Posamezna Številka 30 vinarjev, Šlev. 59. V Ljiffljjsai, v srelo, dne 12. marca 1919. Leto XLYH s Velja po pošti: = Ea oelo leto naprej .. & 6G-— Ea en mesec „ .. „ 5-50 ia luozomstvo ., „ 70 - V Ljubljani na dom oelo leto naprej.. K 58-— sm en meseo „ .. K 5-— V uprav) prejeman mesefino,, 4-30 ~ Sobotna izdaja: —= Za oeJo leto ..... R 10-_ ia Inozemstvo. . . . „ 13 — jtfiM*. ' 4 i 1 gf \.V'i\- i w kSS&b Insacatl: esa Enostolpna petltmrt« (M ma široka ln 3 mm visoka ali a]« proator) > aa enkrat .... po 50» ia dva- ln večkrat . „ iS „ Ob sobotah dvojni tarlL »■■ ■1 Poslano: Enostolpna petltvrata K 1*—J ? shaja vsak dan lavsemši pi nedelje* ln dan po pramifc ob 3. url zjutraj. s.ga komitata-Razumeli smo vse, kar jc v pismu pisano, da naj spada vsak k svoji veri, kalvinec naj vzdržuje kalvinsketfa predikanta, luteran govarjal o Srbih in Slovencih. Prof. Janiič jc dejal: Vas Slovence Srbi ljubimo, ljubimo posebno zu to, ker vidimo v Vas organizacijo ideje. Organizacija je Vaša moč iu te mi nimamo. Videl in slišal sem danes koncert Vaše Glasbeuc Matice. Sam sem glasbenik, sam sem prirejal v Londonu jugoslovanske koncerte, toda povem Vam, tako organiziranega zbora, tako popolnega prednašanja in petja ne najdete nc v Parizu, ne v Rimu in ne v Londonu! Smisel Slovencev za organizacijo se zrcali v pevskem zboru Glasbene Matice. In neki drugi gospod je dejal: »Pošljite ta zbor v Pariz, pa Vam bo pridobil več simpatij in uspeha ko vsa propaganda«! Kardinal si je dal predstaviti g. pe-vovodjo Hubada, ki se mu je laskavo zahvalil za užitek. Zbor je zapel še »Lepo našo domovino«, nakar je kardinal med viharnimi Živo-klici zapustil dvorano in sc odpeljal v škofijo. KARDINALOVO SLOVO. Sinoči ob 10. uri se jc kardinal odpeljal s posebnim vlakom iz Ljubljane v Trst. Poleg" zagrebškega nadškofa dr. Bauerja, banjaluškega škofa fra Gariča, ljubljanskega škofa dr. Jegliča, ministra dr. Alau-poviča, predsednika dež. vlade dr. Brejca, poverjenika dr. Vrstovška, generala Smi-ljaniča, prof. dr. Janjiča, obeh tajnikov kardinalovih, Mistra Jackman-a in Ma-traja Purdie-ja (ki je senior voj. kaplanov angleških pri solunski armadi) se je zbralo tudi precej občinstva na kolodvoru 1: slovesu. Dr. Brejc sc jc zahvalil kardinalu za poset Ljubljani in ga še enkrat prosil, naj zastavi za Jugoslovane ves svoj vpliv, kjerkoli bo to mogoče. Kardinal Bourne se je zahvaljeval za prekrasen sprejem in je izjavil, da mu obisk v Ljubljani ostane v prelepem spominu, da bi na Slovence mogel kdaj pozabiti. F. K.: d&EIf. Vprašanje občinskih tajnikov. (Od veščaka smo prejeli naslednji članek, ki ga priobčujemo z namenom, da se o tej stvari razvije razprava, ne da bi se mi mogli v vsakem oziru strinjati z mislimi, ki jih razvija g. člankar, Ampak zadeva jc pereča in javnost naj sc peča z njo stvai-no, kakor je to lepo storil naš člankar. — Ured.) Pred leti — posebno v letu 1911, do 1913, — jc nastala nekaka epideimčna bolezen po občinah: delitev večjih občin in tvoritev manjših samostojnih občin, — Ne bomo na tem mestu razmotrivali o nagibih, ki so dali povod za cepitev, — Gotovo je, da so pri večini slučajev prišli poleg stvarnih — v poštev zlasti politični razlogi, nekoliko tudi gospodarski, če sc je delitev presojala s stališča, da naj se krijejo le gospodarski interesi posameznih delov občine, ne pa skupni. Menda se ne motimo, če trdimo, da se je takim separatistom zlasti dopadlo, da ima vsaka večja vas — svojega župana. — Če je bilo to modro, in s stališča skupnosti v interesu skupne javne uprave, o tem molčimo. Jaz vsaj trdim, da ne. Vojna doba je tudi v tem oziru prinesla pavzo, — a že zopet sili na dan stara bolezen: zahteva po delitvi občin. — Čemu neki? Združitve, ne ločitve zda j so časi I Ni dvoma, da čakajo ravno občine šc velike naloge, ko si uredimo glavno stavbo: državo. — Ali naj igrajo občine neznatne vloge bajtarjev? Gotovo ne, ampak bodo naj kot samozavestni, trdni gospodarji V( • pa luteranskega in vsak naj plačuje svojemu predikantu. Mi kanižki aga to ukazujemo: prenašajte zvesto drug druzega, ako ljubite svoje glave. Živite v miru med seboj; tudi oba predikanta naj sta mirna, ker če se bodeta prepirala, plačala bode-ta s svojimi glavami. Luteran naj plača luteranu, kalvinec pa kalvinu. Tega sc držite!« Verska novotarija, ki se je razširila med ljudstvom po prizadevanju zemljiške gospode, je izgubila glavno oporo, ko se je plemstvo pričelo zopet vračati v katoliško cerkev. Ta prevrat se je izvršil deloma že v dragi polovici 17. stoletja. Battha-ny Adam, Nadasdy Franc in Szčchy Peter, trije največji vlastelini na slovenskem ozemlju, so se takrat povrnili v naročje katoliške cerkve. Batthany je v 15, dneh s svojih posestev okoli Novega Grada (Giissing) izgnal vse kalvinskc pridigarje. Tudi Szdchy in Nidaedy sta sc mnogo trudila, da izpreobrneta podložne krnele Župne cerkve v Tišini, pri Sv, Juriju, Soboti, Martijancih, Copincih in na Selu so po osemdesetih letih zopet dobile katoliške duhovnike; z gornjelendavskega in so-botskega gradu so bili luteranski predikanti pregnani. Szechv Peter, ki je bil pri svojem spreobrnenju zelo vnet katoličan, bi bil skoro gotovo tudi druge cerkve luteranu vzel, ako bi bilo dobiti dovolj slovenskih katoliških uuhoVnikov. Umrl jc lepo zgrajenih, boljših in obširnejših kmet-skih domovih. — Urejeno posestvo — _ zloženo posestvo, urejene občine — združene občine! Le tako bo mogoče, dobro gospodariti v blagor občanom, kakor gospodari na vse strani dober gospodar na večjem posestvu. — Torej predvsem: Nobene delitve občin več! — Lahko pa že danes razmišljamo, kako bi se dale občine združevati. Kdo bo trdil, da sc — izvzemši prav redke slučaje v industrijskih krajih — križajo .gospodarski interesi med našimi sosednimi, kmetsklmi občinami? In poglejmo ta rebro: rm1:h občin n. pr. v kamniškem političnem ckra;tt. od Kamnika do Cerkelj — vas pri vn-:, «-r. tudi samostojna občina poleg občine. sto prebivalci in s predpisanim dire1-''-'-' davkom niti do 1000 kron. Kako naj bo f'o-spodarstvo pri takih malih občinah urejeno? — Ali bi ne bilo umestno že sedij prinravlinti načrt — ali vsaj razmišljati o njem, kako obliko naj dobe naše občine v prihodnje. Da pri današnji ne ostane, o tem smo vsi prepričani. — Morda bi se d->1o v roedinih slučauh z zdniževanVtri pričeti v.e sedaj (v slučaju potreb« sevedal na sedaj še vchVvneča občinskega reda 21. Amr>ak ob«eM umevno ie, da ie treba v vsakem slučaiu brez izjeme Imeti pred očmi le gospodarske interese, nikdar pa ne stranka^sko-^olitičnih. Ravno iz ffosnedarsHh razlorfov je mogoč tudi oo sedanjih določbah občinskega reda način združevala o^čin zaradi skupnega irvrševania poslov, kakšen je nvšljen v 87 in 88 obč. reda. — Ne vem, •/olr'>: bi s? prvo kot d m "o -združevanje ne nr>tf!o izvrševati že sedai? Do tetfa bo moralo nriti, in čim nreje se r>ričr>e z delom, tem bolje- če so pad1e dežele me:e, padle tem laž:e občinske. Oblika naših občin bo morala biti v uri-bolnic oblika velikih občin! To bodi načelo odločmočih oblasti! V najtesnejši zvezi s preureditvijo občin je vprašanje občinskih uradnikov. — Da je tudi v tem oziru potrebna temeljita preosnova, je gotova stvar, o kateri ni treba razpravljati. Ni treba zahtevati od župana, da ie obenem občinski uradnik s temeljno izobrazbo in morda še z izpitom iz predmetov, tičočih se upravnih poslov. Istntako ne bo mogeče zahtevati, da naj sedi v občinski nisarni cel dan žroan. ki bo tudi pozneje lahko posestnik, obrtnik, makar še gostilničar povrhu, če tudi bi bilo želeti, da bodita gostilna in županstvo dva čisto nasprotna pojma. Na vsak način bo potrebno, nastavili nri vseh županstvih združenih, večjih (velikih) občin strokovno uspos ob I j e n e občinske uradnike: — stalno nameščene občinske tajnike z vsemi dolžrostmi in pravicami, ki veljajo za državne uradnike. — Jaz bi šel pri tej zahtevi še dalje: Občinski tajnik bodi zaprisežen državni, t. j. od države nastavljeni in od države plačani uradnik. Če bi bili proti lemu pomisleki, pa bi morala država tla vsak način izvrševati kontrolo pri nameščan;u (imenovanju) občinskih uradnikov, predvsem pa sama skrbeti za deber, strokovno izvežbah naraščaj. Hotel sem s temi vrsticami sprožiti ne vprašanje, saj to že davno cbstoji, amoak prerešetavanie vprašanja o ureditvi občin in v zvezi s tem. o vprašanju občinskih uradnikov. — Ali bi ne bilo umestno, da bi se bavila z zadniim vprašanjem komisija, ki ji je poverjena rešitev uredniškega vprašanja sploh? brez potomcev kot zadnji svojega rodu leta 1684. Novi mejnik v zgodovini ogrskih verskih homatij je postavil državni zbor v Čdenburgu leta 1681. Na podlagi njegovih razprav je cesar Leopold I. izdal odlok, ki je sicer priznaval svobodo veroizpovedi, a dovoljeval luteranske in katoliške cerkve ie na določenih krajih. V železni županiji sta bili za luterance taki »artikularni mesti« Csoba blizu Kiseka in Domolk pri Malem Celju, za kalvince pa čr. Po drugih krajih bi bili morali predikanti cerkve, ki so jih bili »papincem« vzeli, zapustiti. A vendar je še preteklo skoraj pol stoletja, preden je prišlo do popolne izvršitve tega sklepa, dasiravno so jo že imenovani plemiči rned Slovenci pripravljali. Gorenji Sinik je Batthyanyijcva rodbina 1. 1817. luteranom odvzela. Karol VI. jc slednjič na prošnjo gjurskega škofa in kardinala Zin-zendorfa odločil, da sc morajo v Železni županiji katoličanom vrniti vse cerkve, ki so nekdaj bile njihova lastnina. Zdaj je bila predikantom zadnja ura (1732). Dva izmed njih, pri Sv. Benediktu in v Gornjih Pe-trovcih, so morali pandurji izgnali, ker se nista hotela ganiti s svojega mesta, selski predikant jc šel v Gobo za slovenskega pridigarja, križevski »farar« pa se je po-katoličanil in dobil na Štajerskem v nekem gradu skromno službo. Protestantski kantorji in učitelji eo ob prihodu katoli« Pisano Iz Brasrae. (Izvirno poročilo »Slovencua.) V Sarajevu, 8. mraca 1919. »Hrvatska Narodna Zajednica« se je priključila Slarčevičevi stranki prava. Predvsem treba povdariti: »Hrv. Nar. Zajednica« ni in no sme biti politično društvo, marveč samo kulturno - prosvetno. Ako ji hočejo njeni delegati v Belgradu dati politični značaj, pomeni to toliko, kakor da so ji podpisali smrtno obsodbo. Dejstvo, cla jo »Hrv. Narl Zajednica« poslala kot delegata tudi dr. Mandiča, znanega srbofoba začasa avstrijskega režima, i pri mnogih Hrvatih lzpodkopava ugled, nesljivo pričakujejo, da bo verlfikacij-. odbor črtal dr. Mandičev mandat. Z i . l evijo dr. Mandiča nasprotniki »Hrv. Nar. Zajednicc« uspešno ogitirajo. Zgradba »Hrv. Nar. Zaj.« so podira polagoma, a gotovo. In vso to zaradi amblcljoznlh politikov, ki bi se bili mogli končno organizirati kot taki tudi izven >>Hrv. Nar. Zajednicc.