Baraga v okviru slovensiva Zelo različna so pota, po katerih se narodi uveljavljajo in bore za svojo obliko in obraz. Tako velja v Franciji izrek, da so bili kralji Francije tisti, ki so izoblikovali enotnost naroda in drža¬ ve in s tem dali francoskemu narodu tisti okvir, ki ga je ohranil za vsa sto¬ letja. Nemški narod so zedinili in mu zakoličili meje njegovi “železni kancler¬ ji”, madžarski narod je ohranjala in dvi¬ gala njegova mistična zaverovanost v moč in sijaj krone sv. Štefana. Čudna so bila pota, po katerih se je v prvih desetletjih prejšnjega stoletja slovenski narod podajal na pot borbe za svoje duhovno in politično poslanstvo. Doba romantike nam je naklonila dva velika lika, ki sta nas vsak po svoje z gigantskimi stvaritvami postavila kot enakopravne v zbor drugih evropskih narodov. Bila sta to moža skoraj istih let in sinova skoraj istih ljudskih pla¬ sti: Prešeren in Baraga. Prešeren je imel ob sebi velikega mentorja, ki mu je odgrinjal svet, ki bi bil ostal nepopolen, ako bi v njem ne bi¬ lo deleža slovenskega duha. Velikan uče¬ nosti Matija čop je skromno in ponižno omogočil geniju slovenstva, da je podal v pesništvu tak delež slovenstva, da smo postali enakopravni v zboru osta¬ lih evropskih kulturnih narodov. Oba, Prešeren in čop sta imela tedaj težave z majhnostjo naših razmer, toda vkljub vsemu temu sta imela i sredstev i mož¬ nosti, da sta ohranjala stik s tedanjim kulturnim snovanjem Evrope in vanj tu¬ di odlično posegla. Njuno delo je našo slovensko kulturo privedlo na prag “pol¬ noletnosti”, v območju kulture smo te¬ daj dosegli svojo zrelost. Baraga pa je moral kreniti v tujino, da se je umaknil majhnosti domačih razmer in posmehu celo svojih najbliž¬ jih. Moral je oditi na tedaj še tako ne¬ znani in zapuščeni ameriški kontinent, da je med Indijanci Združenih držav za¬ stavil kladivo, da v čisto drugem ob¬ močju dokaže moč in bogastvo sloven¬ skega duha. Kakor Matija čop je bil tu¬ di on velikan učenosti, saj je bil poli¬ glot in postal pisec slovarjev in slovnic indijanskega jezika. Odhajal je iz do¬ movine, da misijonari — on, zastopnik enega najmanjših narodov na svetu — v deželi, ki bo čez 100 let morala posta¬ ti vodilna država na svetu. Zastopnik malega slovenskega naroda postaja da¬ nes v okviru misijonarstva lik, ki ga nekateri že nazivajo največjega misijo¬ narja svojega stoletja. Pesnik Prešeren, ki je postavil svoj narod na pravo me¬ sto v občestvu kulture, je to dosegel z veličastnimi stvaritvami, ki so bile za tisti čas opremljene s primernimi spri¬ čevali, Baraga pa je začenjal svojo pot z bogastvi in doživetji, ki jih je tedanji svet zavračal in zasmehoval. Krenil je z najmanjšega dela sveta, da zavojuje svoji ideji največji del sveta, čuden im¬ perializem, ki mu je usojeno, da se mu ves svet ne bo mogel upreti. V njem pa je bil svet sv. Klementa Hofbauerja, svet “Dušne paše,” svet molitve, trplje¬ nja in zatajevanja. Slovensko duhovno problematiko je Baraga dvignil v svet afirmacije “imponderabilij,” v svet, v katerem mora slovenski narod dokazati svojo zrelost in “polnoletnost”. Kulturne in duhovne stvaritve nam dajejo izpričevalo o mestu, ki ga smemo zavzemati v zboru evropskih narodov. Tej dolžnosti nujne in stalne afirmacije se ne bomo mogli izogniti ali pa ji uiti. Danes so med Slovenci “impondera- bilia,” ki jih je Baraga v svoji dobi s svojim delom postavil tako visoko, v ve¬ liki nevarnosti, saj mora doma narod ječati pod pezo, ki skuša obstoj teh vrednot sploh zbrisati ali zatreti. In vendar so nas ravno vrednote do danes ohranile kot narod. Zato je aktualnost Barage ravno v tem času še tem večja in usodnejša, ker nam skuša Cerkev po¬ tom njega ravno za ta čas postaviti kot luč in zgled velikega svojega škofa, ki ni bil velikan v teh najvišjih vredno¬ tah, ampak jih je povezoval in se boril zanje v svetniški meri. V okviru vsega slovenstva je Baragov lik zastavljen se¬ daj kot centralna osebnost: ko se nam skušajo rušiti duhovni temelji v domo¬ vini, prihaja ura, ko nam je naloženo, da v zboru katoliških narodov dosežemo priznanje, da smo z Barago kot svojim svetnikom dosegli polnoletnost in po¬ polno enakopravnost. To niso računi se¬ bičnosti ali predrznosti, to so trenotki velikega obiskanja, ki jih ne smemo za¬ muditi ali prezreti. NOVA TAKTIKA SOCIALISTOV V Nemčiji so socialisti glasniki tistih struj, ki terjajo, da mora postati Nem¬ čija čimprej popolnoma neodvisna, ze¬ dinjena in oproščena navzočnosti oku¬ pacijskih, predvsem ameriških čet. Ko nemški socialisti govore o vseh teh “idealih”, pri tem seveda ne verujejo toliko v izvedljivost vseh teh zahtev — in verjetno si odhoda zaveznikov iz Nemčije tudi ne žele tako hitro — pač pa skušajo okoli svojih vrst zbrati vse tiste, ki računajo na obnovo dežele pod njihovim vodstvom. Pri tem te pristaše mednarodnega kozmopolitoma prav nič¬ ne moti, da so se pri tem podali na pot nacionalističnega gibanja, ki je da¬ nes pri njih že močnejše kot pa pri ne¬ katerih izrazito desničarskih strankah. Isto se dogaja v Angliji. Skrajno kri¬ lo delavske stranke vodi Bevan, ki je obenem najbolj glasen agitator proti premoči ameriške politike tako v An¬ gliji, kakor tudi v Evropi. Ta gonja pro¬ ti ameriškim vplivom, je danes v An¬ gliji tako popularna, da je je zelo mno¬ go tudi med samimi konservativci. Pri tem te laboriste nič ne moti paradoks, da so danes za mednarodno sodelovanje in evropsko zedinjenje taki nacionali¬ sti in še do včeraj izolacionisti, kot so ameriški republikanci, ki tako v Afriki in Aziji mire razna nacionalistična gi¬ banja in jih opozarjajo na potrebo šir¬ ših, mednarodnih solucij. V Franciji se danes dviga opozicija proti politiki evropskega združevanja predvsem na levici. Komunisti so sicer naravni nasprotniki ameriških načrtov po vsem svetu in ne samo v Evropi, za¬ to na njih oporo nikdo ne računa. Toda opozicijo proti Bidaultu in njegovim zamislim o izvedbi načrtov za evropsko obrambno skupnost vodijo danes levi¬ čarski radikali in velik del socialistov. Oboji so proti zbliževanju evropskih na¬ rodov, dasi so bili še včeraj njeni glav¬ ni zagovorniki. Tako sta danes proti Združenim državam Evrope Herriot in Daladier, proti vladnim zamislim o ev¬ ropski obrambni skupnosti je tudi vodir voditelj socialistične stranke Guy Mol- let. Oboji vidijo v taki skupni vojni si¬ li preveliko premoč nemške navzočnosti in ker so celo v Angliji in ne samo v ZDA prepričani, da je nemška vojna si¬ la za obrambo Evrope pomembnejša od francoske, so sedaj vsi ti bivši intema- čionalisti složno pobrali stara gesla francoskega nacionalizma in šovinizma, in začeli svariti pred “nemško nevar¬ nostjo”, “premočjo nemškega gospodar¬ stva” in slično. Tako dvigajo gesla na¬ cionalizma iz starih ropotarnic v Fran¬ ciji levičarji, v zahodni Nemčiji levi¬ čarji in v Angliji so tudi najbolj glas¬ ni oni na levici. Ta val nacionalizma pod tem vod¬ stvom ima svoje odtenke sedaj tudi že v Aziji, kjer so se gibanjem proti ZDA postavili na čelo socialisti, pred krat¬ kim pa so se na to stališče postavili ce¬ lo socialisti na Japonskem. Kakor v Nemčiji, tako zagovarjajo tudi japon¬ ski socialisti potrebo, da naj ameriške sile čimprej izginejo iz Japonske. Vsem tem gibanjem pa je eno skupno: vsi so bolj glasni v zahtevah proti ameriški politiki in le malo ali skoraj nič zahtev¬ ni proti ekspanziji komunizma in nje¬ govim nevarnostim. Del radikalov je v Franciji že začel govoriti o potrebi tes¬ nejšega sedelovanja in zavezništva med Francijo in Sovjetsko zvezo. V Moskvi so to že zdavnaj opazili in zato je Ma- lenkov sam v svojih izjavah in, govorih svaril Francijo pred nevarnostjo ponov¬ ne nenrke oborožitve. POJAV NEMŠKIH “PARTIZANOV” Ko so se 17. junija v vzhodni Nemči¬ ji delavci dvignili proti sovjetskim ob¬ lastem, so si skušali socialisti to gi¬ banje prilastiti zase. Toda njih navdu¬ šenje zanje se je kmalu poleglo, ko se je to gibanje v zadnjem času okrepilo in so začeli nastopati v vzhodni Nemči¬ ji posebni protikomunistični partizanski oddelki. Ti oddelki morajo imeti poseb¬ no močno organizacijo in oprema mora prihajati iz vrst, ki ni blizu organizaci¬ jam socialističnih strank na zahodu. Do- čim se med socialisti na zahodu celo do¬ pušča, da bi se zedinjenje Nemčije do¬ seglo tudi s sovjetskim sodelovanjem, se na vzhodu Nemčije tako naziranje smatra za naivno. Sleherno komunistič¬ no “uslugo” bo vedno treba zelo drago plačati, nazadnje pa se bo izkazalo, da sovjeti tudi takih obljub ne bodo drža¬ li. Iz uporniških gibanj na vzhodu raste predvsem spoznanje, da je glavno od- stranjenje komunizma, glavno je, da -o- stane tisti del sveta, ki je svoboden, res svoboden in da se ne da varati. Bo¬ dočnost Nemčije bo bolj zavarovana, a- ko ostane vsaj zahodna Nemčija