Izhaja v Trstu T*tto soboto ojoiuflBo. ^kopisl se ne vra-,J0- Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. •toflništvo in npiaTniStvo del Lavatoio št. I, I. 1 TELEFON 18-67. A 1 k Posamezne štev. •• prodajajo po 6 vin. Inserati se računajo na milimetre v širo-kosti ne kolone, in sicer po 8 vin. za vsaki mm. Za več nego lOkratno objavo pa po dogovoru. Naročnina za celo leto K -4-—; za pol leta in za četrt leta razmerno. Glasilo »Narodne delavske organizacije“ v Trstu. Pričenši z današnjo številko, je 'Narodni Delavec11 ob enem glasilo Zveze jugoslovan. železničarjev Uslužbenci c- k- lavnih skladišč (proste luke). v Vabimo V s, da se v velikem s‘evilu udeležite SHODA ki se bo vršil j11 tri, v nedeljo, 31. oktobra ob 10. uri predpoludne * Imaii Kous. Mn v Rojsi. (pri cerkvi) DNEVNI RED: ^hteve uslužb. c. kr. javnih skladišč. L Ker se bo na tem shodu razpravno o zahtevah po zboljšanju gmot-aega in službenega položaja delavcev c- kr. javnih skladise in ker je ta 8hod izredno važen posebno v panjem času, je dolžnost Vas, de-aVci, da pridete v polnem številu. TRST, dne 28. oktobra 1909. Za odbor: Fr. Kranjc. 4] i IZJAVA. V štev. 224. ljubljanskega dnev-?'ka ,,Slovenec“ od 25. t. m. bilo citati, da je tržaško politično hištvo ,,Edinost“ nasprotovalo po-^vni izvolitvi dr. Josipa Mandiča Predsednikom N. D. O. v Trstu in a je z ozirom na to razpoloženje Josip Mandič sprejel predsedniško c'ast le začasno za tri mesece, dočim aa bode po preteku tega časa moral ^stopiti mesto oni osebi, ,,ki bo Orodni gospodi ljubša“. Tržaška ,,Edinost“ je v polemič-članku proti gori omenjenemu 'Slovenčevem1* dopisu pod naslovom 'Slovenčevi manevri** doslovno ponatisnila „Slovenčqv“ članek in korigirala, da ni res, da je politično 'Jfuštvo ,,Edinost“ nasprotovalo karikaturi dra. J. Mandiča, temveč da isto pol. društvo izrecno izrazilo MO, naj bi ostal tudi naprej prednik N. D. O. Slednjič je pol. društvo ,,Edinost“ l>ie 27. t. m. priobčilo izjavo, v ^teri ponavlja gori rečeno konstata-Cljo lista ,,Edinost“. M S tem bi za javnost vsa zadeva 8> lahko končana. Ni pa končana za ^ D. ().? katera smatra potrebnim V Varstvo svojega ugleda in ugleda Mojega predsednika in svojih članov, izjaviti sledeče: N. D. O. zavrača z opravičenim Sorčenjem vse insinuacije, riobčene, v° »Slovencu** v gori omenjenem , anku na naslov njenega predsednika fa- Josipa Mandiča. Splošno znano je, pod kakšnimi razmerami se je vršila izvolitev dra. Josipa Mandiča predsednikom N. D. O. to je, da je tov. dr. J. Mandič prevzel težko breme predsedništva še-le na splošno in enoglasno izjavo vsega tržaškega slovenskega delavstva in vseh podružnic na deželi, češ, da predsednik N. D. O. mora ostati tov. dr. Josip Mandič. Zahteva delavstva je bila tako odločna in iskrena, da niso vsi tehtni razlogi, ki jih je navajal dr. Josip Mandič mogli odvračati delavstvo od iste. Radi tega in edino radi tega se je podal tov. dr. J. Mandič, ne oziraje se, ali je njegova ponovna izvolitev komu všeč ali ne. Zanj je bila merodajna edino le volja delavstva, napredek N. D. O. in narodna stvar. V očigled tega, treba pa zares veliko hudobije za podtikanje češ, da je tov. dr. Josip Mandič prevzel predsedstvo začasno za tri mesece radi tega, ker tukajšnji politični voditelji obsojajo njegov demokratizem in socija-lizem in ker hočejo po treh mesecih postaviti na njegovo mesto kako drugo osebo ! Izvolitev vodstva je za N. D. O., kakor sploh za vsako samostojno društvo, notranja avtonomna zadeva, v katero se ne sme umešaš ati nihče, ki ni po pravilih v to poklican. Ko bi bilo res, kar pripoveduje ,,Slovenec“, je gotovo, da bi bili vsi zaupniki N. D. O. odločno zavrnili vsako tako krajšanje društvene avtonomije. Pač je imelo pol. društvo ,,Edinost“ pravico i zreči vprašavno željo, kar je, vsaka čast, tudi storilo. Ostavljati pa kar predsednika in nameščati po 3 mesecih drugo ljubšo osebo — ne, te pravice podpisana N. D. O. ne priznava in ne bode nikoli priznala nobenemu razven svojim členom ! Tega se je zavedalo tudi pol. društvo ,,Edinost“, ne gledč na to, da ni imelo povoda, da dela na odstranitev tov. dr. Josipa Mandiča iz predsedstva N. D. O. To je podpisana N. D. O. smatrala potrebnim, da izjavi in to tembolj ker tržaška ,,Edinost“ doslovno ponatisnila večkrat omenjeni ,,Slo-venčev** čla'nek. Odbor H. D. 0. IZJAVA. Z ozirom na članek ,,Slovenca“ od dne 25. t. m., v kojern se je zelo poniževalno pisalo o našem predsedniku, tovarišu dr. Josipu Mandiču, češ, da se ga le trpi na predsedniškem mestu N. D. O. in sicer le za dobo treh mesecev, ter z ozirom na članek ,,Slovenčevi manevri** priobčen v tržaški ,,Edinosti“ od dne 26. t. m. izjavljajo podpisani zaupniki N. D. O. svesti si, da tolmačijo čuvstva ostalih tovarišev: 1. da je bila neodjenljiva in splošna želja in zahteva vseh članov N. D. O. v Trstu in na deželi, da predsednik N. D. O. ostane tovariš dr. Josip Mandič in da je tovariš dr. Josip Mandič prevzvel predsedstvo le po dolgem nagovarjanju in vsled raznih prošenj naših tovarišev iz Trsta in iz dežele, češ, da to zahteva interes N. D. O. 2. da ni res, da je pol. društvo ‘^Edinost** nasprotovalo kandidaturi tovariša dr. Mandiča, kar bi bilo ne samo nečuveno, ampak tudi neodpustljivo z ozirom na nevenljive zasluge tovariša dr. Mandiča za N. D. O. ih za narodno stvar sploh v Trstu in z ozirom na pravico članov N. D. O. da si sami po svolji volji zvolijo vodstvo in tedaj tudi predsednika ; 3. da ni res, da je tovariš dr. J. Mandič prevzel predsedstvo le za ri mesece samo radi tega, da odstopi mesto osebi, katera bo bolj ugajala slov. političnim voditeljem v Trstu, jo je vendar jasno, da je tovariš dr. Mandič prevzel predsedstvo za tri mesece le iz posebnih osebnih raz-ogov, dočim je bila želja slovenskih delavcev udov N. D. O. da ostane priljubljeni in velezaslužni naš tovariš dr. Josip Mandič, tudi naprej predsednik N. D. O. ^ 4> da izražajo popolno zaupanje svojemu predsedniku tov. dr. Mandiču v času, ko so se drznile poživinjene strankarske duše blatiti človeka, kateri je na tako jasen način podal vzgled nesebične požrtvovalnosti za delavsko in narodno