k. 16.
V Trstu, sabota 25. avgusta 1877.
Tečaj II.
,Edinost" izhaja vsako drugo in či-irto snbota vsakega meseca n velja za Trst vse leto gl.2kr.— zunaj Trstu po posti vse lotu „2 ,40 „ , » polu leta , l , 20 . , , Četrt . * — „ 70 Za oznanila, kakor tudi za ,poslanice" se plačuje za navadne tristopne vrste:
8 kr. oe se tiska 1 krat 7 * • • n 2 krat 6 , , . „ 3 krat Zn veče črke po prostoru.
1'osnmezne številke se dotmajo po 7 kr. v tabak n rnah v Tr.-ru pri pujti, pod obokom tik Kabstrove liiae, na IMvedem pri g. Bertolinn, V okolici: Na Opčinali v loteriji, na Prošeku pri g. fJorjupu, v liar-koli pri g. Ani Tak«n in v Bazovici pri Ani Tu*, v JSkednji pri Kr. Sanmi M. Magdaleni zg. J, Jt-zu.
Naročnina in vsa pisnin nuj ae pošiljajo uredništvu v Trstu.
Glasilo slovenskega političnega društva tržaške okolice.
„V niliiionti je mm1"
NAŠA USODA.
Vsak gleda v črne oblake, kteri se kažejo izza gorovja v strahu, da mu grozoviti element ne uniči vsega dela in truda. Koliko se po nepotrebnem praha postrelja, kolikokrat eerkovnik v smrtni nevarnosti brezuspešno zvoni ter verne k molitvi budi, ko se zabliskne strela, švigne v zvonik, kovina je nase potegnola električno-ognjene moči, žrtva paklica in dobrih namenov, cerkovnik leži v prahu trd. Grozovito rožljanje zunaj pa naznanja, da je uničena setev, na polu zrela pšenica stolčena v blatu, nezrelo sadje leži po tleh, pod kapom pa na kupe ledenih zrn, v kmetiški hiši se sliši jok i stok — —.
Ubogi slovanski narod! kaj ti hoče novinar podati ? s čem naj zaplodi domoljubje v srce ? s Čem naj naslika tužno stanje, kake barve naj rabi, da ti naslika bodočnost, ktera ti je zagotovljena ? na razpo-ložje so različne barve, kolikor jih ima mavrica, ali prepovedana je svitla slika, kjer se loči svetloba od sence. Novinar, vzeni oglje; narisaj v malih potezah navadne prežvečene dogodbe, da te ne krene državni pravdnik po prstih.
Slabo vreine imajo zdaj Slovani, grmi, treska, vihar lipo lomi, vejice odpadajo, deblo se maje, prestane ali ne prestane bu-čecim viharjem ? prestane in zazeleni!--
Slovan si želi zopet absolutizma in cenzure, tiskovna svoboda je elastična, nemški ustavovrski listi smejo Slovanom zabavljati, nas psovati z vsemi grdimi, ostudnimi imeni, potikati nam nezvestobo, izdajstvo in hudobije. Pravična kritika nam je prepovedana, glasu ne smemo povzdignoti, pritožbe so ničeve, vedno se nam pred oči stavijo paragrafi. Po slovanskem novinarstvu tolče toča, od drugega prihaja gmotna suša, kara pridemo? Ako se piše o šolah, koliko je nemščine na teden prežvečene, kako stališče zavzema slovenščina, odgovarja se nam, da imamo vse, kar hočemo.
Zalibog, da ni tako, drugače bo gotovo, to zahteva narava, to zahteva člove-čanstvo.
Vse sile so se proti Slovanstvu zalotile, vsi pripomočki se rabijo, lastni sinovi režejo meso s telesa majki Slavi, za umazan bankovec se prodaja zvestoba, poštenje, ro-
doljtibje, bokal vina omamlja surovo dušo; vse to je sad popačenosti, slepega sovraštva, narodnega oderuštvn, dušne slepote.
Da to ne more dolgo tako biti, kdo ne bi tega videl. (Jas je blizu, ko se zvedri tudi na našem nebu, ker nagli viharji kratko vladajo; narod ue bode več trpel ptuj-čeve pete, ne bode ga žulil jarem robstva nemčnrjev, ne bo se iz šol izrival materini jezik, ki je zdaj ko berač za vrati, Slovenec bo gospod pod domačo streho na domačem ognišči, ktero mu je čuval ptnjec in nadzoroval pritepenec.
Brez nade živeti bilo bi na svetu zelo žalostno, nada oživlja slehernega, nada krepi vse moči, živci postajajo čvrsteji in čut do zaželjene stvari se hrabri. Po grdem vremenu se nadeja kmet lepili solčnih dni, ki mu njegovo polje ožive. Mi Slovani iinamo obširneji narodno polje, ktero je prav zdaj na skušnji, kajti, kar piš in vihar odnese, to so le lahke smeti, ki se ne morejo vsled lahkobe vetru ustavljati, kar pa je zrna, to ostane ter se pomnoži, po tem se bode štelo in s združenimi moči delalo, da se popravi, kar je nevihta škodovala.
