethnoorganology and ethnochoreology in SFR Jugoslavia 1988. Informativni bilten sa bibliografijam = Informative Bulletin with Bibliography (Zagreb) 1989, str. 59-72, B Jurij Pikfak Zgodbe o mcjt. - Traditiones, 19, 1990. str, 211-22S, R Kulturanthropologie und Europäische Ethnologie in Frankfurt. Eine Zwischenbilanz forschenden Lernens nach W Jahren. Notizen. 20, Frankfurt a. M. ¡984, ¿60 str., ii - Traditiones, 19, 1990, str, 295. O Volkskunde an der Münchner Universität 1933-1945. Zwei Studien von Eva Gilch und Carmen Schranke mit einem dokumentarischen Beitrag von Hildegunde Prutting. Münchner Beiträge zur Volkskunde. 6, München 1986, 94 str. Helge Gemdt (Hrsg.) , Vaiiäfcimde und Nationalsocialismus. Referate und Diskussionen einer Tagung. Münchner Beiträge zur Volkskunde, 7, München 1987, 333 str. Edgar Harvolk, Eichenzweig und Hakenkreuz. Die Deutsche Akademie in München (1424—1962) und ihre volkskundliche Sektion, Münchner Beiträge zur Volkskunde, 11, München 1990, 148 str. - Traditiones, 19. 1990, str. 299-300. O Dagmar Burkhardt, Kulturraum Balkan. Studien zur Volkskunde und Literatur Südosteuropas. Lebensformen, Verffcntlichungen des Instituts für Volkskunde der Universität Hamburg, Hamburg, 5, 1989, 327 Str., iL -Traditiones, 19, 1990, str. 305-307. O Marjetka Golež Muzikalnost ljudskega pesništva v sodobni slovenski poeziji- - Glasba in poezija = Music and poetry. Slovenski glasbeni dnevi = S love ne days of music 1990 (Ljubljana) 1990, str. 47-57; Ponatis: Delo 12, 4, 1990 (Književni listi). R Bali ¿i d s and other Genres / Balladen und andcre Gattungen, Zavod za istraživanje folklora, Zagreb 1988, 180 str. - Narodna unije t nos t (Zagreb) 27, 1990, str. 293-294. O Prvo strnjeno teoretično razmišljanje o ljudskem pesništvu: Marko Terseglav, Ljudsko pesništvo, Literarni leksikon 32, ¡987, 169 str. - Putevi (Banja Luka) 34, 1989, št. 6, str. 144-147. O Porabska pesmarica. Uredila Marko Terseglav in Julijan Strajnar. Publikacija Demokratične zveze Južnih Slovanov na Madžarskem, Biblioteka Donava, Tankonyvkiad6, Budimpešta 1989, str. 123. - Traditjones, 19, 1990, str. 287. O Monika Kropej K poznavanju Štrekljeve etnološke usmeritve. — Traditiones, 19, 1990, str. 26i-268. Čs Der Zigeuner im Paradies. Bulkanslawische Schwanke und lustige Streiche. Übersetzt und herausgegeben von Woifgang Eschker. Kassel 1986. — Fabula (Berlin—New York) 31, 1990, str. 141-143, D U kralja od Nori na. Priče, pjesme, zagone tke i pošlo vi ep s Neretve. Priredila Maja Boškovič-Stulli uz saradnju Zorice Rajkovič. Metkovič-Opuzen 1987. — Traditiones, 19, 1990. str. 287-288. O Zmaga K inner Jahresbibliographie der Volkshalladenforschung = Annual Bibliography ot Folk Ballad Research (Ljubljana) 18, 1988 (1989) . 35 str. Kb-u Die Franzosen im slowenischen Volkslied. - Dona Folklori st i ca, Festgabe für Lulz Röhl'ich zu seiner Emeritierung. Beiträge zur Europäischen Ethnologie und Folklore (Frankfurt a, M) 1990, Reihe A. Bd. 3, str, 141-148. R Sprache und Stil der slowenischen Volksballade- Recent Ballad Research (London) 1990, str, 57-64. (Folklore Society Library Publications, 4), Čz Medsebojni vplivi besedila in melodije v ljudski pesmi, - Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, 26, 1990, sir, 255-265, Čz O tise v resničnosti v baladi o obsojeni detomorilki. - Zbornik občine Slovenska Bistrica, 2, 1990, str, 403-409, Čz Stare pesmi v novi pesmarici. - Cerkveni glasbenik, 82, 1990, št, 7/9, str, 64—67, Cs Harmonika; Izdelovalci glasbil (soavtorJože Sivec); Izštevalnica.- Enciklopedija Slovenije, 4, 1990. 3 Čs Helena Lož ar-Pod logar Od spoznavanja do poročnega dne (Tradicionalne šege in navade Dolenjcev), - Dolenjski zbornik, ä990, str, 229-242, R O ljudskem življenju v Domu in svetu. - Dom in svet, 1989, str. 42^48. Čz Slovenski božič in njegovo ljudsko i zredilo. - Rodna gruda, 12, 1990, sir, 6-7, Čz Pisanice, - Ciciban, 45, 1990, št. 8, str, 9-11. Čs The S love ne Chris t mas and its Folk Tradition. - Slovenija, 4, 1990, str, 50-52, Čs Dramilo rojakom. Spomin na čitalništvo. Uredila in uvodno besedo napisala Helana Lozar-Podlogar. — [Koncertna knjižica], Ljubljana 1990. Čs Olaf Bockhorn-Gertraud Liesenfcld, Volkskunde in der Hanuschgasse. Forschung — Lehre — Praxis, Verölen i llchungen des Instituts für Volkskunde der Universität Wien, /3, Wien 1989. - Traditiones, 19, 1990, str 304-305. O Mirko Ramovš Miizurkn kot slovenski ljudski ples. - Trad it iones, 19, 1990, str. 107-124. R Ljudski plesi na odru - umetnost ali zabava? — Rad 37, kongresa Saveza udruženja folklorista Jugoslavije (Zagreb) 1990, sir. 160-163, Cs Mojca Ravnik Vprašanja o socialni kulturi v Slovenski Istri. — Traditiones, 19, 1990, str. 227-232. R /sira in Is trzni skozi stoletja. - Nedeljski dnevnik 19. S. 1990. Čs Iz istrske prozne folklore, mitologije in magije. Marjan Tomšič, Noč je moja, dan je tvoj (Istrske študije) , Kmečki glas, Zbirka Glasovi 1989. - Delo 25. J. 1990. (Književni listi.) O Aleksandra Mura j, Živim znati stanujem. Etnološka študija o kulturi stanovanja u žumberačkitn Sošicama. Zagreb 1989. - Traditiones, 19, 1990, str. 293-294, O lean-Luis Fiandrin, Družina. Sorodstvo, družina in spolnost v Franciji od 16. do 18. stoletja. Ljubljana, Delavska enotnost 1986. - Traditiones, 19, 1990, str. 297-298. O Marija Stanunik Slovstvena fa lki ora v domačem okolju - Ljubljana, Zavod Republike Slovenije za šolstvo. 1990, 135 str. Kz A spec i of Tradition in Literary Folklore. - Etnološki pregled = Ethnological Rewieu, 25, 1989, str. 31^46. R Jezik in sfovsívena folklora (v interdisciplinarni luči). Razprave 5AZU H. razred, 13, 1990, str. 181-202. R Spremna beseda Vid Ambrožič: Vino mladosti je povrelo, 1990, sir. 9-10. Čs Spremna beseda - Enei bene i na kamenci (Slovensko otroško izročilo) 1990, str. 105-106. Čs Sedem rožic za doktotja Milka Matičetovega. - Jezik in slovstvo, 35, 1989/90, št. 3, sir. 63-66. Cs Janez Vajkard Valvasor in slovstvena folklora,- Jezik in slovstvo, 35, 1989/90, št. 7/8, str. 185-1S7. Cs Zbirka povedk z loškega ozemlja izpred sto let. - Loški razgledi, 36, 1989, str. 171-174. Čs Franc Pokom: Narodno blago iz škofjeloškega pogorja. (Nubral in zapisal Serafín Karlovčan). - I.oški razgledi, 36, 1989, str. 176-192. Priredba teksta Spremna beseda. - Maijan Tomšič: Noč je moja, dan je tvoj, 1989, (zavihek knjige.) Čs Vabilo in prošnja. — Tretji dan. Verski časopis študentov in izobražencev 19. 3, 1990. Cp Berti Jürgen Wameken, Populare autobiographik. Tübinger Vereinigung für Volkskunde. E. V. Tübingen 1985. - Traditiones, Í 8, 1989, str, 239-240. O Zgodovinske povedke. (Preteklost naših krajev v slovenskem ustnem izročilu.) - Pisani list, 41, 1989, št, 4. str, 15, P' Odkrivajmo bajna bitja, iščimo bajke, zbirajmo šale. - Pisani list, 41, št, 44, str. 6, P Julijan Strajnar Ljudska in umetna glasba v 20. stoletju v Evropi — Volks- und Kunstmusik im 20. Jahrhundert in Europa. Zbornik strokovnegaa posvetovanja. — Ljubljana, Festival Ljubljana. 1990, 136 str. (Slovenski glasbeni dnevi = Slowenische Musiktage, 1989 ; sourednik Primož Kure t.) Kz-u Metodi e tecniche deU'wdagine etnomusicologica, - L'indagine etnomusicologica, Ona de ni i delllnstituto di Scienze Antropulogiche e Geografiche (Palermo) l. 1990. str. 83-94. R Slovenska ljudska glasba. - Traditiones, 19, 1990, str. 99-105. R Umetna in ljudska glasba - poskus opredelitve osnovnih pojmov. - Ljudska in umetna glasba v 2LI, stoletju v Evropi = Volks- und Kunstmusik im 20. Jahrhundert in Europa, 1990. str. 23-27. (Slovenski glasbeni dnevi = Slowenische Musiktage 1989) . tz II canto delte campnne. — Quadern i dell' Archivo della cul tura di base (Bergamo) 1990, str. 123-129, Cz Zur Tanzmusik im slowenischen Raum. — Schriften zur Volksmusik (Wien) 15, 1990, str. 231-235. Cz Mitološke prvine v slovenski ljudski pesmi. — Traditiones, 19, 1990, str. 169-175. Cz Hrovatin RadoslaV. — Enciklopedija Slovenije, 4, 1990. Cs Marko Terseglav Kronika župnije Ajdovec. — Ljubljana, Župnijski urad Ajdovec, 1990, 74 str. (Soavtor Andrej Sever). K p S trije so širino. Šaljive in erotične pesmi iz Prekmurja. Zbral Dušan Rešek. - Murska Sobota, Pomurska založba. 1990, 96 str, (Uredil in napisal spremno besedo.) Kp-u + Cs Ustno slovstvo in folkloristika kot predmeta univerzitetnega študija. - Traditiones, 19, 1990, str. 233-259. R Ljudsko pesništvo in glasba Starega trga in okolice. - Etnološki mladinski raziskovalni tabor Stari trg ob Kolpi, Ljubljana 1990, str. 67-77. Cz Narodno-zabavno pesništvo in /b/Jc/oristiia. — Rad 37. kongresa Saveza udruženja folklorista Jugoslavije (Zagreb) 1990, str. 308—311. Čs Diskusij ski prispevek k etnični delavnici. - Revija za narodnostna vprašanja, Razprave in gradivo, 23, 1990, str. 126-128 in str, 211. Cs Folklor u Vojvodini, sveska 1, (Novi Sad) 1987, s vesta 2, ¡988, 142 str., sveska 3, 1989, 118 str. - Traditiones, 19, 1990, str. 289-290. O Mikula Mušinka, Folklor Rusnacoh Vojvodini. Perša čase: narodni obrjadi i špivanki. Rusko slovo, Novi Sad 1988, 240 str. — Traditiones, 19, 1990, str. 291-292. O Munib Maglajlič, Usmeno pjesništvo od stvaralaca do sakupljača. Univerza!, Tuzla 1989, 187 str. - Traditiones, 19, 1990, str. 292-293. O Robert Vrfion Kako pojejo ljudski pevci? — Rad 37. kongresa Saveza udruženja folklorista Jugoslavije (Zagreb) 1990, str, 492-4-94, ¿s Kdo se še spominja fantov na vasi? - Nedeljski dnevnik 7, 10, 1990. Čp Spomin nanje še živi, - Nedeljski dnevnik 2. 12. 