stvar. TRST, dne 28. oktobra 1909. Gulič Josip, Rupnik Lovro, Dobravc Juri, Metlika Martin, Gomizel Vinko, Semen Fran, Nemec Josip, Gustinčič Miha, Kreševič Anton, Babič Josip, Gomizel Vekoslav, Lachner Anton, Juriševič Josip, Bevčič Vekoslav, Slavec Vladimir, Sajevic Anton, Kovačič Fran, Machne Anton, Jelusič Josip, Mezgec Anton, Meljavec Gregor, Žnideršič Josip, Turk Anton st., Krečič Anton, Pavlič Ivan, Germek Anton, Lah Anton. hm jugoslov. železničarjev. Novo življenje, vsestransko zanimanje med slovenskimi in hrvaškimi železničarji ? V nedeljo dne 24. oktobra t. 1. se je vršil ustanovni shod »Zveze jugoslovanskih že-lezničarjev**, in stem je poklicana v življenje nova [in močna organizacija j u go-s 1 o v a,n s k i h železničarjev . Izredno dobro obiskani ustanovni shod in živo zanimanje za Z. J. Ž. nam priča, kako je bilo potrebno, da se je odločil pripravljalni odbor za ustanovitev samostojne organizacije jugoslovanskih železničarjev. In zakaj tudi ne ? Kje je imel do danes slovenski železničar kako zavttje, kje zagovornika svojih teženj? Nikjer! A to ni smelo ostati tako tudi zanaprej. Ustanovni shod. Predsednik pripravljalnega odbora, tov. Hochmiiller, otvori ustanovni shod „Zveze jugoslov. železničar)ev“. Pozdravi nadalje državnega poslanca dr. Rybata, se zahvali v imenu slovenskih železničarjev za dosedanje posredovanje v prid slov. železničarjem in ga prosi tudi nadalnje naklonjenosti. Pozdravi potem zastopnika »Društva jugoslov. žel. uradnikov adjunkta g. Škofa, zastopnika N. D. O. tov. dr. Brnčiča, zastopnika podružnic iz Gorice tov. Cempre in iz Šežane tov. Jerina. Nato prečita pismo predsednika N. P. O. tov. dr. Mandiča, kateri pozdravlja v nresrečnih besedah ustanovitev Z. J. Ž. ter želi novi jugoslov. organizaciji železničarjev najlepšo bodočnost in obžaluje, da se ne more udeležiti tega pomembnega ustanovnega shoda, ker je pohitel na klic N. D. O. v Pulo. Nadelje pismeni pozdrav predsednika podružnice N. D. O. v Gorici, tov. Knafliča. Brzojavni pozdravi. Iz Prage: „Ustanovitev organizacije jugoslovanskih bratov radostno pozdravljamo. V združenju slovanskih nameščencev železniških, leži nepričakovana s la in lepša bodočnost tlačenih slovanskih služabnikov krilateg \ kolesa. Delajte neumorno in za Rkupno misel, za narodno in socijalno osvoboditev. Naj živi in cvete jugoslovanska-čcškopoljska vzajemnost. Živijo, Nazdar! V oj n a, starosta, Burival, osrednji tajnik „Zem. jednoty*‘. Iz Beljaka: „ Živila nova trdnjava ob Adriji. — Slovensko omizje**. Iz P u 1 e: Sakupljeni na skupštini »Narodne radničke organizacije** pozdravljamo oduševljeno novu suboriteljicu prava jugo-slavenskog radničtva. Puljska podružnica N. R. O. Nato se izvoli zapisnikarjem shoda tov. Pegan, nakar ima predsednik prioravljal-nega odbora tov. Hochmuller sledeči nagovor: Cenjeni tovariši! — Sklical Vasuje danes pripravljalni odbor »Zveze jugoslovanskih železničarjev na »ustanovni shod** in stam je dovršil svojo nalogo, ki jo je prevzel meseca aprila t. 1. v ravno tej dvorani, namreč nalogo, da ustanovi za jugoslovanske dežele, ki spadajo v av strij ski državni zbor, organizacijo slovenskih in sploh jugoslovanskih železničarjev. Kakor Vam znano, nameravali smo ustanoviti v Trstu podružnico »Zemske jednoty zrizencu drah — v Pragi**, katera šteje danes nad 23.000 članov. Po medsebojnem dopisovanju pa je prišel priprav jalni odbor do sklepa, da je bolj ugodno, ako ustanovimo samostojno organizacijo jugoslovanskih železničarjev, katere centrala naj bo v Trstu, in sicer za jugoslovanske dežele : Koroško, Štaiersko, Kranjsko, Primorsko in Dalmacijo. Ta samostojna organizacija pa se potem pridruži »Ligi (zvezi) slovanskih železničarskih organizacij katera šteje že sedaj 35.000 članov. Le na ta način je mogoče uspešno delovanje za težnje in koristi jugoslovanskih železničarjev, kajti kot podružnica bi ne mogli raztegniti delovanje in agitacije tako. kakor je to za nas potrebno. Jaz mislim, da boste ta korak pripravljalnega odbora odobravali. Dragi tovariši! In tako stopa danes pripravljalni odbor pred Vas z dozidano stavbo nove organizacije »Zveze jugoslovanskih železničarjev “. — Ni bilo lahko to delo, kajti 'mi smo si dobro v zvesti, kaj pomeni ta organizacija in kakšno ogromno in neprijetno težko delo jo čaka. Ali mi stopamo v »Zvezi jugosl, železničarjev** danes v javrtost v trdem zaupanju do Vas, ker vemo, da boste spoznali naš pošteni namen in težki položaj in da boste podpirali novoizvoljeni odbor v težkem delu za slovenske železničarje stem, da pristopite vsi kakor en mož k »Zvezi jugoslov. železničarjev**. V združenju je moč, in ako se združimo v močno armado, nam ne bo težko zastopati teženj in koristi jugoslovanskih železničarjev, ker bomo združeni tudi z drugimi organizacijami železničarjev. Dobro smo prevdarili, predno smo, stopili pred Vas z ustanovitvijo Z. J. Ž., ali verjamite mi, da nismo zlorabljali pri tej ustanovitvi naše narodne zavednosti, nismo imeli, pri tem kakega strankarskega oamena, ampak spoznali smo potrebo ,za ustanovitev Z. J. Z. iz jednostavnega razloga, ker ni več mogoče še nadalje gledati zatiranja in zapostavlje-nja slovenskega in sploh jugoslovanskega železničarja, tako od strani c. k. železniške uprave kakor od strani nekaterih brezob zirnih nemških uradnikov in uslužbencev. Potreba je, nadalje, da se združimo jugoslovanski železničarji v posebni organizaciji na narodni podlagi vsled tega, ker se more čutiti slovenski železničar domačega le v narodno slovenski organizaciji, saj le v tako organizacijo stavi lahko svnje zaupanje. Ali ji lahko zaupa ? Da! Ker le narodna organizacija jugoslovan-skik železničarjev bode imela srce in čustvo za slovenskega in jugoslovanskega železničarja, le slovenska organizacija, kakor je „Zveza jugoslov. železničarjev" bo pošteno in neseaično mogla zastopati težnje in koristi jugoslovanskih železničarjev, ker ni primorana, kakor „internacijonala“, ozirati se tudi na Nemca ali Italijana. Naša naloga mora tudi biti, da pripomoremo pri železnici do pravice našemu slovenskemu jeziku. Bodi še tako dober delavec, še tako dober