Zdaj se lomi štiristoletna doba rob stva, doslej so verige rožljale, vezi žulile, vrata tamnih ječ škripala, mučeni pa nevpo-gneni slovanski rod, oglojen do kosti od barbarskih krvolokov in njih prijateljev, on nij iztrgal iz srca zdravi zavesti, narodnega čuta, hrepenenja po svobodi. Po grdem vremenu spregleda Slovan, ko ga bode ogrevalo milejše solnce, zdaj stoprv bode Čutil živ nagib po prostosti, z grozo se bode spominjal prokletstva in robstva, čelo se mu bode grbančilo in oster pogled mu švigne v obraze izdajic. Zaničevaje se bode obračal od nekdanjih svojih prijateljev, kteri so na ljubav naših sovražnikov zatajili svojo krv, zaničevaje se bode oziral na denuncijante in ovaduhe, ki so klečeplazili, da se prikupe našim najhujšim naspretnikom.
Grdo vreme je Slovanom doslej trajalo, zdaj se razganjajo temni oblaki in k malu posije na našo zemljo žarko solnce,
ktero pričakujemo zaupnim srcem. — — —
---
Kdo kliče na dan?
Ko je mera krivic polna, vselej se najde osoba, ktera se potegne za zatiranca,
vselej stopi na oder rešitelj zatirancev, naj še tako mrmrajo prijatelji trinogov in krvolokov. Rešitelj! zdihne zavedeni narodnjak; o kako prav si prišel, vže nam je šlo za najdražji zaklad, za narodni obstoj, blagoslovljen tvoj prihod, junaška ti sreča, po-mozi zatiranim bratom !
Splošno se čuje glas: Bratje na noqey svoboda <lani! kdo kliče na dan? povprašuje sc : sinovi velicega naroda; kedo budi na jugu kralja Matijaža ? kedo vzbuja čut pod Triglavom prostemu kmetu? kedo navdihuje brhkega dijaka za narodno stvar? zakaj povprašuje skrbna starka svojega vnuka na počitnicah, bode li zopet Turek ven udaril ? zakaj pripoveduje oče svojim sinom: I)o cerkve so prišli Turki v nulečih kapicah, tam se je še poznala na vratih podkev, ali zdaj so nova.
Nagib do blažene Hvobodc je Slovanu prirojen; sto in sto let se je zanjo boril, tlačenje, jerobstvo in sužnost mu razjeda osrčje. Slovanstvu je mati svoboda, narodni duh mu je oče, njegov cilj je ta, da zlomi verige sužnosti svojih sorodnikov, kteri stokajo, v grozoviti turški jarem vpreženi, pred obrazom izobražene Evrope in to v devetnajstem stoletji, o katerem se govori, da je stoletje napredka in omike.
Kedo kliče na dan Slovana, ki žrtvuje kri prijateljem, da jih reši tlačiteljev? rešitelj kliče, on podaje bratom mogočno roko njegov glas se razlega čez hribe in doline* kder se slovanski jezik govori. Kedo kliče na dan ? povprašuje umirajoči junak, v prsih mu še tiči kriva sablja, katero mu je sovražna roka zabodla, ko je za domovino zadnji strel vragu v prsa poslal. Kedo kliče na dan ? ozira se ranjeni vojak mej bojnim krikom na slovansko zastavo, vihrajočo v dimu mej svinčeno točo. Zdaj zdiline: o vitez mogočni, ti me oživljaš! rad zaspim, žrtva svobode sem, da bi sto živenj imel, vse bi dal v dar svobodi, da bode narod srečniši. Kedo kliče na dan ? praša dosluženi stari vojak prošlega p olu stoletja, v mojem času nisem čutil domorodno, v prejšnjem času ni se mislilo domoljubno, a zdaj vidim v vrstah tovarše prostake in častnike, kteri poznajo narodni klic, kterim pod zapeto vojaško suknjo bije zvesto srce, ktere vodi sveta zavest, da jih je rodila slovanska mati. Časi se spreminjajo, v enej noči postane bogatin siromak, berač se na jutro milijonar zbudi,
v hipa se zlomi svitli kraljevi prestol, nenadoma se spremeni zemljevid držav, imenik visokih osob se krči, le zgodovina še o njih govori.
Kedo klice na dan ? duh časa! odgovarja narave zakon, naravnega zakona ne ustavi nobena moč in nobena sila, vsaka stvar v svojem času. Kedo je zaklical na dan pred sto leti amerikanski narod? kedo Švico? Kedo je Grško pozval na pozorišče, kedo je viteza Ipsilantija interniral ter zaviral osvobojenje Helencev ? Kedo je na dan klical sedem sto let jadno Italijo? Italijani so sli za klicem in danes je zedinjena, iz večnega mesta se razlega slava. Kedo je zaklical Nemcem leta 1870, da njihova beseda danes v Evropi toliko velja? Kedo je pozval Slovane na jugu, da so za orožje zagrabili in začeli nesmrtno delo? —. Kedo kliče na dan ? V tem glasu je jnžnoslovan-sko vprašanje postalo meso in kri.