varno v bloku zapada kot pa bi nasedala ti¬ stim, ki pravijo, da je bodočnost Evro¬ pe v tem, da ostane Evropa “nevtral¬ na” med ZDA in Sovjetsko zvezo. Kdor zagovarja tako politiko nevtralnosti, ne škoduje ravno preveč ZDA, ki že iščejo drugih oporišč izven Evrope, pač pa sil¬ no koristi sovjetom, ker že razorožuje odpornost Evrope proti komunizmu in njegovi propagandi. Ali bo ta politika socialistov gonje proti Ameriki rodila mnogo sadov? Naj¬ bolj točen dokaz, da se socialisti pri tem motijo, so volitve, ki so bile v nedeljo v Hamburgu, tej trdnjavi nemških so¬ cialistov. Vkljub vsemu trkanju na vra¬ ta nemških nacionalističnih čustev so socialisti volitve izgubili in je zmagala vladna koalicija, ki ji načeluje dr. Ade¬ nauer. BORBA ZA TRST Kulturne in umetnostne stvaritve so nas že spremile na prag tiste dobe, v kate¬ ri nam nikdo več ne more odrekati pra¬ vice do popolne enakopravnosti in spo¬ štovanja. Z Baragom trkamo sedaj na vrata ti¬ ste najvišje enakopravnosti in polnolet¬ nosti, ki nam jo more dati samo Bog, ki v svojih svetnikih potrjuje, da je kak narod v njih res dosegel najvišjo obliko svojega razvoja. V zboru katoliških na¬ rodov Slovenci še nismo polnoletni, še nismo enakopravni, ker nimamo tistega vidnega spričevala kot ga daje vsake¬ mu narodu kot nagrado Cerkev, ko pri¬ šteje sina kakega naroda v zbor svojih svetnikov. Vprašanje Trsta in cone A je še na¬ dalje predmet zanimanja svetovne jav¬ nosti, čeprav se je borba prenesla bolj v diplomatske kanale in za kulise. Na italijansko ponudbo o umiku čet od meje cone A je Jugoslavija odgovo¬ rila, potem ko je delno čete že umakni¬ la pred ponudbo, da le-te uradno ni do¬ bila in da ne more graditi nanjo, “ker na italijanske izjave ni mogoče verjeti.” Pozneje se je izvedelo, da so se jugoslo¬ vanski oddelki znova pomaknili na me¬ jo, ker so Italijani poslali proti Trstu še eno pehotno divizijo. Iz Washingtona je v London na po¬ svetovanja o Trstu odpotoval ameriški strokovnjak za Balkan Byington. V bri¬ tanskem parlamentu je Eden odgovar¬ jal na številna vprašanja poslancev o britanskem zadržanju do tega proble¬ ma. Eden je izjavil, da “Anglija spre¬ jema polno odgovornost s svoje strani” zaradi sklepa z 8. oktobra. Laburistični poslanci so v debati trdili, da je bila to “ena največjih neumnosti, ker jih je za¬ grešila naša diplomacija.” Iniciativo, ki jo je imela Jugoslavija, ko je Tito predlagal za rešitev tržaške¬ INICIARON SO VIAJE DE INSTRUCCION FINAL LOS CADETES DE AVIACION MILITAR Desde el aerodromo militar de Moron partieron el martes pasado, a las 9, a bordo de dos aviones de transporte de la Fuerza Aerea Argentina, cincuenta y nueve cadetes del ultimo curso de la Escuela de Aviacion Militar que cumpliran su viaje de instruccion previo al ingreso a la categoria de oficiales, a traves de 15.000 kilometros que se ha proyectado cubrir en veintiun dias con escalas en puertos de Chile, Peru, Ecuador, Colombia, Venezuela y Brasil. Despidio a los cadetes que viajan presididos por el director de la escuela, comodoro Emilio M. Daneri, el ministro de Aeronautica, brigadier mayor Juan Ignacio San Martin. En las Capitales de los paises, que visitaran los Cadetes de Aviacion Militar Argentina se preparan a ellos grandes agasajos. ŠTUDIJSKO POTOVANJE VOJAŠKIH LETALSKIH KADETOV Z vojaškega letališča v Moronu se je podalo v torek na zaključno študijsko potovanje z dvema prevoznima letaloma argentinskega vojaškega letalstva 59 ka¬ detov zadnjega letnika letalske vojaške akademije y Cordobi skupno z ravnateljem in profesorji te akademije. Letalski kadetje bodo ostali na študijskem potovanju 21 dni ter bodo z leta¬ loma preleteli razdaljo 15.000 km. Obiskali bodo države Čile, Peru, Ecuador, Ko¬ lumbija, Venezuela in Brazilija. Na letališču je bil pri njihovem odhodu navzoč minister za letalstvo brigadni major Juan Ignacio San Martin. V prestolnicah teh držav pripravljajo argentinskim letalskim kadetom velike sprejeme. ga problema petčlansko konferenco, po¬ časi prevzema USA, ki sedaj vodi svojo politiko do Trsta tako, kakor da je ona prišla na to idejo o konferenci petih. Dulles je izjavil, da “čim prej pride do konference, tem bolje. Z naše strani smo napravili vse, da do konference pri¬ de. Ostajamo pa na našem sklepu z dne 8. oktobra.” Medtem je Titov zun. minister Popo¬ vič potoval iz Washingtona preko Pari¬ za v Beograd. V Parizu je imel kratek razgovor z Bidaultom, h kateremu je potoval na posvet tudi Pella. Ta je pri¬ šel v Pariz, ko je Popovič že odpotoval preko Muenehena v Jugoslavijo. Skozi Italijo ni hotel potovati. Po 'sestanku Popovič-Bidault so agencije objavile po¬ ročilo, da je Francija “našla rešitev tržaškega vprašanja”. Francija da pred¬ laga: Cona B nesporno pripade Jugosla¬ viji. V coni A se bo potegnila narod¬ nostna -meja med obema državama, to se pravi, da Italija zadrži samo cesto, ki vodi ob obali do Trsta. Mesto Trst pripade v upravo Italiji, pristanišče pa imata v uporabi obe državi, Jugoslavi¬ ja in Italija. Ta rešitev se je Popoviču zdela dovolj sprejemljiva ter je z njo odšel v Beograd. Tudi v Italiji so ta predlog sprejeli na znanje, čeprav ne navdušeno. V Londonu in Washingtonu pa se nadaljujejo razgovori med obema vladama o tem vprašanju. Pozneje so novice o francoski rešitvi tržaškega vprašanja zanikali v Parizu. Menijo pa le, da je do zanikanja prišlo, ker nočejo, da bi prezg-odnja objava predloga povzročila nove neprijetne po¬ sledice bodisi v Italiji ali Jugoslaviji. V Trstu je bilo zavezniško vojaštvo pripravljeno proti morebitnim italijan¬ skim demonstracijam, ki bi jih izvedli šovinistični elementi na dan tržaškega patrona sv. Justa 2. novembra. Vojaško poveljstvo je oddelke oborožilo z brzo¬ strelkami. Toda dan je mirno minil. V Italiji se je razburjenost mas po¬ mirila in tudi v Rimu, kjer je bilo v zadnjih tednih žarišče študentovskih de¬ monstracij proti Jugoslaviji in za Trst, vlada popoln mir. V Jugoslaviji prebivalstvo čaka, kak¬ šna bo naslednja poteza diktatorja Ti¬ ta in kakšna politika zaveznikov na- pram Trstu in Jugoslaviji. V Banjaluki je na velikem partizanskem mitingu v nedeljo govoril eden od podpredsednikov vlade Milovan Djilas in med drugim iz¬ javil, da “Jugoslavija postavlja svet pred dve izbiri: konferenco o Trstu na podlagi jugoslovanskih zahtev v enako¬ pravnem razmerju z Italijo ali pa voj¬ no.” Varnostni svet ZN je zadnjikrat raz¬ pravljal o Trstu 29. oktobra, ko so kljub sovjetski opoziciji izglasovali odložitev razprave' o tem problemu do 2. novem¬ bra, da bi dali čas prizadetim državam, da same med seboj urede spor. 2. novem¬ bra je VS znova pretresal tržaški pro¬ blem in debato ponovno in iz enakih razlogov preložil do 23. novembra. VEDNO VEČ JE LJUDI NA SVE¬ TU. Vojske in bolezni ne zmanjšajo števila ljudi. Množe se hitreje kot pa umirajo. Mnogi so mnenja, da bo v do¬ glednem času naš planet postal premaj¬ hen za vse. Drugi trdijo, da je večji problem prehrana. Med temi se pojavlja¬ jo črnogledi, ki trdijo, da bodo od lakote umirale cele množice, ko zemlja ne bo zmogla več nasičevati milijonov lačnihl želodcev. Ali drže te teorije? Kaj pa Bog in njegova zapoved: “Ra- stita in množita se...”? Na celo vrsto takih vprašanj odgo¬ varja profesor dr. IVAN AHČIN v svo¬ jem članku “RODOVITNOST LJUDI IN NARAVE”. Članek je napisan nad vse zanimivo in podprt z dokazi da¬ na nje tehnične in gospodarske znano¬ sti. Objavljen bo v ZBORNIKU-KOLE- DARJU SVOBODNE SLOVENIJE ZA LETO 1954. Z BORNI K-KOLEDAR SVOBODNE' SLOVENIJA z A LETO 1954 bo izšel v povečanem obsegu in bogato ilustriran. V prednaročilu in predplačilu stane do 22. novembra t. 1. samo 33 pesov. Pozneje bo cena višja. PREDNAROČILA IN PREDPLAČILA SPREJEMAJO: 1. Pisarna Društva Slovencev, Victor Martinez 50, Bs. Aires. 2. Časa Boyu, Olazabal 2338, Buenos Aires. 3. Santeria y Papeleria "Santa Julia", Victor Martinez 39, Buenos Aires. 4. Ivan Lužovec, slovensko zemljišče v Lanusu. 5. Fotoatelje Lojze Erjavec, Alvarado 350, Ramos Mejia. 6. Gdč. Renata Ašičeva, Mejico 5217, Villa Martelli. 7. Brivnica in parfumerija "Los Alpes”, g. Žnidar, calle Drys- dale 5614, Carapachay. 8. G. Pavle Homan, Temple 2147, J. D. Peron (ex Munro) in vsako nedeljo po slovenski maši na Belgrano. 9. Gdč. Marija Židan. 10. G. Miro Kovač, Almeyra 530, San Martin. Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 5. XL 1953 IZ TEDNA V TEDEN USA: Ameriško vojaiko poveljstvo je izdalo “Črne bukve” o mučenjih in u- morih ameriških in drugih vojnih ujet¬ nikov na Koreji, ki so padli komunistom v roke. Zadevo so USA spravile pred ZN, ki jo sedaj obravnava. (To so se¬ daj prve ameriške “Črne bukve”. Naro¬ di za železno zaveso so jih natisnili že davno prrej — pa jim zapad ni verjel!). — USA in Japonska sta se sporazume¬ li, da bo Japonska povečala svojo voj¬ sko od 110.000 na 350.000 mož, letal¬ stvo na najmanj 1000 reakcijskih letal in mormarico na 200.000 ton. ANGLIJA: Kraljica Elizabeta II. je imela kronski govor ob zaključku za¬ sedanja britanskega parlamenta. V njem je prikazala položaj Anglije in njenega imperija v svetu. Iz govora, ki ga je sestavil Churchill, je razvidno, da se Anglija nahaja v slabem položaju v sve¬ tu, tako .gospodarsko kakor tudi vo¬ jaško. Parlament je nato prešel na raz¬ pravo o novih zakonskih predlogih, od katerih eden predlaga spremembo zako¬ na o regentstvu v tem smislu, da naj bo imenovan za regenta v slučaju smrti Elizabete II, njen mož princ edimburški in ne njena sestra Margareta. — Chur¬ chill je po neuspelih prizadevanj h za obisk Malenkova sedaj ponudil obisk Eisenhowerju. Ta je odgovoril, da ga rad sprejme v Washingtonu. — V Lon¬ donu se je končala stavka petrolejskih delavcev ter je promet po tej prestolni¬ ci spet normalen. Začasno ga je usta¬ vila zopet gosta megla, za katero se boje, da ne bo podobna oni iz lanskega leta, ki je zahtevala na stotine smrtn'h žrtev zaradi nadušitve. — V puščavi Voomera so Angleži izvršili letošnji drugi poskus z atomsko bombo. Tako je število atomskih eksplozij na svetu na¬ raslo na 50 in sicer: Amerikanci so raz¬ strelili doslej 41 razlmnih atomskih bomb, sovjeti 5 in Angleži 4. FRANCIJA: Laniel je ponudil komu¬ nistom v Indokini premirje, če so pri¬ pravljeni končati vojno. Od komunistov ni dobil odgovora. ZAHODNA NEMČIJA: Adenau"r je v Hamburgu in državi Hamburg dobil večino nad svojim sociaiisMčnim na¬ sprotnikom ter tako potrebno dvotre¬ tjinsko večino v vsenemškem parlamen¬ tu v Bonnu za izvedbo spremembe usta¬ ve, na podlagi katere bo zahodna Nem¬ čija lahko pričela z oboroževanjem in se vključila v evropsko obrambno skup¬ nost. VZHODNA NEMČIJA: Znani naci¬ stični general von Paulus, ki je bil zajet od sovjetov v bitki za Stalingrad, se je iz uietuUtva vrnil v vzhodni Berlin. Bo nekaterih poročilih je izjavil da je “velik prilateli sovjetov” in da mu bo¬ do sovjeti v kratkem dodelili važen po¬ ložni v svoii coni. SVT7DSKA: Nobelovo nagrado za mir sta letos dobila ameriški general Mar¬ shall in nemški protestantski misijonar dr Sehvreitzer. **>ANTJA: šnanski parlament je e- noo-lasno odobril konkordat med sv. 'Stolier, in šnanljo. rTALT.TA: V Kalabriji na jugu in v padski nižini na sevom so velike oovod- n‘i. V Kalabriji ie 90% hiš veda poru¬ šila. v nadski nižini pa novzr-^Ta ve¬ likansko škodo na jezovih in poljih. Vatikan: Papež Pii XTT le pod°lil pe¬ tim “kofom kardinalski klobuk. Po na¬ rodnosti so trije Italijani in dva Špan¬ ca. KOREJA: Na Koreji nadaljujejo z zasliševani°m vojnih ujetnikov. Pred¬ hodna konferenca za pripravo mirovne konference je zastala, ker komunisti vztraiaio na zahtevi no vključitvi tkzv. nevtralnih držav v konferenco. Iz zasli¬ šanj vojnih uietnikov so ugotovili, da so se proti vojski ZN borili tudi pravi Ru¬ si. Upor proti Komuni¬ stom v Vzhodni Nemčiji Južno od Berlina in dalje proti vzho¬ du še vedno trajajo hude in kratke gve¬ rilske bitke med belimi partizani in sov¬ jetsko vojsko in nemško kom. pePcijo. Sovieti so poslali proti belim nad 15.000 mož, ki pa upora ne morejo zatreti. Unor se vedno bolj širi ter ga po mne¬ nju opazovalcev vodi iz Muenchena pro- tihitlerjevski general Gustav Gehlen, ki je tudi pripravil in uspešno vodil upor v Berlinu 17. junija. ATTLEE JAVNO OPOZARJA NA JEDRO ZLA V TITOVINI Naročajte in širile Svobodno Sloveni io -PORAVNAJTE NAROČNINO! - V “Svobodni Sloveniji” smo nedavno poročali o letošnjem obisku predsed¬ nika angleške delavske stranke Attlee-ja Jugoslaviji, v kateri se je mudil več. i tednov kot osebni gost maršala Tita. j Attlee je imel več razgovorov s Titom, potoval je po državi in si ogledal vse, kar ga je utegnilo zanimati. Na Bledu je imel tudi tiskovno konferenco ter je titovskim in inozemskim časnikarjem odgovarjal na razna vprašanja. Iz titov¬ skih časopisov smo nedavno povzeli ne¬ kaj Attlee-jevih ugotovitev, ki so ugod¬ ne za titovo komunistično diktaturo. Att¬ lee je pa tedaj časnikarjem odkrito po¬ vedal tudi svoje mnenje o sedanjem ju¬ goslovanskem političnem sistemu, ki pa za titovce ni ugodno. Radi te njegove u- gotovitve je nastala kar cela afera. V glavnem glasilu titove komunistične stranke “Borbi” so namreč Attleejevo iziavo kar sami cenzurirali ter so iz nje izpustili vsa neugodna mesta. Zaradi tega se je Borba potem morala opravi¬ čiti. Opravičilo je podpisal V. D. (Vla¬ dimir Dedijer — časnikar titovega dvo¬ ra! ter je v niem vso krivdo zvalil na dežurnega urednika, ki da je dotična mesta kar sam izpustil, ne da bi za to vprašal uredništvo lista. O Attleeievem nastopu na Bledu pa ie Erič Bourne svojemu lis+u “Christian Science Monitor” poslal dne 19. avgusta naslednje poročilo: “.Tngoslf>v : ia se ne more smatrati za ponelno demokratično državo, dokler ni možnosti, da M se nroti sedanji, edino dovoljeni komunistični stranki in nieni oblasti Dostavile droge opozicionalne stroke”. To ie povedal g. Clement R. Attlee. voditelj delavske opozicije v bri¬ tanskem parlamentu pri razogoru s čas¬ nikarji. G. Attlee ie izrekel eno najboli pri- | mernik in odkritosrčnih izjav med vse¬ mi. Var so jih dale politične osebnosti, ki n-vHvein r.o tej deželi. Močno je povda- ril svm‘e> lastno in splošno zapadno odo- | Kravanjo Jugoslovanov, ki si nri-adoveio. da hi obnovili svoio državo. TaiavU io. da odohrana odločno zavrni¬ tev sovietoke d : ktature in odklonitev, da k: se Jugoslavija podvrgla tej sili. ed-Krp-va, da so potem nastale struje v smeri k večji osebni svobodi. ■ Omenil ie vse vtise, ki jih je dobil i tekom svojega štirinajstdnevnega poto- van‘a po Jugoslaviji. Rekel je, da je videl več industrijskih središč in da je govoril tako z delavci kot z ravnatelji. Potrdil je, da je občutil isto splošno ozračje svobode in dobrega tovarištva, ki so ga zapazili tudi mnogi drugi opa¬ zovalci in obiskovalci. Podčrtal je, da jo vse v primeri z ledepim prijemom diktature, ki vlada med narodi za želez¬ no zaveso, dobro. “Vse to” je rekel g. Attlee, “budi u- panie, da bo Jugoslavija mogla še raz¬ širiti vzajemnost z zapadom In z demo¬ kratičnimi socialističnimi gibanji svo¬ bodnega sveta”. Toda prav tako jasno je povedal, da bi vsako nadaljevanje in ohranjevanje enostranskega sistema bistveno oviralo vsako druženje Jugo- slaviie z vsemi takimi političnami orga¬ nizacijami kot je zapadno - evropska so¬ cialistična internacionala. Iz bistveno Istega vzroka ovirajo gotove omejitve, ki jih vsebujejo pravila Jugoslovanske delavske zveze, da ta ne more biti spre¬ jeta v neodvisno mednarodno skupino delavskih strokovnih zvez. “Popolne demokracije tu ni”, je dejal g. Attlee domačim in tujim časnikar¬ jem. “Po mojem mnenju ni nikjer popol¬ ne demokracije, kjer je enostrankar¬ ski sistem. Tole reč bodo morali tukaj¬ šnji še dobro premleti. O tem ni nobe¬ nega dvoma. Ker ni opozicijskih strank, je politično življenje medlo, jalovo. To je dirka z enim samim dirkačem.” Jugoslovani so se muzali, ko je g. Attlee pripomnil: “V Britaniji sem jaz voditelj opozicije, tukaj pa zaman iščem svojega tovariša, ki bi imel isto vlogo”. “In zopet, ko ga je neki jugo¬ slovanski časnikar posebej vprašal, če ni morda g. Attlee, kljub različnim, poj¬ movanjem Jugoslovanov in zapadnja- kov glede eno — strankarskega siste¬ ma, videl kaj dokazov o obstojanju o- sebne svobode v Jugoslaviji, je britan¬ ski delavski voditelj lopnil nazaj: “Da videl sem nekaj. Hočem pa, da se to iz¬ popolni s svobodnim ustanavljanjem po¬ litičnih strank, ki bodo tekmovale v par¬ lamentarnih volitvah.” O svojih vtisih, ki jih je dobil glede jugoslovanskih delavskih zvez iz razgo¬ vorov z navadnimi delavci in z voditelji in o svojih opazovanjih delavskih sve¬ tov, ki naj bi vodili jugoslovansko indu¬ strijo, je g. Attlee dejal: “Delavske zve¬ ze se mi zde kar precej demokratične, ali kakor morem videti, nimajo nobe¬ nega delokroga.” Ta izjava je odsev mnenja g. Attlee- ja o pravici delavstva do stavke. Jugo¬ slovani so doslej brezuspešno skušali prepričati svoje zapadne tovariše, da to vprašanje ne prihaja v poštev v socia¬ listični državi. G. Attlee je imel obilo priložnosti, da je izkušal vrednost tega mnenja, ko je vodil vlado Velike Bri¬ tanije. G. Attlee ni osamljen s svojim mne¬ njem, da bodo jugoslovanski voditelji preje ali kasneje morali opustiti svojo sedanjo nepopustljivost v tem vpraša¬ nju. Mnogi krogi tu mislijo, da bo ne¬ kega dne vlada morala priti do spo¬ znanja, da je neizogibno nujno treba Ob vznožju Stola sredi prelepe Gorenjske se odigravajo dogodki v globoko zajeti črtici “URA S KUKAVICO”. Ta črtica dokazuje, da je KAREL MAUSER odličen