Poštnina plačana v gotovini. f M Posamezna =§=iilll§lli!i;§§ številka =;;h: to Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Odgovorni urednik Igor Prešern — Uredništvo in uprava v Ljubljani, uredništvo: Likozarjeva ul. 12, uprava: pasaža Nebotičnika (Cankarjeva 4) — Poštni predal 377 — Telefonske številke uprave 21-281, uredništva med tednom 23-009, ob nedeljah pa 83-009, 21-193 in 20-278 — Čekovni zač. uprave št. 602-T-84 — Celoletna naročnina znaša in 400, polletna din 200. n Leto IX. — št. Ljubljani, dne 21. junija 1953. ii::==š IB. kel® lisa m n ■ am Miiller Janko «i47,55 lil Ljubljana, 21. junija Včeraj se je v Ljubljani pričelo II. kolo zvezne atletske lige, ki je bilo na stadionu Železničarja izvedeno v obliki moškega troboja med Mladostjo iz Zagreba in domačima društvoma Železničarjem in Odredom ter dvoboja ženskih moštev, v katerem sta nastopila Mladost in Odred, Tekmovanje je pokazalo, da so naši atleti v solidni formi. Že prvi dan je bil dosežen nov slovenski rekord v metu diska za moške, ki ga je postavil atlet ljub-jansltega Odreda Miiller Janko. Pohvaliti "pa je treba tudi Stamejči-čevo, ki je izkoristila izredno močno konkurenco državne rekorderke Bogičeve in Babovičeve iz Zagreba ter s časom 13.0 izenačila državni mladinski rekord v teku na 100 m. Že prva disciplina, ki je bila na sporedu, je bila izredno zanimiva. Bil je to tek 110 m zapreke moški, ki je bil posebno važen za Odredovca Černeta, ki bi si z zmago in dobrim rezultatom verjetno zagotovil mesto v državni atletski reprezentanci, ki bo čez 7 dni nastopila na troboju v Atenah. To mu je tudi uspelo, ko je z izrednim finišem premagal Zagrebčana Srpa. Solidne rezultate so postavili tudi tekači na 100 m. Pokorn je po prestani poškodbi zopet pokazal dobro formo in predstavlja njegov rezultat relativno presenečenje. Bogiče-va je tokrat morala priznati premoč DVOREZNI meS? Da boste vedeli, nisem okorel konservativec, dlakocepski puritanec in birokrat, vsaj prizadevam si, da ne bi bil. Sirokogi dno skušam doumeti vse novotarije, priznam gibljive cene in akumulacijo, rad pijem coeto-cocto in plešem sambo. Kljub temu pa si marsikaterega ukrepa ne morem razložiti, ali točneje, vsaj za pametnega ga nimam. Da pa ne bom odžiral »življenjskega prostora« drugim piscem, bom skušal biti odslej kratek. Že nekaj mesecev sem burka duhove, ki obožujejo šport (zlasti nogomet), polemika o amaterizmu in profesionalizmu, ali bolje — o amaterizmu in neamaterizmu. Nastala sta dva tabora, ki skušata vsak po svoje dokazati pravilnost svojih stališč. Ne bi želel in najbrže tudi ne bi mogel dati v tem zapletenem kaosu najrazličnejših nazorov in stališč salomonske sodbe o tej pravdi, ker si o marsičem še nisem popolnoma na jasnem (kakor si niso mnogi tisti, vpijejo za in proti, samo da tega nočejo priznati). Rad bi pa ’e iztie-sel nekaj vprašanj, ki mi sivijo že itak precej osivelo naravno pokrivalo glave; morda se bo našel kdo in povedal čudovite odgovore. Polemiko o teh stvareh so seveda sprožili novinarji. Nek mož peresa (hud zagovornik neamaterizma) se je celo povzpel do trditve, da so športniki, s tem, da zabavajo gledalce, že nekakšne vrste umetniki, skorajda kakor Beethoven ali Michelangelo, in zato upravičeni, da jim družba za njihovo »delo« daje odgovarjajoča denarna sredstva. Ker si težko predstavljam Beethovna v dresu nogometnega vratarja, sem šel o tej stvari vprašat za svet uglednega strokovnjaka (hudega nasprotnika neamaterizma). Pa sem dobil to razlago: »Športnika zato ne moremo poslavljati ob bok umetniku, ker mora športniku biti primarno, da samega sebe vzgaja (telesno in moralno), dočim umetnik svojih umetniških sposobnosti ne obdrži samo zase, ampak jih posreduje množicam. Razen tega pri umetnosti prevladujejo umstvene in emocionalne komponente nad fizičnimi, dočim je pri športu obratno.« Pa pojdimo naprej. Danes je težko živeti, to priznam. In lakota je huda reč; če nimaš dovolj za jesti, ne (Nadaljevanje na 2 strani) svoje večne konkurentke Babovičeve v teku na 100 m za ženske. Poleg teh dveh, ki sta postavili izredno dobre rezultate, se je Izkazala še Stamejčičev a, ki je kot neopažena tretja izenačila državni rekord za mladi!nke na tej progi. Prav različni sta bili disciplini skoka v višino pri moških in ženskah. Medtem ko se pri ženskah (razen Sime, ki je dosegla svoj že ustaljeni rezultat) ni nobena posebno izkazala, so pri moških kar 4 (prava redkost na naših tekmovanjih), preskočili v višino 180 cm. Zmagovalec Miler Branko iz Zagreba celo v trenerkah! Petrušič (O) je z doseženo višino postavil svoj osebni rekord, pravtako pa tudi nepoznani tekmovalec JLA Tomaševič, ki je nastopil izven konkurence. Zelo zanimiva disciplina je bil tek na 800 m za ženske, v katerem sta ves čas vodili veliko borbo Ljubljančanka Blaževa in Zagrebčanka Vlasta Safer. Popularni Veri je šele 50 m pred ciljem uspelo prehiteti tekmovalko Mladosti in zmagati v odličnem času 2:20,2, kar le malo zaostaja za republiškim rekordom. Ko bi bil tempo v prvem krogu hitrejši (drugi krog so tekmovalke pretekle hitreje od prvega!), bi staremu rekordu verjetno »odklenkalo«, štiristometraši niso dosegli pomembnih rezultatov: zmagal je sigurno Zagrebčan Vrančič. Kotluškova je v metu krogle dosegla rezultat (12.09 m), ki ustreza intenzivnosti njenega treninga, pohvaliti pa je treba Hudobivnikovo, ki je za več kot pol metra izboljšala svoj osebni rekord, V metu diska sta se posebno izkazala brata Mullerja. Janko je z izrednim rezultatom 47.55 m (po finskih tabelah 950 točk) dosegel nov slovenski rekord In dokazal, da si je spet zaslužil mesto v državni reprezentanci, medtem ko je Bogdan tudi dosegel nov odličen osebni rekord. Ne smemo prezreti še Penka od Železničarja, ki je tudi obilno popravil svoj najboljši rezultat. Tek moških na 1500 m je pokazal, da smo obilno precenili Zagrebčana, ki sta v tej disciplini popolnoma odpovedala. Zmagal je Špacapan pred Rožmanom, obadva sta dosegla osebna rekorda. Tudi Galin, ki je bil lani celo državni reprezentant v metu krogle, je popolnoma razočaral. Zelo zanimiv je bil tek na 3000 m za moške. Pavčič je kljub komaj preboleli poškodbi premagal Kranjca v teku, v katerem so se kar trije tekmovalci stalno menjavali v vodstvu. Skok v daljino se je končal tragično za Ljubljančane: njihov najboljši tekmovalec Pokorn se je zopet poškodoval in bo po vsej verjetnosti za nekaj časa spet k. o. V obeh kratkih štafetah sta zmagali zagrebški ekipi, pri čemer je ženska štafeta dosegla zelo dober rezultat. Rezultati I. dne — moški: 110 m zapreke: Černe (O) 15.8, Srp (M) 16.0, Petrušič (O) 16.5 (!), Puc (Z) 16.6; 100 m; Pokorn (O) 11,3, Furlan (2) 11.4, Krajšek ( M) 11.4, Petrovič (O) 11.4; 400 m: Vrančič (M) 51.6, Bar-dutzki (O) 52.0, Djordjevič (2) 52.2; disk: Miiller J. (0)47.55, MuIIer B. (O) 46.61, Penko (2) 38.93, Srp (M) 38.88; 1500 m: Špacapan (Ž) 4:09.8, Rožman (O) 4:10.4, Inkert (2) 4:13.2; krogla: Miiller B. (O) 13.95, Penko (2) 13.59, Kalušič (M) 13.32; 3000 m: .Pavčič (O) 8:56.2, Kranjc (O) 8:56.4, Kodrin (M) 8:57.8; višina: Miler Branko 180, Tomaševič (JLA) 180, Petrušič (O) 180; daljina: Miler B. (M) 6.65, Pokorn (O) 6.54, Borštnar (2) 6.50; 4 X 100 m: Mladost 44.3, Odred 45.6, Železn. 45.6. Ženske 100 m: Babovič (M) 12.4, Bo-gič (M) 12.5, Stamejčič (O) 13.0, Perl- (Nadaljevanje na 6. strani) Novost sezone v kozmetiki spori krema Na tekmah II. kola zvezne atletske lige je včeraj v Ljubljani atlet Odreda Miiller Janko (na sliki) dosegel v metu diska nov slovenski rekord z rezultatom 47.55 m Ob proslavitvi 90-letnice prvega slovenskega telovadnega društva Velke priprave>m m Ves teden se bodo telovadci partizanskega društva »Narodni dom« pripravljali za svoj veliki praznik, 90-Ietnico obstoja prvega slovenskega telovadnega društva. Na programu je vrsta zanimivih tekmovanj in nastopov, ki bodo nedvomno zanimali tndi vsakega povprečnega ljubitelja telovadbe in športa. Poglejmo si samo najvažnejše dogodke v tem tednu. V petek bodo začeli tekmovati že v zgodnjih jutranjih urah (ob 6. uri) odbojkarji, košarkarji in atletu Ob devetih bo nastop plavalcev v Kole-ziji, skakalci v vodo pa bodo pokazali svoje sposobnosti v Ljudskem kopališču. Zvečer ob 19.30 uri pa bo na Taboru nastop v akademijskih sestavah. Tudi za soboto je prireditelj preskrbel pester spored. Ob 6. uri zjutraj bo nastop telovadcev na orodju I., II, in III. razreda vseh oddelkov. .Partizan’-Narodni dom vseh nastopajočih. Ob 11. uri bo Najzanimivejša točka tega dne pa bo zvečer ob 20.30 uri, ko bo na telovadišču v Tivoliju slavnostnna akademija. Zaključne slovesnosti bodo v nedeljo, ki se bodo začele že ob šestih, kakor prejšnja dneva s skušnjami slavnostni občni zbor društva »Partizan« Narodni dom v veliki telovadnici. Takoj za tem pa bo ogled študijske telovadnice na letnem telovadišču. Nad vse mikavna za številne Ljubljančane in za vse goste iz cele Slovenije pa bo razstava, katero si bodo lahko ogledali prav tako v nedeljo po 11. uri, ko bo slovesna otvoritev. Ta razstava zasluži Prvenstvo Slovenije v orodni telovadbi (zvezi razred) V »V (Narodni dom-Ljubljana) bf% (Jesenice) sta Uia haijfadisa LJUBLJANA, 21. JUNIJA. Skromno število ljubiteljev orodne telovadbe se je danes dopoldne zbralo na letnem telovadišču v Tivoliju, da "prisostvuje tekmam slovenskih telovadcev in telovadk zveznega razreda za republiško prvenstvo. Toda prav tako skromno število je bilo nastopajočih: vsega 5 članov (2 kot gosta izven konkurence) in 6 članic. Škoda, da nismo videli nekaterih mladih in znanih tekmovalcev (Copf, Šuštar, Urbanc, Zupan, Ogrin), tekmovanje bi bilo gotovo zanimivejše. Tek čez ovire. Od leve proti desni:: Miler, Marčelja in Petrušič Prireditev, ki je bila nekakšna »uvertura* v proslavo 90-letnice najstarejšega slovenskega telovadnega društva, se je pričela točno ob napovedani uri, in sicer s poljubnimi vajami na vseh orodjih, ki so v olimpijskem programu. Prvi so nastopili člani s preskoki čez konja vzdolž. Skoki: sklonke s prijemom za vrat in hrbet, le Tomažič je skakal premet, Stojkovič pa premet v stran (kolo). Pri večini je bilo opaziti, da premalo izrabi zalet (za dober preskok je treba dobro sprintati!). Še najbolj je ugajal .mladi in nadarjeni Stojkovič, ki je sicer doma in včlanjen v Pančevu, vendar se trenutno nahaja na študijah • v Ljubljani. Dobil je najvišjo oceno, ki bi bila lahko še višja, če bi manj krčil kolena, oziroma če ne bi v stoji nekoliko raznožil. Ce bo to napako odpravil, bo lahko resen tekmec najboljšim. Na bradlji je večina pokazala že lepe elemente težine in dovolj tekoče vaje, pač pa so imeli skoraj vsi razmeroma zelo kratke sestave. Najbolje se je odrezal naš znani olimpijec Furlan, ki se mu pozna, da ima največ rutine. Sploh je Furlan od vseh udeležencev pokazal ne toliko nadpovprečno stopnjo znanja, kot bolj dovršeno sigurnost in tudi znatno preračunljivost. Konj z ročaji je znana »mrha« orodji, redki so telovadci, ki mojstrsko obvladajo to panogo. To se je videlo tudi danes na telovadišču: večina sicer že dobro obvlada osnovne elemente višjega oddelka, toda do vrhunskih izvedb in vseh težkoč ter fines, ki jih vidimo danes na tekmovanjih evropskega formata, je še daleč. Krogi so me skorajda razočarali, pričakoval sem pač več. Res lepo, dasi ne posebno težko vajo, je pokazal Šlibar, zadostil je še Furlan, sicer pa ni bilo nič posebnega. O resnični mednarodni težinl (tri in celo štiri stoje v eni vaji itd.), da ne govorim o raznih »specialitetah«, zaenkrat še ne moremo govoriti. Zadnji panogi današnjega programa sta bili drog in prosta vaja. Na drogu sta predvsem briljirala Furlan in Tomšič, oba z že standardnima vajama in zaklj