- ečji ilorenski dnevnik ^S ▼ Združenih državah Valja za ?m leto Za pol leta Za New York celo leto - $7.00 . $6.00 - $3.00 Za inozemstvo celo leto Ki$7.00 GLAS NARODA I&f rslovenskih-delavcevv AmerikL The largest Slovenian Daily in the United States. Is seed every day except Svadays and legal Holidays. 75,000 Readers. 1 TELEFON: CHELSEA STI NO. 291. — tTKV 291. itter, September ZL 1903, aft the Fwt Office at New York, N. Y, ander Act tf ef March ft, 1S79 TELEFON CBKL8I« *»">» NEW YORK. FRIDAY. DECEMBER 12, 1930. — PETEK, 12. DECEMBRA 1330 VOLUME IIXVUI. — LETNIK XXXVill NAD CUBO JE BILO PROGLAŠENO VOJNO PRAVO .__ ;-—----—__________ * < f ■"■■■■■ ■■■' 1 — .i - !_____________ L.....x______ ______«... i ■ i VESTI 0 ODSTOPU PREDSEDNIKA MACHADA SO BILE SINOČI ODLOČNO DEMENTIRANE Dijaški nemiri so dovedli predsednika do tega, da je ukinil vse ustavne garancije. — To se je zgodilo že drugič v zadnjih dveh mesecih. — Pro-glasnje vojnega prava je sledilo konferenci, katere se je udeležil tudi ameriški poslanik. HAVANA, Cuba, I I. decembra. — Vsa Cuba je v znamenju nove revolucije. Včeraj so izbruhnili novi dijaški nemiri, in po mestu se je razširila z bliskovito naglico vest, da je predsednik Ma-c hado odstopil. Ta novica je bila takoj nato dementirana. Da hoče Machado ostati na svojem mestu, je najbolj iz tega razvidno, ker je ukinil vse ustavne rvoboščine ter proglasil nad republiko vojno pravo. To se je zgodilo že drugič v zadnjih dveh mesecih. Prvič je trajalo vojno stanje dvajset dni, do-čim bo v sedanjem slučaju trajalo najbrž šestdeset dni. Po cestah se je završilo več vročih spopadov. Številni trgovci in bivši akademiki so obljubili novemu gibanju vso podporo. Voj no stenje je bilo proglašeno po konferenci, ki jo je sklical predsednik Machado ter so se udeležili vsi člani njegovega kabineta. Na konferenci je bil navzoč tudi ameriški poslanik Harry F. Guggenheim. Vsak hip pričakujejo novih, važnih razvojev. Po Havani se splošno govori, da bo Machado resigniral, da je že izročil svojo resignacijo najvišjemu sodišču ter da je naročil ameriški poslanik v tukajšnje pristanišče dve ameriški križarki, ki bosta skrbeli za varstvo ameriških državljanov. Nemiri so se začeli koj po kongresnih volitvah, ki so se vršile pred dobrim mesecem. WASHINGTON, D. C., 11. decembra. — Državni department molči glede položaja na Kubi ter najbrž čaka nadaljnih razvojev. Splošno se domneva, da bo moral Machado odstopiti. KELLOGG DOBIL N0BL0V0 NAGRADO Z nadškofom Soederblo-mom vred je bil počaščen kot prvoboritelj za svetovni mir.—Ameriški državnik je prepričan, da se je mogoče izogniti novim vojnam. OSLO, Norveška, 11. decembra.— Frank B. Kellogg, prejšnji ameriški državni tajnik, je dobil včeraj od norveškega kralja Haakona NotilD-vo nagrado za mir za leto 1929. Dr. Nathan Soederblom, nadškof iz Upsale, je dobil mirovno nagrado za leto 1930. Kellogg je bil odliko\un, ker je sestavil pogodbo za izobčenje vojne. Dr. Soederblom je že d~:l?o časa znan ket prvoboritslj mirovnega gibanja ter b i eden organizatorjev krščanske enetnostne konference, ki se je pred petimi leti vršila v Stockholmu. Štirje drug: Amerikancri so dobili dosedaj Noblovo nagrado za mir. Prvi je bil Theodore Roo5?velt leta 1906, Elihu Root letu. 1912. Wodroow Wilson leta 1919 in poslanik Charles Dawes leta 1925. SUHAČI PROTI AMERIŠKI I FRANCOZI SE ! VELIKI USPEHI LJUDSKEMU SENAT IN POSLAVLJAJO i BOLJSEVISKEGA GLASOVANJU RAZSODIŠČE OD DOLINE S A AR GOSPODARSTVA Konvencija je odobrila Predsednik Hoover pri-Woodcockovo delova- j poroča v svoji poslanici nje.—Novo sredstvo za denaturalizacijo alkc-hola. WASHINGON, D C.. 11 dec. — Tu zborujoča Narodna zveza za podporo osemnajstega amendment je sprejela resolucijo, v kateri c'o-soju vse poskuse, da se izpremer.i pristop Združenih dr -žav. — Baje ne bo mogoče razpravljati o stvari v sedanjem zasedanju. WASHINGTON, D. C., 11. dec. — Predsednik Hoover je poslal danes prohibicijski amendment ali uvede 5velu Protokol za pristop Združenih Rudniki pa bodo ostali Kalinin ie poročal o vedo leta 1935 v franco- likem delu zadnjih tri- skih rokah. — Veliko veselje prevladuje vsepovsod. ljudsko glasovanje glede te zad»-iclržav v svetov, razsodišče. Ob istem ve. K^nvenoija obstoja iz zastopnikov PARIZ, Francija, 11. decembra. Po koncu vajne so zasedli Francozi Saar-ozemlje, bogato na premogu in gu imeli v oblasti od tedaj naprej Sedaj pa je sklenila najstih let. — 36 milijard rubljev so naložili v industrije in poljedelstvo. času pa je naprosil senit, naj raz- vlada izprazni.i ta okraj. Izoraznje- MOSKVA, Rusija, 11. decemb.a. Mihael Kalinin, predsednik centralnega efcsekutivnega komiteja So-jvjetske Unije, je r/aštel praktične u-fran^oska spehe 13 let tra/ajočea sovjetskega režima. mi:lja o zadsvi, kakorh tro bodo rešene vse stvari, ki se tičejo splošne p zmoči z-jl nezaposlene. nje pa bo napradovalo le počasi najbolj nazadnjaških skupin javnega mnenja, predvsem p*i iz zastopnic takozvanega nežnejšega | Senat je v splošnem mnenja, da | ne bo mogel v tem zasedanju spra-Prohlbicijski urad ie naznanil, da j vlti vprašanja na debato, bodo uvedli v kratkem novo sred- stvo za denatural zliunje žganja, katerega se lahko rabi v indnstr i. t Ta nova zmes diši baje po grn...h jajcih ter petroleju, in duha nin.o-goče spraviti iz pijače, tud; ce se jo prekuha.* To sredstvo se imenuje "alco-ta.e" ter se ga pridobiva iz mehiškega ali californijskega petroleja. Komisar Woodcock je širokoustno Norveški ministrski predsednik izjav:i da namerava poklicati nu Mowinckel je slavil v nagovoru za- pomc,5 postavo ter sodišča proti po-sluge Kellogga ter Soederblrvma m klicnim kršilcem Vols le.. aave :x>-omenil prav posebno prizadevanja 5ta.ve ter se boriti proti kr. vam >o-Wood;w Wil iona z? uveljavi j en je stave z vsemi sredstvi. Navzoči so svetovnega miru. mu navdušeno ploskali. — Ne smemo izgubiti izpred oči,1 _ da je Liga narodov najbolj mogoč- ' na naprava za pospeševanje miru. Republikanski voditelj Watson iz Indiane, je predlagal, naj se spusti počivati iradevo, da se prepreči posebno zasedanje. Pro.ckcl jc bil izročen komiteju za zunanje zadeve. Predsednik tega komiteja, senator Kaiinin je izjavil, da je bilo naloženih izza izbruha revolucije leta 1917 v poljedelstvo ter industrijo nekako 36 m lijard rubljev in sicer 110 milijard rubljev v industrijo ter Na ta način so se hoteli Francozi 26 milijard rubljev v poljedelstvo, odškodovati za uničenje francoskih Rubelj je nominalno vreden približ- Premogovniki Sa-ar-okraja so bili po Versaillski pogodbi izroženi Franciji za dobo petnajstih let. no 50 centov. V pregledu pridobitev komuniznvi rudnikov tekom vojne. Z nemške strani so že daij časa protestirali proti nadaljnjemu izko- I je rekel Kamnin, da je bilo v šes.ih rišžanja ter izrabljanju teh premo-' ietih zglajenih 2222 novih tvornic, govnikov. Francozi so namreč sku- 32o zasilnih naprav ter skoro 20,000 šali kar največ spraviti iz rovov, da kilometrov novih železnic. Itorah pa je objavil, da bo mogel se °^°ciujejo za prizadeto škodo razpravljati o njem šele po Božiču. Poslanic-a predsednika ni vzbud.la nikake posebne pozornosti. a sedaj je osvoboditve. napočila u.u konečne kar ijih je dosedaj videl svet. — je j r#»lff»l m'ni^'rsk'i nrpr1>.f»>rirnic lei ip ' PIJANOST MED ŠTUDENTI FRANCIJA SE VEDNO BRO MINISTRSTVA PARIZ, Francija, 11. decembra. — Predsednik Gaston Doumergue, je iraročil senatorju Theodoru Steegu, bivšemu generalnemu govenierju Maroka, naj sestavi nov kaDmet. To je že tretji senator, kateremu je bilo poverjeno stvorjenje novega kabineta izza prejšnjega tedna, ko je bilo strmoglavljeno Tardieu-jevo ministrstvo. VELIKA MEGLA V ANGLE SKEM PRELIVU LONDON. Anglija, 11. decembar. Nad Angleškim prelivom ni bilo že več let tako goste megle kot je bila včeraj. Parnik "Moldavia", ki ima 4858 ton, Je nasedel pri Shrakespeare Cliff pa so ga sploviii s prihodom plime. SOVJETSKA KAMPANJA PROTI PRAZNOVANJU _BOŽIČA MOSKVA, Rusija, 11. decembra. Boljše viška kampanja proti praznovanju božičnili praznikov se je začela včeraj. Na tisoč profesorjev, u- fciteljev in študentov bo skušalo