Delo je začeto, naravni zakon ga je zahteval, on mu roke ne odtegne, nadaljevalo se bode vedno vspešniše, s pota bode pometalo vse zadržke in ovire, kljubovalo vsem viharjem in uimain, in zmaga bo Slo-
vanu v čast, človeštvu v sreč ».
----
Dopbi,
lz Skednje, dne 20, avgusta.
Ker naš magistrat nema skrbi za take reči, katere ima izvrševati po državnej i deželnej postavi, zato smo navezani na lastne moči i na lastne mošnje. Postava veleva, naj se v kmečkih občinah postavijo poljski čuvaji ; naša občina je gotovo kmečka, naši pridelki na polji so hudobnim poškodbam zelo podvrženi, toliko bolj, ker so blizu mesta, v katerem se nahaja dosti ljudstva z dolzitni prsti; a mislite li, da nam je hotel mestni magistrat, pod kateri kakor občina spadamo, postaviti poljskega čuvaja ? kaj se! govorili so nekateri gospodje: Plačajte ga, če ga hočete imeti. Iies smo tudi čuvaje v nekaterih mesecih imeli i sami jih plačevali, a ker nam vendar denarnih moči munjka, zato smo zopet vložili magistratu temeljito podprto prošnjo, naj on postavi čuvaja, i naj vsaj dve tretjini troškov prevzame, za tretjo tretjino bomo sami skrbeli.
Pri nas bi lahko imeli sadja, da bi z dobičkom od njega gradove zidali, ker naša zemlja je sadju tako vgodna, da malokje tako, a kaj nam zemlja pomore, ker se nam skoro vse, še na polu zrelo sadje pokrade i poleg tega še trava pohodi, ali drugi pridelki pokončajo. Kdo bi pri tacih okolino-stih rad sadonosno drevje sadil, ker mu več škoduje, nego koristi? Da imamo dobrega poljskega čuvaja, bilo bi to vse drugače, a naš magistrat to reč drugače umejc; on misli, saj imate policijsko stražo za javno varnost; mi nečemo prezirati dobrot, katere vživamo od policije, a to pa vendar vidimo, da za poljsko varnost ti možje nijso zelo sposobni, česar jim pa ne jemljemo za zlo, ker iinajo preveč prav drugačnih opravkov in dvema gospodoma tudi ne morejo služiti.
Ce magistrat nam ne dovoli poljskega čuvaja, potem poiščemo druge poti, da ga dobodemo, ker imeti ga moramo.
V Trstu, 22. avgusta.
Potrebno je v Trstu, da se združimo Slovani ter da se bolje od sedaj spoznavamo. Nikder ni položje tako različno, kakor mej tržaškimi Slovani, tukaj namreč živi na štirjaški milji od 70 do 80 tisoč Slovanov, ki imajo v vsem cesarstvu najvažnejše položje, za ktero so se se le sedaj začele oči odpirati. Mtsto Trst je postalo v Evropi stvar, za ktero se hoče vsaka vlast brigati. Da bi se mogla 9. božja zapoved o tej stvari v veljavi spraviti, gotovo bi se ne gojile v zakritih možjanih misli in poželenje do važnega ptujega blaga imenitnega kraja, ki še večjo veljavo dobi, ko bode tako s železnico zvezan, da bode od njega naj krajša morska pot v zahodnje dežele. Da ne zaidem predaleč od predmeta, zedinjenja Slovanov v Trstu v prid duševnega in materialnega razvitka, treba je pred vsem, da se različni bratje slovavskih plemen poznajo mej sabo j.
Pri tej priliki se ne sme gledati stanu, ne sme se gledati obleke, je li zurka, frak ali platnena obleka, treba je ozir jemati le na narodnost in sočustvo do bratov. Srb, Hrvat, Slovenec, Oeh, Rus, Bulgar, Dalmatin, Črnogorec, Istrijan ali daljni lužiški Srb naj bode vsacemu, ko lastni brat.
Narodna vez naj bode Slovanstvo, to naj služi slehrnemu bratu, drug drugega naj spodbuja, naj se poduče vajo v duhu Slo-vanstva otroci, izreja naj bode v istem duhu. To bode temelj vsega dobrega, to bode trdnjava proti napadom.