učnim efektnim saltom. Isto velja za prosto vajo, kjer so se predvsem izkazali Furlan, Tomšič, Tomažič in Šlibar. še prav posebno pozornost, saj ni i samo pomembna za telovadno društvo »Partizan« Narodni dom, temveč je tudi redek dogodek za vso kulturno Slovenijo. Zaključne" slovesnosti "bodo v nedeljo popoldne cb 15. uri na letnem telovadišču. Nastopili bodo vsi moški in ženski oddelki, na sporedu pa so proste vaje, dalje nastop v atletskih panogah, kjer sodelujejo partizanska in športna društva, ter ekshibicije v odbojki in košarki. Vsekakor pa vlada največje zanimanje za nastop članov, članic, mladincev in mladink v prostih vajah. Na programu je 15 točk Članice so nastopile v glavnem s poljubnimi vajami na glavnih ženskih orodjih, poleg tega pa so imele v programu še nekaj obveznih vaj, ki so predpisane za svetovno prvenstvo, ki bo leta 1954 v Rimu. Tekmovanje članic je bilo pravzaprav »dvoboj« med Ljubljano in Jesenicami, saj so nastopile iz vsakega kraja po 3 predstavnice. Za cel razred boljša od ostalih je bila naša znana olimpijka Sonja Rozmanova iz Jesenic, ki je za svoje najboljše vaje (na gredi, dvovišinski bradlji in v prosti vaji) žela zasluženo priznanje gledalcev. Daleč za njo sta se uvrstili Jeseničanki Smolnikarjeva in Omejčeva, katerima se je poznalo, da sta zadnje čase malo trenirali, ter Ljubljančanke Lunačkova, Cerarjeva in »novinka« Novakova, Rezultati — člani: 1. Tomšič (Narodni mažič (N.d.) 49.40, 4. Herman (N.d.) 48.97, dom) 51.60, 2. Šlibar (N.d.) 50.87, 3. To-5. Stojkovič (Pančevo) 45.29. Izven kon-( kurence Dušan Furlan (ZaZgreb) 55.50.1 Najboljši na posameznih orodjih — preskok: Stojkovič 9.43, 2. Tomažič .9.33, 3. Herman 9.30, bradlja: 1. Furlan 9.60,, 2. Šlibar 8.83, 3. Tomšič 8.80, konj z ro- : čaji: 1. Furlan 8.90, 2. Šlibar 7.80, 3. Tomšič 7.57, krogi: 1. Furlan 9.37, 2. Šlibar 9.27, 3. Tomažič 9.03, drog: 1. Furlan 9.63,j 2. Tomšič 9.33, 3. Šlibar 8.07. Članice: 1. Rozman (Jesenice) 76.00, j 2, Smolnikar (Jes) 67.65, 3. Omejc (Jer)' 66.20, 4. Lunaček (Narodni dom) 65.60, j 5. Cerar (N.d.) 61.70, 6. Novak (N.d.) 47.20. Vaje za republiško prvenstvo Komisija pri »Partizanu«, Zvezi za telesno vzgojo Slovenije je izžrebala sledeče vaje na orodju za l republiško prvenstvo, 1 a bo v Ljubljani dne 27. junija ob priliki proslave 90-letnice prvega telovadnega društva v Sloveniji. Orodje 1. razr. Člani 3. razr. drog 2. vaja 1. vaja 1. vaja bradlja 2. vaja 2. vaja 1. vaja krogi 2. vaja 1. vaja 1. vaja konj 1. vaja 2. vaja 2, vaja preskok 1. vaja 3. vaja 1. vaja Orodje 1 razr Mladinci 3. razr. drog 1. vaja 2. vaja 1. vaja bradlja 2. vaja 1. vaja 1. vaja krogi 1. vaja 1. vaja 2. vaja/ konj 2. vaja 1. vaja 2. vaja' preskok 2. vaja 2. vaja 2. vaj«< Reportaža o »oboroženi sili « ■ .:'T ■-.v -r Kratek izlet našega novinarja in fotoreporterja k strelcem v Cerkno S precejšnjo radovednostjo sem se odpravil na obisk k strelcem, ki že nekaj dni taborijo o Cerknem nad Idrijo. Z našim fotoreporterjem Dušanom soa že o avtobusu našla zanimivo druščino. Na »muho. sva ožela žensko srednjih let in si hotela »pridobiti njeno naklonjenosti, ker je tudi ona potovala v Cerkno. »V Cerknem že nekaj dni poka« Tako sva jo nagovorila. Ženska naju pogleda debelo, češ ali sc norčujeva ali kaj. »Kaku tu, sej sem bla še včirej u Cirknm, pa nč na vim za tu? Tak hitr m pa na morj^ prit čiz . . .< Brž ji hudomušno pojasniva, da ni misliti na kakšno »invazijo« čez mejo, ampak da naši strelci pokajo s puškami na treningu. Dušan ji še reče, da pravzaprav sploh ne veva, kam naju pelje pot. »Pa kaku na morta vidt, kam grista, če vista, de gr ista u Cirkn?« Spet začudenje, spet najin zadržan smeh. Avtobus pa hiti skozi Škofjo Loko po prijazni Poljanski dolini proti Primorski. Vožnja hitro mine in že se globoko doli sredi visokih zelenih hribov pokaže prijazno belo naselje — trg Cerkno. Na cilju sva. Ne moreva zgrešiti, kajti na stari mogočni zgradbi je velik, napis »Elektrogospodarska šola«. Na dvorišču zagledava že nekaj članov »oborožene sile«. »No, vendar naju je prineslo«, je bil prvi pozdrav. »Mi smo pa že poslali v Ljubljano pismo, ko se nas vi novinarji tako izogibate«. Življenje je v polnem razmahu Svoj prvi korak nameniva v štab, kjer najdeva vodjo tečaja tov. Kostanjevca in glavnega inštruktorja tov. Planinca. Oba sta močno zaposlena. Prvi skrbno vodi »sekretariat za notranje zavede«, t. j. organizacijo, prehrano in urejuje vse potrebno za svoje varovance, drugi pa skrbi za strokovno izpopolnjevanje vseh 75 strelcev, ki so se zbrali na treningu. Velik je delovni načrt, časa pa le pičlih 14 dni. Del strelcev je bil na vojaškem strelišču, drugi del pa je v »logom« opravljal odrejene naloge. Strelišče sredi »razvalin« Prva dva- dneva so vsi strelci pridno zagrabili za delo in pripravili strelišče za vojaško in malokalibersko puško ter vojaško pištolo. Najprej sva si ogledala strelišče za pištolo in malokalibersko puško, ki so si ga tečajniki uredili poleg potrdin gospodarskih poslopij, pripravili strelno lo-po in ravno ob najinem prihodu trenirali s pištolo. Resni so in se pri svojem opravilu ne dajo motiti. »Opekarji« so prišli Dopoldne je hitro minilo, že precej Čez 12. uro pa jo primaha čez dvorišče skupina strelcev »olepšanih« s precejšnjo porcijo ilovice, kot bi prišli iz kakšne opekarne. »Le čakaj, pisun, tudi ti boš tak, če boš šel z nami na strelišče«, me pozdravi eden izmed njih. Seveda jih to blato nič ne moti, čeprav ie videti na njih obrazih utrujenost. Vneti so tudi za druge športe Po kosilu se pripadniki »oborožene sile« razkropijo po igriščih za odbojko in košarko, nekateri pa ne balinišče, kjer kažejo »voje sposobnosti tudi v teh športih. Tekme so burne, kot bi šlo za točke oziroma kroge. Tudi midva z Dušanom sva prestala ognjeni krst. Dokazala sva, da nisva samo radovedneža, ampak tudi športnika. Če bo ljubljanski AŠK potreboval kakšnega košarkarja, se lahko takoj obrne na Dušana ali name, ker znava dobro »faulati« in žogo kar v naročju prenašati od koša do koša. Pa pustimo to, to je samo obrombni dogodek. Pri treningu so marljivi Drugi dan sva se podala za strelci v hrib. Tam so si dokaj dobro uredili provizorično vojaško strelišče, ki ga s pridom uporabljajo. Veliko jih je, kar ne morejo se raz- vrstiti. Toda tov. Planinc in Cestnik jim točno odredita delo. Eni streljajo, drugi v rovu kažejo zadetke na tarčah, tretji vodijo zapiske o doseženih rezultatih, četrti pa kontrolirajo tarče ali pa se »zabavajo« s suhim treningom. Pokanje je tako, da skoraj oglušiš. In vendar delo teh mladih, življenja polnih, pa tudi resnih ljudi, človeka nehote pritegne k pazljivosti. Pero in France imata precej dela: sproti popravljata napake in svetujeta temu ali onemu, kjer ga pač »čevelj žuli«. Vsak bi rad dosegel čim boljši rezultat, toda treba bo še in še vaditi. Ženske se kosajo z moškimi, mladinke presenečajo. Napredek se kaže iz dneva v dan. Evo nekoliko rezultatov, trenutno je najboljši mladinec Vrbinc z 208 in 224 doseženimi krogi (od 300 možnih), na prvem mestu med vsemi tečajniki. Pri članicah je najboljša Tavčarjeva z 2 krat 200 doseženimi krogi. Nato pa sledi dolga vrsta strelcev z dokaj dobrimi rezultati. Njihovi vaditelji so zadovoljni, saj vidijo, da trud ni zaman. Če kokoš »pivka« Od vsega začetka pa do srede je nagajal dež. To je seveda strelce močno oviralo pri treningu. Zanimivo pa je, kako ugotovijo kakšno bo vreme. Blizu strelišča je kmetija s kokošmi. Ena izmed njih zjutraj vedno »pivka«, če se pripravlja k slabemu vremenu. Kadar pa tega ne dela, bo prav gotovo lepo vreme. Ta kokoš je torej za strelce najbolj zanesljiv barometer. Se nekaj o dnevnem redu in posebnežih Strelci vstanejo zelo zgodaj, ob 5. uri. Nato opravijo razgibalne vaje, pospravijo spalnice, po zajtrku pa do kosila ves čas vadijo s puškami. In še jim skoraj zmanjka prostega časa. Zvečer so na sporedu predavanja o orodju, raznih tehničnih zanimivostih Preudarna izkušenost in mladostna ambicija: naš stari mojster Pero Cestnik opazuje mladega strelca pri vadbi. Kateri mladinec si ne bi želel takšnega učiteVa? Smučarskemu teku ne« B»oz©rei©stl Ljubljana, 21, junija. Danes dopoldne so naši smučarji polagali svoj letni obračun. Verjetno že dolgo nismo imeli take plodne skupščine kakor je bila današnja skupščina Smučarske zveze. V uvodnih besedah je predsednik dr. Dougan s statističrjimi podatki ugotovil znatni napredek od prejšnjih let. Da smo dosegli tako zaželen razmah v našem smličarstvu, je predvsem zasluga lani ustanovljenih podzvez in pa seveda tudi nekaterih društev, ki so se organizacijsko močno okrepila. Slišali smo, da je na terenu naše smučanje dobilo trdnejše temelje. Dr. Dougan je še posebej poudaril, da je telesno-vzgojna organizacija »Partizan« mnogo pripomogla do tako širokega razmaha. Seveda, potrebno pa bo stopiti v stik še z drugimi organizacijami, ki imajo iste interese kakor smučarski forumi. To velja predvsem za Planinsko vi Turistično zvezo Slovenije. Mislili smo, vsaj tako je kazalo na ■začetku skupščine, da bodo delegati razpravljali samo o naših vrhunskih tekmovalcih. Vendar se je kasneje .razvila tudi o drugih problemih tako plodna in vsestranska debata, kot jo želijo vsi naši smučarji. Ce že govorimo o vrhunskih tekmovalcih, potem se bomo strinjali v glavnem z mislimi tov. Završnika Maksa, zastopnika ljubljanske Enotnosti, ki je govoril o blaznih cenah rekvizitov, o premajhnem zaupanju posameznim društvom, o nezadostni podpori našim najboljšim — skratka, o klavrnih pripravah naših reprezentantov, ki se odpravljajo na mednarodne nastope. V nadaljnji debati smo zvedeli, da društva posvečajo osnovni smučarski disciplini, to je teku, vse premalo pozornosti. Morali bomo organizirati ne samo mednarodne prireditve v alpskih disciplinah in skokih, temveč tudi večje število kvalitetnih tekem v smučarskem teku. Seveda se pri tem pojavljajo tudi težave, ker velika večina naših društev nima še pravilnih napotkov za vzgojo tekaškega kadra. Tako Smučarska zveza, kakor podzveze bodo morale posvetiti temu problemu naj večjo pozornost. Strinjamo se tudi z mnenjem tov. Gnidovca, ki je dejal, da imajo naši smučarji vse premalo kondicije; takoj pa moramo pripomniti, da so za to potrebni tudi objektivni pogoji v sami sezoni, namreč predvsem za alpsko smučanje graditev vzpenjač. V ta namen sta že v tesnem sodelovanju Turistična zveza Slovenije in Smučarska zveza in prepričani smo, da bo že bližnja bodočnost pokazala vse sadove tesnega sodelovanja. Delegati so razpravljali tudi o spremembi dosedanjih pravil Zveze, o boljši propagandi na terenu, o kadru smučarskih učiteljev, kjer je treba vendarle enkrat napraviti red, o naših trenerjih itd. Predvsem pa smo bili zadovoljni s sklepom, da bodo naši smučarji posvečali večjo pozornost našim domačim prireditvam. Ob koncu je bil izvoljen nov upravni odbor, ki mu znova predseduje tov. dr. Dougan. L. M. in organizaciji. In ko že vsi tečajniki spijo štab logorovanja — ki ga vodi tov. Kosta njevec in ga sestavljajo tovariši Planine, Cestnik, Galič in Pecak — pregleduje do sežene rezultate dneva, sestavlja program dela za naslednji dan ter opravlja še mnogo drobnih malenkosti, ki se sproti pojavljajo Za vedro voljo, ki je med strelci n-zmanjka, skrbijo nekateri posebneži. Zgovor nemu Perku iz Tržiča nikdar ne zmanjka snovi za humor. Pridno mu druguje edv izmed Celjanov, središče pozornosti pa y vedno in povsod »duplaš« Vojetov Rudi i/ Ljubljane. Pri njem gre vse na »duplo« Ce igra odbojko, dvakrat močneje udari ko’ drugi; če strelja, porabi dvakrat več čas;-za streljanje (seveda ga nekoliko ovira pr; tem bolno oko), pri hrani pa tudi »duplira« ko so že vsi ostali