jjn V repuruka STRANKI 81 tega ZAVIDAJO. srftlJ LJ * Chicaga jo PM» Senatorji, ki ffff' dospel v Kopenhagon v Cikaški zdravnik prouči zlato zdravilo. Dr. Olemensen bo poročal v lika-ških listih, kaj ja reenioe na "sanokrisinu". Kopenhagen, 4. dec. — Dr. Pe- em sc sceni na r m**m jali. da Jje republikanska nka kornpfha in nastopa kot »žnica farmarjev in mezdni.'i vfev. Tu pošto ji ravnotak k. da jih ne puste na repub- «ke sestanke, kakor «4510, a ' trdil, da sem republikanec, »n. da ni pošteno poslužiti se znsmkc, da se pride v urad. |or'Ls Follette ne bo izgubil tičesar, ako se pridruži no- •tranki. prilika j "sedah, da je bilo oddanih piljonov glasov j "Mi smo so r!l *He bojevati." On pre vi, * J" .'"oolidgovn organizacija Uievala zavijanja, obrekovanj Mraienja v taki meri, da L k,|«J ksj tskegs v sme f H.uki, da je potlačila po-F«^ r. voh« ameriškega delov- 'Jiifl^r va^_' n'« l>'.H).,J D*' I.; '»'»ko nadaljevali r. "'o ga začeli," vpra-■ lllettc za detajlirane " ' j' . 7a imena in naslove 1 .............. v ksmpsnjl. . ž-li izvedeti na kak-je obrekovalo in stra-N Mojem pismu svari, ' v'^1 "pasti pogum, am, " J-' treba pojačati in 1 h političnim bojem, "Naga. NIŽIKE O ROKE. l^ectadj, h. Y. - žUpan ( "npbell je prejel a-I "o pismo, oblast-M'«lijo. da ie groziloo l^el Morek iz človeških " '•ikih mfinah najbrž " ustreli! policijskega P ' 'msnsa. ki je pričel /loveildm nižinam: •'"»ar, lastnikom hi« V k,j, VREME. ' <» ' olieai V n »neg in mrakv r«vi. K.»inea ^i, °b Mit svrho, do prouči Mosllgaardovo zdravilo eOi Ukosvsni mne- krisin proti jetiki. (Dr. Olemensen sestopa čiksški zdrsvstveni odbor, toda odpotoval je na Dansko na avoje stroške. Vrne se v januarju in takrat bo poročal v Čikaških listih o svojih poizkfcinjsh novega zdravila zoper tuberkulozo.) mladekiOa nr mladenki NE kriti umora. Pretreeljlvi prizori na sodišču. Ohioago, 111. — Mladenki Lu cille Marehallova, Ana Valanlfo-va in mladeniča Ton/ Valsnis ln Willlam D. Lydon so bili od porotnikov oproščeni na obtožbo, da so umorili zvodkinjo mrs. Ressie Gacnsslen. Mladenki sta jokali ns glss, ko je bila sodbs razglašena, in sta m onesvestili. Mlsdeniča sta »e z*-smejsla in planila naprej, da režete porotnikom v roko. . Ko je bil prečitan pravoret, i* bila v sodni dvorani velika mno-žica ljudi. Nekateri poslušale! eo plosksli, drugi so pozdrsvili prs vorek z veeelim vzklikom, tretji so plakali. BUriši obtožencev so veselja plakali. Mrs. Oaenmlen js bils zvodkt-njs. Zapeljala je oba dekleta v Življenje srsmote In je pridržsla njun zaslužek zaee. Vzi štirje ao šli nekega dne k zvodkinji ne ste novonje, jo zvezali in privezali na stol Nato so prebrsksli vse sla-novanje in vzeli denar, ds se U-ko povrne zaalnŽek. ki ga je ;vod-kinjs dolgovala dekletom/. ZvoJ-kinjo eo našli zadušeno ns »toln. Cunja, ki je bila zetlačene v nje-na uata. je povzročila njeno «mrt. Vsi štirjs obtoženci eo i*j*«H« de eo zvodkinjo semo zve«U. da ji vzemejo, kar dekletome dol- guje. a „ Porotniki se potrebovali »w«o eno uro, da eo se sedinili ne 1** vorek. dawmk>v 1rat POiTAKl OLJKI MAOHAT Oohunkns. OWo - ffenrr M Datree. krat novoizvoljenega pod-■mšaadniN. je