čuvaj, ako ne znaš nemško tako, kakor gospod nemški uradnik, te smatra železniška uprava že za nesposobnega v službi. Pravice svojemu jeziku hočemo, ker smo na domači zemlji, ako kočejo služiti Nemci med nami kruh, naj spoštu;ejo nas in naj se priučijo našega jezika. Ako pa jim ne ugajamo in jim mrzi naš materni jezik, potem naj poberejo šila in kopita pa naj gredo tja, kjer ni Slovencev. Nikakor pa se ne damo več preganjati ali kratiti si kruli na naši domači zemlji. Naj nikdo ne ponavlja staro frazo: kaj narodnost, želodec, to je faktor, za katerega moramo skrbeti. Vse prav, dragi tovariši, ali ta fraza pomeni več, kakor misli tisti, ki jo izgovori. Dragi mi, le tako dolgo bomo dobro ali vsaj primerno preskrbeli naš želodec, dokler se ne bomo dali izpodriniti povsod na naši lastni slo-. venski zemlji in tako tudi povsod na naši lastni slovenski zemlji in tako tudi pri železnici. Ako nismo narodni, ako ne bomo skrbeli za to, da dobi službo pri železn:ci na naši zemlji Slovenec, ako bomo pustili, da podijo iz službe Slovenca in ga nadomestijo z Nemcem, potem drugi mi, težko skrbeti za naš želodec, primorani bomo zapustili našo nam priljubljeno domačo grudo, primorani bomo iti s trebuhom za kruhom, med tem ko se bo Nemec mastil na naši rojstni zemlji. Naj Vam omenim še nekaj besedi o „Zvezi“ sami. Kakor razvidno iz pravil, je „Zveza jugoslov. železničarjev41 nepolitična, torej le strokovna organizacija. Ali je prav tako? Da! Kajti organizacije železničarjev so tako komplicirane, tako obsežne, da je naravnost izključeno, da bi organizacija železničarjev, ki ima v svojem programu tudi politiko, ki bi delala strankarsko, mogla vspešno delovati, vspešno zasledovati strokovna vprašanja in to iz jasnega razloga, ker na dve strani ni mogoče delati in kar je naravno, da privede politika najprej do notranjega prepira, a kjer je prepir, tam ni možno vspešnega delovanja. Naš politični program bodi ob času, ko kliče politjčno društvo slovenske volilse na krov, da gremo z volilnim listkom v nki v boj za slovensko domovino. „Zveza jugoslovanskih železničarjev11 pa nima samo namena zastopati teženj svojih članov, ampak jim nudi, kar razvi-dete iz pravil, v slučaju daljše bolezni podporo, v posebno uvaževanja vrednih slučajih tudi izvanredno podporo, nadalje pra-vovarstvo v sporib, nastalih iz službenih razmer. Vsak član pa dobi štirikrat na mesec na dom poslan „Narodni Delavec", ki bo obenem glasilo „Z. J. Ž.“ in bo imel v ta namen posebno rubriko. To ima pa svojo ugodnost, kajti vsak član bo imel PODLISTEK. Slovensko gledališče v Trstu. Govoriti o koristi gledališčne naprave bi bilo ravno tako, kakor govoriti o koristi knjige. Kajti obe širita prosveto med ljudstvo, vsaka na svoj način, Ena deluje z živimi slikami na fantazijo in nam predočuje razne pojme s tem, da nam živa beseda draži živce posluha, druga pa s tem da nam pisana beseda vzbuja intelekt. Posebno nepotrebno bi bilo, razpravljati o koristi slovenskega gledališča za tržaško ljudstvo in tedaj v prvi vrsti za delavstvo. Za to slednje postaja gledališče ne samo hram prosvete, marveč tudi sredstvo za vzbujanje narodne zavesti. Kdo naj primerno oceni vrednost slovenskega gledališča za težaka, ki od ranega jutra pa do pozne noči v znoju svojega obraza nosi vreče iz enega kraja v drugi ? — Kdo naj s primernimi besedami označi pomen v materinem, čistem jeriku krasno slovgene drame za premikača, ki ga dan za dnevom ob- poleg strokovnoga tudi na razpolago dnevne I da nemudoma stopi v tozadevni dogovor vpifiti 1rar zanimal n nnap.hnn rlflnp r»n flfi- J Z vndfitvom .. LiQ6u. vesti, kar zanimalo posebno člane po deželi, ki nimajo na razpolago drugega lista. Cenjeni tovariši, na Vas je zdaj, da skažete zaupanje do „Zveze jugoslovanskih železničarjev11 s tem, da čimprej pristopite kot člani in nabirate še druge. Zaključujem in se nadejam da se razvijemo v najkrajšem času v močno armado jugoslovenskih železničarjev, katera se bo častno borilri v zvozi s svojimi severnimi brati železničarji, Cehi in Poljaki za skupne interese železničarjev, v prvi vrsti pa slovanskih železničarjev. Združeni v ogromnem številu v , Zvezi ;ugoslov. železničarjev11 pa pokažimo, da smo mogočna veja slovenskega življa in da bomo poleg zasledovanja svojih službenih razmer in teženj, vedno stali tudi na braniku slovenske domovine. (Burno pritrjevanje in ploskanje). Za besedo je prosil gosp. dr. Rybar. Burno pozdravljen, je razpravljal o pomenu močne organizacije jugoslovanskih železničarjev in kako ga veseli, da prisostvuje današnjemu shodu in obeta, da bo kot poslanec v potrebi rad pomagal Z. J. Z. Živahen aplavz je sledil lepim besedam. Na to se je oglasil zastopnik „Društva jugoslov. želez, uradnikov11 g. V. Škof. ki je v lepih besedah razvil postanek „D. j. ž. u.“ in izrazil upanje, da bodemo združeni z D. j. ž. u. in Z. J. Ž. postali faktor, katerega se bode moralo pri železniški upravi vpoštevati. Priporočal je pristop k „Ligi‘‘. Tudi njfgovim besedam je sledilo živahno odobravanje. Kot slednji se je oglasil zastopnik N. D. O., tovariš dr. Bračič, povdarjaje, da je N. D. O. starejša sestra Z. J. Ž., kajti poslednja se Je razvila iz N. D. O. Zagotovi Ž. J. Ž. vsake možne podpore in jej želi najboljšega uspeha. Burno ploskanj in pritrjevanje je sledilo jedrnatemu govoru. Na to prečiti predsednik tov. Hoch-miiller pravila Z. J. Ž., katereg so bila brez debate enoglasno sprejeta. Po odobrenju pravil se je prešlo k tretji točki dnevnega reda : volitvi odbora. Še ni bil prosil predsednik shoda, nai se predlaga predsednika. Že se je slišalo me4 zborovalci enoglasno le eno ime : to /ariša Ivana Hochmiiller. Na predlog tov. Pegana j e bil izvoljen predsednikom s splošnim odobravanjem enoglasno tov. Ivan Hochmiiller oficijant c. kr. drž. železnice; kot. I. podpredsednik tov. I v a n Š k e r j a n c, žel. mojster iužne žel., kot II. podpredsednik Josip Gulič, vlakovodja c. kr. drž. žel. Nadanje kot odborniki: od državne žolezmee: Cesar Jos., Bufon Iv., Vitez Iv., Pegan Leop. in Jelen Iv.; od južne železnice: Udovc Miha, Jaklič Josip, Simončič Fr., Regent Iv. in Vitez Iv.; kot namestniki: južna žel. Jug Fr. in Košir Jos., od drž. žel. Skok Stef. in Sever Iv.; v nadzorništvn: od drž. žel. Prošt Drag. Vitek Aug., Žnideršič Jos,; od južne žel : Lenarčič Bart. in Kete, kot namestniki Majer Jos. in Brišček Mat.; za preglednike računov: Lavrenčič Matija in Skok Jak. Na to je sledila kot zadnja točka: ^Slučajnosti11. Predlagala se je in sklenila enoglasno sledeča rezolucija : Zborovalci, navzoči na ustanovnem shodu „ Zvez jugoslovanskih železničarjev11 dne 24 oktobra 1909 sklenejo, da pristopi Z. J. 