dopovedati kmetom, dai zrahljajo duhovniki bajko o Kristusovem rojstvu predvsem v to, da bi zanetiti protirevolucijo. STRAJK ZASTRAN RUSKE PŠENICE HULL, Anglija, 11. decembra. — Tukajšnji pristaniški delavci so danes zaštrajk&K. V pristanišču so tri-posebrto plačo, češ, da Je pšenica Delavci zahtevajo za razkladanje poheetmo plačo, češ, da je pšenica ixmino j^tT&JfcDtii, M. ČUDNE NAVADE STAREGA BOGATINA Mrs. Katherine Barbaresi je vložila v White Plains sodišču tožbo za ločitev zakona. Sodniku je takole pripovedovala: Z možem imava lepo posestvo, obdano z, velikim vrtom. V enem koncu vrta je majhen bajer. Kadarkoli sem sedela ob bajerjif, se je pritihotapil za menoj mož ter me pahnil v vodo. Sprva sem mislila, da se šah. Toda, ko sem se izkobacaia na breg, me je zopet pahnil v vodo. To se je večkrat prenovilo, menda petkrat ali šestkrat. Ženica zatrjuje, da ima njen mož hišo teh najmanj $850.000 v banki V slučaju ločitve hoče imeti od njega petsto dolarjev ha teden. rekel ministrski predsednik, ki je CHICAGO 111., 11. decembra — opozoril tudi na to. da je biLa Uga j Urednik dijaškega lista La Critique ustanovljena vsled inicijative Ame- pravif ^ današnji ameriški študent- -- »je niso le pivci, ampak, da se ^aše, — Ne zadostuje, da proglasimo ^ so bledi in upali ter da pofre-vojno za zločin. — je nadaljeval bujejo zmernosti. Pijača, ki jo u-Mowinckel, — temveč moramo tu- i;vajo študentje po vseh Združ -nih di priznati, da je umor tisočerih lju- državah, je slaba. Pijejo vse, kar kodi prav 'tako malo opravičljiv kot Učkaj pa ginu umor posameznega človeka. Prejšnji državni tajnik Kellogg je izrazil svojo hvaležnost za veliko čast, katero so izkazali njemu ter njegovi deželi. Istočasno pa je obžaloval, da je zepet slišati toliko glasov, ki napovedujejo novo vojno, katere bi ne mogla preživeti zapad-na civilizacija. NAMERAVAN NAPAD __NA ŽUPANA ATLTANTTC CITY, N. J., 10. decembar. — Danes so aretirali in postavili pod jamšč no S25.000 šestln-tridesetletnega Russella Pip pena, ki je baje grozil s smrtjo županu Har-ryju Bacharachu. Pippen je bil cian. zločinske gunge. ki se je hotela osvetiti nad županom. ker je zapovedal izgnati iz mesta vse nezaž^ljive elemente. MLAD JE ZAČEL Skupna produkcija sovjetskih industrij znaša sedaj dvaicrai toliko kot. v časih pred vojno. Tekom zadnjih šestih le: je zgradila Rusij-a za 1,160.000,000 rubljev poljedelskih strojev. Naročite se m "Glas N amjvrčjl slovenski dnevnik v ?«Uh irttvil SPOMENIK NAJSTAREJŠE MU VETERANU USODNA ZAMENJAVA i w OB URN. Anglija, 11. decembra. ---(Neki avicmobiiist je moral plačati AUXERE, Francija. 10 decembra, deset dplarjev kazni, ker se ni ho-Tukaj so odkrili spomenik bivšemu tel vstaviti, ko je prometni policist županu Charlesu Surrugae, kot naj- dvignil roko. Pron.etni policisti so starejšemu vejnemu veteranu sve- po nekaterih angleških mestih oble-tmme vojne. čeni v belo obleko. — če bi vedel. Ko je izbruhnila leta 1914 svetov- ^ je paiic:st, bi se gotovo ustavil, na vojna, se je Surruge prostovolj- _ se je izgovarjal, pa sem bil pre-no javil, dasi je bil star že 76 let. pričan, da je pek. Služil je tekom vse svetovne vojne.' Njegov izgovor pa ni za legel. Policija je včeraj aretirala v neki hiši na Howard Ave.. Brooklyn, 35-letnega Alfreda Simmonsa ter zaplenila v njegovem stanovanju za petnajst tisoč dolarjev kokaina, o-pija in drugih omamnih sredstev. Na policijsko stražnico so odvedli tudi njegovega dvan-ijstletnega sina, ki je kazal vse znake uživanja zgraditev novih h s epija. Fant je priznal, da se je vdal epiju že pred par leti. Njegova mali ni baje o če?ar vedela. Tudi zadružno farmerstvo je pridobilo na priljubljenoseti ter obsega danes 33 milijonov hektarjev zemlje. Poročilo pravi nadalje, da je izdala vlada v za .tn'lh " -• 'u " več kot 2 milijona sto.isoč rubljev Konečno pa je ustvarila vlada še nešteto novih vseučilišč, zdravstve-tem ni- nih zavodov ter več £isoč delavskih klubov, sanatorijev ter zdravilišč. SLAVNO NEMŠKO LETALO "DO-X" Ogromen Dornierov zrakoplov je nameraval to poletje poleteti v Ameriko. Vsled slabih vremenskih razmer »o načrt opustili- Ko se je letalo mudilo na Portugalskem, je izbruhnil na njem požar in m« * uničil desno krilo. Neglede kje živite, v Kanadi ali Zdru ženih Državah je pripravno in koristno za Vas, ako se posiuži jete naše banke za obrestonosno nalaganj »r pošiljanje denarja v staro domovino. NaJa nakazila se izplačujejo na zadnjih poštah nasiovijencev uoen. v polnih zneskih, kakor so izkazani na pri nas Izdanih potrdilih Naslovijencl prejmejo toraj denar doma, bres samo4» Aasa brn nadaljnih potov in st*t>škov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene • poapisutr naslovljencev In žigom zadnjih pošt, katere dostavljamo po*UJ» teljem ▼ dokaz pravilnega Izplačila Enake povratnice so zelo potrebne sa po&arnenote v slučaj t u< sreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat v raznit »Ju čajih tudi na sodni j i ? stari domovini. Nastopni sem am Vam pokate, koliko dolarjev nam Je sačain po treba poslati za označeni znesel dinarjev tU lir V Jugoslavijo Din 500 ............................ 3 9.40 V Italijo Lir 100................ ft *w® ............................ 5 18.60 * SMO * 37 ftft 300 ........... .... 311.30 • 2500 _____________________ S 46J25 - 5000 ......................% 91.50 " ' .............:......... 316 Ha MO ....... SZV4* - 10,000---------------5181.80 1000 ____________________ S54 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno nakazilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov ml $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, s* $100.-42.—, za $200.— $4.—, za $300.— $6.— Za Izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarju, lirah aH dolarjih, dovoljujemo Se boljše pogoje. Pri velikih oakaa: lih priporočamo, da te poprej s nam pismenim potom sporazum* te slede načina nakazila. Najna naksilla izvriajemo po Cable Letter aa prtstejbtne 7ft vwmm SAKSER STATE BANK BI OORTLANDT STREET Telephone Barclay 0380 nsw m. % 0381 r NEW YORK. FRIDAY, DECEMBER 12, »30 pi mom »Lovna daily Dopisi iz Slovenije. [ mM A Sarberton, Ohio. Mogoče bo g. urednik jezen, češ, že zopet je nekaj iz Barbertona. Toda, ako bi on sam tukaj stanoval, tedaj bi imel gradiva za vsa«o izdajo najmanj zu. eno stran lista. Zadnjo soboto sta spoštovana Mr. in-Mrs. John Ujčič povabila svoje prijatelje na veseli sestanek z na- DAVIS V SENATU !marjev in svet' prazen leži. Veiiko je predanega za sam davek. Auction Sales so na dnevnem redu, a prodano veliko pod normalno ceno: krave od $40 do $60, konj 10 let star. , nima skoraj nobene cene. Ravno ! tako je z drugo živino. Oves je po :27c do 30c bušelj, koruza 50c do 58c 'oušelj. Samo oves s-;ane farmarja Strašna tragedija vi niča rja. težak kamen na prstanec leve roke 22 novembra zvečer okrog: pol 21. je nastal pežar v leseni, s slamo kriti viničariji Štefana Vrečka. Ko je pežar bil še v začetku in je gorela šele na stran strehe, so že prihiteli bližnji sosedje, toda zaradi močnega vetra in gorljivega matorijalu hllice je pomoč bifct izključena. Ker in mu ga popolnoma zmečkal. — Slična nesreča je doletela 12. letnega pas.irja Pavla Sirka cd Sv. Krištcta r.-ad Laškim. Zašel je pri delu preglob3ko v slamore2nico. ki mu je zmečkala palec desne roke. Cba se zdravita v bolnici. 3$c bušelj da ga pridela. Sam ne . „ t? iS® Je takoj razširila govoric*, da v vem. kje imajo v Wasnlng-.onu ti-: menom, da obhajamo skupaj sv , .. , vem. K t* iixtciju v niiiiungiuuu vi.- . ........ Martina, ali bolje, da smo kumi pri ritcto. Gotovo je p0 k!e-!