74. številka.
Ljubljana, v soboto 31. marca 1900.
XXXHI.|Ieto
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poitl prejeman za evstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h.  Za pošiljanje na dom raCuna se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plaCuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 b, Ce se dvakrat, in po 8 h, Ce se trikrat ali veCkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravništvu naj se blagovolijo ".pošiljati naroCnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12.
„Slovenski Narod" telefon št 34. — „Narodna Tiskarna" telefon št. 85.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo ob pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha in da doba vse številke.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Vse leto. ... K 22-— I Četrt leta ... K 5SO Pol leta . ... „ 11*— I En mesec . . . „ 190 Za pošiljanje na dom se računa za vse leto K 2'—.
S pošiljanjem po pošti velja: Vse leto. ... K 25 — I Četrt leta ... K 650 Pol leta . . . . „ 13-— I En mesec . . . „ 2-30 93T  Naroča se  lahko   z vsakim dnevom, a hkratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se
ne oziramo na dotično naročilo. PST List se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor ne vpošlje Iste ob pravem času.
_Upravništvo »Slovenskega Naroda".
Rojaki!
Mi zastopniki slovenskega naroda v štajerskem deželnem zbora vložili smo v seji dne 15. maja 1. 1899. najodločnejSi protest zoper postopanje nemške večine deželnega zbora, ki vneto podpira s pristransko porabo deželnih sredstev, h katerim pa morajo prilagati tudi slovenski davkoplačevalci, za agresivne nemškonacionalne namene premišljeno zasnovano germanizacijo dežele, ter smo izjavili, da nam nikakor ni več mogoče, se daljnega posvetovanja deželnega zbora udeleževati.
Nemška nacionalna večina deželnega zbora postaja v svojem postopanju zoper skoz in skoz zmerno, popolnoma v mejah postave delujočo slovensko manjšino vedno brezobzirnejša in nestrpljivejša. Ona kaže konsekventno, da slovenskemu narodu ne pripozna tudi najbolj potrebnih pogojev za njegov kulturelni in gospodarstveni obstanek.
Deželni odbor vodi upravo dežele, ne da bi jemal potreben ozir na neogibne potrebščine slovenskega prebivalstva.
LISTEK.
Ob dežju in snegu.
Dež, dež, dež...! Niti najmanjše modre krpice na nebu! Vi, prijatelj urednik, pa zahtevate humorja. Ej, verujte mi, jaz bi ga sam rad kupil, dasiravno so zaslužki slabi; rad bi nekoliko oblažil svoje duševno stanje in pregnal klavrni izraz iz svojih oči. Ali poglejte, kako dežuje! Kako naj ob takem vremenu uspeva humor? Prizanesite mi! Ali ne vidite, da se godi tudi drugim tako? Celo naši humoristični listi & la „Slovenski List" so pusti, a najduhovitejši dovtip, kar ga premorejo v tistem junaškem uredništvu, je pornografična beležka o .ta suhi". 0, Čuvaji naše morale znajo satana izganjati z Belcebubom!
V .Katoliškem domu" imajo drugo taktiko; tam vzgajata najnovejša proroka Lampe mlajši in dr. Debevc katoliške ženice, da bodo znale ceniti moderno slovstvo, katoliško seveda, zakaj spisi, katere objavlja pregrešni .Ljubljanski Zvon" sploh niso literarični, ker — no, ker Lampe ni zadovoljen ž njimi. On je na Kranjskem iznašel framasonsko sekto, ki zastruplja liberalno literaturo. Obžalovanja vredno je, da ni na Slovenskem nobenega Leona Taxila, da bi nas seznanil Se s kakšnim novim hudičem Bitru ter povedal, katerega vraga teta je podala življenje prvemu slo-
Za Spodnjo Štajersko, kjer zahteva služba sama znanje slovenskega jezika, nastavljajo se uradniki, kateri jezika, ki ga govori ljudstvo, niso zmožni. Za deželno sadjerejsko in vinorejsko Solo v Mariboru pridobili so se na pr. učitelji iz Prusije; domači prosilci pa so se prezrli, akoravno so izkazali večjo sposobnost in pa boljSo strokovno izobrazbo.
Slovenski rod velja kot vzrok za isključenje pri oddaji deželnih služb; deželne službe videti so, kakor da so izključljivo prihranjena posest nemškim sodeželanom.
Naši dijaki so izključeni od vseh štipendij, katere ima podeliti deželni odbor.
Vsi od dežele vzdrževani višji izobraževalni zavodi so izključljivo nemški; celo z ljudsko šolo, ki je namenjena za izobrazbo slovenskega prebivalstva, se ravna kakor s pastorko, in to mora nezasluženo čutiti tudi učiteljsko osobje, delujoče na teh šolah, kakor se je to ne-oporekljivo pokazalo pri novem postavljanju šol v plačilne razrede povodom urejevanja učiteljskih plač.
V gospodarskem o zim se Spodnja Štajerska na obžalovanja vreden način zanemarja, posebno glede reguliranjarek in potokov, kakor tudi glede cest. Celo pri dovoljevanju brezobrestnih posojil kakor pri razdelitvi američanskega tršo v j a začenja se uporabljati princip, da se nemško mislečim prebivalcem mest in trgov, celo takim, ki so premožni, daje prednost na škodo v resnici bedo trpečega slovenskega kmetskoga prebivalstva.
Naša beseda se v deželnem zboru ne posluša; naši predlogi, ki jih stavimo v korist svojih volilcev in svojega naroda, se proti vsakemu parlamentarnemu običaju ne pustijo niti do posvetovanja, ali se pa kar brezobzirno preglasujejo. Mi smo na primer opazili, da je v deželi nič manj kot 19 nemških meščanskih šol, katere stanejo deželo na leto okroglo 280.000 kron, da se temu nasproti ne nahaja v deželi
venskemu framasonu. To bi bil izvrsten protistrup proti .Izgubljenemu Bogu", ob enem pa bi naše tužne duhove malce razveselilo in tako bi se zgodilo, da bi se nam hudič pokazal dobrotnika.
Človek itak nikdar ne ve, odkod prihaja dobrota. Ko me je zadnjič ljubica zapustila, sem mislil, da je to nesreča, s katero se ne more meriti niti Sbvlokova izguba, ko mu je utekla Jesika. Ali pred kratkim sem srečal prijatelja, ki se je ž njo poročil, in ko sem uzrl njegovo žalostno lice in slišal njegov votli glas, sem izpoznal, da so pota previdnosti res čudna. 0 tem se je prepričal tudi tisti mladi doktor, ki je hotel svojega znanca opehariti, pa je šel mesto njega na večerni ljubavni — pardon! — ljubezenski sestanek. V temi je bil tudi mesto njega tepen, kajti kjer je iskal ljubico, je iztaknil — njenega moža.
Saj je pa tudi French v Afriki lisici nastavljal, dihurja pa ujel. Zajeti je hotel Oliviera, pa se je sam povrnil brez konj, kakor tisti kaplan, ki je Sel pobirat Škofov harač, pa se je vrnil brez denarca, zato pa zamudil večerjo doma. Prav tako tudi klerikalni poslanci v deželnem zboru, ki so pod Šušteršičevim poveljstvom z gloriozno jezuitsko taktiko hoteli svoje nasprotnike speljati na led, pa jim je spodrsnilo, da so sami sedli na — tla. Tudi ^parl a m e n tar i č n i parket je gladek in vsak0fer c g% niso vajeni. To pa razorne klerikalcev morda edini A ara,
niti jedna slovenska meščanska šola! Ko smo, da bi se odpravila ta krivica, stavili predlog, naj se osnuje meščanska šola s slovenskim učnim jezikom v Šent Jurju ob južni železnici, odklonil se je ta predlog a limine z zasmehujočimi medklici.
Naša šolska beda temelji glavno na nesrečni sestavi deželnega šolskega sveta. Tukaj odločujejo o slovenski šoli in njenih potrebah in interesih možje, ki že vsled svojega političnega in narodnega mišljenja za to šolo imajo vse drugo kakor zanimanje in ljubezen. Naš predlog, da se deželni šolski svet reformira po vzgledu češkega in tirolskega, tako da bi se slovenskemu narodu podelil primeren vpliv na njegovo šolstvo, ni prišel niti do obravnavanja v deželnem zboru; kajti referent šolskega odseka, kateri pa je itak imel nalogo predlagati, naj se predlog odkloni, je takrat, ko bi se imelo o tem predlogu obravnavati, nenadoma izginil ter se od leta 1898. s svojim referatom ni več prikazal
Deželni red in deželni volilni red, ki ga imamo še iz prvih časov ustavnega življenja, in ki zahteva nujno v vseh točkah temeljite premembe, zadržuje nezaslišane krivice zoper slovenski narod na Štajerskem; zadržuje določbe, po katerih n. pr. pride v nemški mestni skupini Murau na 4471 prebivalcev že eden poslanec ; v nemSkem volilnem okraju Irdming, Grob-ming, Schladming na 25,933 prebivalcev ravno tako eden poslanec; na Spodnjem Štajerskem pa n. pr. v slovenskem kmečkem volilnem okraju celjskem šele na 61.661 prebivalcev tudi le eden poslanec. Tako pride, da Slovenci na Štajerskem števši 400.480 prebivalcev imajo od 60 izvoljenih deželnih poslancev samo osem, Nemci pa Stevši 847.923 prebivalcev pa 52.
Da bi se vsaj deloma že vendar enkrat to nezaslišano razmerje popravilo, stavili smo predlog, katerega namen je bil, doseči pravičnejšo razdelitev mandatov deželnih  poslancev in pa spremembo de-
želnega reda, ki bi slovenskemu narodu postavno zagotovila zastop v deželnem odboru. Preko tega predloga prestopila je nemškonarodna večina na dnevni red Zato pa se trudi ista reformo volilnega reda dognati, katera ne samo, da ne bi ljudstvu, katero plačuje denarni in krvni davek, dajala zastopstva, ampak katera naj bi mali nemški koteriji zagotovila nadvlado za nepregledno dobo, slovenskemu narodu pa odvzela vsako nado, da bi kdaj mogel zadobiti toliko zastopnikov v deželnem zboru, kakor mu jih gre vsled njegovega števila in njegovih davkov. — Na eni strani ta nepravičnost in to brezobzirno postopanje zoper slovenski narod od strani deželnega odbora in nemškonacionalne večine deželnega zbora, katera se je tako daleč spozabila, da je, ko so se čitale interpelacije v slovenskem jeziku, ko so se za-čule slovenske besede, jezikenetretjine prebivalcev dežele, se razpršila, kakor od strahu pregnana mož za možem iz deželne zbornice; na drugi strani pa, ker smo opazili, da deželna vlada mirno gleda, kako se krajšajo lojalnemu slovenskemu narodu od dne do dne pravice in postave; kako se slovenski narod materialno, politično in narodno odriva in stiska, zavdalo nam je prepričanje, da morajo Slovenci opustiti vsak up, da bi se kdaj proti njim pravično postopalo v Gradci; prepričanje, da bi pod takimi obstoječimi razmerami daljna naša udeležba pri razpravah deželnega zbora štajerskega bila ne samo brezuspešna in brez vsake koristi, ampak da bi bila zoper čast slovenskega naroda!
To so bili torej vzroki, kateri so nas silili, da smo opustili svoje daljno sodelovanje v deželnem zboru štajerskem.
V Mariboru dne 27. sušca 1900. Dr. Ivan Dečko, dr. Franc Jurtela. Miha Lendovšek, Franc Robič, dr. Franc Ro-sina, dr. Josip Sernec, Ivan Vošnjak, Josip Žičkar.
katerega niti manifestacija za papeža ne more zvabiti na nevarna tla . . .
Oho! Ko sem začel pisati, je deževalo, a sedaj pogledam skozi okno, da bi z očmi ulovil neki dovtip, ki je ravnokar zafrčal mimo in glej: tam zunaj sneži. No, to je res tako, kakor avstrijska politika in dunajski kabineti! Seveda, blagor Dunajčanom in Luegerju! Kdaj pride tisti Koerber, ki bi predložil tudi kakSno ljubljansko volilno reformo na sankcijo, da bi bila Šenklavžu zagotovljena vlada nad to dolgo vasjo? Izgovarjati bi se znali že tudi naSi Ven-cajzovci, da niso duševni očetje novega .reda", kakor odbija Lueger očitanje, da je on hotel tako reformo. Saj ima prav. Njemu bi bil najljubši zakon, ki bi določil: 1.) Volilno pravo imajo vsi krščanski soci-alci. 2. Zupanom je dovoljeno voliti samo drja. Luegerja. S podobno postavo bi bil gotovo tudi gospod Kalan zadovoljen. Eno dobro plat bi imela na vsak način. Denarja bi se vsako leto prihranilo in tudi nekateri gostilničarji se ne bi jezili. Z druge strani pa bi imeli vendar izgubo. Kje bi tedaj .Slovenec" dobival gradiva za svoje duhovite listke, ako bi bil recimo dr. Šu-šteršič na Hribarjevem mestu? In kdo naj bi .Slovenca" čital, ako bi prinašal z magistrata taka poročila, kakršni so tisti glasoviti cerkveno-.znanstveni" članki, navadno na drugi strani, katere čitajo navadno trije ljudje: avtor, stavec in državni pravdnik, pa tudi ta menda le zato, ker jih mora?
Kar se mora, se pač mora. Zato „Slovenec" hvali .Pomladne glase", kakor bi res ne bilo nobene druge literature na Slovenskem. Pozabil je celo, da je .Dom in Svet" imeniten, samo nekoliko dolgočasen je, odkar ne zajema snovi za platnice iz .Zvona". Ali tega ni treba, da bi .Slovenec" povedal; saj je že dosti drugih reči zamolčal, zakaj pa ne bi tega? Morda pa se boji, da bi mu .Dom in Svet" delal konkurenco s svojim .Časopisom", kajti toliko stvarnega kakor v .Slovencu", je tam skoro in konkurenca je neprijetna stvar za klerikalno .antikapitaliatično" organizacijo . ..
In še vedno sneg! Menda se ga prav tako ne bodemo iznebili, kakor katoliških agitatorjev ne, ki morajo imeti izvrstne načrte ljubljanskega mesta. Kajti če ste jih izpodili skozi ena vrata, najdejo takoj druga in kakor v čarovni igri so zopet pred vami s .pooblastilom" v roki. O, huda je, huda je in kdo ve, kdaj bode konec? Pravijo, da nič ni večno, ali jaz tudi tega ne verujem več. Vsaj politika slovenskih poslancev, ki od sezije do se-zije na eno stran obljubujejo, od druge pa upajo, in vendar vedno prihajajo z Dunaja taki, kakorSni zahajajo tja, vsaj ta politika se zdi večna — potrpežljivost naroda pa tudi
Tam zunaj pa se Se vedno meša z dežjem sneg ...
Quasimodo.
V IJ ubijani, 31 marca. Koerber — dunajski liberalci in socialni demokrati.
Radi sankcije dunajske volilne reforme so zaceli dunajski liberalci velik vik in krik, ki pa se je nenadoma polegel. Koerber je baje liberalce potolažil. S čim in kako, ni znano nikomur, pač pa slutijo češki listi, da dobe liberalci odškodnino na Češkem. Liberalci delajo torej samo še navidezen, uprav gledališki vihar, v resnici pa so že potolaženi. Hrumeti so začeli sedaj socialni demokrati, ki prirejajo demonstrativne izprehode po Ringu ter sklicujejo shode. Vodstva socialnih demokratov so baje vesela, da jim je ponudila sankcija dunajskega volilnega reda priliko, da premotijo svoje delavske vrste radi neuspehov ter radi velikih pogreškov pri zadnjem štrajku pre mogarjev na Šlezijskem, Moravskem in Češkem. Te demonstracije po Dunaju naj zmotijo socialne demokrate, da pozabijo nekoliko na flasko vodstva pri omenjenem štrajku, hkratu pa store uslugo liberalcem, katerim vendarle več zaupajo kakor klerikalcem.
K položaju v Bolgariji.