Da pa vse to dosežemo, imamo lahke pripomočke, imamo pot, po kterej dosežemo cilj: Naj se vstanovi v Trstu delalsko društvo, delalec je vsak od najvišjega uradnika pa do zadnjega težaka, naj dela z peresom ali težkim železnim zvodom v kamnolomu. Le bogataša, kteri brez dela od obresti živi, ne moremo imenovati delalca. Društvo naj bi bilo tudi zabavno in podu-čevalno, zabavno zato, ker tudi ubogi delalec nižjega stanu se rad veseli, ako mu je prilika dana, rad v krogu svojih otročičev pozabi trud, pozabi skrbi in težave svojega stanu, kar bogataš pogostoma vživa.
1'odučevalno pa zato, ker človek do groba nikdar zadosti ne zna, zlasti pa je to pri nižjem ljudstvu, ker mu od rojstrega dne siromaštvo zavira izobraziti svoj talent in svoj um. Kako lepo bi se dal izobraževati delalec v večernih šolah o predavanji različnih strok, na primer, o prav potrebnih gospodarstvenih in zdravstvenih stvareh, ki so duša živenju in pospeh družbinskej gojitvi.
S tem bi nastala lepa zveza, slovanski jezik bi se razvil in sklopilo bi se tako Slovenstvo se Srbstvom, kar bi bil velik korak v prihodnost. Tržaški Slovaui brez razločka snujejo zdaj delalsko društvo, ktero bode imelo namen izobraževati in pomagati vsakemu družabniku.
Odlični gospodje se trudijo vže za to, da društvo v dobrem smislu ustanove, treba je, da vsi okoliški in tržaški Slovenci pristopimo k temu društvo, opozorujemo uže zdaj vse zavedene narodnjake, naj širijo to idejo in razlagajo korist, ki nastane iz tega. Iz malega raste veliko, te besede slavnega Koseskega naj nam bodo pred očmi. Poglejmo Angleže, zakaj so oni v takem blagostanji? zato ker so se vedno družili s združenimi močmi so delali zrno do zrna pogača in kamen do kamena palača; zato raste njih premoženje, mi Slovenci pa smo vedno hlapci, sami za se ne skrbimo dosti, ob času bolezni smo brez pomoči in ko ni dela, stradamo. Temu je treba v okom priti, moramo se združiti, vsi za enega in eden za vse skrbeti, to moramo Slovenci pred očmi imeti. Na noge toraj, bratje!
Delalec.
Politični pregled.
Z dvojno mero se meri avstrijsko-ogerskim narodom, ker to stran Litave se prepovedujejo vsi taborji, na katerih bi se povzdignol glas za Rusijo, ali zoper njo, onstran Litave pa se dopuščajo; Madžari, to drugače ne more biti, hudo prte Rusom, smešno se napenjajo, kakor žaba v basni.
Na hrvaških taboijih so se glasile žive simpatije do Rusov i zahtevalo se je, naj se pridruži Bosna i Hercegovina avstrijskim slovanskim deželam.
Gališki deželni zbor zboruje i pošiljajo mu nekateri Poljaki izjave zoper .Rusijo, katerih vendar ne stavi na dnevni red, ker je večina, vzvlasti vsi Rusini, Rusom prijazna. Kedaj Poljaki spre vidijo, da bodejo nož v lastno meso, da lastno svojo kri sramote! Cas bi uže bil, da se jim odpro oči.
Konci tega meseca se zopet odpre državni zbor, v zumanjo politiko se menda ne bode vtikal, pa mu tega tudi treba nij, ker nema nobenega vpliva na reči, ki se gode na Turškem, z ogersko nagodbo menda tudi ne bo imel opravka, ker ta je i ostane gordiški vozel, ki se mora presekati, Aleksandra pa še le porodi rusko-turška vojna.
V Islu se je te dni sešel naš cesar z nemškim. Od tega časa veje ugodniši veter južnim Slovanom. Poprej se je žugalo Ser-biji, da jo avstrijska vojska posede, ako napove vojno Turčiji, slej pa jej je puščena prosta roka, zato je stnro ininisterstvo odstopilo i zopet prišel na krmilo Ristić, mož, ki je Turčiji najmanjši prijatelj. Pričakovati je tedaj, da Srbje zopet udarijo na Turke i zdaj to store lahko z vspehom, ker imajo za zaveznike Ruse i ker titegno tudi Grki zoper Turke za orožijc prijeti.
Vstaši se v Bosni dobro drže, če tudi se je moralo nekoliko njih na avstrijsko zemljo umaknoti — ne smemo povedati, kedo je tega kriv — vendar so se zopet zbrali i Turke tako nabili, da jih je 1000 na mestu obležalo.
