Leto XIX. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za /i leta BO Din, za ■/« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Pia-, te ln toži se v Ljubljani TRGOVSKI LIST Številka 102. Časopis za trgovino, industriio, obrt in denarništvo Uredništvo ln upravnlštvt je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pri pošt. Hranilnici v Ljubljani št. 11.953. - Tel. št. 25-51 fzflflia TBak težek, lanoia trtek ln soboto Ljubljana, sobota 12. septembra 1936 Cena posamezni številki Din VSO Zvestobo stanovski zavesti! V zadnjem času smo večkrat imeli dolžnost, da smo nastopili proti napadom v nekaterih listih na trgovstvo. Zlasti ostro pa se je napadala v teh listih stanovska misel trgovstva. Kaj je povzročilo te napade, tudi ni težko uganiti, ker so poslovni prijatelji teh listov le predobro znani. So to velika tuja podjetja, ki imajo po vsej državi svoje prodajalnice, nadalje druga velekapitalistična podjetja, ki imajo v naši državi velikanske dohodke, ki pa plačujejo primeroma le nizke davke. Proti tej davčni neenotnosti je nastopilo zlasti trgovstvo z vso silo in ker je bil ta nastop trgovstva enoten in zato mogočen, je imel tudi močan odmev. In tuja velekapitalistična podjetja so to začutila in zato so začela z vso silo delati na to, da oslabe stanovsko zavest trgovstva, da preprečijo nove solidarne manifestacije jugoslovanskega trgovstva in s tem oslabe svojega glavnega nasprotnika. V tem je pojasnilo za vse napade na trgovstvo v zadnjem času, s tem pa je tudi jasno podan zadnji namen teh napadov. Oslabiti je treba stanovsko zavest trgovstva, odpraviti obveznost članstva pri stanovskih združenjih, razkričati trgovstvo kot nenacionalno in pi“t>tidržav-no, da se oslabi nastop trgovstva, hkrati pa ustvariti pri odločujočih krogih nerazpoložen j e proti trgovstvu. Na ta prozoren namen vseh teh zadnjih napadov na trgovstvo mora trgovstvo odgovoriti le na en način: da še z večjo odločnostjo dela za svoje organizacije, da še bolj povzdigne svojo stanovsko zavest. Kajti ti napadi jasno odkrivajo, v čem je sila trgovstva, kar trgovstvu nujno nalaga dolžnost, da še z večjo vnemo čuva in krepi to svojo silo, ki izvira iz stanovske zavesti ter se kaže v njihovih organizacijah in v njegovih skupnih nastopih. Je pa še drug razlog, da je slovensko trgovstvo v teh dneh do skrajnosti solidarno in da ne dopušča nobene neenotnosti v svojih vrstah. Ni treba, da bi ta razlog posebej navajali, ker ga itak pozna vsak trgovec, saj bo moral v kratkem vsak o njem odločati. Stanovska zavest trgovstva zahteva, da bo ta odločitev takšna, da ne bo v javnosti niti najmanjšega dvoma o stanovski solidarnosti slovenskega trgovstva ter o njegovi popolni enotnosti. Ta dokaz javnosti je potreben tem bolj, ker je trgovstvo še pod vtisom skupne izjave osrednjih trgovskih in obrtniških organizacij, da se njih mnenja omalovažujejo in da niti velika ter mogočna shoda v Skopi ju in Beogradu nista še dala nobenih pravih rezultatov. Jasno je, da bi bil glas trgovstva sploh prezrt, če bi se sedaj pokazala še razcepljenost trgovstva, če nista mogla dati niti velika shoda v Skoplju in Beogradu, ki sta bila izredno močni manifestaciji popolne solidarnosti trgovstva, pozitivnih uspehov, je popolnoma izključeno, da bi ne-edino in razcepljeno trgovstvo sploh kaj moglo doseči. Tega se mora vse trgovstvo zavedati, prav tako pa imeti stalno pred očmi vse boje, ki jih bo moralo izvojevati, če noče, da popolnoma propade trgovina. še dolgo ni dobojevan boj proti zadružnim privilegijem, proti krošnjarstvu in prodaj al-nicam industrijskih velepodjetij! Izkušnja je dokazala, da je v tem boju trgovstvo navezano edino le na lastno moč in na sodelovanje z drugimi gospodarskimi stanovi, da pa velike politične skupine trgovstva v tem boju ne bodo podpirale. Slovensko trgovstvo pa se ni borilo le za pravice svojega stanu, temveč tudi za pravice vsega našega gospodarstva in v boju gospodarstva vztraja v svojem boju in da v ta namen ohrani svojo enotnost. Odveč je govoriti o velikem delu, ki ga opravljajo naše stanovske in strokovne organizacije tako za trgovski stan ko za naše gospodarstvo. Vse te organizacije pa bodo nevarno oslabljene če bi se pojavila zaradi za zmago pravilne gospodarske katerega koli vprašanja neenot-politike je padlo na trgovstvo nost med trgovstvom, glavno breme. Zato je trgovstvo Velika dedščina ki jo je pre-dolžno, da tudi zaradi napredka I jelo današnje slovensko trgov- stvo od svojih prvoboriteljev je baš zvestoba do stanovske zavesti in načelo popolne solidarnosti trgovstva. Ta dedščina mora biti ohranjena v celoti in še povečana, ker so tudi naloge trgovstva vedno večje, kakor je vedno težji njegov položaj. Zato je in ostane geslo slehernega zavednega slovenskega trgovca: zvestoba stanovski zavesti in čast stanovski misli, pa naj se zgodi karkoli! Misel Slovenskega muzeja se Zasluga bivšega predsednika Zborniee Ivana Je Nas predlog, da se ustanovi v vili, da odstopijo svoj material no-Ljubljani Slovenski muzaj, kate- vemu muzeju, reniu bi kot podlaga poleg že ob-1 Ravnatelj velesejma dr. Dularje " je stoječih zbirk služile tudi nekatere posebne razstave na ljubljanskem velesejmu, je padel na rodovitna tla in prvi korak za realizacijo te misli je bil tudi že storjen. Razstavni odbor lesne razstave ije namreč že pred dnevi razposlal na vse tvrdke, ki razstavljajo na lesui razstavi prošnjo, da bi razstavljene predmete prepustile v last odboru. Večina tvrdk je tudi na ta predlog pozitivno odgovorila. V četrtek pa je bila seja lesnega odbora, na kateri so posamezni člani odbora toplo priporočali, da se lesna razstava ohrani kot trajna, ker bi bila velika škoda, če bi se na njej zbrani dragoceni material porazgubil. Posebno toplo se je zavzel za ta predlog univ. prof. dr. Rebek, ki je tudi tako lepo uredil kemični oddelek lesne razstave. Njemu so se pridružili še drugi člani, tako zlasti: dr. Knaflič, šumski direktor dr. Božič, inž. Sevnik, arh. Kregar in tesarska mojstra Kavka in Ravnihar. Tesarski mojstri so tudi takoj izja- nato omenil, da je Zbornica za TOI zlasti po zaslugi bivšega predsednika Ivana Jelačina stalno zbirala material za umetnostno-obrtni in trgovski muzej ter nakupila tudi že zelo mnogo predmetov, ki so večinoma razstavljeni v Narodnem muzeju. Pa tudi že poseben fond za ustanovitev muzeja je votirala na iniciativo Ivana Jelačina Zbornica. Ker bi bil nameravani muzej v jedru le povečanje trg.-obrtnega muzeja, ki ga namerava postaviti Zbornica, bi bilo treba na vsak način povabiti k novi akciji tudi bivšega predsednika Zbornice Ivana Jelačina. Predlog ravnatelja dr. Dularja je bil z odobravanjem sprejet, nakar je bil sestavljen pripravljalni odbor, ki ga sestavljajo gospodje: dvorni svetnik inž. Rustia, dr. Knaflič, arh. Kregar, univ. prof. dr. Rebek, tes. mojster Kavka, arh. Fatur, inž. Dimnik in sedanji tajnik lesne razstave inž. Šušteršič. Kot virili-sti pa so člani odbora: za velesejem dr. Dular, za gozdno ravnateljstvo dr. Božič, za lesno indu- strijo Franc Ifcinrihar ter iniciator muzeja Ivan Jelačin. Iskreno pozdravljamo ustanovi-lev tega odbora ter upamo, da bo mogel v kratkem doseči nove uspehe. Pri tej priliki pa nam bodi dovoljeno omeniti še naslednje: Novi muzej naj poda verno sliko o vsem slovenskem gospodarstvu, s tem v zvezi tudi o slovenski kulturi in zato bo novi muzej, kadar bo gotov, verna slika vsega slovenskega življenja in hotenja. Zato pa je tudi edino pravilno, da se imenuje Slovenski muzej. V tem imenu je tudi vse drugačna propagandna sila ko pa v umetno-obrtnem-trgov-skem muzeju. Novi muzej pa se mora imenovati Slovenski muzej tudi zato, ker velja vsemu slovenskemu narodu in ker naj vzgojno vpliva na ves narod, zlasti pa na vso mladino, pa naj se pripravlja za ta ali oni poklic. Zato ponavljamo svoj predlog, da se imenuje nameravani muzej Slovenski muzej, ne pa Obrtni in tehnološki1 muzej ali podobno, kakršno ime širokih slojev naroda prav gotovo ne bi moglo ogreti. dežele. Zlasti za podeželsko obrtno in trgovsko mladino je danes tako slabo poskrbljeno, da se mora človek čuditi, kako je ta brezbrižnost sploh mogoča. A tudi tu je treba naglasiti, da je za zboljšanje strokovnega šolstva državna podpora neizogibna, ker so slovenska obrtna ter strokovna združenja z drugimi izdatki že preobremenjena. šolsko vprašanje je zlasti za nas Slovence tako važno vprašanje, da bi mu morali stalno posvečati naj večjo pozornost. Ni preveč rečeno, da je obstoj našega naroda zvezan s pravilno rešitvijo šolskega vprašanja. Seveda pa je treba tudi dostaviti, da je mogoča pravilna rešitev tega vprašanja le s splošno narodnega stališča in da se mora enkrat za vselej nehati to, da bi te ali one skupine vezale šolsko vprašanje s svojimi posebnimi interesi. Saj so zadnja leta dovolj jasno dokazala, da je baš v tej napaki eno glavnih vzrokov, če je naše šolstvo zdrknilo na sedanjo stopnjo, šolsko vprašanje