Dunajska „Allgemeine Zeitung" poroča: V tukajšnjih diplomatskih krogih zbujajo dogodki v Bolgariji veliko pozornost. Preočitnega približevanja Rusiji ne odo* brava nihče, kajti neverjetno je, da bi se tem potom dosegel kak političen ali financialen uspeh. Rusija ima dovelj slabih izkušenj, da bi hotela iznova vtikati se v bolgarske razmere. Tudi je sedanji trenotek, ko je Rusija skoraj vsa obrnjena proti Aziji, neugoden, da bi se mogel car za bližnji orient bolj zanimati. Vsekakor pa kažejo razna znamenja, da se Rusija zanima nekoliko bolj za dogodke v Bolgariji. Car je dovolil pred par meseci, da je ruski polkovnik Jepančin nadzoroval bolgarsko vojsko, sedaj pa je dovolil, daje ruski tajni svetnik Ko-beko pregledal bolgarske finance. Gotovo je bilo poročilo o bolgarski vojni ugodnejše kakor o bolgarskih financah, kajti dobra vojska je vedno v zvezi s slabimi financami. Kobeko je prišel celo na željo kneza Ferdinanda. Dunajski diplomatski krogi menijo, da imajo vsi ti dogodki samo ta namen, da bi Ferdinand Avstriji dokazal, v kako dobrem razmerju je s čarom. Toda sila nujne finančne podpore Bolgarija vendarle ne bo dobila v Rusiji, a tudi politične menda ne. Sanje o kraljevski kroni se Ferdinandu bržas ne izpolnijo, saj se odlični bolgarski možje ne strinjajo s sedanjo politiko kneza. Tako dunajska .AUg. Ztg." — To pa le dokazuje, kako so nevošljivi nespretni avstrijski diplomati, da ima na Balkanu Rusija več uspeha in vpliva kakor Avstro-Ogrska s svojim nespretnim Goluchovv skim. Odtod vse psovke in vse spletke. Kislo grozdje!
Obstrukcija v Italiji.
V rimski zbornici se ponavljajo prizori, ki so se vršili Še nedavno v dunajski zbornici. Že štiri tedne zaustavlja manjšina z obstrukcijo redno poslovanje parlamenta. Položaj je prav resen. Zadnja bitka pa se izvojuje te dni, ko pride na vrsto že toliko časa odlašana izprememba opravilnika. Zbornica je na predlog ministrskega predsednika Pellouxa odložila vse predloge na poznejši čas ter sklenila, da se 3. aprila sklene sprememba opravilnika v tem smislu, kakor jo predlaga posebni odsek. Vzlic viharnim ugovorom je zbornica sprejela ta Pellouxov predlog, in nato je predsednik Colombo, ne oziraje se na različne priglašene opozicionalne govornike, zaključil sejo. Nato je nastal v zbornici nečuven vik in krik. Sluge so morali zbornico izprazniti skoraj šiloma. Skrajna levica se je sešla nato na posebno sejo, na kateri so obstruk-cionisti sklenili, da bodo poslej šiloma zabranili predsedniku Colombu, da bi prišel v zbornico in sedel na svoj stol. Ako bodo opozicionalci to res storili, bodo zakrivili zločin, radi katerega se bodo morali zagovarjati pred sodiščem. Vsekakor pa se bodo izgredi ponavljali, in malo verjetno je, da bi mogla zbornica skleniti spremembo opravilnika. Pelloux ima močno večino, a vendar je njegov položaj jako težaven. Vedno jasnejše postaja, da bode moral odstopiti ali pa razpustiti zbornico. Obstrukcionisti so trdno odločeni, da izvojujejo boj proti reakcionarni in vojaško teroristični sedanji vladi generala Pellouxa do zadnjega. Med obstrukcionisti so najodličnejša imena, kakor Ferri, Rudini, Giolitti, Zanar-delli, Coppino, Calajanni in dr. ~
da so obstrukcionisti napadli predsednika Colomba, ko je prišel k včerajšnji seji, s klici: »Vun! Proč!" ter metali papirnate kroglje nanj, dokler ni zbežal iz zbornice. Nato so jo zapustili tudi poslanci. Obstrukcija je začela torej že delovati z radikalnimi sredstvi.
Vojna v Južni Afriki. Roberte še vedno miruje. Listi poročajo, da mora Roberte svoj tren povsem na novo organizirati, ker so mu Buri ob reki Moddei velik del trena vzeli. Dokler pa ne dobi dovolj konj in mul, Roberte ne more misliti na nove operacije. Nedavno iz luke na Reki odplula parnika z ogrskimi konji morata dospeti do Capstadta v enem tednu. Roberte torej pred tremi tedni ne more misliti na večjo akcijo. Da primanjkuje Angležem še vedno konj, dokazuje dejstvo, da je včeraj dospel na Reko angleški parnik .Leitria", ki tudi naloži več sto ogrskih konj. Danes pa odrine drug angleški parnik s 600 konji v Durban. Glede akcije Buro v poroča „Morning Post", da se pomikajo Buri od Kronstadta proti jugu, torej proti Winburgu. Napasti mislijo Angleže. Roberte je odposlal namreč večji oddelek proti severu kot predstražo. Tega nameravajo Buri zgrabiti. Roberte je tudi ukazal, naj se angleške čete pod Methue-nom umaknejo iz Barkiy-Westa. Lord Me-thuen se je torej vrnil v Kimberlev, kar ne kaže, da je v okolici Kimberleva vse v redu Hud udarec pa je zadel Bure z razsodbo Bernskega razsodišča glede luke Delagoa. V večletnem prepiru radi železnice od Laurenzo-Marqueza do meje Trans-vaala je Bernsko razsodišče odločilo, da je kriva Portugalska kaljenja angleškoameri-čanske posesti, ter je obsodilo portugalsko, da mora plačati Angliji 15,340.000 frankov. Anglija namerava namesto tega, zavzeti luko Delagoa, odkoder pelje železnica naravnost v Pretorijo. Angleži bodo mogli tako odrezati Burom vsak dovoz živil, hkratu pa prodreti s te strani najkrajšim potom v osrčje Transvaala. Sicer pa še ni gotovo, kakšno stališče bodo zavzele proti temu angleškemu naklepu druge vlasti, zlasti pa Francija in Rusija. Skupne izgube Angležev do 24. marca znašajo 20 605 mož, in sicer so Buri pobili Angležem 3825.. ranili 10.418 in ujeli 3530 mož, neozdravljivo bolnih pa je 2832 mož.
Breznačelnost v slovenskem dijaštvu.
(Odgovor na pamflet, objavljen v glasilu katoliškega dijastva slovenskega „Zora" pod zgorenjim naslovom.)
I.
(Dalje.)
Jedino, kar bi se lahko omenilo v dokaz protikrščanstva, je oni telegram, na katerem jaše gospod J. Š. kakor coprnica na svoji metli (zažgi jo!), in kjer se je glasilo, da „klerika1 sem mora v prah!" Ne glede na to, da to ni bila izjava društva, ampak privatnih oseb, — posito sed non concesso
— če bi tudi društvo kaj takega sklenilo,
— kar pa niti J. Š. ne trdi — bi to ne bil dokaz protikrščanstva, ker pač ne more biti g. J. Š. tako smel, da vzameta on in kranjski klerikalizem vse krščanstvo v zakup! Kaj pa potem nam ostane, nam, žejnim in lačnim pravice? In klerikalizem, gospoda, še ni krščanstvo, kali? In če oni kličejo in orijo: .liberalizem mora v prah" — naj bo nam zabranjeno, klicati isto klerikalizmu, nazadnjaštvu!!
Pač pa stoji .Slovenija", kolikor se to vidi iz pravil in njenega delovanja, napram veri na temle stališču: .Slovenija" ne čuti v sebi nikake potrebe biti protikrščaoska, ker še do sedaj ni imela členov druge, kakor katoliške vere, ker še sedanjih in prejšnjih njenih členov cerkev ni izobčila, in ker je slovenski narod v svoji ogromni večini krščanski narod, in bi se s tem postavilo društvo v nasprotje ž njim; a .Slovenija" do sedaj ni imela povoda in še ni čutila potrebe, postaviti se na katoliško — recte krščansko stališče, ker so za skrb vere poklicani drugi faktorji, ki naj s svojim poučevanjem in lepim življenjem varujejo in utrjujejo vero, in ker členi „Slovenije" pripadajo le 8lušajoči cerkvi, ne pa učeči, kakor .devica" Danica.
Pač pa smatra .Slovenija" za svojo prvo in najvažnejšo dolžnost, dati svojim členom priložnosti, da se pouče v vseh onih
^^Wtre^^*a^B^B^j^ffrwfflj^^^^fl^^^^^^^^^^
svojem delovanju za narod. Ona je ognjišče, okoli katerega se zbira slovenska visokošolska mladina narodno-napredne misli, kjer se visokosolci spoznavajo, pogovarjajo in premotrujejo različna vprašanja, kjer se pripravljajo za svoj poklic. Za življenje in javno delovanje je treba mlademu možu priprave, temeljitih študij, ne samo svetega pisma in verskih resnic, ampak znanja kulturne zgodovine lastnega naroda, kulturne zgodovine avstrijske in svetovne, treba znanja narodnega gospodarstva, zakonov — z jedno besedo — malo več kakor kostanje peči in pamflete pisati. — Omogočiti ta študij svojim členom, to je ravno tako namen društva, kakor dajati mu v čitalnici na razpolago nebroj slovanskih in tujih časopisov in mu nuditi prijetne domače zabave.
Namen in načelo društva se lahko označi v besedah: .Slovenija" zastopa narodno - napredno idejo slovenskega dijaštva. Ona pa in nje členi ne zametujemo in ne zatiramo nobenega radi njegovega verskega prepričanja — in lahko rečem, da ima člene, kateri imajo čistejši verski čut, kakor marsikateri .Daničar". Vera je stvar srca, del človeške osebnosti
— in društvo nima pravice, omejevati svobode svojih členov — konsekventno k temu pa je, da se ne vtika v verska vprašanja.
Resolucija glede .Save" pa nima s .Slovenijo" absolutno nič opraviti. Če so zborovalci odklonili , krščanski temelj ■ .Save", storili so to ne iz sovraštva do vere, ampak hoteli so dati društvu eminentno narodni značaj in preprečiti, da se društvo, namenjeno za delovanje v narodu, zlorablja v politične namene. Pri sedaj obstoječih pravilih društva .Save" lahko sodeluje in je člen vsak, naj si bo še tako krščanskega mišljenja.
Je-li vsaki, ki javno ne pridiguje krščanstva, že sovražnik Kristusove vere? Je-li društvo, ki se ne vtika v verska vprašanja, protikatoliško ? So-li slov. posojilnice, ki javno ne kričijo v svet, da so .krščan ske", zategadelj proti krščanske!.'
V veliko zadoščenje nam je to, da še ne smatra ves svet »Slovenije" za protikr ščansko, kakor J. Š. et consortes. Tako je letos o priliki Prešernove slavnosti poslal Nj. Prevzvišenost vladika J. J. Strossmaver poleg 200 kron za Prešernov spomenik še svoj škofovski blagoslov — kar bi ne storil, ako bi bil prepričan o protikrščanstvu na šega društva tako kakor gospodje okoli krščanske device .Danice".       (Dalje prih.)
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 31. marca.
— Osebna vest. Sodni avskultant g. dr. Viktor Murnik imenovan je kon-cipistom trgovske in obrtniške zbornice za Kranjsko.
— Preganjanje nadučitelja Rusa. Z
Bleda se nam piše: Proti našemu zaslužnemu nadučitelju gospodu Rusu pričela je naša kramarska duhovščina divjo gonjo Ljudstvu hočejo pokazati svojo moč, češ, da tako pri škofu, kakor pri Heinu vse premorejo, in zategadelj hočejo sta-tuirati .eksempelj". Ker se drugim naprednjakom, o kojih so prepričani, da nadležnega kaplana -konsumnika, če ne gre drugače, tudi z brco od hiše odpode, blizo ne upajo, izbrali so si nadučitelja in tega hočeta sedaj naš Oblak in njegov kaplan očitno obesiti. Ta dva duhovska trebuha sta zadnji teden letala od hiše do hiše, ter hujskala kmete
— in to tudi vpričo otrok — proti učitelju. Vlačila sta sabo nekaj vmazanega papirja in silila posestnike, da so se na tisto vma-zanost podpisali, ali pa podkrižali, ker večina teh nahujskanih rev niti pisati ne zna. Ko smo jih povprašali, kaj so podpisali, in čemu da so se podpisali, dobili smo največkrat odgovor, da sicer ne vedo, kaj so podpisali, da so pa podpisali, ker so se bali zamere pri fajmoštru Oblaku. Kaj menite, da je vzrok te v resnici .farške" gonje proti gospodu Rusu? Bližajo se občinske volitve, in gospoda v farovžu bi rada imela, da bi bil do tedaj gosp. Rus že premeščen, tako da bi v prvem razredu odpadel jeden napredni glas. Ob jednem pa hočejo s tem uničiti pevsko društvo, ki je našim klerikalcem trn v umazani peti! Posebno strupeno je mlečno kaplanče! Očitno kriči po vaseh okrog: Bodete videli, da ga spravimo, ga stran spravimo! Tiste podpise so odposlali takoj na deželni šolski svet v Ljubljano, žu£__Jc, dasi se mu cerkev na Bleda
Ljubljani, ter baje — tak poštenjak občuti^ krščansko veselje, če svojemu bližnjemu kruh sne — denunciral nadučitelja prej kot ne pri Merku, pri škofu, pri baronu Heinu in sploh pri vsakem, ki je hotel poslušati slinasto njegovo besedo. Ker mora nova ustanovljena občina blejska priti v klerikalne roke, zategadelj mora nadučitelj Rus z Bleda! To je jedro te najnovejše prismodarije, kojo so skuhaU duhovske buče v našem župnišču. Vi ni mate pojma, kaj te črne hudobe tukaj po čenjajo! Učitelj jim je izročen na milost in nemilost. Kaplanu je vse dopuščeno, učitelju nič! Za trdno pa upamo,da bodo na-prednjaki vdež.šolskem svetusto rili svojo dolžnost, in tolaži nas tudi, dajeravnozbrandeželnizbor tako da morda vendar-le ne doživimo druzega slučaja Rojine! -Pripomnja uredništva: Tudi mi pri čakujemo, da na* Blejci takoj obveste" i vsem, kar bi se morda iz te srednjeveške gonje proti njihovemu vzornemu nadučitelju skuhalo. Da bi moral učitelj na Bledu, biti farovški hlapec, tega Oblak niti njegov kaplan ne bodeta dosegla! Blejskim naprednjakom zatorej še ni treba obupati!
— Pojasnilo. Včerajšnje poročilo iz deželnega zbora o pospeševanju vinarstva je bilo vzlasti v .Slovencu" tako stilizo-vano, da je moral dobiti vsakdo utis, da je samo subvencionirana trtnica v Št. Vidu — in to samovoljno — prodajala C9pljenk<-po 16 vin., t. j s 100% dobičkom, ter se je s tem rečeni podružnici, ki je s po lovico manjšo podporo, in kljuf temu. da je bila šele v maju 1. 1. us novljena, dosegla najsijajnejše uspehe mej vsemi podružnicami, ki torej zasluži priznanje in pohvalo, v časopisju izrekla trpka graja. Resnici na ljubo pa moramo konsta-vati sledeče: Načelnik podružnici v Št.Vidi povprašal se je bil pri deželnem odbor. glede določitve cen ter dobil po dopisni naroČilo, naj se oddajo p d 16 vin. O tem je poročal občnemu zboru, ki je to z začu denjem v vednost sprejel. Vsled podan« pritožbe ustavil je deželni odbor prodajanje trt po IG vin, pozneje pa še enkrat in končno odredil prodajanje cep-Ijenk po 16 vin. Posl. Božič je grajal včeraj v deželnem zboru, da dela dežela s svojimi .podporami" 100% dobičke p: prodaji trt, mesto da bi se vsled sklej t deželnega zbora trte kar najceneje — zlasti siromakom — oddajale. Prodajale so se glasom poročila in naročila deželnega od bora cepljenke v vseh podružnicah -in ne le v Št Vidu — po 16 vin., dasi so stale, kakor n. pr. v Št. Vidu, le po 8 vin. Ta graja bila je popolnoma umestna in upravičena, kajti tega se vendar ne more dopuščati, da bi deželni odbor, oziroma z deželno podporo vzdrževane trtnice delale pri prodaji cepljenk 100 °/o dobičke, mesto da bi po mogočnosti vsaj polovico podpore s ceno prodajo cepljenk vinogradarjem naklonile ter s tam zaprečilo po eni strani odiranje od strani dežele, po drugi pa okol nost, da je s tem le premožnejšim vino gradarjem mogoče cepljenke kupovati. Toliko v pojasnilo, da se ne bode mislilo, da je posl. Božič postavil v deželnem zboru na zatožno klop trtnico v Št. Vidu, ki je zaslužila največ priznanja, in da je bilo zatrdilo posl. Povšeta, da je podruJ niča v Št. Vidu samovoljno določil. ceno cepljenkam po 16 vin., neresnično.