1990, C p Igor Cvetko, Jest sem Vodovnik Juri. O slovenskem ljudskem pevcu 1791-1858. - Traditiones, 19, 1990, str. 283-284. O Sinja Zemljie-Golob L'uomo e la vita - Človek in trta. Trieste-Trst, 1987. - Traditiones, 19, 1990, str. 281-282. O INSTITUT ZA SLOVENSKO IZSELJENSTVO Breda Čebulj-Sajko Preteklo in sedanje delovanje inštituta za slovensko izseljenstvo - The Past and the Present Activity of the Institute for Slovene Emigration Research. - Dve domovini = Two Homelands, 1, 1990, str, 11-32. R Marjan Drnovšek Delovanje Toma Brejca med slovenskimi izseljenci v Franciji v letih 1936— 1939. - Dve domovini = Two Homelands, 1, 1990, str. 179-204. R Utrinki o odnosu Slovencev do izseljenskega arhivskega gradiva. - Viri, 1990. št. 3 i Slovenski izseljenci, str. 5-17. R Jugoslovansko društvo sv, Barbare iz Eisdna v Belgiji 1929-40. (Delna objava društvenih zapisnikov.) - Viri. 1990, št. 3 = Slovenski izseljenci, str. 18-74. R Knjižnica Jugoslovanskega društva sv. Barbare iz Eisdna v Belgiji med obema vojnama. - Slovenski koledar 1991, str. 172-176. Čz Hradecky Janez Nepomuk; Izseljenci v Evropi; J are Ev gen; Jenko Jože. - Enciklopedija Slovenije, 4, 1990. 4 Čs Dežela ob Cerkniškem jezeru, Kraji v občini Cerknica na starih razglednicah, Cerknica 1990, - Kronika, 38, 1990, str. 179-180. 0 Spremenljiva usoda uličnih imen. Dr. Vlado Valcnčič, Zgodovina ljubljanskih uličnih imen (Partizanska knjiga, Ljubljana, 1989). - Naši razgledi, 39, 1990, str. 436. 0 Poročilo o XXV. zborovanju siovenskih zgodovinarjev v Murski Soboti od 1. do 3. oktobra 1990. - Zgodovinski časopis, 44, 1990, str. 612-614. O Poročilo uredništva Kronike. - Zgodovinski časopis, 44, 1990, str. 618, P Andrej Vovko Dve domovini. Razprave o izseljenstvu, 1 — Two Homelands. Migration Studies, 1. - Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni Center SAZU, Inštitut z a slovensko izseljenstvo, 1990, 415 str. (Urednik.) Kz-u Valvasorjev zbornik ob 300 lei niči izida Slave vojvodine Kranjske. Referati s simpozija v Ljubljani 1989. - Ljubljana, SAZU, Odbor za proslavo 300-1etnice Valvasorjeve Slave. 1990, 377 str. (Urednik) Kz-u Udje Družbe sv. Mohorja v ZDA do teta 1900. — Dve domovini = Two Homelands, 1, 1990, str, 121-135. R Zapisniki Defense Alliance for Yugoslavs in Italy in Yugoslav Emergency Council v New Yorku. - Viri, 1990, št. 3 — Slovenski izseljenci, str. 99-137, R Slovenska Bistrica in okolica v luči Slovenskega Branika. — Zbornik občine Slovenska Bistrica, 2, 1990, str. 233r-239. R Bibliografija prispevkov s šolsko, narodnoobrambno, izseljensko in manjšinsko problematiko v Vest ni ki h in Koledarjih (Vestnikih) Družbe sv. Cirila in Metoda 1887-1941. - Zbornik za zgodovino šolstva in prosvete, 23, 1990, str. 167-184, B Drobec iz delovanja "Družbe sv. Rafaela ". - Mohorjev koledar 1991, str. 79^81. Čz "Lincolnu iz Obia" v spomin. Iz korespondence Franka J. Lauscheta z Louisom AdamičemSlovenski koledar 1991, str. 149-153. Čz Zborniku na pot = Foreword. - Dve domovini = Two Homelands, 1, 1990, str, 7-SO, Čs Immigration History Research Center (Raziskovalni center za zgodovino priseljevanja) Univerze Minnesota v St. Paulu, ZDA in njegova slovensko-ameriška zbirka. - Dve domovini = Two Homelands, L 1990, str, 383-391. Čs Istra (1929-40); Izseljenstvo(soavtor). - Enciklopedija Slovenije, 4, 1990.2 Čs Frani J. Lausche (14. II. 1895-21. 4. 1990). - Mohorjev koledar 1991, str, 167-169. Čs 'Razkropljeni v širni svet. .. " Izseljevanje iz Primorske med obema vojnama, - Primorske novice, 44, 1990, 5t, 94/95 str. 26-27. (Priloga Erazem, časopis za iskanje izgubljenega spomina). Čs Diskusija. Druga etnična dclavnica, Ljubljana 9. in 10. januar 1990. - Revija za narodnostna vprašanja. Razprave in gradivo, 23,1990, str. 175-176. Cs Beseda glavnega urednika. - Valvasorjev zbornik, 1990, str. 5-6. Čs "Jaz hi rad rudečih rot" - narodna pesem Jož a Lovrenčiča, Društvo zamolčanih književnikov. - Delo 8. 3. 1990. (Književni listi; soavtor Tadej Labcrnik.) Čp Živeti in umreti kot Nič Niče. Simpozij o Joži Lovrenčiču. — Delo 8. 11. 1990. (Književni listi.) Čp Vesela šola. — Pisani list, 42, 1990, Poglavja iz zgodovine: Pretresljiva zadeva (št. 21, str. 17); Važna je budnost (št. 25, str, 19); Telefonira! sem, howgh (št. 29, str. 20—21); O zeleni zavisti (št. 39, str. 19); Drevesa posebne vrste (št. 41, str. 14); Imena po najnovejši modi (it. 43, str. 13); Goiobi miru z napako (št, 45, str. 21); Važen je podstavek (št. 47, str. 14); Pisatelj na krožniku (št. 49, str. 21). 9 Čp Prasmučarji z Blok. - Sanja, I. 1990, št. 1, str. 4. Čp "Pretresljivo" potovanje v 18. stoletju. — Sanja, I, 1990, št, I, str. 9-10. Čp Tudi ulice imajo svojo usodo. Zgodbe o prekrščevanju starih ljubljanskih cest in ulic. Ob vedno bolj aktualni knjigi dr. Vlada Valenčiča Zgodovina ljubljanskih uličnih imen, ki sta jo izdala Zgodovinski arhiv Ljubljana in Partizanska knjiga. — Deio 14. 6. 1990. (Književni listi.) O Ljubomir Antič, Naše iseljeništvo u Južnoj Americi i stvaranje Jugoslavenske države 1918, Zagreb, Školska knjiga, 1987, 221 str. - Dve domovini = Two Homelands', 1, 1990, str. 409^10. O Dve domovini 1, zbornik o slovenskem izseljenstvu. - Prosvetni delavec, 41, 1990, št. 19, str. 4. O Janja Žitnik Zamuda slovenske objave Orla in korenin. — Dve domovini = Two Homelands, I, 1990. str. 247-267. R Siovenskoargentinski pesnik Vinko Žitnik. — Dve domovini = Two Homelands ,1, 1990str. 275-290. R Nekateri problemi pri raziskovanju slovenskega izseljenstva. — Revija za narodnostna vprašanja. Razprave in gradivo, 23, 1990, str. ¡64—173. R Pesnik slovenskega podeželja. — Srce in oko. 1990, št. 13, str. 98—102. Čs. FILOZOFSKI INSTITUT Aleš Erjavec Why Architecture in Postmodern Times?. — J TLA (Journal of the Faculty of Letters. Tokijo) 1989, št. 14, str. 77-86. Čz Zakaj arhitektura v postmoderni dobi?. - Filozofski vestnik, II, 1990, št. 1, str. 63-72. Čz Subjekt post modernizma v prožektovah estetiki, — Iskusstvo (Moskva) 1990, str. 43-46. Čz Pos t modern ism and Critica/ Theory, - Proceedings of the XIlh International Congress in Aesthetics (Nottingham) 1990, str. 55-58. Čz Ideología, sztuka a Franz Kafka. - Studia estetyczne (Varšava) 1986—1990, št. 23. str. 343-356. Čz The Subject in Postmodernism, the Subject in Modernism. - The Subject in Postmodernism (Ljubljana) 1990, št. 2, str. 33-44. Čz Prihodnost umetnosti. - Dnevnik 18.8. 1990. Čs Marro va izgubljena estetiki (ocena knjige M. A. Rose, Marx's Lost Aesthetics), - Filozofski vestnik, Í1, 1990, št. 1, str. 197-201. O Peter Krečič: Slovenski konstruktivizem in njegovi evropski okviri. - Sinteza, 1990, št. 83/86, str. 196-197. O Vojislav Likar Epistemología med znanostjo in filozofijo. — Dialogi ,16, 1990, it. 1/3, str. g 1-84. Cz Modelizgodovi ne znanosti. — Filozofski vcstnik, 11, 1990, St. 1, str. 33—48. Cz Občutek determiniranosti. — Filozofski vestnik, 11, 1990, št, 2, str. 81-91. Cz Oto Lothar Vsi Tukididovi možje. Sodobne teorije zgodovinopisja. - Ljubljana, Univerzitetna konferenca ZSMS. 1990, 216 str. [KRT,70; urednik.) Kz-u Zgodovina kot ideologija. - Filozofski vestnik, I 1, 1990, št. I, str. 49-62. Cz Nazaj k pripovedi. - Vsi Tukididovi možje, 1990, str. 9-20, Čz Beiträge zur historischen Sozialkunde. - Zgodovinski časopis, 44, 1990, str. 321-323. O Bibliografija not metodološki princip?- T ra d i ti on es, 19,1990, str. 275—279, O Tomaž Mastnak John Keane. Despotizem in demokracija. Civilna družba od zgodnje moderne do poznega socializma. — Ljubljana, Univerzitetna konferenca ZSMS. 1990, 250 str. {KRT,64; urednik.) Ks-u Edmund Burke: Razmišljanja o revoluciji v Franciji. - Ljubljana, Univerzitetna konferenca ZSMS. 1990, 304 str. (KRT, 68; urednik.) Ks-u Dvesto let spornosti revolucije Edmund Burke in angleška kontroverza o francoski revoluciji. — Edmund Burke; Razmišljanja o revoluciji v Franciji, 1990, str. 7-76. Uvodna študija Levica/desnica: nadzorovanje političnega prostora. — Filozofski vestnik, 11, 1990, št. 1, str. 11 1-127. Cz Moč pozitivne zakonodaje. - Filozofski vestnik, 11,1990, št. 2, str. 157-168. Cz Nacionalizacija civilne družbe, - Nova revija, 9, 1990, Št. 95, str. 450^158. Čz Levica/desnica; nadzorovanje političnega prostora - Dnevnik 10-4, 1990; 24, 4. 1990, (Zunaj/znotraj.) Čs ÖviJna družba na oblasti. - Dnevnik 14,7. 1990- (Podmornica, 3.) Čs Civilna družba in oblast po komunizmu - Dnevnik 21, 8, 1990, (Podmornica, 6.) čs Pot na oblast 1-5. - Dnevnik 16. 10 ., 23. 10.. 30. 10., 6. I L. 13. 11. 1990. (Podmornica, 14. 15, 16, 17, 18.) Čs Splav demokracije. - Mladina 26, 1. 1990. Čp Rokovnjaška revolucija, - Mladina 11. 7, 1990, C p Nezgode demokracije. - Mladina 28. 8. 1990. Čp Se en podpis, Za demokratizacijo demokracije. - Teleks 22. 3. 1990. Čp Homofobični demokrati. - Teleks 29. 3. 1990. Čp Slaba volja in manipuliranje. - Teleks 29. 3. 1990. Čp O demokraciji po komunizmu. Intervju z Janom Litynskim. — Katedra, 30, 1989/90, št. 6, str. 3-6. (Soavtorica Lynne Yones.) Intervju O moči in nemoč/ demokracije, razgovor z Johnom Keanom. — John Keane: Despotizem in demokracija. Civilna družba od zgodnje moderne do poznega socializma, 1990, str, 209-247. Intervju Democracy after Communism, Interview with Jan Litynski. - New Politics, 3,1990, ši. 1, str. 95-110. (Soavtorica Lynne Jones.) Intervju Demokracija po komunizmu. Intervju z Janom Litynskim. — Radio Student 8.3. 