'Z. v „Ligo slovanskih železničarskih organizacij", od katere edino pričakujejo vspešnega zastopstva svojih stanovskih in narodnih teženj in naroče odboru Z. J. Ž., kolijo drugorodci, iz ust katerih mora slišati le zasmehovanja na naslov svoje slovenščine ? Skratka: Skrajni čas je, da se slovensko delavstvo zave velike prosvetne in socijalne važnosti slovenskega gledališča v Trstu in da z vso mogočo vstrajnostjo in vnemo obišče predstave istega. Gmotne žrtve itak niso velike. — Vodstvo „I)ramatičnega društva" je sprejelo z nenavadno naklonjenostjo vse predloge glede znižanja vstopnin in sedežev, ki mu jih je stavil dosedaj odbor N. D. O. A isti odbor ^Dramatičnega društvo", v katerem sedijo same osebe demokratičnega in našemu dalavstvu naklonjenega mišljenja, je ponovno izjavil, da bode tudi naprej šel na roko odboru N. D. O. pri širjenju omike med naše ljudstvo. Ali ni potem sveta dolžnost vsakega, ki se čuti sloven skega delavca, da poseti predstave gramatičnega društva“ in s tem koristi sebi in tudi prepotrebnemu „ Dramatičnemu društvu“ ? ,,Dramatično društvo" ni samo vredno, ampak tudi potrebno podpore. V dobrem spominu so nam denarne krize, katerih se ni moglo isto leto za letom izne- z vodstvom „Lige". Za mesečno članarino se je določilo K 1*10, Kot glasilo Z. J. Ž. se je proglasilo „Narodni Delavec". Za besedo se oglasi še podpredsednik tov. Škerjanc, izrazivši veselje, da se je ustanovila Z. J. Ž , katera stoji na pravi podlagi in jej je zagotovljena lepa prihodnjost. Med splošnim cdobravanjemtJje bodril navzoče k živahni agitaciji. Ker se nihče ni oglasil več j za besedo, se je predsednik tov. Hochmiiller zahvalil v imenu celega odbora na zaupanju, katero se mu je izkazalo, in prosi odbornike naj se zavedajo dolžnosti, katere so prevzeli, ker le skupno in dosledno delo privede nas do zastavljene si naše smeri. S tern je bil zaključen velepomembni ustanovni shod „Zveze jugoslovanskih železničarjev.11 Kanal. Odkar se je vršil ustanovni shod „Zveze jugoslovanskih železničarjev" v Trstu je opaziti po celi progi veliko zanimanja za „Zvezo jugoslov. žel." in se poprašuje po pravilih in se želi, da se ustanovi tudi v Kanalu podružnica Z. J. Ž. Ker so dani vsi pogoji za ustanovitev podružnice, se vrši ustanovni shod že 7. n o-vembrat. 1. v Kanalu Gorica. V sredo, dne 27. t, m. vršil se je v Gorici sestanek slovenskih železničarjev, katerega je posetil predsednik „Zveze jugoslovanskih železničarjev" iz centrale osebno. Razvil je na kratko program novoustanovljene Z. J. Ž., razložil navzočim, zakaj da je prišlo do sklepa, da se ustanovi Z. J. Ž. in priporočal, da se čimprej ustanovi v Gorici podružnica Z. J. Ž. Navzoči so z vidnim zadovoljstvom in pritrjevanjem sledili besedam predsednika centrale Z. J. Ž., in se je po kratki razpravi sklenilo, da se ima kršiti „U s t a n o v n i shod" za podružnico Z. J. Ž. v Gorici dne 7. novembra t, 1. Živeli zavedni železničarji! Članom centrale v Trstu. Kdor je že plačujoči član in ni sprejel društvenega glasila „Narodni Delavec" naj se oglasi v uradu „Zveze jugoslov. železničarjev11, Trst, Via Lavatoio št. 1 in naj naznani svoj naslov. Železničarji! Izkaznice in pravila so že tiskana in izgotovljena. Pristopite toraj vsi od prvega do zadnjega k „Zvezi jugoslovanskih železničarjev11. Vstopnina je K 1'—, izkaznica in pravila 30 stot. mesečni prispevki K 1’10. Kdor je že vpisan, naj pride po izkaznico in pravila, ter plača samo 30 stot. za izkaznico in pravila. Socijalno osjesuranje pomoraca- Druga polovica osamdesetih godina se je barem dielomično odužila radničkoj pari. Uvelo se je osjeguranje radnika za slučaj bolesti i nezgoda. U devedesetim godinama se je to osjeguranje, na razne druge grane, protegnulo za koje nije do onda vrijedila dužnost osjeguranja. Od ovoga vremena je pitanje socijalnog osjeguranja radnika ostalo na dnevnom redu skupština, anketa i parlamenta. Poznatoje, daje ovo pitanje aktuelno time. što se je vladni načrt glede preosnove več obstoječeg osjeguranja i glede uvedenja invaliditetnog i starostnog osjeguranja, po biti. Pr. d začetkom te sezone so prijatelji našega gledališča storili nove korake, da se gmotno vzdigne naše gledališče. Akcija je sicer izpadla povoljno, a je vendar predpogoj obstanka slovenskega gledališča, da vsak in tedaj tudi delavec stori svojo dolžnost. Pred začetkom letošnje sezone smo pisali: Gledališče v Trstu mora postati pravo ljudsko gledališče. Pokažimo, da je isto že danes ljudsko gledališče s tem, da je podpiramo ! To storimo tem lažje, ker je letošnja sezona tudi z umetniškega stališča res vredna da se jo podpira. Uprizorile so se dosedaj tri igre na štirih predstavah in sicer : igrokaz : Valonska svatba", (3 okt.), šaloigra „Nioba“ (10. oktobra) in čarovna igra „Pepelka“ (17. in 24. oktobra). Vse tri igre so vspele popolnoma. Pokazale so da imamo ne samo izborno umetnico in režiserko g.o Danilovo, ampak tudi ensemble, ki dela vsako čast sebi in režiserki. Da ne govorimo o dobroznanih igralkah kakor g.e Ponikvarjeva, Grmek-ova, g.čne Mekindova, Pucelj-nova, Železnikova i. t. d. do tudi manjše in najneznatnejše uloge bile v dobrih rokah. Presenetil pa je zelo ugodno moški ensemble. digao do načrta, kojim se imade parla® nat baviti još tekom ovog zasjedanja. — Nemarno istina bog pof01 da se uzobiestimo. Dan za danom mora®0 gledati, kako se razne ,,pučke" i ne pu^0 stranke, poduprte nevjerojatnom frivol1® šču sadanje najfrivolnije vlade, igraju o?1® najvažnjim od sviju načrta. Nemarno se dakle o čemu veseliti. Ipak, prvi korak J učinjen i nada je opravdana, da če doskok i ovaj načrt, poput raznih poreznib i V°1 ničkih zakonskth načrta izplivati sretno površje. To sve nije vriedilo i ne vriedi!j°s 1 danas za one jadnike, kojili život nije 1,0 patnjai muka, za one junake, mornare, kol1 ne samo da moraju uzdržati ljut boj sa. oskudievanjem svega, neg > takodjor rf!