— Iz deželnega zbora kranjskega Klub klerikalnih poslancev je dobil letos novega načelnika. Na mesto drja. Papež;* je bil izvoljen vodja P o v š e. Posebno značilno, da je posl. Žitnik sprejet letos baje kot hospitant v klubu. V poročilu o vče rajšnji seji deželnega zbora je bilo pove dano, da sta se odpovedala načelnik odseka za letno poročilo posl. Grasselli in načelnikov namestnik finančnega odseka, dr. Schaffer. Izvoljena sta biJa na njiju mesti v odseku za letno poročilo posl A ž man in v finančnem odseku posl. dr. Papež. Da ne bodo vladali napačni nazori, naj to nekoliko pojasnimo. Gosp. posl Grasselli se je umaknil, ker je bil pomotoma izvoljen. Klerikalni poslanci niso bili od vodstva svojega kluba zadostno poučeni in so pri volitvi glasovali za posl. Gras-sellija, dasi je ta z ozirom na sklep kluba narodne napredne stranke izvolitev per acclamationem odklonil in zahteval, naj se
JfcŠST Dalja v prilogi. TgJl
voli po listkih. Kakor rečeno, niso bili klerikalni členi zadostno poučeni in so glasovali za posl. Grassellija. Vsled tega se je posl. Grasselli odpovedal, in je bil na njegovo mesto voljen posl. Ažman. Posl. dr. Schaffer se je odpovedal podnačelništvu finančnega odseka, da tako ugodi klerikalni stranki. Na njegovo mesto je bil izvoljen dr. Papež, in sicer z glasovi nemških in klerikalnih poslancev. Členi narodne napredne stranke v finančnem odseku niso zanj glasovali, pač pa sta se dva odstranila, da se je mogla volitev izvršiti. Klerikalci so zdaj v odsekih povse primerno zastopani, a zahvaliti se imajo za to nemškim poslancem.
— Občinski svet ljubljanski ima v
torek, 3. aprila t. L, ob petih popoldne v mestni dvorani redno javno sejo, na koje dnevnem redu je več važnih točk.
— Trgovski pomočniki in klerikalci. Prejeli smo nastopni dopis:   Že nekaj let sem opazujemo, da se redno pred vsakimi ljubljanskimi občinskimi volitvami začneta klerikalni „S 1 o v e n e c° in še klerikalnejši „Slovenski List" popolnem nepoklicana za nas trgovske pomočnike potezati. Dobro vemo, kakšen zajec tiči za tem grmom, zato ne napravi  tako   „kmetolovstvo"  na nas nobenega vtiska.   Nismo kameleoni, da bi spreminjali larve.   Najmanj   bi jo pa spremenili v prilog stranki kon-sumnih društev, po katere načelih bi kraljevala v celi deželi samo konsumna društva in ne bi bilo nič samostojnih trgovcev,   do čim   mora   vendar vsakega   posamičnega   od   nas biti stremljenje, naposled samostojen trgovec  postati.   Ako  tedaj odločno protestujemo, da bi oni fant, ki je tako temeljito Mahrovo šolo študiral, pa je ven dar ni mogel absolvirati, in ki sedaj, zgre-šujoč svoj poklic, po gostilnah s svojim nosom vohuni in z nabranimi neumnostmi lačne predale klerikalnih listov polni — nastopil kot zagovornik naših koristi, storimo to le radi tega, da ne bi pred svetom osmešeni ostali, kakor da bi bili pristaši „stranke konsum-nih društev". Znali bomo svoje interese brez takih nepoklicanih prijateljev (!) varovati. Doslej še nimamo nadprodukcije in se le malokdaj pripeti, da bi kdo od nas službe iskal, med tem, ko razni šefi vedno iščejo trgovskih pfcnočnikov. Ženske konkurence v komptoarjih se ne bojimo, zlasti ne v slovenski korespondenci in knjigovodstvu izobražene, katere zelo nujno rabimo, ker se med od Mahra prihajajočimi nobeden ne nahaja, ki bi znal gladko slovensko korespondirati in še manj knjige voditi. Ko še otročeta na svetu ni bilo, smo že znali, da rabimo slovenske trgovske šole, toda to  mora po našem mnenju dežela kranjska s pripomočjo drugih prizadetih  faktorjev ustanoviti, ker se od Ljubljane vendar ne mor e zahtevati, da bi celi deželi, oz iroma tudi obmejnim Slovencem koristi   donašajočo šolo sama vzdrževala.   Uverjeni smo pa, če bi kateri narodni deželni poslanec predlog na ustanovitev  takega  deželnega zavoda stavil, da bi se ravno klerikalni poslanci temu najbolj protivili in če  bi že besedo dali,  isto  zopet snedli, kakor so to pri  višji  dekliški  šoli in pri podpori dramatičnemu društvu storili. Odklanjajoč jedenkrat za vselej svete nezrelega fantiča, svetujemo istemu, da naj — preden bo zopet visokega konja zasedel — izpite dovrši in dolgo prakticira — med tem   časom   pa  pridno  molči. Čujemo, da nas fantič zategadelj vedno izziva, da bi postal narodni „tepeni" mučenik, ker bi rad kakega pristaša narodne stranke tja gori 66 metrov nad ljubljanskim rotovžem spravil,  kjer je imel pobič že enkrat priliko radi .prekratkega" jezika precej dolgo študirati minljivost sveta.   No, nas ne bo na to opolzlo pot zvabil; nikakor naj si ne domišljuje, da bi mu to uslugo storili, ampak prezirali ga bodemo kakor doslej.
Več starejših trgovskih pomočnikov.
— Abstinenca slovenskih deželnih poslancev štajerskih. Sinoči, a že prepozno za včerajšnji list, smo prejeli naslednjo brzojavko: Rodoljubi Slovensko bistriškega okraja polnoma odobrujejo izstop slovenskih poslancev iz štajerskega deželnega zbora ter pričakujejo, da jim gg. poslanci poročajo o svojem delovanju in o političnem položaju.
— Goriški deželni zbor ima v ponedeljek svojo prvo sejo. Ta bo brez dvoma sklepčna, ker je vlada kardinalu Missii ukazala, da se mora sej udeleževati, če bi izostali slovenski poslanci. Ti še niso ničesar sklepali glede svojega postopanja. Pojutrišnjem se že snide dež. zbor, a še danes se ne ve, bodo li slovenski poslanci nadaljevali abstinenco ali jo opuste.
— Tržaške občinske volitve. Slovenski kandidatje za okolico, ki voli Sest zastopnikov, so gospodje: odvetnik dr. Jos. Abram za I. okraj, odvetnik dr. 0tokar Rybaf za II. okraj, veleposestnik Ivan M. Vatovec za III. okraj, trgovec in posestnik Franc Dolenc za IV. okraj, veleposestnik Ivan G ori up za V. okraj in odvetnik dr. Gustav Gregorin za VI. okraj.
— Deželni zbor koroški je v dosedanjih sejah rešil samo lokalne, največ gospodarske zadeve, ki niso splošnega pomena. Daljša razprava je bila o vprašanju, kdaj naj bo na ljudskih šolah začetek šolskega leta, aii na jesen, ali o Veliki noči.
V ponedeljek predloži deželni odbor zakonski načrt o bicikliškem davku. Deželni odbor nasvetuje, naj se določi 5 kron davka za tiste, ki rabijo kolesa v obrtne namene, za vse druge pa 12 kron.
— Nepoboljšljivi frančiškani. Te dni poslala je neka tukajšnja gospa svoji hčerki k velikonočni spovedi. Hišna, ki je imela nalog, gospici v cerkev spremiti, dejala je prišedši v cerkev gospicama: „Ker vem, da gospodični „Narod" bereta, svetujem jima, da bi šli h kakemu starejšemu frančiškanu, ti mladi petelini dajo vsakega, ki .Narod" bere .na dilco". .Vsled tega blagohotnega opomina šli sta gospici mimo spovednic čč. oo. Denuncija in Konfuzija, katera sta dejanski že vsa zmedena postala radi tega .preklicanega Naroda" v kapelico za velikem oltarjem k postarnemu č. o. R. Prišli sta pa iz dežja pod kap. Omenjeni frančiškan vzel ni gospici na delo samo radi .Naroda in Zvona", katera lista jima je .pod smrtnim grehom" pre povedal toliko časa čitati .dokler nebodopresvitligospodknezoškof preklicali", nego je raztegnil to prepoved tudi na čitanje .Neue Freie Presse", .Tagesposte" in na razne nemške beletri-stične liste in jima slednjič priporočal po-> leg nekaj nemških klerikalnih listov misi-? onska in romarska lista: .Slovenca" in .Domoljuba", .Dom in Svet" in .Cvetje* z vrtov sv. Frančiška". Bog zna, zakaj je; izostalo priporočilo čitanja .Cvetja z vrtov* kurata Koblarja", kjer se ravnokar nahajajo v najnujnejšem cvetju: .napredni — norodni cifri", .ta kosmate" i. t. d. ?
— Ribiško društvo, kje si ? Prijatelj ribištva nam piše: Včeraj sem bil v treh ljubljanskih gostilnah, a povsod sem na jedilniku čital, da se dobi 1 i p a n, pečen, ali ocvrt. In videl sem tudi. kako slastno so te ribe naročali, a na mizo so prihajale večinoma pod postavno mero. Nekje na jedilniku paradiral je tudi suiec. Vraga, sem si mislil, to so pa res idilične razmere! Zakon imamo, dasta lipan kakor sulecpre povedanaodl. marca pa dol. aprila, ali dne 29. marca sta seoba drstila po jedilnih listih ljubljanskih gostilnic! Tu vidimo, kolika je moč zakonov! Še jedenkrat: ribiško društvo, kje si? Postscriptum: Morda Vas bode zanimalo, če vam povem, da sem v neki gostilni videl zbrane deželne zakonodajalce. Ti so svoj čas z navdušenjem glasovali za ribiški zakon, ali včeraj so z jednakim navdušenjem naročali in oberali prepovedane lipane, da se je ponev v hipu spraznila. Da bi se želodec pokvaril tem brezvestnim deželnim očetom, ki svojih lastnih zakonov ne spoštujejo! Pa brez zamere 1
Iz Kranja smo prejeli naslednji popravek .- Slavnemu uredništvu .Slovenskega Naroda" v Ljubljani. Z ozirom na v štev. 70 z dne 27. marca 1900. 1. Vašega cenjenega lista stoječega članka pod napisom .Iz Kranja", prosim sklicuje se na § 19. tisk. zak. prijaviti sledeči popravek: Ni res, da bi mi bil neki gospod omenil, .ali ne mislim, da bodem imel kaj sitnosti zaradi Fladunga". Ravno tako tudi ni resnično, da bi se bil jaz proti kateremukoli baje takole odrezal: .Ich babe nicbts zu be-furchten, der Hein ist ja mein Freund". —
V Kranju, dne 29. marca 1900. — Dr. Miha Gstettenhofer,c. kr. okrajni glavar.
— Potrjena kazenska razsodba radi čestikraje. Zagorski kaplan Škerjanec, kakor znano, eden najsrboritejših petelinov podivjane naše duhovščine, pritožil se je zoper razsodbo c. kr. okrajnega sodišča v Litiji, s katero je bil, kakor smo svoj čas povedali, obsojen radi častikraje na leci na dvajset dni zapora, oziroma 200 kron globe. Predvčerajšnjim se je vršila o tej pritožbi pri tukajšnjem c. kr. deželnem sodišču vsklicna razprava, h kateri je prišel obtoženec osebno s svojim zagovornikom ter predlagal, da se zasliši še 9 novih prič in sicer o tem, da on z inkriminiranimi besedami, kakor: .sleparji, to je sleparija" ni mislil zasebnih tožiteljev, ampak neke druge (?!) socialne demokrate, ki so se baje o .sveti družini" nespodobno izrazili, kojih imena mu pa niso znana. Kaplan Škerjanec je svoje nove priče — same kmete in mežnarje — na svoje stroške v Ljubljano pripeljal. Upal je, da ga bodo te udane mu ovčice že kako .ven zrezale". Toda Škrjanec obrača, sodišče pa obrne. Sodni dvor je namreč z ozirom na lastno priznanje obtoženca pred prvim sodnikom in na soglasne izpovedbe štirih zapriseženih prič, ki so z vso odločnostjo in popolnoma verodostojno potrdile, da je kaplan na leci brezdvorano ravno zasebne obdolžitelje dolžil sleparije — odklonil kaplanov predlog. Po kratkem posvetovanju sodnega dvora proglasil je predsednik razsodbo, da se vsklic kaplanov o izreku krivde iz razlogov prvega sodnika kot neutemeljen, v izreku kazni pa kot nedopusten zavrne, in obsodbaprveinštance v celemobsegupotrdi. Gospod kaplan je torej na tem svetu pravdo definitivno zgubil in se bode moral rad ali nerad zne biti za pokoro nekaj posvetnega blaga v korist ubožnemu zakladu v Zagorju. Vrhu tega je obsojen plačati tudi vse narasle pravdne stroške. Bog je pravičen! / — „Novoe Vremja", najimenitnejši 'ruski dnevnik, priobčil je v svojiilustrovani literarni prilogi Prešernovo sliko in simpatičen članek o slavnostih povodom stolet-rojstva našega velikega pesnika. V tem članku se med drugim povdarja, da so v zadnjih letih zadobile slavnosti v spomin zaslužnih slovanskih mož vseslovanski značaj, in da so slavnosti v spomin Palackega Mickiewicza, Puškina, čelakovskega in se daj Prešerna dale povod izrazom vzajemnih slovanskih simpatij in kulturnega jedins tva. V tem članku so tudi kratko a točno označene naše politične razmere. .Novoe Vremja" piše namreč o Slovencih: .Fanatizem znatnega dela duhovništva se je izkazal kot resnična nesreča tega malega slovanskega naroda, mej katerega je zanesel razpor in ^sovraštvo in ga tako politiški oslabil."
— Načelništvo čevljarske zadruge v Ljubljani vabi vse načelnike ali njih namestnike tukajšnjih zadrug, da se gotovo udeleže važnega posvetovanja v gostilni pri Virantu, ponedeljek dne 2. aprila t. 1. ob 8. uri zvečer.
— Tudi Božji namestnik. Iz Kranja se nam piše: čudno se nam je zdelo, ker o župniku Jakeljnu že dolgo nismo nič čuli. Mislili smo si: saj ni mogoče, da bi se bilo tako človeče poboljšalo. Tukaj je vsa-komu še v dobrem spominu, kaj je uganjal vse z ljudmi v Goricah. Pod plaščem vere je uganjal stvari, da bi bil zdavno zaslužil preiskavo. Ker pa vendar ni mogel brez občinskega odbora vse naklepe izvršiti, zato se je tudi v Goricah trudil, da bi prišel sam v občinski odbor, in da bi bil spravil notri može brez razuma in brez vesti. Mogoče vas tudi kaj zanima, da je župnik Jakelj v Goricah pustil podpis ključarjev cerkve v Zalogu ponarediti po neki kovačevi ženi, da je potem zamogel večjo svoto denarja dvigniti. Res je, da je kasneje, ko se je vse zvedelo, denar povrnil, a storjeno je storjeno. Zanimivo je, kaj so vse o njem po Kranji pripovedovali in to jako čislani in pošteni možje. Župnik Jakelj ne pozna druzega, ko denar in — zopet denar 2 Zakaj je tako lačen na denar, pojasni morda dejanje, da je prišel sam osebno k rajnemu gospodu notarju v Kranj in ga prosil, da bi mu naredil pogodbo, da sta župnik in njegova Reza eden po drugem izključna dediča, na kar mu je rajni gospod notar pojasnil, da tako pogodbo potrdi samo — poroka. Ako bi farani Sv. Jakoba ob Savi hoteli imeti bolj natanko sliko svojega .dušnega pastirja\ jim podamo lahko še prav zanimive dogodbe iz njegovega živenja
iz Goric. In tak duhovnik se drzne raz Ieco imenovati .Slovensko društvo" — satansko društvo in .Slovenski Narod" — satanski list, kar je on — kakor znano — svoj čas storil. Glejte mu torej strogo na prste!
— Podpora Haložanom. Vlada je baje nakazala graškemu namestništvu 60.000 gld., da jih razdeli kot podporo siromašnim Haložanom. Tudi se bo storilo vse, da se obnove opustošeni vinogradi.
— Občinske volitve v Št. Pavlu pri Preboldu so se končale jako slabo za slovensko stranko. Nemškutarstvo je tri-umfiralo.