sodobni slovenski pisatelj. Ne samo Gorenjci, pač pa vsi Slovenci brez izjeme bodo ob branju te črtice začutili dih naše zem¬ lje in blesk naših gora. In kako opiše pisatelj Karel Mauser gorenjski zna¬ čaj! ČRTICA BO OBJAVLJENA V ZBORNIKU-KOLEDARJU SVOBOD¬ NE SLOVENIJE ZA 1954. dopustiti domoljubne, liberalne skupine, čeprav ne podpirajo celega, socialistič¬ nega programa. Treba jim bo dovoliti njihov delež pri vodstvu jugoslovan¬ skih javnih zadev.” TITOV RAZKOL RAOI GRČIJE Znani ameriški časnikar pisatelj in po¬ znavalec mednarodnih zapletov, Henry J. Taylor, je v svojem radijskem preda¬ vanju iz Aten preko radija povedal ame¬ riškim poslušalcem zanimiv razlog, za¬ kaj sta se razšla Tito in Stalin. Del pre¬ davanja, ki se nanaša na Tita in Stali¬ na, se glasi takole: “Zapustil sem rusko mejo in Turčijo. Nocoj sem v Atenah. Še vedno je velika daljava od domovine, vaše in moje. Ali pa je res oddaljenost tako velika? Ameriška pomoč je rešila to deželo. Ameriški general James van Fleet jo je rešil. Bil sem tu v Grčiji, ko je divjala ci¬ vilna vojna. Videl sem grške komuniste, ki so bili hlapci rdečega Tita v sosedni Jugoslaviji, ki jih je Tito podpiral in vo¬ dil, kako so morili Grke, ki so se jim u- pirali. Pomorili so jih toliko, kolikor so jih mogli doseči in poskušali so napra¬ viti Grčijo za jugoslovansko satelitsko državo. Bila je strašna civilna vojna. Stalin je seveda imel svoje prste \J rdečem delovanju proti Grčiji. Moskva je pač interesirana povsod, v vseh delo¬ vanjih rdečih. Toda načrt za usmrtitev Grčije je bil Titov program in samo nje¬ gov. Ves dobiček in plen naj bi bil Titov. On je bil, ki je vodil civilno vojno v Grči¬ ji in vse kar je bilo z njo v zvezi. To je bilo dejansko stanje. In, čujte, ker je Moskva zavrnila Ti¬ ta in mu ni dobavila toliko vojaške po¬ moči, kolikor jo je on hotel imeti, je to povzročilo začetni prepir med Titom in Stalinom. Ni bil to nikak spor radi ideo¬ logije ali filozofije, kot nam ponovno dopovedujejo. V srcih Stalina in Tita ni bilo več filozofije kot jo je bilo n. pr. v srcu Al Capone-ja. Tu v macedonskih gorah sem sprem¬ ljal britanske vojne avijone, ki so jih vodili pogumni mladi Grki, ki sem jih najprej videl, kako so se vežbali v Egip¬ tu. Uporabljajoč te avijone in oborože¬ ni z nekakimi granatami, ki so zelo ubi¬ jajoče orožje, so se borili z ogromnim uspehom proti rdečim gverilcem, ban¬ dam, ki jih je vodil Tito. Tito je potreboval avijone, da bi bil mogel udariti nazaj. Vedel je, da ima Stalin na stotine in stotine svobodnih, nadštevilnih ameriških vojnih avijonov, ki so ležali brez haska in so rjaveli v Rusiji. Zato se je Tito napotil v Moskvo. Pro¬ sil je Stalina naj mu da nekaj teh voj¬ nih avijonov, kar je bila mala stvar za Stalina. Toda Tito ni dobil niti enega stroja. Stalin ga ja zavrnil, dejansko ga je zavrnil kar dvakrat. Kajti vedeti mora¬ mo, da Tito ni nikdar prelomil s Stali¬ nom, ampak je Stalin prelomil s Titom. Kraj, ki je povzročil ta prelom, je bi¬ la ta država, Grčija. Ta rdeče-jugoslovanska pustolovščina v Grčiji je stala vas in mene v Združe¬ nih Državah bilijone in bilijone dolar¬ jev.” (Pregled) NAROČNIKOM "SVOBODNE SLOVENIJE” V ARGENTINI! Vse naročnike Svobodne Sloveni¬ je, ki za leto 1953 še nimajo plača¬ ne naročnine, prav lepo prosimo, da nam jo takoj poravnajo. To lahko storite osebno ali po znancu na Victor Martinez 50, ali pa nam po¬ šljite giro ali bono postal na naslov Eslovenia Libre, Victor Martinez 50, Buenos Aires. Naročnina za celo leto znaša 65 pesov pri enkratnem vplačilu, pri plačevanju v obrokih pa je za pol leta $ 35.—, za četrt leta pa $ 20.— KOROŠKA Partizanski spomenik “Padlim za svo- 1 bodo v borbi proti fašizmu”, ki so ga postavili leta 1947 na pokopališču v Št. Rupertu pri Celovcu, so neznani storil¬ ci 10. septembra razstrelili z dinamitom. Spomenik, ki je bil iz brona, je pred¬ stavljal skupino dveh moških in dveh žensk v naravni veTkosti. V zvezi s tem atentatom pravi “Naš tednik”: “A- ko že v življenju ni prave demokracije, je doslej veljalo po vsem svetu, da sme na grobovih vsadko postaviti spomemk, ki naj izraža idejo, za katero je umrli živel in morebiti zanjo umrl. Zunanji izraz tega spomenika ne sme žaliti ver¬ skih čustev in cerkvenih predpisov. Če ie bil partizanski spomenik na pokopa¬ lišču v Št. Rupertu postavljen, je odgo¬ varjal predpisom, ker drugače tam ne bi stal. Zato je razstrelitev spomenika zločinsko delo. ki kaže, kam vodi narod¬ na in idejna nestrpnost”. V zvezi s tržaškim sporom je “Naš tednik” objavil uvodnik z naslovom “Trst In zaledje”, iz katerega posnema¬ mo naslednje odstavke: “Kako ie Italija v prvi svetovni voj¬ ni zmagovala, vsi vemo iz neponareje¬ ne zgodovine. Vemo pa tudi, da je do¬ bila Italija po prvi svetovni vojni velik kos hrvatskega in slovenskega ozemlja z mestom in pristaniščem Trstom. Taka rešitev pa v nobenem, niti političnem niti gospodarskem oziru, ni bila zado¬ voljiva. Taka rešitev je zagotovila sa¬ mo eno stvar in sicer gotovost vedne nestalnosti.” “Ko so po prvi svetovni vojni dodelili zavezniki Trst Italiji, se niso zavedali, da dolguje Trst svoj obstanek in razvoj deistvu, da je tržaško pristanišče edino pristanišče za vzhodne alpske pokraii- ne, za Slovenijo in za dežele za njo. Trst je italijanski jezikovni otok, ki se v notranjost ne razprostira, slovensko prebivalstvo pa sega vse do morja tako na severnem kot na južnem koncu me¬ sta. Gospodarsko pa je od posesti Trsta odvisno blagostanje Srednje Evrope in zlasti blagostanje Avstrije. Resnična naloga Trsta je namreč v tem, da je pristanišče za vso Srednjo Evropo, ki je naravno zaledje pristanišča, kjer se¬ ga Jadransko morje najbolj daleč v srednie-evropsko celino.” “Po drugi svetovni vojni je podpirala Sovjetska zveza zahteve Jugoslavije po Trstu, zapadne tri velesile pa zahteve Italije. Kot kompromis med obema za¬ htevama je nastalo leta 1946 Svobodno tržaško ozemlje, tržaško pristanišče naj bi bilo po takem načinu rešitve pristop¬ no v večji meri svojemu naravnemu za¬ ledju. Italija pa se ni mogla vživeti, da je bila v drugi svetovni vojni premaga¬ na in zato tudi ni mogla in ne more po¬ zabiti, da je morala odstopiti Trst nje¬ govemu pravemu lastniku; ta pa je go¬ spodarsko zaledje Trsta.” “Proti zahtevi Italije, da se vključi celotno Svobodno tržaško ozemlie Ita¬ liji, je vedno točneje označevala tudi Jugoslavija svoje zahteve po tem ozem¬ lju. Končno je letos dne, 6. septembra predsednik Jugoslavije maršal Tito o- značil te zahteve s tem, naj bo tržaško mesto s pristaniščem mednarodno, vse ostalo ozemlie pa naj se priključi Jugo¬ slaviji. Odločno pa je odklonil Tito vsak poizkus Hudskega glasovanja na tem o- zemlju, ker ne sme glasovanje odobriti nasilnega poitalijančevanja mesta in okolice tekom desetletij.” “Danes je Trst predvsem pristanišče Avstrije. Toda to je za Trst premalo. Trst bo nujno moral dobiti še uvoz in izvoz iz drugih dežel Srednje Evrope, predvsem pa iz Slovenije, Češko-slova- ške in Madžarske. To pa bo mogoče sa¬ mo, ako ostane Trst samostojno prista¬ nišče kjer naj bi se vsi narodi tržaške¬ ga zaledja srečavali v sporazumnem delu, ne pa v sporu. Na to bi morala misliti tudi Italija, ako ji je resnično do miru v tem tako važnem delu Evro¬ pe.” “Trst stoji na kamenitem Krasu in tržaško pristanišče je zgrajeno na ka- ARGEN TINA Predsednik general Peron je v so¬ boto, zaključil vrsto slavnosti, ki so bile v zvezi z dnevom, varčevanja, z govorom, v katerem je med drugim povdarjal, da so hranilne vloge v le¬ tošnjih osmih mesecih presegle viši¬ no vseh hranilnih vlog v letu 1952. Povdarjal je tudi delo vlade za zbolj¬ šanje gmotnega položaja ljudstva in argentinski prispevek za utrditev svetovnega miru. Predsednik general Peron je odre¬ dil, da bo 500 najboljših dijakov na stroške Fundacion Eva Peron preži¬ velo počitnice v raznih morskih ko¬ pališčih in planinskih penzionih. Predsednik republike general Pe¬ ron je odlikoval % visokimi odlikova¬ nji predsednika zahodnonemške re¬ publike dr. Heussa, kanclerja dr. Konrada Adenauerja in ministra za gospodarske zadeve Ludviga Erhar- da. Predsednik zahodne nemške re¬ publike dr. Heuss je pa podelil naj¬ višja nemška odlikovanja predsedni¬ ku generalu Peronu, zun. ministru dr. Remorinu in ministru za gospo¬ darstvo dr. Alfredu Gomezu Morales. Predsednik general Peron je poslal v dar angleški kraljici Elizabeti II. dva krasna, čistokrvna ponija. Dr. Juan Bautista Lusardo, dose¬ danji brazilski veleposlanik v Argen¬ tini odhaja na novo visoko službeno mesto v Rio de Janeiro. V slovo so mu priredili poslovilne bankete člani diplomatskega zbora, v imenu argen¬ tinske vlade pa zunanji minister dr. Rcmorino. Podpredsednik Interamerikanskega gospodarskega zavoda Osvaldo