« Druga težka napaka, ki so Jo storili od Zajednico izbrani delegati, je, da so ji s svojim najnovejšim korakom dali star-čevičansko - strankarsko obeležje. Boscn-sko-hercegovska opozicija ni in ne bo nikdar imela značaja banovinske opozicije. Vzrok temu jo v posebnih prilikah Bosne in Hercegovine. Starčevičanstvo je preživela politična doktrina, ki nima več svojega raisona za obstanek. Bodočnost Imo^ jo socialno - gospodarsko in kulturno-po-litične stranke. Zato se bodo z razpadom Starčevičeve stranke prava razšli tudi bo-senski delegati, ki jih je izbrala »Hrv. Nar. Zajednica«. Nekaj bo dobila Prlbi-čevičeva koalicija, nekaj Koroščev »Jugoslovanski klub«, a nekaj najbrže Lorkovi-čova skupina. To bo pospešilo ogorčenje, ki se jo pojavilo v Bosni In Hercegovini med mnogimi Hrvati, posebno v vrstah lajiško duhovščine in mlajšega redovni-štva zato, ker so delegati vstopili med Starčevičanco. Z ozirom na to, da mandati šo niso overovljeni, se ne more kal-kuliratl, h kateri stranki, odnosno skupini bodo prešli hrvatski delegati iz Bosne lu Hercegovine. ' VancaS v zaporu. Znanega stavbenega nadsvetnika in mestnega podžupana Josipa Vancaša so aretirali in izročili sodišču. Obdolžen je, da je bil v zvezi s protisrbsklml demonstracijami v letu 1914. Kakor govore, bodo vsled enake obdolžitve zaprli 8e nekaj oseb. Spomenik nadvojvode Frana Ferdinanda odstranllL Spomenik nadvojvode Frana Ferdinanda in vojvodlnje Sofije na mestu atentata v Sarajevu (Latinska čuprija) so te dni odstranili. Sneli so relief, ki predstavlja nadvojvodskl par, pieta, večno luč in avstro-ogrski grb, Ravnotako so z bližnje hiše sneli spominsko ploščo o atentatu. Ostali so marmornati stebri ln sedež »siste viator« vis-a-vis spomenika, ki ga bodo — kakor poročajo — prenesli v ve-stibul deželne vlade. Relief in pieta pošljejo otrokom pokojnega nadvojvode. Na Latinski čupriji nameravajo sedaj postaviti spomenik napadalcu f Gavru Principu. , »Črna roka«. Policijska kronika v Sarajevu beleži večinoma same tatvine. Krade mlado in staro, moški in ženske. Naravnost balkansko! V najnovejšem času je začela v Sa^ rajevu svoje delovanje tudi apaška »črna roka«. Tako je onidan' pismeno pozvala trgovca Radošoviča, da ob 7. url zvečer ških župnikov prisegli na katoliško veroizpoved in večinoma ostali na svojih mestih. Cerkve so bile zdaj v rokah katoličanov, toda ljudstvo se vendar ni takoj iz-preobrnilo. Preveč dolgo je protestantstvo tu gospodovalo. Skoraj poldrugo stoletje so luterani in kalvini rohneli zoper »pa-pinsko malikovanje« in več redov je bilo zapored vzgojenih v novi veri. Luteran-stvo je že prešlo ljudstvu v meso in kri. Iz zapisnikov prve katoliške vizitacije leta 1678 spoznamo, da so se med Slovenci Železne županije ohranili komaj ostanki ka-toličanstva. V Tišini je bilo na primer od 1492 prebivalcev le 255 katoliških; v župniji sv. Benedikta, ki je imela še predikan-ta Blaža Keresturi, po rodu Hrvata, so navedeni le 4 katoličani, v Selu so bili sami protestanti, razen par otrok, ki so jih menda starši dali katoliškemu župniku krstiti; pri Sv. Sebastjanu je bilo 5 katoličanov, v Zgornji Landovi, kjer je bil že katoliški župnik Jurij Szikili, po rodu Madjar, j« med 982 prebivalci pri/.navalo katoliško veroizpoved. Umevno je, da si |e spričo teh razmer kaloličanstvo le polagoma zopet moglo osvajati tla >n je bilo treba stoletnega pottčcva'nega in vzgo'evalnega dela, preden jc bila večina prebivalstva zopet katoliška. (Konec.) prinese pred katedralo 5000 kron. Rado-Bevič se je odzval pozivu, a Jo ob enem kljub njihove prepovedi obvestil o tem policijo. A člani »črno roke« so spoznali krdelo dokaj naivnih detektivov lor so niso niti približali. Drugi dan na to j c prejel RadoSeviS grozilno pismo, da bo z glavo plačal, ako fie enkrat pokliče proti njim policijo. »Nas je 47«, so mu pisali, »zato se varujte. Prinesite določeno vsoto nocoj-Sefi večer pred deželno banko!« Točno ob 7. uri zvečer je priSel Radoševič pred deželno banko vis-a-vis kavarne Slavijo. K njemu pride neki Indivij, član »črne roke« in ga pozdravi z geslom, dogovorjonlm v pismu: »Dobro za dobro, zlo za zlo! Dajte 'denar.« RadoSeviS pa; potegne revolver ln ga Topovu naperi na prsi. Priskočili so detektivi, ki so se topot preoblekli v Šoferje in potnike. Razen voditelja so prijeli Se dvojico, ki sta se tačas potikala okolu deželne banke. Preiskava je v teku. Ta slučaj je pripovedoval Vašemu dopisniku sam gospod RadoSevič. Razna porodila. GraSkl Nemci ostanejo trdovratni. LDU Gradec, 11. marca. (DKU) Pod predsedništvom deželnega glavarja dr. von Kaana je bila danes 12. seja provizorične deželne zbornice. Deželni glavar je predvsem dal izraza ogorčenosti in globoki žalosti nad krvoprelitjem. katero so povzročili Čehoslovaki na Nemško Češkem. Potem je omenil o uporih v okrajih Radgoni in Cmureku, ki so posledice jugoslovanskega pritiska Deželna vlada in deželni evet sta slejkoprcj za to, da se v očigled dogovora, ki je bil sklenjen v Mariboru, pridržujeta vse nadaljne energične korake v odstranitev protipravnega zasedanja na Spodnjem Štajerskem ležečega k Nemški Avstriji pripadajočega ozemlja in da se bodeta prizadevala, da se omogoči tamo-finjemu prebivalstvu pravica samoodločbe, kar bi se v prvi vrsti moglo doseči samo potom zasedanja spornega, ozemlja od kake nevtralne ententne države. Deželni glavar je potem omenil dogodke, ki so se dne 20, in 22. februarja dogajali v Gradcu ter ožigosal početje takozvanih komunistov, ki se v vsem svojem bistvu nc razločuje mnogo od Špartakovcev. Na vprašanje poslanca Wastiana, kaj misli vlada storiti, da se v zasedenih krajih Spodnje jŠtajerske izvolijo poklicani zastopniki v narodno skupščino, je odgovoril deželni glavar, da je deželna vlada glede teh treh mandatov v volilnih okrajih Srednje in Spodnje Štajerske že stopila v stik z državnim svetom. Smatra izvolitev poslancev za te okraje za zelo važne, že z ozirom na mirovna pogajanja. Razorožitev Nemčije. LDU Pariz, 11. marca. (DKU) Naj-iVišji vojni svet jc v včerajšnji seji po izvajanjih maršala Focha definitivno sklenil o razorožitvi Nemčije. Nemčija sme imeti samo 100.000 mož, ki se rekrutirajo za dobo 12 let; obdržati sme tudi primerno število topov, strojnic in pušk, katerih število je tudi določeno. Nemčija mora opustiti svoje vojaške zaloge in ne sme imeti nobene vojne mornarice. Tudi sme obdržali nekaj letal, Ves materijal in strelivo, ki presega začrtano mero, mora razdejali. Potem je vojni svet uredil zadevo z malimi državami in sklenil, da smejo te poslati v finančno komisijo 6, v gospodarsko pa 7 zastopnikov, V sredo in četrlek sc bodo razpravljala vprašanja vzhodnih in zahodnih mej Nemčije in .v soboto vprašanje odškodnine. t v'. -.. . Zveza narodov. LDU. Born, 10. mai-ca. Švicarska brzojavna agentura poroča: Mednarodna konferenca za zvezo narodov jo v popoldanski seji razpravljala o obsegu to zveze. Poročevalec komisije je predložil resolucijo, kjer se naprošajo posamezni člani, ki podpišejo pogodbo, naj pri sestavljanju pogodbe sodelujejo vsi narodi, ki prihajajo v pošte v kot člani zveze narodov. Nadalje zahtova resolucija, naj bi zveza obsegala vse narode in naj se prizna tudi židovskemu narodu, ki bi se narodno organiziral na demokratični podlagi, pravica do pristopa k zvezi narodov. Izraža so želja, da se dovoli rimski stolici, sodelovati pri zvezi narodov. Državo zvezo so morajo obvezati, da no bodo sklepale med sabo ali s tretjimi državami dogovorov, ki nasprotujejo zvezi narodov in pravicam držav, pripadajočih zvezi narodov. Obvezati se morajo, da bodo vso svojo pogodbe objavilo šo pred ratifikacijo. Tajne pogodbe so prepovedane. Trgovskih zvoz med Češko, Italijo ln Nemško Avstrijo nL LDU Praga, 11. marca, Čchoslov, tisk. ,-Urad poroča: Vest »Slovenca« z dne 9. t. m. o trgovskih zvezah med Italijo in Nemško Avstrijo ter Čehoslovaško republiko ni resnična. Mccl Jugoslavijo in Čehoslovaško republiko se je dosegel sporazum glede kompenzacijske trgovske pogodbe, ki vsebuje vse panoge izvoza Čehoslovaške republike in uvoza in izvoza Jugoslavije. Ta kompenzacijska pogodba sc jc definitivno sklenila dne 26. januarja t. 1. Z Italijo in z Nemško Avstrijo se ni podpisala nobena kompenzacijska pogodba. Z Italijo so se sicer vzpostavile trgovske zveze in stavili predlogi glede provizor-nega trgovskega dogovora. Do tega dogovora pa ni prišlo ker so se pokazale velikanske težkoče. Ni res, da obstoji pogodba z Italijo in Nemško Avstrijo na škodo Jugoslavije. Naši odnošaji do naše zaveznice Jugoslavije se morajo postaviti na najširšo podlago, dočim jc treba trgovske odnošaje z Nemško Avstrijo, ki jc nam sovražna dežela, temu primerno urediti. PolISiine novice. '-+-' Kako prostovoljno je bilo ljudsko glasovanje na Koroškem, o tem naj priča sledeči dopis: Nemški listi vedno poudarjajo, da je bilo takozvano ljudsko glasovanje za Nemško Avstrijo na slovenskem delu Koroške popolnoma prostovoljno. Imamo zanesljive podatke o tej prosti volji iz neke občine v bližini Beljaka. 2upan jc poslal na vse vasi tiskovine v podpisovanje. Neka vas jc vrnila polo prazno nazaj. Čez nekaj časa prinese občinski sluga nemčurske občine polo zopet k zastopniku te vasi in pravi, da jc prišel iz Celo v c a nalog, da sc morajo vsi podpisati. Takšna jc torej tista bajka o prosti volji ljudstva. V drugih krajih so sc vsedli zastopniki vasi k mizi in kar tam podpisali imena takozvanih volilcev. Urednik »Goriškega Slovenca« pobegnil. lz zasedenega ozemlja poročajo, da »Goriški Slovenec« no prihaja več v slovenske kraje. Ljudje ne vedo, ali ?e izhaja ali ne. Baje je storil žalosten konec. Urednik Jušič, rojen beneški Slovenec, je pobegnil. To je pač najpametnejše dejanje, ki je mogel napraviti. Zakaj jo Jušič pobegnil, ni znano, zdi sc pa, da pa je postalo strah in groza slovenščine, ki jo je pisal njegov listič, ter bedarij, ki jih je prinašal. Naših ljudi pa ni strah in ostanejo. Se bodo prišli Jušiči, pa vsi bodo pobegnili, slovensko ljudstvo pa bo ostalo! -f Vprašanje Dalmacije za Jugoslavijo ugodno rešeno. Zadrski »Narodni List« od dne 25. februarja, ki smo ga te dni prejeli, poroča na uvodnem mestu, da jc ravnokar prejel iz Pariza iz najzanesljivejšega vira vest, da jc naša pravda, v kolikor tiče Dalmacije, že dobljena. Več zaenkrat nc sme povedati, -f- Preganjanje jugoslovanskih uradnikov. Italijanska okupacijska oblast v Za-dru jc ustavila plačo vsem slovanskiim uradnikom, ki niso vložili prošnje za potrditev v službi. + Italijani zapirajo šole. Admiral Mlllo je v Šibeniku dal zapreti realno gimnazijo in dekliško meščansko šolo, to pa zato, ker je tamošnjc učiteljstvo odklonilo nadzorstvo nekega italijanaškega profesorja, ki nima za nadzorniško službo nobenega naslova. -1- Proti preganjanju v Srbiji. Mil. P. Savčič, ravnatelj »Epohe«, priobčuje v svojem listu uvodnik na naslov notranjega ministra Pribičeviča, v katerem ga resno svari pred preganjanji, ki se očividno pripravljajo proti Srbom, ki so bili začasa sovražne okupacije oslali doma. Le-tem sc očita, da so paktirali z Avstrijci, dasi niso storili ničesar drugega, nego da so skušali v danih razmerah ohraniti življenje sebi in svoji družini, kakor so pač vedeli in znali. Tudi Miloš Obranovič jc pred slo leti delal približno isto. tudi njega so sodobniki in šc potomci dolžili kot »pašinc-ga slugo«, a končno so pa le spoznali, da je ob danih razmerah še najbolje koristil domovini s politiko, kakoršno si jc bil izbral, ter so mu postavili spomonik. Gorje mu, kdor sedaj voha za izdajalci in hoče uvesti nova preganjanja med izmučenim prebivalstvom, ki jc lako potrebno pokoja, rednih razmer, da si more odpočili, se umiriti in posvetiti rednemu delu. Gorje, ako sc itak razboleli in občutljivi duhovi znova poženejo v bes in obup! Kdo bi tedaj padel kot prva žrtev, jc lahko uganiti. Zato naj notranji minister pazi, kaj dela. Doslej ga nihče nc obtožuje, ker vedo, da minister nc pozna spletk, ki se pletejo pod njegovim plaščem. Da jih bo spoznal, mu jih odkriva: V Belgrad so došli obenem z Vami Vid-man, Fulanovič in Trnski, trije avstrijski uradniki, ki so dosti Belgrajčanov poslali na vešala, na tisoče jih internirali in pre-mlnog srbski tlom onečastili. In veste, zakaj so prišli? Zato, da pod Vašo upravo — in nc morda pod Remcnovim guverner-slvom — znova napolnijo belgrajsko ječe. Stotine Belgrajčanov se danes trese pred ovadbo teh srbskih mučiteljev, da ne bi postali njih žrtev. Srbsko partizanstvo in osebna mržnja se danes poslužuje teh duš-manov, da razčisti stare račune, O tem Vas obveščam in Vi me boste lahko umeli, ker vesle, kaj se pravi po nedolžnem troc^ 'imav čas Ssaro. Cenjeni g, urednik! Sinoči sem bil pri pozdravu kardinala v »Unionu«, Divno lepo jc proizvajal zbor Clasbctnc Matice točko za točko. S