— Zadruge gostilničarjev, krčmarjev, kavarnarjev, žganjetočnikov in izkuharjev redni zadružni zbor vršil se je 29. t. m.
v .Virantovi" restavraciji ob jako živahnem razpravljanji raznih predlogov in nasvetov. Pred vsem je pozdravil načelnik g. Ivan Tosti zbrane zadružnike in obrtnega referenta gospoda magistratnega svetnika I. Šeška. Konštatujoč sklepčnost, je prosil člane, naj so posvetovanja točna in stvarna. Zapisnik zadnjega zadružnega zbora se odobri, istotako tudi poročilo o poslovnem letu. Račun za 1899. leto se vzame odo-bruje' na znanje. Zadružni zbor izreče bivšemu vrlemu odborniku in zajedno zapisnikarju gosp. Franu Orešku zahvalo. V zadružno načelstvo so bili izvoljeni: gg. Ivan Dejak, Anton Šare in Alojzij Zaje; namestnikom pa g. Anton Bizjak. Člana g. P o c k a vprašanje, kako stoji s pravili za bolniško blagajno, pojasni g. načelnik v tem smislu, da istih slavna trgovska in obrtna zbornica, oziroma nje tajnik g. ces. svetnik M urnik, kateri je ista izdelati obljubil, še ni končal, a da se to, glasom obljube dotični, v ta namen odposlani deputaciji, v bližnji bodočnosti zgodi. Člana g. P o c k a predlog, naj se zadruga o tej zadevi obrne tudi neposredno na trgovinsko ministrstvo obvelja. Član g, Pogačnik kaže na občutno konkurenco, katero provzroča laško vino na domače vinogradnike in obrtnike ter predlaga, naj se na državni zbor odpošlje peticija s prošnjo, naj se ob obnovitvi vinske klauzule z Laško sklene svoje-časno veljavna coinina po 15 gld. ali še višja, in naj se pozovejo vse zadruge v državi, osobito .Gastwirtenverband" na Dunaju, da v enakem smislu postopajo, čemur zadružni zbor soglasno pritrdi. Tem povodom kaže zadružnik g. Pock na dejstvo, kako tukajšnji Lahi in prodajalci laških vin ista s staro, s m rdi j i v o krvjo čistijo, za kar ima dokaze, in strmi, da sanitarni organi ne zaslede tega zdravju kvarljivega početja. Istega govornika predlog, naj vsi udeleženci proti temu, da se tako ogromne množine laškega vina uvaža, protestirajo, obvelja. Gospodu Bergantu in Pocku, ki trdita, da se Lahom podeljujejo krčmarske koncesije, da se kvarljivo početje teh ljudi uradno ne zasleduje, pove navzoči magistratni svetnik g. Šešek, da je to le besedičenje, prazne besede. Obrtna oblast, pravi, stori, kar zamore storiti v okviru zakona. Dokaz temu imata bivši in sedanji načelnik. Le na zadrugi je, da potrebno stori in, da dotične ovadbe podpre s pričami; brez dokazov se ne da nič doseči. Besedovanje ne pomaga nič! Zadružnik g. Maček pritrdi izjavi svetnikovi, češ, z dobro podprtimi ovadbami smo imeli vedno povoljne uspehe. Posamezni slučaji naj se naznanijo zadrugi in zadruga napravi potem daljše korake. Jednakega prepričanja je tudi g. Pogačnik. — Član g. Pock toži, da svetnik Podgoršek v danih slučajih drugače, strožje postopa proti do-mačincem, kakor proti Lahom. Laha kaznuje enkrat z globo 30 gld., domačega obrtnika pa številnokrat po 1 gld. — Član Kramar stavi po dolgotrajni motivaciji, potem, ko se je prečital zakon o prodaji piva v steklenicah, naslednji predlog: Zadružni zbor skleni, da zadruga sestavi in mestni magistrat vpošlje prošnjo: Slavno-isti prepovej prodajo piva v steklenicah brez izjeme vsakemu, ki nima za to potrebnega dovolila. Predlog je bil soglasno sprejet Na dotično željo izjavi g. svetnik Šešek, da bode proti prestopnikom takoj vpeljal kazensko postopanje ter zadrugi priporoča, naj se take ovadbe ponove po dva- trikrat Dalje stavi g. Pock predlog, katerega zadružni zbor soglasno sprejme, glaseč se: Zadruga odpošlji na vse tovarnarje in založnike piva prošnjo, da isti blagovolijo pivo v steklenicah na zasebne stranke dražje oddajati, kakor na one, ki
imajo pravico tako pivo prodajati in ki od svojega obrta žive. Po končanem razgovoru glede vinske klavzule z Laško sprejet je bil predlog, naj zadružno načelstvo izvoli izmed sebe deputacijo, ki prevzemi dolžnost, pokloniti se državnim poslancem, gospodom Kušarju, dr. Kreku in Vencajzu ter jih prositi, da v državnem zboru in v dotičnih ministrstvih vse potrebno podvzemo, da se vinska klavzula v korist avstrijskih državljanov obnovi. —ut—
— Za Prešernov spomenik so poslali vrli .Slovenijani" znatno svoto 440 kron. Naj bi našla „Slovenija" med društvi mnogo posnemovalcev!
— Električna železnica. Kakor ču jemo, dojdejo začetkoma aprila delavci in par druzih uslužbencev tvrdke Siemens & Halske v Ljubljano delat glavne proge za imenovano železnico. Ovire „pod Trančo" se primerno odstranijo in za promet poskrbi z razširjenjem ondotnega prostora.
— Javno predavanje. Ves izobraženi svet spominjal se bode letos, v šestem „svetem" letu posebno slovesno duševnega velikana, pesnika „nebeske komedije" Danteja, kateri je leta 1300, prvega „svetega" leta veliki teden izvršil svoje simbolično potovanje skozi peklo, vice in nebesa. V spomin na tega duševnega velikana predaval bode javno, v prid Prešernovemu spomeniku, gospod c. kr. profesor A. La-harnar v pondeljek, dne 9. aprila letos v velikej dvorani .Mestnega doma" ob 6. uri popoludne o Danteju in njegovem „poema sacro".
— Tren tretjega kora bode letos meseca maja za poskušnjo mobiliziran. Govori se, da bode tudi tu garnizujoči topničarski polk št. 7 istočasno mobiliziran. Moštvo ter potrebno konjištvo mora v 6 do 8 dneh za odhod pripravljeno biti. Poskušnja bode baje 10 dni trajala in se bodejo vaje okoli Jezice vršile.
— Živinska bolnica. Iz krogov ljub ljanskih posestnikov se nam piše: V lanskem zasedanju deželnega zbora razpravljalo se je o ljubljanski živinski bolnici. Ker je to vprašanje za nas jako važno pri čakujemo, da se ta zadeva v letošnjem zasedanji definitivno reši.
— S Pivke se nam piše: Pred dvema letoma dosegli smo s težavo, da se nam je dovolila za preložitev ceste Knežak-Trnovo podpora in sicer od strani države in dežele. Podpore znašajo toliko — če se ne motimo 16.000 gld. — da bi se cesta s tem denarjem skoro lahko izgotovila. Dovoljene so bile podpore, kakor rečeno, pred dvema letoma, toda voziti moramo še vedno po starih klancih, ki so seveda v zelo slabem stanju. Čeravno je bila lanska zima tako ugodna, se stvari niso lotili. Delavci so hodili čez zimo v Dalmacijo in na Hrvaško dela iskat. Zakaj ne bi pridržali teh doma? Vemo, da bi vsak od teh raji doma še za slabšo plačo delal, kakor da bi šel po svetu. Kaj vendar čakajo gospodje, ki imajo stvar v rokah? Sliši se, da jim dela preglavice, kje denar — v gotovini — dobiti, ker podpore dobe seveda v štirih letnih obrokih. Za Boga, saj imate podpore obljubljeno in na te se vendar dobi posojilo, katerega obresti bi toliko znašale, kolikor znaša sedaj vzdrževanje stare ceste. Sicer pa tudi tega ni treba, ker prevzame podvzetnik rad delo v roke, če so dovoljene podpore. Predno smo dobili podpore se nam je tako mudilo, a zdaj?
— ..Dolenjsko pevsko društvo" in ,,Glasbena Matica" priredita zabavni večer v Rudolfovem dne 1. aprila 1900 v prostorih narodne čitalnice. Začetek ob 8. uri zvečer. Vspored: „Zvijača in ljubav", opereta. Ch. Beriot: „Baladna fantazija", proizvaja na goslih g. F. Woves, na glasovirju spremlja g. I. Hladnik. „Češki progar" kuplet, poje g. Mundovič. „Moderno dete", komičen soloprizor. I. Pavčič: „Ženjica", mešan zbor. R. Wagner: „Pozdrav gostov", mešan zbor iz opere ,Tannhauser'. .Sodnik in potepuh", komičen prizor. „Kranjice". „Ah, da bi bila jaz fantič", .Ženska loka-vost", kupleta, goje gospica Zlatka. .Viteza", komičen prizor. Senčne podobe. Prosta zabava.
— Žalostni konec botrinje. Pretekli ponedeljek, 26. sušca dopoludne, sta nesla Gmajnar, posestnik na Viševku pri Sv. Trojici, fare moravske in njegova žena otroka svetotrojiškega cerkovnika v Moravče h krstu. Po opravljenem krstu sta pila pri ,Kavki" v Moravčah botrinjo skoro do večera. Ko sta hotela oditi in sta stala že v
veži, sporeče se Gmajnar z nekim drugim pivcem, sprime se ž njim, a tako nesrečno, da padeta oba na strmih stopnjicah v klet, kjer si Gmajnar tako pretrese možgane, da na mestu umrje.
— Gradnja justične palače. Pri tej so nekatere celice za jetnike v surovem zidovji že dovršene.
— Nove stavbe. Pri istih se izvršujejo sedaj polagoma že notranja zidarska dela.
— Stavbnih delavcev prišlo je v Ljubljano pretekle dni okolu 200.
— ,,Sie war so rein, so schon wie Milch und Blut, sie war vom Herzen einem Seemann gut", odmevalo je danes po sv. Jakoba nabrežju. Dva izborna pevca, stari .marinar" Jože Ju van in njegov nadebudni sin Ladislav Juvan — ki je pred dnevi na novačenju .zamenjal" svoje stare raztrgane črevlje z novimi in je moral vsled tega k sodišču, katero pa ga je dalo na .freifus", — krožila sta starinarjem svoje najlepše nemške pesmi. .Vien' vien' alle finestra", se je glasilo čez Ljubljanico, dokler se res ni kdo pokazal pri oknu in je kaj .padlo". Petje pa ni trajalo dolgo. Prišel je policaj, ki ni imel smisla, ne posluha za petje in je pevca odpeljal na rotovž v .špehkamro". Mladi Ladislav je dejal, da pojde sedaj .Ti-rolcem pet", ker v Ljubljani ta vrsta .fehta-rije" nič ne nese. .Adijo, pa zdrava ostani", je rekel „marinar" Jože, ko je zapustil .špehkamro" in je vstopil v zeleni rotovški voz, kjer je sedelo že pet lepih „frajlic". „H—m" je vzkliknil in voz je odrdral proti Križankam.
— Zaljubljeni lampist. Natakarica Angela ni marala za lampista Jožeka. To je tega hudo peklo. Včeraj zvečer je prišel v gostilno h Angeli in jo je še jedenkrat vprašal, če ga mara ali ne. Angelica mu je dejala: .lampista pa ne". To pa je bilo preveč. Jožek ni bil samo v ljubezni odklonjen, marveč tudi razžaljen na svoji stanovski časti. Prisolil je Angelici dve gorki po obrazu, da se ji je kar kri vlila iz nosa in je bila najedenkrat otečena. Tako si je ohladil lampist svojo jezo in svojo ljubezen.
— Aretovanje. Včeraj je bila na Poljanski cesti v šnopsariji prijeta Liza Zmazek, ki je na sumu, da je meseca januvarja ukradla v cerkvi Srca Jezusovega z oltarja meden križ, vreden 28 kron. Zmazek se je od časa, ko je izvedela, da jo policija išče zaradi tatvine tega križa, skrivala. Ko jo je včeraj policijski stražnik aretiral, se je hotela zatajiti in je rekla, da se piše Duringer. Vse to ji ni nič pomagalo in morala je iti na Žabjek.
— Podoknico so peli danes ponoči ob jedni uri trije mladi možje na sv. Petra cesti pred hišo št. 81. Da je bil kvartet, se je njim še pridružil policaj, ki jih pa ni prav dobro spremljal, tako da so se malo ponorčevali ž njim.
— Pes vgriznil je včeraj zjutraj v Zgorenji Šiški mlekarico Julijano Korošec. Vgriznil jo je v desno lice. Psa, ki je last Rajmunda Ranzingerja, je živinozdravnik preiskal in konstatiral, da je zdrav.
— Konj splašil se je včeraj popoludne na Doberletovem dvorišču v Frančiškanskih ulicah posestniku Karolu Juršinu iz Rudnika. Vstrašil se je krste in zdirjal skozi vežo na ulico. Pri frančiškanski cerkvi ga je ujel in ustavil neki postrešček.
— Jata divjih gosij in rac vrnila se je pretekle noči z juga k nam ter z glasnim krikom letela čez naše mesto.
— Izgubljene stvari. Dijak J. pl. B. je izgubil včeraj popoludne najbrže v Gospodskih ulicah srebrno uro štev. 19.888 in srebrno verižico v vrednosti  25 kron.
— Slovenci in Hrvati Burom na pomoč. Kakor poroča „Agramer Tagblatt", je razstavljena v izložbi neke zagrebške trgovine fotograflčna slika severnoameri-čanskih Slovencev in Hrvatov, ki so odšli v Južno Afriko na pomoč Burom. Baje je odšlo več takih kompanij k Burom.
— Razpisane službe. Razpisuje se mesto poštarja na ces. kr. poštnem uradu Ljubljana 3 (I. razred 3. stopinja) proti pogodbi in kavciji 1400 kron, z obveznostjo pristopa v pokojninsko družbo za deželne poštne uslužbence in prijave svote 1400 K za pokojnino. Letna plača 1400 K, uradni pavšal 330 K, manipulacijska doklada 1600 kron radi stalnega vzdržavanja dveh pomožnih moči in pavšal 180 kron na leto za slugo. Prošnje v teku dveh tednov na poštno in brzojavno vodstvo v Trstu.
— Zdravstveno stanja v Ljubljani. Tedenski   izkaz  o   zdravstvenem stanja
mestne občine ljubljanske od 18. do 24 marca kaže, da je bilo novorojencev 23 (= 3415 0/0o)> 3 mrtvorojenci, umrlih 27 (= 4009 °/00), mej njimi jih je umrlo za dušljivim kašljem 1, za vratico 1, za jetiko 4, za različnimi boleznimi 21. Mej njimi so bili tujci 4 (=14 8%), iz zavodov 7 (==25 9°/0). Za infekcioznimi boleznimi so oboleli, in sicer za ošpicami 2, za škarlatico 1, za dušljivim kašljem 1, za vratico 1, za trachomom 1 oseba.
* Društvo hrvatskih književnikov.
V Zagrebu so ustanovili „Društvo hrvatskih književnikov", čegar namen je: združiti in podpirati književnike, da morejo brez obzira na politično mišljenje unapre-dovati hrvatsko književnost, — ščititi interese in dvigati ugled književniškega stanu — podpirati prave člane in njihove sirote. Pravi član more postati vsak pisatelj, ki je izdal kako svoje delo ali je vsaj dve leti žurnalist
* Zamorkfc in pobožni abbe van Impe.