v pomlel^fciio-hi rn 1 rs I kot kontrolor novfsniee Zdsj poet sne predsednik Pere neral Potter, ki predseduje vojnemu so4iš!u, je iajavil na dan po-tlačene rovolte, d« svinec j« edini odgovor Vsem onim rsvolueijonar* jem, ki nlao od^eeli pet. Sovjetsko poslaništvo v Revalu je razobeello rdečo sa«tavo na pol droga v znak žalovanja sa ekee-kutlraniml estonskimi komunlatl Estonska vlada je vleraj prejela uradna zagotovila Is Varlave, Riga in KeUlngforsa, da so Polj-kka, Letska ln Kinska pripravljena luvadlreti Kstonijo in potlallU vsako aovjetako vak^ft bi ae po- FAIVJU n MURRATJP II DOVOLJIIO POROlTVO. V jeH bodeta lakaU na odlok o prisivu sa novo obravnavo. Ohioago, Dl. - Wllllam J. Ka hy, poštni inšpektor, in James Mnrra/, njegov i>rljatelj izza o-troških let, oba spoznana krivim Iji obsojena zarsdi poštnega napada pri Rondoutu, III, ata izgubili prvo bitko, da pridela na svobodo pod poroštvom. Hodnika Alsehuler in Psge, čla- da komunist lina revolucija, ki, Je izbruhnila v pondeljek zjutraj, nI bila delo nstonsklli delavcev, tem-vel "importiranih sunkovih let, ki ao prišle li Rueije", Ta trditev ja m veda bedasta. Rusija nI |t bi postsls le-proti W/)00 vojakom, estonska armada. OPOJIB PUAOI SO IA Dl RILO UVAiAU IE KAKADII Uganka m prokikioijonlMd urad. .T . šr*";ia i^M ' v f"i V--' Waaklngton. D. 0. - V probi- bleijoniškem uredil so a aačuda-nJem Utali oflcljslno poročilo o legalnem lavesu opojnih pijač la Kanade I v Združene države. Volsteadova poolava dovoljuje u vos opojnih pijač le v medicinske evrhe ProhlbielJoniškl komi-sor Je dovolil uvos opojnih pljal le v smislu Volateadovega aakoua. Ofieijelno kanadsko poročilo ns sveznega prislvnega okrožnegs j , d- m UvofU| v Utx\U»% wdiWa, sts odkloni a njuno vlogo |p| wi,jo|>4l gtlow 0|§ za poroltvo In odločila, de čeka a , „,3 Bt)wn |y9«lA f na rezultat vloge za ponovno ob- dviniiillb mH0C[\>. ravnevo v jell. j ______ otrj^ «««»«" Brent Olasseoek, vodja pri roparskem napedu in njuu tovariš, Je pričal, da imate Keby in Mur rey še okoli $40(1,U00 do $A00,000 od poltnegs ropa. Ako as ju Izpusti pod poroštvom, lahko zame nje ta vrednoetne papirje io pobegneta Is dežele. Kodi*e [r od točilo, da Se bodo argumenti sa novo obravnavo za-elišali dne «. januarja. Zm brale Willie, Joe, WyUy in Jeese Kewton, Ifrrbert llolidsr jo in Brent Otaeeeoake bo isrole na kazen v soboto. Vseh šest ae je priznelo krivim. O Is ase oe k je povrnil od plena $1,210,000 Brent Olasseoek je bil glavna prlle preti Pahrjn in Morrarju, profesionalnemu polililarju. SOPISJI. CHtjr, M§. — Federalni sodnik Albert L. Reeves je raaeo-dil, da laeopiel niao krilil nobene-ga zokooa, k«r eo priobčili imenik davkofJlačevaJecv, ki eo plačali direktni dohodnineki da^-ek. Sodnik je rekel, ako bi ee prepovedalo Čaeoplaom priobčiti listo davke-plalevaleev, da bi bilo ta krlenje prvega amendmenta uetave. Evesnl prs vd ni k bo vložil pri-siv proti raaeodbl Poruvaneka revoho jo kila hitro DUIOTII MORILRO PRID SODIiOnt Mt Verami, lit — Modmjsbe obravnava proti duhovnu Lew-reneu M. Iligblu tn mre. SweHi novi, ki ata obtožena zastrupijo njo. je bila ot ver jene v sredo. Vtti ee