Z rusko-turškega bojišča dohaja vsak ! dan vse polno nesramnih laži. Ti lažttjivi
telegrami, ki so skovani v turskih taborjih, na Dunaji i celo na madžarske) (?) Reci? poročajo v vsakdanjih velicih bojih, katerih nikoli nij bilo; to se vć, da so Rusi v teh izmišljenih bitvali vselej i povsodi strašno tepeni bili. Groze se, kake neusini jenosti i gnusobe počenjajo Kosaki, kako nasajajo otroke, starce i starke na meče, kako skru-ne deklice. Kdor ve, kako presrčno dober, ljudomil i postržljiv je junaški kosaški rod, ki je v boji kakor ljuti lev, po boji pa mil i postrežljiv tovariš premaganemu sovražniku, tacih hudobnih natolcevanj nikakor ne more verovati i dokazalo se je tudi, da so vsa taka natolcevanja hudobne laži, mej tem, ko je spričano, da so Turci na tisoče nedolžnih Bolgarov v strašnih mukah pomorili, sežgali i žive pokopali, negledajoč let i spola. Gorje Bulgaru kristijanu, kamor gadni Turek nogo postavi! Celo pruski poslanec — Bog mu daj dobro! — bil je primoran, turškej vladi take krutosti ostro očitati, avstrijski nij imel srca za to.
Na rusko-turskem bojišči zadnje dni nij bilo velicih bojev, ni v Evropi, ni v Aziji. Rusi se Turkom nikder nijso umakno-li, nikder niso bili zmagani, ampak vtrjujejo vedno bolj pridobljeua mesta ter vojsko dan na dan v vseh krajih množe, da potem z naglimi udarci zlomijo turško moč za večne čase. — Zelo utrjeno Plevno, kder ima Osman paša veliko moč, uže so obstavili, da Turci ne mogo več dobivati streliva i živeža.
Od zadnje srede, od desetih zjutraj do ure, ko to pišemo, ("četrtek popolndne) na« skakuje Sulejman paša ruski utrjeni tabor v soteski Sipki na Balkanu z vedno novimi vojaci, a ruski general je odbil doslej vse napade i veliko turške vojske poslal Mohamedu v naročje; nadejamo se dobrega vspeha.
Crnogorci so Turkom vzeli vse trdnjavice okoli Nikšiča, kakor tudi mesto samo, i pričakuje se vsako uro, da tudi trdnjava pade.
Dostavek. — Telegrami, ki so došli po noči od 23. na 24. t. m. poročajo, da so Turki desetkrat naskočili ruska stališča v Sipki, pa bili vselej z veliko zgubo zapo-jeni. Osman paša je hotel priti na pomoč Sulejmanu, a tudi tega so Rusi pobili, na vsej potezi od Donave do Balkana so Rusi zmagali.
----
Domače stvari.
*	Cesarjev rojstni dan se je praznoval v Trstu slovesno, vse brodovje v luki je bilo se zastavami ovenčano, vojaki so imeli parado in topovi na gradu so grmeli.
4 Njegova cesarska visokost, dedni carjevič Rudolf je danes dospel v Trst in Miramar, ter se ukrcal na vojni brzoparnik Miramar, da odrine v Karf in Pulj, kjer 6 dni ostane, da pregleda vse mornarske priprave ; 30. pa bode popotoval v Dalmacijo, da ogleda tamošne rimske starine in znamenitosti, kterih je Dalmacija bogata.
*	Novo slovansko društvo se smuje v Trstu, začasni odbor vže dela priprave,
zastopani so vsi stanovi, porok nam je začasni odbor, da stvar dobro in v prid Slo-vanstvu izvrši, to bode pripomoglo h združenji Slovanov v Trstu, kteri so doslej razkosani in osameli bili. Treba je, da Slovani v Trstu pokažemo, da smo močen faktor in prava podpora državi.
4 Hrvatje, Srbi i Slovenci v tite-rarnej vzajemnosti i bližanji. Pod tem naslovom pise „Primorac", kako bi se mogli polagoma Slovenci z druzimi južnimi Slovani literarno združiti in kako bi se Slovenci srbo-hrvaški naučili. Mi pozdravljamo to idejo, ker v Trstu bi se to najlažje doseglo. V Trstu in okolici prebiva nad 60 tisoč Slovencev, vsak izobraženi Slovevec bi lahko pošiljal svoje otroke v serbsko šolo, ktera je tukaj v Trstu prav izvrstna, le malo jih je doslej dajalo svoje otroke v serbsko šolo. Ko bi Slovenci to šolo v obilici obiskovali, storjen bi bil prvi korak. S tem bi se tudi mnogo pripomoglo h zvezi Slovencev in Serbo-hrvatev v Trstu; koliko mladeničev bi lahko pri trgovini dobilo dobro službo, ker bi dobro uraeli serbski jezik, in bi tedaj mogli popotovati kakor agenti trgovskih hiš, ker za trgovino z Dalmacijo, Istro, Bosno in Hrcegovino, Crno-goro in Albanijo je Trst prvo mesto. Dobro bi bilo tudi, ako se slovansko društvo ustanovi, da bi se dajali poduki v raznih strokah; temu poslu imamo v Trstu izvrstne moči, ktere so vže enkrat v tržaški čitalnici ves postni čas vsako saboto občinstvo zadovoljevale.