A. Dighero. je odpotoval v Severno Ameriko, kjer bo izročil diplomo dr. Miltonu Eisenhowerju o njegovem imenovanju za častnega predsednika te gospodarske ustanove. V Severno Ameriko sta odpotovala narodna poslanca Enrique Osella Mu- noz, Victorio Tommasi in Agustin Siboldi. V Severni Ameriki bodo pro¬ učili vso tamošnjo agrarno zakonoda¬ jo, si ogledali ustroj ameriškega po¬ ljedelstva in živinoreje. Omenjeni poslanci so odnesli s seboj tudi po¬ slanico ministra za poljedeljstvo in živinorejo Sr. Hogana za severno¬ ameriškega poljedeljskega ministra Ezro Bensona. V Buenos Airesu so se te dni zbra¬ li na vsakomesečni redni sestanek guvernerji vseh argentinskih provinc in nacionalnih teritorijev. Z njimi je imel daljšo konferenco predsednik general Peron, nato so pa imeli z nji- - mi razgovore tudi vsi ministri gospo¬ darskih resorov. Guverner province Bs. Aires Car¬ los Aloe je odprl v Tandilu veliko in moderno polikliniko za železničarje. Na letališču v Ezeizi je pred dne¬ vi pristalo veliko in moderno letalo francoske letalske družbe Air France Superconstellation. Z letalom, ki bo sedaj redno obratovalo na liniji Bs. Aires — Pariz, je prispelo v argen¬ tinsko prestolnico več uglednih fran¬ coskih političnih in gospodarskih o- sebnosti. Argentina je sklenila pogodbo z nemško tovarno avtomobilov Merce¬ des Benz za nabavo 3.000 osebnih avtomobilov za taksi izvoščke. V Buenos Aires je prispel podpred¬ sednik Bolivije dr. Hernan Silez Zua- zo. V argentinsko prestolnico je pri¬ peljal na zdravljenje svojo bolno mater. V Buenos Airesu se je te dni mu¬ dila skupina ameriških senatorjev. Bili so sprejeti tudi pri predsedniku generalu Peronu. Njim na čast je bi¬ lo več sprejemov. V zvezi z izvajanjem določil o spo¬ razumu o gospodarski uniji med Ar¬ gentino in Paraguayem sta odpoto¬ vala v Asuncion minister za javna dela in min. za zunanjo trgovino. V Argentini se bo letošnje šolsko leto zaključilo 30. novembra. Argentina in Vzhodna Nemčija sta sklenili trgovsko pogodbo za izme¬ njavo blaga v višini 39 milijonov pe¬ sov. V Bs. Aires je prispela skupina francoskih filmskih igralcev in pred¬ stavnikov francoske filmske industri¬ je, ki bodo sodelovali na vseh prire¬ ditvah v zvezi s tednom francoskega filma. menju. Življenjski sokovi tržaškega pri¬ stanišča dotekajo s severa, severovzho¬ da in vzhoda. Ako bi ti življenjski soko¬ vi prenehali dotekati, bi ostal Trst s svojim pristaniščem samo kamen na kamnu, brez življenja.” Buenos Aires, 5. XI. 1953 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. lltmce KARDELJ O POMENU VOLITEV IN ZNAČAJU NOVE SKUPŠČINE V Beogradu je bila dne 18. septembra druga seja plenuma Zveznega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva- prejšnje OF. Seja je bila sklicana zara¬ di priprav za volitve, ki bodo, kot smo že poročali, ta mesec. Na dnevnem redu je bil tudi Kardel¬ jev referat o pomenu volitev in o zna¬ čaju nove ljudske skupščine. V uvodu svojih izvajanj je Kardelj povedal, da so v “izvajanju ustavnega zakona v precejšnjem zaostajanju”, ker se volitve niso izvršile tedaj, kot so predvidevali. Omenjal je tudi preobre¬ menjenost članov v zveznem izvršnem svetu in v republiških izvršnih svetih. Pri vsem tem se je pa pokazalo, “da je smer notranjega razvoja, ki je bila formulirana v ustavnem zakonu uspe¬ šna”. V zaglavju o “aktualnih nalogah” je omenjal “nalogo nadaljnjega razvi¬ janja na 5 ega gospodarskega sistema”. Za novo skupščino je dejal, da bo mora¬ la pripraviti kodeks predpisov s področ¬ ja ekonomskih odnosov, ki bo obsegal celotno materijo sedanjih uredb. Kar¬ delj pravi, “da bo to velika naloga, eden izmed zgodovinsko najznačilnejših dokumentov socializma”. Po njegovem bo to “prvi socialistični dokument te vrste v zgodovini človeštva.” In ta ve¬ lika naloga bo “ekonomsko politično in pravno izoblikovanje komune kot osnov¬ ne celice socialistične družbe”. V nadaljnjih izvajanjih je omenjal organizacijo in metode dela v družbe¬ nem upravljanju, o nujnosti spremem¬ be načina dela v skupščini ter r.agla v al potrebo, da je politično težišče treba prenesti na skupščino. Kardelj pa tu čisto jasno pove, da bodo politično obe¬ ležje parlamentu dajale vodilne komuni¬ stične osebnosti, ki naj bi priTe v par¬ lament, kier naj bi nastopale tako ini¬ ciativno, kakor tudi s kritiko. To naj bi bila neke vrste strogo lojalna, od ča¬ sa do časa nastopajoča “opozicija’. Da komunistom gre samo za ohrani¬ tev oblasti, je Kardelj točno novedal z besedami: Če se borimo za čim širšo in doslednejšo uporabo demokratičnih na¬ čel v družbenem življenju naše države, to ne pomeni, da smo za svobodo kon¬ trarevolucionarnega dela. Ne! Smo za demokracijo zato, ker branimo pravi¬ ce in koristi delovnih ljudi pred nevar¬ nostjo birokratskega despotizma, pa tu¬ di pred poskusi kapitalistične restav¬ racij. To je tudi jedro in okvir demo¬ kratičnosti na'ega novega volilnega za¬ kona”. In na drugem mestu: “Ne živi¬ mo še v pogojih, v katerih bi mogli an- tisociahstičnim silam dopustiti, da se neomejeno politično aktivizirajo. Stori¬ ti moramo še marsikaj, da bodo naše socialistične sile tako močne, da se bo¬ do mogle brez kakršne koli državne in¬ tervencije boriti proti ostankom pretek¬ losti”. In v duhu take “socialistične demo- vz SCoi>eniJe^ kracije” bo potekala ta mesec nova vo¬ lilna komedija v titovini. BELA KRAJINA V “ZAČARANEM KROGU” Dva člana predsedstva republiškega sveta Zveze sindikatov za Slovenijo sta sredi septembra potovala po Beli Krav¬ jim. Spremljal ju je tudi eden od sotrud- nikov ljb. “Slov. Poročevalca”, ki je na¬ to v tem listu popisal svoje vtise s tega potovanja. Med drugim pravi, da je “belokranjsko gospodarstvo v znamenju sanacij, ali v začaranem krogu, v kro¬ gu, ki je že tako zarisan od najrazlič¬ nejših ukrepov, tuhtanj, predlogov in mnenj, da skoraj ni mogoče več videti, kako bi se bilo mogoče izkopati iz go¬ spodarske zaostalosti”. Ugotavlja, da v Beliki Krajini manjka strokovnjakov ter da je do nedavna bil v Beli Kra'ini samo en tehnik. Pravi tudi, da so neka¬ tera podjetja v septembru izplačala le 55 do 70% plače. Tako se je zgodilo v črnomeljskem gradbenem podjetju, v premogovniku Kanižarici, v opekarni v Gradacu in nič drugače ni v preostalih podjetjih. V tovarni učil v Črnomlju so n. pr. skozi 18 mesecev prejemali usluž¬ benci le 80% od svojih plač. Ta tovarna učil mora biti res poglavje zase: Dela, kakor, da bi bila edina tovrstna tovar¬ na v svetu. Razvoja sorodnih podjetij v tujini ne zasleduje, pa tudi nima sti¬ ka s profesorji gimnazij, učiteljišč, uni¬ verze in Tehnike visoke šole za se¬ stavljanje proizvodnih načrtov in proto¬ tipov. Naslednja tovarna, ki predeluje belokranjsko sadje in med drugim izde¬ luje tudi originalno žgano pijačo “Ze¬ leni Jurij”, ima sicer dobre etikete, ni¬ ma pa komercialista. Tako ima tovarna že od lani v zalogi “nekaj sto ton suro¬ vin, t. j. sadne pulpe” in je zaradi te¬ ga letos odkupovala samo malenkostne kokčine sadja. Najbolj žalostno stanje je pa v pre¬ mogovniku Kanižarica. V njem je za¬ poslenih kakih 120 rudarjev. Od teh jih je pravih rudarjev nekaj dosetin, vsi ostali so pa okoličani, ki imajo pri rud¬ niku postranski zaslužek. Rudnik ima trenutno deponiranega premoga okoli 900 ton, ki ga ne more prodati, ker je predrag. Med tem, ko stane premog iz št. Janža 1.100 din, stane premog iz premogovnika v Kanižarici 4.000 din. Pravi rudarji vso tu kar odkrito izjavili, “da je bilo poprej pod direkcijo bolje”. V Slovenjgraškem okraju je bilo v zadnjih letih občutno pomanjkanje uči¬ teljev. Zaradi tega je prišlo povprečno na učitelja 48 učencev. Letos je okraj dobil 36 novih učiteljev. Še vedno je pa veliko pomanjkanje učnih moči na gim¬ nazijah v tem okraju, ki ima 6 nižjih gimnazij in eno popolno (Ravne). Na vseh teh zavodih je bilo lani 1879 dija¬ kov in le 60 učnih moči. Zaradi pomladanskega mraza je bil letos pridelek grozdja v Sloveniji in Istri manjši, kakor pa druga leta. V o¬ stalih kraji države je pa grozdje letos zelo dobro obrodilo. Odkupna cena groz¬ dju se je v glavni sezoni sukala okrog 20—30 din. za 1 kg. Po slovenskih planinah je bilo do le¬ tos nad 100 planinskih domov, zavetišč, koč in domov. V letošnjem jubilejnem letu je nastalo še 50 novih planinskih postojank. Predvsem sta bili zgrajeni dve novi gorski zavetišči in sicer pod severno steno Ojstrice in na Rušju pod Dolkovo špico. Povdarjajo pa, da bi bi¬ lo treba še zgraditi planinske postojan¬ ke pri Krnskem jezeru, na Črni prsti, pod špičko nad Gorenjo Trento, razen tega bi pa bilo treba razširiti in pove¬ čati Vodnikovo kočo na Velem polju, Aljažev dom v Vratih in postaviti so¬ dobni hotel na Vršiču. Mladi slovenski violinist Igor Ozim je dobil na mednarodnem natečaju v Muenchenu prvo nagrado. Šef