izbiranje porote. MigM j* saetrurMl svoj<> leno ia c rf govoril Hv»e» N nove, e kotero >a Imel Iju-bo v no rosmerje, do >1 soetmaelo i m Buenoe Airee, Arg, 4. dee, MU Prenza ' v Mmi, uradni llet p« ni v enake vlade, porole, da jo M. novembre izbruhnila revolto r mestu Chotl v ee vernem delu Pa-ruvije. Vlada Je uduMU revolto 9S. novembre, ko ee je vrMla and nja "velika bitka", v koleri eo bili rebell |>op»lnome pofeioul Voditelja revoRe, polkovnik Alee sar In por../,,,k Berreds, sto kila Ukoj obsojene no smrt in eetre-Ijene javno na trgu v f Jkotl . Dojotve, do j« mošnji avet šale zdaj I/vede I sa revolto. doka* j*, kako doU« eeneure vedi paru- PROSVETA P HOSTETA tfi^^l^ - Č.n. ojl^v po dofororu Kohop.l - — WlWK '".TT'' K.roinln. zl^^ "" « Ml lito te 11.26 m tri MMNI ckummo »« oo m teto, M M m H teto, |U| to tel xnm, to - tooaoa>rtvo HM.___ NmIm HVM.br kM ifia IktM "PROSVETA" mš7-— u. uw»4«te armmmm, cu——, mtoafc. • _ -TME EBfLIGHTENMEBTT" oJmmd br *« MaHe—I H» uJST liVlIilllllBI m Nifu Advertlatog rit« oa TTwt ton : jJniUd SUUI (*xc»jtChiCM*v)jm ) tod Geaada M Fmt; •r._ DMMI V 4« a. pr. (N»r. 30-24) f«l«| »tW» te • tM h>ihi atramu. i mm mmIot* PmmvIU te KAKO KRASEN JE FARMARSKI STAN. Kajne čitatelji, to tU že dostikrat slišali. Pa tudi v velebianiškem časopisju ste čitali velikokrat Slavospeve farmarjem. V teh listih so vam pripovedovali, da so farmarji patri jotični ljudje, ki delajo od zore do mraka, da pridelajo potrebni živež, da ljudje ne umirajo lakote. Ali malokdaj ste čitali v tem časopisju, da je treba farmarjem dati potrebno pomoč, da ne opešajo pri izvrševanju izredno važnega dela za človeško družbo. Vsi taki slavospevi so imeli večinoma namen, zazi bati farmarje v sladki sen, da končno res verjamejo, kako fino in udobno življenje žive tam na samoti na far- Mihrsukee, Wiz. — (Iz zapisnt k« enajste redne mesečne seje Slo V m»l;«'?i* doma v Mihvaukeeh z dne 21. novembra.) — Bmt predsednik otvori eejo ob osmih. Navzoči so zastopniki društev: Vijolica, Bratoljub, Napredna Slovenka, Sloga, it. 1, Sloga it. 16, Lilija ter Sv. Janez. Poročila tajnika, blagajnika in nadzornega odbora vzeta na zna nje. Rojaki, ki imajo ie poravnati z blagajno Slov. doma, so: Martin Rebrniiek, Anton Kozle*-char, Skrobi, Antoh Koetanjevie. Skupna vsota $120.44. Kot zapisnikar izjavljam, naj se v slučaju napačnega obvestila obrnejo pri zadeti na administrativni odbor Slovenskega doma. Na *eji je sprejet predlog, da obišče posebni odbor tudi sloven ska društva v West Allisti. Zastopnik od društva Lilija je v poročilu povedal, da to društvo priredi veeelico 23. novembra, ka tere prebitka gre polovica za Slovenski dom. Zato ao sklenili zborujoči, da se val zastopniki Slovenskega doma udeleže veselice korpOrativno. Zastopnik dramskega odseka društva Lilija je tudi fagroanil, da bo blagajna dotlčne-ga odseka šla v dobrobit Slovenskega doma v alučaju, da bo od eek sprevidel, da stvar napreduj Zaatopnik od društva Sv. .Janeza je poročal, da se tajnik njih društva ni ravnal po zadnjem skleda društva, nalfar je bilo na seji sprejeto, da g* ponovno opozori odbor Slovenskega doma, da mah, obenem pa privabiti