posebno hvaležnostjo sc pa spominjam na koroško Trciberjevo »'Nmav čez izaro«, ki je ravno v sedanjem položaju tako pomembna za bodočnost naše usode. Peli sta sc dve kitici, a tretja men-' da ni nikjer znana, kakor v moji rojstni fari^kjer je to pesem v 30tih ali 40tih letih prejšnjega stoletja zložil stari Treiber kot mlad študent na svojem povratku preko Roža v Bačc. Potoval je iz Celovca na počitnice peš po Rožu v Lcdinice (tako govori ljudstvo, ne Ledenica, kakor sc uradno glasil. Ko je v Ledinicah počival ter gledal na zapad čez takozvani log (gmajna) na Baško jezero, se mu jc onstran jezera smehljala nasproti ljubljena rojstna vas: Bače. ln tedaj jc zapel: 'Nmav čez izaro, 'nmav čez gmajnico tam je biv moj dom z mojo zibalo, zibali so me mamica moja noj prepevljali haji hajo, Sem pu'ebič rastov tam noj sem biv vesev, ne'ktero pesmico sem tam zapev. Vse drugače jc, ' ni več mamicc, zdej pa ni več moj veseli dom. Hiša oč'na, ljuba mamica, oh, da b' najdov še enkrat oba. Najdov bi jo še, mamico mojo, pa b' spcvlov spet hoji hajo. Tretja točka je čudno lep, naraven zaključek te res narodne pesmice. Najlepši čut narodnega hrepenenja v tretji se ujema z ljubkim izrazom ljubezni do rodne hiše in matere v prvi kitici. Druga kitica prede misel naprej ter jo prekine z moll-akordom prave slovanske duše: ni več — ni več. A h koncu odpre pesniku hrepenenje oči v bodočnost, da bi bil spet dom z mamico vred moja last. To se pa dandanes dogaja, ko se mamica Jugoslavija bori za lastno zemljo baškega jezera v beljaški okolici. — Dal Bog, da bi jo kmalu zapeli mi Korošci, sprejeti na jugoslovanski domači zemlji materi Jugoslaviji! — Dr. J. A, VERIFJICACIJSKI ODSEK KONČAL SVOJE DELO. — NOVE KOMPLIKACIJE. , (Posebno poročilo »Slovcneu«.) Bslgrad, 11. rnarca. Verifikacijski odsek je končal svoje delo. Njegovo poročilo je tiskano in sc bi moralo danes razdeliti poslanccin. V zadnjem trenutku pa je nastopila nova komplikacija. Več članov Narodnega veča iz Istre oe je po dr. Črvarju, ki je prišel iz Pariza v Belgrad, pritožilo, češ da jc volitev sedanjih poslancev iz Istre neveljavna, ker bi morali priti v narodno predstavništvo dr. Črvar, Grašič in člani Narodnega veča iz Istre, ki sc niso svojim mandatom nikdar odpovedali. Verifikacijski odsek bo jutri v zbornici o vsem poročal. Pričakuje sc, da bo zbornica odseku sedanje poročilo vrnila, da se spopolnl DANAŠNJA SEJA NARODNEGA , PREDSTAVNIŠTVA. (Posebno poročilo »Slovcneuc.) Belgrad, 11, marca. Jutri ob 10. u.i dopoldne se bo vršila seia narodnega predstavništva s edino točko dnevnega reda: Poročilo verifikacijskega odseka. Prestolni govor kakor tudi manifestacijsloi seja za naše meje se je morala preložiti zaradi uverovljenja mandatov. JUGOSLOVANSKI KLUB NA DELU. (Posebno poročilo »Slovcacu«.) Belgrad, 11. marca. Jugoslovanski klub ima redno svoje seje vsaki dan ob 10. uri zjutraj. Med drugim delom se sestavljajo tudi interpelacije. Čeravno so prometne zveze z domovino slabe, ima klub vendar zvezo s svojim ljudstvom. REGENT ALEKSANDER LAHNO OBOLEL (Posebno porojllo »Slovencu«.) Belgrad, 11. marca. Prestolonaslednik Aleksander se jc pri avtomobilni vožnji v Belgrad lahno prehladi! in mora ostali v postelji. Vsled tega sc bo prcstolna beseda zakasnela, dokler se njegovo slanic nc zboljša. ZADERSKI POSLANEC DR. JELIČ DOŠEL V BELGRAD. (Posebno poroCilo »Slovencu«.) Belgrad, 11. marca. Danes je prispel v Belgrad poslanec dr, Jelič, profesor bogoslovja iz Zadra, ki zaradi italijanske okupacije doslej ni mogel priti. Vstopil je v klub Starčevičancev, NELOJALNOST. (Posebno poročilo »Slovencu«.) Belgrad, 11. marca. V nekem tukaj-i Šnjem listu jo neki pristaš slovenske JDS podal sliko o političnih razmerah na Slovenskem. Ta slika jo zelo netočna in strankarsko pobarvana. V tem članku so VLS predstavlja kot avstrijska stranka in se trdi o njej, da je prišla na vlado s pomočjo avstrijske vlade. Člankar namerja preslepiti neinformirano srbsko javnost, kar je nelojalno, pa tudi brezuspešno. PRIZNANJE WILSONOVIH NAČEL AH MIR BREZ AMERIKE. (Posebno poročilo »Slovencu«.) Basel, 11. marca. V švicarskih politih nili krogih so mnenja, da se ne dado poravnati posamezna nesoglasja, ki so nastala med Wilsonom in Clemenceaujcm. Wilson bo od svojih zaveznikov zahteval, naj pri* zrajo njegova načela, ah pa naj sklenejo mir zmagovalcev, a brez Amerike, KDAJ SE BO SKLENIL MIR? (Posebno poročilo .Slovencu«.) Wa3kington, 11. marca. Wilson fe v kongresu izjavil, da se bo preliminarni mir sklenil začetkom aprila, definitivni mir, pa začetkom junija. ,, ■' ITALIJA ZAHTEVA DEMGEILIZACIJO SOSEDNJIH DRŽAV. (Posebno poročilo »Slovencuc.) Pariz, 11. marca. Ob priliki obnovitve premirja bo italijanska vlada zahtevala, da morajo države bivše Avstrije, ki mejijo na Italijo, takoj demobilizirati, da bo potem Italija tudi sama lahko deinobilizl-i rhla in da preneha jugoslovanska novar* nost D^evn® novice. —- Za rektorja na belgrajskem vseuči« lišču je bil izvoljen prof. Djoka Stano-jevič. — Trboveljski premogovniki pod državnim nadzorstvom, Ljubljanski dopisni urad poroča dne 11. marca iz uradnega vira: Vsled zahteve delavstva Trboveljske premogokopne družbe, kakor tudi, ker obstoja sum, da družbina uprava sistematično znižuje produkcijo premoga, je danes vladna komisija pod vodstvom podpredsednika deželne vlade dr. 2erjava ob sodelovanju poverjenika za socialno skrbstvo Prcpcluha ter rudarskega nadsvet-nika Pirnata na licu mesta v Trbovljah zaslišala delavstvo ter si ogledala delavska stanovanja in dnevni premogokop. Premogovniki Trboveljske družbe so sc z današnjim dnem stavili pod državno nadzorstvo. Glavna razprava, kier se bosta zaslišali obe stranki, bo v Ljubljani d{ne 20. t, m. nakar bo vlada mogla skleniti končne ukrepe Trboveljske premogokopne družbe, — Odpuščeni vajaki pozor! Prošnje odpuščenih vojakov radi odškodnine za izgubljeno civilno obleko, katera jo bila svoječasno oddana pristojnim vojaškim skladiščem, so naj zanaprej pošiljajo dopolnilnemu poveljstvu v Ljubljano, Ambrožev trg 7 (in no več intendaucl dravske divizijske oblasti), katero bo v naprej tozadevne prošnje reševalo. — Celjsko pevsko društvo priredi v, soboto, 15. marca koncert v Mestnem gledišču, v nedeljo pa v Narodnem domu celjskem; začetek ob pol 8. uri zvečer oziroma v nedeljo ob 3, popoldne. Na teh koncertih nastopi prvič v Celju najznamenitejša koloaturna pevka ga. Pavla Lov-šetova iz Novega mesta. Pela bo med drugimi najnovejše Pavšičevc samospeve iz , Zupančičeve zbirke »Ciciban« in slovcčo rusko pesem Alabjejcva »Slavček«, kjer umetnica razpolaga z ogromnim obsegom dve in pol oktave (od »a« do »d«). Spored bo pri vsakem koncertu drug, za nedeljo osobito naše narodne, Obenem nastopi naša ljuba znanka izza lanskih konccrtov — odlična pianistka gdč. Dana Koblcrjc-va, ki razen tega spremlja na klavirju točke ge. Lovšctovc. Pevski zbor (čez 70 pevk in pevcev) pa bo proizvajal skladbe Adamiča, dr. G. Kreka, Fcrjančiča, Risto Savina in dr. J. Ipavca, pa tudi jugoslovanske narodne pesmi. — Natančen spored prihodnjič. — Oddaljene goste in ljubitelje petja opozarjamo zlasti na nedeljski koncert. — Ogenj. V graščini na Goričanali so se vžgali tramovi ped pečjo. Ljudje niso prccej opazili. Tako jc strop pregorel na dveh narbih. Prišla je brizgalna iz Preske in tovarne na pomoč, tako da so lakoj pogasili ogenj. UuhM&nske novice. lj Krekova prosveta — Alojzišče. V četrtek zvečer ob 7. uri predavanja za gospodične iz trgovin in raznih uradov. Predava gdčna. dr. Piskernik. lj Ententna komisija. Sinoči je prispela v Ljubljano ententna komisija, sestoječa iz štirih generalov, da preišče dogodke, ki so se baje vršili dne 12. februarja na kolo-dvoru v Zagrebu, lj »Črnošolec«, Medvedovo družinsko dramo, vprizori Ljudski oder v nedeljo, 16. marca ob 7. uri zvečer v Ljudskem domu ob priliki desetletnice Šentpeterskega prosvetnega društva, na kateri govori predsednik Slov. kršč. soc. zveze gosp. župnik Finžgar. Vstopnice sc debe v pred-prodaji v Jugoslovanski knjigarni in pri gdč. Strahovi, Sv. Petra cesta 77. Vsled tozadevnega sklepa prosvelnh društev vstop k večernim predstavam otrokom pod 10 let ni dovoljen, od 10 do 14 let pa le v spremstvu staršev. lj Glasbena Matica. Pevska vaja se vrši v četrtek, dne 13. t. m. v pevski dvorani ob 8. uri zvečer. Ker so nujne in važne stvari na programu, prosimo polnošte-yilne udeležbel Odbor. lj Repertoar narodnega gledališča. Dramsko gledališče. V torek, 11. t. m., ob pol 8. uri zvečer H. Ibsena »Strahovi« za aboneraent A. — V sredo, 12. t. m,, ob pol 8. uri zvečer >... ulica št. 15«, uradniško predstava izven abonementa. — iV četrtek, 13. t. m., H. Ibsena »Strahovi« za abonement C. — Operno gledališče. V torek, 11. t. m., ob pol 8. uri zvečer *Boheme« za abonement B. — V sredo, 12. t. m., ob pol 3. uri popoldne »Mamselle Nitouche* izven abonementa za p. n, občinstvo iz dežele. — V četrtek, 13. t, m,, ob pol 8. uri zvečer »Boheme« ea abonement A. lj V dramskem gledališču je gorečnost nekaterih biletinerjev res prav izredna. V abonirano ložo s štirimi sedeži pride pet gostov. Med prvim dejanjem vstopi bileti-ner in zahteva plačilo za peti sedež. Gosti ga odpravijo, češ, naj ne moti predstave in naj pride med odmorom, Kljub temu pride biletiner med prvim dejanjem še drugič in tretjič po doplačilo za peti sedež, S težavo ga odpraviš. Med odmorom ti potem dopove, da višji nalog takoj zahteva doplačilo, ker bi se drugače lahko zgodilo, da peti gost ubeži, Aboncntom, ki emo bili pri 33 predstavah, torej ne zaupajo deset minut, da bomo doplačali za petega gosta, rajši motijo občinstvo med predstavo, dasi bi morali sami skrbeti za red. — Abonent lj Aprovizacija. — Kaj pa uradniške skupine? Koliko tednov — ne, meseccv je že minulo, odkar smo dobili nove izkaznice za razne uradniške skupine, pa šc danes ne vemo — čemu? Saj za to, kar se dobi nanje, zadostovale bi bile 6tare popolnoma. Dobi se namreč — nič. Čemu se je pa sploh vabilo vsakega posebej tja na Poljansko ceslo št. 13 po nove izkaznice, če se je že naprej vedelo, da sc na nje ne bo izdajalo živil. Škoda truda, pisanja, papirja, znamk in časa. — Ali ste, gospoda, morda mnenja, da uradnik danes živi boljše, nego najslabši delavec ali — sicer tudi vse časti vredni in prepotrebni — cestni pometač? Uradnik, lj Ogenj. Včeraj popoldne ob %3. uro jc v Spodnji Šiški gorela baraka, v kateri je prodajalna Antonije Logar, Škode je mnogo. Na lice mesta jc takoj došlo Ljubljansko gasilno društvo in ogenj pogasilo. lj Klasifikacija konj. H klasifikaciji konj morajo priti letos izjemoma tudi vsi garje vi konji, četudi bi bili po uradnih živinozdravnikih kontumacirani. Jsag®s pe^ni m Italijana. Božidar Sosnofski priobčuje v nedeljski »Zeit« članek o Jugoslovanih in Italijanih, ki je za te kaj malo časten. Govori tako-le: Italijani so upali in sanjali že več desetletij, da bodo razpalu Avstrije dosegli to, za čemer je šlo vse njihovo stremljenje in delovanje, da bodo neomejeni gospodarji Adrije. Potem bi bila Adrija res »njihovo morje«, o katerem so vedno sanjali. Sedaj je Avstrija res razbita, ne sicer toliko po Italijanih kakor po notranjih sovražnikih, a Adrija še vedno ni italijanska, temveč še vedno »grenko morje«, kakor poje o njem d' Annuzio. To razočaranje Italijane seveda razljuti in oni smatrajo početje Slovanov za nečuveno oholost, ker ti niso kar nič voljni se podvreči laški nadvladi in sc odreči lastnim zahtevam po tem tako zaželjenem morju. Zaviti v svojo »latinsko« prevzetnost živijo Italijani v trdni misli, da so samo oni upravičeni zahtevati to obalo zase in da so Jugoslovani samo nepoklicani vsi-Ijenci. Nočejo priznati, da so Slovani potomci starih Ilirov, kakor ti trdijo — ti tega seveda ne trdijo, pač pa da so posestniki onega sveta, ki jo pripadal starim iiirorn —. Naj bo ?.e že to kakor hoče, .trotovo je, da Italijani niso prav nič liolj potomci starih Rimljanov kakor pa Jugoslovani potomci starih Ilirov. To sklicevanje na doumovano historično pravo pa nima danes seveda sploh nobene praktično vrednosti. Jugoslovani so pač tukaj in sicer že tako dolgo, da jo kar otročje, jih označevati kot vslljence. Neki italijanski list sam to potrdi, ko pravi: »Če so Slovani v Istri 100 let, 500 uli 1000 let, istina je, da so tukaj, in če ne nastane kaka kuga, da jih iztrebi, bodo gotovo še prav dolgo tukaj. Če že iz drugih vzrokov ne, že zaradi tega, ker niso ločeni od svojih slovanskih bratov v Avstriji, ampak so z njimi v zvezi, ker meji njihova domovina na Kranjsko in Hrvaško.