je vseslovensko gospodarsko in kulturno vprašanje in tako se mora tudi reševati. Naše šo Centralističnega uniformiranja šolstva mora biti konec Za vsak narod ni le šolstvo nad vse važno kulturno vprašanje, temveč tudi prvovrstno gospodarsko vprašanje. Kajti napredek gospodarstva je v znatni meri odvisen tudi od tega, s kakšno naobrazbo vstopa mladina v življenje in kako je mladina pripravljena za boj za obstanek. Pri vsem olepšavanju šolskih uspehov v zadnjem času moramo vendar izjaviti, da so tf danes vse prej ko zadovoljivi. Zlasti v Sloveniji čutimo to posebno težko. Slovenci smo absolutno navezani na gospodarske stike z Nemčijo in Italijo, danes pa bodo kmalu že redki oni naši absolventi šol, ki bi perfektno obvladali nemški ali italijanski jezik. Slovenci smo poleg tega v mnogo ostrejši gospodarski borbi s sosednimi narodi, ko prebivalci drugih naših banovin in zato je morala biti slovenska mladina, če je hotela vzdržati v boju za. obstanek, vedno visoko kvalificirana. Mi moramo od mladine mnogo zahtevati, ker le na ta način bo naša mladina gotovo prišla do kruha, in tudi do dobrega kruha, zato pa moramo tudi zahtevati, da šola mladini mnogo da. Danes pa šola te svoje naloge ne izpolnjuje, ker se je — kakor na vseh drugih poljih — tako tudi v šolstvu načela s centralizacijo nivelizacija šolstva navzdol. In v tej centralizaciji, v tem uniformiranju šolstva navzdol je ona osnovna napaka, ki tlači naše šolstvo, da ne donaša onih uspehov, ki bi jih moralo donašati. Ta centralizacija šolstva pa je tem bolj usodna in napačna, ker je tehnično čisto nesposobna. Tik pred začetkom šolskega leta smo, a še hi končana razvrstitev šolskega osebja. Sole so prenatrpane in ponekod imajo le popoldanski pouk, ki je dokazano manjvreden. Učne moči so plačane preslabo, da se večina učiteljev in profesorjev sploh ne more posvetiti šolstvu in da zaradi gmotnih skrbi nimajo pravega veselja do dela. Dober vzgojitelj more storiti več kakor pa je njegova dolžnost, a nemogoče je to zahtevati o'd vzgojitelja, ki ga tarejo gmotne skrbi. Kontakt med šolo in domom pada in niti misliti ni na to, da bi se pri nas dovolili vsaj približno takšni šolski odbori staršev, kakor jih je dovoljevala celo caristična Rusija. Počitnic, raznih praznovanj in proslav je mnogo preveč, da se skoraj nikdar do konca ne predela hiti ona na minimum skrčena predpisana učna snov. šolske knjige so novo bolno poglavje. Kmalu se slovenski otroci iz slovenskih knjig sploh ne bodo več učili. Vedno več je tudi profesorjev, ki slovenščine ne znajo, kar zopet silno škoduje učnemu uspehu, še vedno tudi ni konec poseganja politike v šolo, kar ima samo kvarne posledice na učitelje in na dijake. Podobnih napak bi mogli našteti še celo vrsto, ki vse dokazujejo eno, da se šolstvo ne bo izboljšalo, dokler ne bo popolnoma decentralizirano. Takoj pa dostavljamo, da se lepo zahvaljujemo za vsako decentralizacijo, ki bi pomenila le novo davčno obremenitev Slovenije. Decentralizacija šolstva se mora izvesti tako, da bo država nakazala dravski banovini tudi toliko svojih dohodkov, kolikor plačuje danes za šolstvo v Sloveniji. še posebej v težkih razmerah pa živi strokovno šolstvo. Tu je nivelizacija navzdol še posebno usodna napaka, ker kar direktno onemogoča gospodarski dvig Pritožbe domačih trgovcev proti uvoznemu režimu Kakor poroča »Jugoslovenski Kurir«, je med našimi uvozniki veliko nezadovoljstvo s sedanjim uvoznim režimom, ki se bo po njih mnenju moral izpremeniti, ker da je sedanje stanje popolnoma nevzdržno. Zlasti so tega mnenja trgovci, ki uvažajo blago iz Anglije in Amerike. Zelo pa »o nezadovoljni s sedanjim režimom tudi angleški in ameriški izvozniki. Posebno ameriški izvozniki trde, da sedanja uvozna kontrola ne bo ostala dolgo v veljavi. Njih mnenje pa ni posebno upravičeno, ker hoče sedanja vlada uvozno kontrolo na vsak način ohraniti, i že zato, da z njo prisili druge države do pogajanj z našo državo. Kakor kaže primer Nizozemske, je to stališče naše vlade tudi upravičeno. Naši trgovci posebno zahtevajo, da se izenačijo pogoji, po katerih se dobe uvozna dovoljenja. Na noben način ne bi smelo pri tem igrati kakšne vloge, kje ima prosilec uvoznega dovoljenja svoj sedež. Popolnoma nedopustno je, da dobe uvozna dovoljenja beograjske tvrdke laže ko druge tvrdke. Še bolj čudno pa je, da tudi tuje tvrdke laže dobe uvozna dovoljenja ko domače. Domači trgovci imajo zaradi tega že vtis, da se je uvedla uvozna kontrola samo zaradi domačih trgovcev. Nujno je, da vlada te pritožbe trgovcev prouči ter da ostro nastopi proti onim, ki bi tako napačno izvajali uvozno kontrolo. Večji dohodki od cigaretnega papirja Ker se more sedaj dobivati cigaretni papir tudi brez istočasnega nakupa tobaka, so se znatno povečali monopolski dohodki od cigaretnega papirja, dočim so preje stalno padali. Uprava monopola računa, da se bodo dohodki skupno na leto povečali za 14 milijonov din. Zgodilo se je torej to, kar smo vedno trdili. Upamo, da bo sedaj finančna uprava uvidela tudi to, da je pocenitev sladkorja edino resno sredstvo proti vtiho-tapljanju saharina. Kar je predrago, je predrago, in tudi najstrožja finančna kontrola ne more prisiliti ljudi, da bi kupovali blago, ki je za nje predrago. Za sladkor to danes velja in zato naj se davščina na sladkor 2c enkrat zmanjša. Naši frs z in možnost Čeprav je Argentina glede našega izvoza žele ua 15. mestu, je vendarle za naš lesni izvoz od velike važnosti. To se najbolj vidi iz naslednjih številk. Po jugoslovanskih uradnih podatkih smo izvozili v Argentino lesa: lelo ton za din 1931 13.005 14,788.000 1932 6.566 4,835.000 1933 15.838 12,878.000 1934 14.116 12,815.000 1935 15.870 14,025.000 Velika večina vsega našega izvoznega lesa je odpadla na gradbeni les. Od posameznih vrst pa smo izvozili 1. 1935.: za mil. ton din rezane jelke 10.133 7-79 rezane bukovine 1.610 1'4 rezane hrastovine 558 0'7 rezane jesenovine 261 0'2 tesane jelovine 295 0'2 Drugih vrst lesa smo izvozili le v manjših količinah. V glavnem smo torej izvažali rezano jelko, in sicer od 70 do 80 odstotkov vsega našega lesa. V zadnjih letih pa je znatno narastel tudi izvoz surovih frizov, ki smo jih izvozili leta da se urede z trgovinski pi Ker se je zmanjšal argentinski izvoz, ni mogel argentinski urad za devizno kontrolo pri finančnem ministrstvu dodeljevati argentinskim tvrdkam več zadostnega števila deviz za plačilo uvoza. Zato je argentinska vlada 1. 1933. pooblastila urad, da izdaja uvoznikom predhodna devizna dovoljenja, na podlagi katerih more uvoznik, ko pride blago, zahtevati od urada potrebne devize za plačilo blaga. Uvoznik, ki dobi devize na podlagi tega predhodnega dovoljenja, plača za nje od 10 do 20% manj, kakor pa veljajo te devize na svobodnem trgu. Uvozniki jugoslovanskega blaga pa teh predhodnih dovoljenj navadno ne dobe in morajo zato devize nabavljati na svobodnem trgu, radi česar pa dostikrat uvoz ni več rentabilen. Uvozniki zato raje kupujejo blago iz držav, za katere argentinski urad dovoljuje predhodna devizna dovoljenja. Kako so prikrajšani zaradi tega naši izvozniki, kažejo naslednje številke. 'Argentinski uvoz iz Jugoslavije je znašal 1. 1934. nad 3'3 milijona pezet, uvozniki pa so dobili predhodnih dovoljenj le za 1*5 milijona. Za vso drugo vsoto pa so morali kupiti devize na svobodnem trgu. To svoje stališče opravičuje argentinski urad s tem, da mora dati ta dovoljenja predvsem za blago iz držav, ki imajo z Argentino sklenjene trgovinske pogodbe, Jugoslavija pa takšne pogodbe še danes nima. Razlika med našo in argentinsko statistiko Pri tem pa se urad ozira tudi !na to, koliko izvaža Argentina v dotično državo blaga. Zato je tudi velike važnosti, če je po argentinskih podatkih Argentina z drugo državo trgovinsko aktivna ali pasivna. Po argentinskih podatkih pa je Argentina v odnošajih z Jugoslavijo pasivna, dočim je po naših podatkih baš nasprotno resnica. Tako izkazuje argentinska statistika, da smo 1. 1935. izvozili v Argentino blaga za 3’39 milijona zl. pezet, uvozili iz Argentine pa za 0'74 milijona, da je bila Argentina pasivna za 2-6 milijona zl. pezet. Po naših podatkih pa smo v Argentino izvozili 1. 1935. za 18'4, uvozili pa za 57'2, da smo bili pasivni za 38‘8 milijona din. našega lesi argentinski 1934. za 1,586.000, 1. 1985 pa že za 3,535.000 din. Upati zato smemo, da bo izvoz surovih frizov še narastel. Po argentinskih uradnih podatkih pa smo uvozili v zlatih peze-tah (moneta nacional, en pezos enak okoli 70 din) od skupnega desnega argentinskega uvoza 1. 1932: v vrednosti 32,786.930 iz Jugoslavije za 824.557, 1. 1938. od 36,279.980 za 1,214.461 in 1. 