še druge pridne ljudi na kme-]gotovo*odpošlje obveznice svojim tiji. , V resnici je pa delo farmarjev zelo slabo plačano. In če bi farmar ne ljubil dela, katerega izvršuje, bi že zdavnej obupal in rekel onim, ki opisujejo življenje farmarja kot skrajno prijetno, da naj enkrat sami poizkusijo na farmah, in uživajo vse sladkosti, ki jim ga prinašajo trdo delo, preprosta hrana in vremenske spremembe. Delo farmarja je plačano izredno slabo, pa tudi njegov kapital se obrestuje izredno nizko. Farmarji prejemajo povprečno po poročilu polje-, delskega departmenta po 1,4 od sto obresti od svojega vloženega kapitala. Pri tem je všteta mezda vseh člar nov farmarske družine kot mezda navadnih delavcev. Z drugimi besedah!* to- pomeni, ako bi se ne vštela mezd* kot dohodek farmarja, da bi se farmarjev kapital sploh ne obrestoval. Zato se pa godi bankirjem boljše, ki posojujejo farmarjem denar, da kupijo zemljišča, živino, stroje, orodje in druge življenske potrebščine. Oni ne orjejo, ne seje-jo, ne mlatijo in ne pospravljajo pridelkov s polja. Ampak njim se poljedelstvo vseeno izplača. • Posojila na farme nosijo tem posojevalcem denarja povprečno po 6.7 od sto obresti. Ako ima bankir posojenih štirideset tisoč dolarjev ,na farmah, tedaj prejme povprečno na leto od poljedelstva dva tisoč š«t do oaemdeaet dolarjev, ne da bi mu bilo treba prijeti za plug ali saj enkrat mahniti z mo-tiko. In kljub temu ne opeva nihče bankinkega stanu v kapitalističnem časopisju. To je razumljivo. Ako bi kapitalistični listi pripovedovali, kako Be množi premoženje bankirjev, v detajlih, bi kmalu farmarji spoznali, zakaj delajo in trpe skosi celo leto, pa se komaj skromno pre-žive, dasiravno imajo tudi nekaj kapitala. , Sprevideli bi, kako vse niti v sedanjem gospodarskem sistemu vodijo v Wall Street, kjer so nastanjeni najbolj bogati menjalci in posojevalci denarja. Razumeli bi, na kakšen način so ti ljudje postali miljonarji in spoanali bi, da je pregovor zelo lažnjiv, ki pravi: "Kdor zgodaj vstaja, temu kruha ostaja."! Ob solčnem vzhodu je že farmar na polju in tam ga najde tudi solčni zahod. Ampak kruha mu ne ostaja. Farmar bo spoznal resnico, da se mora delovno ljudstvo organizirati na vseh poljih ne glede na to, ako dela na polju ali v industriji. Kadar bo farmar spoznal to resnico, tedaj je upati, da se zanj gospodarske razmerenyremene. Dokler ni tega spoznanja, toliko časa ga hodo posojevalci, denarja še priganjali s njegove farme in bo s svojo družino vred komaj toliko zaslutil, da ae skromno in pošteno prtftivi. Daniti se je pričelo tudi pri farmarjih. Ampak zaupanje vase, v svoje znanje, v ivojo pamet je pri farmarju še šibko. Zato misli, da so bankirji potrebni, da on lahko pridela poljske pridelke in jih speča v denar. Ta šibkost tudi pojenjuje, sicer poCssi, pa sigurno. Ako danes farmar še verjame, da so bankirji potrebni, da vodijo njegovo usodo, ni tukaj garancije, da bo farmar še kaj takega verjel po štirih ali celo po desetih letih. ' Nove misli se širijo tudi med farmarji, kalen so anali plačani podporniki zazibati t lepimi slavoapevi v sladek sen, Id kmečkemu stan« prikazujejo U sen kot|n»sireWaer\ » ko pometnik fata morgana. In kadar bo U sen razbit, bodo farmarji <(<** * p»n<«ea na oebe, da R vporablti glasovnico v korist vsega delovnegs SLIK IZ NASELBIN. Članom. Zaključek aeje je bil ob deeetih zvečer. — Joe Vidmar, zapisnikar. Ohieholm, Minn. —- Dolgi zimski Vtleri ao naatopili in z njimi piihajajo tudi večerne zabave in veselice, prirejene po raznih slo-venskih društvih. Tako smo si t ti-di mi isbrali zimski večer, namroč Jugoslovanski Sokol v Chisholmu, Minn., bo priredil igro, o kateri smo še večkrat poročali v listu Proeveti, eamo da je bil poročan napačen datum. Mesto 31. decembra bomo imeli prireditev tlato nedeljo prej, to je tri dni po bo-šičn ali 28. decembra. Igra bo lz-vaia.ia po najboljlih naših dramskih igralcik- J"rokaz UKakorien gospod tak sluga" je zanimiv, lep In smeha poln. V nji ae predstavlja nekdanje raiusdano vojaiko življenje. Slične itre še ni bilo vprizorjene v naši okolici. Po Igri ee bo vršil še ples pri pristni starokrajski muziki, tako da ac bomo lahko zavrtili vsi, stari in mladi v valčkih, polkah, "šotišu" in "povšter tancu". Muzi kan t bo že godel, kakor on ve, saj jc pre-frigana glava. Pri prodajanju vstopale, ki jih bodo imeli člani n članice Sokola na razpolago, mislirt, dh bodo rojaki ili na roke. To lepo priporočam vsem, ker nobenemu ne bo šal, ako bo kupil vatopnieo, kajti veselje /je vsakemu garantirano, Če je še tako klavern In potrt od prevelikih skrbi. Kdor bo prišel na to igro, bo pozabil in ee veeelil z nami vred od kraja do konca. Udeležite ee torej zabavo z igro, ki se bo vršila v finski dvorani dne 28. decembra ob pol osmih zvečer. Tedaj bo pričetek. Kdor bo zamudil prvo predstavo, bo zamudil doatl. Vabimo tudi rojake Naj omenim malo tudi glede uašega društva št. 78. Člani ao na prošeni, da se udeleže polnošte vilno seje, ki se vrši 21. decem bra. Voliti imamo odbor za leto 1925, zato ne zamudite prilike, da ne bo spet kakega prerekanja, da se jc kdo ponujal v urad. Ne mislite, člani in članice, da ima kdo rad brige in skrbi; vaak se jih brani. Navsezadnje pa se še dobi član, ki se izrazi, da »e je kateri nradnik ponujal, kar kajpada na Člun najrajie plača in gre. Tako je pri našem društvu. Kadar se komu zdi, prinese plačat in gre, na seji pa pridejo uradniki skupaj in gledajo akozi okno ter čakajo, kdaj bo kakšen član prišel. Tako dočakajo kar enega ali dva člana. Pomislite, člani, kako malo se brigate za društvo. Niti toliko vas ne pride na aeje, da bi mogli sejo otvoriti. -ato vas poživljam, da pridete vsaj na zadnjo letno eejo, da ukrenemo za korist društva. Kdor ne pnjde na sejo, bo kaznovan po pravilih. Izredni asesment, ki ga imamo za december, velja za veakega Člana. Kdor ni Še plačal društve-r/h aklad, da plača vee in poravna meseca decembra in bo mogoče urediti društvene račune. — Joe 8ušt*rši6r tajnik. Paketna poita za notranjost in inozemstvo. Sedaj, ko ae božič približuje, bi mnogi ljudje radi poslali kak dar svojim sorodnikom ali prijateljem tukaj ali v*etarem kraju, ali mnogi obotavljajo, čei, da je to težavna in draga atvar. Resnica pa je, da požiljanje paketov (parcela) po pošti je jako enostavna