PRIMORSKA
DELAVSKA EHDTHOST
GLASILO ENOTNIH SINDIKATOV ZA SLOVENSKO PRIMORJE IN TRST Leto 2., Štev. 52 . Cena 4 lire	TRST, torek 10. decembra 1946.
Ne smemo se izživljati samo v borbi za zvišanje mezd ali za ureditev cen, temveč moramo utrjevati našo enot* nost, pritegovati resnične demokrate, da bomo lahko okre* pili našo razredno borbo in si priborili ljudsko oblast. t
Poštnina platana - Spediz-ione	Uredništvo in uprava: via Imbriani št" 5
in abbonamento post, n srnppo	Telefon 93.730 — Rokopisi ga ne vračalo
Iz voj e vati si moramo izhod
iz vedno boli brezupnega gospodarskega položaja
Položaj delavstva, ki je že mesece zelo slab se vedno bolj slabša, cent življenskitn potrebščinam rastejo iz dneva v dan. Razlika med cenami ^ mezdami oz. plačami je vse velja in velja.- Poleg tega še zima z dobroto zapadite snper-detnokracije; svobodno trgovino, kar postavlja delavca pred nerešljiva a življensko važna vprašanja: nabava drv, obleke, obutve, itd.
Ako že povišajo mezdo ali pla-
IZVRŠNEMU ODBORU ES
JULIJSKE KRAJINE TRST - Cono A
Vašemu odboru in po Vas vsema delavstvu Cone A, ki sc vztrajno bori proti neilo-veškemu sistemu izkorišia-nja, ki je ostal isti — le ne slabši — kot za lasa fašizma, pošiljamo naše borbene pozdrave.
Mi, zastopniki delavnih množic Slovenskega Primorja Cone B, zbrani na sindikalni delavni konferenci v Postojni, se lutinio sreine, da lahko ustvarjamo z našim trudom našo sreino in boljšo bodol-nost.
Srečnejši smo zato, ker se že resniino intimo deležni velike zgodovinske priboritve, nacionalizacije industrijskih objektov, ki so v Titovi Jugoslaviji postali last delovnih množic.
Zavedamo se pa, da smo z vami eno in zalo bomo delati, obnavljali in se borili, kot smo se do sedaj v zavesti, da bode le tedaj naš cilj dosežen, ko boste tudi vi. delali v svobodi in si gradili svojo sreio in blagostanje, kot to delamo mi.
Borbefie pozdrave!
Zastopniki delavnih množic na sindikalni konje-rerenci v Postojni, dne 8. 12. 1046
lo delavstvu, potem zaradi legalno Ime borze - svobodne trgovine -porastejo tudi cene in delavstvo je na istem, ali pa še na slabšem. O pravi delitvi za življenje potrebnih predmetov pa ni govoriti. Razumljivo je torej, da le že povišajo mezde, to še ne more pomeniti izdatne pomoli delavstvu, ker zaradi neomejene m neskaljene svobode izžemalcev, borzijancev i špekulantov, ne more priti delavstvo na zeleno vejo.
Vendar navadno ne pridemo niti do te „fazea - do povišanja mezd, ker smo prisiljeni .prekinjati pogajanja z delodajalci, zaradi njihovega vztrajanja na proti pred logi h, ki so nesprejemljivi.
Tako so v preteklem mesecu /;-notni sindikati predložili Zvezi industrij cev nairt mezdne 'pogodbe ki bi lahko vsaj nekoliko zadovoljila potrebam delovnega ljudstva (v kolikor ne bi kasneje cene zopet porastle).
Enotni Sindikati so predlagali med drugim povišanje draginjske doklade, mezd in plač, plačan dopust, odškodnino v sluiaju odpusta, plaiilo za praznike med tednom, plačilne dodatke za starost, obveznost menz, štirideset urni delovni teden, ustanovitev šol za vajence itd.
Odgovora na ta predlog ni hotelo biti in šele na odtalilo zahtevo ES, so industrijalci 26. novembra odgovorih s prolipredlo-gom. Seveda je ta njihov predlog upošteval samo njihovo stališče, da bi lahko ko pilili na ralu n ij ud sl v a čim večje dobičke.
indusltijalci so naturi. „opravi-cevali“ svoje stališle s Jeza vami1, ki sis pojavljajo v tukajšnji industriji. Našli so i’5c mogoče argumente, previdno pa so zamolčali, da jim inozemska naroiila pla-lujejo vsa v tuji'valuti, ki po svoji vrednosti in stabilnosti liro, ki ji grozi inflacija, nepojmljivo prekašajo.
Pogajanja so se tako zaradi o-nih izgovorov na pasjem repu, s katerimi so postregli delodajalci v svojem proti predlogu, razbila.
Brezupni položaj delavstva se. tako ni premaknil niti za las, temveč sc je, zaradi že omenjenega
stalnega naraščanja cen, še poslabšal.
Podpore zlasti za delavstvo se veda ni bilo.
Kaj je torej storiti?
Brezngleden položaj delavstva lahko popravijo le radikalne izpremembe sedanjega gospodarskega stanja, ali bolje kaosa. Nujno so potrebni odločni ukrepi, ki bi istočasno uredili vprašanje zadovoljivih mezd na eni strani in maksimiranje cen ter racionalno razdeljevanje življenskih potrebščin na drugi strani.
Vendar vsega tega, pod to ati 'Podobno ,,zaupno upravo1' — po 'izkušnjah, katere imamo, ne bomo nikoli dosegli. Dosegli bomo sicer
razna izboljšanja, ki pa bodo nepomembna.
Naša borba zato ne sme iti le/ v lej smeri, ne sme biti ozka. Ne smemo se izživljali samo v borbi za zvišanje, mezd, ali za ureditev cen, temveč moramo gledati na stvar z širše perspektive in nato potegnili logične, zaključke. Po tem nam, je jasno, da moramo v naši borbi . stremeli za utrjevanjem naše enotnosti, za pritegovanjem resničnih demokratov, da bomo tako okrepiti našo razredno borbo in si priborili ljudsko o-blast, ki je ctij razredne borbe.
Edino to je pot k izboljšanju.
Samo od nas je odvisno, da si jo izv o ju jemo.
Ne drže se predpisov
Svoječasno je ES kovinarske stroke zahteval za vse odpuščene delavce pristojne dajatve. Ta zahteva ES se je osla.njala na Uredbo št. 105, katero jo izdala ZVU. ki vsebuje tozadevna določila. Zavod za socialno zavarovanje pa jo osporaval možnost uporabe teh določil za odpuščene delavce.
■ Zaradi tega je ES kovinarske stroke predložil pristojnemu Uradu za delo pri ZVU problem v razsojanje. Ta je s svojini pismom od S. novembra 1940. potrdil, da je tolmačenje ES kovinarske stroko pravilno..
Kljub tej pojasnitvi s strani Ura-J da za delo pri ZVU-ju je Zavod zr/ socialno zavarovanje še enkrat c f bil izplačilo pristojnih dajatev. I
V zadnjem času se je podvzelo poli c mi o ukrepe in sicer zepet pri U-radu za delo tei- se pričakuje tdza-1 devno rešitev.
{Mladi delavci:
V Trstu je mnogo mladih delavcev in vajencev. Vsi se morajo boriti za svoje pravice, ki jim jih delodajalci osporavajo. Pri svoji borbi pa niso osamljeni, saj uživajo podporo in razumevanje s strani vseh mladinskih organizacij. O tem smo se lahko že večkrat prepričali, zlasti še v zadnjem času, ko so razne organizacije demokratične mladine izglasovale mnogo resolucij, v katerih zahtevajo, da se delovni mladini prizna njene pravice.
Pa tudi mladi delavci sami so zaradi zaščite svojih pravic poslali Zvezi industrijcev in Uradu za delo pri ZVU protestne resolucije.
, ZVeza za industrijcev je namreč
Zborovaoje ES kmetijske stroke
Proti podpiranju veleposestnikov
s strani ZVU v škodo kolonov
ZVU z ukasom popušča povišanje nanjemnise za 10 do 12 krat
V nedeljo dne 8. t. ni. se vršilo zborovanje enotnega sindikata kmetijske stroke za tržaško o-krožje v prostorih Enotnih sindikatov v Trstu, v ulici Imhriani 5. Udeležba je bila polnoštevilna. Zborovanje je o tvoril tov. Škerlj Mirko, predsednik kmetijskega sindikata.
Na zborovanju so obravnavali vse pereče probleme, izmed katerih je najvažnejše vprašanje kolonov, ki ga je tov. Grbec Marij v svojem referatu izčrpno orisal. Zaradi izčrpnosti in važnosti o-bravnavanega kolonskega. vprašanja je umestno, da ta del njegovega poročija obsežno priobčimo.
Po prvem kmečkem zborovanju, ki se je vršilo 27. januarja t. L, je Enotni 'sindikat kmetijske stroke nadaljeval z delom po začrtani poti. Nadaljeval je z borbo proti izkoriščanju kmečkega sloja po trgovcih in veleposestnikih, da ga dvigne s pomočjo močne in enotne organizacije iz tistega žalostnega stanja, v katerem ga je za-snžujeval fašizem dolgih 25 let.