pospravili odrejeno počijo. Se mnogo pestrih zanimivosti nudi življenje v Cerknem, pa kaj ko je čas najinega odhoda tako hitro prišel. Težki oblaki so viseli nad Cerknem, ko sva se odpravljaja nazaj in se poslavljala od prijetnega okolja, kjer sva preživela dva prijetna dneva in videla mnogo zanimivega med strelci-»tabor-Biki«. Tone BančiČ Pri strokovnem posvetu. Plavalne tekme v Sarajevu Včeraj so v Sarajevu gostovali v plavanju švedski študenti. Tekmovanju je prisostvovalo okoli 2500 gledalcev. V obeh štafetah 4 X 50 m mešano in prosto so zmagali Švedi. Ostali rezultati: 200 m prosto: 1. Stipetič 2:26,5; 100 m hrbtno: 1. Ška-nata 1:11,5; 2. Anaberg 1:17,8; 100 m prsno: 1. Brok 1:19,0; 2. Pandur 1:19,2 109 m metuljček: 1. Dr.hl 1:13,6. ■c»XErTr*jnrras^i Fužinar — prvak zahodne republiške lige Stopenj Gradec, 21. junija. Včeraj je bila tukaj odigrana odbojkarska tekma slovenske republiške lige med Fužinarjem in »Partizanom« iz Slovenj Gradca, ki se je končala z zmago gostov 3:0. S tem so si igralci iz Raven osvojili spomladansko prvenstvo v zahodni republiški ligi. V njihovem moštvu se najbolj odlikuje mladi Hanuš. »Partizan« iz Šempetra letos ni pokazal tako uspešne igre kot preteklo leto in se je uvrstil na drugo mesto. Požrtvovalni igralci »Partizana« iz Slovenj Gradca, ki jim manjka predvsem dobro postavljanje bloka, pa so prepričani, da bodo v jesenskih borbah dosegli več uspehov. Zorman Oileo uspeh slovenskih eiojhrjev Otvoritev jubilejne razstave V okviru proslave 90-letnice prvega slovenskega telovadnega društva je bila danes v Narodnem domu otvor-jena jubilejna razstava. Čeprav iz čisto objektivnih vzrokov ni Mo mogoče razstaviti niti desetino različnega materiala historijske vrednosti (knjige, fotografije, kolajne, darila, zastave itd.), je kljub temu razstava vredna, da si jo vsakdo ogleda. Med razstavljenimi predmeti neredko opaziš letnice 1880, 1870 in še nižje. Zanimanje vzbuja tudi prvi prapor prvega slovenskega telovadnega društva iz leta 1863. Agilnemu članu »Partizana« — Narodni dom tov. Kovaču, ki ima največ zaslug pri organiziranju te razstave, je treba izraziti polno priznanje. (Nadaljevanje s 1. strani) Dvorezni meč? moreš dobro brcali žoge, to ve vsak vrabec na strehi. Zato, da bodo naši nogometniki čim bolje brcali togo, Je nedavno Futbalski savez Jugoslavije priznal tistim najboljšim (vsaka reva seveda ne zna brcati žoge) na-doknado oziroma »hranarino« v znesku 20.000 dinarjev(še dobro, če bo pri tem znesku ostalo tudi v praksi?!) Sicer globoko spoštujem gastronomijo in sploh vso kulinarično umetnost, toda, sakra . . . kakšna hranarina pa je tistih 20 jurjev, če pa ima univerzitetni profesor, zdravnik, inženir, visoko kvalificiran delavec v tovarni precej nižjo mesečno plačo? Rekel sem že, da imajo pravico do »hranarine« samo izbrane »klase«. Toda kaj bi bilo, če bi lepega dne (po tistem pregovoru: Zgledi vle- čejo«) tudi tista »raja« zahtevala »hranarino«? (glasovi iz tabora ne-amaterjev: »To bi bila nezaslišana predrznost!«) Pa niti ne treba, da bi zahtevala, kaj pa, če bo to skrivaj izvajala? No, iskreno povedano, jaz sem vedno cenil naše vrle nogometnike, zlasti one iz »gornjega doma«. Toda prav tako spoštovanje imam do hitrih atletov, drznih smučarjev, plavalcev in sploh do vseh mogočih in nemogočih športnikov. Zato mi ne gre v glavo, zakaj ne bi smel lepega dne z isto pravico kakšen Tinček ali Foldovc tudi zahtevati takšno »hranarino«? Ali sta morda Janko Stefe in Lorger Stanko kaj manjši »klasi« od nogometaša X in Y? Ali pa Tina in Polda samo zato nimata pravice do tistih 20 jurčkov, ker je dilearija »deficitna«, ker atletika, plavanje, odbojka, orodna telovadba itd. ne »akumulirajo«? In še nekaj me muči. Vsik rad brca žogo, dokler je mlad. Ko pa mu revma zaveže ude in maščoba ovije trebušne predele, takrat gre tudi največja »klasa« v pokoj. Rad bi pa vedel, kdo bo takrat starim »asom« dajal »hranarino«, kaj bodo takrat brcali (bolje: koga bi takrat marsikdo rad brcnil...). Ne vem, morda bodo te vrstice ti ali oni sprejeli z negodovanjem. »Kaj pa tveziš, to je neresen poskus reševati resne stvari,« bodo dejali. Tega nisem hotel. Pač pa sem hotel vprašati, ali ne bodo ti zadnji ukrepi naših forumov dvorezen meč, ki bo sicer presekel ovire za dvig kvalitete, morda pa istočasno izpodrezal korenine zdrav- u, mr žičnemu amaterskemu športu? In vprašati sem hotel, ali moramo res za vsako c e n 0 dvigati kvaliteto? Ali niso morda nekatere cene previsoke? Ali v teh pogojih sploh lahko še govorimo o vzgojni vlogi - aorta? In kaj bomo z ljudmi, ki so danes za takšno in takšno »hranarino« pri tem klubu, jutri za malo večjo »hranarino« pri drugem, pojutrišnjem pa za še večjo... morda tuji: -" o tem razmišljam . .. Pa res nisem konservativec, puritanec in birokrat! Prešeren Igor Zagreb, 21. junija. Včeraj in danes je bilo v Zagrebu odbojkarsko srečanje ljubljanskih ekip AOK in ženske ekipe Branika v zvezni ligi. Moška in ženska ekipa AOK sta nastopili proti Mladosti in Lokomotivi, članice Branika pa proti Slobodi. REZULTATI Mladost: AOK (moški) 3:0 (16:14, 15:11, 15:6) Mladost: AOK (ženske) 3:1 (15:3, 12:15, 15:10) AOK : Lokomotiva (moški) 3:0 (15:8, 17:15, 15:11) AOK : Lokomotiva (ženske) 3:0 (15:9, 15:10, 15:3) Branik : Slobcda 3:0 15:6, 15:5, 15:13). AOK je v igri z Mladostjo igral zelo nesrečno. 2e v prvem nizu, ko so Ljubljančani imeli set z žogo, je prišlo do preokreta. Na mreži je M tolkač Skrbinek, ki pa so ga igralci Mladosti izvrstno blokirali. Namesto, da hi moštvo AOK v teh trenutkih spremenilo svojo taktiko in igrale na mreži z drugim tolkačem, so uporno vztrajali pri Skrbineku. Rezultat takšnega igranja pa je bil ta, da si je Mladost nabirala točko za točko, AOK je izgubil živce in končno sii je Mladost osvojila niz, v ostalih dveh setih pa so Ljubljančani povsem popustili in Mladost ni imela več težkega posla. V tekmi z Lokomotivo so bili Ljubljančani boljši kot prejšnji dan, pa končno niso imeli niti težjega posla, ker je bila Lokomotiva slabši nasprotnik od Mladosti. Niti zenska ekipa Lokomotive ni mogla resneje poseči v borbo s članicami AOK. Medtem ko so bile igralke Mladosti boljše ie so brez težkoč Tekme za pokal maršala lita Železničar (M) : KlAdivar 3:2 (1:1) Maribor, 21. junija. Na stadionu Železničarja je bila danes pred 6000 gledalci nogometna tekma za Titov pokal, v kateri je moštvo Železničarja zasluženo premagalo največjega rivala v republiški ligi. Takoj v začetku sta hoteli obe moštvi s hitro, ostro in prodorno Igro doseči vodstvo. Prvemu je to uspelo Celjanu Dobrajcu, ki je v 25. minuti igre z lepim strelom dosegel vodstvo za Kladivar. Ni minilo 3 minute, ko je Kek izenačil rezultat. Vse do polčasa je ostalo pri 1:1. V drugem delu igre ni bilo srečanje več tako zanimivo, vendar pa so igralci enega, kakor drugega moštva igrali bolj ostro, včasih celo grobo. V 57. minuti je Dobrajc znova potresel mrežo Železničarjev, toda že v naslednji minuti je bil Vidic uspešen za domaeč moštvo in izenačil na 2:2. Nato se je razvila živahna borba za zmago. Minute so tekle in ves čas je kazalo, da bo moral sodnik podaljšati igro. V zadnji minuti pa se je posrečilo borbenejšim Mariborčanom doseči zmagoviti gol. Uspešen je bil Fi-šinger, ki je v naglem prodoru ukanil vratarja Klanjška. Korotan ; Borec (Loka) 2:1 (1:1) Kranj, 21. junij. V tekmi za pokal maršala Tita sta se sestali vojaški enajstorici Borca iz Loke ter domačega Korotana. V precej zanimivi igri so neokretni Kranjčani premagali borbenega nasprotnika. DRAVA : ALUMINIJ 3:1 (3:1) Ptuj, 21. junija. V današnji tekmi za Titov pokal je Drava premagala Aluminij z rezultatom 3:1. Tekma je bila zanimiva in lepa. V drugem polčasu sta se obe moštvi trudili, da bi rezultat izpremenili, kar pa jim ni uspelo. Projektor : Prešeren 4:0 (2:0) Kranj, 21. junija. V finalni tekmi so pionirji Projektorja premagali pionirje Prešerna, ki so tako postali prvak gorenjskega okrožja. BRANIK : KOVINAR 6:2 premagale Ljubljančanke, ženska ekipa Lokomotive ni dorasla ekipi AOK. Vse pohvalo pa zasluži ženska ekipa mariborskega Branika. Strokovnjaki trdijo, da se ta ekipa razvija v odlično homogeno enoto, ki ji zlepa ne bo kos marsikatero domače in inozemsko moštvo. Pri Mariborčankah sta bili najboljSi Florjančičeva in Pregljeva. Kolesarska dirka po Švici V današnji V. etapi kolesarske dirke okoli Švice od Lausanne do Luzerna, dolgi 295 km, je zmagal Švi-ear Metzger v času 8:52,57 pred svojim rojakom Re: ser jem. 3 minute in 58 sekund za zmagovalcema je prispela na cilj večja skupina, v kateri je bil v Sprintu najboljši Italijan Padovan. V skupnem plasmanu vodi po V. etapi Švicar Koblet, k; ima 5:20 prednosti pred svojim rojakom Schaerom. KVALIFIKACIJSKA TEKMA ZA VSTOP V REPUBLIŠKO LIGO Domžale : Branik (Solk) 5:3 (1:1) Novo dvostezno kegljišče v Zagorju Zagorje, 21. junija. Danes je bilo otvorjeno v Zagorju novo dvostezno igrišče Proletarca, k čigar zgraditvi so kegljači mnogo pripomogli s svojim prostovoljnim delom. Mnoga je prispeval tudi OLO Trbovlje ter podjetje »Beton« iz Trbovelj. Ob otvoritvi so nastopi« kegljači klubov Rudar, Retje, Bratstvo, Kladivar ter Papirničar (Vevče), ki so dosegli naslednje rezultate: Klavidar 301, Rudar 289, Retje 287, Proletarec 286, Bratstva 243, Papirničar 232 kegljev. Spori me«8 iedaiom Pretekli teden sta se dogovorili Avstrija in Jugoslavija, da bo srečanje med obema nogometnima reprezentancama, ki bi moralo biti 27. septembra na Dunaju, preloženo na prihodnje leto. V sredo je bila v Zagrebu zaostala tekma zvezne lige med Dinamom in Spartakom. Zmagal je Dinamo s 3:0, vendar igra Dinama ni zadovoljila gledalcev. Pretekli teden se je končalo mednarodno košarkarsko tekmovanje v Pa vi ji (Italija), kjer je nastopalo tudi moštvo BSK iz Beograda, v končnem plasmaju se je BSK uvrstil na 3. mesto. ZVEZNA BOKSARSKA LIGA Crvena zvezda : Vojvodina 15:5 Spartak : Partizan 9:14 Radnieki prvak Srbije Šabuc, 21. junija. Danes je bila tukaj povratna nnogometna tekma v sinalnem tekmovanju za naslov prvaka Srbije. V prvem srečanju je Radnički premagal Mačvo ▼ Beogradu 2:1 in danes zopet 2:1 in se tako plasiral za kvalifikacijske tekme za vstop v I. zvezno nogometno ligo. C#feflllar premagal Rmzharška Ljubljana, dne 21. junija. V peiek se je pričelo T Ljubljani letošnje klubsko prvenstvo edinega teniškega kolektiva v Ljubljani _ Teniškega kluba »Ljubljana«, ki se ga je udeležilo 30 igralcev. V prvih kolih “i bilo večjih presenečenj, omeniti pa je treba izredno dober odpor, ki ga je nudil mali Pucihar rutiniranemu velikanu — Suharju, ki ga je šele po težki borbi premagal v treh nizih. Najzanimivejša je bila finalna igra, v kateri sta nastopila Razboršek (sedemkratni prvak Slovenije!) in Čebular. V prvem nizu je zaigral Razboršek zelo premišljeno in zmagal s 6:3. V drugem nizu pa se je izkazalo, da slovenski prvak nima dovolj fizične kondicije in je tako izgubil niz 2:6 in končno še tretjega (v katerem so Čebularju večkrat uspeli izredni backhand udarci) Rezultati: četrt finale: Razboršek : dr. PeK cer 6:2, 6:0, Suhar : Pucihar 7:9 6-0 6-4 Žerovec : Škulj 6:0, 6:4, Čebular : Žerovec F* 6:1, 6:0. Polfinale: Čebular : Suhar trd), 6:1, Razboršek : Žerovec 6:2, 6:2. Finale: Čebular : Razboršek 3:6, 6:2, 6:2. TVD »Partizan« Prebold, išče v« telja po možnosti za vse oddel Služba v Tekstilni tovarna zatret 9 ena. r» e_ a. m ■ • s 'T~ v O Redni sodelavec našega uredništva, tov. Bergant Evgen ml., ki je bil pretekli mesec v Parizu na tradicionalnem teniškem turnirju Francije, je v Parizu prisostvoval tudi nastopu svetovnoznane košarkarske skupine Harlem Globetrot-ters. O vtisih s tega nastopa nam piše takole: Harlem Globetrotters so v pravem pomenu besedo globetroterji — svetovni potniki. Lani so bili na poti 168 dni, nastopili so v 87 mestih, 34 državah in odigrali 141 tekem, katerim ie prisostvovale več kot 1 mtlij. 