1934. od 39,637.792 za 1,854.1.50 zl. pezet. Naš izvoz je bil torej v stalnem porastu in je dosegel za 4'6% vsega argentinskega lesnega uvoza. Največ smo izvažali desk ter smo bili'glede jelovih desk na 3. mestu, glede borovih pa celo na 2. in bukovih ter topolovih celo na 1. mestu. Naš položaj glede izvoza trdega rezanega lesa je bil v glavnem zadovoljiv ter moremo računati na povečanje izvoza tega lesa. Zlasti izvoz jelovine bi mogli povečati, ker naše Široke dimenzije konvenirajo tamošnjim potrošnikom. Tudi izvoz frizov, deščic za furnirje, dog za sode, izdelkov iz vpognjenega pohištva bi mogli povišati, toda pogoj je, Argentino naši ašiini od noša §5 Ta razlika v statistiki je nastala iz raznih vzrokov. Jugoslovanska statistika registrira jugoslovanski izvoz z vrednostjo fob torej brez prevoznih, zavarovalnih in drugih stroškov, dočim registrira uvoz iz Argentine cif, torej s temi stroški, dočim argentinska statistika postopa baš nasprotno. Drug razlog je v tem, da mi nabavljamo glavne uvozne predmete ko laneno seme, surovo ovčjo volno, surov loj, kvebraho predvsem od velikih svetovnih tvrdk in navadno le s posredovanjem njihovih agentov v Londonu, Hamburgu, Trstu, Milanu in na Reki. Te tvrdke nakladajo to blago na naslov svojih posrednikov v Londonu, Hamburgu; Milanu, Trstu in na Reki in šele ti posredniki dirigirajo blago v pristanišče pravega kupca. Na drug način postopajo le takrr.t, kadar proda firma tujemu kupcu celo ladjo blaga, kar pa je izjemen primer. V argentinski statistiki se zato tako blago vpiše kot blago, ki je šlo v državo posrednika. Da bi se ta napaka odpravila, je izdala naša vlada v zadnjem času predpis, da sc mora vsaka pošiljka argentinskega izvira opremi1' z vizom našega poslaništva v Buenos Airesu, s katero se potrjuje, da je dotična pošiljka- registrirana kot izvoz v Jugoslavijo. V tem predpisu pa ije nevarnost, da bodo posredniške tvrdke jugoslov. blago, ker nimajo predpisanega vizi, kratkomalo deklarirale kot blago iz druge države in rte iz argentinske. To bi imelo za posledico, da bi v bodoče izkazovala naš uvoz iz Argentine napačno ne le argentinska statistika, temveč tudi naša. Takšne napačne deklaracije so dosedaj izdajale zlasti nekatere italijanske tvrdke. Znatno olajšana bi bila stvar, če bi blago uvažali iz Argentine na lastnih ladjah, toda to je še daleč. Pa še druge momente je treba upoštevati. Za velike svetovne tvrdke, ki izvažajo argentinsko blago, ne pomeni jugoslovanski trg posebno mnogo in bi se zato vsaki izpremembi svoje komercialne organizacije uprle. Od jugoslovanskega uvoznika, ki naroča svoje blago cif evropsko pristanišče pa tudi ni mogoče zahtevati, da zahteva odpremo argentinskega blaga z jugoslovansko tega izvoza trg označbo, ker ne kupuje blaga direktno v Argentini in zato tudi nima nobenega vpliva na način njegove odpreme. Kaj treba storiti Od naših pristanišč bi mogel zaradi svoje bližine Reki, privabiti na sebe del argentinskega uvoza samo Sušak. Toda sušasko pristanišče za to vlogo še 11' zadostno opremljeno. Iz vsega tega sledi, da je za našo trgovino z Argentino posebne važnosti: 1. da uredimo vprašanje o izviru blaga; 2. ker sedanji način te ureditve zaradi »order« sistema ne ustreza našim interesom; 3. treba nekaj ukreniti ker morejo javna skladišča v sosednih pristaniščih po mili volji deklarirati naše blago kot tuje in 4. da bi se moral doseči način deklariranja za Jugoslavijo namenjenega argentinskega blaga na način, da bi pri tem sodelovale tudi argentinske oblasti. Slednje bi bilo vsekakor dosegljivo, ker tudi argentinske oblasti vedo, da je argentinska statistika glede našega uvoza nepravilna. Glavna težkoča, ki ovira naš izvoz v Argentino, pa je sedanji plačilni sistem. Ce je Argentina res prepričana, da uvaža več iz Jugoslavije, kakor pa v Jugoslavijo izvaža, potem naj nam dovoli plačilni sporazum na podlagi 100% zasebnega kliringa z O našem uvoz Čeprav je danes uvoz iz Argentine tako velik, da ni treba imeti nobene posebne skrbi za plačilo tudi našega povečanega izvoza, vendar so potrebne še neke pripombe glede našega uvoza iz Argentine. Gre tu predvsem za naslednje predmete: laneno seme, surov loj, surova ovčja volna, kvebraho ter surove in suhe kože. Uvoz lanenega semena iz Argentine stalno raste ter je po vrednosti narastel od 9,7 milijona din v letu 1932. na 17,25 milijona din v letu 1985. Poleg argentinskega pa trošijo naše domače tvornice tudi mnogo domačega semena. Dobivamo pa ga tudi iz Britanske Indije, toda je argentinsko seme vedno za približno 10% ceneje. Ce bi se kultura domačega lanenega semena dvignila, bi sploh prenehala potreba po argentinskem semenu. Zaenkrat pa se uvoz argentinskega semena še ne bi smel ovirati. Surovega loja smo uvozili iz Argentine lela 1932. za 8,5, leta 1933. za 7,9, leta 1934. za 13,3 in leta 1935. za 7,4 milijona din. Surovi loj se poleg iz Argentine uvaža tudi iz Avstralije, ki je tudi do 20% cenejši od argentinskega. Ker pa more Argentina ves svoj loj z lahkoto prodali v Anglijo, se tudi ne zanima posebno za jugoslovanski trg. Pri nas pa se skuša v zadnjem času nadomestiti loj tudi z drugimi cenejšimi surovinami in pričakovati je, da se bodo te vedno bolj uporabljale, da mi v bodoče absolutno ne bomo navezani na uvoz argentinskega loja. Stalno raste tudi naš uvoz argentinske ovčje volne. Leta 1932. smo jo uvozili za 4, leta 1933. za 6, leta 1934. za 14,4 in leta 1935. za 18,1 milijona din. Argentinska volna se zlasti uporablja za izdelavo grobega sukna, ki ga zlasti izdelujejo naše tvornice, dočim se iz južnoafriške volne izdelujejo samo boljša sukna. Toda volno enake kakovosti je mogoče dobiti tudi iz drugih južno-ameriških držav, kakor Urugvaj, Paragvaj itd. Toda tudi našo državo. Na ta način se bo njen pasivni saldo hitro izravnal. Ker je podobne sporazume z drugimi evropskimi državami že sklenila, ji bo sklenitev enakega sporazuma z Jugoslavijo tem lažja. Tehnično bi se uredil privatni kliring z Argentino na podoben način kakor z drugimi državami, t. j. z vplačevanjem fakturnih vrednosti na »začasno vezane« račune pri pooblaščenih zavodih. Poskrbljeno pa bi moralo biti, da bi se mogle te terjatve prodajati na borzah po tečaju, ki bi se svobodno formiral. Zaradi večjega uvoza iz Argentine bi se vsekakor pojavila velika ponudba argentinskih blagovnih terjatev, da bi mogli naši izvozniki hitro priti do plačila svojega blaga. S tem pa bi se tudi dejansko izravnala naša trgovinska bilanca z Argentino. Takšna ureditev plačilnih odno-šajev pa je težavna zaradi poslovnega načela že preje omenjenih velikih svetovnih izvozniškihtvrdk, ki prodajajo svoje blago samo za devize po prejemu blaga v evropskih pristaniščih. Le malo upanja je, da bi te velike firme prodajale blago proti plačilu v kliringu. Mnogo bolj verjetno je, da bi te firme izgubile vsako zanimanje za jugoslovanski trg, če bi dobile svoje blago plačano šele po kliringu. Tako bi nas mogle te velike firme prisiliti, da uredimo svoje plačilne odnošaje z Argentino na isti podlagi, kakor so to storile druge evropske države, to je da se plačuje blago še nadalje v devizah, da pa se Argentina zaveže, da stavi tudi našim uvoznikom vedno na razpolago potrebne devize za plačilo našega blaga. Seveda pa bi v tem primeru zopet imeli težave, da določimo pravo višino našega uvoza iz Argentine. Predvsem pa bi morali imeti z Argentino v tem smislu sklenjeno pogodbo. u is Argentine cena argentinske volne ustreza naši industriji in zato se uvoz argentinske volne ne bi smel ovirati, razen če bi to zahtevali posebni trgovinsko-politični oziri. Ekstrakti za strojenje kož, to je v glavnem kvebraho, so se uvažali iz Argentine takole: leta 1932. za 3,4, leta 1933. za 5,7, leta 1934. za 4,6 in leta 1935. za 3,4 milijona din. Nekateri strokovnjaki trde, da bi se mogel argentinski kvebraho nadomestiti tudi z ekstrakti iz južne Afrike. Zaradi visoke cene kvebraha pa so začele v zadnjem času domače tvornice v mnogo večji meri uporabljati domača sredstva za strojenje kože. Nekatere tvornice so tudi same začele izdelovati kvebraho-ekstrakte iz uvoženih dreves, toda njih proizvodnja se je izkazala kot predraga. Vprašanje kvebraho-ekstrak-tov je zanimivo tudi zato, ker trdi naša usnjarska industrija, da ji je ta surovina neobhodno potrebna, dočim pa trdi naša industrija ekstraktov za strojenje, da se more nadomestiti - domačimi ekstrakti. V interesu našega gospodarstva bi bilo, da bi sedanje višje carinske postavke za kvebraho-ekstrakte ostale, ker bi bilo to tudi v kori st našemu lesnemu gospodarstvu. Uvoz surovih kož iz Argentine je znašal: 1. 1932. 1, 1. 1933. 2,5, 1. 1934. 14 in 1. 1935. 11 milijonov dinarjev. Argentinske kože potrebuje naša industrija predvsem za izdelavo podplatov. Mogle pa bi se surove kože uvažati tudi iz Južne Afrike ter tudi iz Madjar-ske. Zaključek Pri pogajanjih z Argentino bi se na podlagi vseh teh dejstev morala urediti predvsem naslednja vprašanja: 1. Plačilni promet naj se uvedi na podlagi 100% zasebnega kliringa med našo državo in Argentino. 