* se sa morskim valovima i položiti više Puta svoj patnički život na oltar Njegove ,L,ve tosti — kapitalizma. , Mornari, ribari, lučki trhonoše i ra niči uposleni ukrcavanjem i raskrcavanjel" parobroda, svi ti proletarci su dosada 15 kliučeni od dobrote socijalnog osjeguraoj-1' Možda zato jer su inače obezbiedjeni, ne trebaju osjeguranja ? Ne, ne. nego, .1eI se u današnjem, dvadesetom, da ne zal® ravimo, stolječu, u doba pare i elektrice|.e' u doba kada se je zabio most iz meT dvaju Oceana te je Veličanstvom nTrli zavladalo Veličanstvo veletrgovine i prom®^' neče još pojmiti, da je i pomorski rad«1)’ proletarac, koji napokon nema samd duj nost pokornog rada nego i pravo na ži*°' Ne žacamo se izreči, da je pomorac 11 današnjoj Austriji naj veča sirota, mnOrJ veča od raznih patnika težaka i ugljenara' Napokon, kasno ali ipak, se je sv>Je — osviestio. Hoče se oprati sramot11. Tekom ovog mjeseca je predsjednik radnož vieča, bivši ministar dr. Barnreither sazva° kod trščanske trgovačke i obrtne konriie anketu, kod koje su učestvovali zastup11'1' raznih pomorskih poduzeča. Na temelj9 zaključka ove ankete su spomenuti dr. BiirD’ reither i vitez Hiiterott podnieli dne -t. m. u gospodskoj zbornici predlog: 1. neka se uvede za sada osjegurari0 pomoraca za slučaj bolesti i nezgoda > t0 kao temelj budučeg osjeguranja i za staros i invaliditetu; 2. neka se proširi ured za namješt*' nje mornara, i preuzme ako iole mogo1® taj ured u državne ruke; 3. neka se zidaju kuče i zavodi 29 mornare; 4. neka se uvedu t. z. školske lad)e' kojima če se ugodno uplivati na praktik1® naobrazbu pom raca; 5. neka se što prije predloži p9r. mentu zakonski nac t, kojim se mionJ9 pomorsko pravo. Ovo, su zahtjevi, pred kojima mora.11, uzmaknuti svi načrti raznih Bilinski Georgi. „Socijalna dužnost11, na koju ,s* razne ekscelence sa svojih baršunastih telja tako rada pozivlju, ..socijalna dužnost je, velimo, koja več odavna zdvojno vap1 „Dajte pomorcima, što ih ide !“ 18. «111. 1907 - 10. X.l0 To nam postaja iasno, ako prim0'' jamo § 4. ustanovnih pravil N. D. -j 8 pravili vseh delavskih zbornic v Avstr'1 in, da ostanemo v Trstu, s pravili še vedi10 neustanovljene Pagninijeve delavske zb°r niče. — § 4. naših pravil navaja glavna sredstva, katerih'se N. D. O. U služuje v izvrševanju v zadnji številj* omenjenega namena, sledeča sredstva: a) preskrbovanje brezplačnega pravo*91 stva v prepornih slučajih, eventuel11 s pomočjo odvetnika ; Tov. Štoka, nestor tržaških igralcev (d# še mlad je v „Valenski svatbi" pokaz9;’ kako zna delati, kadar se ga pusti del9*1' Grgiča Lesič, vedno burno pozdravljen, s. je prav dobro obnesel in ravno tako D9, stari in dobri znanci Rajner, Bratina, leslavski, Zvezdan, Potrato in ostali- 1 __ „Valenski svatbi" smo z velikim zanim9 njem sledili igri gospodične Slavčeve 1 gospoda Grom iz Ljubljane. , Tudi scenarija je prav okusna, v ,de pelki" je celo gledališčna tehnika našri? skromnega odra slavila prave triumfe. Obisk je bil vedno jako dober. dobr. razpoloženje občinstvo je povečal na *s9 j predstavi salonski orkester Fonda, kate je stalao angažiran za celo sezono. -I9 srečna misel! Z eno besedo, vse kaže jako dobr^ Začetek je jako dober, slovensko gje . 0 lišče napreduje, po zaslugi vrle režiš©1 gospe Danilove, odbora „Dramatične» društva" z neutrudljivim intendantom, ^ Zorcem na čelu. A mi, slovenski ' obiščimo pridno predstave slovenskega & dališča ! —C. brezplačna posredovanja (preskrba) dela (zaslužka) ; c) posredovanje v odnošajih med delodajalcem in delavcem v vsakem slučaju, ako to zahteva interes uda; “) izredne podpore; e) pouk, predavanja, čitanja in pogovori o vsem, kar je znanja vredno ; sklice-cevanje shodov in prirejevanje druž-binskili zabav; >) ustanovljanje knjižnic ; 9) naročanje časnikov za potrebo udom in razširjanje poučnih knjig, posebno gospodarskega značaja, med ude, bodisi brezplačno, bodisi za nizke cene, s časom tudi izdavanje posebnega strokovnega lista; V združenje (grupiranje) udov v posamezne skupine enakih ali podobnih . strok ; l) zveza z društvi in zavezami, ki imajo enak smoter, v svrho skupne ureditve društvenih pravic onih udov, kateri prestopijo iz enega društva v drugo. Prištejemo li k tem sredstvom tudi 8lrjenje zadružne misli in osnovanje gospo-»arskih in pridobitnih, produktivnih in kontnih zadrug ter dajanje stalnih podpor v slučaju bolezni, nezgode, brezposelnosti smrti (pogrebnine), potem je opravičena frditev, da je najti v N. D. O. vse one Cemente, ki jih je srečati v vsaki delavski gornici. Vstanovitelji N. D. O. so tedaj k°i iz začetka vedeli, kaj hočejo in postaji so N. D. O. na podlago, ki omogoča Prelevitev v dovršeno delavsko zbornico, v strokovno organizacijo, v zvezo strokov-®*b istovetnih' organizacij, v močno čenčalo jugoslovanskih in — v nadalnjem, Hjvišjem razvoju, — slovanskih strokovnih skupin v Avstriji. Na tem mestu nam bilo le do konstatacije tega dejstva. *sbati in najti primeren način rešitve tega Eminentnega vprašanja, to je pridržano Anketi, hi se snide v ponedeljek ob 10. uri dopoludne v Divači. DOMAČE VESTI. Politično društvo »Edinost« — sklicuje na jutri 31. oktobra ob 10. uri dopoludne v dvorani „Narod-hega doma** v Trstu, javen shod. shodu se bo govorilo o germani-Zaciji na železnicah. Ker se ta stvar lice v prvi vrsti delavskega stanu, Vabimo vse tovariše, katere ne veže dolžnost vdeležiti se shoda N. D. O. v Rojanu, da pridejo na shod v »Narodni dom“. Novoizvoljeni odbor N D. O. se je fa svoji prvi seji, v sredo, konstituiral tako ; predsednik: tov. Dr. J, Mandič; I. podpredsednik: tov. Fran Krajnc; II. podpredsednik: tov. Ferdinand Ferluga; I. lajnik: tov. dr. Anton Andrejčič; II. tajn;k: l0v. Anton Turh ml; I. blagajnik: tov. ^orel Podreka; II. blagajnik: tov. Leopold °egan. „ Katoliška misel napreduje “, tarna vsako toliko ljubljanski »Slovenec11 v svojih uvodnih člankih. Morda v Vratislavi na Nemškem. Ali sodeč po »Slovenčevih1* strašnih in vsako človeštvo zanikujočih polemičnih člankih, »katoliška misel" na Slo-^nskem ne napreduje — ampak nazaduje, ljudje božji ! Širite ljubezen in Pe prepir in sovraštvo ! Kaj dela jugoslovanska socijalna ^mokracija? Ali še sploh živi? Ali se 'e utopila v morju — italijanskih sodru-?