1990. (Soavtorica Lynne Jones.) Intervju Neda Pagon E. J. Siéyes aii zgodnji sum v institucijo predstavništva. - Filozofski vestnik, 11, 1990, št. I, str. 145-151. Čz Zakoni družbene imaginacije v 18. stoletju. — Filozofski vestnik, 11, 1990, št-2, str. 187-194. Cz Dolg sociologije francoski revolucij!. — Zgodovinski časopis, 44, 1990, str, 581-588, Čs Težave z množico. — Žiruvski občasnik, 16, 1990, str. 40—42. Čs Ženske, zasebno, poli lično (Rener, Ferligoj, (J le). — Teorija in praksa, 12, 1990, str. 1640-1642. O Kmetov vsakdan (Ana Barbič). - Teorija in praksa, 12, 1990, str. 1642-1644, O Rado Riha Claude Lefort in politična filozofija. - Filozofski vestnik, 11, 1990, it, 1, str. 99-111. Čz Intervju s Claudom Lefortom. - Dnevnik 14.7. 1990, (Podmornica, 3; soavio- rica Jelica Šumit-Riha.) Čs Intervju z Alainom Badioujem. - Dnevnik 28. 7. 1990. (Podmornica, 4; soavtorica Jelica Šumič-Riha.) Čs Jelica Šumič-Riha Hartov koncept prava aH etika v pravu. - Filozofski vestnik, II, 1990, št. I, str. 69-89, Čz Naravno pravo ah' problem Drugega v pravu. - Filozofski vestnik, 11, 1990, št. 2, str. 7-26. Cz Intervju s Claudom Lefortom. - Dnevnik 14.7. 1990. (Podmornica, 3; soavtor Rado Riha.) Čs Intervju z Alainom Badioujem. - Dnevnik 28. 7. 1990. (Podmornica, 4; soavtor Rado Riha.) Čs Alenka Zupančič Dejanje, Svoboda in zlo. — Beseda, dejanje, svoboda = Problemi-Analecta, 1990, str. 212-231, Čz Kant; status tretje Kritike, — Filozofski vestnik, 11, 1990, št. 1, str. 21-31. Čz Das Unbeimliche Kantove teorije prava. — Filozofski vestnik, 11, 1990, št. 2, str. 39-47. Čz Nevarna razmerja. — Ekran, 1990, št. 1/2, str. 20—22. Čs Der Humor. - Filmska komedija = Ekran, 1990, str. 115-121. Čs Strain. - Problemi - Eseji, 1990, št. 3, str. 75-77. Čs GEOGRAFSKI INSTITUT ANTONA MELIKA Matej Gabravec Pomen reliefa za geografsko podobo Polhograjskega hribovja. - Geografski zbornik, 30, 1990, str. 5-69. R Sneži šča v Julijskih Alpah. - Če t v rti skup geomorfologa Jugoslavije (Beograd) 1990, str. 61-63. Cs Poplave in usadi v dolini Lahomnice. - Ujma, 4, 1990, str, 16-19. (Soavtor Brečko Valentina.) Čs Razmerje med reliefom in razporeditvijo prebivalstva. - Zbornik 15. zborovanja slovenskih geografov v Portorožu, 1990, str. 87-90. Čs Uporaba digitalnega modela reliefa pri proučevanju usadov na primeru doline Lahomnice. - Zbornik 5. znanstvenega posvetovanja geomorfologov Jugo sla vije. Geotnorfologija in geoekologija, 1990, str. 181-186. Čs Karel Natek Primerjalna analiza jugoslovanske in japonske metodologije geomorfološkega kartiranja. - Cetvrti skup geomorfologa Jugoslavije (Beograd) 1990, str. 109-116, R Geomorfološke značilnosti usadov v Halozah, - Ujma, 4, 1990, str, 11-15, R Usadi v terciarnem gričevju vzhodne Slovenije. Zbornik 5. znanstvenega posvetovanja geomorfologov Jugoslavije. Geo morfologija in geoekologija, 1990, str. 67-74. R Erozija v porečju Dragonje, - Zbornik 15. zborovanja slovenskih geografov v Portorožu. 1990, str. 61-66, R Upoštevajmo naravne danosti in izkušnje prejšnjih rodov. — Delo 21. 11, 1990. (Znanje za razvoj) Čs Namibija. Geografski obzornik, 37. 1990. št. 2 „ str. 27-33. Čs Proslava ob stoletnici rojstva Antona Melika (I- 1■ 1890-8. 6. 1966). — Geografski obzornik, 37, 1990, št. 2, str. 50. Čs 5. znanstveno posvetovanje geomorfologov Ju gosi a vije v Krškem. - Geografski obzornik, 37, 1990, št. 3/4, str. 65-66. Čs Odprava Ljubljanskega geografskega društva v Prokletije. - Geografski obzornik, 37, 1990, št. 3/4, str. 66-67. Čs Kaj storiti z dolino Dragonje? - Primorske novice 16. 11. 1990. Čs PocinjorsAi slapovi. - Življenje in tehnika, 41, 1990, št. 1, str. 56—58. Čs Milan Naiek Nekatere geografske značilnosti hribovskih kmetij v Mežiški dolini in v porečju Hud/nje. - Zbornik rado v a IV. jugoslovenskog agrarnogeograf-skog simpozij uma, Vršac 1988, (Novi Sad) 1989, str. i 15-124, R Sesravine prebivalstvene rasti po naseljih Koprskega pri ¡notj a v obdobju 1961-1989. - Zbornik 15, zborovanja slovenskih geografov v Portorožu, 1990, str. 79—86. R Zemljiško-posestna struktura in velikost kmečkih gospodarstev v Koprskem primorju leta 1981. - Zbornik 15. zborovanja slovenskih geografov v Portorožu, 1990, str, 117-124. R H udinja. - Enciklopedija Slovenije, 4, 1990, Čs Jubilej profesorice Mare Radinjeve. - Geografski obzornik, 37, 1990, Št. 2, str. 55-56. (Soavlor J. Kuna ver.) Čs Dela 6. - Delo 22. 3. 1990. (Književni listi.) O Geographies Slovenica 20. - Delo 12.4. 1990. (Književni listi.) O Geografski zbornik 29. - Delo 10. 5. 1990. (Književni listi.) O Ponatis: Geografski obzornik, 37, 1990, št. 2, str. 45^*6 ^ Srednjeveško trško naselje pod Dobrovljami praznuje 850 let. Monografija o Braslovčah. - Delo 30. 8. 1990. (Književni listi.) O Pozabljena ali prezrta dr. Anton Cede in njegova knjiga "Porence". - Savinjčan, 12, 1990, št. 10, str. 10. O Prof. Fran jo Karažinec - dobitnik Žagarje ve nagrade za leto 1990. - Geografski obzornik, 37, 1990, št. 3/4, str. 61-62. P Milan Orožen Adamič Potres in preoblikovanje podobe naselij v Reziji. - Tabor "Rezija 89" (Gorizia) 1990. str. 89-99; 191-195. R Potres in preoblikovanje naselij v Reziji. - Ujma, 4, str. 76-78. R Podvodni relief Tržaškega zaliva in varovanje naravne dediščine. — Zbornik 15. zborovanja slovenskih geografov v Portorožu, i990, str. 21-28. R Using STEVE in Thematic Cartography. - Steve user international (KapeHe) 1990, Št. 2, str. i0. Čs Naravne - ekološke nesreče. - Ujma, 4, 1990, str. 3. Čs Padavine v Halozah v juniju, juliju in a vgustu 1989. - Ujma, 4, str. 20-21. Čs Podor v Trenti. - Ujma, 4, str, 38. Čs Škoda, ki jo je povzročilo neurje julija 1989. - Ujma, 4, 1990, str. 22-23. Čs Večje naravne in druge nesreče v letu 1989. - Ujma, 4, 1990, str. 209-212. Čs Predgovor. - Zbornik 15, zborovanja slovenskih geografov v Portorožu, 1990, str. 3. Čs Drago Perko Ogroženost Vzhodne Krške kotline zaradi naravnih nesreč. - Ujma, 4, 1990, str. 91—96. R Geoekologija Vzhodne Krike kotline. - Zbornik S. znanstvenega posvetovanja geomorfo logov Jugoslavije. Geomorfologi j a in geoekologija, 1990, str. 17-44. R Vloga reliefa za razlike v poselitvi. - Zbornik 5. znanstvenega posvetovanja geomorfologov Jugoslavije. Geo morfologija in geoekologija, 1990, str. 75-88. R Pokrajinski odnosi med reliefom in depopulacijo v Koprskem primorju. -Zbornik 15. zborovanja slovenskih geografov v Portorožu, 1990, str. 91-98. R Slovenske občine - gostota poselitve. - Geografski obzornik, 37, 1990, št. 2, str. 22 -25. Čs Slovenske občine - gibanje števila prebivalcev. - Geografski obzornik, 37, 1990, št. 3/4, str, 33-36. Čs Republiško srečanje mladih raziskovalcev 1990. - Geografski obzornik, 37, 1990, št. 3/4, ¿tr. 56-59, Čs Examples of the usefulness of Steve in cartography.— Steve user international (Kapelle) 1990, St. 2, str. 11-13. Čs O geografskem obzornika. - Geografski obzornik, 37, 1990, Št. 3/4, str. 3—4, P MIlan Šilrer Razvoj reliela na Slovenskem v luči klimatske geomoiiologije. — Zbornik 5. znanstvenega posvetovanja geomorfologov Jugoslavije, Geomorfologi j a in geoekologija, 1990, str. 45-54. R Terensko delo 1 in 111. 5. znanstveno posvetovanje geomorfologov Jugoslavije, Ki-ško, 18. -23. junija 1990. - Vodnik za terensko delo, 1990, str. 3-12; 24-26; 28-29; 44-48. Čs INŠTITUT ZA RAZISKOVANJE KRASA Alenka Borjančič Rekonstrukcija OF odborov in z njimi povezane dejavnosti od 1941 do 1943 leta na postojnsko - pivškem območju. - 1990, 43 str. + 5 slik. (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna.) E Franjo Drolc Raziskave Škocjanskih jam - obnova in preureditev poti. 1. faza: Globočak -Paradiž. (Končno poročilo). - 1990, 20 str. + II slik + 6 prilog, (Inštitut za raziskovanje krasa ZRČ SAZU, Postojna; avtorji Franjo Drole, Martin Knez, Janja Kogovšek, Andrej Kranje, Andrej Mihevc, Tadej Slabe, Nadja Zupan.) E Speleogeodetska izmera Planinske jame (do Razgledišča). - 1990, 4 str. + ! 1 priI. (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna,) E Rado Gospodaril Prispevek k vodnogospodarskim osnovam Pivke.- Acta carsologica, 18, 1989, str. 21-37. R U Series Da t ing Studies of Ursus Spelaeus Deposits in Križna jama, Slovenia. - Acta carsologica, 18, 1989, str. 39-51. (Avtorja De rek Ford, Rado Gospodarič.) R Peter Habič Kraška bifurkacija Pivke na jadransko črnomorskem razvodju. - Acta carsolo- gica, 18, 1989, str. 235-264. R Ca v c tourism and the karst park of Notranjska. - Cave Tourism. Proceedings of International Symposium at 170-anniversary of Postojnska jama (Yugoslavia), November 10-12, 1988, 1989, str. 74-77. Cs Glacionivalni kotiasti kras. - Čet vrt i skup geomorfologa Jugoslavije, Pirot 1989, (Beograd) 1990. str. 55-60. Cs Škocjanske jame speleological revue. — international Journal of Speleology (Trieste). 18 (1989) 1990, str, J-42. (Avtorji Peter Habit, Martin Knei, Janja Kogovšek, Andrej Kranjc, Andrej Mihevc, Tadej Slabe, Stanka Šebela, Nadja Zupan.) Cs TV Je examples of bifurcation of karst waters in Slovenia (poster). - Regional^ zaEion in hydrology, IAHS-AISH/Ed, M, A, Bcran, M. Brillv, A. Becker & O. Bonacci, Part 2, 1990, str, P-5-P-6, Poster Veliki Tm - kras v Krškem hribovju. Žužemberk - Suha Krajina. Geomorto-loškl pomen kremenovih peskov v Suhi krajini. - Geomorfologija in geoekologija, 5. z narisi veno posvetovanje geomorfologov Jugoslavije, Krško, 1990. Vodnik za terensko delo, 1990, str. 24, 30-37. Vodnik IVesrern Dinaric Karst, Notranjsko - Gorski Kot ar - Velebit, - Yugoslav-Italian Conference on Geoecology of Mountainous Karsl, 1990, str. 2-30, (Avtorji Peter Habič, Andrej Mihevc, Stanka Šebela, Nadja Zupan.) Vodnik Ognjen Bonacci: Karst Hydrologv with Special Reference to the Dinaric Karst Springer Series in Physical Environment, 2, Springer Verlag. Berlin [etc. ], 1987,184 str. - Gozdarski vestnik, 48, 1990, str. 2 79-280. O Avtocesta Kozina — Rupa. Gradivo za idejni projekt (študij ukrepov) . 