atvar in prav poceni. Vsak poštni urad v Združenih drŽavah sprejema pakete za dostavljanje v malone vaako deželo na evetu. Poštnina znaša le 12 centov aa vsak funt, naj bodi do-tična inozemska dežela prav blizu ali še tako oddaljena. To jc edina poštnina za večino dežel, ali za pokrajine v Afriki, Aziji in južno-moipke otoke, kakor tudi za nekoliko evropskih držev, kot so Ogrske, Avstrija, Rusija, Čeho-slovakija, italijanski otoki in ftviea, treba dodati še takozvano "tranait" poštnino, ki je različna. Tako na pr. za pakete do ts-žiue 11 funtov za (oziroma čez) Avstrijo treba plačati dodatno tranzitno poštnino od 20 oentov, za Ogreko 30 centov, Evropeko Ruejjo 45 centov, Švico 10 centov, Čehoaiovakijo 10 centov in italijanske otoke 10 centov. Za Jugoslavijo ni nikake dodatne tranzitne poštnine in ee plačuje le po 12 centov za vsak funt; ravnoLsto velja za Julijsko Benečijo, Reko; Zader in Lastovo. Vlada one države, kamor naj se paket doetavi, bo zahtevala, da se plača carina na pripoalanem paketu, ravno tako kot sa vsako drugo blago. Da ae blago pošilja kot darilo in ne v trgoske avrhe, ne dela ea večino inosemakih držav nikake razlike. Ako oseba, na katero je paket naelovljea, ga hoče dobiti, mora plačati zahteveno carino; ravno tako treba tukaj plačati carino za pakete, pripoela-ne iz Evrope. Edina izjema od tega pravila je ta, da ee paketi šivil, ki jih ljudje tukaj |M>šiljajo svojim sorodnikom in prijateljem is sosednjih naselbin in brate so-1 na Nemškem, doetavljajo prosti kole is Eveletha, da bi se udeleži-1 carine, ako ei je odpošiljatelj zali predstave. Vsem skupaj kliče- gotovil posebno dovoljenje' od mo na veselo evidenjc pri obilni I najbližjega nemškega konzula, udeležbi. Na zdar! — Sokol. [Carine ne more plačati odpošilja- telj, marveč jo mora plačati na Barbarina, Ohio. — Dolgo že nI bilo dopisa iz naše naeelbinc, četudi je doeti naprednih rojakov. siovljence. Ako nekdo bi rad poslal kak der v stari kraj, pa ne bi hotel, da bi obdarovanec plačal Ali/je temu vzrok prehuda sima. I všr!u°\ »*> ^ ali so preveč zaposleni a delom T I P*««*« * ^.rem kraju. k. naj Mislim, da delo ne bo krivo: To- «• wri1D® 10 varne ree le nekaj obratujejo, aa- Hjgf **kct omIm' " k*tfro *111 mo pUče so slabe. Pričakoveti i mcJ^cn . nam pač ni mogoče boljšega, do-l 1Da1n,OM <*n~»ki do- kler bo toliko aložnoeti med de.|4fU,. kamof M P*k* lavel Ce ai hoče delavee prtakr- j "J*11 ^bino in vrednost, more beti malo boljše delo in plačo, oe I W«šiljatelj zunaj omete privo-le dobijo dobri ljudje, os. delev-l«111 1,,lek » navedbo vsebine in ei semi, da mu raadorejo. Tako **sdaooti; ta liatek ee imenuje •e je pripetilo nedavno tega v tu. J »urinska izjava (eustom deelara kajšaji unijeki tovarni. Tu je ali-!1*«")' NekaMfS drla ve zahtevajo ka, koliko sa delavci alošni in jim ^i« ae dobi je sa organiaaeija. Na ustnik i od poštnega urada brezplačno ■majo, a Še jeaik ne ve zanjo vL?" potrebne iaformaaije, naši pobožni nasrlbiai. Ko bi lahke pripoasogli delaven do boljše, ga dela in plače, mu leto tekočo-koč i ca mejo i spred aoea. Ampak ae vsi, taki ee Uati, ki ae držijo ockam bolj pokalne, Dakkr niso i