2. Rešiti je vprašanje carinske obremenitve za naše glavne uvozne predmete in 3. Urediti je treba statistično službo o obojestranskem prometu. To naj bi bila osnova za naša trgovinska pogajanja z Argentino. * Za lesne zastopnike ni denarja Centralni lesni odbor v Beogradu, osrednja organizacija vseh naših lesnih interesentov, je bil povabljen od vlade, da imenuje svojega zastopnika, ki bi bil prideljen naši delegaciji za sklenitev trgovinske |X>.godbe z Argentino. Kakor je Centralni lesni odbor živo inleresiran na tem, da se teh pogajanj udeleži in kakor bi tudi iskreno želel, da je pri teh pogajanjih zastopan vsaj po svojih ekspertih, vendar pa je moral povabilo vlade odkloniti, ker nima denarnih sredstev, da bi poslal v Buenos Aires svojega zastopnika. Ker plačujejo vsi lesni trgovci, industrialci in producenti tudi sedaj v času največje lesne krize vse državne, banovinske, občinske in socialne davke, bi pač smeli pričakovati, da se pošlje njihov zastopnik k trgovinskim pogajanjem z Argentino na državne stroške. Če je za toliko drugih stvari dovolj denarja, bi ga moglo biti tudi za to potovanje. Sicer pa res ne razumemo, zakaj se ne bi mogel imenovati ne samo strokovnjak, temveč naravnost delegat iz vrst lesnih interesentov. Ali smo res že čisto birokratizirani? Spor med našo državo in dražbo „f.a Dalma-tienne“ Te dni je prišla v Split komisija, ki jo je imenovala vlada, da prouči spor, ki je nastal med francosko družbo »La Dalmatienne« in našo državo. Pred nekaj dnevi pa »o prišli v Split tudi zastopniki dru/Jve iz Pariza, da zastopajo pred komisijo stališče družbe. Spor je v tem, da je država do-voiiia družbi velike ugodnosti ter za 50 let izkoriščanje vodnih sil Krke in Cetine, če družba uporablja te sile za pogon cele vrste tvornic, ki bi jih morala v ta namen ustanoviti. Po čl. o. pogodbe z državo je bila družba »La Dalmatienne« med drugim zavezana: da takoj izpopolni in poveča v svojih tvornicah proizvodnjo karbida, kalcija in cianamida, da zgradi tvornico, ki bi mogla dnevno proizvajati 20 Ion nitratne kisline, da zgradi tvornico mastnih gnojil, ki bi morale začeti obratovali najkasneje 1. julija 1936, da zgradi tvornico za kemične in farmacevtske izdelke ter da po določenem kronološkem redu postavi še celo vrsto drugih tvornic. Družba, ki je ena kapitalno najbolj močnih družb v državi, saj znaša njena osnovna glavnica s prioritetnimi delnicami 206 milijonov francoskih frankov, se je v vse to zavezala, a ni skoraj niti ene te svoje obveznosti izvedla. Država bi zato imela pravico, da ji odpove tudi ugodnosti, katere ji je priznala, tako popolno davčno prostost na 50 let in delno carinsko prostost ter izkoriščanje vodnih sit Krke in Cetine. Družba pa zopet trdi, da tudi država ni izpolnila nekih svojili obveznosti do družbe in v tem da je vzrok, da družba ni mogla izvršiti svojih obveznosti. Spor zaradi tega traja že dolgo, a šele sedaj je bila imenovana komisija, ki naj spor prouči. Delo komisije bo baje trajalo več mesecev, da mora biti človek velik optimist, če se nadeja, da bomo imeli od »La Dalmatienne« v doglednem času one koristi, ki bi jih morali imeti. •deda nase Utahc Politične vesti V čast ministrskega predsednika dr. Stojadinoviča je priredil ro mlinski ministrski predsednik Ta-tarescu častno večerjo, na kateri sta izpregovorila oba ministrska predsednika dve zelo pomembni napitnici. Ministrski predsednik Tatarescu je v svoji napitnici uvodoma poudaril, da se oba naroda, jugoslovanski ko romunski, borita za ideale reda, varnosti in miru. V okviru Male antante in ob boku naših češkoslovaških zaveznikov bodo ti ideali vedno podlaga njih dela. Isto stremljenje pa veže tudi vse države Balkanske zveze. Istočasno pa hočemo v okviru Zveza narodov, ki ni nobena agresivna ustanova, doseči, da bo mir nedeljiv in da zmaga načelo kolektivne varnosti. Vendar pa nismo pri vsej svoji udanosti miru pacifisti za vsako ceno temveč se zavedamo, da je moč najboljše sredstvo za ohranitev miru. Hočemo biti močni, zvesto pa bomo izpolnjevali tudi politiko mednarodnega sporazumevanja in politiko miru. Pri tem ne bomo poznali nobenega popuščanja in nobenega kolebanja! Ko je še ministrski predsednik Tatarescu poudaril ozke vezi, ki vežejo Jugoslavijo in Romunijo, je napil na zdravje Nj. Vel. kralja PetraII., kneza namestnika Pavla in vse Jugoslavije. Nato je povzel besedo ministrski predsednik dr. Stojadinovič, ki se jo uvodoma zahvalil za pozdravne besede min. predsednika Tatare-sca. Poudarja najprej ozke in prijateljske zveze, ki vežejo že od nekdaj obe zavezniški deželi. Utrditvi teh zvez služijo tudi v veliki meri pogosti medsebojni stiki državnikov obeh držav. Ti stiki so obenem nodlaga naših neomajnih in neiz oremenljivih zavezništev, na strani s češkoslovaško, na drugi strani s Turčijo in Grčijo, kar je tudi rodilo dva mogočna činitelja mednarodne politike: Malo Antanto K Trgovec izpoBni dolžnost, če na- roči prvič in po- maga plasirati za namakanje perila pa terpentinovo milo Ha d. c> sl peric da se z udeležbo pri tej konferenci v nobenem oziru ne veže. Na velikanskem kongresu narodnih socialistov v Niirnbergu se je zlasti oznanjala križarska vojna proti boljševikom, obenem pa zahtevala vrnitev nemških kolonij. Iz Londona je za to zahtevo že prišel odgovor, da o vrnitvi kolonij ne more biti niti govora. Na velikem kongresu Trads Unionov, naj večje angleške delavske zveze, je bilo skoraj soglasno sklenjeno, da se komunistični predlog o ustanovitvi ljudske fronte odklo ni. Angleško delavstvo hoče ostati avtonomno in se ne bo pokorilo diktatu iz Moskve. Angleška vlada je v Palestini je proglasila obsedno stanje ter je dobil general Dill naravnost diktatorska pooblastila, da za vsako ceno napravi konec nemirom. Po italijanskih uradnih podatkih je padlo v avgustu v Etiopiji 500 vojakov in oficirjev, pri tem pa izgube v italijanski domačinski vojski niso vštete. Japonski vojaški krogi pripravljajo nov državni udar, ker so nezadovoljni s sedanjo politiko japonske vlade proti Rusiji, ki da je mnogo preveč popustljiva. Uvajali pa bodo z izdatno reklamo Dolničar & Richter LJUBLJANA 11 milijonov odpiše drsava za sanamo Zadružne © CIKORIJA Naš pravi domači izdelek! Doma in po svetu Ni še dolgo od tega, ko je morala država globoko seči v žep, da je pomagala rešiti hrvaške zadruge. Tudi savska banovina je morala v ta namen prevzeti težke milijone. Sedaj pa prihaja zopet iz Splila klic, da naj pomaga država tamošnji Zadružni zvezi. Država je sicer že pred leti priskočila tej zvezi na pomoč z večjim posoji-eni' l >m, ki je danes z obrestmi nara-'o na približno 11 milijonov din. Toda Zadružna zveza ni plačevala od tega posojila ne obresti niti in Balkansko zvezo, Romunija in najmanjših odplačil, sedaj pa za-Jugoslavija, ki pripadate obema .hleva, da se ves ta njen dolg črta. podpora, ne pa da se ev. s posojilom zavaja zadruga v nove operacije in kupčije, ki se običajno končujejo z deficitom. Seveda ni ravno verjetno, da vedno večji meri in ki izvirajo v znatni meri tudi od tega, ker ni več one ljubezni za zadružne ideale ko nekdaj, da odkrito vse to preudarijo. Ne bomo napredovali, če bodo naše besede padle na bogve I bomo samo slepo hvalili in zatrli Vemo, da so razmere težke in skupinama, sta z ogromnimi žrtvami in z nepozabno pomočjo svojih zaveznikov ustvarile svoie nacio- > • , . i i • nalne ideale. Zato si obe državi tr.eba zlaJstl kmetijskim pre- želi ta miru, ker ni mir samo osnovna želja naših narodov, temveč duktivnim zadrugam pomagati, toda vsaka reč mora imeti svoje meje. Vse kaže na to, da nekatere zadruge, zlasti v izvenslovenskih pokrajinah, že kar greše na to, da l bodo dobile od države podporo, če tudi podlaga bodočega napredka. Ta mir ponujamo iskreno vsem, kft nam jih je usoda določila za sosede. Ta mir ponujamo vsem, a pri tem tudi poudarjamo, da smo vedno pripravljeni braniti ta mir z ’ bi šli posli narobe. In ker to pod- 0d!0Cn^tj° Pr Poro tudi skoraj vedno dobe, so se iskali svojih posebnih koristi V; J ’ motnih razmerah. Romunija in Jugoslavija sta vedno pripravljeni za plodovito mednarodno sodelovanje, toda bosta tudi vedno znale braniti svoje interese. Napija Nj. Vel. kralju Karolu II. in vsemu romunskemu narodu. Min. predsednik dr. Stojadinovič je bil sprejet od kralja Karla v posebni avdienci. Pogajanja ministrskega predsednika z romunskimi državniki so imela popoln uspeh ter znova okrepila romunsko-ju-goslovansko prijateljstvo. Francoska strokovna zveza je sklenila, da vladi Bluma zaradi španskih dogodkov ne bo delala težav. Notranja napetost v Franciji je zaradi tega sklepa strokovne zveze znatno olajšana. Vendar Da komunisti niso prenehali s svo-io agitacijo in tudi stavkovno gibanje še ni ustavljeno. Na Portugalskem je prišlo do novih uporov vojnih ladij. Portugalska vlada je zato predlagala velesilam, da se s skupno akcijo uničijo vse bojne ladje, ki bi ubežale iz katere koli vojne mornarice, da se s tem prepreči nastanek komunistične mornarice v evropskih vodah. Na španskem bojišču je aktivnost čet popustila ter se kaže utrujenost pri obeh