Z Goriškega |
Se to se manjka
da bi nam ukazovali kje naj kupujemo
l dežele
rAnglo-ameriški guverner v Biljah je določil, da se živilske nakaznice nakažejo v enakem številu zasebnim trgovinam in zadružnim
lijanščini; na Krasu v Vipavski in Soški dolini pa so organizirali sindikalne tečaje v slovenščini.
Način organizacije teh tečajev nam dokazuje, da je duh bratstva in cnn-
piodajalnicam. Nase ljudstvo, ki je, iccsti med delovnim ljudstvom, or-vecinoma včlanjeno v zadruge, je na nizi ranim v ES. močan faktor, kar sedaj prisiljeno kupovati živež tam, reakciji ni in ne more biti všeč. Itale j er mu drugi določajo. Ljudstvo j lijanom in Slovencem pa je na ta se temu upira posebno v primerih; način dana možnost,_ da si izpopot-onili trgovcev, ki so nasprotni ITiT8'.0:'®.,2.!,1'1:11'0,0 stremljenju ljudstva in so bili taki tudi v času osvobodilne borbe.
V tej zvezi so zapisali prebivalci Zalošč v svojem protestnem pismu sledeče:
„Mi hočemo svobodno razpolagati z našim denarjem. Ne pusti-
Ijonju in delovanju v materinem jeziku.
Namen teh tečajev ni vzgojiti sindikalne profesorje, temveč dvigniti znanje delovnega ljudstva. Na ta način 'so bodo laže in hitreje izpopolnjevali v vprašanjih delovnega ljudstva in se usposobili za pravilno re-
mn si čtih tirni i ni mknmr v kale-! šeVahje' njihovih problemov, saj so
■a hun l n lrn i "aha ti ’ AV/tP-"Jl pclvsom cni Poklicani, da jih rezu trgovino bomo zahajali. t\epo ;	v (ch ,hl slienih tečajih se
pustljivo zahtevamo, da to neupiest- j vzgojili delavci, ki bodo kos
no odredbo takoj prekličete in da i potrebam sindikalnega dela, sposob-
naše zadruge nemoteno nabavljajo; ni proučevat; in reševati razna živ-
blago za svoje odjemalce!' Sledi 217 //odpisov.
Zanimivo je, kako se je biljski guverner izrazil glede protestov
Ijenjska vprašanja.
V teh tečajih se bodo izpopolnjevali in vzgajali novi, mladi kadri sindikalnih delavcev, ki bodo. pri sindikalnem delovanju pom&gali, a
ljudstva v zvezi	z živilskimi na-	kasneje	nadomestili,	razbremenili
kaznicami. Dejal	je, da .če bodo	starejše borce	za	pravice	delovnega
prihajali protesti	proti postopkom	ljudstva.
ZVU glede enake razdelitve živil- j skih nakaznic med zadruge in tr-1 govce, bo zadruge takoj ukinil!
Nadalje je dejal,	da so zadruge
politična us'anova Hotel je tudi vedeti, koliko dohodkov imajo in kam gre čisti dobiček itd.
Poučiti moramo g. guvernerja, da so politične organizacije nekaj ponolnoma drugega kot zadruge.
Vendar je po zdravi logiki in demokratičnih načelih in pojmih razumljivo, da imajo poedinci, bili zadružniki ali ne, pravico, da svobodno odločajo o svojih postopkih in če jim je to ljubo, tudi se vpisa-t; v politične organizacije Zal, ne moremo prav nič proti temu, če je večina zadružnih članov vpisanih tudi v SIAU To nas lahko samo prepričuje, da odgovarja program SlAU-ja težnjam in potrebam ljudstva in d3 z delom te organizacije soglašajo.
Ugotoviti pa moramo, da pretnja o ukinitvi zadrug nikakor ni demokratična, ker prepoveduje, da bi prizadeti zadružniki izrazah svoje razpoloženje. Tak postopek je za nas dokaz, da se zadružne ustanove preganjajo.
Delo sindihalov za nove Kadre
V Goriškem okrožju so ES organizirali v vseh okrajih sindikalno tečaje. V Gorici se vršita dva tečaja in sicer v italijanskem in slovenskem jeziku; v Gradiški in Krminu v ita-
Uspehi v Solkanu
SOLKAN — V okviru dvomesečnega tekmovanja pod geslom »S Titom do zmage«, je bilo v Solkanu posebno važne delo gradnja Mladinskega doma, ki se je pričela 28. oktobra in bila dovršena 3. novembra. Danes imajo našo mladinko in mladinci svoj dom. ki predstavlja središče njihovega kulturnega izživljanja.
SOLKAN — Delavci tvrdke Tac-chino v Solkanu niso hoteli zaostati pri dvomesečnem tekmovanju. Delavci te ttrdke so zelo delavni in so svojo iniciativo ter predanost koristim skupnosti že ponovno dokazali.
Sedaj polagajo račune o deseže-nih uspehih pri tekmovanju. Pri tem moramo ugotoviti da so uspehi zgoraj omenjenega delavstva še mnogo bolj zadovoljivi,'kot smo pričakovali.
S prostovoljnim delom so pripravili 34 q apna in sicer v času 764 ur. Apno so izročili okrožnemu odboru SlAU-ja, ki najbolj pozna prilike in potrebe v vojni prizadetih vasi, kar je s svojim dosedanjim delom žo neštetokrat dokazal. Poleg tega so z nadurnim delom pripravili 14 ms grušča za izboljšanje solkanskih cest. Nabrali so nadalje še 6145.— lir. Od te vsote je bilo nabranih 3495 lir za pomoč albanskim poplavi j encem.
Sindikalna podružnica je pridobila nekaj novih članev in 45 novih naročnikov na svoje .sindikalno glasilo. Tudi organizacijsko delo se je poživelo. Podružnica je s svojim delom uspešno napredovala in upamo, da bo svoje delovanje tudi v bodoče stalno izboljševala.
RUTE — Vas Rute, ki leži zelo raztresena v hribovitem kraju nad Volčanskim. se je v dvomesečnem tekmovanju «S Titom do zmage» zelo izkazala.
Prebivalstvo živi v zelo težkih prilikah. Pri tekmovanju so si izdelali načrt, ki so ga pa za 6.000 lir prekoračili. Ker so vaščani uvideli, da s prostovoljnimi prispevki ne bedo mogli kriti proračunske vsote, so z udarniškim dolom pripravili 12 kub. metrov drv in jih prodali
Naše Igjudstvo se poslužuje najmočnejšega crožja — pridnega dela, iznajdljivosti ih samopomoči; in moči tega orožja se pri svojem delu dobro zaveda. Pri takem delu je sigurno, da uspehi ne morejc Izostati!
PODGORA — Ceste so 'v Podgori zelo zanemarjene. Zato je prebivalstvo sklenilo, da jih v Času dvomesečnega tekmovanja popravi. Mladina pa je sklenila s prostovoljnim delom popraviti svoj sedež; pričela je pridno delati tudi na prosvetnem pelju.
BRDA — Tudi briška mladina m 'hotela zaostati pri udarniškem delu. Sklenila jo namreč obnoviti stari kojšeanski grad in ga popraviti, da bo služil kot dečjj dom za revne in nepreskrbljene otroke. Tudi na obnovo lastnih vasi ni pozabila in je pridno delala. Tako je mladina iz Vrhovelj popravila in posula okoli 100 m poti. Mladina iz Dubrcvega jo popravilo 400 m močno poškodovane poti, v Snežečem pa 200 m.
Fašizem je povzročil našemu kmetu večjo materialno in moralno škodo kot vsakemu drugemu sloju. Posledice tega sistema' občuti naš kmet in kolon na lastni koži še danes. Pomisliti moramo, da imamo v tržaški okolici še danes kolone in polovinarje, ki so prisiljeni dajati gospodarjem polovico vsega pridelka in plačevati za kolonsko, na pol razrušeno bajto še najemnino. Mnogo polovi-narjev nima niti 2000 nT zemlje, je brez hiše, hleva in živine, a kljub temu mora izročiti svojemu gospodarju 50% svojih pridelkov.
V tržaški okolici nimamo velikih posestev. Nikjer ^se ne orje s stroji, polja se morajo umetno 'namakati; tu ni razvita živinoreja in sadjereja kot V tržiŠkem o-kraju, kjer je pridelek bogatejši. Pri nas mora kmet z lastnimi rokami kopati borno zemljo, sejati in zalivati, nabirati in voziti. Sko-ro vsa dela mora opravljati z rokami, ker nima živine in ne strojev za to. Ker nima živine, nima niti gnoja, ki ga mora kupovati. Isto je s semeni, vodo, delavci in vsem ostalim. Vse mora kupovati na lastne stroške. V veljavi je še vedno stara fašistična pogodba. Te razmere vladajo n. pr. še vedno na posestvih, ki jih je tržaška občina dala polovinarjem v najem. Če so koloni na posestvih tržaške občine izkoriščani, je položaj kolonov na privatnih veleposestvih še bolj kritičen in obupen.