<>v? Že dolgo ni slišati nič, prav nič o jugoslovanski tržaški socijalni demokraciji. se »Lavoratore“ sploh ne peča ž njo, Jjjho segli večkrat po »Rdečem praporju“. "oda zaman. „Rdeči prapor*1 piše sicer jjvodne članke o položaju v Špan ji in o ,aPitalizmu na Švedskem, noče pa noče !jišati. o tržaških jugoslovanskih socijalistih. °a bo šlo tako hitro, tega pa res ni mo-nihče pričakovati. Tovariši! »Dramatično društvo** nam 'e dovolilo še druge ugodnosti k predsta-'am s tem, da nam je dovolilo po znižanih cenah sedeže toliko v pritličju, kolikor fta galeriji. S tem je izpolnjena želja vseh ^ganiziranih delavcev pri N. D. O. Tova-fl^> vdeležite se tedaj teh predstav »sionskega gledališča. Kako skrbe mestni očetje za Jjboge okoličane. — (Dopis iz gornjega ^Piana). — Med staro cesto, in cesto, ki mimo župnišča proti Konkonelu, je .ib, obljuden že stoletja od samih malih kmetov in delavcev, kateri morajo vsak dan hoditi v mesto si kruha služiti. Ta kraj je gotovo pozabljen od vseh. Nas se ne spomnijo drugače, nego kadar je treba plačati davke. Ves ta kraj nima niti ene občinske ceste. Kozje steze, ki nas vežejo s svetom, še te niso občinske, ampak so privatna last. In so res prave kozje steze. Z vodo smo ravho tako preskrbljeni, kakor s cestami. Pretečeno poletje, v tisti hudi suši, ko so bili vsi vodnjaki in vse luže brez vode, smo se obrnili do mogočnih občinskih »signorijev**, da bi nam po mož nosti preskrbeli vode. V odgovor smo dobili : Saj nimate niti ceste, da bi jo pripeljali ! Tako, ako nimam« enega, ne moremo imeti niti drugega ! Na svetilke si še misliti ne smemo. Vsi, saj nas je za eno veliko vas, moramo vsak dan po takih stezah po temi v mesto, kjer si služimo kruha. Tako je človek vedno v nevarnosti, da si ne razbije glave. Kadar kdo umre, je še lepše : nesti ga ni mogoče, z vozom pa tudi ne gre. Rojanski hrib je oddaljen od mesta 20 min., tako rekoč predmestje. Pa tako zapuščen, bolj kakor zadnje gorsko selo ! To je škandal za naše mestne očete, ki se nas ne spomnijo razun ob volitvah ! Obračamo se s toplo prošojo do vseh, kateri so poklicani, da nam prej ko je mogoče pomagajo. Odseki N. D. O. imajo svoje seje: 1. Pravovarstveni odsek, vsako sredo ob 7‘/s uri zvečer. 2 Tiskovni odsek: \saki četrtek ob 8 uri zv. 3 Zadružni odsek: veki petek ob 7 uri zv. 4 Agitacijski odsek: vsaki četrtek ob 7 uri zv. 5. Izobraževalni odsek: vsaki petek ob 71/* uri zv. 6. Veselični odsek: vsaki četrtek ob 8 uri zv 7. Odsek za knjižnice in čitalnice: vsaki četrtek ob 8 uri zv Vse seje se vršijo v prostorih N. D. O. (ulica Lavatoio št. 1. I. Prireditve N. D. O. Ustanovitev krajevne organizacije v Škednju se je vršila minulo soboto zvečer, v prostorih »Gospodarskega društva". Član pripravljalnega odbora, tov. Iv. Šumao, je ob 8. in pol uri otvoril ustanovni občni zbor in prisrčno pozdravil zastopnika centrale tov. Andrejčiča in Sirka. Ta v daljšem in lepem govoru slika delovanje in pomen N. D. O. tako živo, da prepriča vsakega izmed navzočih, kako je N, D. O. delavstvu potrebna. Pojasni natanko pravice in dolžnosti članov in pov-darja posebno brezplačno pravo varstvo, katerega so deležni vsi člani N. D. O. Izrazi željo, da bi poleg delavca videl tudi organiziranega malega kmet*, kajti ta je ravno kakor delavec izpostavljen pritisku kapitalizma. Vsak mesec bo en sestanek, na katerem se bo razpravljalo o vsakdanjih razmerah. Končuje svoj govor z iskreno željo, 'da bi se krajevna organizacja, ki šteje že danes čez 270 članov razširila v korist slov. delavstva, in da bi mu bila, kakor dosedaj, zvesta voditeljica. — Prosi, naj se volijo v odbor le taki možje, katerim bo res do dela za N. D. O. Na predlog tov. Iv. Sedej in Tomič so izvoljeni enoglasno z vzklikom v odbor sledeči tovariši : Plečnik Fran, pr ds; odborniki : Metlika Josip, Plečnik Ivan, Ver hvvšek Josip, Volch Matija, Sancin Josip, Anton Kunstič ; namestniki: Pišlar Fran, in Bajec Gregor. — Kot zastopnik krajevne organizacije v osrednji odbor določen je tov. Ivan guman, ki se toplo zahvaljuje za izkazano mu zaupanje in obeta, da bo kolikor mogoče delal za prospeh N. D. O. Tov. Sirk in dva druga govornika najtopleje priporočajo vzajemnost in bratstvo, ki mora vselej biti med tovariši in jih združevati. Tov. Andrejčič se zahvaljuje za obilno udeležbo, nakar novoizvoljeni predsednik zaključi shod. —x— ZAHVALA. Podpisani se tem potom iskreno zahvaljuje g. dr. Brnčiču, ki gaje brezplačno zastopal v n:egovi pravdi. Iskrena hvala ! Gruden. 3KKU KUPUJTE VSI U3KK Kolinsko kavino primes! Književne novosti: GREGOR ,IČ: Poezije, zv. IV. . . . K 2-20 vezano „ 3.20 GOVEKAR: »Dobra gospodinja", gospodarska knjiga za naše mlade gospodinje, vezano.............„ 2-80 »Štiri ruske slike", povesti .... „ —-60 BENEŠ: „Brodskovskl odvetnik" . „ 1-50 Kip Gregoršlša................... „ 4— Vsakovrstne mašne knjige po raznih cenah. NOVOST! NOVOST Miti zn dvorane In vrte pri :: zabavah :: v belo-modro-rudefilh barvah, komad po 4 metre dolg stane po 40, 50, 60 in 80 vinarjev. Vse te knjige, papir in potrebščine se dobivajo v Slovanski knjigarni In papirnici Josip Gorenjec TRST. - Ulica Valdirivo 40. Gostilna društva Jadran ul. Industria (za cerkvijo sv. Jakob) toči najboljša vipavska in istrska vina Gorka in mrzla jedila so vedno na razpolago, kakor tudi slovenski časopisi. — Najnovejše avtomatične orgije, katere svirajo izbrane sloven-> ske komade. Postrežba točna. mw Cene zmerne. Za dobrohotni obisk se priporoča Odbor krčmar društva „Jadran“ Vinko Kante. Podpisani priporoča slav. občinstvu svojo : Žganjarno :: ulica Petronto številka 1. A. B. Pekarna in slaščičarna Benedikt Subap TRST, - ulica dell'lstria št. 12. - TRST je preskrbljena s kruhom lastnega