^d hišici spi vinicar sta se po kristiji -novorojenčka", kojega je ,;rUgim shrambah zakaj po !"umna brata F. in H. cdlci-ila k te- vršen izredno drzen vlom Ko so zju- . redila letošnjo jesen ohijska trtica. " " „ ^^Jt * 'mu, da slu šiloma razbila zakle Predrzen vlom v občinski urad. V Šmarci pri Kamniku je bil iz- Peter Zgaga J Willi I »I I II rS53S3C - žtJ -gL^TTA^M Te dni sem čital, da se je poročil neki sedemdesetletni možak s šestnajst le:, starim dekletom. Takemu človeku pravi Amerika-,nec "old fool . I 'Old fool" je potemtakem človek, 'ki je prezgodaj rejen, in se zaljubi v žensko, ki je prepozno rofena. Da ima obitelj Ujčič veliko pri jateljev v naselbini, je dokaz to, da so bile tri sob 2 polne povabljenih mestih in na deželi je ni. njene duri. Toda viničarja nista mo- tiuj prišli v občinski urad, so nemalo presenečeni opazili, da je v pi- ia j proseče zaradi prohibit je, oa te|^ najti in oteti. ker je ogenj med sami. vse raameta.no Istočasno so lh:brozge je čedalje več naprodaj. Po-ltem že vs" poslopje videli, da je vlomljeno in odprta tu- goslov. Zelo bogato tero kusno ob- jznar^ me3to ki ima preko 300 ,in se razviia'l gost. dušeč dim. Ko di železna blagajna. Ljudje v hiši so ložene mize raznovrstnih jedil so pa ;n raVn^ toliko bu'le-b'"a hiša že V5a v Piamenih- ie V3i prestrašeni takoj obvestili župa- pričale, da je gospa Ujčič izvrstna ; ^ trije duhovniki mz--gruča -pacala, kako ognjeni zub- na, n-akar so ugotovili, da je bla- ter vešča v oblaganju vei-0 izpovedi in tudi ti gara-jliji neusmiljeno vrše svoje uniču- gajna popoloma izropana. Storilec 'joče delo. je prišel v pisarno skozi okno, kjer Jauics .J. Davis, ki j«* bil |>ori trt »ni p.tdse b iki dolinski tajnik, je bil izvoljen zveznim senzorjem v eea njegove resignarijo ter mu imenoval za naslednika /.delničarskega uradnika Noaka. Iver pa komisija, ki preiskuje stroške za kampanjo. Še ni bila dovršila svojega dela. ni bilo mogoče spraviti Davisa i t urada. Kot delavski tajnik bi bil šele tedaj odstopil, ko bi hil<» jMitrjjeno njegovo imenovanje za senat. — Niti na um mi ne pride, — je izjavil milijonar Da-\ is, — da bi izgubil za en dan plačo. Ko bo moje imen«,, vanje i>otrjeno, bom odstopil kot delavski tajnik. Tako se je tudi zgodilo. Milijonar Dan?* hoče biti neprestano na plačilni list; Strica Sama. kuharica miz. Vse je bilo urejeno kot pri naj- j bogatejšem banke.u. Predno smo krstili to novo dete, nas je Mr. Ujčič pozdravil z lepim govorom. Nato ie zapel tukajšnji pevski oktet "Javornik", nakar se je pričela vsestranska zabava, kot, ponavadi ob takih prilikah. Javornik je zapel več naših narodnih zelo lepo. Med intervali so bili pa razni govori, čestitke, smešnice in kratko-časnice. Nazadnje smo čuli kar po dva govornika obenem. Seveda je bilo potrebno, da si izvolimo predsednika omizja. Tovariš, ki je pri takih prilikah poznan kot izvrsten predsednik omizja, danes ni hote! vzeti kandidature, kajti gotovo je slutil, da bo to za ta večer zelo težavno delo ter tako prepustil to treme drugemu. Storjeno. Predsednik omizja di pijejo Prohibicijo bi se lahko odpravilo v 30 dneh, brez velikih stro-; škov. j Dragi čitatelj, ti si misliš, tako v kratkem 'asu je nemogoče. Pa je! Evo predloga: Vsakegu uradnika, j ki diši p j pijači bi merali na javnem trgu na drog obesili, in ako bi bil koneresman ali senator zasačen pri pij-aei. bi ga morali na javnem trgu s štirimi kenji raztrgali. J*az sem tako.; na razpolago za konje pognati. Ti. čitatelj, si lahko uver-jen. da mi ne bi bilo treba več kot enkrat pognati in prohibicije b bilo > konec, ko: je tega dopisa. Vsem rojakom vedele božične praz nike in srečno Novo leto! Ko je streha že zgorela in se je strop porušil, se je pokazal v kotu viseč gereč suknjič, a p^d njim so opazovalci zgrozo uzrli zoglenelo glavo nesrečnega viničarja. Kmalu na.o so prihiteli gasilci iz Frama in Polskave, ki so se požrtvovalno lotili dela, razbrskali pogorišče ter spravili zoglenelo truplo na prosto. je poprej vrti šipo. Na£o je odmak- i nil zapah in se z lahkoto po^ial v' pritlično sebo. Očividno mu tudi de- j lo pri sicer železni blagajni ni dalo j preveč poil-a. Svedrovec je ukradel j iz blagajne ve? bankovcev po 100 Gospodinja je rekla vsiljivemu agentu: — Če takoj ne greste cdtod. bom poklicala svojega moža. Agent je pa dverijivo odvrni!: — Pri njem sem že bil, gospu. pa nisem nič opravil. Pregnal me je s tem. ^a mi neb;) je bilD prepre-'netno. , umorila svojega moža in nato za- j ^no z oblaki, na deželi imajo pa ; Zadnjič sem čital o človeku, ki je padel iz zrakoplova tisoč čevljev globoke. Priletel jc na drevo, veje cmiiile sile padca, in ko je padel na zemljo, je b!i 3e nekoliko opraskan. sicer pa zdrav in nepoškodovan. Zgod.li so se pa že slaoaji, ko je Ižgaia viničarijo. 22. nov. okrog 21. kakcr zna:n3 trdno spanje, je sto- ter naznani, da ta večer ne obhajamo samo krstijo, temveč tudi "oh-cet". Povedal je. da Mr. in Mrs. Ujčič obhajata danes svojo srebrno poroko. Temu je sledil dolg aplavz, nakar je zopet •'Javonrk" zapel "Pozdrav" jubilantoma na čast. Nato so sledile raznovrstne čestitke in voščila. Treba je bilo še enega pomožnega predsednika. Oba predsednika v lepem sporazum" sta imela začasno zelo dobro kontrolo nad tako je tudi tukaj velika brezposelnost. Zadnji mesec smo se vsi brezposelni registrirali. Vsakomur stavkajo raznovrstna vprašanja, kot pri veliki spovedi. Veliko število delavcev je že v krušni vr- :. pa še enkrat toliko bi jih bilo. pa se vsak boji deporta-cije. Prejšnje zimske čase so bili večina vsi zaposleni v gozdu, zdaj so je namreč začela goreti vmicari/a rile, z opravil svoj pos3l in v Loki. v kateri sta stan-vala nave- tudi pri p^^ ni pustil nobene !dena vinioarka Amalija in njen ko- STe(ji maj 27-letni mož š:elan. Ko so lju- i dje leteli proti goreči viničariji. jim Divjaški uboj pri Vitanju. ' je prišla nasproti Amalija Žnidar in vsa razburjena nagloma pripove- 23. novembru popoldne je P'-^l | šei človek po mehki trav., se izpod-dcvala, da sta se z možem prepira- v Vitanje v družbi nekegn svojega : ta}C!lil la, med prepirom pa je mož poera- ; prijatelja 26-letni posestnikov sin bil goreoo petrolejko in jo treščil Martin Zbičajnlk. doma iz ne*e vame d slamo, ki je bila v sobi in ki si v bližilji okolici Vitanja. Mlade-se je mahoma yne!a. Ljudje so po-iniča sta se oglasila v lažnih gos il-skušali mola rešiti iz goreče vinioa- • nah .in naposled naletela v nekem rije. toda ni se jim posrečilo. Našli sc njegovo truplo strašno razmesarjeno pod ruševinami, ko se je o- padel na hrbet in si zlomil nos. položajem. Toda zopet le začasno. pa večina vse lumber kompanije zu-Treba je bilo zopet pomoči. Ker štapale. Trije nesrečni padci. 4 V celjsko bolnico so se morali zateči po zdravniško pomoč kar trije ponesrečenci, ki so se hudo poško-do*&& pri padcu. Z lestve je padel 25-letni posestnikov sin Janez Hude) s Ljufcnega In «1 zlomil levo goleni co. Na betonskih stopnjicah je zdranllo 1 »-letnemu kočarjevemu sinu Ludviku Krebsu iz Gornjega grada in si je pri padcu zlotmil desno ključnico. Na PortMcrl ob južni Mesnici je padel «1 -4etni posestnik Jakob Lisec tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo v kolku. SXZHAU KONCERTOV: 14. dec.: Gostovanje r operi "HtfCfmanove pripovedka", Chica- «o, m. S8. dee.: Radio-koncert WJAY, CJersiM^ OWo. 81. dec.: Lorain, Ota*. Kt&-9!» - Mi> K>r- ChfH«d» OMa - ... . pa ni hotel nikdo več tega težkega posla, položaj je bil pa kritičen, je ena naših dam, prinesla predsednikoma veliko leseno kladivo Zopetje bila. zabava tako lepo uvrščena, cTa smo pozabili na polnoč, 11a. eno — drugo — in tretjo uro popolncči. Ko smo pa odhajali, mi ie pa tovariš povedal, da smo Mr. Ujčičevo. klet zelo počistili, .er d" je bilo ti-s:o veliko predsednikovo kladivo J zelo obrabljeno ter poškodovano, predsedniški miz: je pa manjkal vogal. Elija je prepsz.ir prišel za 'kis', je pa srečna ušel usodi listja. Na tem mestu se pev. dr. "Javor-ni:<" jubilantoma kar najtoplejšo zahvaljuje za povabilo ter tako izvrstno postrežbo in smelo trdim, da ra-vno tako vsi tudi ostali eostje Želimo vama še nadaljno srečo in blagostanje, ter da bi nam bila dana prilika vama čestitati ob obha-janju zlate poreke. A. Malgov. Ryan, la. Od povsod so pritožbe, d3 ni dela. le farmarju ga nikoli ne zmanjka, posebno zdaj, kateri ni š«? koruze obtrgal, ker je prišla zopet zima, sneg in mraz. 28. novembra smo imel 12 stopinj pod ničlo. Popolnoma zadosti za začetek. Letos je bii dober pridelek, posebno oves In turcica. Ta pridelek ni trpel vsled suše, le pašniki sa bili bolj slabi. Pri vsem tem so pa farmarji le hudo prizadeti, ker njih pridelki nimajo nobene veljave. Ravno tako je z živino, ki nima nobene cene. Zdaj pa drži domp in fatraj ali pa zastonj daj, kakor ti razmere pripuščajo. To je Haoverjeva prosperiteta. V hladilnicah imajo 30 milijonov funtov man| masla, kot v tem času lansko leto.iMast je pod normalno ceno. Prašiči so po $7.40 sto funtov fcive vage. Farmar niti za krmo ne dobi nazaj, za delo, kar ga mora-narediti, pa ie misliti ni. Farmar ima ravno tako slabe čase kot delavci. Ako premoga r in tovarniški delavec ne delata, tudi farmar ne zasluži ker nima, kdo kupiti. Za pridelek mora facmar vxeti, kar mu obljubijo. Ako greš v prodajalno, moraš pa pi&^kti. kolikor zahtevajo. To jf^opet prosperiteta. Zatoraj čudno, Je Pred nekaj dnevi je nastala tukaj že h.