ES se je od vsega začetka zavzel za te nesrečneže in začel borbo proti izkoriščevalcem. Nova pogodba za kolone in polovičarje, ki jo je izdelal ES kmetijske stroke, zahteva, da kmet-kolon ne bo več dajal veleposestnikom 50% svojega pridelka,. ampak le 25%.
Ta pogodba, ki temelji na demokratičnih načelih, predvideva tudi, da se zemljišča, ki obsegajo manj kot 3 ha, ne dajo več na polovico v obdelovanje,' temveč v najem. Ostali členi te pogodbe vsebujejo še mnogo drugih izboljšanj v prid kmetu-kolonu. Velepo-sestniki, ki jih podpira ZVU, so se temu uprli in zaradi tega so pogajanja zastala.
Če se iržiški in briški koloni vzajemno in povezano borijo za za svoje pravice, zaradi česar so dosegli gotove uspehe, je položaj kolonov v tržaški okolici kritičen in naravnost obupen. Ukaz ZVU pooblašča gospodarje, da lahko
povišajo dosedanjo najemnino za 10 do 12 krat toliko. Enotni sindikat, na katerega se prizadeti najemniki dnevno obračajo za rešitev Kh sporov, je v več slučajih dosegel sporazum. Gre v glavnem za sporazume z malimi posestniki. Nemogoč pa je bil sporazum z veleposestniki, ki vztrajajo na 10 do 12 kratnem povišku najemnine. V ta namen je bila pri tukajšnjem sodišču ustanovljena posebna agrarna komisija, v kateri
je zastopan Enotni sindikat kmetijske stroke. Komisija ima nalogo, da rešuje sporne zadeve, ki nastajajo zaradi ukaza št. 141. Če se nam ne posreči doseči popravek tega ukaza, bodo naši najemniki prisiljeni zapustiti posestva, na katerih so nekateri delali preko 20 let. V tem slučaju se bo že itak visoko število brezposelnih v naši pokrajini občutno povišalo.
Nekateri so mislili; da se bo borbenost enotnega sindikata zmanjšala in so želeli kolone še nadalje strahovati. Naš kmet pa se ne pusti več tlačili in izkoriščati, povezal se je še bolj tesno s svojim sindikatom, ker je spoznal, da lahko samo s pomočjo močne in enotne organizacije doseže tisti cilj, ki ga uživajo naredi svobodnih in resnično demokratičnih držav:
Zemljo tistemu, ki jo obdeluje.
Zborovanje delavstva I LVA-e |
V
Življenje si hočemo sami urejati
Tržaško prebivalstvo vedno bolj spoznava vse nevarnosti, ki mu pre-te s strani imperialistov in reakcije. Ta nevarnost prihaja tako iz tujine, kakor tudi iz vrst domačih kapitalistov. Zavest nevarnosti je zlasti močna med tržaškim delovnim ljudstvom. Zavedajo se pač vseh težav in bremen, katere bi jim hoteli imperialisti in reakcija naprtiti. Vse te spekulacije pa naše delovno ljudstvo toliko bolj pozna, ker samo neposredno občuti metode domače reakcije, ki se prav nič ne razlikujejo od metod . svetovne reakcije.
Skrbi jih bodoči razvoj in njih usoda, katere bodo deležni v sklopu bodoče ureditve, v okrilju „svo-bodnega ozemlja11 in guvernerja. Zaskrbljenost je velika. O tem smo se lahko prepričali tudi na zborovanju delavstva ILVA-e. Na tem zborovanju so bili zbrani delavci vseh političnih smeri. Prvi je spregovoril tov. Buda v imenu italijanske socialistične stranke. Izrazil je, da bo sindikalna enotnost, če jo bodo dosegli, mnogo pripomogla k uspešnejši borbi proti mednarodni reakciji.
Nato je govoril tov. Ferlan. Dejal je, da so bili antifašisti vedno dosledni svojemu demokratičnemu programu in zato podpirajo neposredna pogajanja med Italijo in Jugoslavijo, da bi se na ta način tržaško vprašanje rešilo čim bolj demokratično.
Po diskusiji je nek delavec predlagal poziv tržaškemu demokratičnemu prebivalstvu, ki so ga vsi soglasno sprejeli.
Poziv ugotavlja, da je sedanje
politično stanje nastalo zaradi spletk tujih imperialistov, katerim je pri spletkarjenju pomagala domača reakcija. Ti bi želeli razdvojiti Slovence in Italijane. Zborovalci pozivajo nadalje vse demokrate na najodličnejšo borbo proti imperialistom in zahtevajo od vseh, da razkrinkujejo imperialistične hlapce, da se bore za odstranitev fašistov, ki so se naselili na našem ozemlju. Da bi bila ta borba uspešna, zato se zahteva dejansko izvajanje bratstva med obema narodoma in spoštovanje pravic obeh narodov. Le na ta način bomo uspeli izločiti vse kvarne vplive proti-Ijudskih elementov, ki bi radi tudi pri nas uvedli novo, moderno suženjstvo.
Zmaga delavstva v pivovarni Drelter
Med delavstvom pivovarne Drelicr je vladalo že precej časa nerazpo-loženje. Nejevoljni so bili zaradi poskusov direkcije, ki je poskušala', razbiti enotnost, med delavstvom m uradništvom.
Tovarniški cdbor ES je namreč pred določenim časom zahteval izplačilo posebne nagrado Uprava je tei zahtevi deloma ugodila. Priznanje te nagrade pa je bilo pristranska. ker je veljalo le za uradništvo.
Namen uprave je bil jasen. S tem so hoteli drseči sovraštvo in razdvojenost med delavstvom in uradništvom. Da bi pa te svoje intrigani-eke namene dosegli, so šli šc dalje in cdklpnili delavsko sodelovanje v ekonemski komisiji. Ekonomska komisija je bila brez delavskega predstavnika.
Direkcija je morala popustiti in pristati na zahteve sindikatov. Tovarniški odbor je s pomočjo ES zma gal in tako zadovoljivo rešil tekoča vprašanja svojega delokroga.
]F*<0	:
Ljudska volja na delu
V JUGOSLAVIJI POBIJAJO ČRNOBORZO IN ŠPEKULACIJO
Mnogi narodi v Evropi trpe danes pomanjkanje in stradajo. Zato je toliko bolj zanimivo bežno pregledati delovanje ljudskih oblasti v Jugoslaviji, ki so s svojim energičnim delom preprečile neurejenost in pravilno organizirale vprašanje prehrane, tako v pogledu proizvodnje, kakor tudi v pogledu potrošnje. S svojim delom so namreč preprečile nerednosti in pospešile pravično porazdelitev, preprečile so stradanje in to kljub ogromnemu izčrpanju in razdejanju v vojnem času.
Kako to, da so to dosegli in zakaj je bilo to pri njih "možno? Zadevo lahko jako enostavno in hitro razumemo zlasti mi, ker poznamo namen in ustroj ljudske demokracije in oblasti.
Ljudska oblast je temelj, je tista osnova, na kateri se gradi urejenost na polju produkcije in potrošnje. Samo pravična ljudska oblast omogoča, da se življenje razvija v smeri potreb skupnosti, v smeri potreb delovnega ljudstva.
V Jugoslaviji niso oklevali. Oblast ima pač ljudstvo v svojih rokah, ki je takoj pristopilo h konkretnemu reševanju vseh perečih nalog, tudi prehranjevalnih. Pred-
vsem so stopili na prste špekulantom in črnoborzijancem, ki so poskušali izkoriščati pomanjkanje živil in ljudsko stisko. Pričeli pa so istočasno tudi z obnovo kmetijstva. Organizirali so odkup pridelkov, organizirali razdeljevanje, ki se mora v prilikah povojnega primanjkovanja pravilno urediti le s pomočjo živilskih kart, katerih izdajanje je v Jugoslaviji pod u-spešnim nadzorstvom. Toda največjo urejenost so dosegli in s tem v najizdatnejši meri zagotovili delovnemu ljudstvu možnost nakupa živil, s tem, da so maksimirali cene. Seveda so bili s tem trgovci zelo prizadeti; kajti sedaj ni več možno, da bi nekontrolirano večali svoje dobičke.
In zato, ker jim ni več mog-oče izkoriščati delovno ljudstvo, oziroma malega človeka sploh, je umevno, da bomo največje kritike o novi Jugoslaviji čuli baš iz njihovih vrst.