« Trdovratnost, s katero odrekajo Italijani Jugoslovanom njihovo sopravico na adrijskl obali, so nam zdi torej z ozirom na resnične etnografičrie in geogntfičn«1 razmere nepojmljiva. Razlagamo jo pa lahko psihologično: Stoletja in stoletja so vladali Italijani v Istri in Dalmaciji, četudi so se morali za to boriti; v zadnjih stoletjih niso igrali Slovani poleg njih prav nobene vloge. Slovani so bili sicer tukaj, a niso prišli v poštev. Niso bili dosti več kot sužnji in Italijan je imel za j obe imeni isti izraz. Bili so hlapci in oholim beneškim aristokratom iu patricijem ni prišlo niti v sanjah na um, da bi jim priznali katerekoli pravice. In to razmerje je trajalo še potem, ko sta Istra in Dalmacija postali avstrijski. Trajalo je tudi v Trstu, akoravno se beneSki lev tam nikdar ni mogel vgnezditi; to pa zato, ker niso samo Benečani, temveč tudi avstrijski Nemci imeli Slovane juga za hlapce. Šele ieto 1848. je to razmerje izpremenilo, ker je vzbudilo v Slovanih spomine na davnominulo slavo hrvaškega kraljestva, bolje rečeno, ker jc vzbudilo misel, da bi so ta slava zopet obnovila; saj jo tlel ta spomin vodno v srcih Slovanov, a postu! je bil tokom stoletij že skoraj legenda, kojo oživotvoriti si nihče niti misliti nI upal. Pa je prišel Ljudevit Gaj in je pri- j čaral pred njihove željne duše ilirsko kra- j ljestvo; prišel jo pomladni vihar leta 1848., I prevel je Slovanov srca in možgane in je pognal g svojim dihom v hitro rast kali, ki jih je bil zasadil Gaj. Takorekoč čez noč so se zavedli Jugoslovani svoje narodnosti in ni bilo več zanje besede: nazaj, sarno: naprej. Zmerno, a nevzdržena je ta misel rastla in zahtevala svojih pravic. Teh pravic pa Italijani ob Adriji niso hoteli priznati, da, imeli so jih za krivico. Sto- in stoletna navada v mišljenju, da "Slovan teh- pokrajin ni več kakor podrejeno listje, jo vzbudila v italijanskih možganih nekako zmedo pojmov, in inislili so, da jo naravna pravica Slovanov do koščka zemljo pod solnce Io predrzna in neutemeljena zahteva. Njih gospodarski ponos se je uprl proti domnevanju, da bi s temi ljudmi živeli v istem prostora, sedeli ob isti mizi, da, da bi z njimi delili celo pravice domačega gospodarja. To jim je bilo preveč. Slovani so bili v njihovih očeh samo služinead, pakaža, in ta ne spada tja, kjer sedi Italijan. Spada pač v poselsko sobo, v hlev, na dvorišče. Zaprli so vrata, ki so vodila v njihovo z zakladi stare kulture opremljene sobe, in so branili Slovanom vstop. A Slovani, sedaj prešinjeni od misli njihove narodne vrednosti, spominjajoč se bajno preteklosti, navdušeni ob upanju na veliko bodočnost, vznevoljeni vsled stoletja trajajočega hlapčevstva; ti doslej tako zaničevani, k tlom se klanjajoči Slovani se niso dali več odgnati od oholih besed in kretenj prevzetnih Italijanov. Z trdo pestjo so trkali na zaprta vrata, vedno glasneje, vedno bolj grozeče; Italijanom je v hiši postajalo čimdalje bolj uepi'ijetno in tesno, lotila sta se jih strah in onemogla jeza. Kajti morali so gledati, kako jo pod težkimi bobne-čimi udarci Slovanov padel tram za tramom iz vrat, kako se je vedno bolj bližal trenutek, ko bodo vrata odnehala in se bo divja četa zmagepijana vsula v krasne dvorane, veseleč se življenja na dragocenem pohištvu. Šc ni prišlo do tega, še so lahko priklicali pomoči, klicali so jo, vedno glasneje, polni strahu, obupaje, naj jih vendar slišijo onostran Adrijo. To je bilo psihologično izračeno, potek razmerja med Italijani in Jugoslovani ob Adriji do izbruha vojske. Rastoča skrb in jeza napram vedno višjemu slovanskemu valu, ki je začel obdajati Italijane od vseh strani, nam je torej lahko umljiva. Kajti ni ga še bilo na svetu ne naroda in ne posameznika, ki bi se rad odpovedal samovladi, tem manj, če se nam je vsled dolge dobe in navajenosti že vtelesila; zlasti pa še, čc jo moramo deliti s kakim takim, ki ga ne smatramo za enakopravnega in enakovrednega. Zato lahko razumemo, če se Italijani z vso silo upirajo taki misli. Razumljivo jc, pravimo, a nc pametno, ker je tak boj brezuspešen. Izid boja je bil znan žc vnaprej. Najsi so se Italijani še tako spretno iu trdovratno branili, njihov končni poraz se ni dal več odvrnili. Četudi so bila odločujoča mesta injihova, čeprav so imeli razpoložljiva bogata denarna sredstva, nekaj jim jc manjkalo, in sicer ravno io, kar pri takih bojih pribori zmago: manjkalo jim je števila. Število je bilo popolnoma na slovanski strani. Poglejmo sledeče šte ilke, po ljudskem štetju 1910; te številke so sicer že večkrat objavljene, a ker spadajo neobhodno v ta lepi članek Sosnofskija, jih priobčimo še enkrat. Trst 118.000 = 62% Italijanov, 57.000 s= 29% Slovencev, 2000 Hrvatov in Srbov, skupaj 59.000 ^ 29% Slovanov; Gorica in Gradiš k a 90.000 = 36% Italijanov, 155.000 = 64% Slovanov, od teh pretežna večina Slovencev; Istra 147.000 = 38% Italijanov, 55.000 = 15% Slovencev, 168.000 = 43% Hrvatov in Srbov, skupaj 223.000 = 58% Slovanov; Dalmacija 18.000 = 2*8% Italijanov, 627.000 ~ 97% Slovanov, v prvi vrsti Hrvatov, potem Srbov. Skupno: 373.000 = 26% Italijanov, 1,064.000 = 74% Slovanov. Torej je Slovanov skoro tri četrtine, Italijanov pa komaj ena. To jc razmerje, ki nikakor ne more biti Italijanom ugodno; najmanj pač v Dalmaciji, kjer sc jc njihovo število skrčilo na 18.000, Ta dežela je sploh klasičen primer za to, da je v modernem narodnem življenju število odločilni činitelj. Italijanov je bilo v Dalmaciji leta 1813. nekako 25 odstotkov, leta 1869. samo šc 11 odstotkov, danes morda 2-7 odstotkov., Kljub temu pa, da je bilo število Italijanov vedno tako majhno — saj jih tudi prej ni bilo dosti več kot sedaj, samo da se jih je zaradi vladajočega sistema več vpisalo za Italijane, pr. Koroška, — kljub temu, pravimo, je bila vsa deželna vlada izključno v njihovih rokah. Pred letom 1848. je bila Dalmacija UDravno dodeljena celo lornbardsko-bene-škemu kraljestvu. Uradniki in učitelji so bili Italijani, dalmatinska mladina je študirala na univerzi v Padovi. Pa tudi po letu 1843. so obdržali Italijani šc dolgo časa krmilo v svojih rokah. To se vidi že iz sestave dalmatihskega deželnega zbora, ki jc šc po letu 1860. štel od 43 članov 31 italijanskih in samo 12 slovanskih. Trajno se seveda take kričeče krivično razmerje moči ni moglo držati, odkar je leto 1848. kot kvas človeškega življenja rodilo narodno in demokratsko misel. Go-spodstvo tako majhne manjšine nad tako ogromno večino jc bilo mogoče samo v takem času in v taki državi, kjer je bil pojem enakih pravic v življenju narodno docela nepoznan. Narodni in demokratični koas sta zacc'a učinkovali, in zgodilo se je, kar se jc moralo zgoditi: Slovani v Dalmaciji so se zavedli svojega števila in svoje moči in to so po možnosti izkoristili; pomagala sta jim v državni postavi zajamčena narodna enakopravnost in demokratično orikrojeni volilni red. V tem trenutku pa, ko so Slovnni naoravili splošni naskok ua postojanke laških mogotcev, je bila njihova usoda že odločena. V deželnem zboru se je število italijanskih mandatov skrčdo ua šest, slovanskih je bilo 35, skupno tedaj 41. V državni zbor pa leta 1897. niso poslali Italijani nobenega poslanca več. Dalmacija jc torej prenehata biti itali-lijanska oblnslnija, ker lo ni bila nikoli. Odslej je bila čisto slovanska. Tega dejstva ni mogla italijanska propaganda nič več spremeniti, čeprav so jo zelo gojili in je imela prav izdatna denarna sredstva na razpolago; Lega nazionale za Dalmacijo je imela na pr. 330.000 kron premoženja, za predvojne čase velikanska svota. Prizadevanje Italijanov, da bi Dalmacijo ita-lianizirali, ni bilo nič drugega kakor poskusi elektrizacije na mrtvem človeku, italijanska Dalmacija je bila pač že davno mrtva. Sicer so ohranila obmorska mesta še svoj italijanski značaj, a italijanski je samo še ovoj, bistvo je pa — z malimi izjemami — že čisto slovansko. In ni več daleč čas, ko bo slovanska povodenj odnesla tudi zadnje ostanke italijanstva in bodo samo še ponosne palače in častitljive beneške cerkve pričale o minuli slavi italijanske moči in kulture. Ta izpremem-ba, za italijanski narodni čut tako skeleča, res tragična, je Italijane ustrašila in ujezila, a niso se dali poučiti od nje. Vzrokov niso iskali v naravnem razvoju razmer, nc v zakonu števila, temveč v surovem terorizmu in zahrbtni sovražnosti avstrijske vlade, ki je — tako so rekli — Slovane podpirala in £e jih posluževala kot orodje za uničenje Italijanstva ob adrijski obali. Kakor da bi bila kdaj kaka avstrijska vlada Slovane podpiraJa. Da potem Slovani, prišedši enkrat do moči, niso poznali nobenega ozira več in so si delali pot s komolci, da, tudi s pestjo, tega ne oporekamo. A kdo naj bi jim tudi zameril? Stoletja so bili zatiranci, ustrahovani, hlapci, Italijani pa prevzetni vladajoči' gospodje. Slovani so hoteli to razmerje samo obrniti, sledeč naravnemu razvoju: oni naj bi bili zgoraj, Italijani spodaj. Kar sc je v Dalmaicji že zgodilo, se na Primorskem pripravlja; to je samo naraven razvoj narodnostnih razmer, razvoj napredovanja notranjega slovensko-hrva-škega prebivalstva proti italijansko govoreči obali. Isto opažamo tudi povsod drugod, tudi v stari Italiji sami. Da. so Italijani — pijani vsled uspehov, ki so jih izvojevali drugi — ogorčeni vsled tega naravnega razvoja in ga hočejo na vsak način z?vreli in potlačil', da ravno oni vodijo boj proli naravi in zgodovini, oni, ki so vedno tak patetično zagovarjali samoodločbo narodov in so tako čuteče in ganljivo deklami-rali o mukah tujega gospostva, to ravno je zopet dokaz za mefistotelično ironijo svetovne zgodovine. Tako Sosnofoki. Boljšega zagovornika si pač ne moremo želeti. Uozni red. , Proga Kranjska gora-JesenicC. Odhodi iz Kranjske gore: 8.42 dop., 5.57 pop.j prihodi v Jesenice: 9.20 dop., 7.35 pop. Odhodi iz Jesenic: 10.30 dop., 10.05 pop.; prihodi v Kranjsko goro: 11.12 dop,, 11.47. popoldne. Proga Jcsenice • Bistrica Boh. Jezero, Odhodi iz Jesenic: 10,31 dop., 10.10 pop.j prihodi v Bistrico Boh. jezero 11.34 dop,, 11.09 pop. Odhodi iz Bistrice Boh. jezero; 8.06 dop., 6.36 pop.; prihodi v Jesenice 9.15 dop., 7.45 pop. Proga Jcssnice-Ljubljana gl. koL Odhodi iz Jesenic: 5.19 dop., 10.20 dop., 8.22 pop.; prihodi v Ljubljano gl. kol.; 7.36 dp., 12.40 pop., 10.46 pop. Odhodi iz Ljubljano gl. kol.: 6.57 dop., 11.54 dop., 6.45 pop.j prihodi v ,esenice: 9.30 dop., 2.31 pop., 9.18 pop. Proga Kranj-Tržič. Odhodi iz Kranja; 5.15 dop., 1.05 pop., 8.25 pop.; prihodi v Tržič: 9.12 dop., 1.59 pop., 9.19 pop. Odhodi iz Tržiča: 5.31 dop., 9.30 dop., 6.30 pop.; prihodi v Kranj: 6.18 dop., 10.16 dop., 7.19 pop. Proga Ljubljana drž. kol. - Kamnik. Odhodi iz Ljubljane drž, kol,: 7.48 dop., 3.10 pop., 7.30 pop.; prihodi v Kamnik: 9.02 dop., 4.34 pop., 8.45 pop. Odhodi iz Kamnika: 5.28 dop., 12,— op., 5.10 pop,; prihodi v Ljubljano drž. kol.: 6.44 dop., 1.1 pop., 6.26 pop. Proga Ljubljana g!. kol.