Izdelka ter veliko izbero vsakovrstne moke in mandorlata najbolje vrste. Svež kruh 3-krat na dan. Postrežba na dom '&C2 —Pekarna i sladščičarna —::— Josip Pahor-Trst ulica Madonnina št. 39. ima na razpolago slav. občinstva 3-krat na dan svež kruh lastnega Izdelka, vsakovrstno moko, raznovrstne sladščice in izdeluje najboljše biš-kote. — Sprejema naročila za torte, pince, potice itd., ter postreže na dom. Telefon št. 1190. Podpisani naznanja sl. občinstvu, da je prevzel pekarno in sladščičarno Čampo Belvedere št. 2 kjer ima na razpolago trikrat na dan svež kruh in razne sladščice, potice itd. Udani Filip Trobeo. : pekarna Jtfreute : v Rojanu« ulica Montorsino št. 7 ima na razpolago KS vedno svež kruh a in vsakovrstne najfiinejše sladščice. Sprejema naročila. Podpisani priporoča sl. občinstvu in članom „N. D. O." svojo Pekarno, sladš(i(arno in tov. biškotov V ulici del Belvedere št. 57. kjer ima na razpolago vedno svež kruh raznovrstne sladščice in najfinejše likerje. Sprejema tudi naročila za torte, potice, pince itd. Udani LOVRENC REBULA. Na novo urejena : Pekarno M Trošt: TRST, - Čampo S, Giacomo št. 20. - TRST (nasproti cerkve sv. Jakoba) ima na razpolago vedno svež kruh, vsakovrstne sladščice, čokolado itd., kakor tudi najfinejše likerje. jflojz Povh, urar $ pridelano delavnico Trst - Via del Riro št. 26 - Trst Izvršuje vsako popravljanje žepnih in stenskih ur kakor tudi vsako zlatarsko in dragu-ljarsko delo po najzmernejih cenah. Jamstvo za dve leti za vsako popravljanje. Mf* Slovensko podjetje 1 ~VM Pekarna Valentin Kukanja vogal ul. Molin a Vento in Gastaldi Ima na razpolago - - vedno svež kruh - - ln vsakovrstne sladščice. Podpisani priporoča sl. občinstvu svojo dobroznano žganjarno v ulici Miramar I, nasproti kolodvora južne železnice, kjer toči najpristnejši kranjski brinjevec, vipavski tropinovec in prve vrste slivovec itd. Ima na razpolago tudi razne sirupe in druge likerje. Ferdinand Pečenko. Člani „N. D. O! Pozor 1 V trgovini jestvinami ANTON ŽERJAL, t Ulica BELVEDERE Št. 3. in v Filijalki A. ŽE K J AL, v ui. Commerciale št. 18. dobite vsi K I.— blaga zastori ako nakupite za K 50.— blaga. Na zahtevo pošlje blago na dom. Telefon št. 699. Telefon št. 699. Slovensko gledališče. Jutri bomo torej videli še enkrat prekrasno burko Niobo ki smo se ji toliko nasmejali že enkrat. Ghdališko vodstvo jo hoče še enkrat vpri- Dalje na 4. strani. PEKARNA in -SLADClČARNA Vinko skerk TRST, ul. Acquedotto 15, podružnica ul. Miramare 9. V moji pekarni se vdobi vsaki dan trikrat frišen kruh in se dovaža vsak čas tudi na dom. Dobi se tudi najfinejše moke iz najboljših mlinov biškote in posebno pa specijaliteto za čaj. — Dobi se tudi veliko izbero buteljk ruma in vsake vrste čaja ter vse to po najnižji ceni. Spoštovanjem VINKO SKERK. I Konaimna zadruga M. D 0. Prodajalna: ulica Bosco 17. : Telefon: štev. 23-21. : Mii! Čisti dobiček tega Vašega prvega gospodarskega podjetja le namenjen le Vam In Vaši sveti stvari! : zoriti, ker ve, da je to splošna želja občinstva. Jutri bo v našem gledališču spet prav prijetno. Na Vseh svetnikov dan v ponedeljek, ne bo burke. Resen dan je to, spominja nas grobov in onih, ki tam že počivajo. Tak dan hočemo videti staro in povsod udomačeno žaloigro „Mlinar in njegova hči“. Pa res! Kdor je videl to igro še tolikokrat, vsak jo gre rad še enkrat pogledat — tako deluje „Mlinar ih njegova hči“ na naše srce, tako se je oklene naša duša. V torek, 2. novembra imamo pa čisto novo igro, ki je še niso igrali na našem odru nikoli: veseloigra „Dva srečna dneva“. Dejanje te igre se vrši v Trstu in je polno veselih prizorov. Vsi v gledališče te tri dni. Iz Pule. Sastanci buduče sedmice. TJ uto-rale: sastanak željezničara. U subotu: sastanak delegata bolest-ničke blagajne arsenalskih radnika. U nedelja: sastanak radnika zaposlenih kod gradnja genie-h. Velika javna skupština . Narodne Radničke Organizacije." U nedjelju 24 ov. mj. obdržavala se je u „Narodnom Domu* u Puli javna skupština sazvana po N- R. O. na kojoj ie bio pozvan predsjed-rik N. R. O. iz Trsta drug Dr. Josip Mandič da govori o ,,Eadničkom pitanju i N. B. O." Interes za skupštinu bio je velik, te su dvorana i galerija „Narodnog Doma" bile pune radničtva, premda sada nemarno u Puli naše novine, te je objavljivanje ovakih skupština skopčano sa velikom po-težkočom i premda se je baš u nedjelju radilo u arsenalu i kod „Bau,“ gdje je najviše naših članova i u obče našeg rad-ničtva. Skupštinu je otvorio predsjednik „N. R. O." drug L. Križ, spomenuvši, da je „N. R. 0.“ poslije odmora za ljetne spa-rine, prionula opet uz rad za svoje ciljeve t. j. za pomicanje radničkih interesa. Poz-dravio je predsjednika ,,N. R. 0.“ iz Trsta druga Dr. J. Mandiča, kome je skupština priredila burne ovacije. Prije prelaza na dnevni red izvješčuje članoveo predavanjima, koji če se držati svake nedelje kroz ovu zimu. Do sada su najavljena četiri (Mi smo ih donieli u zadnjem broju Op. ur), te upozoruje članove, da če prvo biti u nedjelju dne 31. N. u 11. sati, a predavati • če I. Zuccon : „ Država i občina “ Pozi vij e članove, da se brojni odazovu i da marno posječuju predavanja, iz kojih če moči crpiti naobrazbe i nauke za život, i tim moči lakše odoljevati borbi koju moraju da vode. Druga ustanova, koju N. R. O. misli zavesti jest anal/abetski kurs za članove, koji ne znadu čitati i pisati. Uredjeno je sve i zato poziva sve one, koji žele učiti čitati i pisati, neka se u nedjelju dodju u jutro prijaviti i dogovoriti radi vremena i najesta. Za tim prelazi na ustanovu podpor nog fonda i upozorava članove, da pristupe u čimj vičem broju istome i da redovito uplačuju, jer tko zaostane za prošli mjesec u slučaju bolesti, prima samo polovicu upadene svote. To spominje, da ne bude kasnije tužaba košto se je tužio jedan član, iza kako je primio 71 krunu podpore od N. R. O., a platio u sve K 18’20! Na koncu poziva sve, da pristupe čim brojniji u naše kolo, jer svakome radniku je potreba uzajamne pomoči, a od sada biti če naše stanovište, da pomognemo i da se zauzmemo samo za naše članove. Ovo je imao spomenuti kao predsjednik ,,N. R. 0.