Z nacionalizacijo šcuijo interese skupnosti
Ljudska skupščina Federativne ljudske republike Jugoslavije je. soglasno sprejela zakon o nacionalizaciji privatnih gospodarskih podjetij. Zakon o nacionalizaciji privatnih
gospodarskih podjetjih je bil izdan in izglasovan z namenom, da bi dali ustvaritvi družbeno — ekonomskih načel Ustave Federativne ljudske republike Jugoslavije polni razmah in to zaradi načel pravilnega izkoriščanja vseh obstoječih gospodarskih sil države; da usmreja država gospodarsko življenje in razvoj s pomočjo splošnega gospodarskega, načrta; zaradi načela o obči, ljudski lastnini sredstev za proizvodnjo kot glavne oporo države pri razvoju narodnega gospodarstva; zaradi načela ljudstva pred izkoriščevanjein in da bi se zaščitili živi jenski interesi ljudstva in dvignilo blagostanje delovnega ljudstva
Ta dejstva dokazujejo, da sta ljudska vlada in skupščina razumeli položaj in potrebe, ko nista dali časa sovražnikom ljudstva in špekulantom, •za razmah njih splekt. Tako bi moral postopati vsak človek, ki ima pred očmi interese delovnega ljudstva.
Najvažnejši prometni objekt v Jugoslaviji in eden največjih mostov na Balkanu, most preko Donave, k! spaja Beograd s Pančevom, je bil 1. decembra izročen rednemu prometu. Za ta mest je bilo potrebno 750.000 delovnih dni. ali 6,000.000 delovnih ur.
vprašanje sodelovanja slndihatov z Z N
V New Torku so razpravljali o predlogu delegacije ZDA. Delegacij a ZDA želi, da bi sklep o čim tesnejšem sodelovanju s Svetovno sindikalno zvezo, ki je bil sprejet na zadnji sefi, razširili tudi na druge nevladne organizacije. Pid tem gre meri . drugim tudi za ameriško federacijo dela, ki je znana po svojem
sovražnem staliču do Svetovna sindikalne zveze in za mednarodno trgovinsko zbornico katere članica je tudi frankistična Španija,
Sovjetski delegat je pcdprl predlog Svetovne sindikalne zvezo, prav tako tudi delegati Francije. Ukrajine. Indije in Poljske. Toda po glasovanju je bil z neznatno večino sprejet predlog ameriške delegacije.
Značilno je. da je argentinski delegat takoj po sprejemu ameriškega predloga stavil predlog, ki zahteva posebne pravice v organizaciji ZN za sindikate zapadne poloble.
Od vsepovsod
V	Nevv Vo ku so se v glavnem sporazumeli o železniškem tranzitu preko svobodnega tržaškega ozemlja. Končna določitev besedila odgovarjajočega člena je bila prepuščena odboru za tržaški statut. Priporočeno mu je bilo. da se o tem vprašanju posvetuje s predstavniki Jugoslavije in Češkoslovaške ter ugotovi italijansko mnenje.
V	Pragi je bilo sklenjeno, da bodo zaradi obnovitve vseslovanske čebelarske zveze pozvali na skupno konferenco predstavnike vseh slovanskih držav.
Stalinove mehanične delavnice so končale največjo vodno turbino v Evropi. Namenjena, je za novo električno centralo na Dnjepru, ki jo sedaj popravljajo. Za novo centralo bodo izdelali šest turbin, kar bo povečalo njeno predvojno jakost.
Glavni odbor iranskih sindikatov je poslal Svetovni sindikalni zvezi protest zaradi ovir in omejevanja sindikalne svobode po iranskih oblasteh.
v svo jem proti pred logu za novo delovno pogodbo popolnoma' izključila vprašanje vajencev. Tak položaj pa bi dovedel mladino v isti položaj, v kakršnem je bila za časa fašizma.
Družbena ureditev pa se mora urejevati in prilagoditi norim razmeram. Življenjske razmere mladincev se morajo primerno izboljšati, pa bilo to industrijalcem in drugim delodajalcem prav ali ne. Motijo se ti gospodje, če mislijo, da bodo mladino lahko po mili volji izrabljali.
Delovna mladina zahteva tudi, da se poskrbi za njihovo strokovno izobrazbo, boljše mezdne in delovne pogoje, ki bodo odgovarjali tako strokovnim sposobnostim, kakor tudi življenjskim potrebam. Dati se jim mora možnost polagati izpite, kar bo mogoče, če se jih pripusti k tem izpitom, da zamorejo postati kvalificirani delavci.
V Tem smislu so poslali delavci iz tržaškega Arsenala, od Svetega Alojzija, iz tovarne Vidali, pivovarne Dreher in drugih tržaških podjetij resolucije, naslovljene na Zvezo industrijcev in Urad za delo.
Osrednji komisiji za sindikalni sporazum
Podpisani mladinski komisiji, ki delujeta v okrilju sindikalnih organizacij, izražata v imenu mladih delavcev in njihovih koristi voljo vseh mladih delavcev ter
pozivata
Osrednjo komisijo za sindikalni sporazum', naj pospeši svoje delo na ta način, det se v najkrajšem času uresniči sindikalna enotnost in sicer na osnovi zaključkov, ki. so biti soglasno sprejeti v Parizu pod okriljem Svetovne sindikalne federacije.
Mladinska sindikalna komisija
Enotnih sindikatov;
Mladinska sindikalna komisija
Delavske zbornice
V gornjem pozivu vidimo dozorelost mladine delovnega ljudstva, ki se odraža v njeni zavesti, da je borba za pravice delavstva najlažja in najuspešnejša, če vlada med delovnim ljudstvom enotnost.
Škodljivo poslovanje
V	nedelje zjutraj ob 9. uri so na Opčinah zborovali člani Delavskih zadPug. Kakor v Miljah, Barkc.v-jah iu Sv. Križu, so tudi člani na. Opčinah cžigosali protidemokratični način postopanja sedanje direkf rije in zahtevali čim urejšnje sklicanje glavne skupščine, ki bi moralo slediti ukazu ZVU št. 2.
V	resoluciji, ki so jo soglasno sprejeli. ugotavljajo člani, da je uprav« delovala proti koristim članstva itJ zahtevajo, da se takoj skliče glavna skupščina, na kateri hi se izvolil administrativni odbor, ki bi užival poltto zaupanje članstva.
Nagrada za poljedelske delavM
Z odlokom ZVU-ja št, 273 je urejeno izplačilo zimske nagrade v znesku lir 3.000 oz. 1.500, za poljedelske delavce. Bremena izplačil bo nosilA deloma ZVU, deloma delodajalci.
OBNOVA V PASU A
Posebne olojšave za privilegirane tvrdke?
V	Krombergu se obnavlja, tako nam sporočajo iz Kromberga. Obnavljajo 23 hiš. Ta dela izvršuje tržaška tvrdka „Trieste Apalto e costruzione.11 Zanimivo pa bo malo pobližje opisati delo te tvrdke pri obnovi stanovanjskih hiš v Krombergu.
Mnogo časa je poteklo, odkar s« pričeli z deli. Z 10. VI. t.l. so začeli obnavljati, a še vedno niso dela zaključena, čeprav delovno ljudstvo rabi stanovanja, kajti stiska je velika.
Vendar za tvrdko, tako vse iz-gleda, ne veljajo splošni predpisi, ki so v veljavi glede roka, v katerem morajo biti dela dokončana. Predpisano je namreč, da morajo biti dela dovršena v roku 90 dni. Če bi veljalo tudi za zgoraj navedeno tvrdko tako, potem bi se morala dela končati že prve dni septembra.
Čas beži, približuje se leto 1947. od katerega nas loči samo še dobrih 20 dni. Morda, da veljajo predpisi o terminu samo za nekatera podjetja, ki niso iz tega ali onega razloga rada videna?? Tudi ne moremo razumeti, kako to, da se tvrdka, ki še ni izpolnila svojih obvez pri eni gradnji, poteguje že za druga dela. Hotela bi namreč v Krombergu še prevzeti dela in obnove hlevov.
Priporočali bi, da se s tako prakso preneha in uvedejo pri gradbenih delili za vse enak red in obveznosti, da se vpoštevajo zahteve in potrebe delovnega ljudstva, ki ni tp zato, da bi se ga izkoriščalo!
Stran t
PRIMOESK.: DEL-iVSKA ENOTNOST
10. decembra 1946
**-	•»—*	"
Iz področja ustvarjalnih sil cone B
Solidarnost delovnih narodov
V nedeljo, S. t. m. se je v Postojni vršila sindikalna konferenca za vse Vzhodnoprimorsko okrožje O poteku konference bomo poročali na drageto mestu. Tu hočemo osvetliti oni moment, ki je dal konferenci njen čisto posebni značaj.
Prejšnjega dne so prispeli v Postojno v spremstvu članov Glavnega odbora ES Jugoslavije in Glavnega odbora ES Slovenije ter zastopnika KPS trije redki gosti in sicer podpredsednik sindikatov Indije, zastopnica žena Indije ter zastopnik indijskega lista »Peop-les’ Age« v Bombayu.
Konferenco je pozdravil podpredsednik indijskih sindikatov, ki je rekel: »čutim se srečnega, da sem mogel na svojem potovanju po Evropi spoznati svobodne narode Jugoslavije ter jim prinesti pozdrave narodov Indijo, ki se borijo. kakor so se berili naredi Jugoslavije za svojo svobodo. V imenu milijonov zasužnjenega Indijskega ljudstva in delavskega razreda prinašam bratske pozdrave jugoslovanskim narodom, ki so v trdi borbi uspeli zmagati in odvreči s sebe jarem izkoriščevalcev in tako postati vodniki vseh za svojo svobodo še borečih se narodov. Prišel sem v vašo zemljo, da proučim politično in pkononv sko borba, ki jo tako uspešno vodite.