-da zima. Zdaj je pa spet u-gedna topi d vreme. Kcnčno p zdravi jam vse čitatelje tega lista -:rom Kanade in Amerike! Fr. Ver tin. naročnik. genj polegel. Na podlagi raznih indicij in sum-lijvih okolščin so oblasti takoj u-vedle obširno preiskavo. Pri sedni obdukciji trapla Štefana Žnidarja so ugotovili da mož ni ramo zgorel, temveč da je bil že poprej umorjen. Na glavi je imel globoke in zevajoče rane. očividno zadane s sekiro iz teh poškodb je bi- Lani je bil2 zasttan kršenja Vol-steadove postave kaznovanih 68,173 1 i oseb. lokalu tudi na velepo^estnikovega « Kollko oseb Je pa Volstea. sina Franca Hrus:lja, ki je takoj ; dQV0 po,tavo ^ poro,ib ne ome. sovražno nastopil prc>ti Zbičajniku, ' n:_ -jj.t. katerega je že od nekdaj smrtno so- ^ vražil. V mraku sta Zbičajnlk in ' BREZPLAČNI POUK. BOARD OF EDUCATION nod: brezplačen pouk, ki se žele naučiti angleški in hočejo postati državljani Združenih držav. Oglasu* njegov tovariš odšla iz gostilne in se napotila pa cesti v smeri proti Konjicam, heteč očividno demov. Kmalu pa j a je na prosti cesti že precej daleč od Vi:anja dohitel Hrustelj in urnih korakov odiel nekaj metrov pred njiju. Nenadoma pa se je obrnil in skočil k Zbičajni-lo razvidno, da je bil mož najbrž j ku in njegovemu spremljevalen, v spanju ubit. Nadaljna preiskava Zbičajiitkovega tovariša je z moč-je pokazalo, da je prišel Žnidar j nim sunkom sunil s ceste, nato pa zadnje čase večkrat opit d:mov in!je potegnil izpod suknjiča dolg ku-da so bili prepiri in pretepi med 47. jhinjski nož in z njim zabodel Zbi-letno ženo in njenim 20 let mlajšim čajnika v stegno leve noge. Zadal V Evropi je .še vedno navada, da poljubljejo moški ženskam roke. Zdaj je nastala v časopisju velika debata, kdaj je treba ženski roko poljubi :i. Debate se udeležujejo žen ke in meški ter pravijo en: tako. drugi drugače. Jaz bi rekel, da je treba samo v dveh slučajih poljubiti žen-ki reko. 1. Kadar je njen mož navzoč; 2. kadar 'je premalo zapeljiva, da bi jo poljubil na usta. * V Philadelphiji je neki sodnik iz- na dnevnem redu. Ksr so med viničarije našli še celo peirolej s cilindrom vred, ie bilo pač očitno 9 cm in široko 6 cm. Ker mu je pre- rane i ruševinami pogorele: rezal tudi žilo odvodnico, je iz r šli še celo peirciejko z močnim curkom brizgala kri. IMindr'Hi fn »re4>> nb 3- h* 41 S. do- 5.. KJE STA ANTON BAŠČA in moj brat JERNEJ KUHAR, doma iz Kaši j a — Devica Marija v Polju. Prv; je bil v Clevelandu in dru^i pa v Waukeganu. Prosim cen ene rojake, če kdo ve, da mi javi. ali pa naj se sama oglasita. Vdova Ivana Delničar, roj. Kuhar, Maribor. Jugoslavija, <2x 12&131 SL0VENSK0-AMEIUKANSKI j| KOLEDAR ZA LETO 1931 CENA 50c i Po zanimivem c 11 v u presega vse dosedanje. BLAZNIKOVE I PRATIKE za leto 193} j CEHA20CPfTQV | "GLAS NARODA" 21« w. nut Street City možem radi ženine ljubesumnestoi,mu je strašno zevajočo rano, dolgo;javil, da tista ženska, ki ne da svojemu možu piuvcčasno večerje, zasluži, da jo mzž pretepe. — No, ali ni res? — je vprašal ženo. ki je bila zaslišana za?tran ločitve zakona. — Res je. — gospod sodnik, - -jt protrdila žena. Pripomniti je pa treba, ciu je tehtala dotična žena ste sedemdeset, njen mož pa stotride^et funtov. Zato ni čuda. če je sodniku pritrdila. H- se za pojasnila v ljudski *oM *t% j ^ ženina trditev ni resnična in da 127 East 41. cesta ▼ petek zjulruj|je najbrž sama umorila moža, nat-o od 10. do U.. soba it*, 3G3, ali pa * zažgala viničarijo. Na podlagi teh indicij so orožniki Amalijo Žnidar aretirali m jo izročili v zapore okrožnega sodišča v Mariboru, ki nadaljuje s preiskavo. Prste jima je zmečkalo. V rudniku Hudi jami pri Laškem je padel 21-letnemu rudarju Jcže-tu Pavliču od Št. Ruperta nad T.aškim Storilec je pobegnil, enak: tudi tretji mladenič, Zbičajnik pa se je zgrudil sredi ces:e in obležal. Neki p&santi, ki so slučajno prišli po cesti, so ga spravili v Vitanje in poklicali zdravnika, ki pa li mogel več pomagati. Zbičajnik je . aki 2 uri po dobljeni poškodbi umrl zaradi izkr-vavitve. Ubijalca so orožniki aretirali in ga po zaslišanju oddali v zapore celjskega okrožnega sodišča. Hrustelj je svoje krvavo dejanje priznal. DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" n* čila samo članttro, pač pa vsi Slovenci v vasi okolici« IcDiE zroaAstsa ZMERNE V Amer.ki je dospel slavni nemški učenjak Einstein. Proslavil se je posebno s tem. ker je ustvaril novo teorijo o času 4n prostoru. Ta teorija se imenuje Einsteinova teorija ter je mogoče dobra, pa ima to slabost, da je živa duša a svetu na razume. Zadnjič sem mukoma p recital dve poljudni razpravi o Einsteinovi teoriji pa nisem nič razumel. Najbrž tudi ona dva učenjaka, ki sta razpii-avi napisala, nista vedela, zakaj pravzaprav gre. Le toliko se mi bliska, da skuša Einstein dokazati, da sta čas in prostor dve stvari, ki sta druga od druge odvisni in sicer v ,'akem razmerju kot j-u promatra pasameznik. Toda to je že malo preveč učeno. Skušal se bom jasneje izraziti. Ako se ti sede v naročje mlado dekle, ki kar gori same ljubimi, in ti sedi v naročju celo uro, se ti zdi, o-a je sedela komaj eno minuto Ako pa sedeš na razbeljeno peč in sediš na nji komaj eno minur.o, se ti zdi, da si celo uro sedel na peci. Nekaj podobnega skuša torej Einstein dokazati. Škoda časa za dokazovanje, kaj ti to je že več ali man p dokazana štvaf. mmmmmmmmmmmmmmmmmmrnmmmmmmmmmmmm^mmmmm i i | "GIa» Naroda" j .. ^ _ . Owned and Published by SLOVENK? PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Bakser, President L. Benedlk, Treas. Place of buainess of the corporation and addresses of above officers: 21« W. ttth Street, Bomgb of Ma»hattaa, New York City, N. Y. -------------- 'GLAS NARODA" no razločila, kako so se odpah-j učila. Poznala je čisto natančno sme gati. — Dober večer! nila velika vežna vrata. Stanova-i njegove navade. Prisegla bi lahko, Georgeu. — Sir, popolnoma razu-nie je bilo v tretjem nadstropju da bo zdaj, ko je prišel domov, nje-' mem vašo skrb za milostivo. Z:„ vehkc hiše na Cavendish Square, gcva prva pot v obednieo. kjer si strah pa ni povoda. Vse skupaj jc njen : luh pa je bil oster in tak )1 bo natcčil whi.«ki;a in prili1 soda- J bila le majhna slabost — omedle-občutljiv, da je takoj zaznal 7.1 , vice. Potem bo prinesel čašo v nje- vica, kakor pravimo. Milcstiva po-Alrherni šum. j no scbo in polagoma srkal pija- Ona in mo ki. ki je bil pri niej.fčo. To pomeni, da ima še pet mina se tono objemala Moški je i-, nut časa. pet minut radi milostne-mel na sebi večerno obleko. Na I ga odloga. Maurice pa ravno tega roki je nesli dežni plašč. Ona je nemila črno obleko iz tula Bila je vitka in svetlolasa. Ko je zaslišala .