V Bruslju je na dnevnem redu velikanski Škandal. Na ukaz vlade v Kongu so zaprli nenadoma neki penzionat zamorskih deklic  in  dečkov  ter prepeljali  vse go jence v Antverpe. .od ondi pa s parnikom v Kongo. Gojence so strogo ločili od drugih potnikov, tako da jih nihče ne moie niti videti. Penzionat je ustanovil pred 12 leti z denarjem  bogatašev in plemenitašev iz Konga neki duhovnik Gentske škofije imenom abbe van Impe.  Ta pobožni mož je kupil v vasi Gvseghen pri Gentu posestvo ter sezidal ondi vzgojevalen zavod za nedorasle zamorke in zamorce, ki so se učili ondi vsega, kar je potrebno za življenje. Po dokončanih ukih so odpravljali zamorke in zamorce zopet nazaj v domovino, kjer so jih rabili kot učitelje kulture.  Vlada v Kongu  je podpirala zavod duhovnika Im-peja prav izdatno, saj so se vračali zamorci vsakih 5 ali 6 let kot primerno omikani člani človeške družbe. Dečki so dorasli in sposobni za ženitev s 14 ali 15 leti, deklice pa že z 11 ali 12 leti. Zavod je užival vsestransko protekcijo, in podpore so prihajale od povsod. Sedaj pa so zavod nakrat zaprli, gojence z največjo naglico poslali domov preko širnega morja, pobožni ravnatelj abbe van Impe pa je izginil brez sledu, kakor kafra.  Tudi se je raz vedelo,  da so prihajale Gentskemu škofu že pred dvema letoma pritožbe, da abbe van Impe ne uči zamork le brati in pisati, nego tudi — drugih, manj lepih stvarij. Celo vlada je zve dela, da v tistem pobožnem institutu ni vse tako kakor bi moralo biti. Toda niti škof niti vlada nista ukrenila ničesar, da bi se dognala resnica. Ker pa ovadbe niso prenehale prihajati škofu, je ta izjavil, da nima nad abbejem nobene oblasti, ker je privaten duhovnik in je institut njegova privatna lastnina. Toda isti škof je jako ostro   postopal   proti socialnodemokrati-čnemu abbeju Daensu, dasi je ta tudi privaten duhovnik! No šele vlada je koncem koncev   vendarle   posegla   v počenjanje abbeja Impeja, žal, šele takrat, ko se pri zamorskih deklicah razne posledice niso dale več prikriti. Vlada je poslala veliko število teh nesrečnih deklic nazaj v Kongo že v takem stanju, da se je bati nesreč že na parniku sredi morja. To je tudi vzrok, da ne sme s tistimi deklicami občevati nihče. Pa tudi z dečki ni vse v redu. Abbe van Impe pa je izginil in nihče ne ve kam. Lep institut to!
* Vsa družina umorjena. V vasici Jarmi ru pri Kaplicah na Češkem so z a pa žili te dni ljudje, da lačna živina v hlevu pri neki na samem stoječi hiši silno muka. Ko so šli v hišo, so našli posestnika Pan-holzerja strašno razmesarjenega. Ležal je mrtev na neki skrinji, triletna hčerka je ležala mrtva na postelji, stara mati pa je že umirala. Morilec in ropar je neznan.
— Milijonar — posilnik. Iz Stuttgarta poročajo, da so zaprli bankirja Nordlingerja, ki premore več milijonov, radi posiljenja neke mlade gospe. Nordlinger je ponujal milijon kavcije, da bi smel hoditi do obravnave prosto, a sodišče je kavcijo zavrnilo in ga vtaknilo v preiskovalni zapor. Vsa afera zbuja silno senzacijo, kajti bankir je vele-upliven in splošno znan veljak, dotična dama pa odlična krasotica.
* Dekla umorila gospodinjo. V Budimpešti so našli te dni gospo Leopoldino Brenkner obešeno. Visela je v nekem postranskem prostoru v sami srajci. Preiskava pa je dognala, da se ni obesila sama. Na
nogah in rokah je bila namreč ranjena. Gospa Brenkner je bila od svojega moža ločena ter se je živila s tem, da je oddajala sobe v najem. Pri nji je stanoval že več let 601etni uradnik Samuel Pollitzer. Ta je dobil po pošti pismo, katero je bilo podpisano z imenom Leopoldina Brenkner v katerem mu naznanja, da „gre sama v smrt". Toda pismo je bilo falsificirano V ušesu obešene gospe je manjkal uhan. Tega so našli na postelji uradnika Pollitzerja. No, dokazalo se je, da je Pollitzer nedolžen in da je bil uhan nalašč položen na njega posteljo Končno pa se je vendarle dognalo, da je zadavila gospo lastna dekla ter jo potem obesila. Rafinirana zločinka je storila vse, da odvrne sum ter da spravi v preiskavo Pollitzerja.
Telefonska in brzojavna
poročila.
Dunaj 31. marca. „Ostdeutsche Rundschau" javlja v večernem listu, da se je zgodil nov slučaj kršenja ne-vtralitete. Tovarna v Berndorfu je za Angleže izdelala 20 milijonov patron, dve drugi tovarni pa sta zanje izdelali jedna 20.000, druga 80.000 šrap-nelov.
Dunaj 31. marca. Ministrski svet ima danes popoldne sejo. Ogrski ministri so svoj, za danes določeni prihod morali vsled snega, ki je zapadel, ou-ložiti do ponedeljka.
Praga 31. marca. Mej nemško-nacionalnimi poslanci v deželnem zboru je prišlo do popolnega razpora. \Volf in Iro hočeta z nekaterimi somišljeniki ustanoviti svoj posebni klub.
Lvov 31. marca. Profesorski zbor tukajšnje tehnike je odstavil vse tri dekane, ker niso hoteli izdati frekrenta-cijskih spričeval tistim dijakom, ki so se branili dati častno besedo, da se niso udeležili demonstracij proti profesorju Thullie-ju.
Rim 31. marca. V včerajšnji seji poslanske zbornice so obstrukcionisti vprizorili velikanski škandal proti predsedniku ter ga primorali, da je tako-rekoč zbežal iz dvorane Vsled tega je celo predsedstvo demisioniralo. Odsek za premembo opravilnika nasvetuje, naj se predsedstvo pooblasti, da sme razgrajajoče poslance izklučiti za osem dni. Kdor bi se ne vdal, tistega odpravijo vojaki in tistega sme predsedstvo izključiti za 16 dnij.
Rim 31. marca. Parlamentarna kriza se poostruje. Dočim se na jedni strani trdi, da ministrstvo ne odneha in da po Soninovem nasvetu ne kapitulira, se poroča z druge strani, da se zasedanje parlamenta odgodi, ker se vlada boji. da bi pri volitvi novega predsednika utegnil zmagati kandidat združene opozicije Biancheri.
London 31. marca. Kraljica Viktorija je naročila maršalu Robertsu, naj sporoči nje sožalje na smrti generala Jouberta njegovi vdovi.
London 31. marca. Kriiger je pri prevzetju zapovedništva nad bursko armado baje izjavil, da zavzame Bloem-fontain tekom jednega tedna
London 31. marca. Lord Kitchener je z armado 3000 mož prekoračil Mor-vvalspont.
London 31. marca. Lord Methuen, ki je s svojo armado prišel že do Li-kadlonga, se je po naročilu maršala Robertsa vrnil v Kimberlev.
Narodno gospodarstvo.
Živinorejske zadruge na Kranjskem.
Naša dežela stori mnogo za povzdigo kmetijstva. Zlasti mnogo deluje v prid vinstva. Skupno z državo žrtvuje vsako leto lepe svote, da se čim preje popravijo velikanske škode, katere je prouzročila trtna uš po naših vinogradih. Uspeh tega vzajemnega delovanja je pa tudi očiten in navdaja človeka z veselo nado, da se bodo zapuščeni vinogradi po dolenjskih in notranjskih goricah v kratkem zopet obnovili in pomogli našemu kmetu do tistih lepih dohodkov, katere mu je trta prej dajala.
Zelo važna in za nevinorodne kraje katerih je na Kranjskem več kakor vinorodnih, najvažnejša panoga je pa živinoreja, zlasti reja goveje živine in prašičje-
P^ST Dalje v prilogi. Tfcfl
raja. Tudi za napredek govedoreje se je na Kranjskem že mnogo storilo in se Se naprej in naprej delnje. Z vpeljevanjem bolj žlahtnih plemen kakor je domače, z oddajo sub vencijskih bikov, s prirejanjem premovanj, s popotnim poukom, z vpeljavo zakona za povzdigo reje goveje živine in z ustanovitvijo mlekarskih zadrug se je že mnogo dobrega doseglo v prid naši govedoreji. Zelo veliko vredno za prospeh živinoreje je tudi to, da se po prizadevanju naše kmetijske družbe vporabljajo v toliki množini umetna gnojila, ki prav izdatno vplivajo na povečanje in izboljšanje krmskega pridelka in s tem vred tudi na izboljšanje živine.
Tudi vspehi tega delovanja so lepi in vaseh, vendar nas čaka še mnogo dela, predno privedemo našo živinorejo na tisto stopinjo, katero zazvema po drugih deželah in katero bi morala zavzemati tudi v ugodnejših delih naše dežele.
Pred vsem bo zaradi tega delati tudi pri nas na to, da se bo izboljševala živina v posameznih krajih naše dežele z ozirom na smoter njene reje po gotovih načelih, ne pa — kakor seje to žalibog v mnogih krajih dosedaj godilo — brez vsakega pravega načrta.
Zelo važen korak za napredek živinoreje se bode napravil gotovo s tem, ako at bo dežela razdelila v plemenske ali pasmine okraje, najvažnejši korak pa bo-demo napravili s tem, ako bodemo začeli po izgledu drugih, bolj naprednih dežel tudi pri nas snovati živinorejske zadruge, kakršne priporoča naša kmetijska družba, in kakršnih je v sosednih plemenskih de-želnh že dosti. S takimi zadrugami zadobila bode naša živinoreja najtrdnejšo podlago za ugoden razvoj in vse potrebne pripomočke za uspešnejši napredek, kakor je bil dosedanji.
Toda pot, po kateri pridemo do tega, da se naša sicer majhna dežela prepreže s takimi zadrugami, je še dolga in v mnogih krajih tako trnjeva, da ni pričakovati nobenega uspeha. V pretežnem delu naše kronovine so razmere za tako organizacijo še premalo godne, največ zaradi tega , ker je naše ljudstvo v obče in še posebej glede kmetijstva, zlasti glede živinoreje, premalo napredovalo in ker vsled tega tudi ne uvideva tistih koristij, katere mu nudijo take zadruge.
Živinorejske zadruge so mogoče in je njih vspešno delovanje zagotovljeno le v takih krajih, kjer so gospodarji prepričani o velikem pomenu skrbno izbranih plemenih živalij za izboljšanje domače živine, in kjer jim je zaradi tega tudi veliko ležeče na tem, da se živina takim potom zboljšuje.
Kjer je pa gospodarjem vsejedno, ali se rabijo v njih okolici dobri ali slabi biki tega ali onega plemena, kjer jim je malo ležeče na tem, ali so plemene krave dobro rejene alt ne, ali so pripravne za izboljšanje zaroda ali ne, — in takih razmer je na Kranjskem žalibog še veliko preveč — tam se ne da toliko časa nič napraviti s takimi zadrugami, dokler se razmere v tem oziru popolnoma ne izpremene. V takih krajih je treba še mnogo dela in intenzivnega pouka, da se pridobe gospodarji sčasoma za tako organizacijo. (Konec prih.)
Priobčujem torej tukaj ono pojasnilo pod naslovom »V obramboc ; občinstvu pa pripuščam, da sodi »Slovenčevoc obnašanje.
V Ljubljani, dne 30. marcija 1900.
Poslano.*)
»Slovenec« je v svoji številki z dne 10. oktobra 1899 posnel po nekej kompilaciji, katero je pod naslovom > Narodni sebeochrana« izdal gospod Rudolf Vrba, nekdanji kaplan v Pruchonicfch in sedanji sourednik >Katolickych Listu« v Pragi, trditev, da je v banki > Slavij i < polno zidov.
Na moj v 236. štev. z dne 14. oktobra 1899 priobčeni popravek, da v banki »Slaviji« v ravnateljstvu, v upravnem svetu in v urad-ništvu ni niti jednega Žida, ponovil in vzdrževal je po imenovanem »avtorju« istotrditev.
Upravni svet banke »Slavije«, izvedši še-le vsled mojega poročila za publikacije »najboljšega češkega sociologa« — kakor »Slovenec* kaplana Vrbo imenuje — dal je v čeških listih skupno z odborom društva »Prahe« priobčiti pojasnilo, iz katerega je razvidno, da je Vrba ostudno obrekoval.
Dne 11. januarja t. 1. podal sem to pojasnilo upravništvu »Slovenca« s prošnjo, da je proti plačilu priobči. Odgovorilo mi je, da mora zaradi tega prej pisati še v Prago. Dvakrat poganjal sem odločbo, češ da je odgovor iz Prage vendar moral že priti; a še le 20. t. m. prejel sem odgovor, »da doposlanega mu in-serata od strani banke »Slavije« upravništvo ne sprejme.«
—-a Za jo nirif1nfBarii_Qdi_
ravnatelj banke ,Slavije".
V obrambo.
Pred nekaj časom izdal je gospod P. Rudolf Vrba delo z napisom »Narodni sebeochrana c, uvažavanja v gmotnem in nravnem propadu naroda češkega. V tem spisu, v katerem nastopa proti požidovljenju vseh bančnih zavodov, dotaknil se je tudi čeških zavarovalnih zavodov, imenoma »Slavije« vzajemno zavarovalne banke v Pragi in društva »Praha« katero vzajemno zavaruje kapitale in rente. Dasi je imel gospod P. Rudolf Vrba za svojega prejšnjega kaplano-vanja v Pruchonicich in za svojega sedanjega bivanja v Pragi, kjer je nameščen kot člen redakcije »Katolick^ch Listu«, preobilo prilike, da bi se informoval o osebah, ki načelujejo obema tema češkima zavodoma, dasi je bila nadalje njemu — ako sploh hoče, da se bode njegovo delo smatralo za resno — prva dolžnost, da bi v svojem spisu podal resnična data, posebno glede čeških zavodov, je vendar pisal evidentno tendenciozno o teh dveh zavodih tako-le: »V zavarovalnici ,Praha* so v upravnem svetu židje: Baroch, Goldfuss, Kappus, Lovka. Ravno tako je v naši domači zavarovalnici , Slaviji* polno zidov.«
Podpisani ravnateljstvi obeh teh zavodov, kateri sta za obseg imenovanega dela gospoda P. Rudolfa Vrbe žalibog še-le tedaj izvedeli, ko je bil rok za sodno postopanje že zamujen, na-glašata, da je ta trditev brez vsake podlage in naravnost neresnična. Gospode Baroch, Goldfuss, Kappus, Lovka, kateri so deloma bili in so še v društvu »Praha« delavni, so vsi katoličani in Cehi. Društvo »Praha« ni v vsem svojem 31 letnem obstanku v odboru imela ne enega Žida.
Ravno tako je trditev, da je pri zavarovalnici »Slaviji« polno Židov, brez vsake podlage, kajti niti v ravnateljstvu niti v upravnem svetovalstvu je kak Žid.
Vsled napada gospoda Vrbe smo prisiljeni to dejstvo širšemu občinstvu na splošno znanje dati ter moramo vsakemu razsodnemu čitatelju prepustiti, da si ustvarja o verodostojnosti dotičnih trditev g. pisatelja svojo sodbo.
V Pragi, dne 27. decembra 1899.
Odbor:
društva „Praha" vzajemna zavarovalnica kapltalov In rent.
Upravno svetovalstvo
vzajemno zavarovalne banke „Slavlje"
Darila.
Drednifitvu naSega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila In Metoda: Prvo izmej prvihpeterokrong. Emil Orožen, c. kr. notar v Trebnem. — Živio! Naj bi naSel g. darovalec prav obilo posnemovalcev mej imovitejSimi Slovenci!
Za Prešernov spomenik: Slavni odbor „Prešernove slavnosti na Dunaj i", prirejene dne 7. t. m. 440 K (mej katerimi je razun drugih tudi veleduSno darilo 200 K dičnega mecena Strossmaverja) po si. društvu .Slovenija". — Slava vrlemu odboru, ki je tako sijajno rešil svojo nalogo in tako izdatno podporo pridobil za skoro uresničenje izvršitve dostojnega spomenika pesniku prvaku! Živeli vsi, ki so kakorkoli pripomogli k tako krasnemu uspehu! •
Narodno zdravilo. Tako se sme imenovati bolesti ntešujoče, mišice in živce krepčujoče, kot mazilo dobro znano „Mollovo francosko žganje in sol", katero se splošno in uspešno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih prehla-jenja. Cena steklenici K 1-80. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJI, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan s varstveno znamko in podpisom. 2 (11—5)
Povodom mnogih težkih želodčnih bolestij nastopajo mnogokrat navidezno neznatne indis-pozicije. javljajoče se samo po slabem prebavljanji ali telesnem zaprtji. Da se obvaruje teh posledic, treba je zaužiti sredstva, katera podpirajo probavljan j a ter isto mimo povspeSujejo. Najboljše teh sredstev je že 30 let znani in splošno priznani Dr. Rose želodčni balzam iz lekarne B. Fragnerja v Pragi. Dobiva pa se tudi v druzih lekarnah, kakor je razvidno is inserata. a
Dež. gledališče v Ljubljani.
Stev. 80._Dr. pr. 1018.
V nedeljo, dne 1. aprila 1900.
Začetek ob «/.*• url* Zadnja popoludanaka, IJudalia predstava ob Izredno znižanih eenah. V korist
penzij8kemu fondu članov slov. gledališča.
Parižki potepuh.
Veseloigra v Štirih dejanjih, po francoski Bavarda in Vanderburda predelal Theodor Dankel. Poslovenil Josip Gecelj. Režiser g. Rudolf Inemann.