britanskega imperialnega gene¬ ralnega štaba feldmaršal Sir John Har- ding je bil septembra meseca na obisku Slovenci v Aires SPOMINU GRČARIŠKIH JUNAKOV V soboto pred praznikom Vseh svet¬ nikov zvečer so se zbrali sorodniki pri¬ jatelji in častilci junakov, ki so pred desetimi leti padli v Grčaricah ali bili potem v “kočevskem procesu” pomor¬ jeni v prostorih na Granaderos, da se poklonijo Pjihovi 'plemeniti žrtvi živ¬ ljenj za narod in domovino. Svečanost je pričel g. Rudolf Žitnik, ki je najprej pozdravil podpredsednika Narodnega od¬ bora g. dr. Celestina Jelenca, predsed¬ nika DS g. ing. Mozetiča in tajnika g. Perniška ter se vsem navzočim zahva¬ lil za udeležbo. Lepe misli je posvetil mrtvim borcem, nakar je bil odigran prvi stavek Beethovnove “Eroice”. Za¬ tem je g. Franc Južina, poleg J. Žitni¬ ka. edini še preživeli član grčarFke po¬ sadke, podal globoko občuteno sPko vo¬ jačkih in tovariških vrlin svojih pred¬ stojnikov in soborcev ter potek dogod¬ kov od prvega napada partizanov in laške artilerije do sramotnega početja s preživelimi v Kočevju. Orisal je ju¬ naško obrambo komandanta majorja Koprivice in vse posadke. G. Žitnik se je predavatelju zahvalil za izčrpen go¬ vor in opozoril na dolžnosti, ki nas vse vežejo do teh in drugih padhh borcev. Zadnji stavek “Eroice” je zakliučil pie- tetno komemoracijo, nakar se je g. Žit¬ nik spomnil v toplih besedah še pred kratkim na Koroškem umrlega protiko¬ munističnega borca Miroslava Urbasa, čigar spomin so navzoči počastili stoje z enominutnim molkom. STOLETNICE BARAGOVE POSVETITVE ZA ŠKOFA so se Slovenci spominjali na praznik Vseh svetnikov. Po vseh slovenskih sre¬ diščih so bile pri slovenskih mašah pri¬ dige o škofu Baragi in molitve za nje¬ govo beatifikacijo. Tega dne se je za- v Jugoslaviji. Udeležil se je med drugi- | mi vojaškimi osebnostmi manevrov ti- j tove vojske v zagrebški vojni oblasti. Dne 20. septembra je prispel na obisk tudi v Ljubljano. Ogledal si je razne za¬ nimivosti mesta ter se je dalj časa za¬ držal na gradu. V grajski restavraciji so mu postregli z domačim prigrizkom in vinom. Umrli so. V Ljubljani: Jože Grum, stavec, Marija Stante, roj. Telban, go¬ spodinja, Milka Hladnik, roj. Kožar Ivana Bizjan, Alojzija Silij, Josip Jan¬ čigaj, žel. v p. Albin Mihovec, Anton Podrekar, predsednik trgovskih podje¬ tij, Ante Opašič, šolski nadzornik v p. Ornela Golob, Antonija Siter, roj. Kor¬ bar, vdova po steklarju in Jože Klemen v Zagorju, Josip Vajdetič, davčni kon¬ trolor v p. v Celju, Minka Amon, roj. Kokalj v Brežicah, Anton Podrekar v Mariboru, franc Kramar, rud. upokoje¬ nec v Podkraju pri Radečah, Franc Bau¬ man v Podgorju, Marija Suhadolnik na Stari Vrhniki” in Jožefa Pfajfar, roj. Špeh v Celju. Argentini čel Baragov mesec z raznimi pobož¬ nostmi, ki se bodo zaključile dne 29. novembra ob štirih popoldne v župni cerkvi v Ramos Mejia z govorom o Ba¬ ragi, Baragovim križevim potom, bla¬ goslovom in zahvalno pesnijo. Vse pobožnosti se zlivajo v eno samo prošnjo k Bogu, da bi bil zvesti božji služabnik Baraga čimprej proglašen za svetnika. Na tečaju o državno-pravnih vpra¬ šanjih je preteklo nedeljo predaval g. urednik France Kremžar. Govoril je o razvoju krščansko-demokratskih strank in pri tem naglašal, da spada Sloven¬ ska ljudska stranka med najstarejše krščansko-demokratske stranke v Evro¬ pi. G. Kremžar bo znova predaval na tem tečaju v nedeljo, 15. novembra točno ob pol deveti uri dopoldne na Victor Mar- tinez 50. Govoril bo o današnjem stanju krščanske demokracije v svetu. Vse slušatelje in tudi druge, ki se za¬ nimajo za ta vprašanja, lepo vabimo, da se predavanja udeleže. Prosimo za točnost! Zaključek socialnega tečaja. V pone¬ deljek, 2. novembra se je v prostorih Društva Slovencev vršil zaključek le¬ tošnjega celoletnega socialnega tečaja, ki ga je za slovenske fante organizira¬ la Družabna pravda. Skozi vse leto je vsak drugi ponedeljek, ob lepem ali sla¬ bem vremenu, prihitel na V. Martinez g. prof. dr. Ivan Ahčin, da je skupini fantov predaval o sociologiji. V teku le¬ tošnjega leta je govoril o socialnih ob¬ likah (družina, narod, država, Cerkev, mednarodno življenje) ter je te osnovne pojme družabnega življenja tečajnikom razložil jasno in pregledno. Predava¬ telju se je za njegovo izredno požr¬ tvovalnost lepo zahvalil predsednik Družabne pravde g. Pavel Masič, tečaj¬ nikom pa za nhhovo vztrajnost vodja tečaja g. Rudolf Smersu. Slovenski misijonarji po svetu Ni je dežele na svetu, bi skorajda lahko zapisali, kjer se ne bi v teh dneh spominjali stoletnice Baragove posve¬ titve za škofa. Malo pretirane so tak¬ šne besede, bo kdo dejal. Pa niso, kajti slovenski misijonarji in misijonarke so raztreseni po obeh oblah sveta in tako na eni kakor na drugi so se v molitvah in s toplimi željami priporočili Bogu, naj bi jim v svetniku Baragi dal vzor¬ nika in varuha. Na Japonskem tako s. Marija M. Lu- ževič sredi preko sto oseb redovne dru¬ žine zastopa našo zemljo; in ne dosti manjše je okolje, v katerem delujeta sestra Zupančič in s. Antonija Cirenija Jug. Vse tri so zaposlene bodisi v šoli ali sirotišnici ali bolnišnici, oskrbujejo knjižnico in sodelujejo pri katoliškem, tisku. Njih oči so bile te dni uprte v kitajski Šangaj, kjer je še pred nedav¬ nim deloval brat Ciril Verdnik; ostala pa je tamkaj še m. Kalista Langerholc, ki sredi novega poganstva neustrašeno brani Večno Resnico. Na obali Kitajske so se v duhu med seboj pozdravljali v Hong kongu živeči novomašnik Stanko Savlin, s. Anica Miklavčič in msgr. Jo¬ že Geder ter v portugalskem Macau delujoči krojaški mojster br. Rafael Mrzel, sotrudnik kitajsko pisane enci¬ klopedije krojaštva. In vsi ti so se spo¬ minjali časov, ko je še med njimi zdra¬ vil in operiral dr. Janež, danes sovodi- telj kamiljanske bolnišnice na Formozi, edinem otoku svobodne nacionalne Ki¬ tajske. In doktorju je ta dan že delal družbo novi misijonar, iz USA došli bivši emigrant Franc Rebolj. Za varstvo v bodočnosti je Barago še i posebej prosil Andrej Majcen,, pomoč¬ nik ravnatelja sirotišča v okolici viet¬ namskega Hainoija, saj je bilo to o- zerolje že nekaj časa v oblasti Hočimin- hovih rdečkarjev; Majcem sam se je v v škofiji mudil prav tedaj, ko so komu¬ nisti vdrli v semenišče, pobili 4 redov¬ nice dominikanke, več duhovnikov in odpeljali 50 semeniščnikov. V sosednem Siamu še vedno neumor¬ no deluje m. Ksaverija Pirc, v Birmani- ji pa br. Joško Kramar, čigar položaj tudi ni preveč ugoden, saj redna oblast drži samo mesta, na deželi pa gospoda¬ rijo komunistični “ustaši”; zanimivo pa je, da so ti komunisti misijonarjem na¬ klonjeni, menda zato, pravijo, ker so delavni in mladino navajajo k delu. In že smo v Indiji, kjer cela vrsta slovenskih misijonarjev v svojem dnev¬ nem delu hodi po Baragovih stopinjah. Kot profesor na kolegiju v Tirrupattur- ju deluje Nace Kustec; prav tam je kot ravnatelj salezijanskega zavetišča Pavel Bernik; v južni Indiji nekje usta¬ navlja kmetijsko šolo Ludvik Zabret; na severu pa vodi misijonsko gospodar¬ stvo na neki postojanki sredi gorskih rodov s. Terezija Medvešček. V kraju Alahebed j e ravnateljica učiteljišča m. Miriam Zalaznik. V Khariju je p. Stan¬ ko Poderžaj dekan “Bengalskega misi¬ jona”; skupaj z njim je začasno o. Vik¬ tor Sedej; temu jedru “Baragovega mi- sjona” se bodo pridružili še p. Jože Cu¬ kala, p. Lojze Demšar in p. Janez Ehr¬ lich, pomočnik ravnatelja v veliki misi¬ jonski tiskarni v Ranchiju. V Dardžilin- gu pod Himalajo sta br. Janez Udovč in Franc Drobnič, v jezuitskem kolegi¬ ju v Kalkuti pa br. Leopold Vidmar in Jože Lukan. In končno je na misijonski postaji v Marapayu m. Magdalena Kajne. Sredi Afrike delujeta v Belgijskem Kongu brata Marcel in Karel Kerševan. V črnski rezervaciji v Transwaalu mi- sijonarita p. Franc Bratina in br. Va¬ lentin Poznič, na novi župniji v Caro- lini pa se trudi p. Kladnik Albin. V Juž¬ noafriškem Roodeportu poučuje na šoli m. Brigita Bregar, v zamorski vasi. ki šteje 14.000 duš, m. Ksaverija L"sj"k, in v nekem drugem kraju s. Vincencija Novak. Vsi ti so danes Baragovi posnemoval¬ ci; širijo božje kraljestvo na zemlji, vzgajajo in uče domačine, ki so jim bi¬ li zaupani, zraven pa neomorno piše¬ jo. Žal ni popolna pričujoča podoba teh, tudi “Slovencev, raztresenih po vsem svetu”, ker je prenekaterim bila nasilno odvzeta možnost mis : jonarje- nja. Pa svet je sicer majhen, kot pravi¬ jo, a nikoli toliko premajhen, da ne bi pridni in neumorni slovenski misijonar našel svoje delovno mesto. In tako sre¬ čavamo nekdanje misijonarje sredi tkzv. civiliziranega zahodnega sveta, od čila do Kanade in preko vse Evrope. Tem poklicnim misijonarjem pa se pridru¬ žujejo še vsi tisti, ki neumorno in ide¬ alno delujejo med slovenskimi izseljen¬ ci, tam, kjer ni