Mi Slovenci smo res južna prva straža, treba je, da se naslonimo na naše brate Hrvate, oni pa, da so z nami vazda v zvezi in nas zdatno podpirajo. Jasno je, da imamo od nemške stranke, kakor tudi od laške Slovenci na severji in jugu nož na vratu, in ako pademo mi, prvi bi bili za nami naši sosedje Hrvatje. Učitelji lahko to zdatno odvračajo, naj omenim tu samo en izgled : g. Volk, učitelj v črnemvrhu nad Idrijo se vedno trudi, da uči cirilico, ki je vsakemu izobraženemu Slovencu jako potrebna, kajti koliko lepih knjig in časopisov naših južnih bratov lahko prebiru, kdor zna cirilico. Slovenski učitelji, učite cirilico, vi tržaški Slovenci pa pošiljajte svoje otroke v serbsko šolo, da se nauče Serbščine, katera jim gotovo jako koristi.
*	Konfiscirana je bila zadnja številka našega lista zarad uvodnega članka: Avstrija, zakaj nisi zidala v su»i jeza. Naj nam naši naročniki ne jemljo v zlo, da niso lista prejeli, v sedanjem času imamo pač novinarji pasje dreve Članek je bil v prid in svarilo naše države pisan, čudna so pota državne previdnosti.
*	Konferenca zarad zedinjenja listov „Edinosti" in „Soče" 15. t. m. v tržašk<-j čitalnici ni bila vspešna, ker Goričani nikakor ne puste „Soče" v Trst. Prišla sta v ta namen v Trst pooblaščena od tamošnjih rodoljubov deželni poslanec g. profesor Povše i g. Klavžar. Navedla sta uzroke, da je Go-ričanom lokalni list potreben, ako hočejo v
» narodnih stvareh napredovati, katero delo
je g. Dr. Lavrič pričel, potem da so razmere različne od tržaških, oni imajo svoje občine in mi tržačani čuden magistrat, oni nemorejo brez lista ostati, sicer bi se bilo bati, da stvar začne propadati. Ponudila sta nam Tržačanom vsako podporo, ako se hočemo s Goričani združiti. Tržaški Slovcnci prpoznavajo važnost goriških razmer, vendar je stvar taka, da nam ni brez lista mogoče obstati, ako hočemo dalje izvrševati teško delo na obalih Adrije. Ker se pa snuje tudi prav zdaj v Trstu krepko slovansko društvo, treba bode tudi dobrega časnika, ki bode, ako do tega pride, po novem letu vsak teden izhajal.
w Svetoivanci napravljajo protest in tožbo zoper nepraktično delovanje okrajnege načelnika, i neresnična poročila, katera pošilja magistratu.
" Podružnica rudečega križa za
ranjene vojake brez razločka vere ima svoje stanovanje via Nuova št. 18 v I. nadstropji odprto od 10 do 12 ure dopoludne in od 3'/a do 51/, popoludne. Omenjeno društvo, ki je tudi našemu uredništvu poziv poslalo, sprejema denar In vsako drugo stvar za ranjene. Ako kteri darilec ne omeni izključ-Ijivo, komu daruje, razdeli se darilo tako, da polovico dobe kristijanje, polovico pa muhamedani.
" Statistika minolega meseca. Rojenih je bilo 442, mej temi 243 moškega in 199 ženskega spola. Umrlo jih je 349 in sicer: moških 175, ženskih 174. Zakonov je bilo sklenenih G0, vsi v cerkvi, civilne poroke ni bilo nobene. Iz Trsta je odšlo 9 moških, 5 ženskih, v Trst je prišlo 11 moških in 11 ženskih. Zrastlo je prebivalstvo za 101 osebo.
" Pojedlo se je minoli mesec v Trstu 1506 volov, 171 krav, 4 konj, 1996 telet, 2875 kozličev in 89 ovac.
° Aqtlila, Lloydov parnik, ki je iz Aleksandrije v Trst odplul, moral je z vetrom daleč nazaj jadrati, mej potem se mu je zlomilo vrtelo, pošto so angleškemu par-niku dali, da jo je na dotično mesto odpravil,
" Vino kaže v okolici in bližnji Istriji dobro, starine je v Istriji še na tisoče veder, trgovci so se nadejali slabe letine ter držali vino drago, zdaj pa ga prodajajo po niski ceni. Bog daj nam dobre kapljice obilo!
° Uboge-družine v Trstu imajo najhujši dan 24. avgusta, ker ta dau se morajo iz stanovanja umaknoti, pa nemajo kam svoje revne pohišne robe znesti, ostanejo brez stanovanja. Navadno se vtaborć na trg pred cerkvijo sv. Jušta je li dež ali lepo vreme, tam so toliko časa, dokler se posreči tem nesrečnim, da se jih kedo usmili ali da kje kako luknjo dobe, da se pod streho spravijo. Tudi se čuje, da je letos več sto stanovanj praznih, ali le za visoko gospodo. Stavbena tržaška banka je v par letih sezidala mnogo lepih palač, ker je vse le za bogato gospodo vrejeno, ne more «e v najem dati; bolj revno ljudstvo pa v tako sta-
novHnje ne more, stanovanja so tedaj zelo prazna in banka kmalu pojde rakom žvižgat.