500.000 gledalcev. Pri križarjenju po ;ivetu spremlja košarkarje Harlema in njihove večne nasprotnike, United States Starš, cela vrsta »umetnike /.< ki se zvrstijo v pestrem sporedu, katerega glavna točka pa je seved košarkarska tekma Harlem : Starš. Zato ni čudno, da je treba odšteti .or čedno vsoto frankov (stojišča 15 j do 250, sedeži 350 do 1000), da Ir • > prisostvuješ sporedu. Priznati pu e treba, da je program sijajen, sa: nastopajo žonglerji vseh mogočih narodnosti, plesalci, pevci, glasbeniki, profesionalni igralci namiznega tenisa itd. Če k temu prištejemo množico bučnih gledalcev, impozantni, pokriti stadion »Palais des Sporis«. preračunano razsvetljavo in nazadnje veliko reklamo in sloves, ki spremlja obe košarkarski vrsti, potem , ni čudno, da gledalci v nekakem »nadzemeljskem« razpoloženju pričakujejo prihod obeh moštev. Tudi jaz sem pričakoval deveto svetovno čudo (oprostite, to ni pomota, kajti tekma je bila v Parizu, kjer priznavajo Eifflov stolp za osmo svetovno čudo!). Vendar se je po tekmi izkazalo. da sem si obetal preveč ... SVVEET GORGIA BROWN JE ... PESEM Da, Harlem ima svojo himno, ki jo zaigra orkester, ko se pojavijo črnci na igrišču. Pri tem preskočijo vsi igralci obroč z velikanskim napisom H. G. T. Prihod Starsov je manj slavnosten. In že se na igrišču nudi pisana slika: Harlemi so v svojih znanih modro-rdečih trenerkah pravo nasprotje Starsom. katerih dresi so zlato-rumene barve. Sicer pa so ti različni dresi popolnoma nepotrebni, kajti igralce je zelo lahko ločiti, saj so prvi črni. drugi pa beli. TATUM IZGINIL... Po predstavljanju, kateremu občinstvo navdušen., ploska, sledi pozdravljanje vsakega posameznika. Med njimi je tudi mnogo takih, ki so visoki nad 2 m. Sama znana imena so tu — Wilson, Wheeler, Hillard m Clifton na eni ter Workmannn in Mehen na drugi strani. Toda. kje je Tatum — najboljši igralec in komik Harlema? Zaman čakajo gledalci. Tatuma ni od nikoder, izginil je. Ko so v New Yorku igralci vstopali v avion, jo je Tatum nenadoma pobrisal in tako so potovali brez njega. Nekateri so takoj »zavohali« nov reklamni trik. vendar Tatum res ni igral. VSAK IGRALEC JE KOŠARKARSKI VIRTUOZ Občinstvo zaradi Tatumove odsotnosti glasno negoduje, toda med tem so črnci že začeli v krogu podajati žogo in ogromni »Palais des Sports« je' postal eno samo veliko oko. Tu je imel človek res kaj videti: preciznost, hitrost, sigurnost, triki in raznovrstnost — to so glavne odlike teh velikanov. Potem so začeli metati žogo na koš. Nekateri izmed njih so »položili« žogo v koš kar od zgoraj, drugi jo mečejo v koš leže na hrbtu. tretji spet tako, da so obrnjeni s hrbtom proti košu, da ne govorim o ostalih nenavadnih metih. Sele potem se je pričela .tekma, ki se po amerikansMh profesionalnih pravilih igra 4 krat po 10 minut (rezultat srečanja je bil 65:58 za Harlem). Da povem odkrito: kljub izvrstni tehnika in mnogim napetim trenutkom v igri sem odšel z igrišča nekako razočaran. Vzrok? Po mojem mnenju v nastopu Harlema ni prave povezave med elementi športa in cirkusa. Vse scene, vsa napadi in triki, se mi zdijo preveč igrani in zato ne prepričajo. Vse to spremlja nenehno kričanje igralcev in sodnikov, ki na koncu že preseda. Tudi pomešan je igralcev med občinstvo, pri čemer »nastrada« marsikateri klobuk, in slični podvigi za naše pojme niso samo smešni, ampak skoraj neumni. Toda kaj hočete, »chaque a son gout...« Seveda pa je treba poudariti, da je vsak igralec obeh moštev dovršen košarkar in je res škoda, da moštvi nikoli ne zaigrata resno in na zmago. Vse je zavito v tenčico dolarjev ... Igralci postanejo že po enem letu nastopanja premožni ljudje, pa tudi žepi menažerjev in Harlemovega »očeta« Supersteina na koncu turneje pomembno žvenketajo ... Ali je vse v odprave Velik porast slovenskega alpinizma In pomembni uspehi posameznikov po vojni, so tudi letos privedli Planinsko zvezo Slovenije do odločitve, da organizira odpravo slovenskih alpinistov v Centralne Alpe. Ta odprava naj bi bila nekakšna predpriprava za vzpone v Himalajskem pogorju, ki so predvideni ▼ letu 1956. Na letošnjem spomladanskem plenumu Planinarskog saveza Jugoslavije so Slovenci predlagali, naj odide v Centralne Alpe odprava, ki bo pokazala, ali Imamo zares sposobne ljudi za eventualno ekspedicijo v Himalajo. Savez je ta predlog sprejel, venci s pripombo, da mora biti odprave, v Alpe »svejugoslo-vanska«, t. j., da mora vsebovati udeležence iz vseh republik. Razumljivo je, da PZS na ta predlog ni pristala (kdaj pa smo v športu sestavljali državno reprezentanco pod kriterijem, da morajo biti v njej predstavniki vseh republik??), marveč je predlagala, naj ostale republike pošljejo ev. kandidate v Slovenijo na izbirni kondicijski trening, kjer bodo lahko pokazali kaj znajo oz. če so za tako odpravo tudi dejansko sposobni. Čeprav je predlog PZS umesten, nam je istočasno jasno, kako je danes z vrhunskim alpinizmom v ostalih republikah. V Slovenijo sicer prihaja vsako leto precej alpinistov, zlasti iz Hrvatske, vendar ni nikogar, ki bi se povzpel preko smeri 4. težavnostne stopnje (ta stopnja je bila včasih celo pogoj, da je bil kdo sploh sprejet kot član v AOi). Izjemo tvorijo 3 ali 4 Zagrebčani, od 4T PO STOPINJAH dr. Požarja in Kosca... Po odbojkarskem meddržavnem srečanju Jugoslavija : Turčija so domači in inozemski časopisi objavili vse polno pohvalnih kritik o naši odbojki. Še prav posebej pa so športni poročevalci pohvalili Jugoslovana Vladimirja Skerbineka, ki je bil v zadnjih srečanjih eden najboljših v našem moštvu. Lado Skerbinek, ki ima danes 24 let. je doma iz Ruš. Za od- bojko se je navdušil kot dijak mariborske gimnazije, in sicer v dijaškem domu, kjer so fantje med seboj sami igrali, predvsem pa nastopali v raznih tekmah za prvenstva posameznih razredov. Že takrat je kazal izredne sposobnosti In nadarjenost za to športno panogo. Do-raščal je med okupacijo, zato takrat Mi mogel pokazati vseh svojih odlik in tako se je lahko uveljavil šele po osvoboditvi Z vso resnostjo se je lotil odbojke pred štirimi leti, ko je bil v mladinski brigadi na avtocesti Zagreb—Beograd. V roko ga je dobil naš znani reprezentant Miloši Kosec Iz Ljubljane, ki- je takoj ugotovil, da ima pred seboj izreden talent. Lado se je izpopolnjeval v družbi znanega mariborskega odbojkarja Šedi-vyja ter košarkarja Vračka. Po vpisu na ljubljansko univerzo jeseni leta 1949 se je Skerbinek vključil v ljubljansko Enotnost in že pozimi igral v Zagrebu prve tekme. Kakor vemo, je Enotnost kasneje razpadla, Skerbinek pa se je z nekaterimi tovariši najprej odločil za mariborski Branik. Toda 1.1951 se ,ie ponovno vključil v vrste ljubljanskega Krima, danes pa nastopa v moštvu AOK. Poleg številnih tekem v zvezni ligi pa je Skerbinek nastopil že večkrat tndi v meddržavnih dvobojih in vedno bil med najboljšimi. Skerbinek je torej danes redni član jugoslovanske odbojkarske reprezentance, pa tudi po svojih sposobnostih se je že zelo približal nekaterim odličnim slovenskim igralcem, od katerih, kakor vemo, sta bila med najboljšimi dr. Požar in Kosec. Za zaključek pa naj vam še zaupamo, da je Skerbinek študent četrtega letnika kemije na ljubljanski univerzi in, kakor pravijo njegovi tovariši, tudi tu med najboljšimi. redu okoli alpinistične v Centralne Alpe? katerih sta lani dva , replezala Čopov steber (V. do VI. stopnja). To pa Je tudi največji uspeh alpinistov lz ostalih republik. Vendar vsi vemo, da sta bila Zagrebčana v steni dva dni (torej z enim bivakom), dočim je v Sloveniji najmanj 20 alpinistov, ki so to smer preplezali že v manj ko 8 urah! (najboljši čas 5.30 ur). Razen tega je treba poudariti, da imamo v večini smeri v Centralnih Alpah opravka z zimskimi pogoji, dočim v ostalih republikah o zimski alpinistiki skoraj ni govora. Po sestanku v Beogradu je Komisija za alpinizem pri PZS sestavila moštvo izbranih alpinistov, 12 po številu, in izdelala načrt ostrega treninga, v katerega so bile vključene najtežje domače smeri. To listo kandidatov in program je potrdil tudi zbor načelnikov AO, ki je bil meseca maja v Vratih. Do tu je bilo vse v redu. Po zboru načelnikov v Vratih pa Je Glavni odbor PZS listo udeležencev svojevoljno revidiral, pri čemur so izpadli mnogi resni kandidati (Perko, Zupan, Verovšek, Kilar, Levstek, Vavken Vido). Namesto njih pa so bili predlagani ljudje, ki se z alpinizmom že dolgo ne bavijo, da, celo oseba, ki je v našem alpinizmu še nikoli nismo zasledili in sploh ni bila nikdar član nobenega AO (11, Za nekoga, ki danes nima več odgovarjajočih kvalifikacij za takšno odpravo, pa je nek član G. o. PZS dejal: »No, ta pa že lahko gre v inozemstvo, saj hodi vsako nedeljo na lov in ima gotovo dovolj kondicije?!« (Torej, lovci, poskusite svojo srečo v Čopovem stebru — op. ur.). V odpravo so poleg tega določili tudi starejše, bodimo kar odkriti — že odslužene alpiniste. Zato se imenovani mladi alpinisti, sami priznani plezalci V. in VI. stopnje, od katerih so se mnogi izkazali celo v najtežjih smereh v tujini (n. pr. v Lalidererju 3 smeri VI. stopnje, vzhodna stena Mont Blanca itd.) upravičeno sprašujejo, odkod ta očetovska skrb Glavnega obora PZS za te starejše alpiniste. Pri tem je treba tudi poudariti, da so od preje imenovanih alpinistov skoraj vsi v neprekinjenem kontaktu s stenami (n. pr. Kilar in Levstek sta letos pozimi preplezala Bavarsko smer v Severni triglavski steni) in pa danes v tistih letih, da imajo pred seboj še velike perspektive razvoja ter bi bili — v primeru, da čez 4 ali 5 let res pride Po Slovenili Vransko. — Pred kratkim je ravnateljstvo nižje gimnazij« organiziralo ob zaključku šolskega leta tekme v atletiki in nogometu. Gimnazijci so premagali v nogometu moštvo dijaškega doma z 1:0. PODPEČ. — Preteklo nedeljo so se pomerili v Podpeči pri Preserju člani partizanskih društev Podpeč in Smlednik v atletiki. Zmagali so Smledničani s 45:37. Kljub razmočenemu terenu je bilo doseženih nekaj boljših rezultatov (Jenko S. 100 m 12.2, Jenko R. daljina 5.62 m). Gornja Radgona. — V nedeljo, dne 7. t. m., je bil v Gor. Radgoni prvi nastop domačega partizanskega društva po osvoboditvi in obenem razvitje prapora. Skupno je nastopilo 580 telovadcev, v glavnem s prostimi vajami in na orodju. MURSKA SOBOTA. — V okviru »Prekmurskega festivala« je bil dne 10. t. m. v Murski Soboti okrajni zlet partizanskih društev, katerega se je udeležilo 1560 telovadečih. Programu, obsegajočemu 13 točk, je prisostvovalo nad 3000 gledalcev. Oddelki so nastopili s prostimi vajami in na orodju, razen tega pa je bilo na programu tudi nekaj atletskih panog in narodnih kol. Tržič. — Tržiški strelci, o katerih marljivosti smo že večkrat poročali, res nikoli ne mirujejo. Dne 1. maja so se udeležili strelskih tekem v Štorah, v čast rojstnega dne maršala Tita pa so organizirali strelsko ekipno prvenstvo Tržiča. Dne 6. t. m. so strelci iz Štor vrnili obisk Trži-čanom, ki so podlegli gostom z rezultatom 1010:865. do odprave na Himalajo — takrat v ravno primerni starosti. Nerazumljivo je tudi to, da je G. o. PZS postavil na listo udeležencev Joče odprave tiste ljudi, ki so pri vseh dosedanjih odpravah uplivail demoraliziraj oče na ostale tovariše in so potovanja v inozemstvu združili z vnetim služenjem bogu Merkurju. »Strokovno sposobnost« ljudi v Glavnem odboru PZS, ki so izbirali odpravo, dokazuje tudi to, da je nekdo, ki je bil določen v moštvo, sam odklonil sodelovanje, češ, da se ne čuti dovolj sposobnega (še so pošteni