strankah. Tuji diplomati se trudijo, da bi dosegli vsaj 14 dnevno premirje ter je baie madridska vlada na to premirje že načelno pristala. San Sebastian še ni padel, prav tako pa tudi ne Huesco, čeprav je o padcu mesta madridska vlada že ponovno poročala. španski dogodki bodo imeli naj-brže za posledico razpad levičarske ljudske fronte. Socialisti so odločno za stališče vlade, da se Francija ne sme vmešavati v španske dogodke, ker bi to moglo povzročiti nad vse nevarne mednarodne za-pletljaje. Komunisti pa slej ko prej zahtevajo, da se Francija odkrito in odločno postavi na stran madridske vlade. Ni izključeno, da bodo ta nesoglasja povzročila novo grupacijo skupin v francoskem parlamentu. Portugalska se ne bo udeležila konference zaradi nevmešavanja v špansko državljansko vojno. Zlasti zadnji komunistični poskus, da bi se v Portugalski začela državljanska vojna, sili portugalsko vlado, že začele na to podporo tako zanašati in z njo že v tej meri računajo, da je postalo njih poslovanje površno, da ne uporabimo težjega izraza. Podpore so tako že izgubile svoj namen in postale so že potuha za slabo gospodarjenje. Da je to res, dokazuje tudi to, ker niso vse zadruge v splitski Zadružni zvezi slabe, temveč so nekatere tudi aktivne. Ce je enim mogoče, bi bilo to tudi drugim, na vsak način pa so ti milijonski deficiti že prehudi. Čeprav pa je splitska Zadružna zveza v tako silno težkem finančnem položaju, je bil njen zadnji občni zbor vse preje ko primer lepe zadružne soglasnosti. Kmetski zadružniki so s tega občnega zbora odšli demonstrativno, ker se jim ni priznal noben vpliv na izvolitev nove uprave.' Nikakor nočemo razpravljati o tem, če je bil njih eksodus utemeljen ali ne, vendar pa je na vsak način dokaz, da ni pri splitski zvezi vse v redu. Zato smo mnenja, da je najprej treba razmere pri zvezi urediti, šele potem se sme razpravljati o prošnji splitske zveze. 11 milijonov din državnega denarja niso malenkost in z njimi bi se mogle doseči zelo koristne stvari, ki bi bile narodu in državi v resnično korist. Pri tej priliki pa je treba še opozoriti na nujno potrebo, da se tudi načelno revidira dosedanja praksa podpiranja zadrug po državi. Danes dobivajo zadruge posojila ne da bi nudile zadostnega jamstva za odplačilo. Tako je nastalo že mišljenje, da državnih posojil sploh ni treba vračati, ker zadostuje en stavek v finančni zakon in posojilo se odpiše. Takšna praksa je napačna in zgrešena. Če ne more nuditi zadruga dovolj jamstva za posojilo, naj se ji da kako rodovitna tla, zlasti sedaj, ko smo pred občinskimi volitvami. Pri naših politikih vlada še vedno nazor, da je za pridobivanje kmetskih glasov javno kazanje navdušenja za vsako vrsto zadružništva neobhodno potrebno. Tudi v tem je eden tistih velikih razlogov, da zadruge ne nudijo danes tega, kar bi morali z ozirom na naše gospodarstvo pričakovati. Demagogija ni nikdar v korist, pa naj bo okrašena s še tako lepimi zadružnimi gesli. Nič se ne bi čudili, če se bo uporabilo ta naš Članek za vehementen napad proti nam, ker pač vemo, da nekateri ne prenesejo niti najbolj obzirne kritike. Apeliramo pa na one, ki delajo v zadrugah, ki poznajo vse težave, ki se danes v zadrugah pojavljajo v vsako kritiko. To v« druge. dja tudi za za- 20 milijonov din drž. poroštva za srbske zadruge Na seji finančno-gospodarskega odbora ministrov je bilo sklenjeno, da prevzame država kredit 20 milijonov din pri Privilegirani agrarni banki za Glavno zvezo srbskih kmetijskih zadrug. — Denar se bo menda uporabil za sanacijo srbskih zadrug. Več ko lepa je ta skrb za srbske zadruge, toda želeli bi, da bi čitali podobna poročila tudi o pomoči vlade slovenskim aktivnim zadrugam, zlasti onim, ki so prišle v zadrego samo zareU iz Beograda odrejene kmetske zaščite. Nova obremenitev Slovenile Vzdrževanje osnovnih šol naj preide na banovine »Službene novine« objavljajo uredbo, s katero se prenašajo stroški za vzdrževanje ljudskih šol na banovine. Te bodo morale v bodoče skrbeti za vzdrževanje in za graditev potrebnih šolskih poslopij razen v mestnih občinah, katerim je že dosedaj naloženo to breme. Banovine bodo imele nadalje nalogo, da skrbe za čiščenje šol, da skrbe za vse šolske potrebščine, da plačujejo učiteljem stanarino ter da skrbe še za nekatere druge manjše izdatke, če banovine z dosedanjimi dohodki ne bi mogle shajati, potem smejo (!) uvesti nove doklade na vse državne davke, ki pa jih v mestnih občinah ne smejo pobirati. Treba priznati, da je iznajdljivost gospodov v Beogradu res vzorna. Kar hitro najdejo, kako se je mogoče rešiti nekaterih stroškov. Morda nas razvesele še s tem, da bodo dovolili banovinam, da pobirajo posebne doklade tudi za vzdrževanje učiteljev, da pa bo seveda predpisovala učne načrte in nastavljala učitelje še naprej država. Kje naj banovine dobe za to potrebni denar, seveda nikogar v Beogradu ne zanima, ker so v tem pogledu banovine popolnoma avtonomne. Da s takšnim načinom reševanja finančnih vprašanj v Sloveniji ne moremo biti zadovoljni, je več ko jasno, že sedaj plačuje Slovenija naj višje banovinske doklade v vsej državi, pa čeprav je agrarno pasivna in bo letos — kakor ugotavlja »Slovenec« — njen pridelek za 200 milijonov din manjši. Poleg tega preživlja Slovenija največ j o krizo v lesnem gospodarstvu, ne more prav izkoriščati svojih premogovnih zakladov, da je deficit na vseh poljih. Kljub temu pa naj dobi sedaj še to novo breme! Najmanj, kar more Slovenija zahtevati po izdaji te nove uredbe je to, da se vse centralizirane banovinske trošarine vrnejo Sloveniji v celoti, da se torej denar, ki se od teh trošarin zbere v Sloveniji tudi porabi v Sloveniji. Ali pa naj država poviša dravski banovini svojo dotacijo in to tudi izplačuje. Na vse zadnje je vendar malo preveč zahtevano, da baš Slovenija, ki plačuje naj višje državne davke, ne dobiva nič državne' dotacije, dočim jo dobivajo druge banovine v prav znatni meri. Sicer pa mislimo, da se mora ta praksa, da se kar na lepem nalagajo samoupravnim telesom nove naloge, ne da bi se jim dala tudi nova sredstva že enkrat nehati. Tudi samoupravna telesa imajo svoj proračun in o tem proračunu bi smeli odločati le mestni ali banovinski sveti. Ali pa naj se odkrito pove, da nimamo nobenih samoupravnih teles! Kar tako pa se samoupravnim telesom ne smejo de-kretirati novi izdatki. Ali pa je morda centralizem zopet na pohodu? Širite »Trgovski list«! Nj. Vel. kralj Peter II. je v spremstvu adjutanta polkovnika Kokalja obiskal v petek dopoldne Narodno galerijo v Ljubljani. Kralja je pozdravil pri vhodu predsednik galerije dr. Windischer, vodil pa ga je po razstavi poslanik dr. Izidor Cankar. Nato je odšel Nh Vel. kralj v Narodni muzej in v škofijo. Ta pažnja našega mladega kralja do naših kulturnih institucij je bila v vsej Ljubljani sprejeta z največjim zadoščenjem. Pri pogajanjih dr. Stojadinoviča z romunskimi državniki je bil dosežen velik uspeh ter tudi že podpisan dogovor, po katerem bo dobivala jugoslovanska vojska od Romunije bencin, romunska vojna industrija pa od Jugoslavije baker. Nadalje je bilo dogovorjeno, da se čim bolj pospešijo pogajanja za zgraditev mostu čez Donavo. Banska uprava v Ljubljani je razpustila okrožne odbore obrtniških združenj v Ljubljani, Mariboru, Celju in Novem mestu. Guverner Malte sir Harry Luka potuje skozi Jugoslavijo ter je obiskal Bled in Split. Turški časnikarji so obiskali Ljubljano, kjer so bili od svojih ljubljanskih stanovskih tovarišev zelo toplo sprejeti. Iz Ljubljane so se odpeljali na Bled, nato pa obiščejo Dalmacijo. V poštnem ministrstvu so dokončali načrte za razširjenje telefonskih avtomatičnih central v Ljubljani, Beogradu in Zagrebu. Nove centrale bodo postavljene šele v treh letih. V Karlovcu bo ustanovljena trgovinska akademija. Ni pa še odločeno, če bo akademija odprta že letos ali pa šele prihodnje leto. Na seji finančno-gospodarskega odbora ministrov je bilo sklenjeno, da bo država odkupila tvorni-co za avionske motorje v Rakovici. Kasneje bi se v tej tvornici izdelovali tovorni avtomobili. Tropična malarija se vedno bolj širi v okolici Prnjavora. Delavska zbornica v Skoplju bo začela poslovati šele 1. novembra. Poveljniki španskih uporniških čet so imeli v Burgosu zborovanje, na katerem so sklenili, da se mora vse pripraviti za splošno ofenzivo proti Madridu. Ofenziva bi se pričela v treh dneh. Rikov, Radek in Buharin so bili oproščeni, ker se je dokazalo, da niso bili v zvezi s trockisti. Tudi Molotovu je bilo prizanešeno. Baje je vse te oprostitve dosegel Voro-šilov, ki je Stalina prepričal, da bi justifikacije teh voditeljev zelo slabo vplivale na rdečo vojsko. Seveda pa je treba vse te vesti iz Rusije sprejeti z največjo rezervo. San Sebastian še ni padel. Pač pa je prišla vest, da je bil med uporniki, ki napadajo San Sebastian in Baski, ki branijo to svojo prestolnico, dosežen sporazum, da uporniki ne bodo mesta bombardirali, branilci pa ne