1. fazno poročilo: Varovanje kraških voda oh AC Kozina - R upa. - 1990, 2 str. + 3 priloge. (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna.) E Kraški pojavi v trasi avtoceste. - 1990, str. 3-24 + 22 prilog. (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; avtorji Peter Habič, Martin Knez, Janja Kogovšek, Andrej Kranjc, Andrej Mihevc, Tadej Slabe, Stanka šebela, Nadja Zupan.) E Ogroženost krasa in podzemnih voda na območju vojaških poligonov v občini Postojna.- 1990, 3 str. + 3 pril. (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU Postojna; avtorja Peter Habič, Janja Kogovšek.) E Martin Knez Škocjanske jame speleological revue. - International Journal of Speleologv (Trieste), 18 (1989) 1990, str. 1-42. (Avtorji Peter Habič, Martin Knez, Janja Kogovšek, Andrej Kranjc, Andrej Mihevc, Tadej Slabe, Stanka Šebela, Nadja Zupan.) Cs Starorercjarne plasti v kamnolomu Laže. - Proteus, 53, 1990, št. 3, str. 90-93. Cp Kraški pojavi v trasi avtoceste. - 1990. str. 3-24 + 22 prilog, (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; avtorji Peter Habič, Martin Knez, Janja Kogovšek, Andrej Kranjc, Andrej Mihevc. Tadej Slabe, Stanka Šebela, Nadja Zupan.) E Raziskave Škocjanskih jam - obnova in preureditev poti. 1. faza: Globočak -Paradiž (Končno poročilo). - 1990. 20 str. + 11 slik + 6 prilog. (Inštitut za raziskovanje krasa ZRČ SAZU, Postojna; avtorji Franjo Drole, Martin Knez, Janja Kogovšek, Andrej Kranjc, Andrej Mihevc, Tadej Slabe, Nadja Zupan.) E Speleohidrološkc značilnosti območja mesta Sežane. - 1990, 16 str. + 1 karta 4- 8 prilog. (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; avtorji Martin Knez, Janja Kogovšek, Andrej Kranjc, Andrej Mihevc, Samo Morel,) E Strokovne osnove za pripravo predloga o zavarovanju površja nad Postojnsko jamo. - 1990, 30 str. + 16 prilog (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; avtorji Martin Knez. Janja Kogovšek, Andrej Kranj c.) E Janja Kogovšek Vpliv kislih padavin na procese v Postojnski jami. — Acta carsologica, 18, 1989, str- 221-232, (Avtorja Janja Kogovšek, Andrej Kranjc.) R A csapadek čs — bariang szivargo vizeinek Osszehasonlito elemzese. — K ar S t ¿s Bariang ( Budapest) 1988, str. 111-112, (Avtorja Janja Kogovšek, Andrej Kranjc,) Čs Comparison between the precipitations and the percolated water in Postojnska jama. - Cave Tourism. Proceedings of International Symposium at 170-anniversary of Postojnska jama (Yugoslavia) 1988, 1989, str, 98-102, {Avtorja Janja Kogovšek, Andrej Kranjc.) Čs History of natural science investigations in Postojnska jama. - Cave Tourism, Proceedings of International Symposium at 170-a tin ¡versa ry of Postojnska jama (Yugoslavia) 1988. 1989, str. 103-111. (Avtorja Andrej Kranjc. Janja Kogovšek.) Čs Škocjanske jame speleological revue. - International Journal of Speleology (Trieste) 18. (1989) 1990, str, ¡-42. (Avtorji Peter Habič, Martin Knez, ■T v ' ' 1 Kranjc, Andre Mihevc, Tadej Slabe, Stanka Kam t water pollution through vertical percolation in Slovene Dinaric karst. — Studia carsologica. Proceedings of the International Conference on Anthropogenic Impact and Environmental Changes in Karst (Brno) 2, 1990, str. 65—73. (Avtorja Andrej Kranjc, Janja Kogovšek.) Čs Kraški pojavi v trasi avtoceste. - 1990, str. 3-24 + 22 prilog, (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; avtorji Peter Habič, Martin Knez, Janja Kogovšek, Andrej Kranjc, Andrej Mihevc, Tadej Slabe, Stanka Sebcla, Nadja Zupan.) E Ogroženost krasa in podzemnih voda na območju vojaških poligonov v občini Postojna. — 1990, 3 str. + 3 priloge. (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; soavtor Peter Habič.) E Pregled kraške hidrografije na Kočevskem (povzetek). - 1990, 7 str. + p ril, — (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; avtorji Janja Kogovšek, Andrej Kranjc, Maja Kranjc.) E Raziskave Škocjanskih jam - obnova in preureditev poti. 1. faza: Ciobočak -Paradiž (Končno poročilo), - 1990, 20 str, + II si ik + 6 prilog. (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; avtorji Franjo Dr o le, Martin Knez, Janja Kogovšek, Andrej Kranjc, Andrej Mihevc, Tadej Slabe, Nadja Zupan.) E Speleohidrološkc značilnosti območja mesta Sežane. — 1990, 16 str. + 1 karta + 8 prilog. (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; avtorji Martin Knez, Janja Kogovšek, Andrej Kranjc, Andrej Mihevc, Samo Morel.) E S/Tokovne osnove za pripravo predloga o zavarovanju površju nad Postojnsko jamo. - 1990, 30 str. + 16 prilog. (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; avtorji Martin Knez, Janja Kogovšek, Andrej Kranjc.) E Temeljno raziskovanje krasa v občini Postojna. - 1990, str, 1-30 + 7 slik + 1 priloga. (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; avtorji Janja Kogovšek, Andrej Mihevc, Stanka Šebcla. Nadja Zupan.) E Andrej Kranje Dolenjski kraški svet,- Novo mesto, Dolenjska založba. 1990, str. 240 str. K s Cave Tourism. Proceedings of International Symposium at !70-anniversar\' of Postojnska jama (Yugoslavia), November 10-12 1988. - Postojna, 1989, 204 str. (Urednik.) Ks-u O krasu izven Kranjske v Valvasoijevem delu Slava Vojvodine Kranjske. - Acta carsologica, 18. 1989. str. 105-112- R Vpliv kislih padavin na procese v Postojnski jami. — Acta carsologica, 18, 1989, str. 221-232. (Avtorja Janja Kogovšck, Andrej Kranjc i R A csapadčk ¿3 - bar lan g szivargo vizeinek Osszehasonlito elemzese, - Karst es Bari an g (Budapest) 1988, str, 111-112. (Avtorja Janja Kogovšek, Andrej Kranje ) Čs Comparison between Ihe precipitations and the percolated water in Postojnska jama. - Cave Tourism. Proceedings of International Symposium at 170-anniversary of Postojnska jama (Yugoslavia) 1988, 1989, sir. 98-102. (Avtorja Janja Kogovšek, Andrej Kranje.) Čs History of natural science investigations in Postojnska jama. — Cave Tourism. Proceedings of International Symposium at 170-anniversary of Postojnska jama (Yugoslavia) 1988, 1989, str. 103—11 1. (Avtorja Andrej Kranje, Janja Kogovšek.) Čs Prispevek Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU k poznavanju kraške hidrologije (Ob 40-letnici) . - Naš krš (Sarajevo) 15, 1989, str. 105-109. (Avtorja Andrej Kranje, Maja Kranje.) Čs A historical review of applied science at the Institute of Karst Research, Yugoslavia. - 3rd Mul t ¡disciplinary Conference on Sinkholes, Engineering and Environmental Impacts of Sinkoles and Karst (Rotterdam) 1989, str. 257-259. Čs Hnb Loški potok. - Enciklopedija Slovenije, 4, 1990. Cs Škocjanske jame speleological revue. - International Journal of Speleology (Trieste) 18, (1989) 1990, str. i-42. (Avtorji Peler Habič, Martin Knez. Janja Kogovšek, Andrej Kranje, Andrej Mihevc, Tadej Slabe, Stanka Šebela, Nadja Zupan.) Cs Društvo Anthmn (1889). kot se kaže po svojih pravilih. - Naše jame, 32, 1990, str, 110-112. Čs Duro Basler (1917-1990). - Naše jame, 32, 1990, str. 121. ČS Karst water pollution through vertical percolation in Slovene Dinaric karst. — Studia carsologica. Proceedings of the International Conference on Anthropogenic Impact and Environmental Changes in Karst( Bmo) 2, 1990, str. 65-73. (Avtorja Andrej Kranje, Janja Kogovšek.) Čs Jamski turizem na Krasu — med najstarejšimi turističnimi panogami. -Zbornik 15, zborovanja slovenskih geografov v Portorožu, 1990, str. 237-240. Čs Gre za obstoj naroda. - Idrijski razgledi, 34, 1990, št. 1/2, str. 131-132. O Bulletin Bibliographique — Speleologies I Abstracts. — Naše jame, 32, 1990, str- 526-127 O Chris Howes. To Photograph Darkness - The History of Underground $nd Flash Photography. - Naše jame, 32, 1990, str. 127-129. O Kraški pojavi v trasi avtoceste. — 1990, str, 3—24 + 22 prilog. (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; avtorji Peter Habič, Martin Knez, Janja Kogovšek, Andrej Kranje, Andrej Mihevc. Tadej Slabe, Stanka Se bela, Nadja Zupan,) E Požiral nos t vrtač v trasi avtoceste Kozina-Rupa. Dodatek, - 1990, 6 str. + 5 prilog. (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna.) E Pregled kraške hidrografije na Kočevskem (povzetek), - 1990, 7 str. + pri L (Inštitut za raziskovanj t krasa ZRC SAZU. Postojna: avtorji Janja Kogovšek. Andrej Kranjc, Maja Kranjc.) E RazisAave Škocjanskih jam obnova in preureditev put i- i. faza'- Globučak -Paradiž (Končno poročilo), !990. 