Narod J. K. vodi še vedno borbo za priključitev k Jugoslaviji, bori se proti obstoječi anglo-ameriški zaroti proti delovnim narodom.'Narodi J. K. vodijo borbo proti istemu nasprotniku, proti kateremu velja tudi žilava borba indijskih narodov. Analo-ameriški imperializem je naš skupni -ovražnik. Kljub vsemu pa mora vsa J. K. s Trstom vred pripasti tja, kamor edino spada, to je k F. 1. R. J. in
prepričan sem, da bo tudi pripadla. Saj vas vodi vaš maršal Tito, ki ga danes poleg Stalina mi najbolj občudujemo.
Prihajam kot neoficielni predstavnik indijskih narodov, ki žele poglobitve bratstva in tesne zveze naših narodov. Indijski narodi se zavedajo, da je mogoče doseči pravo svobodo delovnih množic e-dinole v trdi in vztrajni borbi. Po tej poti hodijo danes indijski narodi pod vodstvom indijske K. P. Kakor povsod drugod, je tudi v Indiji domača bmžuazija izdala indijsko narode; zato izgublja v Indiji buržuazija delovne množice, zato se indijska ljudstva vedno tesneje združuje okoli svojega vodstva, vodstva. K P Danes vidijo indijski narodi v buržuaziji pete kolono anglo-ameriškegM imperializma, medtem ko je K. P. s svojimi dosedanjimi akcijami jasno pokazala, da' i(> edini borec za dobrobit indijskih narodov
Pozdravljam ponovno narode J. K. in mu želimo da čimprej zmaga v borbi za priključitev vse dežele in Trsta k Jugoslaviji in ped vodstvom tov. Tita. vodje jugoslovanskih narodov«
Tovarišu podpredsedniku indijskih sindikatov je kratko odgovoril tov. Stoka Franc, noudarjajoč e-notnost jugoslovanskih in indijskih narodov ter solidarnost da-lovnih množic vsega sveta, V i-menu konference sporoča indijskim narodom iskrene pozdrave vsem narodorri Indije.
Že med govori so prisotni izražali z navdušenimi vzkliki indijskim narodom in K. P. svoje navdušenje in priznanje. Predlog, da se izvoli tov podpredsednik indijskih sindikatov za častnega predsednika konference, je izval dolgotrajne burne ovacije.
Nov sindikalni prapor
V	nedeljo 17. nov. smo postojnski železničarji prejeli svoj krasno izdelan sindikalni prapor
Razvitje prapora smo združili s primerno slavnostjo v nedeljo dopoldne ob 10. uri v dvorani Delavskega doma. Slovesnost je otvo-ril tov. tajnik Podružnice ES železničarjev s kratkim nagovorom. Pa govorih tov. delegata Uprave železnic v Ljubljani in tov. delegata postojnskega Okrajnega odbora je podružnični predsednik tov. Morel predal novi prapor praporščaku, tov. Lozarju.
Sledilo je nekaj točk; igrica »Petnajst min na železniški postaji«, ki so jo prikazali podružnični člani in pesem »Volga«, ki jo jo pel strojevodja tov. Pišler ob spremstvu godbe, sta prisotne zelo navdušili,
V	okviru proslave smo priredili v prostorih železničarske menze tovariško tekmo z našo vojsko. Šahovska tekma (štiri deske) je ostala po izidu 4:i neodločena V namiznem tenisu pa so naši borci zmagali s 4:2.
Zvečer je bila v Delavskem domu prosta zabava s plesom ob sodelovanju naše pestojneske godbe. Na splošno željo občinstva smo morali ponoviti igrico »Petnajst min na železniški postaji«, kakor tudi pesem »Volgo«.
Ob tej priliki smo nabrali za pc-plavljence v Albaniji znesek 4.500—• lir.
Razen tega je Podružnica prispevala: 3000.-— lir za Tiskovni sklad in 5000.-- lir za bratski narod v Albaniji.
S prostovoljnimi prispevki so pa podružnični člani zbrali za Tiskovni sklad 2.451.— lir.
Iz tega kratkega, a jedrnatega poročila, ki smo ga prejeli iz vrst postojnskih železničarjev. noj svet vidi v prvi vrsti dejstvo, da naše ljudstvo tudi v veselju ne pozablja onih. ki so potrebni pomoči. Nacionalni šovinizem, ki še mnogokje — tudi v Trstu — tako bohetno cvete, je naše delovno ljudstvo že zdavnaj zavrglo tja, kjer mu je pravo mesto — v staro šaro!
Delo sindikalnih podružnic
(KMS = Krajevni medstrokovni svet)
8. t. m. se je vršila v Postojni velika sindikalna delovna konferenca ob udeležbi vseh Krajevnih medstrokovnih svetov ter industrijskih podružnic vsega vzhodnega Primorja. Poročila bomo objav-__________________________Ijali v prihodnjih številkah našega lista_______________________
Delovne norme - ključ v boljše življenje
sprejeti na sindikalni delovni konferenci za Vzhodno Primorje
1)	V celoti sprejeli in izvesti sklepe IV. plenuma ES Jugoslavije,
2)	Sindikalne Podružnice so dolžne izvesti skupne o-bratne seje uprave in sidika-tov v vseh podjetjih.
3)	Dolžnost je, da se v vseh industrijskih podjetjih postavi Komisije za proučevanje m postavljanje delovnih norm po vzorcu podjetja Žaga Rizzatto do l. I. 1947.
Postojna, dne 8. decembra 1946
4)	Na osnovi, kjer je delovna norma utrjena, preiti na novo akordno delo.
5)	Proglašenje udarnikov soglasno s sindikalno podružnico in upravo podjetja.
6)	Uvesti v podjetjih obvezne večerne strokovne tečaje tako za delavce in vajence, kakor za predavatelje.
7)	Z vsp resnostjo se obvezujemo čuvati podjetja, kot to delajo delavci Titove Jugoslavije.
KMS: Tolmin
* Danes se naše delavstvo že po večini zaveda, da je delovna norma na eni strani predpogoj za izboljšanje delavčevega življenjskega položaja, na drugi strani pa osnova za uvedbo akordnega dela.
K praktični izvedbi delovnih norm in akordnega dela so kot prvi pristopili delavci na žagi l esne industrije v Ajdovščini. Predvsem so točno ugotovili delovno normo; na podlagi teh ugotovitev so določili akord. Seveda vse delavstvo ni bilo za ta način dela, kar nas ne čudi, ker jim je akordno delo v času fašistov še preveč v kosteh Pozabili so pa, da so delovno normo in akord postavljali tedaj ne delavci sami kakor danes, temveč njihovi izkorišče-valci-fašisti, kar predstavlja seveda ogromno razliko. Ko pa je bilo vse
ljudski državi naj pravičnejše plačilo za izvršeno delo.
In spoznali so še, da je bil učinek dela povečan za 100%, a istočasno s tem je bila povečana za 100% tudi delavčeva plača Kljub 100% dvigu produkcije pa so morali ugotoviti, da je ostala kakovost dela na isti višini.
Kaj so s tem dosegli delavci in kaj uprava?
Delavci dobe plačo po storjenem delu, kakor to predvideva Uredba o mezdah in plačah Postalo je jas n<>. da — če hočemo dvigniti naše realne mezde — moramo dvigniti proizvodnjo, saj vendar izhajajo viri za zvišanje mezd iz proizvodnje.
Uspeh uprave je pa: 1. zaradi 100% dviga proizvodnje bo mogla oddajati potrošnikom dvojno količino
kov, a posledica tega pa pocenitev produktov.
Tako se vrti to kolo in nič drugače!! Neverneži pa vprašajte tovariše, ki delajo na žagi Lesne industrije v Ajdovščini. Kakor rečeno, pa nevernežem ne zamerimo, ker je tak potek tega vprašanja možen samo tam, kjer ima delavec začetno in zaključno besedo in kjer se torej ni bati, da bo akord postal suženjsko garanje v korist izkoriščevalcev' delavske sile. In — ko bo to dejstvo znano vsem, bodo tudi neverneži izginili.
urejeno, tedaj so ti dvomljivci šele proizvodov, 2. posledica prvega spoznali, da znači akordno delo v i dejstva je znižanje režijskih stroš-
DELOKROG SINDIKATOV
IDRIJA. — Podružnica ES radarjev ,je imela odborovo sejo 25. XI. Posamezni referent« so poročali o svojem delu in pokazali življenje, ki preveva podružnico.
Fizkulturni referent, tov-. Pišlar, poroča, da se člani redno vadijo, ker se pripravlja;., na fizkuiturno prireditev, ki bo decembra Med člani podružnice je le 32 takih, ki se bavijo s fizkukurc: ker je to število za našo podružnico odločno prenizko, moramo stremeti za tem. da se dvigne in to čim prej.