ljudje na svetu). Na številne intervencije in »pritiskanje« na vse mogoče vzvode in vzmeti (vmes pa Je treba pridati še dokazovanje Savezu v Beogradu, kdo naj gre v inozemstvo), Je skoraj i j dveh mesecih Go PZS dne 10. t. m. končno odobril prvotni seznam, ki ga je dala Komisija za alpinizem PZS. Kljub temu pa je Go PZS zmanjšal število prvotnih 12 kandidatov na 8, z motivacijo, da morajo 4 mesta ostati rezervirana za udeležence ostalih republik, ker sicer iz Beograda ne bo denarja za odpravo (!) Zato nič ni čudnega, če se danes alpinisti sprašujejo, če bo odprava sploh lahko odšla na pot (smo namreč že sredi Junija, vemo pa, da je samo še julij in polovica avgusta primerna za vzpone v Centralnih Alpah). In ob stališču, ki ga zavzema Savez (češ, da morajo za vsako ceno biti 4 mesta namenjena udeležencem iz ostalih republik, sicer ne bo denarja), tudi ne moremo kar mirno prikimati. Zato nri čudno, da večina alpinistov v Sloveniji očita Go PZS kompromisarstvo in da so nekateri udeleženci odprave mnenja, da pod takšnimi pogoji raje ne gredo v inozemstvo. In nič ni čudno to, da Je ob takšni izbiri kandidatov, kakršno predlaga Go PZS, ofieielno protestiralo planinsko društvo Ljubljana-matica, po številu planincev in alpinistov daleč najmočnejše in najstarejše društvo v Sloveniji. Keršič Marjan in Verovšek Miha M Uutomeru je nastopiti* 1300 te ovadcev Preteklo nedeljo je društvo »Partizan« v Ljutomeru proslavilo 50-let-nico ljutomerskega telovadnega društva z velikim telovadnim nastopom, katerega se je udeležilo 15 društev iz bližnje okolice, žal pa so iz neznanih vzrokov odpovedale udeležbe društva Ormož, Varaždin, Ptuj in Maribor. Slavnost se je pričela že v soboto 13. t. m. z akademijo, ki je obsegala 12 kvalitetnih točk. Istega dne so se pomerili člani domačega »Partizana« in športnega društva »Svobode« v nogometu. Zmagali so gostje s 4:2. V nedeljo se je pričel jubilejni nastop z veliko parado po mestu, katere se je udeležilo 1344 telovadcev. Popoldne pa je bil na telovadišču pred 1300 nastopajočimi in cca 3500 gledalci razvit novi društveni prapor pod pokroviteljstvom predsednika Zveze »Partizan« tov. Poliča. Po slavnostnih govorih so se pred častno tribuno, kjer so bili številni predstavniki oblasti in množičnih organizacij predstavili vsi oddelki v 12 točk obsegajočem sporedu. Na programu so bile proste vaje, orodna in talna telovadba, članice iz Murske Sobote pa so zaplesale narodna kola. Številni gledalci so bili s prireditvijo nad vse zadovoljni. Pospešena hitrost teka Na nekem športnem tekmovanju v Torontu v Kanadi je štartni strel pri teku na 1500 m tako prestrašil tri slone iz bližnjega cirkusa, da so razbili kletke in pridrveli na stadion. Z visoko dvignjenimi rilci so tuleč tekli preko tekališča, kar pa je zopet tako prestrašilo tekače, da so dosegli neverjetne uspehe. Zmagovalec bi skoraj dosegel nov rekord tekališča ... Naročajte se na „P0LET" Hi Prekleto, ali bo že konec teh oslarij? Ce bo spet bril norce iz mene. se mu gladko uprem! Take misl. so se mi podile po glavi, ko sem vstopal. Bil pa sem naravnost presenečen. Profesor je bil to pot. z menoj izredno prijazen kot bi prišel k njemu na prijateljski obisk, ne pa na preiskavo. Gledam ga debelo in kar ne morem verjeti. Ponudi mi stol in začne: »Gospod Starič . « Sto zelenih! Od kod sem naenkrat »gospod«, odkod ta prečudna ljubeznivost? Pa ne, da ima gospod profesor z menoj spet kakšne posebne namene? Kaj ga je neki pičilo’ Ali mu je morda kdo razložil, kaj je pravzaprav z menoj — da nisem simulant. še manj pa norec? Kot blisk se m: porodijo ta vprašanja, a nanje ne najdem pravega odgovora Kdo je dejansko sedaj pri boljšem zdravju? Ta zdravnik pred menoj ali jaz? No, da, človek je menda kot aprilsko vreme, zdaj veder, zdaj čemeren, ali kaj? Napeto prisluhnem in ga kar moči resno poslušam. »Gospod Starič,« me znova zdrami iz premišljevanja ter resno, pa vendar prijazno nadaljuje, »zdaj je menda že čas, da končno prenehava z najino zadevo, ki muči mene prav tako, kot najbrže vas. Vi ste izkušen in znan športnik, obšli ste že precej sveta in si nabrali dosti življenjskih izkušenj. Brez dvoma je tudi vam na tem, da prenehava z najinim .bojnim stanjem1, če ga lahko tako imenujem, in se popolnoma trezno, brez prepira in razburjenja pogovoriva ...« »Gospod profesor,.mu nestrpno presekam besedo in mu hočem reči, da je vse odvisno od njega. Toda on prav mimo nadaljuje: »... Pričakujem torej od vas, da me boste pravilno razumeli. Pri nas je mnogo takih ljudi, ki jih, žal, ne moremo prepričati o kakšni stvari, ki je ni, so pa vanjo zaverovani do skrajnosti. Vem. da vi ne spadate mednje, zato bi rad ta brezplodni proces z vami zaključil. Zadal vam bom nekaj vprašanj, vi pa odkrito in pošteno odgovarjajte!« Neznansko me je srbel jezik, da bi mu zabrusil nazaj kakšno po domače. Tako dolgovezen uvod, toliko besed — in zakaj vse to? Vendar sem se Vzdržal, malo zaradi radovednosti, kakšna bodo ta vprašanja, malo pa zaradi tega, ker sem na tihem le upal, da je morda prav od tega razgovora odvisna moja nadaljnja usoda. »Poslušajte, danes vam bom zadal samo eno. lahko vprašanje! Prepričan sem, da boste nanj odgovorili brez težav, ker bi to lahko storil vsak otrok ...« »Božični večer je važen praznik v letu. Spominja se ga vsakdo z naj večjim veseljem in če le more, ga praznuje v krogu svoje družine. Prav gotovo je napravil tudi na vas ta praznik dostikrat mogočen vtis. Povejte mi torej, kje ste pred šestimi leti praznovali božični večer...?« Molk, Dolg odmor. Na vso moč napenjam možgane in brskam po spominu. Rad bi odgovoril, pa ne morem. V glavi se vrstijo, kot na filmskem platnu, slika za sliko: Mirna peč, Kranj, Tržič, Ljubljana ... Ne, ne morem se spomniti. Sedaj mi je zadosti. Zakaj me muči s takšnimi bedastimi vprašanji? »Kje sem praznoval božični večer pred šestimi leti? Na to vprašanje vam ne bi mogel odgovoriti niti tedaj, ko sem b:l popolnoma zdrav. Kdo ve, kje sem bil pred šestimi leti?« »Simulant, navaden simulant,« zabrunda profesor v svojo brado. »Gospod profesor, dovolite, da vas tudi jaz nekaj vprašam!« Profesor prikima. »Prosim, povejte mi, kaj ste vi pred šestimi dnevi — ne pred šestimi leti — večerjali?« To mu je bilo preveč. Kar poskočil je: »Tega vam nisem dolžan povedati!« »Saj tudi ne zahtevam. Hotel sem vam s tem samo dokazati, kako nesmiselno je bilo vaše vprašanje.« Sprla sva se. Nisem se mogel več zadrževati, izbruhal sem iz sebe vse, kar se je v teh težkih dneh nabr^o v meni. Drugo jutro so me izpustili... (Dalje) medmarod Schaer pred K obletom V 23 tekmah zaporedoma zmagovalci Prvak Berlina v nogometu moštvo Union 06 je doseglo svojevrsten rekord. V prvenstvu Berlina so zaporedoma 23-krat zmagali in premočno osvojili prvenstvo s 40 točkami in 48 možnih in razliko v golih 57:26. Svoj edini poraz so doživeli lani septembra, v prvi tekmi prvenstva. Hansenova 100 m prsno 1,21.6 Danska plavalka Hansenova je pred nekaj dnevi dosegla nov danski rekord v plavanju na 100 m prsno z rezultatom 1:21.6, kar je tretji rezultat vseh časov na tej progi. Boljše od Hansenove sta doslej plavali le Van Vliet (No) 1:18.2 in Novak (Madž) 1:19.6. Na plavalnem tekmovanju v Budimpešti so bili doseženi sledeči rezultati: 200 m prosto: Hanak 2:12.4, 400 m prosto: Csordas 4:44.8. 1500 m: Nyeki 19:00.2, Csordas 19:00.4. 100 m hrbtno: Magyar 1:09.8, 200 m prsno: Kunsagi 2:46.4. Zenske 160 m prosto: Novak 1:08,8, Gyere-gyar 1:08,9, Littomericky 1:09,6, 100 m metuljček: Littomericky 1:23,0. Dva nova češka f e kor da je dosegla plavalka Magova. 200 m prosto je preplavala v času 2:43,2, 400 m prosto pa v 5:37,1. Mehiški plavalec Gutierez je preplaval 440 yardov prosto v odličnem času 4:46.4. Japonec Suzuki, ki je bil na olimpijadi v Helsinkih drugi v plavanju na 100 m prosto, je preplaval 200 m prosto v času 2:10.2 v Tokiu. Chicago : Evropa 12 : 8 V Chicagu je boksarska reprezentanca Chicaga premagala amatersko reprezentanco Evrope s 12 : 8. V Detroitu je svetovni prvak welter kategorije Kubanec Kid Gavilan premagal Italijana Scortichinija po točkah v borbi dolgi 10 rund, ki ni veljala za naslov prvaka. Teisseire zmagal v dirki po srednji Franciji V 5 etapi kolesarske dirke po srednji Franciji Uriage—Val d’ Isere, dolgi 207 km je zmagal Francoz Teisseire v času 7:01:23, V 6. etapi Val d’ Isere—Evian, dolgi 258 km, je zmagal Italijan Bianchi v času 7:01:44. V zadnji etapi Evian— Grenoble, dolgi 233 km, je zmagal Francoz Roux v 6:13.07. Končni plasma dirke je takle: 1. Teisseire (Fr) 47:07:28, 2. Gaul (Luks) zaostanek 4:59, 3. Robič (Fr) 5:32, 4 Geminiani (Fr) 5:49, 5. Rolland (Fr) 7:54, 6. Bajens (Belg) 13:03. V tretji dirki za letošnje kolesarsko prvenstvo Italije, dirki po Romaniji, dolgi 287 km, je zmagal Astrua (Atala) v času 7:23.0 pred Benedettijem (Legna-no), Barozzijem (Atala), Zulianijem (Bot-tecchia), Colettom (Freius) in Scudella-rom (Legnano), vsi v istem času kot zmagovalec. Magni se je plasiral na 23., Bartali na 24., Fornara na 26. Coppi pa celo na 28. mesto. Po tej dirki vodita v tekmovanju za letošnje italijansko prvenstvo Magni in Petrucci z 8 točkami. pred Grossom, Astruo in Benedettijem,, ki imajo po 5 točk. Tour de France — peš Štiridesetletni Andre Bonhomme je pred kratkim zaključil svojo »Tour de France«, ki jo je opravil kar peš. Startal je v Parizu s 15 kg težkim nahrbtnikom in prehodil 5423 kilometrov v 105 etapah. Samo tri dni je počival. Povprečno je napravil 50 km na dan, najuspešnejši pa je bil od Billa do Dunquerquea — 84 km. Ko je prišel zopet nazaj v Pariz, je ves ponosen kazal srebrne medalje, ki jih je dobil od mestnih uprav Marseilla in Le Plavra. Nov svetovni rekord ti dfiganiu uteži Ameriški dvigalec uteži, olimpijski zmagovalec Tomo Kono, je dvignil na prvenstvu ZDA v Indianapolisu v olimpijskem troboju 415 kg, kar je nov svetovni rekord srednje kategorije. V ostalih kategorijah so zmagali petelinjs: Hugdes 285.5, peresna: Ochima 317.5, lahka: Pittman 337.5, poltežka: Stanzyk 415,t'žka: Davis 450. Čukarin šele osmi na prvenstvu Sovjetske zveze v telovadbi Viktor Cukarin, je zasedel na prvenstvu Sovjetske zveze v telovadbi Sele osmo mesto z 108.65 točke. Na prva mesta so se plasirali: Muratov 113.96, Saginjan 111.58, in Berdier 110.30. V Genovi je italijanska reprezentanca v orodni telovadbi premagala reprezentanco nemške pokrajine WUrtenberg z 280.40:279.55 točke. V tekmovanju „ posameznikov je vrstni red sledeč: 1. Wied Theo Samskem domu« shranjeno telovadno orodje, so nekateri gojenci tega doma vdrli v shrambo in iz nje pokradli številne rekvizite (hlačke, žoge itd.). Čudno se nam zdi, da je na vse to molčal in celo te razbijače moralno podprl upravnik doma tov. Huso, ki je tudi istočasno tajnik »Partizana«/ Potem res ni nič čudnega, če se dogajajo v Bistrici takšne nepravilnostil Tej nedisciplinirani mladini gre pač samo za divji in anarhični žogobrc, zato jim je tudi tov. Lešnik, ki pač upravičeno zahteva pri telovadbi primerno disciplino, kamen spodtike. V odboru »Partizanac pa sedijo ljudje, ki so samo funkcionarji na papirju, včasih pa nastopajo celo kot nasprotniki društva. Tudi sekretar mladinske organizacije, ki je v Bistrici podnačel-nik partizanskega društva, ni kos svojim nalogam. On je sicer tudi funkcionar v drugih množičnih organizacijah, vendar mu verjetno ni do drugega, kot do častne funkcije. Mnenja pa smo, da partizanska društva potrebujejo samo delavnih ljudi. ne pa »častnih članov« Morda bi res našli tu in tam kraj, kjer bi se mladina lahko uprla enostranski vadbi in pretiranemu, »ka-plarskemu« režimu discipline. Toda to prav gotovo ne velja zn Slov. Bistrico Kdor si zamišlja o Bistrici ali pa kjerkoli drugje, da je možno z uspehom voditi kakršnokoli organizacijo (pa naj bo to partizansko ali športno društvo) brez reda in brez discipline, o popolni anarhiji, ta naj raje pusti tiste ljudi, ki so že nekaj ustvarili, pri miru (če jim že noče pomagati), pa naj poskusi, kakšne uspehe je možno doseči brez osnovne discipline. Lipar Marjan ... nasprotno, prepričal sem se, da so naše mednarodne prireditve prav tako vzorne, kakor prejšnjo nedeljo ona na Grossglocknerjn.