Štev. 81. v- Dr. pr. 1019
Zvečer ob >/,8. url. Izredna predstava. Na večstransko zahtevanje! Prvikrat v letošnji gledališki dobi:
Trije pari črevljev.
Slika iz dunajskega življenja v treh delih s predigro in petjem. Spisal Karol Gorlitz. Poslovenil Konrad Vodufiek. Godbo zložil Millocfcer. Režiser g. Rudolf Inemann. Kapelnik g. Hilarij Benižek.
S^aj e rs k RO	a G		Glavna zaloga za Kranjsko: MIHAEL KASTNER v Ljubljani. (573-3)
krepčevalna piji	iča. Neprekošena zdravilna voda.		
Meteorologično poročilo.
VUlii. n»d morjem 806-3 m. Srednji »r.čni tl»k 738-0 mm.
Cas opazovanja
30 9. zveCer
31.17. zjutraj „ I 2. popol.
Stanje barometra v mm.
Si
Vetrovi
Nebo
"■S
li
m
U
7273 1    21 sr.svzhod' oblačno
7302 7320
a a
16 si. 8vzhod| obiačno [_ 6'8 sr.8vzb.od del. jasno o
Srednja včerajšnja temperatura 25°, nor-male: 6 4°.
X3-LLXiaj*3lza» borza
dne 31. marca 1900.
Skupni državni dolg v notah ... 99 K 35 l
Skkpni državni dolg v srebru ... 99 n 10 ,
Avstrijska zlata renta...... 98 „ 15 ,
AvBtrijbka kronska renta 4°/0  ... 99 „ 50 ,
Ogrska zlata renta 4°/0...... 97 n 15 ,
Ogrska kronska renta 4°/0   .... 93 „ 70 ,
Avatro-ogrske bančne delnice .   .  . 127 „ 25 ,
Kreditne delnice........ 234 „ 55 ,
London vista......... 242 „ 90 ,
Nemški drž. bankovci za 100 mark . 118 „ 60 ,
20 mark........... 23 „ 69 ,
20 frankov.......... 19 „ 26 ,
Italijanski bankovci....... 90 , 10 ,
C. kr. cekini.......... 11 „ 38 ,
Zahvala.
Udano podpisani se najglobokeje zahvaljujemo s tužnim in potrtim srcem v lastnem imenu in v imenu žalujoCih sorodnikov za mnogostransko izkazano iskreno sočutje, za srčne tolažbe in darovane vence, ob smrti nase nepozabne v dan 27. marca t. 1. zamrle preljubljene soproge, oziroma mamice, gospe
Antonije Virk n. Šuster
c. kr. kancelista soproge v Velikih Laščah
kot tudi v 29. t. m. k večnemu počitku spremljavšim, za mnogobrojno udeležbo pri mrtvaškem sprevodu in sicer: tukajšnjim p. n. c. kr. uradnikom raznih uradov, in drugi odlični gospodi; kot tudi slav. gasilnemu društvu, tukajšnjim pevcem za premilo ganljivo žalostinko in vsem drugim, zlasti pa Se tudi oddaljenim p. n. prijateljem in znancem, ki so na razne načine izrazili svoje sočutje. — Na večno svidenje nad zvezdami! Bog plati! pokojnici pa večni mir!
Velike LaSče 30. marca 1900.
Janko Virk, soprog. — Antonija Virk, hči. — Fani Fabjani, teta. (656)
Najboljša pitna voda
kadar preti nevarnost epidemije, je v takih slučajih često skušena, od medicinskih avtoritet vedno priporočevana
alkalična kislina
V njej se ne nahajajo nikake organične substance ter je zlasti v krajih, kjer je studenčna ali vodovodna voda dvomljive kakovosti, naj-prikladnejša pijača. (36—1)
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špe-cerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
Izurjena gospodična
vešča slovenskemu in nemškemu jezika, želi vstopiti v službo v kako pisarno ali pa kot blaajaj nlcarlea.
Ponudbe pod „O. H." upravništvu
»Slovenskega Naroda". (663—1) ________
k
katerega priredi
Viško-Glinške čitalnice tamburaški in pevski zbor „Krim" i nedeljo, dne 1. aprila 1900
v prostornem salonu g. Trauna na Glincah.
Vspored obsega najnovejše na novo iziolane slovanske tamburaške točke ter prosto zabavo.
Začetek ob 4. uri popoldne.
Vstopnina IS kr. zw osebo.
Ker je čisti dohodek namenjen za napravo društvene oprave, se preplačila hvaležno sprejemajo.
K obilni udeležbi vabi najuljudneje
Zahvala.
tSadzuaa flzojačev itd. v J^uS-tjani i&ic&a tetn pototn c. &t. kAno-čocjičncmn oSztncmu tnus>eju tta 3)u-nctju 2><z dovoćitev *iiojoćtć>ficcj<z Aut za
tudi o/, mcotnzrnu z?6ozu, t%cpovino&i ift oSztni 2>£<yvnici tez &zanj&&i Ata-nifnici 2>a Sovotfenc podpoze tetnu finz&u, nafio&zencjSo zafivato.
0? J?fu£tfO?ii, 31. -mavca 1900. (660) pran $turmf načein;fr
Ces. kr. avstrijska A državne železnice.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne L oktobra 1899. leta, Odhod lz LJubljane jož. kol. Proga čes Trbiž. Ob 12. uri 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selzthal v Ausse, Solnograd; cez Klein - Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solno-graa, ćez Amstetten na Dunaj. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih v Line. — Ob 11. uri 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno, Cez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Proga v Novo mesto ln v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri 54 m. zjutraj, ob 1 uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 55 m. zvečer. — Prihod v LJubljano jaž. kol. Proga ls Trbiža. Ob 5. mi 46 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. — Ob 11. uri 17 m. dopo-ludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Lienca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 57 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzenafeata Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. zvečer osobni vlak z DuDaja, Solnograda, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. V oktobru in aprdu ob nedeljah in praznikih iz Linca. — Proga ls Novega mesta ln Kočevja, Osobni vlaki: Ob 8. uri m 21 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popoludne in ob 8. uri 48 m. zvečer. — Odhod ls LJubljane drž. kol. v Ob 7. uri 23 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 m. zvečer. — Prihod v LJubljano drž. kol. ls Kamnika, Ob 6. uri 56 m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopoludne, ob 6. uri 10 m. zvečer. (4)
Narodna kavarna.
Danes v soboto, 31. marca, in v nedeljo, 1. aprila t. L
KONCERT
Sremsko-Mitrovičke
tamburaške družbe.
CIzboren *»n*l£«s»tea*.)
Začetek ob 8. uri.
Brez vstopnine. Brez nadležnega pobiranja.
K obilnemu obisku vabi z velespofitovanjem
(652-2)       Fran Krapaž.
Nezaslišano! Čudovito! 240 komadov za samo gld. 1-95
1 elegantna ura s triletnim jamstvom in goldin-verižico, 1 čudovito eleganten nastavek ss smodke z jantarjem, 1 krasna kravatna igla s simih-brilantom, 1 jako eleganten prstan z imit biserom za gospode ali dame, »/, ducata platnenih žepmh robcev z barvanimi obrobki, 1 praktični žepni tintnik z angleškim mehanizmom 1 usnjati denarni mofinjiček, par finih nogovic, 1 jako elegantna damska broSa najnovejše facone, 1 krasna garnitura, obstoječa iz mansetnih, zavrat-niskih m naprsnih gumbov, 1 krasno toaletno zrcalo z etuijem in finim česalom in Se nad 200 komadov, ki so v hiSi koristni in neobhodno potrebni.
Vsi ti krasni predmeti se dobivajo le Se kratek čas. Nikdo naj torej ne zamudi prilike, ker je vsako sleparstvo popolnoma izključeno, ter se neugajajoče brez zadržka vzame nazaj.
Razpošilja po c. kr. poštnem povzetju ali ako se pošlje denar naprej:
zaloga Ernst Buchbinder
Krakau I. M.
Poštno predalo itev. 25.
Ako se naročita dva zavoja, se dobi jako fin žepni nož z dvemi rezili kot darilo. (630—2)
010030310230910002
PRIPOROČENA PO AVTORITETAH  AVSTRO — OGRSKE IN NEMČIJE NAJBOLJŠE REDILNO SREDSTVO ZA OTROKE        v lekarnah °in drogerijah      INAJBOLJŠE DI^TETIČNO SREDSTVO 24 NAJBOLJŠI DODATEK K MLEKU  Ir.KUFEKE   DUNAJ  VI/2 i OTROKE. BOLNE NA ŽELODCU ALI CREVIU
O "Vi^ifnice O
priporoča
,j2arodna (6591) Tiskarna".
Za večjo fino restavracijo
me išče kavcije zmožen, boljši, oženjen
gostilničar
kot najeninlk. Gostilničarka mora biti spretna kuharica. Ponudbe sprejema Rudolf Mosse na Dunaji pod „W. P. 1714". 608 2
Od danes naprej
dobi se vsak «l«ara
polenovka
po kapucinskem načinu namočena pri tvrdki (613—4)
Kham & Murnik.
2letni
karpi
za vložitev v ribnjake, se oddajajo pri oskrbništvu graščine Sonnegg v Hammerstielu. (655-1)
PoiitH i Stndenec«Ig[«
Raznovrstne
kočije (Landauerji) in vozovi ter konji
so na prodaj.
Več se poizve pri gospodu Itnlcu« lijakarju na Reki. ,614—2)
V udobnost slavnega p. n. občinstva sem otvoi*ll udano podpisani
v Gospodskih ulicah štev. 3 v pritličju Gerlicvjeve hiše
lokal za krojaško obrt
ter se priporočam v nadaljna blagohotna naročila v izdelavo naj elegantne jslk pomladanskih oblek in f»«
vp^nikov po najmodernejšem kroju ter po jako nizkih cenah.
Z odličnim spoštovanjem
Anton Repovš
(560— 3) tehnični krojač.
na 5 tečajev, v lepi prijazni legi, blizu državne ceste na Dolenjskem,
se koncem meseca maja da v najem, ali se pod ugodnimi kupnimi pogoji proda.
Naslov se izve v upravništvu BSIov. Naroda". _(649—1)
Najboljše berilo in darilo
je vsestransko jako pohvaljena
„Vzgoja in omika is ali izvir sreče"
(neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka, kateri se hoče sam lahko In hitro navaditi vsega potrebnega, da more sebe in druge blažiti in prav olika«) (112-14) ter se dobi za predplačilo 1 »Id. 5« kr., po poŠti 10 kr. več, ali proti postnemu povzetju pri
Jožefu Valenčiču na Dunaju
III. Bez., Stelngasse Nro. 9, I. Stock, ThUr 10.
Založnik, ozir. prodajalec je voljen vrniti denar, ako bi mu kupec poslal knjigo še nerazrezano in čisto v treh dneh nazaj. Cena je skrajno znižana, knjig je malo več.
Vse vrste
2240-5
iamburic
priporoča tvrdka
J. S
v Slaku
M Hnatikem
llustr. ceniki
ne pošiljajo um zahtevo franko.
O:
mala ali velika
se radi selitve odda v najem, oziroma proda pod ugodnimi pogoji.
Več se izve v gostilni Sv. Jakoba trg št. 2, Ljubljana. (561—3)
Zajamčeno iz pristnega vina
izdeluje
(434-3)
vinski jesih
ALBERT ECKERT
v Gradcu.
Dobiva se v vseh boljših špecerijskih in delikatesnih prodajalnicah.
in vodni mlin.
Blizu Zagreba in železnice, 280 oral, večinoma travnikov in gozda, posebno pripravno za mlekarstvo in živinorejo.
Istotam novozgrajen in moderno, z železno konstrukcijo upravljen
za plačilo delujoči vodni mlin
s trajno vodno silo in dobrim številom odjemalcev in naročnikov. Mlin sam daje 3000 K čistne najemnine.
Oboje se proda skupaj, eventuvelno vsako posebej.
Naslov se izve pri upravništvu „Slov. Naroda". (648-i)
Št. 8774.
(584-3)
Ustanove za invalide,
Pri ljubljanskem mestnem magistratu izpraznjene so
3 ustanove za Kranjske invalide, vsaka po 73 K na leto.
Pravico do teh ustanov imajo bivši vojaki, ki so vsled vojaške službe za delo nesposobni postali in so ubogi in lepega vedenja.
Prošnje za podelitev teh morajo biti opravljene z dokazili o stanu, starosti, uboštvu, lepem vedenju in o vojaškem službovanji in jih je vložiti
do 15. aprila letos
pri podpisanem uradu ali pa pri pristojnem c. kr. okrajnem glavarstvu.
Mestni magistrat ljubljanski
dne 10. marca 1900.
Styria-Si- kolesa
so po vsakovrstnih cenah vedno v zalogi!
Ne samo najelegantnejše in najdražje, nego tudi najprostejše in najcenejše (427—4)
Styria-kolo
se odlikuje po izborni konstrukciji, solidni izdelavi in lahnem teku.
,Styria'-Fatirrad-Werke
Joti. Puch & Comp., Gradec.
Zastopnik: Pran. Ć-u.d.en.
trgovec s kolesi v H< j ubijani-
z Trrtoaaa, v kateri je večletna gostilna, se zaradi selitve odda takoj v najem, oziroma se tudi pod ugodnimi pogoji takoj proda.  Plačila na obroke.
Več se izve pri lastniku Rožne ulice št. 19 v Ljubljani. (646—1)
o Pleskarska in lakirarska obrt
A. Bricel ♦ ♦ i* + F. Oražem & ♦ ir
J. Korbar Ir ir ir ir t t 30 Florjanske ulice 30
SE PRIPOROČA SPOŠT. OBČINSTVU ZA IZVRŠITEV VSEH DEL PO NAJNIŽJI CENI. sg«^«^««^ (254—9)
iki krah!
New-York in London nista prizanašala ' niti evropski celini ter je bila velika tovarna serbrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalug. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se
mi povrne gld. 6-60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih nožev s
pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih vilic iz enega komada;
6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih žlic; 12 kom. amer. pat. srebrnih kavnih žlic; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za juho;
1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za mleko;
6 kom. ang. Viktoria čašic za podklado;
2 kom. efektnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za čaj; 1 kom. najiin. sipalnice za sladkor.
49 komadov skupaj samo »Iti. 6*641.
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6 t>0. Amerižansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na
waMMx*JUMamM slepariji
zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu1-ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno
svatbeno in priložnostno darilo
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo.
Dobiva se Jedino le v ^1841—25)
A. IIIICS4 II ItllM.-a
Eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blaga
na Dunaji II., Rembrandtstr. 19 M. Telefon 14597.
PoSilja se v provincijo proti povzetju
ali če se znezek naprej vpošlje. Čistilni prašek za njo lO kr.
Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina). Izvleček Iz pohvalnih pisem.
Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen. Ljubljana. Oton Bartuseh, c. in kr. stotnik v 27. pešpolku.
Jako zadovoljen z Vašo zbirko, bodem isto pri vsaki priliki priporočal. Z velespoštovanjem
Gradec.  Anton Marx, c kr. pol. uradnik.
Ker je Vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še jedno.
Št. Pavel pri Preboldu. Dr. Kamilo Bolim, okrožni in tovarniški zdravnik.
Patentirano žično steklo
najbolsl material za gornje ivltlobe. tla, tovarniška okna, razne debelosti, plošče do 1 75 Dmetr.
Posebne prednosti: Največja varnost proti zdrobljenju, proti prodrenjn in prebitju, nadležne žične mreže so nepotrebne, varnost proti ogrnu Je Jako velika, tudi 6e se zlomi, ostane gosto, ker drži žična vložka steklo skupaj, luč prodira Jako lahko, ie doslej nepoznan lučni učinek Uporabljalo se je z najboljšim uspehom pri mnogih državnih in zasebnih zgradbah. Mnogobrojna »pričevala, prospekti in vzorci so na razpolago.
Vlite steklene plošče za prozorne strehe, po katerih se lahko hodi
za razsvetljenje prevozov, podzemskih hodni-hov ali prevozov pri kolodvorih, v fiksnih masah, gladko ali z raznovrstno izdelanimi površinami, belo ali napol belo (okoli 30°/0 ceneje nego navadno surovo lito steklo) in barvasto z žično vložko ali brez nje.
Stekleni strešniki in Met zarezni strešniki
v najrazličnejših oblikah in velikostih.
Actien-Gesellschaft fiir Glasindustrie vorm. Frledr. Siemens Neusattl bei Elbogen (Bohmen). Drugi izdelki: Steklenice vseh vrst. ste-klenidni zamaikl, steklo v ploščah, belgijske in nemške vrate, vlite in prešano ■takle, patentovane  črke li prešanoga stekla. (341-3)
Lepo klet
pri   cesti da v najem
Marija Novak (636_2)
Stepanfa vum 25.