Študijski sestanki so tedenski in se vršijo redno.
Referent za mladino, tcv. Lampe poroča o križih in težavah med mladino. ki so povzročile izvolitev novega predsednika in novega tajnika v Mladinski organizaciji. Podružnični odbor je uvidel potrebo, da pomaga čim izdatnega pri izgradnji mladine in je podvzel primerne sklepe.
Prosvetna refernet. tov. Tratnik poda poročilo o konferenci v Ajdovščini. kamor je bil pozvan, da poroča kot prosvetni referent. Takih po-
reci! ni mogoče kar iztresti iz rokava in zato smatra, da je potrebno, da so v bodoče pravočasno obvesti referente glede poročil, da se lahko poročila tudi pripravijo.
Da bo sindikalno- prosvetno delo čim uspešnejše, so ustanovili v okviru podružnice prosvetni odbor, ki ga bo sestavi! in vodil tov. Pennozet Jožef. Predvsem bo treba poživeti delo in postaviti edeovorne tovariše za tisk. knjižnico. STENCAS. godbo, dramatiko, petje, radio-poročila itd.
Tov. Jereb poroča, v svojem gospodarskem delokregu. da vozijo kmetje še vedno jamski les. četudi je zaloga zadostna za najmanj 1 leto; spodnji los v skladovnicah bo začel gniti in škoda bo velika. Uprava rudnika naj zato podvzame potrebne ukrepe.
V nadaljnjem so razpravljali še o raznih vprašanjih notranjega značaja. Ker pa je iz teh razvidno široko delovanje sindikalne organizacije, le omenimo, nekatere slučaje. Od šii-rih prošenj za podpore so dve odklonili. eni ugodili, v enem slučaju pa ponudili prosilcu delo. Nek tovariš-ie zanrosil posojilo za nakup
harmonike, kar pa mu je bilo odbito. Osnovni šoli se na mošnjo odobri podporo 20-000 lir za nabavo šol-knjig z obžalovan jem, da je nemogoče nuditi višjo nedporo zaradi preobilnih drugih stroškov. (Srečna šola, ki lahko računa na take podpornike! Op ured.) Odobrhi so stroške za pogreb umrlega tovariša, katerega družina je prerevna, da bi zmogla pogrebne stroške. Bolnemu tovarišu je treba pomoči bi zato se mu nakaže primerna podpora Med delavcem in delavcem je pač razlika in — kakor moraš tega nagraditi, tako treba onega kaznovati. Toda kazni ne izreče gospodar, obratoved-ja ali kdorkoli: čemu imamo sindikalno podružnico! Obratcvodja je predlagal v kazen tov. L. V iz topilnice. Vzrok: ukradel je tovarišu iz delovne omarice patentni ključ v vrednosti 500 lir. Podružnični odbor je izrekel kazen: vrnitev ključa ali odškodnino, denarno kazen v znesku dveh osnovnih dnin v fond za novi sindikalni dom in objavo razsodbe v STENCAS-u. Drugi slučaj: Tov M. M. je prišel na delo vinjen in ni hote! izvršiti odkaznega mu dela. Obratovcdja ga je podružnici predlagal v kazen. Podružnični odbor je zadevo pretresel in odločil denarno kazen v znesku ene osnovne dnine v korist istega fonda in objavo kazni v STENČAS-u.
Rešeni sta bili dve zadevi rudniških upokojencev.
Na predlog jamskega obratovodje sklene odbor, da se pomaknejo \ višje plačilno kategorijo tovariši Jordan. Eržen Ivan, Jereb Mirko.
Svojčas se je odbor zanimal pri IO ES za nastavitev potrebnih zdravnikov pri rudniku; zaradi pomanjkanja zdravnikov je 10 rešil prošnjo negativno. Vendar pa . odbor ne more sprejeti take rešitve in je zato sklenil, da sam poskusi poskrbeti nujno potrebne zdravnike za rudnik.
1 Za sestanek vseh sindikalnih podružničnih odborov, ki se bo vršil v kratkem, določi odbor posamezne referente.
naloge in zato opozarja vse na delovno disciplino.
Kuli-prosvetni referent nima kaj poročati; saj se pri veliki raztresenosti članov tudi res ne. more še. v tem ozira pričakovati. Edino knjižnica bi mogla uapesneja delovati, predvsem v zimskem času.
Socialno-zdravstvenj referent poroča, da je en član bolan; nujno je potrebno, da se nabavi članoni obutev in dežne ptašče.
Za poplavljence v Albaniji so zbarli 650 za popravo ceste Ravnice — Loke pa 750 lir, ,
ČEPOVAN. — Podružnica ES je v času Titovega tekmovanja napravila s svojimi člani pri obnovi; kvalificirani delavci 230 ur. težki delavci 680 ur. vozniki pa 21 ur.
LOKVE — Pri tekmovalnem delu 'so pa pobudo podružnice ES napravili kvalificirani delavci 432, nekvalificiran 1265. ženske pa 391 prostovoljnih delovnih ur. Razen tega so skupno napravili pri čiščenju napajališč še 200 ur.
KMS: Idrija
PODRUŽNICE ES V OBMOČJU KRAJEVNEGA MED STROKOVNEGA SVETA V IDRIJI so prispevale:
a)	v tednu zdravstva:
podruž.	gosp upr, stroke lir	2.500
«	cestarjev	1.700
«	rudarjev	3-115
«	kult.-sprosv, delavcev	1.000
Skupaj lir	8.315
b)	za mlad del. brigade v Brčkem:
podraž.	gosp.-uprav. stroke	8.080
«	lesne stroke	1.000
«	kult. presv. delavcev	1.000
«	rudarjev	1.000
k	cestarjev_______________500
Skupaj lir	17.580
c)	k dosedanji vsoti 283.200 lir. name
____	. ..	, njeni za knjižnico, je podružnica go-
morejo s perdočjo vseh krajevnih po- sp odarsk o - upra vn e stroke prispevala družnic mnogo več ustvariti kakor i še 900 lir in znaša celoten prispevek bi mogla vsaka posamezna podraž-, do danes 284.100 lir,
bnii hvnIT I PODRUŽNICA KULTURNO-PRO-na cd te podružnice tem bolj ma.e- gVET?sTjH DELAVCEV V IDRIJI je
TOLMIN. Na članskeni sestanku PODRUŽNICE ES GOSPODARSKO-UPRAVNE STROKE dne 5. t. m. so si člani izvolili nov odbor, sestoječ iz tovarišev: predsednik Gabršček Zvonimir, tajnik Zornik Mirko, blagajnik Taljat Alma, odborniki Mavsar Ivan. Lipušček Ludvik. Taljat Anica, Lapanja Bogomil in Lapanja Zorka. Nadzorni odbor sestavljajo tovariši Kovačič Jože. Drole Ciril in Leban Pepca.
Po izvolitvi je novemu odboru spregovoril nekaj direktivnih besed tov. Rutar Rudi, predsednik KMS — Tolmin, nakar se je novi predsednik zahvalil članom za zaupanje ter prisotne opomnil na disciplino, ki je v naši organizaciji nujno potrebna; v kratkih besedah je nato poda! pc-men sindikalne organizacije, pravice delavstva v organizaciji in dobrine, ki jih posameznemu članu nudi sindikalna organizacija, — Nato se je razvila med prisotnimi hvalevredna debata o ustanovitvi čitalnice, v kateri bi se naj sestajali člani vseh podružnic ES v Tolminu; članstvo bo imelo tako priliko, seznaniti se med seboj, kar bo seveda izredno vplivalo na sodelovanje in medsebojno pomoč vseh sindikalistov Tolmina.
K debati o sindikalni knjižnici pripominjamo,, da je ta milino potrebna prav v vsakem kraju. Vse je lepo. da so naši člani zvesti, delavni, požrtvovalni itd.; nujno pa je potrebno, da ima vsak posameznik vsaj nekaj osnovnega poznavanja vseli premnogih vprašani, ki se neposredno tičejo našega življenja. In baš sindikalna organizacija je ona, ki je prva zato poklicana, da poskrbi za to stran sindikalnega delovanja. Da pa se mora knjižnica čim bolje razviti, je nujno potrebno, da prevzamejo zadevo posamezni KMS-i, ki
vredna.
AVČE. — Vaščani Avč so napravili 259 ur proštovIjnega dela in 22 ur z živino. — Kult.-prosvet. podružnica ES pa je zbrala za knjižnico 13.281 lir.
LOM NA TOLMINSKEM. — Podružnica ES mešane stroke je zbrala v vasi za poplavljence znesek 1.022 lir.
KMS: Grgar
ČEPOVAN. — Podružnica ES cestarjev je svoje člane povabila na stanek 17. XI., katerega se je od 19 članov, kolikor jih šteje podružnica, udeležilo 15.
Tov. predsednik je prečrtal iz »Delavske enotnosti« članek »Pregled tekmovalnih uspehov«, tov. tajnik pa članek »Zasedanje generalne skupščine organizacije ZN«.