20 str. + 11 siik +■ 6 prilog. (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna: avtorji Franjo Drole, Martin Knezr Janja Kogovšek, Andrej Kranjer Andrej Mihevc, Tadej Slabe, Nadja Zupan.) E Spcleohideološke značilnosti območja mesta Sežane — 1990, 16 str. + I karta + 8 prilog. (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; avtorji Martin Knez, Janja Kogovšek, Andrej Kranjc, Andrej Mihevc, Samo Morel.) E SinoArovjie Osnove za pripravo predloga o zavarovanju površja nad Postojnsko jamo. — 1990, 30 str, + ¡6 prilog. (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; avtorji Martin Knez, Janja Kogovšek, Andrej Kranjc.) E Maja Kranjc Bibliografija - prof. dr. Rado Gospodarič (1933-1988). - Acta carsologiea, 18, 1989, str. 13-20. B Yougoslavie. - Bulletin Bibliographique Spéléologique. Speleological Abstracts (Munchenbuchsee) 27, 1989, str. 102-106. B Prispevek inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU k poznavanju kraške hidrologije (Ob 40-letnici). - Naš kri (Sarajevo) 15, 1989, str, 105-109. (Avtorja Andrej Kranjc, Maja Kranjc.) Čs Pregled kraške hidrografije na Kočevskem (povzetek). — 1990 7 str. + prti. [manjkaj. (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; avtorji Janja Kogovšek, Andrej Kranjc, Maja Kranjc.) E Andrej Mihevc Kontaktni kras pri Kačičah in ponor Meja me. — Acta carsologica, 18, 1989, str. 173-195. R Traditional descent for public into Gradišnica and Logaška jama near Logatec. — Cave Tourism. Proceedings of International Symposium at 170-anniversarv of Postojnska jama (Yugoslavia) 1988, 1989, sir. 132-136. Cs Structural elements in Morphology of Great Ice Cave in Paradana. — Problems of Karst of Mountainous Countries. Proceedings of the International Symposium of Speleology 1987, (Tbilisi) 1989, sir. 212-213. Cs Morfologija brezen v odv/snosfj od strukture na primeru Velike Ledenice v Paradani, — Četvrti skup geomortologa Jugoslavije. Pirot 1989, (Beograd) 1990, str- 71-76. Čs Škocjanske jame speleological revue, - International Journal of Speleology (Trieste) 18, (1989) 1990, str. 1-42, (Avtorji Peter Habič, Martin Knez, " 1 * Kranjc, Andrej Mihevc, Tadej Slabe, Stanka Speleološke značilnosti Koprskega pri morja, - Zbornik 15, zborovanja slovenskih geogralov v Portorožu, 1990, str 67—72. Čs VVestem Dinaric Karst, Notranjsko — Gorski Kot ar — Ve le bi t. — Yugoslav-Italian Conlerence on Geoecology of Mountainous Karst, 1990, str. 2—30, (Avtorji Peter Habič, Andrej Mihevc, Stanka Sebela, Nadja Zupan.) Vodnik Kraški pojavi v trasi avtoceste. — 1990, str. 3—24 + 22 prilog. (Inštitut za raziskovanje Krasa ZRC SAZU, Postojna; avtorji Peter Habič, Martin Knez, Janja Kogovšek, Andrej Kranjc, Andrej Mihevc, Tadej Slabe, Stanka Sebela, Nadja Zupan.) E Pojavi burje in ocena izpostavljenosti na trasi AC Kozina—Rupa. • 1990, str. 3—12, + 4 priloge. (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna.) E Raziskave Škocjanskih jam - obnova in preureditev poti, 1. faza: Globočak - Paradiž (Končno poročilo). - 1990, 20 str. + 11 slik + 6 prilog. (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; avtorji Franjo Dr tile, Martin Knez, Janja Kogovšek, Andrej Kranjc, Andrej Mi he vc, Tadej Slabe, Nadja Zupan.) E Speleohidroioške značilnosti območja mesta Sežane, — 1990, 16 str. + 1 karta 4- 8 prilog, (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; avtorji Martin Knez, Janja Kogovšek, Andrej Kranjc, Andrej Mihevc, Samo Morel.) E Temeljno raziskovanje krasa v občini Postojna - 1990, str. 1-30 + 7 slik + 1 priloga, (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; avtorji Janja Kogovšek, Andrej Mihevc, Stanka Sebcla, Nadja Zupan.) E Samo iMoret Speleohidroioške značilnosti območja mesta Sežane. - 1990, 16 str. + 1 karta + 8 prilog, (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; avtorji Martin Knez, Janja Kogovšek, Andrej Kranjc, Andrej Mihevc, Samo Morel.) E Tadej Slabe Skalne oblike v Križni jami in njihov speleogenetski pomen. - Acta carsologi- ca, 18, 1989, str. 199-220. R Škocjanske jame speleological revue. — International Journal of Speleology (Trieste) 18, (1989) 1990, str, 1^2. (Avtorji Peter Ha bič, Martin Knez, Janja Kogovšek, Andrej Kranjc, Andrej Mihevc, Tadej Slabe, Stanka Sebela, Nadja Zupan.) Cs Kraški pojavi v trasi avtoceste. - 1990, str. 3-24 + 22 prilog. (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; avtorji Peter Habič, Martin Knez. Janja Kogovšek, Andrej Kranjc. Andrej Mihevc, Tadej Slabe, Stanka Šebela, Nadja Zupan.) E Raziskave Škocjanskih jam - obnova in preureditev poti. 1. faza: Gfobočak -Paradiž (Končno poročilo). - 1990, 20 str, + 11 slik + 6 prilog. (Inštitut za raziskovanje krasa ZRČ SAZU. Postojna: avtorji Franjo Drole, Martin Knez. Janja Kogovšek, Andrej Kranjc. Andrej Mihevc, Tadej Slabe. Nadja Zupan,) E Stanka Šebela Apnenec z roženci in njihov vpliv na velikost rovov v Postojnski jami. - Acta carsologica, 18, 1989, str. 157-170. R Škocjanske jame speleological revue. — International Journal of Speleology (Trieste) 18, (1989) 1990, str. 1^12. (Avtorji Peter Habič, Martin Knez, Janja Kogovšek, Andrej Kranjc, Andrej Mihevc, Tadej Slabe, Stanka Šebela, Nadja Zupan.) Cs Roženci na Dolenjskem. - Gcomorfologija in geoekologija. 5. znanstveno posvetovanje geomoriologov Jugoslavije, Krško, 1990. Vodnik za terensko delo, 1990, str. 44. Vodnik Western Dinaric Karst, Notranjsko - Gorski Kotar - Velebit. - Yugoslav-Italian Conference on Geoecology of Mountainous Karst. 1990, str. 2-30-(Avtorji: Peter Habič, Andrej Mihevc, Stanka Sebela, Nadja Zupan,) Vodnik Kiaški pojavi v trasi avtoceste. - 1990, str. 3-24 + 22 prilog, (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; avtorji Peter Habič, Martin Knez, Janja Kogovšek, Andrej Kranjc, Andrej Mihevc, Tadej Slabe, Stanka Šebela, Nadja Zupan.) E Temeljno raziskovanje krasa v občini Postojna. - 1990, str. 1-30 + 7 slik + 1 priloga. (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; avtorji Janja Kogovšek, Andrej Mihcvc, Stanka Sebela, Nadja Zupan.) E tvo Stnicl Vloga kraških procesov pri nastanku severno karavanških Pb-Zn rudišč. - Acta carsologica, 18, 1989, str. 1 13-128. R Z ladjo Sonne po Tihem oceanu. Utrinki z znanstvenoraziskovalne odprave. - Koroški fužinar, 2, 1990, str. 32-33. Cp Zan/m j vosi j z znanstveno raziskovalne odprave na Tihem oceanu. — Proteus, 53, Î990, str. 27-29. Cp Hidrogeološko poročilo za ureditev oskrbe vode na odlagališču inertnih odpadkov v grapi pod Meležnikom. — 1990, 2 str, +■ 3 pril. (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna.) E O metalogenetski problematiki železovih nahajališč v staropaleozojskih kameninah ordovicijsko silurijskc starosti. — 1990, 31 str. (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna.) E Poročilo o hidrogeoloških raziskavah v zgornjem delu porečja Meže (Problem oskrbe Čine na Koroškem), — 1990, 16 str. + 7 prilog. (Inštitut za razskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna & RAZOR, Koroška razvojna organizacija. Ravne na Koroškem.) E Poročilo o raziskovanju recen tnih sulfid ni h nahajališč na območju Vzhodnega tihooceanskega grebena NW od Velikonočnega otoka. — 1990, 9 str. (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna.) E France SuAteršlč Prospecting in Alpine karst. - Problems of Karst of Mountainous Countries. Proceedings of the International Symposium of Speleology 1987, (Tbilisi) 1989, str. 127—128. (Avtorja Franc Maiečkar, France Šušteršič.) Cs Računalniški program za določanje listov TK 25 iz pravokotnih koordinat. — Naše jame, 32, 1990, str. 70-^7. Čs Računalniški program za izračunavanje plastnic lezike pri poznanem vpadu. - Rudarsko-metalurški zbornik, 37, 1990, str. 194-197. Čs Milena Z1 okolica La spéléologie en Yougoslavie,— Spelunca( Paris ) 39, 1990, str. 37—40. (Avtorja Milena Z loko lica, Neven K reši č.) Čs Hidiogeološke značilnosti zaledja izvira Dobličice. — Ljubljana, FN T, VTOZD Montanistika, Odsek za geologijo. 1990, 57 Str. + 22 foto + 16 tabel + 22 slik. Magistrska naloga. Nadja Zupan Mineralogija tektonske gline v Pivki jami. - Acta carsologica, 18, 1989, str. 139-156.R Geomorfološke značilnosti Jelovice. - Čet vrt i skup geomorfologa Jugoslavije, Pirot 1989, (Beograd) 1990, str. 87-93. Čs Škocjanske jame speleological revue. - International Journal of Speleologv (Trieste) 18.(1989) 1990. str. 1-42. (Avtorji Peter Habič, Marin Knez. Janja Kogovšek. Andrej Kranjc, Andrej Mihcvc, Tadej Slabe, Stanka Šebela, Nadja Zupan.) Čs Minera /rta sestava nekaterih sedi men tov na dolenjskem Ara su. Mineralna sestava peskov v Suhi krajini — Geomorfologija in geoekologija, 5. znanstveno posvetovanje geomorfologov Jugoslavije, Krško, 1990. Vodnik za terensko delo, 1990, str. 37-44. Vodnik Wesíern Dinaric Karst, Notranjsko - Gorski Kot ur - Velebit. - Yugos la v-lta-lian Conference on Geoecology of Mountainous Karst, 1990, Str, 2-30. Ï0 Lclíipis 305 (Avtorji Peter H a bič, Andrej Mihevc, Stanka Sebela, Nad j a Zupan.) Vodnik Izvor in mineralna sestava jamskih peskov in ilovic. - Ljubljana, FN T, VTOZD Montanistika, Odsek za geologijo. 1990, 102 str. + 53 prilog. Magistrska naloga. Kraški pojavi v trasi avtoceste. - 1990, str. 3-24 + 22 prilog. (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; avtorji Peter H a bič, Martin Knez, lanja Kogovšek, Andrej Kranj c, Andrej Mihe ve, Tadej Slabe, Stanka Šebela, Nadja Zupan,) E Raziskave Škocjanskih jam - obnova in preureditev poti. ¡.faza: Globočak Paradiž (Končno poročilo). - 1990, 20 str. + 11 slik + 6 prilog. (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna: avtorji Franjo Dnole, Martin Knez, Janja Kogovšek, Andrej Kranjc, Andrej Mihevc, Tadej Slabe, Nadja Zupan.) E Temeljno raziskovanje krasa v občini Postojna. - 1990, str. 1-30 + 7 slik + l priloga. (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; avtorji lanja Kogovšek, Andrej Mihec, Stanka Sebe! a, Nadja Zupan.) E PALEONTOLOŠK1 INŠTITUT IVANA RAKOVCA Katica Drobne ■Shallow water foraminiferal association of the K/T boundary, Yugoslav part of the Adriatic Carbonate Platform. - Fourth International Symposium on Benthic Foraminifera (Sendai) 1990, Abstracts, str. 43^14. (Avtorji Katica Drobne, Bojan Ogorelec, M. Trutin.) Čs Lower Paleogene stages in the Dinarids. Yugoslavia. — Internat. Subeommission on Paleogene Stratigraphy (Tubingen) 1990. (Avtorja Katica Drobne, Raj ko Pav lovec.) Čs Shallow water fades on the western and southern part of the Pannonian Basin during Early Paleogene. - International Symposium "Geodynamic Evolution of the Pannonian Basin" (Beograd) 1990, Abstracts, sir. 5. (Avtorji Katica Drobne, Raj ko Pavlovee, L. Babič, I. Gušič, L. Sikič, L.). Cs Ostanki eocenskih kamnin na slovenjebistriškcm prostoru. - Zbornik občine Slovenska Bistrica, 2,1990, str. 440-448. (A v toija Raj ko Pavlovee, Katica Drobne, Franc Drobne.) Čs Špela Gorica n Middle Triassic radiolarians from Slovenia (Yugoslavia). — Geologija, 31/32, 1988/89, str. 133-197, PL 1-12. (Avtorja Spela Goričan, S. Buser.) R Miruna Čanovič i Ruža Kemenci: Mezozoik poti/ne Panonskog basena u Vojvodini: stratigrafija i facije, magmatizam, paleogeografija. — Geologija, 31/32, 1990, str. 617-618. 