20 sodov
žganj skih, po \'2, 1, 2, 3 in 6 veder;
steklene balone a i vedro in velike steklenice
prodaja
__Sv. Petra nasip št. 39. (661)
TTradjn.© dovoljena
posredovalnica stanovanj in služeb
Gospodske ulice št, 6
Iii«-«- nnjuo * nekaj navudnlh In liolJMili Itnliarir za grajske in meščanske hiše za Ljubljano in drugod, 8—20 gld. plače; spretno jfoittiliiiMlto kuhariru za tukaj in nekaj 4co*|»o<iiiij : £upnlJMlio kuharico; loterijsko l4olt»k<aii<lnJo, jako dobro samostalno mesto; vrtnarja za blizu Ljubljane; nekaj natakaric: 3 eoMpoilIrnr za Ogrsko k većjim otrokom; lino IiImIiio v večjo hiSo itd.
Več se izve istotam. (669)
J ul m ceno pristen
Refošk
po S ffltl. liter pri
Fr. Pelicon-u, Francovo nabrežje št. 5.
Tu se dobe tudi druga pri*tna vina po izredno nizkih cenah. (678—6)
Ceno se
lepa, nova vila
v Kranju.
Natančneje poizve" se pri (566—5)      Jožefu Fuso v Kranju.
Holandsko - ameriška proga Rotterdam-New-York.
Prihodnje odpluti)«*:
Amsterdam 5. aprila 5-oo popoludne. Statendam 12. april 12-00 opoldne. VVerkendam 14. april 1-00 popoludne. Spaardam 4. april 4-00 popoldne.
Novi parniki na 2 vijaka.
Rotterdam 8302 ton, Statendam 10.320 ton, Potsdam 12.500 ton. (24—13; Cene v prvi kajiti od 240 K naprej 1 iz prista-drugi kajiti od 204 K 50 h j nišča III. razred 185 K 40 h z Dunaja. Pisarne na Dunaji: Za kajite: I., Kolowratring 10 ;
za III. razred: IV., Weyringergasse 7 A. Avstr. podružnice v Brnu, Inomostu in Trstu.
VeslllE
muzikalni avtomat
z močnim glasom in 18 komadi se po nizki ceni in pod ugodnimi pogoji proda.
Ker je avtomat nenavadno velik in posebno močnega glasu, ga priporočam gostilničarjem in restavraterjem, ki imajo velike prostore, ker se tudi lehko pleSe ob njega sviranju.
Kdor ga želi kupiti, naj se obrne name
Jos. Kolar v Ljublani
trgovec z motornimi vozovi, kolesi in šivalnimi stroji. (337—7)
T mmnrareb prodajalni
3-4)
Stari trg št. 16 so u prodaj m vrste v po ,Mo stilnih tonnitti tetii
Le dobre in najfinejše ure z enoletno garancijo.
Budilka, najboljši izdelek...... gl. 160
Srebrna moška remontoarka od „ 5 60 npr. Srebrna damska remontoarka od „  5-60 _
Niklasta remontoarka od...... _ 360 „
ura na nihalo z lepo omaro od „ 850 „
Popravljanja vseh vrst ur najceneje, specialist za težavna (komplicirana) popravljanja ur.
Rudolf Vtfeber, urar
Ljubljana, Stari trg fit 16.
Y-WC
30
Poslovodja
mizarske stroke, za stavbe in hišno opravo, v risanju izurjen, slovenskega in nemškega jezika v besedi in pisavi zmožen, želi svoji sposobnosti primerne stalne službe. (647—1) Ponudbe se prosi pod naslovom : Fran Kovačič, Gradec, Maigasse Nr. 3.
Na pljučih in v vratu bole-hujočim, astmatikom in na jabolku bolnim!
Kdor se hoče enkrat za vselej iznebiti svoje bolezni na pljučih ali na jabolku, in če je še tako trdovratna, ali svoje naduhe, in če je še tako zastarana, in se kaže skoro neozdravljivo, naj pije A. Wolffsky-jev čaj za kronične bolnike na pljučih in v vratu. Na tisoče zahval jamči za veliko zdravilno moč tega čaja. Zavoj zadostujoč za dva dni 75 kr. Brošura brezplačno. Samo pristnega ima na prodaj A. Wolffsky, Berolin št. 37, \Veissen-burgerstr. 79. (439—5)
Spretni potniki
se iščejo za Kranjsko s stalno plačo in provizijo.
Ponudbe pod ,,100" na upravništvo „Slov. Naroda". (639—2)
Čokolada
i
(213-10)
SUCHARD
I
Povsod * na prodaj. *
_$_
Cacao
i
prodajalna miza (pudel), steklena omara z 16 predalci in stelaže, se po ceni proda
na Kongresnem trgu št 6-
•m
i
Ljudevit Borovnik
puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c kr. preskuše-valnici in od mene preskušene. — Ilastro-(110) vani ceniki zastonj. (12)
Lepo telo apno
sveže žgano, se dobiva po celih vagonih in v manjših porcijah pri
I*. Ittaček ĆL Go.
žgalnica apna in premogokop Zabukovce (Buchberg), pošta Pletrovče (Pletrovitsch) pri Celju. (143-26)
Novo sezidana
(429-5)
pri Kranju, 10 minut od mesta oddaljena, takoi čez KokrSki most, poleg glavne ceste, na jako prijaznem in za vsako prodajalno ugodnem kraju, je oddati v najem ali na prodaj.
Več se izve ,,Predilne ulice nakupovanje kosti in deželnih pridelkov".
Tudi se proda dobro ohranjen
Poliplion.
Sveže, lepe, Velikonočne
Praške in Graške šunke
™- ra,_~rrn "h težah, poin/iaja,
(629—2)
J. G. Praunseiss, Ljubljana, Glavni trg št. 19.
vseh vrst priporoča tvrdka
iTTStn. _Pe_rcLeL:ri-
Semena so bila preizkušena na kmetijsko-kemičnem izkuševališču za Kranjsko v Ljubljani ter za prav dobra in zanesljiva spoznana. Tvrdka jamči za normalno čistost in kaljivost semen, pri deteljah razen tega
tudi, da so iste brez predenice. (645—1)
Zadruga brivcev, frizerjev in lasničarjev v Ljubljani si dovoljuje dati uljudno na znanje, da se vsled sklepa vseh členov z dne 8. marca 19 O O cene pri brivskem, frizerskem in lasničarskem obrtu povikšajo.
Minimalne cene za vse vrste postrežbe bodo v vsaki posamezni brivnici razvidne. (545-5) Razglas stopi v veljavo s 1. aprilom 1900.
JFopolna razprodaja.
Ker opustim svojo prodajalnico, prodajam
vse predmete pletenega in tkanega blaga
po tovarniških cenah.
Istotam je na prodaj po zmerni ceni (620—2)
razna štacunska oprava in dobro poslujoče pletenje na stroje s 7 pletilnimi stroji.
Ana Haring, Ljubljana, Židovske nlice št. 8.
^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^
____________
~S&ši Založena 1847. |§3fr Založena 1847. Ifg-
C. ki*, priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pripoznano izvrsten Poi-tlanđ-cemeitt v vedno jednakomerni, vse od avstrijskegav društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in odporne trdote daler nad_vrllJa\Jorl dobroti; kakor tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila in spričevala
raznih uradov in najslovitejših tvrdk so na razpolago.
Centralni urad: Lunaj? I.j lYIaximilianstrPiSse 8.
(2210—17)
Compagnie Genčrale Transatlantiq_,e
francoska propa z brzimi poštnimi parobrodi Basel-Pariz-Havre-New York.
Vozna cena v III. razredu Iz ESu*el*t v \e%* lork HO (o^emtlf set) gld.
3Pxili.oaj3.je cdplutbe: iz HaKfln   22. marca, las Mavra 24. marca parobrod K re t njene"
99        »        29.     „ „       31.     ., „ Aciultalne"
»       99 5- aprila 7. aprila       „ C-a«eo_-ne"
99        99 12.     „       „ 14.     ., „ ..l.a  ! omaiiM"-
99 99 19-        B 99 99 21.        „ „ ..1.1»   II re 111 _" II«' ■ •
99        99 26 „       „      28.     . „ ..l.a C'lmui|ia_;iie*'
Za sklepanje pogodb se priporoča (235—18)
Zwilchenbart, 9 Centraibahnplatz, nasproti kolodvora, Basel (Švica).
i ;o->z*z*z*>zo>zcc*zc*_;*;
Tovarna pohištva
J. J. NAGLAS
v Ljubljani 13
Zaloga in pisarna. Tovarna s stroji:
Turjaški trg št. 7 Trnovski pristan št. 8-10
priporoča po najnižji ceni: oprave za spalne sobe, oprave za jedilne sobe, oprave za salone, žimnate mo-droce, modroce na peresih, otroške vozičke, zastore, preproge itd.
oderceft
najnovejše facone,
najboljši izdelek >
O
pripore ča 13 J$T
g    Alojzi) Persche V
B#B Pred škofijo št. 22, poleg mestne hiše. #
■*^*2*Z*Z*Z*Z*Z*Z*Z*Z*Z*Z*Z*Z*_*.
r
Biaž Jesenko
Ljubljana, Stari trg št 11.
Zaloga vsakovrstnih
klobukov in čepic
perila, kravat itd. 13
I»« najnlzj llm eenah.
ca
£_a__<
Ljubljana, Dunajska cesta 13.
Tovarniška zaloga
šivalnih strojev u in velocipedov, *
vv. r±* H-* »v*      »lir* ■_■ •*» •*» 'k' rdr* 'k* •*» ris
F. Cassermann
krojač za civilne in raznovrstne
uradniške uniforme in poverjeni zalagatelj ces. kr. unif. blagajne drž. železnic uradnikov
Ljubljana, Selentjurgove ulice št. 4
se priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje civilnih oblek in nepre-močljivih havelokov po najnovejši fa-coni in najpovoljnejših eenah. Angleško, francosko in tuzemsko robo ima na skladišču.
Gospodom uradnikom se priporoča za izdelovanje vsakovrstnih uniform ter preskrbuje vse zraven spadajoče predmete, kakor: sablje, mece, klobuke itd., gospodom c. kr. justič-nim uradnikom pa za izdelavanje
talarjev in baretov.
Darila za vsako priliko! Frid. Hoffmann
_=___ urar = v Ljubljani, Dunajska cesta
priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst
žepnih ur
zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla, kakor tudi stenskih ur, budilk in salonskih ur, vse samo dobre do najfinejio kvalitete po nizkih cenah. _lT©T-©»tl v žepnih in stenskih urah so vedno v zalogi. 13 Popravila se Izvršujejo najtočneje.
Optični zavod
J. P. GOLDSTEIN
Ljubljana, Pod trančo 1
priporoča svojo veliko zalogo
vsakovrstnih očal, lovskih in potnih daljnogledov, kakor tudi vseh optičnih predmetov.
Zaloga fotografičnih aparatov.
Vsa v to stroko spadajoča popravila in vnanja naročila točno in ceno.
la_S*_S*_S*_fc*_- r^v^^&^i^ i. i y^t-a
Vzorci na zahtevanje poštnine prosto.
S tem uljudno naznanjam slav. p. n. občinstvu, da je moja trgovina s suknom založena z najnovejšim blagom
za spomladi in
Imam tudi največjo zalogo Krenner-jevega blaga iz Škofje loke, domač izdelek najboljše vrste. Priporočam se slav. p. n. občinstvu za mnogobrojen obisk
z velespoštovanjem
o Ihl.
13
Hug
Suknenih ostankov vedno veliko v zalogi.
97
3335
Feliks Toman
Wi—a—ogt^mmsA  mo Ji
Resljeva cesta št. 26.    LJUBLJANA     Resljeva cesta št. 26.
v ' priporoča svojo največjo zalogo (601—2)
1 nagrobnili spomenikov
od marmora, jcruiiita. Šved. glenlta In labradorja laMnrica izdelka. Stavbena   dela«   plonrr #.»» pohištvo, plonee za nsozajlenl tlak, razne izdelke od Krunila za tlak Itd. po najnižjih cenah. \urrti in eenlk! brezplačno.
i
Zahtevajte vselej
Maršner-ov
češki kakao
ki ga imenitni zdravniki priznavajo za najboljšega in
češko čokolado
ki je tnjim izdelkom vsaj jednaka, ako jih ne prekosi. (371—10)
A. Maršner, Praga, Kral. Vinohradv.
V a prodaj v I Juliljiiiii imajo: Jos. Sumi, R. Petrič, Ph. Novotnv, Ivan Jebačin; v mariborut J. Pelikan; v Olji t F. Jakovič, Ivan Vrečko.
Q00K
?a potovanja v cirnžbahi — posamna potovanja
Dunaj-Dunaj po specijalnem vsporedu-Več pove in daje programe (609 -2)
THOS. COOK & SON, l„ Stefansplatz 2, DUNAJ.
Največja izber
najtrpežnejšega in najmodernejšega
Najnižje cene!
za
suknenega blaga
vseh vrst
kakor kamgarna, ševiota, lodna, jagerndc fskega itd.
za
ID
I
površnike, haveloke
ter salonske obleke
ir oddelku za sukno tvrdke
J. Grobelnik, Ljubljana.
Najboljši nakupni vir za suknene ostanke. (564—5) Knjige z vzorci se po naročilu pošiljajo poštnine prosto.
1
Hranilni in posojilni konsorcij uradniškega društva
ima odslej svojo pisarno
v Krojaških ulicah štev. 8, v I. nadstropju.
Le-tu se dajo tudi vsa zahtevana pojasnila glede zavarovanja za življenje pri uradniškem društvu. («42-2)
Uradne ure; od 1. do vštetega 5. dne v mesecu vsak dan od 4 do 6 ure popoldne, če je nedelja ali praznik od 11. do 12. ure dopoldne, sicer pa vsak torek, sredo in petek (izimži praznike) od 4. do 6 ure popoldne.
M. KUN C
krojaško obrtovanje Gospodske ulice št. 7 v Ljubljani
priporoča
svoje izborne izdelke civilnih in uniformskih oblačil po meri. Bogata izber dobrega modnega  blaga je vedno v zalogi ;  vsprejemajo se pa tudi naroČila s pridejanim blagom.
Fini in pravilni kroj, izborno delo in ceno postrežbo jamči obče znana zmožnost in solidnost tvrdke. (559-4)
T:
if-
____ _ _ K
10
16
goldinarjev
jnku line elHte molne
pi-Uliio   it ii-
obleke i/
lil h icn. ki M4t> \ rciliif «iJ«j-inaiij '*« icl.
goldinarjev
elegantna žaket-obleka do najfinejše vrste.
Največja izbera modnih ostankov, obleke za gospode in dečke, kostumi za otroke, specijaliteta, kakor tudi najnovejša moda v damskih konfekcijah. Vsak dan nove pošiljatve.
>aroeila po  meri  se najfitieje   in   naj no vej«* na  »uiimJu  l/vr»e   juho hitro
in se zarafunUo prav po eeni. (597—3)
Angleška zaloga oblek v Ljubljani.
Vogel sv. Petra in Reseljeve ceste štev. 3.
Prosim za blagovoljna mnoga naročila z velespoštovanjem
Oroslav Bernatović.
Arsensko zdravilno kopališče Levico-Vetriolo južno Tirolsko).
V pojasnilo.
V mnogih razglasih se „veliki etablisementi v Levico-Vetriolo" ponujajo v najem, eventuvelno na prodaj.
S tem se naznanja, da omenjena naznanila prijavlja prejšnja kopališka družba, ki je stopila v likvidacijo ter bi zato rada dala v najem ali prodala svoje stare hiše
Po pogodbi z mestno občino Levico so vsi arsenasti vrelci v krajih Levico in Vetriolo z dnem I. januvarja 1900 za dobo 40 let podrejeni v izključni vžitek in v upravo podpisanega.
Izvrševaje to pogodbo se je v skoro petletnem pripravljalnem delu na novo zgradil zdraviliški etablisement najprvega reda v sredini velikanskega zdraviliškega parka, tel se bode dne 15. maja odprl in p. n. občinstvu izročil v porabo.
Izrecno se še poudarja, da novo upraviteljstvo z gori omenjenimi ponudbami ni v nikaki zvezi.
Generalni ravnatelj zdravilišča Levico-Vitriolo :
Dr. A. Polly-Pollacseh,
Naslov za telegrame: Pollv-Levleo.
(641—1)
Brata Eberl
Ustanovljeno
Ljubljana, Frančiškanske ulice 4.