bila mogoča tako mno¬ žična naselitev kakor n. pr. v Buenos Airesu, Clevelandu ali Toronto. Tako po vsej Angliji misijonari župnik Kun¬ stelj, v deželah Beneluxa Nande Bab¬ nik in Zdravko Reven, pa v Franciji Msgra Zupančič in Grims ter Čretnik v Parizu; in vsi, ki so ostali sredi be¬ guncev v Avstriji, Nemčiji in Italiji; in vsi sredi naših nekdanjih študentov v Španiji; pa Luskar in sobratje v Egiptu, Ocepek v Tunizu, Brumec na Portugalskem, slov. duhovniki v Kana¬ di; po svej širni severni Ameriki raz¬ treseni slov. duhovniki, kot svetilniki v temi vsakdanjega življenja; in konč¬ no še vsi sinovi slovenske krvi, ki so po Božji Previdnosti narii nova polja delavnosti v južnoameriških republikah — od čilske Punta Arenas do argentin¬ skega Jujuya, od Sao Paola do Asun- ciona v Paraguayu in Cochabambe v Boliviji, pa do Ecuadorja in Mehike do Kube. Skoraj da nepretrgana je njih ve¬ riga delavnosti in povezanosti. In tudi ti so misijonarji. Ne sicer prav takšni morda, kakor si jih predstavljamo sre¬ di Afrike, Indije ali Kitajske, a vendar misijonarji v pravem pomenu besede. Tudi vsi ti so se te dni obračali k Ba¬ ragi s prošnjami, da bi jim dajal meči za nove čase novih naporov. V tem so bili najbližje največjemu, med nami ži¬ večemu misijonarju, našemu škofu Gre¬ goriju; tako kot on so tudi vsi ti mi¬ sijonarji “Slovenci raztreseni po vsem svetu”, prosili milosti in pomoči od zgo¬ raj za zaupano jim ljudstvo . SPOMIN NA DRAGE POKOJNE Na praznik Vseh svetnikov in na ver¬ nih duš dan so se Slovenci na področju Velikega Buenos Airesa spominjali z globoko pieteto svojih dragih pokojnih. Njihovi grobovi so raztreseni po raz¬ nih pokopališčih ogromnega velemesta. Sorodniki pokojnih so jih lepo okrasili in na njih prižigali sveče. Marsikomu je ta dan misel pohitela tudi daleč v do¬ movino in tam obiskala grobove svojih umrlih bratov, sester, očeta ali matere. S pobožno mislijo in ljubeznijo se je spomnila tudi vseh žrtev komunistič¬ ne revolucije, ko se komunisti niso u- stavili niti pred veličastjem smrti in so oskrunili celo njihove grobove. Glavna pobožnost Slovencev v Bue¬ nos Airesu je bila na glavnem buenos- aireškem pokopališču Chacarita. Pred jugoslovansko grobnico je imel pridigo g. Albin Avgu tin, pevski zbor Gallus je pel žalostinke, molitve za rajne je pa opravil g. župnik Orehar ob asisten¬ ci gg. Albina Avguština in Jožeta Guština, številni rojaki so nato obisko¬ vali grobove svojih sorodnikov, znan¬ cev in prijateljev; Na pokopališču v San Justo je opravil molitve za umrle slo¬ venske rojake g. Janko Mernik. V žup¬ ni cerkvi v Ramos Mejia je imel na praznik vseh svetnikov pridigo g. Fran¬ ce Novak, nato so pa bile molitve za rajne. V Olivosu so se zbrali prijatelji pok. Fr. žužka ob njegovem grobu. Mo¬ litve zanj je opravil g. duhovni svetnik Košmerlj. Lanus Vah ti smo preživeli precej po domače. Ob 4 popoldne smo imeli slovenske mo¬ litve in pričeli skupno Baragov mesec, nato pa molitve za rajne, kakor je bi¬ la navada doma. Na dan Vernih du§ smo se pa pridružili farni procesiji, ki je šla na pokopališče v Lomas. V vsako slovensko dru¬ žino Koledar - Zbornik Svobodne Slovenije IZŠLO JE NAJVEČJE SLOVENSKO ZNANSTVENO DELO V EMIGRACIJI: SOCIOLOGIJA KI JO JE NAPISAL Prof. dr. Ivan Ahčin Obsega 296 strani Stane 20 pesov Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 5. XI. 1953 SLOVENCI VSA Za kaplana pri Sv. Lovrencu je bil postavljen P. Baraga; na njegovo dose¬ danje mesto pri fari sv. Vida pride no- vonaseljenec Varga, doma iz Prekmur¬ ja. V Lorainu, Ohio so 18. okt. praznova¬ li 30 letnico otvoritve slov. nar. doma. Kot glavni govornik je nastopil guver¬ ner Lausche. Pri uprizoritvi Mausarjevega ‘Kapla¬ na Klemena” so sodelovali: Pavle Inti¬ har, Avgust Dragar, J. Hauptman, Ani¬ ca Hočevarjeva, Dragica Pustova, Mi¬ mi Veider, Marija Mauser, Milka No¬ vak, Nande Novak, Marjan Jakopič, Ja¬ nez Vidmar, Blaž Vavpetič, Ivan Mar¬ tinc, Jože Boje in Tone Hočevar. Reži- PO SVETU ral je Milko Pust. Poroka. Pri Sv. Štefanu v Chicago sta se poročila dne 19. septembra gdč. Maj¬ da Vračko in g- dr. Peter Remec. Mla¬ demu paru ob vstopu v novo ževljenje naše iskrene čestitke! Kanada Med številnimi darovalci prispevkov za slovensko cerkev v Toronto je pose¬ bej omeniti Leopolda Springerja in Lud¬ vika Sluga, ki bosta cerkvi darovala kip sv. Male Terezije. Dve dekleti pa, in si¬ cer Marija Kuzmič in Marija Prša, bo¬ sta darovali za kip Srca Jezusovega lepo vsoto, tako da bo s prispevki osta¬ lih dobrotnikov kip kmalu plačan. Vsak kip bo stal 340 dolarjev. PUBLIKACIJO O SLOVENSKI PRIMORSKI lahko imenujemo zadnjo številko Slo¬ venske besede, ki je vsa v dveh polah velike osmerke (32 strani) posvečena Primorju, Goriški in Beneški Sloveniji in so tokrat izostale tudi vse družinsko- revijske rubrike. Izda je prav v čaju, ko stoji tržaško vprašanje med prvimi problemi svetovne politike, pa tudi v času, ko so naši tukajšnji primorski ro¬ jaki z akcijo za kulturni dom v Gorici in Pregljevo proslavo stopili v novo ak¬ tivnost. V uvodnem članku “Devetin¬ dvajseti oktober” se spominja Rudolf Smersu slovenskega narodnega prazni¬ ka prav z ozirom na naše jugozahodne kraje. V kastilj ? čini in izvirniku je ob¬ javljena Gregorčičeva “Soči”, v doma¬ čem jeziku še njegova pesem “Na potuj¬ čenj zemlji” in Aškerčeva balada “Ati¬ la in slovenska kraljica”, ki je lokalizi¬ rana v Landarsko jamo. Fr. Kremžar obuja v sestavku “Goriška pomlad” spo¬ mine na goril ki krščansko-socialni po- kret, v katerem je sam vneto sodeloval, France Žar nekako nadaljuje v “Živ¬ ljenju na pogorišču”. Kremžarja do ita¬ lijanske zasedbe, Fr. M. in Nekdo pa za čas fašističnega kulturnega in go¬ spodarskega nasilja. Poseben članek je posvečen aktualnemu tržaškemu vpra¬ šanju. Slavko Srebrnič se spominja dr. Janka Kralja, Leopolda Kemperla, Loj¬ zeta Bratuža in dr, Mirka Brumata, bivši drž. poslanec in urednik SB Karol Škulj gori kih beguncev v prvi svetovni vojni in Rapala, Hladnik Janez Gorice, dr. Avgust Sfiligoj sramotnega tržaške¬ ga procesa 1941; opisuje Sočo. Zelo dobrodošla je statistika še zdaj v gori- ški nadškofiji živečih Slovencev, ki jih je 23.980 ali šestina vseh vernikov. Ob zgodovinskem in narodopisnem Pogledu V Beneško Slovenijo (I. N.) sta tudi pri¬ merka tamošnje ljudske pesmi in ljud¬ ske pripovedke. Alenka je posvetila top¬ lo pisan članek pesnikom Gregorčiču, Gradniku in S. Kosovelu. Z vrsto pesmi in črtico “Markov poslednji večer do¬ ma” je zastopana pesnica Ljubka Šorli, s tremi pesmicami “iz let, ko smo bili sužnji”, Venceslav Sejavec. Najdrago¬ cenejši del vsebine pa je tu prvič objav¬ ljena avtobiografska novela pok. Lada Piščanca, ki opisuje v slutnji najhuj¬ šega, ki so ga pozneje nad njim res za¬ grešili, prvo s strani partizanov presta- no nasilje. Portreti velikih mož in slike lepih krajev poživljajo to publikacijo, ki zasluži vso pozornost in priznanje. M.M. rek, dne 27. okt. t. 1. na pokopališče v San Martinu. Pogrebne obrede je opra¬ vil in izmolil molitve za rajno g. du¬ hovni svetnik Karel Škulj, ki se je ob pok. rojakinje poslovil tudi ob odprtem grobu. Pok. Roza Škrjanc je bila doma iz Device Marije v Polju pri Ljubljani. Pred štirimi leti ji je umrla hči Pavla, ki počiva na istem pokopališču. Hčerka Justina je poročena v Argentini, dve hčerki pa v Angliji. Pokojnica je bila skrbna, delavna, verna in vzorna slo¬ venska žena in mati. Naj počiva v miru v argentinski zemlji, vsem njenim so - 1 rodnikom pa naše iskreno sožalje! f OSEBNE NOVICE Družinska sreča. V družini g. Franca Oblaka in njegove gospe Tince, roj Grom, v Villa Urquiza so dobili sina. G. Borisu Pavšerju in njegovi ge Ivanki, roj Trpin v San Martinu se je rodila hčerka. G. Franc Dolenc in gospa Mara, roj. Ziherle v Bernalu sta dobila hčerko, ki so jo krstili za Helenco. V družini g. Janka Marinška in ge Gabrie¬ le v Lurdesu se je rodila hčerka. Dru¬ žino g. Oskarja Preglja in njegovo go¬ spo Stanko, roj. Močnik je razveselila hčerka Marija. G. Janez Kovačič in ga Marija, roj.Janežič v Moronu sta dobi¬ la hčerko, ki je pri krstu dobila ime Amalija. Srečnim staršem naše čestitke! t Roza Škrjanc. V ponedeljek 26. ok¬ tobra t. 1. je nenadno umrla ga Roza Škrjanc v ulici Faluch 136 v San Mar¬ tinu. Pred 14 dnevi je še navidezno sreč¬ no prestala težjo operacijo, a se ji je zdravstveno stanje nenadno poslabšalo. Zdravniška pomoč, četudi je bila takoj na mestu, je bila zaman. Zdravnik je mogel ugotoviti samo nastop smrti. Pogreb pok. Roze škrjanc je bil v to- PrvI redni letni občni zbor SLOVENSKEGA PLANINSKEGA DRUŠTVA v Elupiios Airesu sklicuje odbor društva za nedeljo 22. novembra ob 17. uri v prostorih na Granaderoš štev. 61. DNEVNI RED OBČNEGA ZBORA BO NASLEDNJI: 1. Branje zapisnika zadnjega občnega zbora; 2. Sklepanje o društvenih pravilih; 3. Poročila odbornikov; 4. Razgovor o poroči¬ lih odpornikov; 5. Poročilo nadzornega odbora; 6. Volitve; 7. Pred¬ logi in 8. Slučajnosti. Samostojne predloge je treba poslati odboru vključno do 12. novembra 1953. Odbor vabi vse članice in člane, da se občnega zbora zanes¬ ljivo udeleže. Odbor SPD — Buenos Aires Buenos Aires, 15. oktobra 1953 SLOVENSKI TISK V ARGENTINI Duhovno življenje. November 1953. Vsebina: Arriba los corazones (Berti); Navček joka (Bogdan Budnik, pesem); Pratika 1953: November; Gospod Oze- ronski (odlomek iz istoimenskega ro¬ mana); Grob svobode in nedolžnosti (Je. Gin.); Prerok Danijel (Boris Ko¬ man) ; Luč, ki sveti v temo groba (Aloj¬ zij Košmerlj); Feuer! Feuer! — Ogenj! Ogenj! (Gregor Hribar); Na polju go¬ rnji 1 !