bodo nikogar v mestu zaradi njegovega političnega naziranja preganjali. Vendar enkrat vsaj ena razveseljiva vest iz Španije. španska vina so se zaradi državljanske vojne zelo podražila. Izvoz vin iz Španije je minimalen. Vina je treba plačati v francoskih ali švicarskih frankih. Med Nemčijo in Poljsko je bil končno vendarle dosežen sporazum glede plačila poljskih terjatev za prevoz tranzitnega blaga iz Nemčije skozi Poljsko v Vzhodno Prusijo. Del tega dolga bo odplačala Nemčija tudi z delnicami gornješlezijskih rudnikov, ki jih je prevzela Poljska. V brzovlaku Dunaj—Trst je na Semmeringu eksplodiral peklenski stroj. Enak atentat je bil tudi na dunajskem zapadnem kolodvoru. Uradno poročilo pravi, da človeških žrtev ni bilo, da pa je materialna škoda precejšnja. Oblasti sumijo, da gre za komunistični atentat. Denarstvo Občinske hranilnice Zagreba, Beograda in Skoplja Beograjska občinska hranilnica je bila ustanovljena leta 1929. V letu 1935. je dosegel njen promet 89 milijonov din. Garancijski fond beograjske občine znaša 29,4, lastne rezerve hranilnice pa 5,5 milijona din. Vloge so dosegle že vsoto 37,3 milijona din. Hranilnica je skušala zlasti uvesti varčevanje šolske mladine, a ni imela pri tem posebnega uspeha. Sedaj bo skušala uvesti varčevanje med srednješolsko mladino. Vse terjatve hranilnice znašajo 43,8 milijona din in so večinoma kratkoročne. Dobiček hranilnice je znašal lani 1,4 milijona din, po odbitku tantiem in dotacij ter pokojninskemu fondu uradnikov pa 934.000 din. Gradska štedionica v Zagrebu izkazuje bilančno vsoto 524 milijonov din. Njene hranilne vloge so dosegle že vsoto 434 milijonov din ter so se v letu 1935. povišale za 64 milijonov din. Gotovina hranilnice je izkazana s 192 milijoni, to je 42% vseh vlog. Likvidnost hranilnice je torej izredno visoka. Zastavljalnica hranilnice je bila ustanovljena šele leta 1936. in daje upravičeno upanje na ugoden razvoj. Hranilnica je lastnica zagrebškega tramvaja in avtobusnega prometa v Zagrebu. Bočim je dal tramvaj 1,8 milijona din čistega dobička, pa je avtobusni promet deficiten. Občinska hranilnica v Skoplju je bila ustanovljena leta 1933. z začetnim kapitalom 800.000 din. Hranilne vloge so dosegle leta 1935. vsoto 1,4 milijona din, od katerih odpade 1,3 milijona na vloge na hranilne knjižice. Vse terjatve hranilnice znašajo poldrag milijon din ter so večinoma kratkoročne. Dosedaj še ni imela hranilnica pri nobenem posojilu niti najmanjše izgube. Hranilnica ima tudi svojo zastavljalnico, ki dobro dela. Posoja proti nizkim obrestim in ni imela do danes še nobene izgube. Stanje Narodne banke Izkaz Narodne banke z dne 8. septembra navaja naslednje iz-premem.be (vse številke v milijonih din): Skupna kovinska in devizna podloga se je povečala za 1,5 na 1.547,3. Devize, ki niso v podlogi, so se povečale za 44,4 na 539,2. Vsota kovanega denarja v sre-1 velesejem vedno ozko zvezan z živ-bru in niklju se je zmanjšala z&|]jenjein našega naroda in zalo ni Nenavadno letošnjega Kdor veliko nudi, ta tudi veliko doseže. Po tem geslu se ravna ljubljanski velesejem in zato je s svojimi razstavami zmagoval prav tako v času prvih povojnih let, ko so bile te razstave novost za Ljubljano in Slovenijo, kakor je zmagoval vsa leta kasneje in kakor zmaguje tudi še sedaj v letih krize. Ti uspehi našega velesejma so tem pomembnejši, ker so se našli tudi ljudje, ki jim je zabavljanje prešlo že v kri in meso in ki bi bili na smrt nesrečni, če ne bi mogli tudi na velesejmu odkriti kakšne napake. Na njegovih razstavah je sicer niso mogli najti, zato pa so našli frazo, da se je velesejem preživel. A kako prazna je ta njih fraza, se je pokazalo najbolj letos, ko si je niso upali niti izreči. Kajti pred obsežnostjo, zanimivostjo in raznovrstnostjo lesne razstave ter nenavadno lepoto vrtnarske razstave so morale take fraze kot čisto smešne, utihniti. In utihnile tudi so in danes Slovenija s ponosom pripoveduje o lesni razstavi, kot novem dokazu slovenske marljivosti in slovenskega organizacijskega smisla. Pa še drug velik uspeh je doživel letos velesejem. Javno se je priznalo, da je večna škoda, če so njegove lepe razstave le enkratne, ker zaslužijo po svoji visoki stopnji, da so jedro bodočega velikega narodnega muzeja. To je najbolj časten dokaz, da javnost ceni visoko vrednost velesejmskih razstav. Te svoje velike uspehe pa je dosegel velesejem, ker je znala velese j inska uprava vedno pridobiti vse slovenske gospodarske, kulturne in socialne delavce za sodelovanje. Velesejniska uprava more o sebi reči, da se je pred njenim vhodom strankarska politika ustavila, zato pa je mogla tudi vedno apelirati na ves narod in zalo se je tudi ves narod njenemu apelu odzval. Ali res ne bi bilo mogoče, da bi tudi druge naše organizacije v večji meri sledile temu vzgledu velesejmske uprave? Pa še eno prednost ljubljanskega velesejma moramo poudariti. To je prizadevanje velesejmske uprave, da je slovensko gospodarstvo tako tesno zvezala s slovensko kulturo. Vse velesejmske prireditve imajo tudi kulturni značaj, nekatere pa so sploh bile posvečene slovenski kulturi. Tako je bil Odveč je, da bi tu še posebej opozarjali na to ali ono razstavo, saj vsaka s svojo izbranostjo dovolj opozarja na sebe obiskovalce. Le na vodstva po lesni, kemični, stavbarski in vrtnarski razstavi, ki jih sedaj velesejmska uprava redno prireja, bi še opozorili. Kdor se hoče res poučiti v vseh teh razstavah, naj ne zamudi te prilike. V zadnjem času obiskujejo velesejem v velikem številu tudi šole. Iskreno je želeti, da ne bi bilo šole, ki ne bi obiskala letošnjih velesejmskih razstav. Zlasti vse podeželske šole bi morale obiskati velesejem, da bi se vsem kmetskim otrokom za vedno vtisnilo v spomin, kako je treba pripraviti les za izvoz. Lepe uspehe je že doživel naš velesejem, letos pa je dosegel največjega in si pridobil z njim trajnih zaslug za naš narod. Bodi mu to priznanje izrečeno z vsem poudarkom. 10. pooblastilo razveljavljeno ift Banska uprava v Ljubljani je izdala pod št. Vlil. No. 5464/2 naslednjo odločbo: Z odločbo z dne 13. julija t. 1. št. 11 a 8966, je predsednik mestne občine v Mariboru v zmislu § 96 in 140/2 ob. zak. vzel na znanje prijavo obrta tvrdke »Bata« cipele i koža d. d. Borovo in izpopolnil tvrdkino pooblastilo z dne 21. julija 1932, štev. 5434/776 oziroma 5437/779—32 za podružnico s sedežem v Mariboru, Aleksandrova cesta 7, tako da sme izvrševati: L a) trgovino z vsemi vrstami usnjene in gumijaste obutve kakor tudi z vsemi vrstami obutve in gumija iz usnja skupaj, h) trgovino z vsemi pripadki in priborom za usnjeno in gumijasto obutev, kakor tudi z vsemi artikli za negovanje in vzdrževanje obutve, c) trgovino z usnjem, surovim in predelanim, kakor tudi z vsemi vrstami proizvodov in izdelkov iz usnja za izdelovanje obutve, d) trgovino z gumijem, surovim in predelanim, kakor tudi z vsemi vrstami proizvodov in izdelkov od gumija, kakor tudi od gumija in usnja skupaj, e) trgovino z vsem čevljarskim, usnjenim, gumijastim in ostalim materialom, f) trgovino z nogavicami in sorodnim blagom ter priborom, g) promet z vsemi fabrikati in Celo to se dogaja, da zalagamo Nemčijo z devizami, in sicer s pomočjo reeksporta tobaka itd. Današnji kliring z Nemčijo je živa rana. Izsesava vse grške soke ter nas vodi v popolno gospodarsko suženjstvo in odvisnost od Nemčije.« * Izvoz naše koruze v Francijo je ogrožen, ker hoče Francija uvoziti iz Jugoslavije 3000 vagonov koruze, da se s tem uvozom plačajo francoske zamrzle terjatve, pri nas pa je sedaj izvoz koruze dovoljen le za svobodne devize. Kljub znižanju carinskih postavk za našo koruzo bi mogel postati zaradi tega izvoz koruze v Francijo nemogoč. Bolgarska vlada je ustanovila poseben fond, iz katerega bo dajala posebne premije izvoznikom bolgarskega vina. 40 prodajalnic bo otvoril Bat'a v Romuniji. V vseh teh prodajalni-cah se bo prodajalo predvsem blago, ki ga izdelujejo tvornice v Borovem. Češkoslovaška vlada namerava razširiti režim deviznih kontrol še na druge surovine, da se zmanjša njih uvoz. Predvsem se bo ta kontrola uvedla za bombaž, volno, konopljo, juto, krzno in nekatere kože. Ker se male in srednje francoske industrije neprestano pritožujejo, da producenti surovin stalno dvigajo svoje cene in da jim zato ni mogoče plačevati višjih plač, je francoska vlada objavila komunike, v katerem napoveduje ostre ukrepe proti podraženju surovin. Nemčija je letos silno povečala izvoz svojih kemikalij. Najbolj je povečala ta svoj izvoz v Rusijo, ki je letos uvozila štirikrat toliko kemikalij ko v lanskem prvem polletju. Silno je tudi narastel nemški izvoz kemikalij v Jugoslavijo, in sicer za 87 odstotkov. Kmetijski minister Darre, znan po svojem agrarnem socializmu, zahteva, da se v Nemčiji do konca izvede agrarna reforma. To svojo zahtevo utemeljuje s tem, nimi vlogami. Ni nobenega dvoma o tem, da se na zborničnem področju po starih, že oddavna udomačenih običajih in po nesporni obrtnopravni praksi, nikdar ni izvrševala trgovina s »čevlji in usnjem« skupno s »trgovino z gumo, surovo in predelano«. Tudi se ni »trgovina s čevlji in usnjem« nikdar izvrševala skupno s »trgovino z nogavicami in sorodnim blagom ter pripomočki«. Prav tako se ni na zborničnem področju nikdar izvrševala trgovina »z izdelki iz gume«, ki se uporabljajo v zrakoplovstvu, odnosno »trgovina s papirjem in leperko« skupno s trgovino s čevlji. Tvrdka Bafa sama priznava, da se trgovina »gumija za vse vrste vozil« izvršuje ločeno od trgovine s čevlji, ker izvršuje to stroko povsod v posebnih lokalih in ne skupno s trgo- da "je še danes 23-8%" zemlje v vino s čevlji. Tudi predstavlja rokah veleposetnikov. 