•»krtanje v vežnih vratih, se je o-oprostiia njegovih rok. Mahoma je poškriateia in napeto prisluhnila Trenutek nato Je dihnila: — On je. on. George Saj ni mogoče! se je začudil Maurice Trevor. — Ce ti pravim, da je! — je rekla Oliva WerminQton. Pri teh bv-sedah jo Je obšla hipna slabet. - Saj si vendar dejala, da ga tj noč ne bo domov! — ji je -se^el v besedo Maurice. — Da rekel mi je, da bi odpotoval v pt "lovnih zadevah na Ho- ni smel spustiti Olive same. V tem primeru bi se sam izdal in Georee bi ga zasačil. Oliva pa tudi ni hotela igrati komedije z ljubčkom. ki bi ga našli zaprtega v omari. Legla je torej v posteljo, se iztegnila in se do brade zadelala z ode)o. Potem je vrgla Mauriceu robček s prošnjo, naj ga utegoma namoči. — Namoči ga in prinesi mi ga nazaj. — je velela. — A ne odlašaj, delaj urno. Ro:Lm te. se bo vse srečno izteklo. Poslušal je vaano kakor slepec Oliva si je z rnekrim robcem po krila čelo 111 začela: tretouje samo miru. Z veliko muko je izgovoril te be-; — George ie ni še nikoli videl in te ne pozna. Poveva mu. da si zdravnik. Pozabi na svoje ime in imej na umu, da si odslej dr. Lane. Razume se. da sem jaz nepričakovano zbolela. Telefonirala sem opolnoči po hišnega zdravnika, a ga ni bilo danes. Posli spe zato jih nisem hetela buditi. Telefonirala sem tebi. Če ti je kaj . tepček ti! — je vzklik- j do mene. drži se kakor mcž. — a Saj nimava nic pod George je v moji oblasti in ne bo sede, glas mu je skoro drhtel. Pri srcu je -čutil tolikšno tesnobo, da' se ni upal pogledati Olivinemu možu v obraz. Wermington pa ni kazal nobenega znaka vznemirjenja. Po zago-vilu. ki mu ga je bil dal lažni doktor. je mirno kramljal o zdravju.{ Potem se je Trevor poslovil. Ko st£. j stopila iz spalnice, je vprašal mož \ — Ali ste ji dali kakšno zdravilo? Trevor je segel v žen svojega * i površnika, kjer je vedno imel škatlo z aspirini. Mučil ga je glada 1 vobol, zato ni šel nikamor tega zdravila. Dal je torej škatlico Wermingtonu in dejal: — Prosim vas. dajte milortivi 1 dve pastili na nekoliko vode. Jutri zarana bom zopet tuka.j Po teh besedah je naglo odšel. KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE za leto 1931 SO DOSPELE Zbirka štirih zelo zanimivih knjig stane $1.35 KNJIGARNA "GLAS NARODA 216 W. 18th STREET NEW YORK Karavana je bila spotoma racala ker je morala iskati vode. Vsi znani viri so bili namreč popolnoma suhi Tako je odprava zamudila dogovorjeni rok in letakec je ni naše! pravočasno. Ogenj, ki so ga kurili domačini, pa je* bil zname-| nje za karavano, da so naprej po-! slan: hodniki našli končno vendar j vodo. Tega ognja se je bil, C cot'? j prestrašil in da se ni naslednji dan i zavoljo neznosne žeje cdlsčil za ! napad na črnce, bi bil žalostno I poginil v brezvodni puščavi. Odprava e popravila letalo, toda letal-| cu je bilo dovolj dogodivščin ter j« j raje poletel domov, mesto, da bi j zavoljo zlata poslavljal v nevar-! nost svoje življenje. r n t. ■ a -jam MILANSKI SESTANEK ravnem stanju, s kakršnim moramo računati. Niti glede kolonij, hiti Diplomatska potovanja so v po-j ropskih kombinacijah ne pomeni slednji dobi postala nenavadno p' - dosti konkretnega, vsaj ne v mi-gosten pojav in sestanki diplomatskih predstavk^eljev raznih držav so dandanes skoro stalno na dnev-j glede razorožitve odnosno paritete nem redu. Za nervoznost, ki cbele-. s Francijo, niti v izseijeniških spo-žuje sedanjo mednarodno situaci- J rih Rusija Italiji ne more nudil; jo, je zelo značilno, kako se taki j otrpljive podpore. Rusija nastopi v sestanki premotrivajo: skoro vedno Ženevi sami izjemoma, tako rekoč se namreč ob taki priliki pojavijo $amo kot gost, ki ga povabijo naj-najrazličnejše kombinacije glede ■ večkrat samo iz formalnosti; spri-mednarodnih odnošajev. zdaj z čo tega v mednarodnih evropskih večjo, zdaj z manjšo fantazijo. Vse! zadevah ne morel igrati znatnejše te kom-binacije. od katerih se mno-' vloge in torej tudi ne dovolj ko-ge dostikrat že čez nekaj tednov J ristnega zaveznika. Taka je situa- NEUSMILJENI ZGODOVINAR DOGODIVŠČINA LETALCA V PUŠČAVI Dragi moj, zdaj sva ujeta kakor dva ptička, — je dejala čez čas Oliva. — Treba je kaj ukreniti. Ne smeva se urtra?iti nesre-če, ki naju je zatekla. Oliva, saj veš, cia te ljubim. Prilika je tu, da >e lahko ločita. Draga, vzamem te za ženo. — O. niia Oil palcem Od česi pa naj živim? In'ničesar sumil jaz nisem bitje, ki je vajeno bed«-Ne' Trt ba si je nekaj izmisliti, — Naglo! Ti me ne smeš uničiti! Spogledala sta se in Maurice ;«■ vid'1 v njenih očeh da je razburil na in plaha. Tudi on je bil boječ, hkrati pa se osramočen zaradi zavrnjenega predloga. Oliva Wermington je bila zelo pametna ženska. Sest let je bila 0- Mrzla noč je bila zunaj, ko je Maurice stopil iz hiše na ulico. Njegovo stanovanje je ležalo na drugi strani parka. Razmišljal je Avstralski letalec Errol Coote je imel nalogo, da spremlja odpravo ' zlatoiskalcev. ki je šla iz mt -ta Alice Springs na zapad v pogorje Peterman Ranger. Coote se je dvi-bre2. gnil z letalom 14 dni kasneje, ka->kor je bilo dogovorjeno, in se je hotel sestati s karavano pri gori Ayres Rocku. Ko je Coote prilet°! do gore, je opazil, da odprave še ni na dogovorjenem me>tu zato je letel 50 milj dalje, vendar tudi tu še ni bilo odprave in se je letalec vrnil k Ayres Rocku. kjer je upal najti vedo. nakar bi se vrnil k mi-sijenski .pcr.taji v Harmannsburt., 1 odkoder je odletel cdpravi naproti, j Še pred goro Ayres Rcckom pa mu je pošel bencin in moral je pri- Pomaga izboljšati Xu| i« v Ji Dostavila je še s tišjim glasom: —Zda* prihaja. Pogum! Prikimal je brez besedice. V «v oje m srcu pa je preklel položaj. ko ga je bila spravila vanj ta prepovedana ljubezen. Ali. si jo dejal, prav za prav sta tega kriva oba v enaki meri, on prav tako kakor ona. Naj bo! Oliva se noče ločiti — treba je torej premagati tekmeca z zvijoča. George Wermington Je stopil v želodčne nerednosti S0t>0 ie pogiedai ckoiu se- ■ 1 ;;.. . , r. rtn t; in UZI"1 neznanca ob zglavju ženine postelje. Oliva ga je sprejela: — George, dragee, kako veseia sem, da si se vrnil !Slabo ml je doktorja Paxmana, pa ga nisem našla. Gospod je dr. Lane. — Oprostite — ali je kaj hudega? Upam, da ne? Na Mauricovem čelu so se nabrale srage kakor biseri. Bilo mu je ž etako tesno, da je hotel seči po robcu, da bi si obrisal pot. A za časa se je domislil, da tega ne o nepričakovanem doživljaju in ]( . „ . . . , w •• * ' stati. Pri tem se mu je zlomil pro- rekel sam pri sebi: — Neprijetna i „ t . H I - , . : peler; Coote je mora! peš do Av- , rec — ali ta Oliva je pametna _ , , . ^ ....... . . res Ročka, toda niti sedaj še m 1 ženska! Kaj takega zmore le Sen- .., , , J . .. . . „ ... . , ; bilo karavane.,Moral se je vrniti k 1 ska zvijača! Posrecilc se je, da , , . » J ... . . i letalu m se .pripraviti za daljše bi- • sva ga dejala v vrečo — nu, te re- | . f" J ' .. . . . . . , vanje v puščavi. Na veliko skalo je ci si ne bi želel ponoviti! , _ , J . z rdečo barvo narisal ogromne čr- Prisedsi oomov. se je čutil ne- , . 5 , , „ . . .. ke svojega imena in je od časa do kako pomirjenega. Svoja hišna vra- i . , 0 J ____ a . . . časa oo časa oddal iz revolverja par s^e javnosti to?no ob eni uri. . . strelov, da bi ga čula odprava, ako bi jedilnih *< 1 in »iiov. »lr\ip«-nih. ■ i t 'ifI. r»- IH^J« A k«, v;.« snu, I •iat-Ti-urrrm« ih, iari vjteh tr-trp.n-. c (j i>:ep,t na- l»rt-ki -1 ArJv. > Reverend Inge, župnik v londonski stolnici Sv. Pavla in znani protestantski bogcslovec, je presenetil javnost z novim spisom. V njem dokazuje, da ni imela slavna kraljica Elizabeta (1553. do 1603.', zmagovalka nad špansko veliko armado in ki jo je snubil sam Ivan Grozni, nobenih pravic na prestol. G o'--po d župnik je dolga*Ieta iskal v cerkvenem arhivu zapisnik rojstvu Elizabete, hčerke kralja Henrika VIII. in njegove druge soproge Ane Boleynove. Zapisnika ni bilo nikjer. Najbrž ga je nekdo bcgve kdaj uničil. To pa bi utegnilo imeti -voje vzroke. Kakor znano, se jr popolnoma pozabijo, so znamenje, kako čudno nesigurna je še današnja .politična situacija v Evropi. Kar na hitro in na zuna bre-c vsakršnih priprav se je aranžiral \ Milanu sestanek med zastopnikom i cija še vedno in taka bo ostala, dokler se odnošaji med Rusijo ii: ostalo Evropo temeljito ne spremenijo. Računati na spremembi pa za sedaj še ne vidimo povoda. Kaj drugega seveda bi bila kom - •ovjetske Rusije. Litvmovom in j binacija Italija-Rusija-Nemčija ter italijanskim vnanjim ministrom Grandijem. Kolikor manj pa >e jo ta sestanek pripravljal na zuna\ toliko večjo senzacijo je vzbudil v vsej javnosti. V zvezi z njim so se v novi obliki zopet pojavile senzacionalne vesti, da se snuje blok med Italijo. Rusijo in Nemčijo, z načrtom, da se ji pridružijo še Turčija. Bolgarija. Madžarska in menda tudi Grčija. Kolike je ni. vesteh resnice in ali je je sploh kaj. ni mogoče reči. Vsekako