Podružnica bi lahko in rada bila agilncjša. a velika ovira je izredna laztresenost bivališč članov.
Delo po tekmovalnem načrtu je v teku in bo pravilno izvršeno.
Referent za zadražništvo in prehrano^ poroča, da so skoro vsi člani podružnice včlanjeni v nab. zadrugo, kjer ta obstoja. Dodatno hrano redno preb majo vsi člani. Člani so iznesli tudi nekaj pritožb zaradi delovanja nab. zadruge, kav bo moral odbor mediti.
Referent za delovne odnese poroča, da poteka delo v pedu; je pa nekaj cestarjev, ki zanemarjajo svoje
imela 27. XI. svoj množični sestanek.
Zaradi premestitve tov. .laična v Postojno je morala podružnica predvsem izvoliti si novega predsednika, Od treh predlaganih kandidatov je bil izvoljen tov. Veber.
Tov. Logar, ki se je udeležil ek.s kurzije srednje tehnične šole v Beograd, je podal zanimivo poročilo o tem izleta. Prisotne je povedel na pionirsko razstavo, pokazal razen pravljičnega sveta na razstavi posebno delo pioiirjev v narodno-osvobo-dilni borbi; v razstavi slikarske umetnosti so poleg drugih razstavljena tudi Dolinarjeva dela; na observatoriju, ki je bil po bombardiranju močno poškodovan, je bil uničen tudi eden od treh poseb n ib teleskopov, ki je deveti največji teleskop na svetu; posebno zanimanje obiskovalcev rudarsko in kovinarske razstave vzbuja naš živosrebrni rudnik. Veliko doživetje vseh udeležencev ekskurzije na tej razstavi je bilo srečanje s tov. maršalom! TITOM, kateremu so naši dijaki poklonili malo darilo. Tov. Tito je poudaril, da dobro pozna naš rudnik in naše rudarje ter sporočil njim in vsemu ljudstvu najlepše pozdrave. Tudi tov. Kardelj nas je sprejel; v prisrčnem razgovoru z dijaki je poudaril, da je naša država na raznih konferencah storila vse. kar je le mogla za priključitev Trsta Jugoslaviji. Bodri! je naše dijake, naj bodo malcdušni, če nismo uspeli dobiti Trsta; pač pa inaj zaupajo ntalrodni oblasti, kajti
vlada, ki sloni na ljudski volji mora doseči vse, kar zahteva ljudstvo. Tov. Kardelj je nadalje omenil važnost strokovnih kadrov za naše novo državno gospoadrstvo. Končno je obljubil, obiskati naše Primorje in tudi Idrijo ter sporočil pozdrave vsemu primorskemu ljudstvu
Po bežnem pogledu v zoološki vrt, vojni muzej in tehnično šolo nam je tov. Logar podal nekaj splošnih vtisov iz Beograda, ki se obnavlja z neverjetno naglico. Zanimivi referat je v marsikom obudil živo željo, da sam vidi vse to življenje.
Tov. predsednik prečita in točko za točko obravnava okrožnico Po« verjeništva ES, ki omenja razne napake v naših sindikalnih podružnicah Podčrtal je našo glavno nalogo; izpopolnitev nas samih, da bomo mogli učiti druge.
Za poplavljence v Albaniji je Idrijsko učiteljstvo prispevalo doslej 3.200 lir, medtem ko je okoliško u-čiteljstvo dalo svoje prispevke Krajevnim' odborom.
Na predlog tov. predsednika, da se naj izvolijo trije referenti za mladino, ki naj bi na naših sestankih poročali o željah mladine, q katerih bi se potem pogovorili, so bili izvoljeni: za osnovno šolo tov. Kendova, za gimnazijo tov. Makuc, za strokovno šolo tov. Grgurevič.
Podružnica je doslej bila brez nadzornega odbora; zato so ga osnovali; sestavljajo ga tov. Dakskobler, Leopold, Benkovič Niko in Udovič Grozdana. Razen tega je bila v odbor izvoljena, za referentko za zadružništvo tov. Malovrh Amalija.
Na želj‘o podružnice PTT. ki je za svoje člane ustanovila tečaj, prevzame učenje matematike tov. Malovrh. slovenščino pa tcv. Frelihova. Porazgovorili so se še o premnogih zadevah, ki zadevajo podružnico ali posamezne člane Program teh razgovorov je bil kaj pester, sa.j je obsegal prav vse: od kulturne prireditve za RK pa do potrebe obuvala, predvsem za podeželsko učiteljstvo, Tako je pa tudi prav. kajti — čemu imamo sicer sindikalno organizacijo, če pa ne iznesemo v njenem okviru prav vseh svojih misli in želja!
ČRNI VRH. — Mladina v tej vasi je kaj žilava Vas je bila močno po-
fond za obnovo so oddali 4.950 lir; prostovoljno delo: v uradu 55 ur v vrednosti 4.950 lir. v obratih 46 ur v vrednosti 2.703 lir. izgotovili so razen tega še 6 vojaških barak in izkopali in zmleli 230 m3 gramoza,
BELSKO. — Podružnica lesne stroke je naletela na razne tehnične težave, ki so zakrivile, da ni mogla vzdržati proizvodnje na doseženi višini kljub vsem naporom in najboljši volji delavstva. So pač slučaji, ko nastopajo višje sile, proti katerim je boj skrajno težaven; ker pa poznamo člane belske podružnice, ne dvomimo niti najmanje, da bo v kratkem vse v starem teku, saj so kljub vsemu dosegli 68,9% proizvodnje, pri tem pa še strogo pazijo na obdelavo lesa. — V fond za obnovo so zbrali s prostovoljnimi prispevki 3.229 lir
KMS: St. Peter na Krasu
PODRUŽNICA LESNE STROKE V ST PETRU NA KRASU vodi redne tedenske sestanke, na katerih razpravljajo o vseh tekočih političnih, kulturnih, socialnih in ekonomskih vprašanjih. V okviru tekmovanja le 195 članov napravilo 3057 prostovoljnih ur, kar daje znesek 175.920.— lir. Ta znesek smo razdelili takole: fond za obnovo 140.000.— lir. pomoč Albancem 10.000.— lir, pomoč iz cone A pregnani dražini 4.000 — lir in za nabavo knjig za podružnico 30.000 lir.
PODRUŽNICA VOZNIKOV V JU-RIŠČAH šteje 82 članov. Doslej so opravili 320 prostovoljnih ur; delali so na cesti Palčje—Jurišče. Poleg tega sta dnevno po dva voznika na isti cesti, ki opravita po 8 ur prostovoljnega dela
KMS: II. Bistrica
ILIRSKA BISTRICA. — Krajevni medstrokovni svet ES se živo zanima za postavitev Mladinskega doma, v katerem bc KMS imel svoje prostore in sicer dve sobi v I. nadstropju in dvorano za. sestanke. Stavba, ki je temu namenjena, ustreza vsem potrebam in stoji na primernem prostoru. Proračun za primerno ureditev znaša 950.000 lir; za kritje bi prispevali:
. .......................................................................................................................................*
Lesna industrija, Ajdovščina
Za našo končno rešitev!
Lahko bi kdo mislil, da smo cestarji okraja Cerkno zaspali Ta misel je pa popolnoma napačna: saj se dobro zavedamo, da bomo le r. vztrajnim delom dosegli to. kar si želimo mi in vsi ostali delavci Julijske krajine.
Trimesečni tekmovalni načrt za »Priključitev Julijske krajine k Jugoslaviji« smo že izpolnili, ga prekoračili in po poti dela gremo vztrajno naprej.
Prilagamo sliko dela na mostu med Želinom »n Cerknem, ki predstavlja eno izmed naših tekmoval-
nih nalog. Ta most je bil v takem stanju, da bi dolgo ne vzdržal več in pričakovati je bilo možnost nesreče. Zato se je spravilo na delo pet naših cestarjev, delalo od zore do mraka in — danes je most gotov.
Tako delamo in tako bomo še dalje delali, da bomo čim več doprinesli za skupnost, ker se zavedamo, da je le v tem naša rešitev in končna združitev z Jugoslavijo.
Smrt fašizmu — Svobodo narodu!
Makuc Andrej
Pravijo, da besede mičejo, vzgledi pa vlečejo! In res je vzgled, podim pri gradnji Mladinske proge Brčk> Banoviči. povlekel v vrtinec dela tudi mladino v zasedbenem področju cone B.
Tam v hribih na obronkih gorskih velikanov, kjer je potreba največja in delo najtežavnejše, se je mladina zagrizla v živo skalo. Sklenila je zgraditi vaščanom, doslej od sveta skoro odrezane gorske vasice Nemški rut. cesto in omogočili po njej 240 ljudem »tik z dolino.