v uuljaki tovarni, kriče: "Orge- ljudstva* I I A* bed«. se tak k o pošilja v to ali drugo de Želo, kaki predmeti so prepovedani In koliko fantov ee sme kvečjemu poslati, ao aavedeae v Uni tod Ktatee PosUl Uuide, ki je ao razpolago občinstva vsakem poštnem urad«. Paket aa Jagoelavije •the kvtljmi tehtati 22 fantov, u Italijo 11 fnatov, aa Avelrijo 23 fantov Itd. Kdor torej koče p«elati veš, mora napraviti vsi paketov. PETEK, 5. DECEMBRA, \nt Meteoriti. f: Jfovitica. Te dni imamo v Chicagu veliko Živinsko razstavoi Razstavljeni so dobri biki, krave, prašiči, koze, ovni, kobile in druga taka velika in žlahtna živina. Na razetavo je prišel tudi prezid^pt Kulič. e e e Stara ljubeaen. Na Dunaju je bila žena, ki je etara 54 let ,obsojena na 15 let ječe, ker je zadavila drugo žensko, staro 67 let. Zadavila jo je zato, ker sta obe hoteli imeti nekega 19 let etarega študenta. Ne, to ni posledica vojne in po vojni razbite morale. Povest o Putifarki je zapisana že v svetem pismu. Gorje vam, fantički, če vas dobi stara žena! • • e Zagouftke. Kako je to, da Gompers sovraži ameriške aocialiate, pozdravlja pa angleške, nemške in mehiške aocialiate in hodi k njim na poaetef e e ;e Dežela zlate priložnosti.. "Vsak deček, rojen v Ameriki, ima priliko, da poetane predsednik Združenih držav." "Vsak priden in varčen Človek si lahko pridobi bogastvo v Ameriki." Yes, yes, yes 1 Kot na pr. Leo Koretzl Ko je začel, ni imel nič; ko je končal, je imel dva'milijona dolarjev. Zd^j pojde za nekaj čaza v zapor. Ko pride ven, začne lahko iznova — kajti to je dežela zlate priložnosti . . • • e • 'g that ao? K. T. B.. I — Protestiram proti trditvi, da ao patri pogoreli. Palri imajo farmo, hižo in hleV; imajo grablje in vodnjak; imajo tri četrtine dnevnika. Predno pri-de ičip, bodo imeli celega. Tako etoji v zapisniku in jaz vem, ker sem ga videl Yes, sir! - Ton. Lokvice, Joliet. | e • • Drsam v treh aktih Prvi akt. — Cmok 1 Poroka Drugi akt. — Flok! Razpon, Tretji akt. — Cmok, emokl i aovna poroka. e e e Ooolidgeva poelamos. 4'Everything is peaches That grows in Florida." I Narodi • e e Volilna g«ela r Jugoslaviji. Bog i Pašič! Radič i Bogi Sv. oče i narod! Nacionalni bloki • e e Miroma nagrada. Odbor za Nobleve nagrade sklenil ,da letos ne more dati J i komur mirovna nagrade, ker je i nihče zaslužil. Ali slavni odbor ne ve, ds nek na svetu žive veliki mirotvorci Mussolini, PašiČ, Kazimir! • e • Jagnje, ki odjemlje grehe ivsts Mister Koretz, ki je iz nič stal milijonar in iz milijonar zopet nič (če mu kdo verjsme), js ponižno priznal krivega vi grehov in zdaj čaka kazni, ki h on upa, milostna. Rekel je, uekdo mora trpeti za grehe — zakaj ne bi on malo trpel! Njen je za njegovega siua, ki se mo zavedati, da je bil oče lump. 81 san grešnik! Usmiljenje, ljud božji! In kadar umre, se uvri med svetnike. Zakaj pa ne! Mi svetniki je bilo mnogo roparji in sleparjev, ki so se pravois« "pokesali". H o e • Prihodnja vest. Čez dva tedna izvemo, dal bila na Otoku sv. Miklavžs velil revolucija, ki je bila sfečno tlačena. General, ki stre revol cijo, se je že priporočil držav mu tajniku Hughesu za posojil K.T. Tudi za pošiljanje