0 Radiolarijske analize p Jas ti z nahajališč Vagan, Mileševka in Zlatar. - 1990 (Zavod za geološka i straži vanja, Beograd.) E Dragica Tumšek Diversification of corals and coral reef associations in Mesozoic Palaeogeo-graphic units of northwestern Yugoslavia. - Memoir of Australasian Palaeontologists (Brisbane) 8, 1989, str. 283-289. R Extinction patterns and biugeography of Scleractinian corals across the Cretaceous/Tertiary boundary. - Memoir of Australasian Palaeontologists (Brisbane) 8, 1989, str. 335-370. (Avtorja B. Rosen, Dragica Tumšek.) R Heterastridium conglobatum Reuss, 1865 (Phidrozoj) v norijskem apnencu Kamniških Alp. - Geologija, 31/32, 1990, str. 199-207, Tab. 1-2. (Avtorji A. Jamnik, Anton Ramovš, Dragica Tumšek.) Čz BIOLOŠKI INŠTITUT JOVANA HADŽIJA Marko Acectto Flor is lične novosti iz gozdov slovenske Čičarije in Vremščice. — Biološki vestnik, 38, 1990. št. 2. str. 1-14. Cz Floristične zanimivosti iz subpanonskega sveta v Sloveniji. — Biološki vestnik, 38, 1990, St. 3, str. 65-74. Cz Jože Bole Mehkužci (Mollusca) — Inventarizacija in topografija favne na območju kraškega roba in Velikega Badnja,- 1990, 10 str, (Biološki inštitut Jo va na Hadžija ZRC SAZU, Ljubljana; avtorja Jože Bole, Rajko Slapnik,) E Jan Carnelutti Fieterocera, L BombyCes et Sphinges (Insecta, Lepidoptera). — Fauna Dlurmi-tora. Posebna izdan ja CANU (Titograd) 1990, Odj. prir. nauka 14, Fauna Durmitora, št. 3, Str. 99-157. (Soavtorji Konstantin Vasič, Dragič Tomič, Momčilo Zete vi č, Radovan Kranjčev.) R Fieterocera, II. Geometridae (Insecta, Lepidoptera), — Fauna Durmi tora. Posebna izdanja CANU (Titograd) 1990, Odj, prir. nauka 14, Fauna Durmi tora, št, 3, str, 159—202. (Soavtorji Konstantin Vasič, Dragic Tomič, Momčilo Zečevič, Radovan Kranjčev.) R AleiuJji (Lepidoptera) — Inventarizacija in topografija favne na območju krškega roba in Velikega Badnja, - 1990, 35 str, (Biološki inštitut Jovana Hadi.ija ZRC SAZU, Ljubljana; avtorja Jan Camelutti. Peter Tonkli.) E Igor Dakskobler Omythogalo pyrenaici—Fagetum ass, nova, nova združba bukovih gozdov v Sloveniji. — Scopolia, 1990, št. 22, str. 1-22. (Soavtorji Lojze Marinček, Jože Papež, Mitja Zupančič.) R Fitocenološka in floristična podoba območja Jelenka nad Anhovim. — 1990, 12 str, (Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, Ljubljana; avtorja Igor Dakskobler, Lojze Marinček.) E Božidar Drovenik Neke specifične vrste karabida (Carabidac) Bosne i Hercegovine (Coleoptera, Insecta). - Zbornik referata naučnog skupa "Minerali, stijene i živi s vije t BiH, 1988, str. 513-524, (Soavtorica Mara Tabakovič-Tošič.) R Hrošči (Coleoptera)- Invcntarizacija in topografija favne na območju kraškega roba in Velikega Badnja. - 1990, Î7 str. (Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, Ljubljana.) E Lojze Marinček Omythogalo pyrenaici-Fagetum ass. nova, nova združba bukovih gozdov v Sloveniji, - Scopolia, 1990, št, 22, str, 1-22. (Soavtorji Jože Papež. Igor Dakskobler, Milja Zupančič.) R Fitocenološka in floristična podoba območja Jelenka nad Anhovim. - 1990, 12 str. (Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, Ljubljana; avtorja Lojze Marinček. Igor Dakskobier.) E Narcis Mršlč Research of the fauna and assocations of earthworms (Lumbricidae) in Durmi tor, Montenegro. II. - Posebna izdanja CANU (Titograd) 23, 1990. Odj. prir. nauka 14, Fauna Durmitora, št. 3, str. 71-90. R Research of the fauna of Diplopoda (Myriapoda) in Durmi tor, Montenegro. -Posebna izdanja CANU (Titograd) 23, 1990, Odj. prir. nauka 14, Fauna Durmitora, št, 3, str, 91-98. R Description of the new subgenus, fAree new species and taxonomic problems of the genus Aliolobophora sensu Mršič and Šapkurev 1988 (Lumbricidae, Oligochaeta). - Biološki vestnik, 38, 1990, it. 1, str. 49-68. Cz Ivka Marija Munda .Resources and possibilities of exploitation of North Adriatic sea weeds. — Hydrobiologia {Den Haag) 204/205, 1990, str. 309-315. Čz Trace metals in Adriatic Seaweeds from the istrian Coast. - Rapport Commission Internationale Mer Mčditeranee (Monaco) 32,1990, št. 1 ,str. 4—5, Čz Ivo Plincer Vegeiaiionskarien von Jugoslawien. - Abstracts of papers and posters International association for vegetaton science (Varšava) 1990, str. 87-88. (Soavtor Milja Zupančič.) Čz Staša Rcmžgar M;di sesalci okolice Kočevja. - Biološki vestnik, 38, 1990, št. 2, str. 55-66. Čz Gojitev male uharice v ujetništvu. - Proteus, 52, 1990, št, 9/10 , str. 340-342. C p Andrej Scliškar Application of aerial photography as method for correlation of changes of boggy marshy and grassy vegetation caused by anthropogenic factors. -Abstract of papers and poslers. International association for vegetation science (Varšava) 1990, str, 71. Čz In ventarizacija in valorizacija flore in rastlinskih združb na območju reke Temenice. - 1990, 20 str. (Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, Ljubljana.) E Floristična in vegetacijska inventarizacija travišč Kočevskega Roga nad Črmošnjicami - območje nekdanje poselitve Hočevarjev v Beli krajini. — 1990,17 str. (Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAŽU, Ljubljana!) E Piimerjalna analiza vegetacije in flore Mariborskega otoka, dinamika in ekološka odvisnost. - 1990, 25 str. (Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, Ljubljana.) E Rajko Slapnik Variabilnost in medsebojna interakcija Zospeum alpcstre (Freyer 1855) in Z. isselianum Pollonera 1886 (Gastropoda, Ellobiidae) v jamah Kamniško-Savinjskih Alp. - Zagreb, Prirodoslovno-roatematički fakultet, 1990, 89 str. Magistersko delo Mehkužci (Mollusca) - Inventarizacija in topografija favne na območju kraškega roba in Velikega Badnja. - 1990, 10 str. Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, Ljubljana: avtorja Jože Bole, Rajko Slapnik.) E Alojzij Šercelj Utrinki iz gozdne zgodovine na Slovenjebistriškem. - Zbornik občine Slovenska Bistrica, 2, 1990, str. 449-457. Čs Peter TonkU Metulji (Lepidoptera) — In ven tarizacija in topografija favne na območju kraškega roba in Velikega Badnja. - 1990, 35 str, (Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, Ljubljana; avtorja Jan Camclutti, Peter Tonkli.) E Darinka Trpin Alyssum montanum-Complcx on soutb-Eastem Margin of Alps. - Razprave SAZU, IV. razred, 31, 1990, str. 375-390. R Milja Zupančič Smrekovi gozdovi Evrope in Balkanskega polotoka, III. - Biološki vestnik, 38, 1990, Št. 3, str. 5-22. R Omythogalo pyrcnaici-Fagetum a.ss, nova, nova združba bukovih gozdov v Sloveniji. - Scopolia, 1990, št. 22, str. 1-22. (Soavtorji Lojze Marinček, Jože Papež, Igor Dakskobler.) R Anali tiSki os vrt na smrčevc Sume Bosne. - Zbornik referata naučnog skupa Minerali, stijene, izumrli i živi svijet BiH. Zemaljski muzej BiH (Sarajevo) 1988, str. 411—418. Cz Vegetationskarten von Jugoslawien. - Abstracts of papers and posters. International association far vegetaton science (Varšava) 1990, str. 87-88. (Soavtor Ivo Puncer.) Čz 70 let akademika Erncsta Maverja. - Proicus, 53,1990, St, 4, str, 153-154.Cs Akademik Einest Maver, človek, znanstvenik, pedagog. - Razprave SAZU, IV. razred, 31, I990~str. 5-9, Cs AVDIOVIZUAI.NI LABORATORIJ Naško Križnar OHO, ki osvobaja. - Glas 23. II. Î990. (Snovanja.) Čp Visual Documentation and Commentary. — CVA Review (Montréal), spring 1990, str. 56-58. P Videografija: Delo inštitutov ZRC SAZU (Odlomki iz videoteke A V L). — Proizvodnja: AVL ZRC, Realizacija: Naško Križnar. VHS, 14 min. Hrastov list. — Proizvodnja: Pokrajinski muzej Koper. Realizacija: Naško Križnar, Iztok Gcister, Sašo Kuharič, 3/4 PAL, 36 min. Prv/ pomladni dan v zgornji Trenti. (Trentarski obrazi 2,) - Proizvodnja: Triglavski narodni park. Realizacija: Naško Križnar, 3/4 PAL, 10 min, Pusto vanje v Rakitovcu. — Proizvodnja AVL ZRC Realizacija: Naško Križnar, Sašo Kuharič- 3/4 PAL, 28 min.' Rozalija Ofič, razgovor Z ljudsko pevko. — Proizvodnja: AVL ZRC. Realizacija: Naško Križnar, 3/4 PAL, 52 min. Terensko delo v jami na Krimu, - Proizvodnja: AVL ZRC, Realizacija: Naško Križnar, Peter Tonkli, 3/4 PAL, 4 min. Tragi na Pcrunoviot kult vo Makedonija,- Proizvodnja; AVL ZRC. Realizacija: Naško Križ.nar, Nikos Causidis, Andrej Plcterski, Sašo Kuharič. 3/4 PAL, 23 min, 5. Posvetovanje geomorfologov v Krškem. - Proizvodnja: AVL ZRC. Realizacija: Naško Križnar, Sašo Kuharič. VHS, 43 min, Bibliografijo uredila Vida Stanovnik ANNUAL REPORT OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS* RESEARCH CENTRE. 