Sedem km ceste ni velika razdalja, to je res! Toda cesto zgraditi in vrhu tega še v tako skalnatem svetu, to niso šale! Toda prava mladina se ne straši še vse drugačnih naporov, kakor je rušenje skal. 68 mladih ljudi je zbranih iz raznih krajev Julijske krajine: 5 iz Grgarske-ga. 20 iz Tolminskega, 29 iz Ilirske Bistrice, 12 iz Herpelj-Kczine. Seveda ne manjka tudi domačinov, ki jih takoj lahko ločiš od ostalih po tem, da so od pet do glave v volni, pa kaj ne bi. saj imajo ovac dovolj doma, Komandanti so seveda »Bre-karji«, to so naši udarniki z Mladinske proge. Ker pa ni mnogo časa za dolgovezne naslove, jim kratko
Brčko-Banovici pri nas_________
Mladina zasedbenega področja B gradi ceste |
mlajša je še ne 15-letna Agica Uljan-čič iz Topolea pri II. Bistrici. To so vam te mladinke vnete za delo; kaj-za to, če se tov, komandant kdaj mora razjeziti, ker ga nočejo ubo-ijgati, ko jih zaradi dežja pedi z dela v varno zavetje! Zabave pa je žo toliko, da je tov. brigadir Ciril iz Zadlaza-Cadrga, ki je namenil delu
mizarskimi deli: danes v teh hišah že prebivajo vaščani.
A našim vrlim Vipavcem še ni bilo dovolj! 27. XI. so osnovali drugoi mladinsko delovno brigado, ki so ji nadeli ime komandanta 31. divizije Ivana Turšiča—Iztoka. Ta brigadam bila več v tekmovalnem načrtu. Tudi njena naloga je kaj zanimiva! 28,
na tej cesti prvotno 14 dni. ostal še ! XI. se je spravila na delo. Kakšna *- 1—•	delo? Mladina je uganila, da je Gr-
kar dalje, češ, doma bo že brat malo bolj zaviha] rokave!
To pa še zdavnaj ni vse! Tam na Vipavskem vre, kakor je vrelo za časa starih kmečkih puntov. Vipavska mladina si je zadala velike naloge in sedaj je krepko na tem. da jih tudi pravilno izvede. Sklenila je ustanoviti kar tri delovne čete, t. j. eno delovno brigado. Pa so jo že sektembra sestavili in ji nadeli ime po Blažu Marušiču. Tudi se niso obirali, ko
je nastalo vprašanje dela: ena četa je šla v porušeno vas
__  __________ ________ J 	— - Cesto, druga na Predmejo, tretja v
pravijo »Brčkarji«. Pa je med njimi Štjak. Poslednja je štela 18 mladin-tudi mnogo takih, ki so okusili vse! cev in mladink in so tekom 30 dni strahote koncentracijskih taborišč. obnovili 7 hiš in ravno toliko gospe-Tudi mladinke so na delu! Naj-1 danskih poslopij', obenem z vsemi
garski okraj glede cest na slabem. Ugotovila jo še. da morajo Grgavci v Ajševico preko demarkacijske črte; to jih jo razdražilo in so sklenili: nobena demarkacijska črta ne sme ločiti naših krajev in — spravili so se na delo. Sami so začeli na enem koncu, na dragem pa so se v delo zagrizli Grgarci; pa še kako, saj so jih Vipavci izzvali v tekmovanje! Še mi smo radovedni, kje se bosta obe skupini borcev za obnovo srečali!
Kdo se boji bodočnosti? Mi ne! Ce se pa pred njo tresejo razni revčki, ki so v nadlego vsemu svetu, ker si ne upajo med svoje poštene rojake — kaj zato? Mi jim ta strah kar privoščimo!


Obnova mostu med Ž eihnom in Cerknem
rušena, ljudstvo je v stalnem obnovitvenem delu. prednjači pa mladina, ki se zaveda tudi nujne potrebe po izobrazbi in je zato na svojem sestanku sklenila: podnevi na obnovitvenem delu, zvečer pa v tečaj. Rečeno, storjeno! In še kako je mladina tega vesela!
KMS: Ajdovščina
AJDOVŠČINA. — Okrožni odbor za ljudsko prosveto pri PNOO jo 23 XI. sklical prosvetno konferenco, ki so se je udeležili vsi okrajni prosvetni odbori, nadzorniki šol, vsi profesorji zgodovine in slovenščine in vsi okrajni prosvetni delavci.
Predvsem so podali obračun dosedanjega prosvetnega dela ter tako ugotovili, da sc bili v zasedbenem področju B ogromni uspehi. Ustanovljeno je bilo na stotine pevskih zborov, igralskih družin, knjižnic. Citatnih' krožkov in fizkulturnih društev. Ti uspehi naj bodo tudi temelj za načrt prosvetnega dela v bodočem letu.
Op. Uredništva: Ugotavljamo da nismo bili o to,j konferenci niti obveščeni, niti nismo prejeli do danes kako podrobnejše poročilo, da bi mogel naš list objaviti točnejše podatke o uspehih tega tako važnega področja vsega našega delovanja. Xe moremo upoštevati nikakega izgovora. tudi ne onega znanega »ni časa« in so nam res zdi za malo, da smo prisiljeni poseči v tako važnih zadevah po poročilih iz drage reke, mesto da bi sklicatelji konference že vnaprej mislili np objave v našem listu
VRTOVIN. —- V jeseni so nemške tolpe popolnoma uničile lepo, dvorazredno šolo. Dolgo so vaščani gledali razvaline, a s svobodo se je ta bolest izprevrgla v skrb kako bi šolo čimprej obnovili.
Po polletnem vztrajnem delu stoji danes naša šola kot prva na Vipavskem popolnoma obnovljena. Posebno se je pri tem izkazala naša mladina. ki je s prostovoljnim delom napravila za 147.000 lir dela.
Otvoritev nove šole smo praznovali 24. XI. Ta dan bo pač ostal v živem spominu vsakega vaščana, pa tudi zgodovina naše vasi ga ne bo pozabila. S slavoloki, zastavami in napisi so vaščani sprejeli zastopnike ljudskih oblasti in množice iz sosednjih vasi. ki so prihitele na našo slavnost. Z navdušenjem je vzklikalo ljudstvo, predvsem pa šolski otroci novi Jugoslaviji, maršalu Titu, našim udarnikom in vsem našim graditeljem.
Vida Kandus
KMS: Postojna
POSTOJNA. — Podražnica E 5 lesne stroke je v času od 18. do 24 XI napravila v sklopu tekmovanja:* V
Podružnice ES vsega okraja
z udarniškim delom bodo napravili Okrajni odbor ZAMJK bo prispeval z raznimi kult. prireditvami bodo nabrali nabiralne akcije naj bi dale
Mestni NOO bo prispeval	_______
100.000	lir,
200.000	lir,
100.000	lir,
100.000	lir, 100.000 lir,
50.000	lir,
Skupaj 650..000 lir.
Gre za razliko 300.000 lir, ki jim še vedno beli glave; vemo pa, da bodo naši korajžni Bistričani že iztaknili možnost, da uresničijo svoj načrt.
ILIRSKA BISTRICA. — Cestna baza nam sporoča, da je bila na pobudo podružnice ES cestarjev organizirana 24. XI udarniška nedelja v svrho posipanja gramoza na maka-fjamskih cestah. Dela so so udcleži-b cestarji in delavci polnoštevilno. Uspehi so zato vidni.
Dela se je udeležilo 53 članov, ki so izvršili skupno 212 delovnih ur, kar predstavlja vrednost 9.605 lir. Posipanje se je izvršilo na cestah 11 Bistrica — Knežak, II. Bistrica -I Pcdgad, Trnovo — Snežnik, Trnovo — Podgrad in Žabiče — Rupa.
ILIRSKA BISTRICA, Pcdružni-D® cestarjev je zborovala dne
j , J: .Sestanka so se polnoštevilno udeležili vsi člani razen šestih tovarišev iz okraja Herpelje-Kozina. sestanek je vodil predsednik tov,, Nadob Franc.
Politični prgled je podal tov. Vičič Branislav, ki je obrazložil pomen razgovorov Tito — Togliati.
Zaradi ugotovitve, da se delovna disciplina krha. so sklenili uvesti disciplinske kazni za one ki zanemarjajo delo. Kazni so: 1_ opomin, 2. de-narna kazen 200 lir. 3. denarna kazen oOO br. 4. edpust iz službe. Cestni nadzornik, ki bi prikrival ne-marneze, bo zapadel dvojni kazni.
cr. oVic^M- tov- KaJuže Andreja rini; 6111 izvedejo udarniško ne-stah S P0,sipaniem gramoza pc- ce-
Sklenili so prispevati po 50 lir od etana za poplavljence v Albaniji bi enak znesek za, Mladinski dom
Podružnica ima skromno knjižnice. Zaradi oddaljenosti članov je vsako drugo prosvetno delovanje v okvira Podružnice, nemogoče in se člani zato udejstvujejo v vaseh, kjer stanujejo.
Sprejeti so bili razni predlogi glede obcestnih jarkov, posipanja gramo-razmestitve varnostnih in smernih tabel, preskrbe orodja itd
Odgovorni urednik: MARJAN MEDVEŠČEK
J.