za enkrat še nismo slišali stvarnih argumentov, aa je dane 5 taka kombinacija bliže realnosti. *nego dc-sedai: seveda pa bi najbrž ne iz- kralj tajno poročil z Ano januarja vedeli za nje, tudi ako bi v resnici leta 1553. in septembra meseca t:e je rodila Elizabeta. Zakon ni bil srečen. Lepa Ana Bo ley n je varate kralja in ta jo je dal nekoliko le1; pcTneje cbglaviti. Vse ohranjene El:zabetine slike ne kažejo ničesar skupnega s kraljevim obrazom dočim sta mu bila zelo podobna njc-n brat Edvard in setra Marija. Odtod sklepa duhovnik, da je bi) Eiizabetin cče v resnici eden kraljevih tekmecev; Torej je vladal? Elizabeta, zadnja kraljica iz hiše Tudorov. ne da bi imela dednih pravic. To. seveda nedokazano od-kriflie je izzvalo zanimanje angle- maiijše pnukline v premiru kon-flagracije. To pa je zadeva zase in ;o je treba presojati cisto z drugi:i vidikov. Vendar sta verjetnost In možnosti take zveze morda se manjši kakor diplomatsko-politl-čne zvezt Mnogo več pomena bi mogli pripisovati milanskim razgovorom, ako so se tikali gospodarskih proble mov. V go-podarskem pogledu Je namreč stanje za sodelovanje med Italijo in Rusijo neprimerno ugodnejše. Rusija izvaža danes rasne produkte, ki iih oddaja po zelo nizkih cenah. Za Italijo prihaji ta uvoz v poštev v prav izdatni , men. v kolikor 5a ne morejo po-I višati visoke itaiijanske zaščltn" i carine. Pomislimo samo na uvoz lesa, ki igra tu važno vlogo in ki j pomeni lahko tudi politično zade-I vo. Na drugi strani mora Italija ta je odklenil Zelo se je začudil, ko je v svoji knjižnici videl luč. Ko je vprašal kaj to pomeni, so mu pojasnili, da se je pripeljal njegov svak Arthur Bloomfield, profesor kemije, s potovanja. To ga je potolažilo. Zakaj bil je vajen, da je Bloomfieki študiral in eksperimentiral pozno v noč. Profesor mu je prišel naproti. — Bil je videti nekam zaskrbljen. — Dragi Maurice. — mu je dejal. — iskal sem te, odkar si nocoj odšel iz hiše, pa te nisem mogel najti. Bil sem tudi v klubu, pa so mi rekli, da te ni tam. Trevor si je prižgal cigareto in smeje se odvrnil: šla kje v bližini mimo. Živila so mu pohajala, še bolj p^ ea je s'ra-šilo. da daleč naokoli ni bilo sledu o kaki vodi. Razen tega S3 napali legijoni muh in mraveii. da je moral svoje taborišče po petih dnevih prenesti na manjši kraj v bližino Ayres Rock. Tu ie odkril vodo, ali 'izsušila se je bila do tako globine, da je ni mcgel doseči. Ko se je vzpenjal na goro, je zagledal ogenj, okoli katerega je bila tolpa domačih črncev. Mislil je. da vpravljajo svoje verske obrede in se jim ni upal približati. TRAGEDIJA IZSELJENCA Pred dvema letoma je v slavonski vasi Obrovcu kmet Mile Maric prodal svoje posestvo :er se napotil v Argentino, qjer je upal najti zaslužek in "pričeti nove boljše življenje. Kakor znane, pa tudi v Ame-rlki ni več možnosti za tak zaslužek. mg Iz dolge vrste preteklih let v bančnem poslovanju, pridobili smo izkušnjo, ki nas uči, da dobrosrčnost naših rojakinj in rojakov tudi v slabih časih ne pozna meje za dobra dela. Na podlagi te izkušnje smo uverjeni, da se boste tudi letos spominjali svojih dragih v stari domovini, z večjem ali manjšim denarnim darilom za.Božične Praznike. Z najboljšimi zvezami, smo popolnoma pripravljeni za točno izvršitev vseh naroČil, vendar prosimo ne odlašati s pošiljat-vami, da nam bo mogoče nakaz >ne zneske dostaviti obdarovancem pravočasno. Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York. N. Y. JL kakor si to domišlja :ia?e ljudstvo. Ker pa O tem £e je prepriča! tudi Marič, žeje ni mogel več prenašati, je dru ki se je po dveh lelih gladovanja gi dan sklenil, da napade črnce z ko je potrošil ves svoj denar, ves revolverjem in jim za vsako ceno cbupan povrnil v domače vas. Ker — O po-, bil -sem tam. a le raa-| vzame vodo. Skoro popolnoma one- tudi v domovini ni našel zavetja, se lo časa. Sel sem namreč k pred- j mogel je dospel v bližino črnega je v nekem gozdu obesil. Ta primer Sr^-H iZVrStel°1 lgrali- ~ Pril tabora' k0 naenkrat aslttal naj bi bil v svarilo našim ljudem teh besedah mu je slo samemu na L , , _ smeh v domnevi, da je imenitno1 hrZanJ€ velb]odov- so na- naj ostanejo na domači grudi, kjer ukanil svojega svaka za resnico, j sile tovor® njegove odprave i n se za vsakogar še najdejo pogoji za „ . i Coote je prišel končno med svojce, življenje. — Pestilo me je strasno razburjenje. — je rekel Bloomfield. — Ali si ti vzel škatlico z napisom "aspirin" v moji sobi? Trevor ju so se zašibila kolena. Cigareta mu je padla iz rok na tla. — Vzel sem jo, in kaj potem? — je rekel. — Saj veš, da ne grem nikdar z doma brez aspirina. Da. jaz sem jo vzel. — Nu, upam, da se je nisi pesi užil, — je nadaljeval profesor s tresočim glasom. — Zakaj vedi, da sem se že tisočkrat preklel zaradi slične nemarnosti. Vzel sem namreč dozo z napisom "Aspirin", napolnil pa sem jo s tabletami cina-tene — strupa, s katerim sem delal poskuse danes popoldne. To Je neki poseben strup, ki sem ga dal napraviti nalašč v obliki tablet Smrtonosen strup. Bože moj. lahko bi bil postal morilec.... Nu. kaj pa ti je? Saj ves trepečeč! Trevoryu se je zmedlo v glav:. Prebledel je -kakor apno. Kakor brezumen je zijal v svojega svaka. Potem je stekel k telefonu in poklical številko Georgea Wermington a. Odvrnil mu je hrip&v glas: — Halo, halo! Ali je tam doktor Paxman? — Ne, doktorja Paxmana ni, tukaj je doktor Lane, — je govoril Trevor. — Kako je milosti vi gospe? Ali jI je odleglo? Ali ji je slabo? — Oliva Wermington je mrtva. — je dejal George wermington — Dal sem jI tiste tablete in pet minut PfflM* Je tfHfcUla ▼ gn»-nih krtm. ^dstin vas, pridite prej ko mogoče. obstojali. Stvar, kaker rečeno, ni nova, saj so se slične napovedi ponavljale že v preteklosti, zlasti o pogledu italijansko - ruskega sodelovanja. Italija je imela vedno prav posebno nagnenje do Rusije in se je o-1 ™čunati. da dobi v zameno mož-brnila že .parkrat do Moskovske n03ti za izvoz "^katerih produktov, vlade s prav prijazno gesto, kar sr kl -nh Ru5ija nima ali vsa^ seveda tudi v Moskvi z zadovoljstvom vzeli na znanje. Taka politika niti ni šeie pcvc.na. mar vejo je praktiicirala tudi že predvojna Italija. Kljub vsemu temu pa more taka politična kombinacija danes nuditi malo konkretnega. Dovolj je. da v podkrepitev navedemo primev Nemčije, ki je imela še večje nagnenje, da se nasloni na Rusijo, pa tudi še več šans in več interesa. Kljub temu pa je sovietjti prijazno nagnenje preneslo ako abstra-hiramo vesti o tajni vojašlci zvezi malo drugega konkretnega, kako:-zelo omejeno gospodarsko sodelovanje. Ne pomeni to omalovaževanje ali podcenjevanje gospodarski 1 stikov, marveč samo konstatacijo. da je politična stran zveze z Rusijo prinesla tudi Ne.nčiii malo konkretnega in te taka zveza politic-no kratkomalo ne da s pridom eksplcatirati. Enako bi bilo tudi z italijansko-rusko zvezo, ako bi res prišlo do nje. Sovjetska Rusija je še vedno svet za sebe, ki v mednarodnih ev- nim-i dovolj. Gospodarstvo Italije in sovjetske Rusije se da precej uspešno kombinirati ter se medsebajnj izpopolnjevati, tud? še dandanes, po razvoju nove sovjetske gospodarske politike. POZIV! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, ao naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava lista. K D O K VE kje se nahaia AIX>L NAZNANILO in ZAHVALA S tužnim srcem naznanjamo vsem znancem in prijate-liem žalostno vest, da je preminul moj ljubljeni soprog in oče — FRANK XONESTOI v starosti 31 let. Umrl je 16. novembra ob 1. uri zjutraj v bolnišnici v Kane. Pa. Pogreb je bil 18. novembra s cerkvenimi obredi na Katoliškem pokopališču v Kane, Pa. Tudi za pušča mene, žalujočo soprogo in dve ljubljeni hčerki v starosti 2 do 4 let ter enega brata in sestro. V stari domovini očeta in mater, brata in dve sestri. Dolžnost me veže. da se javno zahvalim vsem, ki so mi pomagali in me tolažili v britkih urah za časa njegove bolezni in smrti. Iskrena hvala mojim sestram in svakom za njih trud in tolažbo kakor tudi za krasne vence ob mrtvaškem odru katere so darovali: Mr. in Mrs. Kocjančič, Mr. in Mrs. Eskra, Mfess Komidar, Mr. Komidar, Mr. m Mts. Bur-dick, Mr. "in Mrs. Rossman, Mr. F. Komidar, Mr. in Mrs. Smith, Mr. Rod, Mr. in Mrs. Johns, Mr. in Mrs. Zlosel, Mr. Zampogna. Lepa hvala vsem njegovim ter mojim prijateljem, katerih imen bi bilo preveč in bi mogoče katerega izpustila. Bodi tukaj v mojem imenu izrečena srčna hvala vsem, kl so ga obiskali ob mrtvaškem odru ter ga tudi spremili k zadnjemu počitku, tudi onim, ki so vsled oddaljenosti -zakasneli pogreb. Tebi pa, dragi mi soprog, kličem: Počivaj v miru in lahka naj Ti bo ameriška gruda. Ostal mi boš v vednem spominu do moje smrti. Žalujoči: MARY KONESTOBO, soproga, MAR? m ROflIE, hčerki. Letos ne bomo dali stenskih koledarjev, ampak dali bomo VREDNOSTEN KUPON v vsakem zavoju Trinerjeva grenkega vina Za 6 kuponov dobite zastonj in poštnine prosto eno ali drugo, Liniment, Cough Sedative, Gargle ali Hand Lotion, Dental Cream, Talcum Powder, etc. To ie ekonomija, ki pcmenl za vas več kot pa en stenski koledar, katerega hode-te gotovo dobili od drugih Trgwcev v vaši bližini. Joseph Triner Company se je odločila, da za letos*ne da stenskega koledarja, da pa mesto tega nekaj več vrednega svojim prijateljem v teh dneh, ko je potrebna stroga ekonomija v vseh hišnih potrebščinah. Seveda mi upamo, da je tžL depresija dosegla svoj konec in da se bodo razmere izboljšale kmalu. Arrfpak vi potrebujete korajžo in energije še danes vsled tega morate preprečiti želodčne nerednosti,-ki so najnevarnejše, ker črpajo vašo življensko moč. TRINERJEVO GRENKO VINO je brezprimeren ojačevalec energije. Brez notranje čistosti ga ni zdravja. Triner,Jevo grenko vino očisti čreva, jih reši strupov, ki se zbirajo v zastankih, povrne prebavo in daje dober apetit. Z odpravo prebavnih nerednosti vam vedri um in zboljša moči. Imejte ga pri rokah in rabite ga redno trikrart dnevno pred jedjo. £ Seda j v 2 velikostih Ekonomične vdik Nov mali (5t) zavoj Naj bo vesel Božič II««« s—T NEW YORK, FRIDAY, DECEMBER IS, 19M w Carovniško zlat ROMAM EE ŽITUUIJA Zrn Glas Naroda priredil G. P. 31 'Nadaljevanje. lil kot Jeta Volgemut je je med tem tesom končala svoja razmo.rivanja ter prišla do sklepa. Pt-hi tela Je preko grajskega dvorišča ter se skrila za grmičevje. Ni trajalo dolgo, ko je videla prijahati Goetza Gerlachhausena. Mog Bog, ».•ako bled in prepaden je bil ta sicer tako svež mladi gospod' Za trenutek je ie obstala neodločno. Nato pa je stopila na pot te ga poklicaaJ. Kljub potrtemu razpoloženju jo je prijazno pozdravil. Ali hočete kaj, gospa Volgemut? / Da, gospod Oerlachhausen! Rada bi govorila par besed z vami, a 'ter sedite na konju, moram govoriti glasno. Sicer ni nikogar blizu, a previden mora biti človek! Gortz je poznal pametno in praktično staro žensko že predolgo, da :ie bi vedel, da ga ni tukaj ustavila ludi kake malenkosti. Skočil je s konja ter stopil poleg nje. — Torej prosim. Segla je z roko po robu svojega predpasnika. Jaz ne vem kaj, a od včeraj naprej mi Je pri duši skrivnosten ob-ruie\ da e bo pripetila naši gospodični nesreča! Tako bedna je, in vem ludi. da je določil gospod grof drugače.... Grof jo je žalostno pogledal. Boljšo, da ne govoriva o tem, gospa Volgemut. Pridite prosim »a.s, k stvari v tej zadevi! Jeta je prikimala. Gotov;-. Hotela sem ie vpra^ti, če so dokumenti, katerih niste našli v pisalni mizici, zelo važni? Pozorno se je ozrl vanjo. — Gotovo, največje važnosti! Jeta je posedala previdno krog sebe ter rekla nato pritajeno: Potem bi vam rada nekaj zu upala. Naš ranjki grof vas je zelo ce-a ja* sem le pr.prosta ženska ki ne ve. kako bi si pomagala. Goetz je postal pozoren. Govorite. Kontesa Ravenau nima nikakegu boljšega prijatelja • sem jaz! j — To vem, gospodi Nato pa je pričela podrobno pripovedovati doživljaje one viharne noči. Goetz jo je razburjen poslušal. Uganil je, da se je Jutina mati n-a nepoetaven način polastila dokumentov. Kako pa je vedela za skrivnost predala, pa je bila zaenkrat še velika uganka. izdava je jama sebe, ko je omenila strašilo. Zamišljeno je rekel nato stari ženi: — Hvala vam za sporočilo, draga gospa Volgemut, ki je zelo inte-resantno. Žahbog, pa ne morem ničesar ukreniti, ker sem bil danes najbrž zadnjič v Ravenau! — Gospod! — je vzkliknila prestrašena. On pa je pokimal. — pa, gospod Volgemut, kontesa Ravenau mi je namreč odrekla svc.je prijateljstvo! z vašim poročilom ne morem ničesar napraviti, če ne bodo zopet najdeni izginuli dokumenti. Pazite pa nekoliko na gospodinjo' Ona potrebuje zvestega srca. Kadar bi zapazili kaj izvanrednega, me pokličite. Ne pozabite! — To si bom dobro zapomnila. Prosim le še eno: — Ali na povem kontesi, kaj sem videla v oni noči? Goetz je razmišljal za trenutek. Nato pa je rekel odločno: — Da, kadar se bo nudila prilika zato in kadar se bo pomirila. Če pa bo srečna, potem je boljše, da ne izve ničesar o celi stvari! - Hva>a, gospod, ravnala se bom pom tem ter dobro pazila Če bi la velela, kam je skrila dokumente! Goetz se je trpko nasmehnil. — Gotovo jih Je uničila. Sedaj pa se vrnite v hišo. Ni treba, da bi naju videli skupaj! Zasedel je zopet konja, pozdravil še enkrat staro ženico ter hitro odjahal, dočlm se je Jeta napotila v grad. Vso pot domov je Goetz razmišljal, kaj vse je doživel v gradu Ravenau. Bledi obraz Jute mu ni mogel iz spominu. Bcles: radi izgube se je potopila v skrbi za njeno srečo. Videl jo je obdano od vsakovrstnih sovražnosti, pred katerimi pa je ni mogel šči-iti. ker je dala drugemu pravico do tega. Ali je Herbret mož, ki jo bo znal varovati? Ali ni prišhi ta pustolovka v Ravenau. da izvrši svoje no-črte in naklepe? • Sijajnemu kavalirju je bilo pač lahko premotiti srce Jute ter napolniti njeno srce z nezaupanjem do dosedanjega prijatelja! ' To se mu je izvrstno posrečilo! Gospa Gvendelin-a je triumfirala ter se ponosno izprehajala po tleh Ravenaua! Če bi grof Ravenau vedel! • Če bi Gotz le slutil, da pripada njemu srce Jute, ne pa Sonfeldu, bi gotovo iztrgal Juto iz te mreže lažnjivosti ter prevare. Tako pa so mu biile roke veaine. Potrt se je vrnil docnov. ____ luman »ably ■ 11> i JAPONSKI POTRES Z Daljnega vzhoda prihajajo 20-* pet vznemirljive vesti o potresu, ki je južno japonske prestolice Toki-ja spremenil cvetočo pokrajino v prizorišče obupa in groze. Ponoči je prebivalce Tokija zdramil i-spanja močan potresni sunek in prebivalstvo, ki je že vajeno slič-nih nesreč iz prejšnjih let, je pohitelo na ulice, pričakujoč silnej-ših sunkov. Na srečo so elementarne sile to pot prizanesle glavnemu meste, pač pa so svojo uničujočo moč dokazale v obilni meri v južnih pokrajinah. Sicer je potres tudi to pot v Jo- j kohami in Osaki zahteval precej - j šnjo število žrtev jn povzročil tudi ■ znatno škodo na poslopjih, vendar1 je bilo središče potresnega gibanja južneje na polotoku Izu, kjer se je zemlja tresla v silovitih sun-j kih po par minut in kjer so popol-j noma uničena mesta Numazu, Iši-uca in Izu. Uničenih je okoli* 1500, človeških bivališč. Polotok Izu je priljubljen letoviški kraj z raznimi top: cam i ;n večjimi letoviškimi podjetji. V tej pokrajini lezi tudi cesarjevo poletno bvališče, ki ga je potres popolnoma razdejal. OROŽNIK OBSOJEN NA SMRT mestu Nirajama. Predor grade že 12 let in je bil tik pred dovršfcnjem. Potres pa je zasul zapadni izhod predora in odrezal od sveta kakih °b ogromnem zanimanj a vse beo-300 delavcev, zaposlenih pri grad- S1^5*® javnosti je bila v procesu nji. Pri samem izhodu je našlo smrt ^^ bivšega žandarja Gjorgja 21-pet delavcev, ki se niso mogli pra- valjeviča Pečena sodba. Kakor vočasno umakniti zemeljskemu z*1*110. je bil Živaljevič obtožen, da plazu. Je v Topčiderskem parku kot službu- Prva poročila so govorila o veli- ioti or°žm* napadel beograjsko kanskem obsegu potresa in ga pri- damo Dano Milenkovičevo, jo po-merjala z onim, ki je 1. sept^ 1923 sUil 1x1 113:10 zadavil ter vrgel njeno zadel Tokio, Jokohamo in Osako. truP1° v staro opuščeno stranišče. Slutrrle so se na srečo izkazale kot Na Panjih razpravah je Živaljevič neutemeljene, dasi so vsi znaki in zanikal vsako krivdo in oporekal iz-osobito bližina potresnega središča up^vedbam številnih prič, ki so ga dali sklepati na enako silovit po- obremenjevale. V ostalem pa se tres. Je