-Novo mesto-Kariovec ia Kočevje. Odhodi iz-Ljubljane gl. kol.: 8.00 clop., 2.36 pop., v Karlovec in Kočevje, 7.04 pop, v Kočevje, 11.40 pop. v Karlovec; prihodi v Novo mesto: 10.55 dop., 5.52 pop., 2.33 pop.; prihodi v Karlovec: 2.55 pop., 8.59 pop., 7.30 dop. Odhodi iz Karlovca: 2.07 dop., 9.30 dop., 2.20 pop.; odhodi iz Novega mesta: 6.03 dop,, 1.21 pop., 6.02 pop.; prihodi v Ljubljano gl. kol.: 8.59 dop,, 4.30 pop., 9.03 pop. Prihodi v Kočevje: 11.11 dop., 5.45 pop., 10.16 pop,; odhodi iz Kočevja: 5-50 dop., 1.16 pop., 5.46 pop. Na delni progi Trebnje-No-vo mesto 7.16 dop., odhod iz Nov. mesta 9.16 dop. in prihod v Trebnje ob 9.50 pop. Proga Trebnje-Št. Janž na Dol. Odhodi iz Trebnjega: 10.30 dop. in 6.57 pop.; prihodi v Št. Janž na Dol.: 11.28 dop. in 7.58 pop. Odhodi iz Št. Janža na Dol.; ob 5.28 dop. in 3.45 pop.; prihodi v Trebnje: 6.32 dop. in 5.05 pop. Proga Novo mesto - Str,?.ža Toplice. Odhodi iz Novega mesta: 5.00 dop., 11.12 dop., 4.000 pop. in 6.10 pop.; prihodi v Stražo-Toplice: 5.18 dop., 11.30 dop., 4.18 pop. in 6.28 pop. Odhodi iz Straže Toplic: 5.27 dop., 11.52 dop., 5.20 pop. in 6.42 pop. Prihodi v Novo mesto: 5.45 dop., 12,10 pop, in 5.38 pop, ter 7.00 pop. Proga Spodnji Dravograd—Velenje— Celje. Odhodi iz Spodnjega Dravograda ob 8. uri 41 minut dop, in 5. uri 23 minut pop.; prihodi v Velenje ob 11. uri 48 minut dop. in 7. uri zvečer; odhodi iz Velenja ob 5. uri 39 minut dop. in 7. uri 10 minut pop.; prihodi v Celje ob 6, uri 58 minut dop. in 9. uri 15 minut ponoči; odhodi iz Celja ob 7, uri 44 minut dop. in 1. uri 50 minut pop.; prihodi v Velenje ob 9. uri 13 minut dop. in 4. uri 22 minut pop,; odhod iz Velenja ob 9. uri 43 minut dop, in 4. uri 44 minut pop.; prihodi v Spodnji Dravograd ob 11. uri 20 min. dop. in 7. uri 56 minut zvečer. Brzovlak Sagrab — Reka. Novo vpeljana brzovlaka št. lOOla n 1002a med Zagrebom in Reko ne vozita redno vsak dan, ampak samo dvakrat na leden in sicer; vlak št. lOOla (odhod iz Karlovca v Zagreb ob 5. uri 51 min. pop.) vozi samo vsaki ponedeljek in četrtek, vlak št. 1002a prihod iz Zagreba v Karlovec ob 0. uri .15 uin. dop. pa samo vsako sredo in soboto. Z brzovlalcom št. lOOla ima zvezo v Kar-lovcu dolenjski vlak št. 2213, odhod iz Ljubljane ob 8. uri dop., prihod v Zagreb ob 6. uri 49 min. popoldne, z brzovlakom št. 1002a ima v Karlovcu zvezo dolenjski vlak št. 2276/2216; odhod iz Zagreba ob 8. uri 15 min. dop., prihod v Ljjubljano gl. kol. ob 4. uri 30 min pop. in pa vlak št. 2211, odhod iz Ljubljano ob 11. uri 40 min. ponoči prihod v Reko ob 1. uri 45 min. popoldne. Na zborovanju dne 9. februarja t. 1. je uradništvo denarnih zavodov sklenilo, vložiti rta upravo vseh denarnih zavodov r kupno prošnjo, da po zvišajo urndništvu službeni prejemki. Upravo pa so na to skupno profinjo niso odzvale, vsled česar Je uradništvo na zborovanju dne 9. t. m. sklenilo naslednjo resolucijo: Skupščina uradništva denarnih zavodov na Slovenskem jemlje na svojem zborovanju dne 9. marca 1919 v salonu pri »Iliriji« z zadovoljstvom v vednost stališče ln sklep odbora »Zveze jugoslovanskih hranilnic« in deželne vlade v Ljubljani, ki ste ga zavzele v seji dne 4. t. m. z ozirom na dne 9. februarja t. 1. sprejete resolucije uradništva denarnih zavodov. Skupščina konštatuje, da upravo denarnih zavodov v določenem roku, to je do 7. t. m. niso odgovorile na zahtevo uradništva, stavljene v označenih resolucijah, iz česar skupščina sklepa, da hočejo uprave denarnih zavodov trpki položaj svojega uradništva, njega zahteve in njega skupen nastop omalovaževati. Skupščina stavi upravam za sprejetje zahtev končni rok do 13. marca 1919 pol osme ure ziutraj. Ako uprave do tega časa zahtevam uradništva ne ugode, prične uradništvo ob 8. uri zjutraj s stavko po vseh zavodih. Zajedno skupščina označuje zahteve uradništva, izraženo v resolucijah z dno 9 .februarja t. 1. kot minimum ter dajo akcijskemu odboru polno moč za vso nadaljno ukrepe. Uradništvo samo se s svojimi upravami ne sme dogovarjati. Uradništvo denarnih zavodov ljubljanskih se mora dno 13. marca t 1. ob pol 8. url zjutraj zbrati polnoštevilno v veliki dvorani hotela »Union«, da dobi nadaljna navodila. O teh sklepih skupščine se obveste upravo vseh denarnih zavodov na Slovenskem, odbori strokovnih skupin zasebnega uradništva, sorodno uradniške organizacijo izven Ljubljane ter odbori vseh strokovnih organizacij delavstva. iz seie llnMiaiisfeega tnesfrfggp mL sneta. O zadnji redni seji mestnega šolskega Sveta, ki se je vršila v ponedeljek, dne 24. februarja 1919, smo prejeli tole obvestilo: Predsednik proglasi sklepčnost in otvori sejo. Zapisnikar oglasi bistvene ku-rencije iz predsedstva in pove, kako so bile rešene, kar se vzame na znanje. Zapisnik zadnje redne seje z dne 19. decembra odobri se brez ugovora. Na znanje se vzame, da je občinski svet v mestni šolski svet odposlal kot svoje zastopnike: občin ske svetovalce Anton Likozarja, dr, Josip Pipenbacherja, dr. Karla Trillerja in Ra-sta Pustoslemška, kot njih namestnike pa občinske svetovalce Aleksandra Hudover-nika, Jakoba Smoleta, Engelberta Fran-chettija in Simona Praprotnika. Na znanje se vzame poročilo o dnevnih zavetiščih za revno šolsko mladino za leto 1918 in sklene se izreči zahvalo njih vzdrževalcem: mestni občini, deželni vladi za Slovenijo, poverjeništvu za socijalno skrb in komisiji za začasno vodstvo in likvidacijo deželne uprave. Višji šolski svet je naprositi, da prevzame voditeljici dnevnih zavetišč na II. mestni deški šoli in pa v Sp. Šiški v status mestnih učiteljic. Celotno poročilo je predložiti višjemu šolskemu svetu. Poročilo o dobrodelni akciji dobave brezplačne obutve revnim šolskim otrokom vobče in posebej še prvoobhajan-cem in prvoobhajankam ljubljanskih ljudskih šol v šolskem letu 1917-18 se vzame na znanje in se predloži višjemu šolskemu svetu. Izreka se za tozadevno veledušno podporo mestni občini, deželni vladi za Slovenijo, veletovarnarju K. Pollaku in komisiji za začasno vodstvo in likvidacijo deželne uprave najtoplejša zahvala. Poročilo o dobrodelni akciji dobave brezplačne obleke otrokom-sirotam ljubljanskih ljudskih šol v šolskem letu 1918-19 se vzame na znanje in se ima predložiti višjemu šolskemu svetu. Na tej tako vrlo uspeli akciji — obdarovanih je bilo nad 100 sirot — izreči je dostojno zahvalo odboru »Slovenskega društva zaklada za vojaške vdove in sirote ter za varstvo otrok in za oskrbo mladine« in pa poverjeništvu za socijalno skrb: prvemu za dobavo, dru-emu 'a inicijativo in posredovanje. ošnjo začasne učiteljice ženskih ročr del na I, mestni dekliški šoli v Ljubljani, Marije Meškove za stalno namešče-nje e predložiti višjemu šolskemu svetu s priporočilom, da ji v smislu nove naredbe z dne 14, februarja 1919 št. 361 (Uradni list št. Lil) ugodi. Več prošenj tukajšnjega učiteljstva za daljše dopuste jc zaslišavši mestni fizikat, višjemu šolskemu svetu pi 'oročilno predložiti z nasvetom, da se jim ugodi, Pripoznajo se dospele petletnice, in sicer katehetu Čadežu III,, nadzorniku K. Simonu VI., učiteljici Marti Maierjevi I. provizorna in učitelju Andreju Rapetu IV. — Na znanje se vzameta poročila o preosnovi nemškega ljudskega Šolstva. ✓ Zaključili sta se vsled naročila pover-feničtva za uk in bogočastje dne 15. febr. 1919 zasebna deška Irirazrednica nemškega šolskega društva in pa zasebna dekliška štirirazrednica ljubljanskega nem- škega šolskega kuratorija, ker nista imeli pravice javnosti deželne vlade za Slovenijo (uradni list 109-X). Njih razredi so se s 16. februarjem 1919 priklopih kot manjšinska deška, oziroma kot manjšinska dekliška šola II. mestni deški in I. mestni dekliški šoli pod skupnim vodstvom teh šol- Bivše učiteljsko osobje se je dalo vzdrževalcema na dispozicijo. Za novi manjšinski šoli so pa imenovani kot začasni učitelji, oziroma kot začasne učiteljice, in sicer: za deško šolo: izprašan učiteljski kandidat in bivši začasni učitelj na šišenski deški osemradzednici Ivan Kunst, izprašan učiteljski kandidat Albin Boštjan-čič ter izprašana učiteljica in bivša supl. na I. mestni deški ljudski šoli Ana Košca; za dekliško šolo: začasni učiteljici Leopol-dina Kumpova in Ola Knezova in supl. Ljudmila Slanovčeva — vse tri iz II, m. deške šole in suplentka Ljudmila Celesti-nova iz V. mestne deške šole. Na mesto Kumpove in Knezove prideta na II. m, d. šolo kot začasna učitelji izprašana, učiteljska kandidata Viljem Menard in Al. Kre-sal, na mesto suplentke Ljudmile Slanov-čeve pa suplentka Marija Petelinova iz V. mestne deške šole. Izprašana učiteljska kandidatka in bivša suplentka zavoda »Sacre coeure« v Pressbaumu pri Dunaju, Verena Josinova, ki je izgubila ondi službo kot Jugoslovanka, imenuje se na proti naknadnemu pritrdilu višjeda šolskega sveta za brezplačno suplcntko na I. mestni dekliški šoli pri sv. Jakobu v odpomoč voditeljici te šole, katera šteje sedaj po priklenitvi manišinske dekliške šole 24 oddelkov z 1100 učenkami. Prošnji voditeljev I. mestne deške ljudske šole in pa šišenske deške osemrazrednice za dispenzacijo od razrednega pouka in privolilo nadomestne učne moči se predložita priporočilno višjemu šolskemu svetu. Prošnjo Josip-ne Kali-nove, stalne učiteljice na I, mestni dekliški šoli pri Sv. Jakobu, za vštetie prej doslu-irenih let -- prosilka je službovanje svoj čas prekinila — v poko"nino, je priporočilno oredložiti višjemu šolskemu svetu z nasvetom, da se ji ugodi. F. B.: W stenici „bsni)Dg&lKe"9 w ImM „mee"S Iz pisem, ki jih dobimo izza demarka-cijske črte in iz ustnih poročil sem došlili potnikov, dobimo sliko ondotnih razmer. Vse se vrši po značilni izjavi nekega laškega poveljnika, ki jo jc dal odličnim našim zastopnikom v neki slovenski vasi: »Prinašamo v desnici bonbončke, v levici meč.« Hotel jc reči: Prijazni vam bomo, če sc hočete usužnjiti, a gorjč, če ne uklonite tilnikov. — Eno pismo: Še v predpu-stu so nas zatirali in nam prepovedali vsako veselje. Toda krepak je naroden duh v nas. Med mladino vlada neosahljiv pogum. Čestokrat so celo predrzni, da za-kličejo »Živela Jugoslavija!« ali »Doli z Italijo!« Seveda slede represalije. Na pustni večer so cclo pretepali fante in dekleta. Ob 10. uri so jih začeli goniti iz gostiln, nakar je eden fantov zaklical: »Evvi-va Jugoslavija«, karabiner pa ga je začel vleči za uho, njegova sestra pa je odločno protestirala proti temu. Konec vsega je bil, da so začeli karabinerji pretepati vse skupaj, nakar je zbežala mladina na vse strani. Lahe peklensko jezi, ker jih vsakdo prezira. Če so prišli Lahi na predpustne zabave, so naši polagoma zapustili prostore, dekleta niso hotele iti ž njimi plesati, Ti vsiljenci se vrivajo v domače zabave čisto v privatne hiše. To ljudi grozno jezi. Kdo bi nam mogel poplačati muke, ki jih trpimo radi te zalege? Tuhtam iščejo po hišah municijo, a prav jim pridejo tudi druge stvari, — Drugo pismo: Danes sem bil priča neverjetnemu prizoru. Naš novi »colonello« je kričal nad dvema fantoma, ko nad zvermi, ker ga nista pozdravila. Razglašeno jc bilo namreč pred cerkvijo, da morejo fantje pozdravljati častnike, ker so vojni ujetniki. Onadva fanta tega nista vedela, zato ju je dal gnati zvezana v zapor. Tako se vrši nasilje za nasiljem, Pokoriti se moramo, dasi nam vre kri. Nekateri bodo hodili kar gologlavi. Navajeni smo bili ponižanj v stari Avstriji, a kaj takega še ne. Vojaško poveljstvo kliče župana k sebi in mu pravi, da mora paziti on na ljudi, da ne uhajajo čez mejo in prenašajo pisma, — Poročila onih, ki pridejo čez mejo, govorijo o kinematografih, kamor je mladina obvezna hoditi. V nekem kraju pa jc učiteljstvo ignoriralo te laške vojaške prireditve. Izšla jc zato naredba, da mora z mladino tudi en učitelj zraven za nadzorstvo, Zdaj sc vrstijo. Naši mladini dajejo Lahi opoldne kosilo v zelo obilni meri. Neki učiteljici, ki jc rekla v šoli, da naj pridejo po kosilo samo oni, ki so res potrebni, jc zagrozd kulturni »colonello>< s karabinerji, ki so edini izvrševalci laške kulture. Kakšna pa je hvalisana laška Kultura, naj pove ta-le slučaj: Častnik pride v neki vasi k učiteljici in pravi: Par ur na teden mi morate odstopiti šolo; med vojaki je nekaj analfabetov; poučeval jih ; bom, Na določen dan je prišlo v šolo to- ' hko analfabetov, da je klasični »nekaj« napolnil celo šolo, V mali šoli v nekem gorskem kraju hodi k pouku 30 vojakov analfabetov. Zanimiv je dogovor: »Kaj, pri vas v Italiji so analfabeti?