412 velepo-»promet z vsemi fabrikati ter iz- sestnikov ima, ravno toliko zemlie v . , , - i-, i kakor 1 milijon kmetovalcev. Ni vrsevanje vseh trgovinskih poslov,, pa prav verjetno, da bo mogel potrebnih za dosego društvenih . Darre svoj program izvesti, ker je svrh« popolnoma samostojno stro- • nastal tudi zaradi zadnjega dviga kc, ki se ni nikdar izvrševala ! cen za živila v Nemčiji velik od- sUiimm 7 v-iPtni .Hrimimi m-pi omp-' por Protl njegovi politiki. Narod-sKupno L vsemi p železom po din 500'— za m3. Vse blago postavljeno fob Sušah, carine prosto; takojšnje neto plačilo proti nakladalnim dokumentom. Povpraševanja. Javorjevi hlodi od T40 do 2'40 m cilindrični, ravni. I/IIa jesenovina, od 20 cm naprej, 50—100 m/m, 2—5 m. Večja količina bukovih hlodov la, 25—35 cm, 60—300 mm. Ia bukovi neparjeni stebriči (ševro-ni) v raznih merah. Neparjeni,. bukovi, paralelno, ostro-robu rezani plohi 30—100 mm debeline, od 2 m dalje z nekaj od 1 da 1-90 m dolžine. SLOVEHIA-IRAKSPORT Ljubljana Telefoni: 27-18, 37-18, 37-1» carinska pisarna 24-19 po uradnih urah 0CARI9UENJE uvoznega in tovornega blaga, po svojem car. posr. 1. Kladniku, višjem car. insp. v p. — revizija deklaracij — car. reklamacije — rekurzi — earinsko-tarilne informacije itd. 130*— 135*- 115*— 117*50 Šviearska tvornica išče zastopnika. Švicarska tvornica, ki izdeluje gumijaste nogavice, kakor tudi gumijaste dele za sleznike, išče zastopnika za kraljevino Jugoslavijo. Interesenti naj se z navedbo referenc obrnejo na švicarski konzulat v Zagrebu, Draškovičeva 30. S primo Narodne banke Devize Povpr. Pon. din din Amsterdam 7. IX, 2905 30 2979'90 11. IX. 2905'O5 2980-24 Berlin 7. IX. 1754*55 1768*42 11. IX. 175563 1769-50 Bruselj 7. IX. 737 B!) 742’46 11. IX. 738'11 743T7 Curih 7. IX. 1424*22 1431-29 11. IX. 1424*22 1431'29 London 7. IX. 219*5» 221 -64 11. IX. 220'60 222*71 New York 7. IX. 4333*22 4309'53 If. IX. 4348*58 4374-89 Pariz 7. IX. 28+57 289*- 11. IX. 287'02 289'36 Praga 7. IX, 180'33 181*44 11. IX. 180'70 181'86 Efektno a v • v v trzisce Mlevsld izdelki: din din Moka: pšenična Og, banatska postaja, ekskl. prometni davek, plačiji-vv proti duplikatu . 210'— 215'—• pšenična Og, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo vo proti duplikatu . 210'— 215'— pšenična 2, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . • 190— 195'— pšenična 5, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . 170'— 175’— Otrobi: pšenični, debeli, v egal. 50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom. davek, franko vagon bačka postaja . • . 105*— 110'— pšenični, drobni, v egal. 50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom. davek, franko vagon bačka postaja . .. • 85'— 88’— Lemo tržišče Tendenca ncizpvemenjeno mlačna. Na tukajšnjem lesnem tržišču ni zaznamovati nobenih bistvenih iz-premeinb. Vse pa nestrpno pričakuje rešitve krize in trdno upa na ugoden izid trgovinskih pogajanj z Italijo. Kajti baš od teh pogajanj je odvisna v pretežni večini tudi lesna trgovina Slovenije. I po geografski legi kakor po kakovosti lesa je baš Slovenija najbolj vezana na sosedno Italijo. Kriza obstoji namreč v tem, da nismo mogli plasirati našega lesa na tuje trge. Kam pa naj prodaja naš ma-i producent drva in oglje, ki se Les: Smreka, jelka: din din Hlodi L, 11., moiite . 80-— 95*— Brzojavni drogovi . . 130 — 150'— Bordonali merkantilni 100*— 130-— Pilerji do 576' . . . 115"— 135'— Trami ostalih dimenzij 110'— 125 — Škorete, konične, od 16 cm naprej . . . 255'— 275*— Škorete, paralelne, od 16 cin naprej . . . 270'— 310'— škorete, podmerne, do 15 cm 190'— 205-— Deske-plohi, ko«., od 10 cm naprej . . . 200'— to to o I' Deske-plohi, par., od 16 cm naprej . . . 225'— 250'— Kratice, za 100 kg . . 20'— 25'- Bukev: Deske-plohi, naravni, neobrobljeni monte 210*— 225’— Deske-plohi, naravni, estrorobi, I., 11. . . 305'— 320'— Deske-plohi, parjeni, neobrobljeni, monte 225-— 260'— Deske-plohi, parjeni, estrorobi, L IL • • 460'— 530'— Hrast: Hlodi L, TI. .... 155*— 205'— Bordonali . . . . . 710'— -810*— Deske-plohi, neobrob- ljeni boules . . . 800'— 830*— Deske-plohi, neobrob- ljeni, L, II. . . . 650'— , 750"— Deske-plohi, ostrorobf (podnice) .... 750'— 810*- Frizi I., širine 5, 6 in 7 centimetrov . . 580'— 650’— Frizi I., širine od 8 cm naprej 690-— 770'— Oreh: Plohi, neparjeni I., IT. 810'— 900'— Plohi, parjeni L, II. 860'— 950'- Pnrketi: hrastovi, za m2 . •. . 42'— 52*— bukovi, za m* . . . 28*- 32-- hrastovi, z« 1 komad, bukovi^ za 1 komad. Drva: 32*— 20'- 34*- 22*— bukova, za 100 kg . . 8*— 9*- hrastova, za 100 kg . Oglje: T— 8'- bukovo, za 100 kg . »eanella«, za 100 kg . 35*— 39'- 38-— 42*— Tendenca za državne papirje stalna Notice privatnih efektov so na-lik prejšnjim tednom povsem izostale. Prometa ni bilo niti v državnih, niti v privatnih vrednostnih papirjih. Na ponedeljkovem, oziroma na petkovem (11. t. m.) borznem se-1 producira v tako velikih količi- žclcz. pragovi; 2'GO m, I4X 24 TmoviDslu register Ypisala se je naslednja tvrdka: Ed. Suppanz, družba z o. z. in nemško besedilo: Ed. Suppanz, Ges^elschaft m. b. H. v pristavi. Obratni predmet: Trgovina na debelo in na drobno z vsem blagom, ki je dopuščeno v. svobodnem prometu in ki glede prodaje ni vezano na dokaz usposobljenosti ali na posebno dovolilo, kakor tudi uvozna in izvozna trgovina. Osnovna glavnica v višini 600.000 din je vplačana v celoti. Poslovodje: Eduard Suppanz, posestnik in trgovec v Peklu, Egon Suppanz, posestnik in trgovec v Pristavi in Erih Suppanz, posestnik in trgovec v Pristavi. Za zastopanje je upravičen vsak poslovodja samostojno. Vpisale s« se naslednjo izpreiuem-bc in dopolnitve; Molan Franjo, trgovina z mešanim blagom, sadjem in deželnimi pridelki, Celje. Obletni predmet odslej: Trgovina z mešanim bla- gom, sadjem, deželnimi pridelki, hmeljem, lesom, drvmi, premogom in vsem v proste n prometu dovoljenim blago na debelo in drobno, z vinom, sadjevcem in žganjem na debelo. Vielhaber & Boh m, mlin za olje, Fram. Izbriše se javni družbenik Erič Pučelik zaradi smrti. Odslej samoimetnik Ivan Vielhaber. Jagopamuk, tekstilna družba z o. z. v Kamniku. Po sklepu občnega zbora se je družba razdružila in prešla v likvidacijo. Likvidator Jurij Nemec, dosedanji poslovodja družbe v Kamniku. »Jugobruna«, kranjske tekstilne tovarne, družba z o. z. v Kranju. S sklepom izrednega občnega zbora se je povišala osnovna glavnica na 2 milijona din in je bila ta tudi vplačana. »Društvena tiskarna Celeja«, Celje. Izstopil je iz odbora odvetnik dr. Walter Riebl, vstopil pa je na njegovo mesto veletrgovec Sti-ger Werner v Celju. f. Černe, Ljubljana. Zaradi preselitve obrata odslej sedež: Št. Vid-Vjžmarje 66. »Delavnice pri Naši Slogi /muc Alojzij & Co.« v Ljubljani. Izstopil je iz družbe Alojzij Žmuc, vstopili pa so kot javni družbeniki: Alojzij Prinat, pasarski mojster, Oton Ercigoj, trg. poslovodja in »Naša Sloga, prodaja eerkvenih potrebščin, družba z o. z.