Napad. Nadzornik varnosti je šel po navadi domu v svoje stanovanje v oni od-delk Trsta, kjer prebivajo večji del malopridneži in tatovi. V hipu ga napade 6 lu-pežev ter ga z leseno batino pobijejo na tla, da je zgubil oko, še tisto noč so polovili večji del lupežev, kteri so ga napadli. V Trstu je še stražam javne varnosti hudo zarad zavratnih napadov po laškej navadi.
° Nesreča. Nek mašinist je bil tako nesrečen, da je pal s krova svojega parnika v spodnji del ter se ubil.
" Godba Kunovga polka daje mej vojaki in častniki lastnega polka mnogo pritožb, rekoč, da komponira kapelnik popotnice iz laških oper in bog ve, kakosno zmes, da se še marširati ne more. Zapazili smo tudi mi to, da narodnih popotnic, kterih ima prav slovenski naš polk obilo, ne igra godba nikdar drugod, nego kod gori na Krasu, da jih posluša skalovje, v Trstu se baje boje igrati zarad Lahov. Madžarski polki pa igrajo mnogokrat madžarske narodne tudi na trgu.
Skandal. Nekateri mladi nezreli tržaški škrici so se zbesedili v pivarni pri zlatem jelenu mej veliko množico gostov in vojaško godbo, da so mize okrog letele in gospe v omotico padale. Policija jih je potem nekaj pograbila.
" Srečen mej ženami si je mislil neki laški mornarski kapitan, ko je mej štirimi Evinimi hčerami v nenavadni hiši sedel in se radoval in ljubimkal ž njimi. Po to ni dolgo trpelo, bog si ga vedi, zakaj so ga začele udrihati te nježne stvarce, da je morala patrola priti in vseh 5 v varnost spraviti.
" Tržaške točarice; navadno jih vsak večer ko zapro krčme po polunoči, spremljajo moški v njih stanovanje. Nek večer pa, ko je spremljal tako Ilebo nek mladenič po ulicah na nje stan, zgubil je sled, ko v hišo pride, iskal je v vseh nadstropjih in sunder delal. Mirni sosedje, od razbijanja zbujeni, tako so ga namlatili, da je bil ves raztrgan, ko ga je straža v z »por tirala.
° Adam in Eva. Zvečer v hladu sta ee sprehajala mlad gospod in gospodičina, na setališči pri sv. Andreju, ker je uže mračno bilo, nista mnogo premišljevala, ampak stopila sta v morje taka, kakoršna sta bila Eva in Adam predno jih je Bog iz raja spodil. Ker pa ji na javnem kraji prepovedano se kopati, morala sta stopati pred stražo v tamnico.
w Pobegnoli ste dve mladi gospodi-čini te dni iz Trsta z namenom, da pojdeti v belo Ljubljano. Peljali ste se Nabrežino, ker pa niste imeli novcev več, morali ste pes hoditi, a videli so ji potem v Tržiču in Gorici. Nek nju prijatelj je šel jedva 19. letni deklici iskat.
° Tatovi so vlomili po noči blizu ka-pucinov v delalnico nekega mizarja, v kte-
rej je spalo 7 moških ter pokradli ure, denarje in vse, kar jim je ugajalo, ko se prehude zjutraj, čudijo se, da je vse pomanjkljivo.
-----
Razne stvari.
Devet morilcev, kteri so v oceanu umorili kapitana dalmatinca, zapovednika ladije „Emaisu, prignali so v četrtek iz Italije žandarji po železnici od laske meje. Angleški parnik je dobil omenjeno ladijo na planem morji ter jo vzel, zaprli so vse mornarje, ladijo pa privezali in peljali s par-nikom na Angleško. Zvedelo se je pa po ladijenem pisarju, kteri je po noči uapisal več listov in jih v steklenice zamašil in skrivaj v morje pometal, ena teh steklenic je prišla srečno na kraj v Madeiro; ko je angleška vlada tam to zvedela, precej ie poslala parnik na lov in jih tudi dobila. Pred nekterimi dnevi so poslali iz Angleškega glavo in roko kapitanovo v Dubrovnik sodniji za izveščaj, dva izmej morilcev sta zamurca, drugi so Avstrijci in Mehikanci.
" Ruski ujeti vojak je pobegnol s turškega parnika na poti iz Varne v Carigrad. Skočil je skoz okno iz ladije v morje ter plaval daleč predno je do zemlje prišel, mnogo je prebil, predno je do Kistendžija prišel. Ruski vojaki so ga radostno sprejeli.