« — »Ej, južna Italija, veste, južna Italija!« — »No, da; ali ni pri vas obveznega pouka?« — Seveda je, Pa kaj pomaga! Postava se ne izpolnjuje.« No, lepa država, v kateri če postave ne izpolnjujejo. Na ueki šoli se je vpisalo v tečaj za italijanščino samo nekaj otrok. Učiteljstvo je bilo povabljeno pred poveljnika, ki je z ošabno gesto predstavil učiteljstvo — karabinerjem. Očital jim je, da odvračajo otroke od ljubezni do Italije in jih opozoril na laške »žandarje«. Potem je govoril o veliki in zmagoviti Italiji, o svobodi,,, »Lepa svoboda so ti karabinerji,« je dobil v odgovor. Na naše meje so poslali čete ardUov, pomiloščeu-cev-kaznjcnccv, ki nosijo na črni zastavi dve mrtvaški glavi. Pokriti so s kapico, ki ima čop. Ti nadlegujejo ljudi in zabranju-jejo vsak promet, celo tik za črto. Čepe ko mačke v zasedi iu planejo za vrat ko ris. Ti »bataljoni smrti« so cvet Italije. Bahajo se tudi med ljudmi, da bodo zasedli Ljubljano. Vemo, da jim diši pol Evrope. Naj zasedejo do Save. Če jim ni dovolj, naj zasedejo do Štajerske in Koroške vse, še dalje čc hočejo. Saj delajo po receptu, ki so se ga naučili od Nemcev v Belgiji. Tudi mi bomo delali kot Belgije', Na zadnjem kvadratnem kilometru naše zemlje, ki nam bo Se ostala, se bo vžgala v nas še močnejša vera v svobodo in pravico. Če nas ni potujčilo in uničilo nad eno tisočletje suženjstva, nas ue bo uničil ta trenutek, ko nam je že bilo posijalo solnce svobode in nam dalo tisočkrat večje upanje, ko kdajkoli poprej. Vse bomo dobili nazaj! To naj si zapomnijo Lahi in oni, ki morda mislijo, da jc zapečatena naša sreča in se na katerikoli način družijo z našimi sovražniki. Ali veste, kaj so storili Belgijci z onimi ženskami, ki so imele razmerje z Nemci? Porezali so jim lase. Naše ljudstvo je vrlo in ne bo treha mnogo takih kazni. Toda kdorkoli bo, izločen bo izmed ljudstva. V novi svobodi bo prostora samo onim, ki so trpeli in pretrpeli. teSraak S. K. S. Z* ' Tečaji S. K, S. Z. Skupina udeležni-kcv srbohrvaškega tečaja, ki je doslej ob-islcavala pouk v četrtkih, so je združila s skupino, katera je doslej obiskovala pouk v sobotah. Odslej naprej so bo vršil pouk le vsak četrtek ob 8. uri zvečer v dosedanjih prostorih. Gospodarske novice. g Preteča nevarnost brezposelnosti tovarniških obratov železna ia kovinarske industrije. Iz vseh industrijelnih krajev Nemške Avstrije in tudi Ogrske prihajajo žalostne novice, da bodo vsled pomanjkanja kurilnih snovi, premoga in koksa morali ustaviti celoten obrat v topilnicah, fužinah, jeklarnah in strojnih tovarnah, Na Nižje-Avstrijskem industrijskem okraju in v gornje-štajerskih fužinah počiva delo že več tednov. Mogočne tovarne Bohler in Scholler mirujejo vsled zaprtja čcško-slovaške meje. Vsak dovoz koksa je ustavljen že od meseca decembra, vladna pogajanja, ki tečejo zelo počasi, so še vedno brez uspeha. Na Dunaju delajo le v nekaterih tovarnah in tam samo le štiri ure na dan. Kriza kuriva je vedno groznejša in preti, da nastopi v kratkem brezposelnost v mnogoštevilnih kovinarskih in železolivarskih obratih in tako celi železni industriji. Tudi pri nas v Jugoslaviji nimamo že več mesecev nika-kega dovoza iz Češke, rezervirane zaloge so izčrpane, upanje na skorajšnji angleški dovoz še sc ni uresničilo, ker so še vedno transportna vprašanja, pomanjkanja vagonov predvsem parobredske iqorske črte nerešene. Iz industrijelnih krogov prihajajo dan na dan poročila, ki sc glase, da bodemo v kratkem stali pred žalostnim dejstvom tovarniške obrate ustaviti. Velikanske posledice, ogromna škoda, predvsem pa brezposelnost našega delavstva bi bila ravno sedaj, ko se ustvarja nov temelj mladi državi — katastrofalne. AprovS zsdJa. a V sredo ne bo govejega mesa. Mesarji v sredo ne bodo prodajali govejega mesa, ker jc izostala zadostna dobava živine po Vnovčevalnici za živino. Iz istega vzroka tudi mestna aprovizacija ne bo mogla pred petkom oziroma pred soboto oddajati mesa zavodom in gostilničarjem ter strankam ubožne akcije B. a Krompir za VIII. in IX. okraj. Stranke VIII. in IX. okraja dobe krompir v sredo, dne 12, t, m., pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določa se ta-le red: IX. okraj: dopoldne od 8. do 9. št. 1 do 130, od 9. do 10. št. 131 do 270, od 10. do 11. št. 261 do konca. — V lil. okraj: popoldne od pol 2. do pol 3. št. 1 do 130, od pol 3. do pol 4. štev. 131 do 260, od pol 4. do pol 5. št, 261 do 390, cd pol 5. do 0. St. 391 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 5 kg krompirja, kilogram stane 80 vin. a Prodaja soli. Strankam se vnovič naroča, da takoj kupijo sol, Iti sc jo dobi na vsak prvi odrezek sladkorne izkaznico pol kilograma, ker se bodo na drugi odre-zek prodajale užigalice, na levi del sladkorne izkaznice pa sladkor in morebiti še po pol kilograma soli, PRODAJA VŽIGALIC NA SLADKORNE IZKAZNICE. Na vsako levo polovico sladkorne izkaznice za mesec marc se dobi takoj pp en zavitek (10 škatljic) vžigalic; zavitek stane l K 60 vin. Levi del sladkornih kart sc mora strankam vrniti radi prodaje sladkorja. Na št. 22 sc dobi vžigalice v I, okraju; na št. 42 in 43 v III. okraju; na št, 68 v V. okraju; na št, 10 in 53 v VI. okraju; na ostale številke pa v tistem okrajn, kjer se dobi sladkor. \ Vžigalice se prodajajo le do konca marca; iu sicer le v sledečih trgovinah: V I. okraju: , Na St. 1, 2 in 5 pri Ojstrižu, Poljanska cesta; na št. 3 in 4 pri Zirkclbachu, Poljanska cesta; na št, 6 in 7 pri Vrhovcu, Poljanska cesta; na št, 8, 9 in 22 pri Rau-chekarju, Pred Škofijo, V II. okraju: Na št. 11, 12 in 13 pri Taučerju, Stari trg; na št. 14, 15 in 16 pri Žetkovi, Sv, Florijana ulica; na št. 17 in 19 pri Zorcu, Sv. Florijana ulica; na št. 18 pri Jerančiču, Sv. Florijana ulica; na št. 20 pri Deržaju; Sv. Florijana ulica; na št, 21 in 23 pri Kavčiču, Sv. Florijana ulica; na št. 24, 26 in 27 pri Skubicu, Sv. Florijana ulica. V III. okraju: Na št. 28 pri Sokliču, Pred Konjušnico; na št. 25 in 29 pri Tenenteju, Gra-daška ulica; na št,- 30 in 31 pri Jclacinu, Cojzova cesta; na št, 33, 34 in 35 pri Stei-nerju, Opekarska cesta; na št. 32, 36 in 37 pri Pocku, Opekarska cesta; na št. 38 in 39 pri Vrtačniku, Opekarska cesta; na št. 40, 41, 42 in 43 pri Jelačinu, Rimska cesta. V IV, okraju: Na št. 44 pri Ješctu, Rimska cesta; na št, 45 in 47 pri Leskovcu-Medenu, Jurčičev trg; na št. 48 in 49 pri Medici, Tržaška cesta; na št. 46 in 50 pri Jemcu, Tržaška cesta, V V, okraju: Na št, 54 in 6S pri Zorčiču, K-[. dvorska ulica; na št, 58 in 60 pri Štupici, Sodna ulica; na št. 51, 55 in 56 pri Sarku, Marijo Terezije cesta; na št. 52 in 57 pri Zorcu, Dunajska cesta; na št. 59, 61 n 62 pri Kha-mu, Miklošičeva cesta; na št. 63 in 64 pri Krivicu, Dunajska cesta. V VI. okraju: Na št, 10 in 67 pri Jermanu, Poljanska cesta; na št. 53, 65 in 74 pri Cešnovarju, Kolodvorska ulica; na št, 66 pri Mencingerju, Sv. Petra cesta; na št. 71 in 72 pri Jcršetu, Sv. Petra cesta; na št. 69, 70 in 95 pri Tomaž Mencingerju, Sv, Petrj cesta. V VII. okraju: Na št. 75, 76 in 77 pri Simončicu, na št. 78, 79 in 80 pri Glaviču, na št, 81, 82 in 83 pri Pintarju, na št. 84, 85 in 86 pri Pretnarju, na št. 87, 88, 89 in 90 pri Mlakarju, na št. 91, 92 in 93 pri Jebačinu, vsi v Spodnji Šiški. V VIII. okraju: Na št. 94 pri Šarabonu, Zaloška cesta; na št. 96 in 97 pri šušniku, Zaloška cesta; na št. 98 in 101 pri Zormanu, Udmat; na št. 99, 100 in 102 pri Šarabonu, Martinova cesta; na št. 103, 104, 105, 106^ 107, 108 in 109 pri Štefan Mencingerju, Mariinova cesta. V IX. okraju: Na št. 110 pri Čcšnovarju, na št. 111 in 112 pri Klemencu, na št. 113 in 114 pri Marenčelu, vsi na Dolenjski cesli. V X. okraju: , Na št. 115, 116, 117 in 119 pri Jeioč-niku, Rožna dolina; na št. 118, 120, 121, 122 in 123 pri Bartlnu, Rožna dolina; na ,št. 124, 125, 126, 127 in 128 pri Robežniku, Vič; na št 130, 131, 132 in 133 pri Marnu, Vič; na št, 134, 135 in 136 pri Jelačinu, Vič, Po končani prodaji sc mora naznaniti oslanek vžigalic. Zasebno učili2če Legat v Mariboru, Dne 1, aprila 1919 se prično novi tečaji za stenografijo (slovensko in nemško), strojepisje (slovensko in nemško), pravopisje v zvezi s poslovnimi sestavki, računstvo v zvezi z eno'fw-nim knjigovodstvom, lepopisje, slovenščino in nemščino. V nadaljevalnem tečaju za slovenščino sc bo učila gramatika in kotas-or cnea. Podrobna pojasnila v zasebnem učilišču Legat, Maribor, Viktringhovova ul, 17. I n. Prospekti zastonj. Jugoslovanska knjigarna priporoča cerkvenim zborom za velikonočno dobo sledeče skladbe: Premrl Stanko. Velikonočne pesmi za mešan zbor in orgle. Part. K 1.S0. Moderni in lepi napevi bodo mogočno učinkovali na vernike in poveličevali velikonočne praznike. K i m o v e c F r. Dr. Rihar renatus za mešan zbor. Part. K i.50, gl. po 60 v. Zbir-ka obsega poleg drugih tudi več velikonočnih lepo harmoniziranih Kiharjevih uapevov in enega od Vnebohoda Gospodovega. L a h a r n a r F r. Velikonočne pesmi za mešan zbor. Part. K 2.—. Lepi in primerni napevi, posebno za manjše zbore. G r u m A n t. A 1 c i u j a. Velikonočne pesmi za mešan zbor. Part. K 2.—. V zbirki se nahaja tudi prav primeren niotet Regina coeli, ki se konča s prav lepo har-moniziranim značajnim velikonočnim koralnim spevom Alelujo, ki praznike šo posebno povzdigne. Oblika zvezka jo žepne izdaje in prav primerna za procesijo. Sattner P. Hugolin. Te Deum za mešan zbor in orgle. Part. K 1.(30, gl. po 20 v. Ena najveličastnejših in najlepših zahvalnic, kar jih preemoremo Slovenci te vrste. G rum A nt. Vidi aquum za mešan zbor. Part. K 1.20. Za zbore na deželi* kur najbolj primeren. Foorstor A vi t. Missa st, Ceciliae za mešan zbor. Pari. K 3.-—, gl. po oU v. To jo naša prva latinska maša, ki jo žo v 4. natisu izšla, vseskozi lepa in lahka. Sattner P. Hugolin. Missa sera-phica za mešani zbor in orgle (tudi za orkester; instrumentalni glasovi v zalogi). Part. K -1.50, gl. po 00 v. Ena najlepših iu veličastnejšlh latinskih maš naših skladateljev, ki jo pojo tudi drugi narodi. F o c r s t c r Auto n. Čredo za mešani ali enoglasni zbor z orglami. Izvod 20 vin. Kredo dela našim zborom največ preglavic v latinski maši, ker jc najdaljši izmed vseli delov sv. mašo in navadno tudi najtežji. Ta skladba je pa lahka in lepa ter so več odstavkov v njej recitira, vsled česar je tudi kratka. Kakor nalašč je ta kredo posebno slovesni maši dobrodošel, katero pojo en sam duhovnik. Premrl St. Cerkvena pesmarica za eno- ali dvoglasno petič z orglami. Part. 5 K 10 vin. S i c h c r 1 Jos. Masne pesmi za mešani zbor. Part. 1 K 50 v iS., glasovi po 40 vin. G e r b i č Fr IE pange lin^ua — tanluin ergo za mešani zbor. Part. 2 K 70 vin., glasovi po 60 vin. Lahki in melodijozui napevi, posebno za manjše zbore. P r c m r i St, Deset mašnih pesmi za mešani zbor. Part. 2 K 70 vin., glasovi po 50 vin. Premrl Si. Hvalite Gospoda v njego- vili svetnikih za mešam zbor. (20 pcsini v čast svetnikom). Part. 3 K 60 vin., glasovi po rH) viu. L a h a r n a r Janez. Slovenska sv. maSa za liieiaui zbor. Part. 1 K 80 vin, K i m o v c c dr. i'r. Srce Jezusovo vse hvale najbolj vredno. 