« Tako je končal svoje pripovedovanje bivši olimpijec in državni reprezentant v alpski vožnji tov. Stopar Rutii-»Sani«, ki je bil prejšnjo nedeljo kot strokovni opazovalec na veliki mednarodni prireditvi v veleslalomu na Gros-sglockenerju. O svojih vtisih je „šani” povedal precej zanimivih podrobnosti in nekaj od teh bodo radi prebrali tudi naši čitatelji. Vse za turizem! Kdo ve, če bi Avstrijci sploh organizirali takšno mednarodno prireditev, ki zahteva toliko stroškov? Toda nekaj je v ozadju. V razgovoru z organizatorji spoznaš, da gre njim predvsem za populariziranje turizma; zato se ne ustrašijo niti velikih stroškov niti kakaršnih koli drugih težkoč. Avstrijci hočejo skoraj vse prireditve, tako kakor v Švici ali v Franciji, uporabiti za propagando svoje dežele in seveda ljudje od blizu in daleč prihajajo vedno v velikem številu. Oblast je n. pr. podprla letošnjo prireditev na Grossgloknerju z 80.000 šilingi! In kljub bemu vremenu in težko dostopnemu terenu so obiskovalci prišli v velikem številu. In pri nas? Poglejmo samo n. pr. Jalovec. Ljudje bi imeli tako lepo priložnost spoznati naše Nič me ni presenetilo »2e v navadi je, da se radi podcenjujemo, kadar gre za organizacijo mednarodnih prireditev. Prvič sem bil v inozemstvu, in seveda, ko slišiš o odličnih uspehih inozemcev, o sijajnih prireditvah, se ti nehote zapiči v mozeg, da So inozemske prireditve bajno organizirane. In vendar nič ni bilo takega, kar bi me bilo presenetilo. Res, da so bili nekateri tehnični pripomočki popolnejši od naših. Toda vse te stvari tudi mi poznamo, prišel pa bo čas, ko jih bomo sami uporabljali. Kaj naj povem o progi sami? Vzemimo n. pr. Krnico ali Jalovec in obe te naši alpski progi primerjajmo z Grossglocknerjem. Kadarkoli sem trasi-ral progo, predvsem pod Jalovcem, sem vedno imel občutek, da je treba progo prilagoditi tekmovalcem, ne pa terenu, Julijce, dostop do Kotovega sedla je več kar pa je bilo zmotno. Medtem ko pri kot enostaven v primeri z Grossglocknerjem. In vendar nismo znali letošnje kvalitetne prireditve pod Jalovcem z uspehom uporabiti za turistično propagando . . . nas navadno kombiniramo veleslalom s slalomom, je bila proga na Velikem Kleku neka kombinacija veleslaloma in smuka. Seveda takšna kombinacija pa uspeva le takrat, če je sneg za to ugoden || | CSR ; Rumunija 2:0 V Pragi, je pred 45.000 gledalci v kvalifikacijski tekmi za svetovno prvenstvo nogometna reprezentanca CSR premagala moštvo Rumunije z 2:0 (0:0). Preti nedavnim je partizansko društvo v Pivki priredilo svoje peti redni telovadni nastop na prostem (na sliki zgoraj). Čeprav dela dru-štvo v najtežjih pogojih (društvo nima svojih prostorov ter gostuje v dvorani sindikalne podružnice tovarne »Javor«), ga zavoljo marljivosti vendar lahko damo za zgled marsikateremu društvu, ki ima lasten dom in dovolj orodja. Žalostno pa je to, da so v- društvu redni pravzaprav samo pionirji in mladinci, pa še slednjih je razmeroma malo, če upoštevamo, da je v Pivki okrog 200 mladincev in mladink, ki se v društvu ne udejstvujejo s naš® NA PODEŽELJU? Kadar govorimo o množični atletiki in kadar istočasno ugotavljamo, zakaj kvalitetna slovenska atletika ne napreduje v zadostni meri, mislimo predvsem na naše šole in pa na organizacijo »Partizan«. Čeprav pomanjkanje množičnosti ni edini razlog, ki zavira dvig kvalitete slovenske atletike, je vendar dovolj inočan činitelj, da moramo tudi o njem spregovoriti. Iz podatkov pravkar končanega ljudskega štetja vemo, da ima Slovenija danes 1,463.000 prebivalcev, h-av tako pa nam je znano, da ima »Partizan«, Zveza za telesno vzgojo, hekaj nad 41.000 pripadnikov. To t*>meni, da je v našo osnovno teles-*K>vzgojno organizacijo vključenih jjanj kot 3 °/e celotnega prebivalstva, ^asiravijo je ta odstotek porazno ^izek, bi bil še vedno kolikor toliko ^dovoljiv — glede na razširjenost atietike — če bi se vsi pripadniki ^rtizanske organizacije v okviru ®Vojih društev redno ukvarjali z atletiko. Na nedavnem plenumu ^Veze — »Partizan« pa smo iz tehtnih poročil spoznali, da je v letu l?52 v okviru partizanske organiza-|je nastopilo v atletskih panogah komaj — 706 tekmovalcev! Če k tej ^dvse skromni številki prištejemo ^Precejšnjo širokogrudnostjo približno 1600 aktivnih atletov-športni-*°V, potem pridemo do zaključka, | se v Sloveniji s tekmovalno atle-ukvarja komaj vsak tisoči prebivalec. Mislim, da so to žalostna dejstva in da kakšni obširni komen-^fji tu niso potrebni. Ob takšnih ^Sutovitvah lahko samo pošteno Poznamo, da je atletika — »kraljica ?fortov« — postal ironičen prizvok | da je ta kraljica kvečjemu še daljica — Pepelka. r. Kako bo naša atletika rasla v ši-to je seveda povsem odvisno dela, ki ga bodo zastavili telesno-|gojni učitelji na naših šolah in pa /pganizacija »Partizan« (tečaji, tekmovanja itd.). Mislim pa, da bi Mo reba v tej smeri prenehati s samim Ožarjen jem in principielnimi ugoditvami, ampak odločno pristopiti /delu in uresničenju številnih sklepov in smernic, ki smo jih že davno sprejeli. Menda se vsak zaveda, kaj pomeni vsestransko izurjen atlet kot vojak — branilec domovine. Kaj nam pomaga vsa moderna oprema in orožje, če bomo imeli vojake, ki bodo kapitulirali že pred 3 m širokim jarkom, ki jim bo pri jurišu navkreber že po 50 m zmanjkalo sape ali pa bodo po dveurnem pohodu izčrpani in ožuljenih nog. Mislim, da je bilo o tem že toliko napisanega in izgovorjenega, da je odveč vsaka nova beseda: hoja, tek, skok in met — to so najstarejše in najbolj prirodne panoge človekovega telesnovzgojnega udejstvovanja. Če so bile naše ugotovitve doslej hudo črnoglede, pa moramo pri pregledu terena le priznati nekaj svetlih točk, ki nam vlivajo upanje in odpirajo perspektive, da bo prej ali slej tudi atletika prodrla vsaj v vsak večji kraj. Med te svetle točke lahko v prvi vrsti prištevamo partizansko društvo v Kočevju, ki je pred kratkim z dograditvijo prvega modernega atletskega stadiona ha Dolenjskem postavilo v teh predelih 'soliden temelj, ki bo lahko v bodoče žarišče za nadaljnji razvoj atletike po Dolenjski in Kočevskem. O marljivih Kočevarjih in njihovem stadionu smo v našem listu že precej poročali; danes lahko povemo samo še to, da na idealnem stadionu dan za dnem kar mrgoli kočevske mladine, ki krepi svoje sile na svežem zraku, v neposredni bližini mirne, zelene Rinže in prostranih kočevskih gozdov. Drugo takšno žarišče je Črnomelj, kjer je znani telovadni profesor Kolarič v okviru »Partizana« zbral lepo število srednješolske mladine in v razmeroma kratkem času vzgojil cev (Plut, Brine itd.). Poleg tega je treba omeniti še prof. Dobovška in Glonarja v Novel mestu, ki se že vsa leta po osvoboditvi trudita za razširjenje atletike v »Partizanu« in šoli. Posebno pa so razveseljive vesti iz Žužemberka, Št. Jerneja in Mirne peči, kjer so na tekmovanjih tega okraja nastopali v atletskih panogah tudi pripadniki »Partizana«. Tudi v Poljčanah so pred kratkim preuredili atletsko stezo, nekaj atletike pa je še vedno v Litiji. Mnogo si lahko obetamo tudi od Trbovelj, kjer so pred dobrim mesecem pri ŠD Rudar ustanovili atletsko sekcijo in, kakor smo obveščeni, pričeli delati zelo resno. Poleg Kamnika, kjer vodi delavsko mladino v atletiki naš znani veteran Jože Bručan (kljub 43 letom še vedno aktiven!), so v zadnjem času prišle razveseljive vesti tudi iz Škofje Loke in Kranja. Tu so precej razživeli atletiko predvsem uči tel'" telovadbe na raznih strokovnih šolah. pa tudi na gimnaziji. Kadarkoli nanese pogovor na aktivno vključitev podeželskih tekmovalcev v atletiko, navadno slišimo izgovore, češ, kako bomo mi »reveži« tekmovali s tistimi atletskimi »kanoni« po mestih. Ker je Atletska zveza Slovenije ta problem že zdavnaj spoznala, je sklenila letos uvesti tudi oficielna atletska tekmovanja v tako imenovanem »B-razredu«, kjer imajo možnost udeležbe vsi začetniki. Zato se obračamo na vse tiste funkcionarje »Partizana«, ki bi radi poživeli atletiko v .svojih društvih, da se obrnejo za pojasnila na Atletsko zvezo Slovenije v Ljubljani ali pa na večja društva (n. pr. Kladivar v Celju, Železničar v Mariboru itd.). Tu bodo vedno dobili ustrezna po- pospeSena hitrost teka Na nekem športnem tekmovanju v Torontu v Kanadi je štartni strel pri teku na 1500 m tako prestrašil tri slone iz bližnjega cirkusa, da so razbili kletke in pridrvel; na stadion Z visoko dvignjenimi rilci so tuleč tekli preko tekališča, kar pa je zopet tako prestrašilo tekače, da so dosegli neverjetne uspehe. Zmagovalec bi skoraj dosegel nov rekord tekališča. (sneg mora biti trd, uležan, no pa gnil!). Torej za bodoče velja; kadarkoli bom progo še trasiral, jo bom postavil tako, kakor to zahteva teren.« Vratca 24 — pravo grobišče »Da držijo vse gornje trditve, so dokaz vratca 24. Ce bi bil traser »dobrosrčen« in bi upošteval vse želje tekmovalcev, bi. teh vratc prav gotovo ne bilo, ali pa bi bile drugače nameščene. Tu pa se je večina dobesedno valjala in celo najizkušenejši tekmovalci so bili prisiljeni pustiti na tem kraju nekaj dragocenih sekund. Sicer pa je organizacija bila prav takšna kot pri nas. Med startom in ciljem telefonska povezava, edino kai bi morda omenili, je električno štopanje « Sneg... »Prireditev je pokazala, da so Avstrijci dovršeni tekmovalci. Boljši so kot Francozi in Italijani. Ne poznajo samo dovršeno tehniko vožnje, ampak prav dobro tudi sneg. Zato prilagodijo svojo vožnjo snegu in trenutnim vremenskim prilikam. Sneg ne dela preglavic niti ostalim inozemskim mojstrom. V vrsto teli tekmovalcev se lahko uvrstijo še naši Tinček, Štefe, Lukane Slavko, Praček in do neke mere še Magušar. Vsi ostali tekmovalci pa morajo prav spoznavanju snega posvetiti vso pozornost, kajti prav tu tiči vzrok, zakaj ostalim našim tekmovalcem ne gre enako izpod rok.