1990 Summary GENERAL Financial support of the Centre has not followed the rise in prices and expenses. Therefore field work, research requiring travel expenses, participation in and organisation of scientific meetings etc, were drastically reduced. The staff of ihe Centre has been slightly reduced, too. On the other hand, equipment funds from the previous year allowed further purchases of computers which provide better conditions for routine work, exchange of information, and improvement of DTP activities. Safety repairs on the old SASA buildings which have been seriously endange red by earthquake and fire, proceeded more slowly than expected; nevertheless, four units of the Centre (Administration, The Institute of Archaeology, one department of The Institute of Slovene Ethnology and one department of The Institute of Slovene Literature and Literary Sciences) moved into their new rooms. The Centre's Council reappointed Mr. Marko Zvanut as vice—director of the Centre, and appointed Mr. Julijan Strajnar Head of the Institute of Slovene Ethnology. Three members of the institutes obtained Ph. D, degrees, six members obtained M. A. or M. Sc. degrees. THE FRAN RAMOVS INSTITUTE OF SLOVENE Editorial work on Vol 5 of the Dictionary of Slovene Standard Literary Language is coming to an end; the larger part of the typescript was sent to printing-office; 483 pages were set for printing. Excerption from current literature continued on a smaller scale, and the card—index of synonyms was being supplemented. The first part of Slovene Orthography - Rules was published. Work on Vols 3 and 4 of the Etymological Dictionary of ihe Slovene Language (P-2; indices and supplements) continued. Preparation and editing of material for The Dictionary of Slovene Protestant Writers (16^ century} was continued. For the Dictionary of the Old Prekmurje Literary Language a plan for the preparation of a trial copy was made on the basis of observations made during the public debate. Morphology was defined for the grammatical description of the language. Work on the Slovene Linguistic .4f/as (S. L. A.), General Slavic Linguistic Atlas (0. L. A.), European Linguistic At/as (A. L, E.) and The Dictionary of the Kostc! Dialect continued in accordance with the previously established programme, and with international research projects for the 0-L. A. and A. L. E. The work of the Terminological Department and its committees comprised the preparation and editing of terminology From the legal, technical, natural scientific, medical, veterinary, library science and artistic fields. The Meteorological Terminological Dictionary was published, THE INSTITUTE OF ARCHAEOLOGY Systematic excavations at the paleolithic cave-site of Divje babe continued. In Lower Carniola trial excavations were performed at five fortified prehistoric settlements. Arheološki vesrnifc No. 41 (volume of essays dedicated to J. Saiel) has been published, as well as a monograph about Roman Nauportus. The members of the Institute published 24 treatises and articles, THE MILKO KOS INSTITUTE OF HISTORY Tri est Maritime Traffic 1759/1760 was published as the 12 th volume of Sources for the History of Slovenes. The nest, Urbars for Bela krajina and Žumberak is in pi in t, the Correspondence ofDr, Henrik Turna is in the phase of computer input. THE FRANCE STELE INSTITUTE OF ART HISTORY The Institute continued its research programme: - Architecture of late baroque period, architecture of the I91h and Lhe beginning of the 20,h centuries with an emphasis on the baroque architecture in Salzburg (Austria); organisation of the big Plečnik exhibition (Czech-Slovene cooperation). - Baroque sculpture in the northern part of Slovenia (Kranjska) including regional sculpture workshops, concerning chronological as well as stylistic definitions, - The problems of mediaeval and renaissance art in Slovenia, which resulted in some new statements (Hrastovlje, Kostanjevica, Sveta Gora pri Gorici, Lutheran Cellar in Sevnica). - Collection and commentary on the sources for Slovene art history. Critical treatise and commentary on Scarlichi s visitations 1631-1632 issued as a publication in the collection Acta Ecclesiastica Sloveniae. - Collection of documentary material for Slovene art history, bibliographies, special indexes. Dr. Damjan PrelovSek lectured for half a year at the University of Salzburg (Austria) as visiting professor. Dr. Emilijan Cevc co-organized and took part in the symposium 500 Years of Frescoes in Hrastovlje. THE INSTITUTE OF MUSICOLOGY Within the framework of the research programme, the following results were achieved in 1990: - basic researches into the Kranj Antiphoner were terminated, enabling a more detailed study of this extensive 1491 codex; - a modern edition of Jacobus Gallus' monumental Opus m us ¿cum collection of motets was completed; - transcription of Jurij Prenner's motets entered i is final phase; work began on transcribing J, Gallus' Sclectiores quaedam m issue and Gabriel Plavec's Flosculus vernal is collections; - some recently rediscovered pieces bv Jakob Zupan and Matej Babnik were transcribed, on the latter, new biographicai data were tound in Hungarian sources; - psalm settings by Janez Krstnik Dolar and Franc Pol h ni 's songs were analysed; - a catalogue of the older music archives of Maribor Cathedral was prepared; - preparatory work was undertaken for the international conference "Gallus and the European Musical Renaissance", to be held in October 1991. THE INSTITUTE OF SLOVENE LITERATURE AND LITERARY SCIENCES Four papers on the themes of the "Moderna" period of Slovene literature (1895-191S) and of Slovene narrative prose of the period 1918—1930 were published. Collection of materials and editorial work on the correspondence of S, Zois (1747-1819) and on Briiinski spomeniki (Slovene texts from the Freising codex, 10th century) continued, Three volumes of the Literary Lexicon (Nr. 33: The Essay by Denis Ponii, Nr. 34: Literary Typology by Janko Kas, Nr. 35: Geistesgeschichte and Literary Scholarship by Tomo Virk} were published. A volume on The Tale {Povest, by Mi ran Hladnik) was delivered to the printer. Vol. 15, the last of the present edition of the Slovene Biographical Lexicon was delivered to the printer. Introductory Work has begun for a new edition ol the Slovene Biographical Lexicon. THE INSTITUTE OF SLOVENE ETHNOLOGY Fundamental research into Slovene ethnographic traditions: folk architecture in different regions of Slovenia; customs of life and the annual cycle; social culture in Istria; verbal folk art; folk songs, folk music and folk dances Preparation of collections of tales, songs and dances; ethnological data of Slovene Styria before 1848, Preparation of monographs on rural architecture in the Julian Alps, of customs of the I71h and 18th centuries, of the traditional wedding, of the image of folk culture in Slovene folk tales, of the relations beLween folk and modem Slovene poetry. A collection of Slovene soldier folk songs is ready for printing and a volume of folk prose in the domestic environment was published. THE INSTITUTE FOR SLOVENE EMIGRATION RESEARCH The following research projects of the institute continued regularly: the last period of Louis Adamic's literary endavours; Slovene secular literature in Argentina; the way of life of Slovenes in Australia; the connections between the old country and Slovene emigrants, and the organisations established to support them; the history of emigration from central Slovenia; the life of Slovene immigrants in France and Belgium; and ways of immigrants' resocialisation in the Western Europe. The members of the Ins tutu te edited an international scientific periodical Dve Domovini/Two Homelands 1, which deals with Slovene emigration problems, and the first double number of the Insticute s Bilten (Bulletin), which is meant to inform promptly and regularly on Slovene emigration research projects and achievements, hi addition, they published 10 treatises and 37 minor contributions and gave 17 lectures or contributions at scientific meetings. PHILOSOPHICAL INSTITUTE The mail! research topics Were: the history uf social theory in Slovenia; contemporary political philosophy; Kant's practical philosophy; the grounding of basic principles in the philosophy of law; the constitution of socialist ideology; the constitution of science; the difference between modemity/moder-nism and post modernity /post modern i s m in contemporary philosophy. THE ANTON MELIK INSTITUTE OF GEOGRAPHY Within The Geographical Monograph of Slovenia four articles were written for the volume under the title The General Geographical Monograph As regards the preparation for the regional-geographical volume, The Savinja and the Sofia Regions and South-east Slovenia, research into six mesoregions continued. Investigation of mountain farms in Slovenia focused on the northern and south-eastern areas of Pohorje and on the central part of the Slovene Dinaric area, where 740 farms were studied. In the framework of natural disasters the main work was directed towards the incipient examination of the consequences of the catastrophic inundations which occured at the beginning of November and affected a large part of Slovenia. The greatest damage was done to the river basins of Savinja, Kamniška Bistrica, and Mislinja, to the Lower Zasavje area, and to the Škofja Loka—Cerkno mountains. — The results of research into inundations were included in the theme, The Geography of the Flood Areas in Slovenia, which had mainly already been completed. At the end of the 1990 melting period the regular annual observations and measuring ol the Triglav and Skuta glaciers were carried out. The author s original of the Geomorph«logical Map of Slovenia on the scale of 1:100 000, Sheet Celje, was completed, In the same area investigation and analysis of relief continued. Volume 29 of Geogra/škl zbornik (Acta Geographies), with three treatises, was issued. Volume 30 is in print. THE INSTITUTE FOR KARST RESEARCH Spelcogcological investigations included the study of hydrochemistry, hydro-geology, lithology, tectonics, sedimentology, mineralogy, and the speleology