21 pesmi pa čast presv. I^reu Jezusovemu za mejan zbor. Part. 3 K 60 vin., glasovi po 80 vin. Obsega 6 mašnih, 11 raznih, 3 blagoslovile in eno slovesno hvalnico (150 psalml- Najboljša iu naiptipravnejša zbirka za češčenjc in pobožnosti Srca Jezusovega. Najlepša premišljevanja o najsvetejšem, kar jih jc dubiti, so zbrana v lepem molitveniku »B o g med n a m i-«. Premišljevanja in obiskovanja v presvetem Zakramentu skritega Boga. Molitvenik je izšel pravkar v drugem natisu. Vsgbipa je v resnici dragocena; kdor želi moliti Boga v presvetem Telesu skritega, v duhu in resnici, naj si naroči ta molitvenik, ki velja lično vezan z rdečo obrezo 6 K in se dobi v Jugoslovanski knjigarni« v Ljubljani. F. Novak, Zaznamek okrajšav ko-respondenčnega pisma. Knjiga bo gotovo dobrodošla vsem slovenskim stenografom in jim pomagala, da ne ostanejo na polovični poti. Čim bolj bomo Slovcnci napredovali kulturno, tembolj se bo rabilo tudi dobrih slovenskih stenografov. Knjižica obsega čez 3500 po abecedi urejenih be- sedi najprej v navadni, potem v skrajšani stenografski pisavi, Odtis kratic jc razločen in tiskan na finem papirju. Dobi se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani in velja 4 krone, Vojska in mir. Misli selškega modrijana, »Domoljubova kpji^nica«, I. zvezek, Pisatelj presoja vsa vojske in miru sc ti-čoča vprašanja z verskega stališča; vsebino knjižice — 96 strani — je razdelil pisatelj v tri dele: Vojska in Bog, Cerkev in država, blaženi mir. Knjižico priporočamo prav toplo; v sedanjem času bo ta knjižica našemu narodu prav mnogo koristila. — Razlaga je zanimiva, lahko umljiva in kratka, — Dobi sc v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Cena 1 K. Dolžan, Kubična računica. Knjižica odgovarja vsem zahtevam interesen-tov-strokovnjakov. Jasna in pregledna je razdelitev, da jo razumeš na prvi pogled. Prirejena je za merjenje okroglega in tc. sanega lesa na podlagi nove kubične mere. Da morejo knjižico uporabljali tudi oni, ki sc drše vedno šo stare mere, je v zaclnjcm oddelku natančno navodeno razmerje med staro in novo mero. Knjižici jc pridejana tudi naštevanka od 11 do 100 in teža posameznih lesnih vrst, Poleg tega jc ludi vna-nja oblika ročna in prikladna, da jo nosiš v žepu, uc da bi tc najmanje ovirala. Cena vezani knjigi jc 6 K in sc dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. DvegospodlCni p]^ ^000 ti-1 dobro'oŠ "jen IlSM]' l* tSK* koi v Ljubljani. Cenjene ponudbe na I T. Kotykiewicz, Dunaj. — Kamonsek, upravo tega lista po šifro Hrana 1G16. Ljubljana, Tržaška cesta 11/11, m Žalosti potrti Javljajo podpisani vsem sorodnikom in znancem, da je vmirovljeni polkovnik lii PAi po dolgem trpljenju, previden s svetotajstvi, dne 8. marca 1919 v 63. letu mirno v Gospodu zaspal. Zemeljski ostanki dragega pokojnika se bodo položili danes 12. t. m. v družinsko grobnico rodovine Rudcschcve v Ribnici. Elza p!. Petrovan roj. Rudoscli, soproga Dota Mftblelsen Tila Kantsch Jela pl. Petrovan hčere German MUhlcisen, podpolkovnik Kari ivautsch, major zeta Harald, Marlies, Hilda MlihleJsen, Ada Kantsch vnuki. Brez posebnega naznanila. 1694 Občinski zastop in krajni šolski svet občina Moste naznanjata žalostno vest, da je njiju dolgoletni svetovalec in odbornik, gospod posestnik ln gostilničar dne 10. marca 1919 nenadoma preminul. Pogreb bo v četrtek popoldne ob pol-4. uri iz mrtvašnice dež. bolnišnice na pokopališče pri Sv. Križu. Bodi mu ohranjen časten spomin! Razpisuje se služba cerkvena io orofloisia pri Sv. Križu nad Jesenicami. Gor. — Plača doloma v užitku od posestva, deloma v denarju po dogovoru. Nastop takoj. Žnpnt urad Sv. Criž nad Josa-nlcaml Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in zuaucem prežalostno vest, da je gospod ..M vreo ovsa is^asK Stožlcnh 35. pošta Jcžlca. Dfl DISK! Čevlji OSKVofe površnik, 1 stolček za otroka, svetilke in voč drugih stvari je naprodaj v kantini v bivši cukrarnl, Ambrožev trg 3. Ur I Za opekarno blizu Ljubili • liane se išče jiriden, pošten rnož, ki bi poleg dola opravljal ludi služlio oskrbnika. Znati mora pisati, razumeti so mora na vsu kmetiiska dela. Ima prosto stanovanje. Prednost imajo oni, ki se razumejo tudi ua opekarska dela. Lastnoročno pisauo ponudbe z navedbo plače se nai pošlje pod »Oskrbnika postni predal št 4i. Ljubljana. Jjp |n'ni riniti)!/ želi vstopiti v svrho mi-10 tulila U&l< daljevanja učenja v galanterijsko trgovino ua deželi. Vprašanja na upravo „Slo venca" podSt. 1706 K jermenoriu bi rad stopil v pouk 15 letni kropak deček, v kakem večjem kraju. Ponudbo sprejema. Franc Kraujc, Ncgova, p. Ivanjcl pri Radgoni. trgovski potnik po dolgi iu mučni bolezni, ki si jo je nakopal pri vojakih, dna 11. marca v 48. letu starosti mirno v Gospodu zaspal Pogreb pokojnika se vrši v torek dna 12. marca ob pol 5 uri popoldne iz deželne boln'eo na pokopališče k Sv. Križu. Dragega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomlu, Žalujoči octalL iSMlHIMMI mmm ■ %'jj-m*. v^MSfife*«*,. v«. .• V-**' a mm vešča slov. iu nemškega IHLllB, jezika, slov. tesnopisja in je izvežbana v vseh pisarniških delili, želi primerno službe. Naslov se ppizve v upravništvu pod št. 1591). iiji k trem otrokom, katera bi ________JjU znala tudi šivati, in za druga domača dela, so sprejme. Ne smo biti premlada. Plača po dogovoru. Več se poizve Sp. šlšku, gostilna pri »Raci.« Učiteljski zbor mestnega dekliškega liceja naznanja tužno vest, da je njegov dolgoletni ravnatelj in tovariš, gospod danes ob 5. uri zjutraj za večno preminul. Zavodu jo bil vesten ravnatelj, gojenkam blagohoten učitelj iu učiteljskemu zboru odkritosrčen tovariš. V Ljubljani, dne 11. marca 1919. Pelina Macher javlja v svojem in v imenu svojih otrok Ivana in Mici pretužno vest, da je njen nadvseljubljeni soprog in predobri oče, gospod raauatci; Hizstasga deMSikcga EfcsSa dne 11. t. m. ob pol 7. zjutraj po kratki pa težki bolezni mirno preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek dne 13. t. m. ob pol 3. uri popoldne iz hiše žalosti Beethovnova ulica 9 ua pokopališče k sv. Križu. V LJubljani, 11. marca 1919. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. S. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani, Ivana Podobnik roj. Jager naznanja v svojem in v imenu svojih otrok Elze, Mici, Štefi in Joškoia vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je njen nadvseljubljeni soprog, oziroma oče, tast, svak, stric, bratranec, gospod posestnik, gostilničar in strojevodja v pokoju po kratki mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče nenadoma preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek dne 15. sušca ob 4. uri popoldne iz deželne bolnice na pokopališče k sv. Križu. V Ljubljani, 11. marca 1919. a približno 600.000 K za Češko • slov. • jugoslovansko ▼vozno in Izvozno družbo. so trgovec kakega Jadranskega pristanišča oziroma kapitalist, ki ima primerne zveze. Trgovina z živili in kompenz. blagom. Dobro reference. Ponudbe je poslati pod šifro W. V. 1(3331 naRudoll Alosso, Dunaj t., beileistatto2. ca stavbeno pisarno se sprejmeta v službo takoj, — Ivau Ogrln, stavbeno podjetje, LJubljana, Gruberjevo nabrežje S t. a 1673 v SI. Zasar Zagreb, Nikollčeva ulica št. 12 v dvoriščnem poslopju, visoko pri-zemlje. F»no čajno maslo, sir trapi-atovski, liptovski, čaj, saruny, čokolada, rlž, prekuhano inaaio, v no v steklenicah, Sionjaa, sardele v soil. Ceno zmerne! Poštno zavojo pošilja m na vse krajo SIIS. POZORI V večiem Industrijskem kraju &a Gorenjskem, ki ima velikanski po men za državo SHS. jo naprodaj rtna ni! I gostilniškimi prostori ležeča tik kolodvora. Pojasnila dajo H. B. Cegnarjeva ulica 12. Trgovska oprava Je naprodaj. Naslov pove uprava lista pod št. 1556. 1592 ae kupi eventuelno v najem vzame tako). — Cenjene ponudbe prosi Franjo S. Hrovat, Št. Peter pri Novem mestu. t-: Priporoča so tvrdka :•: los. Peteline Ljubljana Sv. Petra nasip 7. Zaloga tlvainib strojev in njih posameznih delov, igel ln olja. Istotam se proda: steklo za izložbeno omare (belgijsko steklo), kompletno z valjčnimi zaslon, mere: 135X1»*. 63X184,59X1»!, tn ena rabljena 90X162. iiiiiiiimi Valentin Maček tovarna v Ssmtalah Stev. 43 fmara i« v zalogi vefi 100 pred« pražulkov, več 6to parov slamnatih šotno v, več 100 parov olam-naUh podplatov (vložkov), čez 100 ženskih modrih predpasnikov, belih ženskih arajo in Jopio, vsa la pravega platna. - Cene v tem času nizke. - Vzamem tudi fižol l. dr. za plačilo. St. 51. Britev - , , z Jako fi-nim rezi-" lom, žo brušena kar za rabo. Cene K 6-25. K 9-—, K 13-50. - Zahtevajte veliki cenik z več nego 1000 slikami, brezplačno. — T"T B. LUNA, Maribor št. 75. = }(( v zabojčkib a 10 kg se razpošilja za U 30-—, -----jjkvm pri odjemu Gzabojčkov A K 28—. pri odjemu 12 zabojčkov & K 28— prosto poštnino, ali prosto postaia. Dalje nudi 200 250 litrov »11-vovke a K 18-— ter nribližno 10 hektolitrov vermuta. NHprodaj jo tudi težnu voz s popolnoma novo okovano diro A. &UŠLAN, Ljubljana, Karlovška c. 15. ® _ _ (0) f i (e) Aupnjcmo vsako množino. ^ (jI Ponudbe na: (j) Lv.Haiflsš, Badelio^Cina mm. | *<2>S3Q Služba so odda. Letni dohodki 800 K. SSupni urad v Tunlcah p. Kamnik. == MAT. ilKBI S delavnica peči lu Štedilnikov Lukovica pri Domža.ab priporoča 1609 zalogo krušnih peči in plošč za šted*Hilke ter vseh vrst sobnih peči. se dobi pri BRESHItt fi FESTSCil, trgovina v Keleznlno v LJubijanl, Sv. Petra c-eta Stev. 17. 61*9 zelo fino, parfumirano blago, nikak vojni izdelek, prekras.-.o opremljeno, okolu 200 tucatov, se takoj proda. B. Jfmker, Zagreb, Petrlnjska 3—IO. vseh vrst se sprejemajo v snaženje in predelovanje pri li. Brllly, L.abljana, Resljeva cesla 22. suhe ln lepe kupuje po najvišjih dnevnih cenah tvrdka: Franc Osfcc. Kranj. Med in vosek imam na prodaj; med pltaneo, zanesljiv 100 kg; vosek, pristnočebelni SO kg. Cena po dogovoru. Kupec naj se obrne na: IgnacH Grčar, Cvibelj ŠL 3, p. Žužemberk, Dolenjsko. 1622 Za malega konja, 14 pesti visokega, se išče primeren lahek voz z dvema sedežema in s sedežem za ko-čijaža, nov ali star, vendar v dobrem stanju. Ponudbe na predilnico ln tkalnico v Trž.ču. 1637 Predilnica in tkalnica v Tržiču ISče za grad • V kl se tudi razume na vrt in domača dela ter razume nemško. 1636 za Tolsti vrh tu oko lico ima na svojem posestvu p. d. Kurej, Črneska gora, uaprodaj okrog 1652 50.000 smrekovih sadik. Cena na mestu 14 kron za tisoč. Pojasnila. daje Fran Kooetnib, posestnik, Podklanc, p. Meža ob Oravi, Štajersko. skoro nova, postelje, omaro iu mize itd. se po ceni proda pri Marija Repe, Bled št. 5. Naprodaj je prostostojeČ 2 m širok, 3 m dolg, lesen s popolno notranjo opremo. Ogleda so na licu mesta Strei iška ulica, Frano Pust, tesarski mojster, Ljubljana. Dotičnik, ki je v soboto 8. t. m. vzel voz na kolodvoru, pripravljen za vožujo desk, se poživijo, da ga nemudoma vrne nazaj, ker ga dotični paznik na kolodvoru osebno pozna in so bo sicer sodnijsko zusledoval ISče jm|MJl |(i7i za stonografijo in cl-se llkili uMJi rilico proti dobri nagradi. Ponudbo pod »Inštruktor« 1702, KupuJem smrekov okrogel ali rozan. Cene za. loa naložen v vagon rmj se naznanijo na V. Saagnottl, parna žaga za državnim kolodvorom, LJubljana Mesta ižča iiajnRnp 10 letni zdrav de-kot lUjDlICl ček z dovrSeno ljudsko šolo v mestu v meiano trgovino. Ponudbo pod Uusneo 1872 ua upravo. Ovonodslropns niso sSTiS! romantični solnčnl legi, pripravna za vsako obrt. se po zolo ugodni ceni aroda. Hiša, obstoji iz 13 sob, 3 kuhinj, 3 kleti in prodajalmških prostorov, /raven spadata2njivi, 1 travnik, 2gozda in lep sadn. vrt. Resnim kupcem so pošlje na '.siitevo obris hiše. Pojasnila daje Jako'» Peternel, liotslir na Bledu. Neko industrijsko podjetje (delniško društvo) v Sarajevom, ki so bavi s kuhanjem žganja na debelo, konzervira uiom sadja in sočtvja, potrebuje izborno praktično koč, kl bi bila popolnoma vešča navedenega posla. Reflektira se v prvi vrsti na osebo, ki ima popolno praktično iz-vežbanost. za proizvajanje gornjih izdelkov ia ki je žo službovala v podobnem podjetju. Ponudbe z označbo zahtev naj so pošljejo na postni piaial 121, glavna pošta, Sarajevo. 