(Franbo, pesem); Prechodnik Jezusov (dr. Mirko Gogala); Ob csem- stoletnici sv. Bernarda fdr. Ivan Ah¬ čin); Poklican ali prisiljen? (fprof. Jan¬ ko Mlakar); Ne razvijaj se v strašilo! (prof. Pavel Slapar); Noč (K. Vladi¬ mir, pesem); Ob.eganje Berlina (A. Daudet-Fr. Erjavec); Balarrasa; Neu¬ strašena sestra; Med izseljenci: Spome¬ nik gospodu Mihu Barji (P. Slapar); Pomen slovenske župne cerkve v Toron¬ tu (Janez Kopač CM); Od Doma in pri¬ loga: Božje stezice. Katoliški misijoni. Oktober-Novem- ber 1953. Vsebina: De la carta del Mons. Felipe Bernardini; Misijonska ne¬ delja 1953 (Mons. Felipe Bernardini); Zemeljska obla (Bogdan Budnik); Dve misijonski novi maši: v Clevelandu, v Indiji); Očetova beseda: Tudi krščan¬ ska umetnost bodi domačinska (Pij XII — K. Wolbang); Socialno vpra¬ šanje v misijonih (R. Smersu); Ljube¬ zen je iznajdljiva (Lojze Demšar); Na Kitajskem vedno huje (France Jereb); Brat Ciril Verdnik izgnan iz Kitajske; Misijonsko zaledje: Dve izdanji “Kato¬ liških misijonov”: Misijonski zbornik; Krst pri Savici (Fr. Glavač); Dr. Ja¬ neževe skoiptične slike; Novi darovi v sklad “3.000 dolarjev; Javna zahvala škofu Baragi; Barago na oltar: Mons. Zrvd predsedniku Južnoameriške Bara¬ gove zveze; Baragov zgodovinar v Ev¬ ropi (K. Wolbang); Proslava stoletni¬ ce Baragovega škofovskega posvečen¬ ja v Argentini; Ali je Baragova kano¬ nizacija slovenska narodna zadeva?; Oh novem dramskem delu o Baragi (prof. Geržinič in Bine Šulinov); Sa¬ motno bije ura nekje (Montanari). Vsem rojakom sporočava žalostno novico, da je 26. oktobra 1953 v starosti 53 let umrla naša dobra mama, babica in tašča, vdova gospa Roza šhrjanc, roj. Debevc K večnemu počitku so jo položili dne 27. oktobra na pokopališču v San Martinu. Priporočamo jo v molitev in blag spomin. Naj počiva v miru. Žalujoči Hčerka Justa, por. Sever in zet Viktor Sever ter hčerki Roza in Marija s soprogoma in vnuki v Angliji, Mirko Bezlaj, nečak in ostalo so¬ rodstvo. .3 Buenos Aires, 3. novembra 1953 Naša gospodarska »sasaosvoj itev je naslov brošuri, ki jo je izdala Dru¬ žabna pravda. V njej so objavljeni vsi govori z letošnjega drugega socialnega dneva slovenskih izseljencev v Buenos Airesu. Referati na 2. socialnem dnevu pa so bili: Dr. Ivan Ahčin — Gospodarska osamosvojitev — naša najbolj nujna go¬ spodarska in socialna nalog-a; Maks Jan — Kakšne so bile možnosti gospodarske osamosvojitve v domovini pred komu¬ nizmom; Rudolf Smersu — Pogoji go¬ spodarske osamosvojitve za delovne slo¬ je v svobodnem svetu; Avgust Rorvat — Delo — podlaga naše gospodarske osa¬ mosvojitve. Tvarni in psihološki pogoji dela posebej v Argentini; Jože Mavrič — Potreba, možnost in način gospodarske osamosvojitve; Božidar Fink — Kaj je povedati izobraženstvu ob akciji za go¬ spodarsko osamosvojitev. Pred temi referati je objavljeno uvod¬ no poročilo Stalnega odbora za socialne dneve slovenskih katoličanov v Argen¬ tini, ob koncu pa resolucije 2 . socialnega dne. dolfa Smersuja in kratek gledališki na¬ stop. V San Justo za 8 . november ni bilo mogoče dobiti dvorane, ker je zasedena zaradi prvega sv. obhajila. Zato se bo proslava 29. oktobra vršila v nedeljo dne 22 . novembra v cerkveni dvorani takoj po slovenski službi božji. K proslavam tega velikega sloven¬ skega narodnega praznika vabimo prav vse Slovence in Slovenke brez izjeme. Zlasti vabimo vso slovensko mladino, da spozna našo slavno zgodovino in na teh temeljih pomaga graditi dobočnost. SPD VII. Družabni veter SOBOTA 14. NOVEMBRA 1953 OB 20. URI Vabljeni! DVORANA ''DEKLEVA'' —- Chacarita -— Calle Jorge Newbery 35G7 ”€A§A BOYIJ” - uransa Im zlatarna OLAZABAL 2336 Tel. 76-9160 pol kvadre od Cabilda 2300 NAJNOVEJŠE: NAKIT — ZLATNINA — URE SVETOVNIH ZNAMK — BUDILKE — KRSTNA IN POROČNA DARILA — VSA POPRAVILA UR IN NAKITA — TOČNA IN ZANESLJIVO (Naše stranke se lahko zglase pri nas tudi ob sobotah popoldne in sicer v našem stanovanju, ki je v I. nadstropju v isti hiši Olazabal 2338, dto. 5) SLUŽBE DOBE: šofer za osebni avto, hišnik, mehani¬ ki, strugarji, kovinarji, vajenci za kovinarsko stroko, tkalci, knjigovez in tiskar, ki se spozna v ravnanju z Minerva stroji. Informacije v pisarni Društva Slo¬ vencev. JAVNI NOTAR Francisco Raul Caicanfe Escribano Puhlico Uruguay 387 T. E. 38-0122 Buenos Aires Društveni oglasnih PROSLAVE SLOVENSKEGA NARODNEGA PRAZNIKA — 29. OKTOBRA V nedeljo 8 . novembra t. 1. priredijo Krajevni odbori Društva Slovencev dvo¬ je proslav ob priliki 35 letnice sloven¬ ske osvoboditve izpod avstro-ogrske- ga jarma. Te proslave se vrše na na¬ slednjih krajih: V LANUSU bo proslava takoj po slovenski službi božji v cerkveni dvorani. Nastopijo: la- nuški moški pevski zbor ter otroci z ljub¬ kim prizorom. Govoril bo g. Avgust Horvat. V RAMOS MEJIA bo proslava takoj po slovenski maši v cerkveni dvorani. Na sporedu je: nastop slovenskega cerkvenega pevskega zbora Ramos Mejia, recitacija, govor g. Ru- OBVFSTILA Moravčani! Na Martinovo nedeljo dne 15. novembra bomo imeli v Ramos Mejia ob 7. uri zjutraj sv. mašo za vse pokojne farane. Lastniki zemljišča v Lanusu ki so do¬ bili kupno pogodbo že lanska leto, naj ne pozabijo na plačilo zemljiškega dav¬ ka. Treba je iti s kupno pogodbo, da do¬ bi plačilni nalog. Čas za plačilo je do 15 novembra. Kdor ne plača do časa, mora plačati 8 % globe. POIZVEDBA Tuk. predstavnik Mednarodnega soc. urada iz Ženeve bi rad zvedel za podat¬ ke naslednjih imigrantov v Argentini: Vladimir Mrzlikar, rojen 25. okt 1923 v Ljubljani, samski, mehanik, specialist za Singer šivalne stroje, rim. kat. vere. V Argentino je prišel maja meseca 1948. Za njem poizveduje njegova sestra Dora Mrzlikar v Kanadi. Ivan Vučetič, sin Jurija in Marije Vu- četič, rojen v kraju Brinje leta 1911. Po poklicu novinar. Iz Jugoslavije je odšel leta 1946. V Argentino je odpotoval na stroške IRO iz Trsta. Za njim poizvedu¬ je eden od njegovih sorodnikov. Ivan Petriševič, Ljubivoj Jokic in Jovan Radoševič. Vsi trije so stari emi¬ granti. Če bi kdo vedel kakšne podatke o na¬ vedenih — tudi o zadnjih treh starih imi¬ grantih — naj jih sporoči uredništvu Svobodne Slovenije, Victor Martinez 50, Buenos Aires. Slovenski pevski zbor v Lanusu priredi v nedeljo 15. novembra ob 6. uri popoldne na dvorišču pri cerkvi sv. Jožefa koncert slovenske narodne pesmi. Nastopili bodo mešani moški in otroški zbor. Pridite vsi, ki radi poslušate našo narodno pesem! Izurjeno strojepisko iščemo za nekaj ur na dan. Ho¬ norar od ure in po dogovoru. Ponudbe pošljite na pisarno Društva Slovencev, Victor Marti¬ nez 50, Buenos Aires. RESTAVRACIJA - BAR LJUBLJANA Avda. del Trabajo 5986 — Capital Izvrstna domača hrana. Dobra pijača. Za zaključene družbe na razpolago posebna soba. Vsem rojakom se priporočata GODEC-ŠERJAK Interesentom prodam obsežen lokal z inventarjem za nizko ceno. Naslov: Calle Pte. Peron 97, SAN MARTIN STAVBARSTVO Jože Mus CALLE MOLINA 1114 LINIERS CAPITAL E TJ R O P A K CANGALLO 439, oficina 119,1. nadstropje — T. E. 30-5224, Bs. Aires Pošilja Vašim svojcem v domovino po najhitrejši poti iz svojega skladišča v Trstu vse vrste živil. Paketi g®s*ispe|© v rek.ii približno 25 dni Garantiramo kot doslej vsako delno ali popolrio izgubo. Pošiljamo pakete, ki so po najnovejših carinskih odredbah oproščeni carine. Za primer Vam navajamo nekaj naših STANDARD PAKETOV: Imprenta, Dorrego 1102. T. E. 54-4644. Bs. Aires ] Moko, riž in sladkor odpošiljamo tudi v vrečah po najugodnejših cenah. Vse vrste zdravil odpošiljamo z letalsko pošto. Iz Republike Argentine odpošiljamo pakete s hrano, tekstilnim blagom in starim blagom, ki nam jih prinesejo stranke in to proti minimalni od- škodniki, ki je mnoga manjša, kakor pa vrednost časa, ki ga izgubite sa¬ mi z odpošiljatvijo takega paketa. Nove uradne ure od 9.30 dop. neprestano do 18. ure pop. razen ob sobotah, ko so uradne ure od 9.30 do 12. ure dop. Iščemo zastopnike v notranjosti republike, do tedaj pa pošiljajte pošt¬ na ali bančna nakazila na AGENCIA EUROPAK.