of karst terrains in Slovenia, as well as the study of some well defined processes or parameters. Geographical investigations included the study of karst geomorphology, hydrography and speleomorphology, according to the possibilities. From the regional point of view special attention was paid to the Dolenjsko region of Slovenia, to Karst, and to the surroundings of Postojna, two big cave systems, Postojnska jama and škocjanske jame, included. The cave register, the map collection, and the library were supplemented. The staff of the Karst Museum worked on documentation, and the Biospeleo-logical Station of Postojnska jama carried out restoration. The Museum Collection seceded from the Institute and now forms the independent Regional Museum. At limes applied research work engaged ali the members of the Institute, These studies were connected to problems of karst hydrology, recreational use of karst caves, constructions on karst and archaeological control. The Institute organized one professional meeting, its members participated in !6 professional meetings, and published 48 bibliographical units, including one monograph. THE IVAN RAKOVEC PALEONTOLOGI C AL INSTITUTE We continued the investigation of Cretaceous and Paleogene Larger Foramini-fera, Recent Small Foraminifera, Mesozoic Radialaria. Triassic and Cretaceous Cnidaria and began a study of Quaternary Mammalia. Over 150 fossil taxons were newly discovered and determined from several localities of Slovenia, Croatia, Herzegovina, Montenegro and Serbia, Their stratigraphical and paleogeographical importance as well as their manner of life and ecology were established. Eight articles (4 abroad) were published, one monograp was prepared for print, and S lectures were given at international symposiums and European Universities. We cooperated on two international projects, and at the same time with 8 geological institutions in Europe, THE JOVAN HADŽI INSTITUTE OF BIOLOGY The joint programme: floristic, vegetation and I'aunistic investigations deal with the basic and partly applied problems of these special research fields: polymorphism, chorology and endemism of vascular flora; vegetation and ecology of spruce, beech, white beech and moist forests, grasslands and margine vegetation; palaeovegetation based on palynological, anthracotomi-cal and carpological analyses; ecology of marine benthic algae; Taxonomy and zoogeography of Mollusca, Lumbricidae, Diplopoda, Tardigrada, Coleoptera, Lepidoptcra and Reptilia. The investigations are based on generally adopted standards or on some new, essentially modified methods. The research area covers Slovenia, central parts of the Balkan Peninsula and is also extended to some parts of the neighbouring countries. The results are an important contribution to knowledge of flora, vegetation and fauna in Slovenia, They elucidate problems in taxonomy, chorology, dynamics and ecology, and are comparable to the results of similar investigations abroad. The application of this knowledge is possible in forestry, nature conservation, the protection of the environment, landscape planning, and the pharmacy and food industries. THE INSTITUTE OF MEDICAL SCIENCES Protection against ionizing irradiation continued to be the main theoretical preoccupation of the Institute. A corresponding data base, containing several thousand items, has been computerized. Several expert statements on ionizing irradiation and some other problems have been prepared and delivered to the Parliament of the Republic of Slovenia and to the Faculty of Medicine, University of Ljubljana, The Institute organized a discussion on the problem of doctors' education for scientific research, with an introductory Ice lure of Prof, Dr. Vito Stare, Conclusions were elaborated by the Institute, proposed to S AS A s Section of Medical Sciences, and after its approval sent to the Faculty of Medicine as the Institute's and Section's official statement. The Head of the Institute, Dr. A. 0. Župančič, presided over the Council of the S AS A's Research Centre's Audiovisual Laboratory and promoted its activities. AUDIOVISUAL LABORATORY The Video Archive was supplemented by new units recorded for the collection of video documents, which now totals 239 units. Eight new video films were produced; one was made for the Regional museum of Koper on the occasion of the 500'h Anniversary of the famous medieval frescos in Hrastuvlje. A second video film was made for the Triglav National Park, and others for the informational and educational purposes of SASAs Research Centre's institutes. Mr. Kriinar published 2 articles, gave 1 lecture and took part in an International scientific meeting in Estonia. In addition he is a regular lecturer on the visual anthropology course at Ljubljana Faculty of Arts. VSEBINA SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI I. ORGANIZACIJA.................. . S Skupščina SAZU, častni član, redni člani, dopisni člani..........7 Organizacija SAZU in njene delovne skupnosti................9 Preglednica organizacije SAZU............................M H. ČLANI ...........................................13 Častni član..........................................15 Redni, dopisni in zunanji člani............................15 Razred za zgodovinske in družbene vede..................15 Razred za filološkc in literarne vede..........26 Razred za matematične, fizikalne in tehniške vede.....33 Razred za naravoslovne vede.............42 Razred za umetnosti................48 Razred za medicinske vede..............53 Bibliografija nekaterih članov SAZU za leto 199CI.......61 Umrli člani.....................89 Vasa Čubrilovič..................111 Otto Demus...................115 Vanda Kochansky-Devide..............119 Zdenko Kalin. ......... ........123 Gabrijel Stupiea.................129 fll. POROČILO O DELU SAZU V LETU 1990 ....................135 Poročila razredov......... ....... . 137 Razred za zgodovinske in družbene vede.........137 Razred za filološke in literarne vede ..........138 Razred za matematične, fizikalne in tehniške vede.....139 Razred za naravoslovne vede.............139 Razred za umetnosti................140 Razred za medicinske vede..............140 Akademija in njena delovna skupnost..........142 Splošno, enote, jubileji...............142 Nagrade, odlikovanja, priznanja, izvolitve, imenovanja . . . 143 Pomembnejši dogodki v zvezi z življenjem in delom SAZU . . 144 Tiskovne konference................S 52 Dogodki v zvezi s tujino...............J 52 Predavanja...................154 Svet akademij znanosti in umetnosti SFRJ........154 Izmenjava raziskovalcev v okviru Sveta akademij znanosti in umetnosti SFRJ.............156 Kabinet Josipa Vidmarja ..............159 Svet za proučevanje in varstvo okolja SAZU........159 Medakademijski odbor za travma t ologijo v izjemnih razmerah 160 Medakademijski odbor za sodelovanje pri projektih ESF o ncvladajočih etničnih skupinah v Evropi od 1850 do 1940 160 Medakademijski odbor za proučevanje narodnih manjšin in narodnosti . . , ,...............161 Medakademijski odbor za floro in (lavno Jugoslavije . 161 Medakademijski odbor za proučevanje zoonoz.......161 Medakademijski koordinacijski odbor za molekularne vede . . 162 Medakademijski odbor za koordinacijo znanstvenoraziskovalnega dela razredov in oddelkov za matematične, fizikalne, tehniške in naravoslovne vede , . 162 Oddelek za načrtovanje in usklajevanje raziskovalnega dela , . 162 Odbor za energetiko................163 Referat za tisk..................i63 Fo to laboratorij SAZU................163 Zaključni račun za leto 1990 .............164 Biblioteka........................165 IV. PUBLIKACIJE SAZU.................173 SUMMARV, ......................192 ZNANSTVENORAZISKOVALNI CENTER SAZU L ORGANIZACIJA ...................207 II , POROČILO 0 DELU V LETU 1990............. 215 Upravni in samoupravni organi.......................215 Zaključni račun za leto 1990................216 Tiskovna dejavnost in glavne objave del.....,.....216 Znanstvena posvetovanja in seminarji.................217 Uredniki znanstvene periodike, zbirk in temeljnih monografskih del ...... .............. 218 Sodelovanje z visokimi in višjimi šolami ,,,.......219 Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša..........220 Inštitut za arheologijo.................226 Zgodovinski inštitut Milka Kosa.............229 Umetnos t nozgodo vinski inštitut Franceta S te leta.......232 Muzikološki inštitut..................233 Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede...........235 Inštitut za slovensko narodopisje.............240 Inštitut za slovensko izseljenstvo.............245 Filozofski inštitut ...................249 Geografski inštitut Antona Melika.............253 Inštitut za raziskovanje krasa..............261 Paleontološki inštitut Ivana Rakove a.............266 Biološki inštitut Jovana Hadžija.............270 Inštitut za medicinske vede . . . ............277 Avdiovizualm laboratorij in fotolaboratorij.........278 BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV ZA LETO 1990 ................279 ANNUAL REPORT (Summary) ...............311 LETOPIS SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN LIMETNOST1 41 KNJIGA 1990 Glavni in odgovorni urednik akad. prof. dr. Janey. tla tis Jezikovni pregled in korektura Zvonita Lede r-Mane in i Za ZRC SAZU uredila Ma jda Stanovnik Blinc Izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani Natisnila Tinama »Jože MoSkrič* v Ljubljani Naklada 2000 izvodov Ljubljana 1991