vedel na razpravi zelo hladno- krvno in mirno, kakor da se ga vse Podzemeljsko gibanje se je za- ^upgLj nič ne uče Te dni SQ zago_ čelo ze februarja meseca in so po- vorniki ^iučili svoje obrambne tresne postaje do usodne noči na- ^ n**^ se je sodni senat u-štele okoli 5000 večjih in manjših maknil k posvetovanju. Ob pol 12. je stresljajev. Pokrajina je popolne- bila ob ogrc>mni pozornosti občin-ma ognjeniška in je živelo prebi- stva w je do ^^je** kotička za-valstvo v večnem strahu, vendar sed>a dV3rano v ceIih ^^ se je sčasoma nekako privadilo tem čakalo pred paslopjem, razglašen j a po avom. V tem času so opazovalci ^^ Sodižče je spoznalo živalje-tudi uogtovili, da ima gibanje svoj viča krivega za ^^^ in umor izvor pod morjem. Obenem s tem Kretanje Parniko? — Shipping News — po*resom javljajo oživljeno delo- ter ga je obs-dilo na smrt Občinstvo Nesreča je dobila še večji obseg s tem, da so se na več krajih dogodili zemeljski plazovi, ki so zasuli struge rek in potoke^v ter je nastopila nevarnost povodni i. V kopališču Ito je ob potresu izbruhnil silovit požar, ki se je tekom dneva razširil na vse mesto, da je do tal pogorelo. Ponekod so se pokazale po več kilometrov dolge zemeljske razpoke, ki so pretrgale vse prometne in brzojavne zveze. Potres je ognjeniškega izvora, kar dokazuje okoliščina, da je izbruhnil v kraju, kjer je več toplic in da so tudi iz zemlje privreli novi izvirki tople vode. Število človeških žrtev se ni točno ugotovljeno; časopisi poročajo o 5000 razdejanih bivališč in o 350 ubitih, uradno poročilo pa priznava le 1500 porušenih hiš in kakih 220 človeških žrtev. • To žalostno število bi znala znatno povišati nesreča, ki je zadela delavstvo pri gradnji železniškega predora pri je sprejelo sodbo z vzkliki: "Žive-vanje ognjenikov na otoku Javi, ki la pravica!- žiTalieyič pa je zelo niSt°reV zvezi S sedan'jim pobledel in vztrepetal. Zaradi ostalih jap . po r som. zločinov, katerih je bil obtožen, je Srednja in južna Japonska sta hil cbsojen na 12 let ječe. znano ognjeniško ozemlje, iz po- _ stavljeno vedni nevarnosti potresov. Statistika navaja zadnjih 60 let kakih 10 jačjih potresov, od katerih so trije zahtevali na tisoče človeških življenj. L. 1891. je katastrofa v Minoju in Ovariju spravila cb življenje 7273 oseb. pet lec kasneje je potres v Sauriku, ki jo pognal na kopno tudi velikanske mase morske vode, uničil 27,12:1 življenj, največja katastrofa vseh časov pa je zadela L 1923. Tokio, Jokohamo in okolico, kjer je našlo smrt pod razvalinami 156.673 oseb. POZOR, ROJAKI la naslov« na lista, katerega prejemata, le razvidna, kdaj Vam Je naročnina pošla. N« čakajte to raj, da se Vai opominja« temveč obnovite naročalo« aH direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov. Tokio je 1. septembra praznoval sedmo obletnico v spomin žrtev z velikimi zahvalnimi službami božjimi in drugimi spominskimi prireditvami in meščani gotovo niso slutili, da se bodo besni elementi tako kmalu razdivjali v njih naj-bižji soseščini. KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 West 18th Street New York, N, MOLIT VENIKI: Marija Varhinja: v platno zvezano.............80 ▼ fino platno ..............l.Ou v nanje vezano ............1.50 v dno usnje vezano........ 1.7» Zveočer nebeški, v platno fina vez ............. Wenae, najfiaejfia ves Y. M l.M Rajski glasovi: v platno vezano •... v fino platno vezano v usnje vezano .... v fino usnje vezano Nebesa Nai Dom: v usnje vezano .... v fino usnje vezano KvUko sna mala: v platno vezano ... v cel old vezano ... v fino usnje vez.... 1.— 1.10 1.50 1.70 Angleški molitvenimi: (sa mladino) Child's Prayerbook: v barvaste platnice vezano .. v belo kost vezano ......... Come Unto Me ............................ fino vezano .......................... Hrvatski molitveniki: Ctjeba starosti, fina vez. ........ najfinejša ves .............. Slava <*o«n » mir ljudem, fina ves najflnejš ^ves .............. Key of Heaven: 1.50 fino vezano .................. 1.80 v usnje vezano ......... 1 v najfinejše r«nje vezano (Za odrasle) .80 Key of Heaven: 1.30 v celoid fino vezano .... 1.50 v cel(>id najfinejši vez j* v fino usnje vesano..... ■ ' Catholic Pocket Manna!: 1.M T fino usnje vezano ... 1.5f Ave Maria: 1.60 v fino nanje vesano ... .30 .1.10 .30 .35 .35 70 .1.20 .1.20 .1.50 UBO 1.30 1.40 _ „ _______U. _________,___IL__■-:■'. .- ' ______• __________. _ . . _ CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar Ban Francisco, Jacob rtwhli COLORADO Denver, J. Bcbutte Pueblo. Peter Calls. A. Baltic. Bali da. Louis Costello. Walsenburg. M. J. Bayafc. INDIANA Indianapolis. Lnuls Banlcn ILLINOIS Aurora, J. Verblch Chicago. Joseph BUah. J. Bevčlč, Mrs. F. Laurich. Andre« Spillaz^. Cicero. J. Fabl#x JoUet, A. Anzelc, Mary Bamblc.n. J. Zaletel, Joseph Hrovat. La Salle, J. Spellcb. Mascoutah. Frank Ausustln North Chicago. Anton Kobal Springfield, Uatija Barborlch. Waukegan. Jois Zeltnc. KANSAS Glrard, Agnes MOttUK. Kansas City. Frank tatu. MARYLAND Steyer, J. čeme. Kltzmlller. Fr. Vodopivoo. MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit. Frank Btular, Ant. Ja-nexich. MINNESOTA Chlsholxnn, Frank Qoute. Frank PucelJ. Ely, Jos. J. Peshel, It Mula. Eveleth, Louis Gooia. OUbert, U"ils Vessel Hlbblng. John Ports Virginia, Frrnik Hrvaticb. MISSOURI St. Louis, A. Nabrgo). MONTANA Klein, John R. Rom. Roundup. M. M. Panlan Washoe, L Champa. NEBRASKA Omaha. P. BtodnifiL NEW YORK Oowanda. Karl Little Falls. OHIO Barberton. Joan Baiant, Joe Hitt. Cleveland. Antoo Bobek, Chaa Karlinger, Jacob Resnlk, Math. Slapnlk. MM. r. Bajt. Glrard. Anton N—ods, - Lorain. Louis Baiant In J. Warren. Mra P. Rirtiir PftMMB XLVAMIA: Amkd^B^ Skunk JMhflfe Bessemer. Mary Hrlbar Ftaddoek* J. A. dm Sfcnnsk^sH^^^B^B^k SPSSMb • ■ S. : t m, • a © 15. decembra: Eurupa, Cherbourg. Bremen 16. decembra: - Mauritania, Cherbour® 17 tJec»mfira: President Roo»evett. Cherbourg, Ham bars. New York, Cherbt>urs. Hamburs 18. decembra: L>re»«n!rK. I'.niTien j I>e Grasse, Havre Clevt-Iami, Cherbourg. Haml»ii>jr 6. Januarja : Xew An>sler.!am, Boulogne Sur Me: liotterdnm 7. januarja: I »eutsi lila ml, ChertMjurg, Tlambursr 9. januarja: Saturtiia. Trst 10. januarja: j Majestic. Cherbourg Ani'.-rica, v'herbowrtf, Hamburg 12. Januarja: i Kiimpa, Chnr1>ourg, I'.re ni on \ 14. Januarja: AuBUstuM. Xapnli, f;»-ri<.va J iathart, Cherljoui y 15. januarja: Stuttgart, Cherbourg, Bremen 16. januarja: I 'it ri^ Ha\ r<* St. I.'iuis, Cherltourg, Hamhurc 17. januarja: Aituitanio. Cherli'iuiR1 , I'n-sident JlanJing Ciiei lx .ur^, Ilatn- 1 liurs — 21. januarja: I -r« men, Cherbourg. Bremen Ceorjte Washingtun, Cherbourg. Hamburg Albert B;il] in, Cherbourg. Hamburg 6 ONI PREKO OCEANA Najkrajša in najbolj ugedna pot zj potovanje na ogromnih parnikih: PARIS 24. dec.; IG. jan. (4 P. M.) (6 P. M.) He Je France 6. feb.; 2". feb. (7 P. M.I <4 P. M.» NajkrajSa pot l»eut?■»■']land, Cherbourg Hamburg 6. februarja: lie de France, Havre 7. februarja^ Au:g, Hanihuig 12. februarja: Sutin.irt, Cherbourg, Brenvn 16. februarja: Kuif.pa, Cherbourg. Bremen 17. februarja: I .a/a yet te. Havre AugUHtus, NatK»U, Oen..\a 18. februarja: I'i •uideni llai ding, Cherbouig, llam-I burg Albert ilatllu. Ciiorbourg. Hamburg ' 19. februarja: r-eiiiii. 1 ioulogru: Sur .Nter, llr.-iiien Saturnia, Trni : 20. februarja: j Palis. Havre • rtympie. Cherbourg 21. februarja: New Am-terdatn, R >ulogne Si. Mer. Uotterdutn 25. februarja: Hremeii. Cheibourg. Bremen j <;e..r«e WaKtiitigton. Cherbourg, Mum-burg i 26. februarja: Dre.-den, Cherbourg, riremen ! 27. februarja: i lie — Nase bom mislil, ljubica. - je šepetal strastno. Umaknila Je roko. — ttevj hoče* theti popolnoma brat dela? Njen glas ga je svaril k previdnosti. — To Je bila le teki, Juul Seveda bom napravil izpit. Ti me hočeš v resnici pašteti v pregnanstvo* — V Ravenau ne moreš ostati kot moj zaročenec. — Shcwode je tukaj. Vendar pa ne glej tako preteče. Potujem v Berlin, s lahko te kmalu obtttem? — Bottčne praznike lahko pretivU tukaj. I v WM mimmmmmsimmmamtmi: .aaaarsE,:..;; ? jiemm nriiimuaaaiiiii»ii s^u^imcii :;^na:nminaii:agM § Mali Oglasi |