« Tehnika in slog Tinček in Pravvtia se odražata od ostalih. Ce bi naši Mulej, Steče, Cvenkelj in Magušar trenirali pod istimi pogoji, kakor n. pr. Pr a w da, Molterer, Sengei itd., bi prav gotovo dosegli popolnoma enake uspehe, kot avstrijski »asi«. Na;, pač naši smučarski forumi poskrbijo za to, da bodo ti tekmovalci odpotovali že v začetku decembra na trening k žičnicam, ali pa že na mednarodne tekme v tiste kraje, kjer se vrstijo tekme nepretrgoma nedeljo za nedeljo. Zakaj torej v začetku sezone? Ne zato, da se bodo naučili tehničnih novosti, ker te že poznajo. Tu gre predvsem za psihično iz kušenost oz. rutino. Poleg teh 4 pa na;, odpotuje skupina mladincev, ki ne bode starejši od 16 let. Od njih pa ne smemo pričakovati tako kot od Muleja, Stefeta Cvenklja in Magušarja ne vem kakšni rezultate že v isti sezoni. Ce tega ne bomo storili, bodo naši najboljši ostali brez naslednikov. Se beseda o opremi. Naši tekmovalci, državni reprezentanti, imajo do neke mere enako kvalitetno opremo kakor svetovni »kanoni«. Toda tudi tu je razlika. Medtem ko imajo inozemci smuči na razpolago kolikor hočejo (tudi po 5, 6 in več parov),imajo naši tekmovalci navadno le po en par smuči, in če te polomijo . . . Drobne okoli Grossglocknerja Lansko leto je to naj večjo zaključno smučarsko prireditev V Avstriji preprečil novozapadli sneg. Zato ni nič čudnega, če so letošnjo prireditev za slučaj novo-zapadlega snega zavarovali za 15.000 šilingov (17.000 din). No, prireditelj je imel srečo, izplačali so mu zavarovalnino, ker je zapadlo nič več in nič manj kot 2 mm snega več, kot je bilo dogovorjeno. . Gledalci so obiskali prireditev z avtomobili in motorji. Tudi navdušeni kolesar se niso ustrašili 16 km dolgega vzpona. Prawda si je po tekmi izbil 4 prednje zobe, ker je hotel pokazati nekaj svojih ■ virtuoznih sposobnosti pred kopico gledalcev. Verjetno pa izguba lepote ne bo vplivala na bodoče rezultate tega sijajnega mojstra alpske vožnje. v jeseni? Spomladanska nogometna sezona je pri kraju. Poleg tekmovanj v slovenski ligi je bilo najzanimivejše tekmovanje nogometnih moštev hrvatsko-slovenske lige, predvsem zato, ker smo tudi v Sloveniji dobili kandidata za I. In II. zvezno ligo, Odred odnosno Branika. Najprej beseda o kvalifikacijskih tekmah za vstop v I zvezno ligo. Odred ni bil nikdar tako blizu svojemu cilju kakor letos. Kot najboljše slovensko moštvo se bo skupno s Pro-leterjem lz Osijeka in Borcem Iz Banjaluke borilo za vstop med najboljše nogometne klube v državi. Prihodnjo nedeljo, 28. t. m., bomo imeli v Ljubljani prvo srečanje. Odred bo nastopil proti Borcu iz Banjaluke. V tej teknit mora Odred pobrati ves izkupiček, ker sicer ni izgleda, da pride v I. zvezno ligo. V 2. kolu bodo morali ljubljančani na vroča osiješka tla. V tem srečanju mora biti Odred vestno in skrbno pripravljen, ln če že ne more zmagati, ali vsaj doseči neodločen rezultat, ne sme biti poražen z večjo razliko v golih. V 3. kolu bo Borac sprejel v goste moštvo Pro-leterja. Ta tekma nam bo že precej jasno pokazala, kdo od treh kandidatov bo jeseni nastopal v I. zvezni ligi. Četrto že tudi vrsto kvalitetnih tekmoval- časa. . ... „ , , ... kolo bo morda za Odred odločujočega jasnila in vso možno pomoč, kajti pomena: odpotoval bo v Banjaluko na dogovore O vzajemnem sodelovanju, povratno tekmo z Borcem. Po tem srčki sta ga sklenili Zvezi »Partizan« in Atletska zveza Slovenije, je treba na vsakem koraku in z vsemi silami podpreti. Kakor nam je znano, ta tekmovanja doslej sicer še niso dala kakšnih posebnih uspehov. Kljub temu pa še ni treba vreči puške v koruzo, saj je za to še vedno dovolj Čanju mora na vsak način romati v v Ljubljano vsaj ena točka. V 5. kolu bomo v Ljubljani znova videli borbene igralce Proleterja, ki pa bodo morali v tej borbi prepustiti domačinom obe točki. V zadnjem kolu pa se bosta srečala Proleter in Borac v Osijeku, vendar ta tekma ne sme biti za nas več merodajna ali morda celo usodna, ker do zadnjega kola mora imeti Odred, ki je sicer prost, v žepu že legitimacijo za vstop v I. zvezno ligo. To so torej naše prognoze in seveda želje številnih ljubiteljev nogometa. Drugo najboljše slovensko moštvo Branik iz Maribora, pa bo nastopil trdo pot v kvalifikacijskih tekmah za vstop v n. zvezno ligo. V teh borbah bodo nastopali poleg Branika še Železničar iz Sarajeva (ki je izpadel kot kandidat za vstop v I. zvezno lige v borbi z Borcem iz Banjaluke), ter drugo- til tretjeplasi-rani hrvatski moštvi iz hrvatsko-slovenske lige, Šibenik in Testilac. Ze v nedelje 28. t. m. bo Branik nastopil v Mariboru proti Železničarju. Težko je uganiti, kakšna bo končna lestvica vseh 4 kandidatov, trdno pa verujemo, da sc bo moštvo Branika tako uporno borilo, kakor v zadnjih srečanjih hrvatsko-slovenske lige. In še nekaj o hrvatsko-slovenskl ligi. Od slovenskih moštev bodo v tem tekmovanju nastopili ljubljanski Železničar, prvaka vzhodne in zahodne republiške slovenske lige, Kladivar iz Celja in Korotan iz Kranja ter končno Branik, če mu ne bo uspelo priboriti si vstop v II zvezno ligo. V slučaju pa, če uspe Branik uvrstiti se med moštva II. zvezne lige, potem bo verjetno četrti slovenski zastopnik zmagovalec kvalifikacijske tekme med mariborskim Železničarjem in Izolo. Ce bo šlo torej vse po sreči, bomo imeli letos Slovenci svojega zastopnika v I. in n. zvezni ter 4 zastopnike v hrvatsko-slovenskl ligi. Kakor vidimo, kombinacij je vse polno, dejstvo pa je eno: da bo morala obstojati v vsakem primeru tudi hrvatsko-sloven=ka liga, ki je že v letošnji sezoni p;-’ la vse sndove nri dvigu kvalitete slovenskega nogometa. L. SL Toia rekordov tudi v Cefm Trije novi slovenski rekordi: Golc 14,35 (krogla), Zagorc 14,47 (troskok), Kiadivar 3:23,4 štafeta (4x400m) Uspelo mednarodno kajakaško tekmovanje Celje, 21. junija. Včeraj in danes je bilo tudi v Celju II. kolo zvezne atletske lige. Nastopili sta moški in ženski ekipi zagrebškega Dinama in domačega Kiadivar j a. Oba dneva so gledalci napolnili atletski stadion »Borisa Kidriča«, kjer so imeli priložnost prisostvovati res kvalitetni atletski prireditvi. Prvi dan je najbolj presenetil simpatični metalec krogle Golc, ki je z izvrstnim rezultatom 14.35 postavil nov slovenski rekord. »Morda mi bo še letos uspelo približati se 15 m«, je skromno dejal novi slovenski rekorder ob čestitanju. Lorger včeraj ni zadovoljil: na obeh progah je postavil le povprečne rezultate, kar je brez dvoma posledica »izpitne mrzlice« na univerzi. Zelo razburljiv je bil tek na re«uitotl v Beogradu Beograd, 21. junija. Za srečanje med Partizanom in Crveno zvezdo v atletiki je vladalo veliko zanimanje. Veliko število gledalcev je v soboto napolnilo stadion Crvene zvezde, prav tako pa tudi stadion Partizana v nedeljo. Od boljših rezultatov lahko omenimo Otenheimerjev rezultat v teku 1500 m 3:49.0. To je pri nas trenutno najboljši letošnji rezultat na tej progi. Mugoši ni uspelo zrušiti državnega rekorda, dosegel pa je svoj osebni rekord, REZULTATI: 100 m: 1. Jovanovič 10,9; 2. Pecelj (oba CZ) 11,0; 3. Sabo-lovič (P) 11,1; 400 m: 1. Sabolovič (P) 49,0; 2. Grujič (izven konkurence) 49,4; 3. Hočevar (P) 49,7; 110 m zapreke: 1. Rebula (P) 15,8; 2. Bojovič (P) 16,0; 3. čipčič (CZ) 16,0; 1500 m: 1. Otemheimer (P) 3:49.0; 2. Mugoša (CZ) 3:51,4; 3. Krstič (P) 3:52,4; 3000 m: 1. Štritof (P) 8:23,4; 2. Pavlovič (P) 8:24,2; 3. Jovanovič (CZ) 8:29,6; 4 X 100 m: 1. Crvena zvezda 42,2; 2. Partizan 43,2; višina: 1. Marjanovič (P) 186; 2. Dimitrijevič (P) 186; 3. Nikolič (CZ) 186; krogla: 1. Sarčevič (CZ) 15,71 m; 2. Gavrilo-vič (CZ) 13,24 m; S.Vujačič (P) 13,11 metra; kopje: 1. Dangubič (CZ) 64,54 metra; 2. Stankovič 64,45 m; 3. Vuja-čič (P) 63,24 m; daljina: 1. Radovanovič (CZ) 7,01 m; 2. Miličevič (CZ) 6,81 m; Brnad (P) 6,71 m. Palica: Milakov (CZ) 4,10; troskok: Radovanovič (CZ) 14,51; disk: Krivokapič (CZ) 48,07; 400 m zapreke: Cipčič (CZ) 55,3; 800 m: Hočevar (P) 1:52,7; 200 m: Jovančič (CZ) 21,7; kladivo: Gubi jan (P) 53,80; 5000 m: Ilič (CZ) 14:42,0. Končno stanje točk Partizan 34.166, CZ 33.801. 1500 m. Zagrebčan Čular se je v prvih dveh krogih oddaljil Hancu za več kot 30 m, vendar je Hanc zopet izredno »finiširal«, tako da se je Čular komaj rešil čez ciljno črto. Zupančič je na 40C m premagal Tomašiča in dosegel izvrsten rezultat. Tudi Peterka je v metu kladiva zopet izboljšal celjski rekord, medtem ko sta Dina-movca Kostriča in Dokler vrgla čez 50 ml Med ženskami je bila najboljša Železnikova (K), ki je na 80 m z ovirami z 12.9 postavila svoj najboljši rezultat. Tudi danes je bilo tekmovalcem vreme izredno naklonjeno, zato tudi ni čudno, da je večina njih dosegla svoje najboljše letošnje ali pa celo najboljše življenjske rezultate. Zlasti tek na 800 m je spravil na noge vse gledalce. Zupančič je povzročil, da je odlični Čular (O) moral napeti vse sile za zmago. Lojze Zagorc, bivši državni rekorder v troskoku, je bil danes zopet enkrat v rekordni formi. Vsi njegovi! skoki so biti čez 14,30 m, najdaljši 14,47 m, kar predstavlja nov slovenski rekord. S tem rezultatom si je po vsej verjetnosti zasi-gural mesto v državni reprezentanci. Tudi Golc je bil danes v metu diska odličen. Z rezultatom 44,98 je postavil nov celjski rekord. Hanc in Mlinarič sta na 5000 m dosegla dvojno zmago, žal pa sta za mnogo boljši rezultat tekla prve kroge prepočasi. Zelo dobro se je odrezal tudi kopjaš Rojc in skakač ob palici Glavač, ki je nepričakovano premagal Vehovarja in z rezultatom 3,76 postal najresnejši kandidat za Atene. Višek današnjega tekmovanja pa je bila štafeta 4 X 400 m moški. BORBA KOT JO MALOKDAJ VIDIMO Prvi tekač Kladivarja Videtič je predal palico z malenkostno prednostjo Kopšetu, ki ga je pa odličen Kuzmič prehitel. Urbajs, ki je tekel svoj del proge v 49,6 sekundah, je Reljo dohitel tik pred predajo pa le izgubil nekaj metrov, tako, da je zadnji elan štafete Dinama Tomašič sprejel palico s skoro 4 metrsko prednostjo pred Zupančičem. Ves stadion skandira: Igor, Igor! In Igor je res tekel kot to le on zna. V zadnjem ovinku je bil še za Tomašičem, na ravnem delu proge pa je Tomašiča prehitel in pivi pretrgal ciljno vrvico. Obe ekipi sta dosegli nove republiške rekorde. Kiadivar je dosegel čas 3:23,4, Dinamo pa 3:24,2. Tudi ženske so bile drugi dan v dobri formi. Slamnikova je brez prave konkurence z izredno ld h koto in ritmom absolvirala svojih 800 m v odličnem času 2:24,2, pa tudi Belejeva je dosegla svoj osebni rekord. MOLLER vrgel disk 47,55 m (Nadaljevanje s 1. strani) šič (O) 13.3; višina: Sima (O) 145, Ba-bovič IM) 135, Kavs (O) 135; 800 m: Blaž (O) 2:20.2, Safer V. (M) 2:20.7, Šafer (M) 2:29.6; krogla: Kotlušek (O) 12.09, Sabo (Senta) 10.88 — točke se štejejo za njen matičen klub, čeprav je tekmovala v Ljubljani —, Šarič (M) 10.40, Hudobivnik (O) 9.94; 4 X 100 m: Mladost (Nikler, Babovič, Bogič, Butja) 50.3, Odred 53.3, Mladost II. 57.5. Tudi na današnjem tekmovanju so bili v večini disciplin doseženi zelo dobri rezultati. V teku na 80 m z ovirami za ženske je državna rekorderka Babovičeva po hudi borbi s svojo klubsko tovarišico But jo zmagala v odličnem času 12,4, kar je še posebno dober čas, če upoštevamo dokaj močan protiveter. V teku na 400 m z ovirami je bil specialist za to disciplino pravzaprav le zmagovalec Miler. Odličen čas je dosegel Černe, ki bi se z nekaj specialne priprave v tej disciplini lahko uvrstil celo med kandidate za državno reprezentanco. Za največje presenečenje drugega dne bi kmalu poskrbel Špacapan z zmago na 800 m. Bardut-zky ga je ujel in prehitel šele na sami ciljni črti. Bardutzkega in Belšaka bi opozorili na dokaj slabo taktiko v tem teku: začela sta prepočasi, potem pa sta se pustila še večkrat »zapreti«. Čeprav ni dosegla svojih običajnih rezultatov, je Olga Perišič prepričljivo zmagala v skoku v daljino. Nekoliko nas je tu razočarala Babovičeva, ki bi že zaradi svoje velike hitrosti lahko skočila nekoliko več. V teku na 200 m za ženske so se borile Zagrebčanke zase, Ljubljančanke pa zopet posebej. Bogičeva je z rezultatom 26,0 izenačila svoj državni rekord v tej disciplini. V teku na 5000 metrov je nastopilo kar 13 tekmovalcev, med njimi tudi bivši državni in balkanski rekorder Jože Bručan iz Kamnika. Enako kot včeraj na 3000 m, so se za prvo mesto ostro borili Pav*1* Kranjc in v zadnjih 100 metrih je obema Ljubljančanoma uspelo premagati žilavega Kodrina in zasesti prvi dve mesti. Posebno pohvalo zasluži v tem teku gluhonemi Kogovšek, ki se bo s svojim rezultatom gotovo uvrstil v državno reprezentanco gluhonemih, ki bo v kratkem nastopila v inozemstvu, V metu kopja je treba poleg odličnega dr. Miloša omeniti še zlasti Penka, ki je tudi tu močno popravil svoj rezultat. Organizacija tekmovanja je bila danes prav dobra, včeraj pa bi organizatorjem zamerili pol ure zamude pri začetku tekmovanja. REZULTATI — moški: 209 m: Furlan (Ž) 23,5, Miler (M) 23,6, Djor-djevič (Ž) 23,6, Petrovič (O) 23,7; 800 m: Bardutzky (O) 1:59,8, Špacapan (Ž) 1:59,8, Kavalar (M) 2:00,4; 5000 m: Kranjc (O) 15:39,8, Pavčič (O) 15:40,8, Kodrin (M) 15:42,8, Kogovšek (Ž) 16:09,2, Svetina (O) 16: :10,6; 400 m ovire: Miler (M) 56,3, Černe (O) 57,8, Vrančič (M) 58,6, Rožman (O) 59,0; troskok: Volarevič (M) 13,57, Pušič (M) 13,20, Borštnar (Ž) 13,11 (slovenski mladinski rekord kategorije B); palica: Roeca (M) 3,7 Miler (M) 3,51, Marčelja (M) 3,20, Pungartnik (O) 3,20; kopje: Miloš (M) 59,35, Penico (Ž) 50,62, Marčelja (M) 49,43, Lenart (O) 49,00; kladivo: Galun (M) 49,11, Lackovič (M) 48,15, Muller B. (O) 40,40, Muller J. (O) 40,05; 4 X 400 m: Mladost 3:26,6, Odred 3:28,6, Železničar 3:31,9. Ženske — 200 m: Bogič (M) 26,0, Butia (M) 26,4, Stamejčič (O) 28,0, Blaž (O) 28,1; 80 m ovire: Babovič (M) 12,4, Butia (M) 12,7, Perišič (O) 13,0; daljina: Perišič (O) 4,97, Moro Rezultati — moški: 110 m zapreke: Lorger (K) 15.4, Grgin (D) 16.7, Grandič (D) 16.8, Urbajs (K) 17.0, krogla Golc (K) 14.35, nov rekord LRS, Ivekovič (D) 12.92, Polutnik (K) 12,52, Mandič (D) 12.45, 100 m: Lorger (K) 11.2, Kuzmič (D) 11.2, Kopše (K) 1.3 Tomažič (D) 11.5; 1500 m: Cular (D) 4:00.8, Hanc (K) 4:01.2, Vipotnik (K) 4:05.0, Murat (D) 4:08.5, višina: Pe-tranovič (D) 175, Zerkov (D) 175, Urbajs (K) 170, Debeljak (K) 165, 400 m: Zupančič (K) 50.6, Relja (D) 51.2, Tomašič (D) 51.2, Kopitar 51.6, kladivo: Kostrič (D) 51.36, Dokler (D) 50.93, Peterka (K) 45.72, Janič (K) 39.98; 3000 m: Godler (D) 9:04.2, Mlinarič (K) 9:05.4, Škrinjar (D) 9:05,8, Prelog (K) 9:11.2. daljina: Kuzmič (D) 6.88, Zagorc (K) 6.64, Petauer (K) 6.50, Grandič (D) 5.78, 4 krat 100: Dinamo 43.C, Kiadivar 43.8. 