“ a sada prelazi na dnevni red, te poziva skupštinu, da si izabere predsjednika i zapisničara. Predsjednikom bude izabran drug Križ, a zapisničarom Vrankovič. Predsjednik daje rieč na to drugu Dr. J. Mandič. Isti burno pozdravljen, donaša pozdrav od trščanskih drugova. koji i brzojavno pozdraviše skupštinu. Razpravlja o položaju Daših radnika u Trstu i Puli; koji se imadu boriti na jednu stranu za svoj materijalni obstanak, a na drugu za obstanak narodni. Ne samo da je našem radniku protivnik kapitalista, več se isti mora da bori i sa narodnim protivnicima. Isti je do sada bio zapostavljen, služio je svakome i bio je kao takav dobar, no za njegova prava, za njegove iiterese nije se nitko brinuo. Radi toga došao je do uvjerenja, da se mora sam brinuti, te se je osovio na vlavtite noge i 18. 8. 1907 osnovao ,,N. R. 0.“ u Trst. Tim danom počimlje prepored našeg radničtva, koji je bio tim teži, što je „N. R. 0.“ naišla svuda na silne potež-koče. Iznosi rad u Trstu. Prva godina bila je godina borbe za obstanak. „N. R. 0.“ morala si je prokrčiti put. U to ime obdržavala je do 120 sastanka. Socijalisti demo krati nisu nas htjeli priznati, nazivali su nas krum rima, jer smo zastupali u ist nu interese našeg radničtva bez obzira na stra-nački profit. Mi ne izstupamo protiv njih jer smo na koncu i sami nekakvi socijalisti, ali što drugi traže za sebe, to zahtjevamo i mi. Nek se svak razvija i djeluje u svom krugu. Zahtjevamo, da mož-mo raditi za faktične interese našeg radničtva. Socialni demokrati varaju radnike pustim nadama o promjeni današnjeg gospodarskog reda. nu time je radniku, koji treba kruha slabo pomoženo. Mi pako ne riešavamo pitanja, koja se danas riešiti nedadu, več se brine-mo za sadašnje potrebe radnika, za koje u slučaju potrebe znamo i djelom nastu-piti. Bavi se bezdomovinstvom naših socialista, te obrazlaže netemeljitost istoga. Prolazi za tim na djelovanje ,,N. R. 0.“ u 'ovoj godini, koja ja godina pozitivnog rada. Nabraja ustanove, koje je ista u život privela i planove za buduče. Razvoj zadružuičtva, konsumi, posujilnicu. Djelovanje „N. R. O.'* je u glavnom djelovanje u smjeru socialne providnosti. Spominje osnovanje podpornog fonda. Veseli se us-pjehu istog u Puli, gdje uz uplatu od 40 filira mjesečno člani poslije plačanj* od 2 mjeseca ako su više od 6 dana bolestni, primaju po K I jna dan i za onih šest dana, a najviše za 10 sedmica. Poziva sve, da pristupe istome, jer ih potreba može snači. Zatim obrazlaže potrebu fonda za bespo-slenost, koji če se prije ili kasnije morati oživotvoriti. Druga briga kojoj „N. R. 0.“ mora da posveti svoju poz rnost jest seljačtvo. koje je is o tako potrebno zaštite i pomoči kao i radničtvo i koje ne može da se uzdrži več se sve to večma proletarizira. On je isto tako izrabljen i od države i od kamatnika. Jedina razlika med njim i rad-ničtvom je da je prvi slobodan. no i da sloboda je uvjetna. Prelazi na strukovnu organizacij u i upozorava prisutne željezničare na osnutak „Zveze jugoslavensklh želje;ničara“ koja če u zvezi sa ligom čeških i poljskih željezničara, moči da svojom jakom organizacijom od 33.000 članova uspješno zastupa i pro-miče interese svojih članova. Poziva i puljske željezničare, da istoj pristupe. ___________________(Sljedi.)_________________ Naše zadruge. Moramo priznati: I. skladišče, v ulici del Bosco št. 17 je popolnoma potrdilo nade, ki so v isto stavljali toliko odbor konsumne zadruge, kolikor odbor N. D. O. Promet raste dan za dnevom in je že sedaj dosegel prav znatno svoto na dan. Od vrlih Sv. Jakobčanov naj jemljejo vzgled vsi tovariiši iz Rojana, Grete, Škorklje, Barkovelj in novega mesta. Čast stvari, katero zastopamo in naših zadrug zahteva, da pridemo tudi v II. skladišču, v ulici Miramar, ki je vendar obljudeno od samega delavstva, do 1 enakih vspehov. Vabimo tedaj vse tova riše, naj pristopijo k II, skladišču v ulici Miramac. Odgovorni urednik : STEFAN KOS. Lastnica in. izdajateljica: NARODNA DELAVSKA ORGANIZACIJA v Trstu. Tiska : TISKARNA „EDINOST“ v Trstu. Slovani! Tovariši! Dajam Vam naznaDje, da sem odprl v novo slovensko v BRIVNICO v ulici del Bosco št. 1. vogal Piazza Barriera vecchia Toplo se priporočam slav. občinstvu za mno-gobrojen obisk. Jamčim za čisto in dobro postrežbo. SVOJI K SVOJIM ! s spoštovanjem Mjroslav Kovačič, brivec. Kje morate kupovati harmonike??: Kje drugje nego v domači češki tovarn* harmonik — — — Josef Hlavaček v Lounech (Češko Tam dobite najboljše, na mnogih raZ‘ stavah odlikovane harmonike. Specialita: s heligonovim basom Pišite po oenlk. 500 harmonik v zalogi. Podpirajte domačo obrt, domače rokodelstvo. )*e nosite težko prisluženih novcev svojim narodnlBI neprijateljem. AUSTRO-AMERIKAMA - TRST Redna brzoplovba mej Trstom, Italijo, Grško, Severno in Južno Ameriko. Prvi odhodi iz Trsta: I*. rovembra parnik „Sofia Hohenberg“ Nowi-York via Patrasso-Pulermo. 30. oktobra parnik „Alice'‘ v Buenos-Aires via Almeria-Las Palmas Rio de Janeiro. 6. novembra parnik „Oceania ‘ Nowi-York v Patrasso Palermo. Veliki transatlantski parniki z dvojnim vijakom, preskrbljeni z obširnimi in luksozniu11 inštalacijami, za potnike I. in II. razreda. — Marconijev brzojav. Za informacije se je oglasiti pri ravnateljstvu v Trstu, ulica Molla Plooolo St. 2. »*' pa h kateremu si bodi agentu ali korespondentu družbe. OG000000000^000 Podpisani priporoča sl, občinstvu svoji pekarni in sladšcičarni v ulici CASERMA 17, in na TRGU CASERMA 4, kjer ima na razpolago vedno svež kruh, najfinejše slaščice, potice itd ter razne likerje in vina v buteljkah. Udani Alojzij Gul. OGOOOOOOOOOOOOO UitltiittliAiliAillAAiiAiiAlilliAiiAAliAliAl Filip Ivaniševič : zaloga dalmatinskega vina • lastni pridelek v Jesenicah pri Omlšu v ulici Valdirivo 17 (Telefon 1400) v kateri prodaja na malo in veliko. — Nadtfij^ priporoča slav. občinstvu svoje gosti i „All’ Adrla“ ul. Nuova štv. 11 in „Ai frate dalmati“ ulici Zudecehe štv. 8 v katerih to®' svoja vina I. vrst .........^aaaa •• Osi Slovenci v slovensko trgovino! “ V. DOBAUSCHEK TRST, ul. Glosufc Carducci 11 (prej ul. Torrente), TRST. £ K eč bo co ■O o £ a > o c o c >