" Prvi boj mej Rusi in Angleži je
bil v Japanu. Mornarji angleškega broda so grdili rusko vojno v pričo ruskih mornarjev ; ti se jim ustavijo, Angleži zgrabijo za nože, Rusov je bilo malo, skočili so za neko hišo, ktero so ravno zidali ter začeli iz odrov metati kamenje in drva. Angleži so se spustili v beg, Rusi za njim, v tem času prispe japonska policija ter ulovi oboje.
° Čudni učinek strele. Nekega gospoda na Francoskem je ujela nevihta na polji; do kože moker se ni mogel nikamor v zavetje rešiti. Ko gre dalje, trešči; gospod ves vrtoglav v velkem strahu je skoraj pamet zgubil, pa ko dalje proti domu koraka, čuti, da ga dež po nagi koži pere, in res je bilo, strela mu je sežgala vso obleko, da je v hipu tudi vpeljena od njega odletela, životu pa se ni poznalo ničesa.
* Grozovitost. Neki brivec v Bened-kah je bil ljubosumen, pozove svojo soprogo v sobo k obedu, ko vstopi, začne jo z bodalom bosti, da je bila vsa prebodena. Zena skusi ubežati, ali na dvoru pade mrtva na tla. Brivec je potem še sam sebi z britvo vrat prerezal.
° Naj starša žena je Peraz Glen v Kaliforniji, srednje rasti, ima 140 let, živi se svojim najmlajšim sinom, ki ima 82 let. Omožila se je v 13. leta, imela je 11 sinov. Pila je še pred 12. leti tobak, potem ne več, imela je do nekega časa sive lase, zdaj pa so se ji zopet pobarvali na črno.
* Nesrčen dan. V Kremoni na Laškem je bilo 9. t. m. polno nesreč: Nek mladenec je pri kopanji utonil, drug mlade-nec je pri stroju neke tovarne za bigole ne-kaj pogledati hotel, kolesa so ga ugrabila in mu zmastila glavo. Tretjemu, nekemu deialcu v tovarni je stroj odtrgal nogo in četrti je padel in se ubil, vse to se je zgodilo v štirih urah.
° Francoskih političnih mož starost. Konci oktobra 1880 bodo imeli Mao-Mahon 72 let, grof Chambord 60; princ Napoleon 25 ; grof pariški 42; knez d'Au-male 58 ; princ Jerome Napoleon 58; Tliiers 83 ; in enook Gambeta 42 let.
° Smrtni boj v železniškem vozn.
Na Angleškem je spremljeval neki sluga blaznega v norišnico, mej vožnjo od začetka se je blazni mirno držal, velik je bil nad sežen in močne postave. Strežaj je mej vožnjo čital nek list, blazni potegne skrivaj britvo iz žepa ter plane na slugo, kteri skoči po koncu in odbije udarec, ali v hipu je imel prerezano lice do ušes. Sluga se brani, ali ker je bil brez orožja, obrezal mu je vse prste in roke; ko vlak obstoji pri prvi postaji, začujejo prevodniki vrišč v kopeji, odpro hitro vrata in groza! sluga je bil ves razmesarjen, blazni pa si je še prej vrat prerezal in je bil uže mrtev, ko so ga iz voza potegnoli.
° Tiger iz železniškega voza ušel. Isti angleški časnik piše, da je nek trgovec kupil velikega tigra ter ga poslal v neko veliko mesto v zoologični vrt. Mej vožnjo je močni tiger odtrgal plat voza in skočil v polje. Na postaji so precej brzojavili na vse kraje in res se je napotila četa kara-binerjev na lov, kteri so ga našli in ustrelili, ali vendar je vže dve kozi strgal in pojel.
" Živa je zgorela neka gospodičina v Kataniji v Siciliji, namazala se je po prsih in spodnjem životi z alkoholom vsled neke vražje ljubezni in se vžgala. Ljudstvo je priskočilo ali rešenja ni bilo; zgorela je živa.
° „Agramer Presse" se imenuje list v nemškem jeziku, ki izhaja v Zagrebu vsak dan in je pisan v pravem slovanskem duhu. Priporočamo ta časnik vsem premožnim Slovanom in društvom, ki druge nemške časnike drže, da se naročajo nanj.
" Uzorci (obrazci) za kačkanje, izši-vavanje, mrežkanje in jednostavno vezanje, po jugoslavenskih motivih zložil Avgust Po-silovič v Zagrebu, prišli so ravno kar na svitlo in bodo gotovo jako dobro došli tudi slovenskim gospem in gospicam, ki se pečajo s vezenjem in pletenjem. Obrazci so jako lično in okusno sestavljeni in veljajo po 20 kr. zvezek, ki obsega 3 obrazce, I. II. III. in IV. zvezek pa stanejo skupaj 80 kr., naravnost po pošti sprejemani pa 88 kr* Naročnina se naj laglje pošilja po poštnih nakaznicah pod naslovom : Avgust Posilovič v Zagrebu, Novaves, br. 15.
Lastnik izdatelj in odgovorni urednik Ivan Dolinar.
Tisk avstrijskega Llojda.