1378 Pecifitee ZiCoe vrvilT^Sš povprečnega prereza so v zalogi in takoj na prodaj. Vprašanja ua montažni oddelek zadruge za električno industrijo v Ifflariboru, Edciund Schmi-dova ulica 8. Prodom l/frtifka močna in trpežna, dva nova VULitrtU, Ogledase jih vflož-nl dolini Stev. 1 -15 pri Lsubljam. MPniKiiu 8tar 171et žuli 111 v učenje tnuHlimU h kakemu čevljarskemu mojstru, najraje kam na riei,olo. — Naslov pove upravniStvo „Sloveiica" pod žrtev. 1624. I fli/rj/j RCC 60 i® izgubil 6. t. m. 2e LujOhI lilij precoj visok, bel, 8 sivimi lisami, dve leti star. Kdor pove, kje se nahaja, dobi visoko nagrado. Obvestila naj se pošljejo na: Stanko Pie-melj, žlvlnozdravnik, Bied. oseba, ki je že služila več let v župniščui Vstopiti želi 3 15. majem kot hišna ali pa k samostojnemu č. g. duhovniku kot gospodinja. Naslov so poizve v upravi #blovenca< pod štev. 120d( eventuelno eno, pripravni za vsakega obrtnika, kjer sa nahaja že več let ključavničarska in kleparska obrt oddam 1. aprila. Vistem poslopiu dobi tudi lahko stanovanje. Ignacij tfiorič, Jesenice 118, Gorenjsko. se bodo oddali na. dražbi za več let v najem. Dražba se bo vršila v četrtek 13. marca popoldan. Pričetek bo ob 2. uri popoldan na Ljubljanskem polju za topničarsko vojašnico. za inllo, 128 % močan, je dobiti v vsaki množini. Prijazna vprašanja na naslov: Jos. Mapret, Ljubljana. Hrenova ulica 7. 1644 kakor strešni stol, malo rabljena okna, vrata, vezi in drugo je naprodaj pri Kranjski stavbeni družbi v Ljubljani. Prostovoljna javna min se bode vršila 19. sušca 1318 na licu mesta ob 1 url popoldan. Prodajal se bode lep o3n»sr&d čez dva orala, ki leži v Volovnik-n eno uro od Krškega pod občino Los-iovco. Rodi eno najboljših vin na Kranjskem, ter se lahko isti dan vsak dražbenec prepriča. Izklicna cena 20.000 kron. — Než« liacjan, posestnlca v Rajhenburgu na Štajerskem. 1687 N(17t)nni]n Slavnemu občin-i JUCUllillLU. stvu v mestu in na deželi vljudno sporočam, da som, vr nivži eo iz vojue, zopet začel izvrše-vati svojo vrtnarsko obrt Sprejemam vsa v svojo stroko spadajoča dela ter so posebno priporočam v napravo in negovanie privatnih vrtov. Iz lastne drevesnico imam na raz polago vočjo množino raznega lepo-tičautjj ormlčja, rožnatih, modrih in rudečih vrtnic, pieraik, španskega bezga, debelega rudečega grozdičja. tor cepljenih visečih in okroglih Jesenov. Z odllč. spoštovanjem Anton Ferant, umetni ia trgovski vrtnar v LJubljani, Asubroiov tr:j 3. i{H •t ---- vešča strojopisja sloven.~koga in nemškega jezika s prakso, ki ima tudi ve lelja do trgovine na de:;eli, so takoi sprejme. Ponudbe z zahtevo plačo s prostim stanovanjem in hrano, naznanilom kje in koliko časa prakse, brez priloge znamk se naj pošljo o na upravništvo „Slovenca" pod št. 1G31. iSttra kovsCBo di kiinCavnlCarsi vo v najem ali nakup, ozi oma so pr'žfl-niii h kaki dobrosrčni gospodinji srednjih let ali vdovi brez otrok, katera ima če tudi kako diugo obrt ali trgovino. Sem samec, srodnjo starosti in imam 23.CCO 1\ premoženja. Ponudbe naj se pošljejo na upravuišt\o tego lista pod št. 1371. Proda se na Bledu enonadstropua novo zgrajena o W f.< VJ v pritličju z lokali, primernimi za trgovino ali gostilno, ozir. obrt, z vrtom, za 85.000 kioa. Ponudbe na upravništvo „Slovenca" pod 1710. Za nova gradbe in adaptacije ? poslopij na ^ ae iščejo stavbni podjetniki. Reflektanti naj se obrnejo do' 20. t. m. biez obveznosti na rudniško ravnateljstvo v Trbovljah kjer dobe potrebne informacije. Dpnfiafa'^ ki že delj časa službuje na n UlIEljG.fUl deželi, želi sedanjo službo prenjenlti. Naslov pove uprava tega listu pod št. 1649. Iščem služkinjo ki bi čistila in pospravljala pisarno. Dr. Ivan Lovrenčič, odvetnik v Ljubljani, nasproti hotela Union. s primerno šolsko izobrazbo in poštenih staršev sprejme v uk tovarna kanditov in slaščic Jos, Schumi nasl. v Ljubljani. sestvo na Logu št. 21 pri Vrhniki, se proda ali da v najem. Več se izve na CMincah štev. 24, p. Vič pri Ljubljeni. Išče se dobra samostojna £X z večletnimi spričevali za veliko gospodinjstvo. Ponudbe na posestvo Volčji poJok, pošta Radomlje. Kupim moderno sobo za _ zavase, preprogo in modrose, Ponudbe pod Jedilnica na upravo tega lista. Sprejmem Z. Slanovic, ključavničar, Ljubljana, Turjaški trg 8. JM^ Istotam se proda večja množina &&3P stare cinkaste pločevino. za verande, balkone, .,, mu,, okna 1.1, d. so brez- lllllU dvomno moji svetovno zna.nl tjorslcl vlsecl---^ Pošiljajo se na vse strani. Cenik zastonj in Iranko. Roman BrczočnSI-r, razpošiljalnica gorskih nageljnov. ftlcriJjor ob nravi Gabr. Htckl-ova ul. St. 3, 1086 Pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani je popolniU mesto uradnika za signalno službo (naprava z nemočnim elektr. tokom) — kateri razpolaga z večletno strokovno prakso. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z dokazili o starost', o dovršenih študijah na tehnični visoki šoli, ali pa one na višji obrtni šoli, o drugačni usposobljenosti in o dosedanjem službovanju naj se vlože pri podpisanem ravnateljstvu do konca tega meseca. Allnistarstvo saobračaja železnice kraijevsiva Srba, Hrvata i Slovenaca, ravnateljstvo Ljubljana. ir-MSžarp pBHLKHH" trg. šped. in liomis. delniška družba Ljubljana, Dunajska cesia 53- prodaja, dokler je zaloga, prvovrstne- bosanske slive a S K za kg. Oddajajo se le samo cele vreče po 80 kg. Vreče se morajo seboj prinesli. 1685 Dva inženirja, dolgoletna specialista za poljedelske stroje in izurjena trgovca, "želita spoznanja z večjo obstoječo trgovino poljedelskih strojev, tovarno ali banko, katera bi bila pripravljena z njima snovati družbo v svrho fabrikacije in prodaje teli strojev v kraljevini SHS. Interesenti blagovolijo poslati kratke ponudbe pod POLJEDELSTVO na anončno ekspedicijo HL. MHTELIC, Ljubljana, Kongresni trg 3.1. 18818221 Kupujem suhe In dobre vreče. Prodajam kremo za čavlj« v kovinastth dozah. >/a dozo po K 16*—, '/i dozo po K 28 — za tucat, čevlji z lesenimi iu ustijatimi podplati, tržne torbice itd. — Izvrstno letošnjo in lansko vino in razno Iaan£s. M. Rant, Kranj. VcC tisoč kilogramov sveže repe ICO ko S K kakor ludi več sto kg m « _______ti m» __ 1 kg iO h. Naprodaj je v Z g. alški št. 25 Slamo, krompir, mok|o ali šunko, zamenjam za ono). Vsi I kot Le Journal, Echo de Pariš, The Times itd., dalje ilustrovani tedniki: Illustration Graphic itd., tehniški tedniki kakor tudi inozemski modni časopisi se naročajo v knjigarni Mliiaf «fgSJilif|i!.iiii, m. ttt Zahtevajte cenik inozemskih časopisov. X' Prva Jugoslovanska 1331 tovarna kopit in drugih lesnih izdelkov Loka pri Susmu, Štajersko se priporoča za dobavo kopit ln prosi za naročila na gornji naslov. X* Generalna reprezentanca za baterije, žarnice, elektrotehniko, (izdelek svetovne slovanske tvor niče) za kraljestvo SHS Janko Pogačar, Zagreb, začasno Ljubljana, Ilirska nlica številka 29,1. Prva jugoslovanska vinarna Viktor Knnšfek i dr. k. d. Zagreb si usoja javiti cenjenim odjemalcem, da ©tvorimo s 1. aprlEom na tukajšnjem trgu podruinico poslovalnico pod upravo gosp. Leopolda Tratnika na Sv. Petra cesti štev. 25,, hotel Tratnik. Je otvorlla svojo podružnico 0!1. TlšTa C Kupuje gozdove, vsake vrste rezanega in okroglega lesa, drva, oglje, strojilnl les, čreslo i. t. d. po najvišjih dnevnih cenah. Ulektr. in žica za napoljavo dVStilU električno luči se Išči v nakup. Ponudbo nu Knjigarno ign p!. tUoinmayr & i*cU. Bamboig, Ljub ljuua. x Nudim belo, rudečo (cviček), temnorudeče, črno, letnikov 1017 in l'J18. MILKO JESIH, LJubljana, Florijanska ulica 36. 40% ruma 4O o/o SliOOUkC 1617 namiznega oSga mandeljnov, rozin rlža te? kaoe pri tvrdki CERNAK & VAL, Ljubljana, Vodnikov trg št. 2. Več vagonov živega apna sc bo oddajalo na drobno ln na debelo dne 10., li. iu 12. marca po ni2ji ceni. H IMl lrsovce, Stranje uri Kamni. vzamem v najem ali na račun na dobro idočem kraju bodisi na Gorenjskem ali Štajerskem. Ponudbo pod »Dobra gospodinja 1573. Edini slovenski zavod brez tujega kapitala Je: ™~7 Vzajemna zavarovalnica proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih zvonov £jubliana, Sunajska c. 17, £jubljana. Zavarovanja sprejema proti požarnim škodam: t. raznovrstne izdelano stavbo, kakor tudi stavbe med časom zgradbe, 3. vso premično blago, inobillje, poljsko orodje, stroje, živino, zvonove in enako, 3. vse poljske pridelke, žita iu krmo, zvonove proti prelomu, sprejema tudi zavarovanja na življenje, oziroma doživetje in druge kombinacije in proti nezgodam, vsakovrstna podjetja, obrti kakor tudt posamezne osebe za deželno nižjeavstrij-sko zavarovalnico od katero ima tudi dežela Kranjska podružnico. Varnostni zaklad in udnlne, ki so znaSale 1. 1916 K 906.828-91, so poskočile koncem 1.1917 na ltGS1.833-54. Tedaj, čim večjo zanimanje za ta edini slovenski zavod, tembolj bo Naštel zaklad. Ponudba in pojasnila daje ravnateljstvo, glavno povorjon'atvo v Celju ln na Prosoka, ka/( popusta. — Priporočamo našo bogato zalogo pisarniških potrebščin, razglednic ln vsoh vrst papirja samo na debelo. Umetno založnl zavod »MERKUR« Zagreb, Uica 31. Čemu za spomlad nove obleke ako eo s prebarvanjem starih in kemičnim čiščenjem zamazanih doseže isto, Najmodernejše barve, prihranek denarja. Ilitra in točna izvršitev. — Prva tu največja jugoslovauska tovarna sa bar» vanje, kemično čiščenje, pranje in svetlo-likanje polila. Ra^Sm Tovarna: Poljanski nasip štev, i. J^pSSP Podružnica: Šelenburgova al. 4. PošSna naročiSa sa točno Izoriu^eSo. Prodajalno čevljev v Celju v hiši Harodnega Doma Je otvorlla Mirenska Čevljarska Zadruga Mozirje. Čevlji iz pravega usnja v vseli vrstah od težkih delavskih do elegantnih. Trpežno ročno delo! Oglejte si osebno! Kranfska deželna podružnica n.-a.dež. življensko in renino, nezgodne in jamstvene zavarovalnico v Ljubljani, Marije Terezlfe cesta 12, II. n., sprejema zavarovanje na doživetje Ia smrt, združeno tudi z vojnim rizikom, otroških do*, rentna In ljudska, nezgodna ln jamstvena zavarovanja, — Javen zavod. — Absolutna varnost — Nizke premij«, — Prospekti zastonj ln poštnine prosto. — Sposobni zastopniki se sprejemajo pod najugodnejšimi pogoji. nmwijl—MB—an RAZPRODAJA. Opusti se izdelovanje cementnih Izdelkov in se razprodaja sledeče: Cementni Izdelki kakor: ploščice za tlak, cevi s panogami, stebri za vrata, betonski krpgi za vodnjake, lijaki za vodnjake. Meceanovi plohi. Suhe mlete barvo; rudoča, zelena, višnjeva, rumena, črna, bela Raznovrstni pesek za teraco. t stroj za vrtanje železa; Jeklo; oglato železo; 1 cirkularka (velika); 2 hidravlični stiskalnici z akomu- 1 „ (mala); 1 stroj za izdelovanje otlili kamnov, t acetilenska naprava; 1 brusilni stroj; I stroj za vrtaujo In žaganje; 1 rozalni stroj (Slanzmaschine) itd. latorjem, sesalko in modeli; 1 ročna,stiskalnica; 1 stroj zu. mešanjo barv; 1 rnliu za tulenje peska; 1 etrugalnik; Vse to se lahko 6gleda i marci Mi t ■ t Mi, OnMa cesta, gjiiii arinjsn ijšic. n aacaaaaaQaannaaaanc!aaiDannc!<] posojilnica D u L^ubliani, o lastnem doma IlllltloSiCeoa cesta Steo. 6 obrestujo brunilne vloge po čistih n I.judska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojllulca ia je imela končam leta 1913 nad 43 milijonov kron vlog in nad 1 milijon cnstctisoS kron rezervnih zailadav. Posojila se dovoljujejo po 4 do 5%. Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom. a a a D u a a a a D 8 aaaaaaaaaaaaanaaaaaaaaaaaapa Izdam konzorcij »Slovenca«. Odgovorni urednik; Joilf. 'Jostinčar v Ljubljani« »Jugoslovana, i tiskarna s Ljubljani.