400 m zapreke: Urbajs (K) 56.0, Kopitar (K) 57.0, Kerhin (D) 58.4, Grgin (D) 63.6, 200 m Lorger (K) 22.9, Kuzmič (D) 23.0, Kopše (K) 23.3, Tomašič (D) 23.4, 800 m: Čular (D) 1:55.5, Zupančič (K) 1:57.0, Vipotnik (K) 1:57.8, Murat (D) 1:59.6, disk: Golc (K) 4498, Mandič (D) 42.90, Ivekovič (D) 41,78, Peterka (K) 39.45. Troskok: Zagorc K) 14.47, nov rekord LRS. Petranovič (D) 13.61, Kuzmič (D) 13.13, Kopše (K) 12.67, 5000 m: Hanc (K) 15:41.2, Mlinarič (K) 15:47.6, Škrinjar (D) 15:52.8, Godler (D) 15:15.6, kopje: Rojc (K) 56,37, Urbič (D) 54.64, Debeljak (K) 49.26, Mandič (D) 48.75, palica: Glavač (K) 3.76, Vehovar (K) 3.63, Gospodaric (D) 3.00, Cedič (D) 2.80. 4 krat 100 m: Kiadivar (Videtič, Kopitar, Urbajs, Zupančič) 3:23.4, nov rekord LRS, Dinamo (Hrljak, Kuzmič, Relja, Tomašič) 3:24.2 nov rekord LRH. Zenske: 80 m zapreke: 1. Rauh (D) 12.8, Železnik (K) 12.9, Knez (K) 13.2, Matijak (D) 14.0, kopje: Majcen (K)29.72, Železnik (K) 29.05, Koldč (D) 27.28, Smiljanič (D) 26.30, 200 m: Rauh (D) 26.6, Slamnik (K) 27.6, Galič (D) 27.6, Kovač K) 29.5. višina: Matijek (D) 1.40, Knez (K) 1.40, Železnik (K) 1.35, Ulaga (D) 1.35, 4 krat 100 m: Dinamo (Zmek, Curl, Galič, Rauh) 51.5, Kiadivar (Jager, Slamnik, Knez, Majcen) 52.3.100 m: Rauh (D) 13.1, Galič (D) 13.3, Majcen (K) 13.5, Jagar (D) 13.7; kgola: Čelesnik (K) 11.75, Pristošek K) 11.28, Smiljanič (D) 9.81, Štrbanc (D) 8.96, 800 m: Slamnik (K) 22:24.2 Belej (K) 2:26.8, Devčič (D) 2:27.4, Tur-kalj D) 2:43.0 (izven konkurence) Kovač (K) 2:27.4, daljina Galič (D) 5.33, Majcen (K) 5.31, Knez (K) 5.16, Rauh (D) 5.14. Disk: Medveš (K) 34.93, Smiljanič (D) 33.83, Grbac (D) 32.62, Pristošek (K) 31.62. Končno stanje točk: Kiadivar 30.700, Dinamo 29.501. Zenske: Kiadivar 14.003 in Dinamo 13.355. Ljubljana, 21. junija. Včeraj se je začelo mednarodno kandahar kajakaško tekmovanje divjih vod od Kranja do Smlednika. Poleg naših kaja-kašev so nastopili tudi Avstrijci, Nemci in Francozi. V mojstrskem, razredu, kjer je bila konkurenca najhujša, so vsa prva tri mesta zasedli naši kajakaši, in sicer Milan Zadel, znani smučar Joža llija in Hlavaček Požar Miloš s sovozačem Bernotom, k-i sta premagala francoski par. Danes pa se je nadaljevalo mednarodno tekmovanje v kajak-slalomu na Savi v Tacnu. Opazovali smo posamezne tekmovalce in primerjali njihove vožnje. Kajakaši iz Nemčije so nas navdušili s svojo elegantno in skrajno previdno vožnjo, od naših tekmovalcev pa sta navdušila znova iz Zagreba. V splošnem razredu je bil llija Jože in Zadel Milan. V času na-najboljši Branko Drovenik pred Žni- šega poročila nam končni rezultati še darjern in Avstrijcem Alberjem. V niso znani. ženski disciplini so nastopile Avstrijke in Nemke, zmagala pa je WieIova. Veliko zanimanje je vladalo v tekmovanju kanujev. S svojo vožnjo in še z lepšim rezultatom nas je presenetil Jutri, v ponedeljek pa bo izbirno tekmovanej jugoslovanskih tekmovalcev za sestavo državne reprezentance na svetovnem prvenstvu v kajak-slalo- ’ Naš priznani kajakaš Drofenik jo m ed nevarnimi mesti zanesljivo reže proti cilju ... Zvezna nogometna liga Crvena zvezda dmavni f*wak Hajduk : Partizan 4:2 (2:1) Beograd, 21. junija. Stadion JLA, gledalcev 30.000. Hajduk: Beara, Kokeza, Grčic II, Grčič I, Delič, Luštica, Senčar, Broketa, Matošič, Vukas, Arapovič. Partizan: Ruman, Beljn, Jovanovič, Čajkovski, Stefanovič, Atanackovič, Herceg, Veselinovič, Milutinovič, Bobek, Zebec. To je bila lepa borba za drugo mesto, v kateri sta obe ekipi igrali v svojih najmočnejših postavah. Za Partizana sta igrala tudi poškodovana Čajkovski in Bobek, na vratih pa ni bilo Stojanoviča, ki je ta teden prestopil k osiješkemu Proleterju. Prvi je pričel z ostrimi napadi Partizan, ki je dosegel prvi gol v 8. minuti po Veselinoviču. Hajduk je kmalu izenačil, kasneje pa tudi prešel v vodstvo 2:1. S tem rezultatom sta obe ekipi odšli na odmor. Kmalu nato je Milutinovič zopet izenačil rezultat na 2:2, nakar se je pričela huda borba, v kateri je bil Hajduk boljši in dosegel še dva gola. Pri Hajduku lahko pohvalimo Bcaro, Kokczo, Matošiča in Vukasa, pri Partizanu pa Veselinoviča, Bo-beka in Čajkovskega. Golc za Hajduk so dali Vukas II ter Arapovič in Matošič, za Partizana pa Veselinovič in Milutinovič. Crv. zvezda : Spartak 4:1 (4:0) nimiv. Lahko rečemo, da zagrebško občinstvo že dolgo ni videlo tako borbene in lepe igre kakor danes. Tempo je bil ves čas oster in napadi so se vrstili drug za drugim, zdaj pred enim zdaj pred drugim golom. Dinamo je do rezultata 4:1 igral izredno. Njegova igra nas je spominjala na srečanje s Hajdukom in kakor so Spličani doživeli katastrofo, tako je bilo pričakovati tudi za Lokomotivo. Toda železničarji so v zadnjih minutah igre zaigrali z izredno voljo in borbenostjo. Če bi se igra nadaljevala še nekaj minut, bi Lokomotiva rezultat verjetno izenačila in odšla z igrišča tudi kot zmagovalec. V 24. min. igre se je dogodil tudi izredno zanimiv dogodek. Majerovič, vratar Dinama, je obležal poškodovan, zato se je tudi eden izmed branilcev poslužil nepravilnega starta in Hmelina je obležal v kazenskem prostoru. Sodnik Marek je dosodil enajstmetrovko. Poškodovanega Majeroviča je zamenjal v vratih Ivica Horvat. V trenutku, ko je srednji krilec Andročec ostro streljal, je Ivica Horvat samo stegnil nogo in žoga se je odbila. Tako je mreža Dinama ostala čista, občinstvo pa je burno pozdravilo izredno potezo našega nogometnega reprezentanta. LESTVICA: BSK : Sarajevo 1:0 (0:0) Vardar : Velež 5:2 (2:0) (Zag) Subotica, 21. junija. S to pomembno zmago Crvena zvezda 22 15 5 4 47:27 31 si je ekipa Crvene zvezde danes na tem Hajduk 22 11 7 4 49:35 29 terenu priborila dve pomembni točki in s tem Partizan 22 11 3 8 58:36 25 tudi naslov državnega nogometnega prvaka. Vojvodina 22 10 4 8 37:36 24 Igra je bila lepa, pretekala je v premoči BSK 22 9 5 8 34:37 23 Crvene zvezde, katere zmaga je zaslužena. Sarajevo 22 9 4 4 39:33 22 Dinamo 22 8 6 8 32:30 22 Vojvodina : Zagreb 1:0 (0:0) Lokomotiva Vardar 22 22 6 7 9 5 7 10 33:40 37:46 21 19 Zagreb, 21. junija. Današnja tekma Spartak 22 8 3 11 33:44 19 med obema nasprotnikoma je bila po- Velež 22 6 3 13 30:51 15 vsem zanimiva. Zagreb je igral skrajno rezervno ter se ni boril, ker je izpadel Zagreb 22 5 4 13 29:37 14 Rudar (Vel) : Proletarec 2:1 (1:1) Bonifaci — rekorder Najboljši francoski nogometaš, Anto-ine Bonifaci, doma s Korzike, bo v kratkem rekorder. Vsota, ki jo ponujata Ju-ventus in Milan za Bonifacija, bo vsekakor rekordna. Bonifacijevo društvo Nica, lanskoletni prvak in zmagovalec V tekmovanju za pokal, letos pa komaj da je še ostalo v ligi, se pogaja z Italijani za prehod svojega najboljšega igralca. Juventus ponuja Nici 25 milijonov frankov, dočim je Milan mnogo višjo ocenil Bonifacija, saj bi dal zanj tudi 45 milijonov. Nica ima pri mestni občini dolg, id znaša skoraj 36 milijonov frankov. TO samo po sebi še ni taka katastrofa, kajti če že vlaga mesto kapital v nogometne moštvo, ne računa na kratkoročno odplačilo. Bolj nerodno je to, da se občina vtika zaradi tega v vse posle društva. Društvo bi se rado rešilo tega vmešavanja, to pa je mogoče le, če vrne dolg. Prodaja Bonifacija bi jim to omogočila, saj bi jim nekaj milijonov celo še ostalo, če bi sprejeli ponudbo Milana- Bonifacij sam je seveda voljan sprejeti ugodno ponundbo, manj navdušena za ta prehod pa je nogometna zveza Francije, ki bi na ta način izgubila svojega trenutno najboljšega igralca za reprezentanco. V nogometnih krogih Francije in Italije z zanimanjem pričakujejo končno rešitev tega »mednarodnega« problema. iz lige. Strelec je bil Rajkov v 73. min. iz povsem nenavadnega položaja. Dinamo : Lokomotiva 4:3 (1:1) Zagreb, 21. junija. Za razliko od prve tekme med Vojvodino in Zagrebom je bil zagrebški derby med Dinamom in Lokomotivo mnogo boljši in izredno za- VSEM UDELEŽENCEM »POLEfOVEGA NAGRADNEGA NATEČAJA« Sporočamo, da smo zaradi trenutnega premora v nogometu (prekinitev tekem v zvezni, hrvatsko-slovenski in slovensk ligi) in zaradi pomanjkanja košarkarskih tekem prisiljeni za nekaj časa prekiniti z našim nagradnim natečajem. Čim pa se bo pričela nova sezona, bomo natečaj ponovno uvedli. Knezova »2,6 na 100 m Maribor, 21. junija. V današnjem kolu zvezne atletske lige so nastopili Železničarji sami, ker »Svoboda« Iz Varaždina ni nastopila. Dosegli so ne-. kaj Izvrstnih rezultatov, kar velja po- viič (M) 4,51, Babovič (M) 4,40; disk: sebej za žensko ekipo. Člani so na-K/vUnSoir (O) 35,85, Sabo (Senta) brali 23.673 točk, članice pa 12.251 Kotlušek (O) 35,85, Sabo 33,72, Neferovič (M) 33,21, Hudobivnik (O) 32,36; kopje: Kotlušek (O) 35,54, Januškovski (M) 29,47, Bogič (M) 28,23. Končno stanje točk: moške ekibe: Mladost 29.203, Odred 28.585, Železničar 26.978. — Ženske ekipe: Mladost 14 0^n ,''dred 13.643. točk. Rezultati — moški: 110 m zapreke: Cerpes 17.8, Breznik 17.9; 100 m: Hrovatin 11.8; 400 m: Kralj 53.7, Germov-šek 53.9; 1500 m: Male 4:1^ 5000 m: Rotner 17:03.3; 4 X 100 m: Železničar 47.5; višina: Čerpes 163; daljina: Čer-pes 6.31; krogla; Jezernik 11,05; 200 m: Breznik 24.6; 400 m zapreke: Ver-hovnik 62.3; 800 m: Kralj 2:04.0, Ger-movšek 2:05.1; 3000 m: Male 9:21.8; 4 X 400 m: Železničar 3:46.4; disk: Guštin 36.04; kopje: Črepinšek 43.40; troskok: Kučer 12.34; palica: Čerpes 3.35. Ženske — 80 m zapreke: Krajnik 13.6; 100 m: Knez 12.6, Bajželj 13.0; 4 X 100 m: Železničar 52.8 (nov mariborski rekord; daljina: Knez 5.11, Bajželj 5.02; krogla: Lampreht 9.97; 200 m: Knez 26.8, Bajželj 27.1, Ferš 28.2; višina: Vrečko 1.40; disk: Pajt-ler 28.98; kopje: Muravs 25.75, Simulant Na Škotskem se je pripetila naslednja zgodbica. Na neki nogometni tekmi se je napadalec nekega moštva zaletel v kazenskem prostoru nasprotnika v nasprotnega igralca in pri tem izgubil žogo. Simuliral je poškodbo in obležal na tleh. Ko g3 je nekdo potrepljal po rami, je mislil, da je to eden njegovih soigralcev. Ne da bi dvignil glavo iz trave, je potiho vprašal: »Ali je prisodil kazenski strel?«, nakar je odvrnil sodnik (on je bil namreč tisti, ki se je zanimal za »ponesrečenega« igralca): »Ne, moj dragi, nikakršnega kazenskega strela nisem, prisodil. • * KOŠARKA Partizan (Kranj) : Borac (Loka) 52:19 (30:4)