«, vsi v, Ljubljani. — Izpremenila se je firma družbe, ki se glasi odslej: »Pasarska delavnica, Naša Sloga prodaja cerkvenih potrebščin, družba z o. z. & Co. v Ljubljani. Družbo zastopata osebno ja i učeča družbenika Alojzij Pirnat in Olon Er- Dobave - licitacije Dohodki države od kino-gledališč V letu 1935. je bilo v Jugoslaviji prodanih kino-vstopnie za skupno 120 milijonov din. Od tega je imela država 21 milijonov din dohodkov, banovine in občine pa 18.9 milijonov. Filmski zavodi so dobili za filme 36 milijonov, kinogledali-šča pa 44,1 milijona. Cela tretjina kosmatih dohodkov kino-gledališč je torej šla za davščine. Dne 25. septembra bo pri Upravi VI. oddelka Vojno-tehničnega zavoda v Kamniku ofertna licitacija za dobavo 100.060 kg trinitroto-Iuola. Dne 25. septembra bo v inženjer-skem oddelku štabi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertna licitacija za popravilo III. objekta vojašnice »Vojvoda Mišiča« v Ljubljani in dne 26. septembra za popravilo stanovanjskih zgradb v Mariboru. (Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.) Racionalizacija Ker je danes konkurenčni boj v trgovini vedno ostrejši, se posveča tudi vprašanju racionalizacije trgovine vedno večja pozornost. »Jugoslovanski Gvoždjar« objavlja v tem pogledu nekaij praktičnih nasvetov. Zaradi manjšega prometa je velik del trgovcev prisiljen, da zmanjša svoje režijske izdatke. Najprej se skuša to doseči pri plačah. S težkim srcem se mora trgovec dostikrat odločiti za to sredstvo. Toda varčevanje se ne sme ustaviti pri najvišjih in posledica tega varčevanja mora biti, da prevzame šef sam posle, ki so jih preje opravljali drugi. Le na ta način bo dosegel resničen prihranek. Drugi važen faktor varčevanja je redukcija skladišč ter bolj racionalno vskladiščenje blaga. Ce le mogoče, se treba izogniti razdelitvi blaga v dve skladišči, ker se tako povečujejo režijski stroški. Razumljivo je, da vodi vsaka trgovina statistiko o blagu na skladišču. Še bolj koristno je, če se vodi posebna skladiščna knjiga, v katero se zapiše vsako blago, ki pride in ki se izda iz skladišča. Seveda pa se takšna knjiga izplača samo za večja podjetja. Važno je vprašanje avtomobila. Dokazano je, da so na akcijskem radiju 15 kilometrov konji cenejši ko avto. Tovorni avtomobili se izplačajo le, če se uporabljajo vse leto stalno, drugače je bolj racionalno posluževati se najetih prevoznih sredstev. Glede osebnih avtomobilov za potnike, se v zadnjem času opaža, da se ti opuščajo in da se bolj uporabljajo železnica, kolesa in motocikli. Važno je tudi vprašanje propagande. Najprej je treba misliti pri tem na najbližjo okolico. Pri izdelovanju reklamnih letakov in tudi časopisne reklame je treba zahtevati sodelovanje tvornic. Časopisnim inseratom je treba posvetiti posebno pozornost. Ameriška izkušnja uči, da so časopisni inserati — seveda le dobro sestavljeni — najbolj uspešno propagandno sredstvo. Misel, da je treba vse izvesti brez ozira na cene in stroške, danes ne more več veljati, ker danes odloča ozir na rentabilnost in to, kar dopušča dobro preudarjene kalkulacije. 8 zlatih pravil za ureditev izložb 1. Najboljše so enostavne deko. racije, ker ne ostaja gledalec pred izložbo več ko par sekund. V tem kratkem času mora videti vse, kar je najbolj interesantno in privlačno. 2. Vsaka izložba mora dnevno delati najmanj 15 ur. 3. Najvažnejši predmeti se morajo postaviti v višini oči gledalca, ker je dokazano, da ljudje najmanj gledajo navzgor. 4. Na desno stran izložbe se bolj gleda ko na levo. Tako je pokazala izkušnja. 5. Od 1000 ljudi se ustavi pred izložbo okoli 180. Računa se, da gresta skozi prometno ulico mesta na teden skoraj dve tretjini prebivalstva in da skoraj vsi ti vidijo izložbo. 6. Dobro aranžirane izložbe morejo prinesti 30 do 50% prometa. 7. Ne pozabite, da 87% obiskovalcev trgovin kupuje svoje blago pod vplivom izložb. 8. Dobro razsvetljene in okusno aranžirane izložbe, čeprav bi bile majhne, privabijo več ljudi, ko velike, neokusno in slabo razsvetljene izložbe. Konkurzi - poravnave Konkurz, ki je bil razglašen o premoženju trgovca z mešanim blagom Zorka Kržišnika v Žireh, se odpravlja, ker je bila sklenjena prisilna poravnava, ki je tudi že postala pravo močna. Uvedeno je poravnalno postopanje o premoženju tvrdke Jakoba Fliegela dediči, kleparstvo in vodovodna instalacija v Ljubljani. Poravnalni sodnik Avsec, poravnalni upravnik Jože Rus, upokojeni ravnatelj zemljiške knjige. Narok za sklepanje poravnave dne 9. oktobra ob 9. Rok za oglasitev do dne 5. oktobra. Končano je poravnalno postopanje gostilničarke Elze Habenber-ger v Ljubljani. Nadalje je, končano poravnalno postopanje zasebnika Viktorja Kocbeka v Kranju. Veletrgovina kolonialne in Špecerijske robe J v cz n Jelačin Ljubljana ( Zaloga sveže pražene kave, ! mletih dišav m rudninske vode. ločna in solidna postrežba! — Zahtevajte cenik! KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE reg. zadr. z o. zn. LJUBUANA, KOPITARJEVA 6 Nudi po izredno nizkih cenah; Salda-konte, fitrace, journale, Šolske zvezke, m a p^^jj^mftlj^knj^ žice, risalne bloke itd. STAVBMI MATERIAL izolacije vseh vrst, heraklit, keramika, šamot, mavec, cevi, beli cement itd. se kupi najceneje pri MATERIAL LJUBLJANA Tvrševa c. 5t. 36 c Telefon štev. 27-16 »Službeni list« kr. banske uprave dravske banovine z dne 12. septembra objavlja: Zakon o ureditvi predsedništva ministrskega sveta — Uredbo o poslovnem redu v oddelkih predsedstva ministrskega sveta — Uredbo o dopolnitvi uredbe o ureditvi ministrstva za notranje posle — Odločbo o oprostitvi »Čebelarskega društva« v Ljubljani glede plačevanja pridobnine in rentnine — Odločbo o izvozu pšenice in koruze — Odločbo glede novih znamk po 2 in po 4 din z likom Nj. Vel. kralja Petra II. — Odločbo o uvedbi dopisnic s podobo samostana Žiče — Podaljšava roka za povratek lovskega orožja in pribora — Razglase o razpisu obč. volitev v občinah Kostrivnica, Pristava in Slivnica pri Celju. Vsak trgovec mora biti naročnik ..Trgovskega lijta" prihajalo na dan po 50 vagonov naših češpelj, pa čeprav je bilo našim izvoznikom še stokrat povedano, da more dunajski trg v najboljšem primeru sprejeti na dan samo 20 do 25 vagonov. Toda vsi opomini so zaman in češplje se še naprej pošiljajo v ogromnih količinah.' Vsako leto se ponavlja ta pesem, vsako leto imamo velikanske izgube zaradi neorganiziranosti našega izvoza, a nihče se ne gane, da bi temu neredu napravil že enkrat konec. Zakaj le imamo celo vrsto uradov, ki bi morali kontrolirati izvoz, zakaj imamo tako veliko kmetijskih zadrug, če te ne znajo poskrbeti, da se naš izvoz vendar že uredi? Ali res še nismo dovolj plačali šolnine? Ali moramo doživeti še večje izgube? Zagrebški tedenski trg Zadnji zagrebški tedenski sejem je bil slabo obiskan, kupčija pa je bila enako slaba. Tujih trgovcev na trg ni bilo. Cene teletini so se dvignile za pol dinarja. Dogon; 42 bikov, 525 krav, 105 junic, 170 volov, 43 juncev, 118 te-iet, 425 konj in žrebet, 511 preši-čev in 408 pujskov. Cene (za kg žive teže): biki po 3-50, krave za klanje po 2-25, za klobase po 3, junice za klanje 4, za rejo 850 (za žival), voli I. vrste po 4-75, II. po 4, bosanski po 3-25, junci po 3-50, živa teleta po 7-50, pitane svinje po 8-75, nepitane po 7, sremske debele po 9, pujski po 110 (za žival), lahki konji po 4 do 5, srednji po 5 do 6, težki konji po 7,5 do 8 tisoč din (par), lahka žrebeta po 1000 do 1800, težka po 1500 do 2000din za žival; konji za klanje po 1 do 2 din za kg. Detelja po 55, otava po 65, seno po 47, slama za steljo po 37 za 100 kg. Krompir po l-25 in zelje po 1‘25 din za kg. Radio Ljubljana Nedelja, dne 13. septembra: 8.00: Citraški trio »Vesna« — 8.45: Čas, poročila — 9.00: Bernhard: Kmo-chiada, venček (pojeta gg. Loos in R. Prošek na ploščah) — 9.15: Prenos cerkvene glasbe — 9.45: Verski govor (dr. Tominec) — 10.00: Venčki slov. narodnih s spremlje-vanjem Radijskega orkestra. Sodelujejo: gdčni Poldka Zupanova, Poldka Rupnikova, gg. Banovec Svetozar in Vekoslav Janko — 12.00: Kmečki trio (Janko Gregorc, Avgust Stanko in Franc Nach-forg) — 13.00: čas, obvestila — 13.20: Plošče — 17.00: Odbira plemenjakov (Jože Okorn) — 17.20: Nagradno tekmovanje harmonikarjev — 19.00: čas, vreme, poročila — 19.30: Kulturno-propa- gandna vloga radia — 19.50: Deklica in pesoglavci — 20.30: Operni spevi in odlomki. Sodelujeta: ga. Mila Kogejeva in radijski orkester— 22.00: čas, vreme, poročila — 22.20: Prenos lahke glasbe z velesejma. Ponedeljek, dne 14. septembra: 12.00: Balalajke igrajo (plošče) —■ 12.45: Poročila, vreme — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Slovanske orkestralne skladbe (plošče) —• 14.00: Vreme, borza — 18.00: Radijski orkester — 19.00: Čas, vreme, poročila — 19.30: Postanek in razvoj zadružne kulture pri Hrvatih in Srbih v Pasavini (Milivoj Bosanac) — 19.50: Koncert na cellu, izvaja g. ing. Zlatko Najžer — 20.10: Zdravniška ura — 20.30: Klavirske skladbe Vasilija Mirka izvaja g. prof. Marjan Lipovšek —• 21.15: Glasbene slike (igra radijski orkester) — 22.00: čas, vreme, poročila — 22.20: Radijski jazz. Torek, dne 15. septembra: 12.00: Zborovske pesmi (plošče) -— 12.45: Poročila, vreme — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Radijski orkester — 14.00: Vreme, borza — 18.00: Radijski orkester — 19.00: čas, vreme, poročila — 19.30: Nac. ura: Mesečni kulturni pregled — 19.50: Šramel Vindobona (plošče) — 20.10: Delavsko predavanje Jesenice—Zenica (ing. Roglič) — 20.30: Kvintet Hmtadra igra; Poljanski fantje pojo — 22.00: čas, vreme, poročila — 22.20: Radijski orkester. Tržna poročila Silen padec cen češpelj na dunajskem trgu Izvozniki jugoslovanskih češpelj so doživeli te dni silen polom na dunajskem trgu. Naših češpelj je bilo tako mnogo na dunajskem trgu, da so izgubile skoraj vsako vrednost in da so se prodajale le v industrijske svrhe po 8 grošev za kg. To je manj, kakor pa znašajo prevozni stroški na dunajski trg. Pretekli teden je ostalo nc prodanih 150 vagonov naših češpelj, kljub temu pa je še nadalje Volna, svila, bombaž, nogavice, pletenine itd. itd. stalno v bogati izbiri in po najnižjih cenah v trgovini Kavi i>icle