Pleskarska mojstra c. kr. drž. in c. kr. priv. 12 južne železnice.
Slikarja napisov.
Stavbinska in pohištvena pleskarja.
Prodaja oljnatih barv, lakov in firnežev
na drobno in na debelo.
Velika lzbirka dr. Sohoenfeld-ovih.
barv v tubah za akad. slikarje.
*4> Zaloga "**■
vsakovrstnih čoplčev za pleskarje, sll-karjo In zidarje, itedllnegm mazila za hrastove pode, karbolineja Itd.
Posebno priporočava si. občinst?u najnovejše, najbolj&e in neprecenljivo sredstvo za likanje
sobnih tal pod imenom „Bapldol". Priporočava se tudi si. občinstvu za vse v najino stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
Ivan Sbrl
stanuje samo
Opekarska cesta št. 16.
Šivalni stroji po najnižjih cenah. Bicikle in t to stroko spadajoča popravila izvršuje dobro In ceno. 12
Vnanja naročila se točno izvrše". 'Vsjt
erilo za gospode
najboljše blago in najnovejše
kravate
prodaja 12
c Alojzij Persches
[   Pred škofijo, poleg mestne hiše.
Anton Pr esker
krojač
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 6 \\
priporoča svojo veliko zalogo i
gotovih oblek E za gospode in II dečke,   12 j jopic in plaščev
za gospe, 'J nepremočljivih havelokov itd.
Obleke po meri se po
najnovejših uzorcih in po najnižjih cenah solidno in najhitreje izgotov^ajo.
i
Klobuke
najnovejši facone
)riporoča M»» nizki ceni
J. S. Benedikt
12
JNjubljuiia., Stari trg1.
Avgust Repič, sodar
Ljubljana, Kolizejske ulice štev. 16
(tt T r is. o -v e m) izdeluje, prodaja in popravlja vsakovrstne
pasr >*ocie ^q
po najnižjih eenah. 13
Kupuje in prodaja staro vinsko pcsodo.
Ljubljana, Židovske ulice štev. 4.
Velika zaloga obuval
lastnega Izdelka zs dsme, gospode In otroke Je vedno ns Izbero.
VsakerSna naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo.  Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vpoalati. 13
4  Josip Reich T
4 likanje sukna, barvanja in > kemična spiralnica ► Poljanski nasip — Ozki ulici it, 4 >
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča k 13 dela L
Postreiba točna, — Osne nizke. *
▼▼▼▼▼▼▼wvwwvv
Fran Detter
13
, 0«.«x»i trg &t. Prva in najstarejša zaloga
šivalnih strojev.
Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstne slsmoreznice in mlstilnice, katere se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. — Ceniki zastonj In poštnine prosti.
13
Ign. Fasching-a vdove
ključavničarstvo
Poljanski nssip it 8 (Reichovs hlis)
priporoča svojo bogato zalogo
dtodilnlli ognjišč
najpriprostejiih kakor tudi najfinejših, z žolto međjo ali mesingom montiranih za obklada z pečnicami ali kahlami. Popravljanja hitro In po ceni. Vnanja naročila se hitro izvrše.
vilnato blago
Snajvečja izber in najnovejše črno in barvasto, za cele obleke in bluze priporoča 13 Alojzij Porsche
Pred škofijo št. 22, poleg mestne hiše.
m
03
Izdelava kotrana in tovarna za strešni lep
12. PIIaHAIaS-a naslednik
priporoča svoj I* asfaltni strešni lep in izolirske plošče, lesni oement, strešne lake (črne in rudeče), kotrane, asfalt, čolnsko in mazalno smolo, carbollneum, karbolne kisline, benzine, benzinske firneže, sajovine itd. (644—1)
Centralna pisarna: Dunaj, III., Kolonitzgfasse Nr. 6.
oo ro
Najceneja in najsolidneja tvrdka za nabavo koles (bicikljev) kakor tudi vseh kole-sarskih potrebščin.
Francoska Feugot kolesa po 140 do 230 gl.
*   *.  V* xCv
A. Putrich
1^ j »it>Jjniia. T>im«Jj»lt» cesta.
GrRICAR & MEJAC
Ljubljana, Prešernove ulice št. 9
naznanjata svojim častitim odjemalcem, da so došle dražestne novosti za spomladno in poletno sezono, isto tako v konfekcijah za dame in dekleta, kakor tudi za gospode in dečke, ter prosita  za prav obilen poset.
Ilustrovani katalogi na zahtevanje gratis in franko.
(451—5)
e. kr. priv. tovarna ognjegasnega orodja
kakor: brlzgulnlc najnovejše konstrukcije, s sesalno in tla-čilno odprtino na obeh straneh ter s patentom proti zmizlini, parnih strojev, cevy, čelad in pasov, kmetijskih strojev in peronospora torlzgalnlc itd.
R. A. Smekal
Czech-Moravsko
podružnica v Zagrebu
priporoča slavnim ognjegasnim društvom, kmetijskim podružnicam ter zasebnikom svojo bogato zalogo — Cene brez konkurence. — Ugodnosti Izvsnredne dovoljene. — Uzorci In ceniki brezplačno. — Ustmeni pogovori na zahtevo. — Poiiljstve frsnko ns vssk kolodvor.
Z velespoStovanjem (301—6)
Podružnica HL. 2L. SHEEAIi v Zagrebu.
Gostilna se da v najem
„pri Kraljicu"
v Šent T7"ia.-io. — (postaja T7"iŽ3^cxsix3e) 53 kilometrov od Ljubljane, najlepši sprehod.
Več pove
lastnik J. O. Pratin»ei»s
v Ljubljani, Glavni trg štev. 19. (628-2)
Najboljše črnilo sveta!
Kdor hoče obutalo ohraniti lepo bleščeče in trpežno, naj kupuje nanio
Fernolendt čreveljsko črnilo
za svetla obutala samo (1996—21)
Fernolendt creme za naravno usnje.
Dobiva se c. kr.  jfe  priv. povsod!.
tovarna ustanovljena 1832. leta na Dunaji. Tovarniška zaloga: Dunaj, I., Schulerstrasse št. 21.
Radi mnogih posnemanj brez vrednosti pazi nsj se natančno na moje Ime
Radi mnogih posnemanj brez vredno- fpaT" Fsr&OlC&Cit
Veliki teden, v torek 10. aprila 1900 dopoldne ob 8. uri
se bodo
prostovoljno prodajali
v grajšini Rakovnik pri Ljubljani
i(n, Mi in gof
(657-1)
Kupci se uljudno vabijo.
V Ljubljani, dne 31. marca 1900.
I^jpolj^ Hren, ia.stnj.is.
Ysa luksus-piva izpodrine f
najbolje renomirano |
dvojno vležano in granatno pivo \
iz delniške pivovarne v Budjevicah j
ki je na strokovni razstavi v Stuttgartu 1. 1897 dobilo jedino prvo f častno darilo z izrecnim pri stavk o m „za izborno pivo". 4
Jako pohvalna priznanja tukajšnjih in vnanjih p. n. odjemalcev so mnogo-
številno na blagohoten vpogled na razpolago. 4
Oddaja se v sodih in v zabojih po 25 steklenic a v> litra po h
konkurenčnih cenah.
-3)
no
o
Dalje
^a»top»t
I. najbolje renomiranega kranjskega valjičnega mlina i
Vinko Majdiča v Kranju. <
Anton Ditrich v Ljubljani i
r^ TsItfeB št.109.   Marije Terezije cesta št. 2.   Tiltfon it. 109 j
•» to
s|
"E
eo J_
o c eo — N
Podpisani priporočam slav. občinstvu svojo veliko zalogo koles, posebno občeznana prava
Stvria kolesa ^
cn, najboljši in naisolidneiši sistem v 1. 1900, jat
s patentiranim krogljičnem tečajem, najboljši in najsolidnejši sistem v 1. 1900, jako trpežna in lahko tekoča.
Vsi modeli so enotno zboljšani in poleg tega so jako znižane cene. (123-23) Pripomniti moram, da imam v zalogi edino le modele 1900, kajti vse prejšnje razprodal sem v jeseni pod svojo ceno, samo da mi bode moč v sedanji sezoni le z letošnjimi modeli slavnemu občinstvu vstrezati.       025"   Ceniki poštnine prosti, -gaj
Filiala v Kamniku: Janko Pohlin. slanjem »«(^
1—j gp
as
co<
os
Poštna in brzojavna odpraviteljica
išče primerne službe na Kranjskem.
Dopisi naj se pošiljajo na upravništvo »Slov. Naroda0. (837—2)
Za stavbinsko sezono ?
V Prulah se prodajo pod ugodnimi pOgOji (47G-4)
večje in manjše parcele
pripravne za stavbe.
Več pove upravništvo „Slov. Naroda".
►
> >
►
Varst.znamka: Sidro.
iz Rlchter-Jeve lekarne v Pragi priznano   izborno,    bolečine tolažeče mazilo; po 40 kr., 70 kr. in 1 gld. se dobiva v vseh lekarnah. Zahtevati naj se blagovoli to
splošno priljubljeno domače zdravilo
vedno le v izvirnih steklenicah z našo varstveno znamko „Sidro"   iz   Riehter jeve lekarne in sprejme naj se iz opreznosti le   take  steklenice  kot  pristne, ki
imajo to varst. znamko. Richterjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi, Elizabete cesta 5. (2006-25)
Našla se je
tekom preteklega tedna v hranilničnem uradu svota gld* ISO*— v h a lili, ovci li.
Oni, ki je ta znesek izgubil, oglasi naj se pri podpisani hranilnici.
Kranjska hranilnica v Ljubljani
dne 27. sušca 1900. (650—1)
. Rose balzam
za. želodec
iz lekarne
H.IIM(;\i:H-juv Pragi
je že več kakor 30 let občno znano domače zdravilo slast vzbujajočega, pre-bavljanje pospešujočega in milo odvaja-jočega učinka.
SVARILO! Vsi deli anbalaže imajo
zraven stoječo postavno deponovano varstveno znamko.
Glavna zaloga ekarna B.Fragiarja v Pr ag
Mala Strana 203, ogelj Ostrohove ulice.
Velika steklenica 1 gld., mala 50 kr., po pošti 20 kr. več. Po pesti razpošilja se vsak dan. V Ljubljani se dobiva pri gg. lekarjih: G. Piccoli, U. pl. Trnkoczy, M. Mardet-schlager, J. Mavr; dalje v vseh lekarnah Avstro-Ogerske. a (367—25)
Najcenejše in najsolidnejše nakupovališče za sukneno in volneno blago
je samo pri firmi (468—8)
Jakob Theumann
Urno. Rotovžka ulica 12.
Bogato aaortirane vzorčne zbirke za gg. krojaške mojstre gratis in franko. Velika izber najnovejših in najmodernejših tu- in inozemskih izdelkov. Stalna zaloga črnega blaga, uniform-skega blaga za uradnike, veteranska, gasilna in druga društva, za livreje itd. itd, --Vzorrl i it 1'i-miUo. =
plzensko pivo
iz zadružne pivovarne
vedno popolnoma sveže v sodih in steklenicah se dobiva v zalogi
Ivana Gorupa
v LJUBLJANI.
Telefon
št. 90.
100
do 300 goldinarjev na mesec
lahko zaslužijo osobe vsacega stanu v vseh krajih gotovo in pošteno brez kapitala in rizike s prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. — Ponudbe na: Ludvvig Osterreicher, VIII., Deutsche gasse 8, Budapest. (221—10)
Naročila
na donavske krape, fogoš in šil
za veliki petek dostavljene, per kgr. okolu 1 gld. 30 kr., in na lepe, dobro pitane
štajerske kapune =S
per kgr. 1 gld. 50 kr. vsprejema
do ponedeljka, dne 10- aprila zvečer
firma (640—1)
Kham c£ Murnik
L. LflserjeT obliž za turiste. Priznano najboljše sredstvo proti kurjim oče-- som, žullflm lici. liri. -	
	Glavna zaloga: L. Schwenk-ova lekarna Dunaj -Meidling-. Dobiva se v vseh lekarnah. VLjubljani: M. Mardetschlagar, J. Mayr, G. Piccoli. V Kranju: K. Savnik. (485—4)
Prešernove ulice št. 10-14   Ljubljana   Prešernove ulice št. 10-14
priporoča svojo zalogo raznih drobnin na debelo in nadrobno. Posebno pa priporoča gg. gostilničarjem, ki žele izvrstno jedilno opodje kupiti, 99iUpaka66axllee za juho in kavo, potem nože in viliee ter zajemalke za juho in kavo po sledečih cenah:
„Alpaka"-žlice za juho.....dvanajstorica K  920 do 11*—
„     . kavo..... n »   4-80 „ 540
„     nože ali vilice..... „ „   12-—
„     zajemalke za juho......... „   41—
„ „        „ kavo.........„   2 —
in Jamčim za obstanek belote te kovine. Priporoča tudi nože in viiice z lesenim ali roženim držalom dvanajstorica od K 3— do K 7-—, fineje vrste od K 7"60 do K 14-—.
Nadalje priporoča poleteiiske igrate, in*«'- obroče, vozičke itd. po najnižji ceni, kakor tudi kuhinjsko Email-poHodo vseh vrst in velikosti; pleliaMte tasejitd. (627—2)
Oddelek za sukno firme
Kastner &. Ohler v Gradcu
ima največji sortiment
(426—9)
Priznano najboljši izdelki iz zajamčeno čiste ovčje volne. Modno blago; črno in modro blago za obleke za gospode.
^Korei franko.
* # Najlepše Uelikonočno darilo DOJ^JO^J./^ ************
Jlustrirana izdaja, cena mehko vezana 5 Jf, v platno vezana 6'40 Jf, v svinjskem usnju vezana 9 Jf, po pošti 6 h več........
(663-1) }{leinmctyr $ Žed. J^amberg
Jžalojna knjigama v Ljubljani.
S^retOTmo znana ~^i£Q
PEUGEOT-kolesa.
Samo novi 1900 modeli.
___,___: Jedini zastopnik: :__________ (534-3)
VIKTOR. BOHINEC, Ljubljana.
NB. V moji odsotnosti posreduje gospod Fran Čuden v Ljubljani.
Trgovec z
železnino
Andr. Druškoviča naslednik
Val. Golob
S Mestni trg št. 10
založnik zveze avstr. c. kr. državnih uradnikov
priporoča svojo bogato zalogo hišne ln kuhinjske oprave. Zaloga vseh za stavbe potrebnih predmetov, kakor tudi
Roman in Portland 13 cementa.
Zaloga nagrobnih križe?.
j.zor Alojzij Erjavec JZor
črevljarski mojster i Ljubljani, Čevljarske ulice 3.
Po večletni skušnji', kakor tudi po dovršenem strokovnem tečaju v Ljubljani c. kr. tehnolo-gičnega obrtnega muzeja na Dunaju mi je mogoče vstrezati vsem zahtevam svojih p. n. naročnikov. Priporočam se prečastiti duhovščini in al. občin-Btvu za obilno naročevanje raznovrstnih obuval. Delo je ceno, pošteno in trpežno. V zalogi so razna mazila, voščila za črno in rujavo obuvalo, ter razne potrebščine za to obrt. 13
Mere se shranjujejo. — Vnanjim naročilom naj se priden« norec.
Josip Oblak
umetni in galanterijski strugar
Trubarjeve ulice št. 3
izvršuje vsakovrstne v njegovo stroko spadajoče stvari po najnižji ceni. Palice za okna od 50 kr. do 2 gld. 25 kr., kegljiške kroglje 12 cm debele 1 gld. 25 kr., 13 cm debele 1 gld. 60 kr., noge za omare od 3 do 5 kr. — V zalogi ima tudi razne clgarnika in zdravstvene pipe do najfinejše vrste.
Popravila od kosti, roga, morskih pen, jantarja, lesa izvršuje po najnižji ceni. 13
MODERCE natančno po životni meri
za vsako starost, za vsaki život in v vsaki faconi ®   ®   @. : priporoča   ®   @   ®   @ gg)
v Ljubljani, Glavni trg ® ® štev. 17. 9 »m
Skladiiče za modno blago, pozamentrije, trakove, čipke, svileno blago, perilo, a b e b e klobuke za dame, tkana in kratka roba na debelo in drobno. £> e o g s
HENRIK KENDA
«
«1 e
Pekarija in slaščičarna
Jakob Zalaznik
Stari trg št.
priporoča za
21
♦ ♦
velikonočne praznike
kolače, pince, orehove rozino ve in mandeljnove
potvlce
in razne vrste slaščic
za čaj. !3 Ig
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli
Lastnina in tisk a Narodne Tiskarne11.