paketov znotraj Združenih drŽav bodo ljudje večinoma našli, da je najcenejši, najhitrejši, in najlažji način pošiljanja, ako se poslužijo paketne pošte (parcel post). Dočim se za običajna pisma v katerisibodi kraj Združenih držav, naj ae piamo dostavi več tisoč milj daleč ali pa lea>ok»li vegeka,* plačuje poštnina od dveh centov, ni pošt-ns uprava našla mogoče, da bi do* stavljala pakete do vseh koncev in krajev Združenih držav sa isto ceno. Zato je poštnina odvisna od daljave. Ako ee paket ima doeta-viti v isto mesto sli v isti poštni okraj, znaša poštnina pet centov za prvi funt in pol centa za vsak dodatni funt. Ako se pačet pošlje do kraja, ki je manj od 150 milj daleč, znaša poštnina za takozvano prvo in drugo zono. Tretja zona vsebuje vse kraje, ki ao od kraja odpošiljatve oddaljeni več od 150 ali manj od 300 milj; poštnina znaša šest centov za prvi funt in po dva centa za vsak dodatni funt. Četrta zona zapopade vee kraje med 300 in 800 milj daleč in za te treba plkčati sedem ceUtov za prvi funt in po štiri eente sa veak dodatni funt. Za peto zono (600 do 1000 milj) daleč znaša poštnina osem centov sa prvi funt in po šeet centov sa vsak nadaljni funt. Poštnina sa šesto zono, ki velja za daljavo od 1000 do 1400 milj, znaša devet centov za prvi funt in po osem4 centov za vaak nadaljni funt. Za sedmo sono (1400 do 1800 milj) treba plačati 11 centov za prvi funt in po 10 Centov za vsak dodatni fant. Vsak poštni urad v Združenih driavah, ki je več od 1800 milj oddaljen od kraja pošiljat ve, spada v osmo sono, za katero velja poštnina po 12 centov sa vsak funt. V U. S. Postal Ouide, ki je aa razpolago v vsakem poštnem uradu, ee nahaja popolni seznam vseh 52,000 poštnih uradov v Združenih driavah. Poleg imena je številka. U katere poštar takoj Ishko izračuna, v kako a«no is svojega ureda se aehaja kraj, kamor kdo pošilja paket. Zato •■ je v stanu povedati takoj, koliko treba plačati poštnine. Ako k .In narodi Mapo od kSfeS^ ga trgovca v drugem mestu, ae m« paket potem lahke pošlje po poštnem povzetju ali "eaek os deliverjr" (C. O. D.). V tekem idučaj« pošta ne b« izročila pa kota, dokler ai čal zaznamovanega poštar dobi U denar, g« počijo p« «ek*miri pošiljatelj« Za to slul manj od $50, in 25 eentov, svota znaša od $50 do $100. Paket, ki poleg redne poltmi noei posebno znamko "Sptei D4BVery"t katera stane 10 ce tov, se doetavlja potom posebn ga poštnega sla. , | Par besed tudi glede omotan paketov. Slasti za pakete, ki ' pošiljaj«* v inozemstvo, trtbs ffi žiti na to, da ao čvrsto in sifurfl pakovani; na drugi štreni mora paket biti tako omotan, poštni urad in carinski urs< lahko pregledajo njihovo vsebia Ne sprejemajo se za inozem»t paketi, zamotani v tanki in sla papir ali v škatlje od papirj Naj se rabi trdi papir In dobi špngo. Lahko se tudi rabijo i boji a prikovanim ali pribitim p< krovom ali pa ee blego aašije vrečo, pod pogojem pa, da i tako stvar prinese na pošto o< prto, tako da more poštar icvrlii pregled, predno je stvar kon*i» sapakovans. Paketi, l*i niso p« vilno omotani, se ne sprejemsje Naslov prejemnika naj bo jasa s črnilom napisan. Na lev« zgornjem oglu naj sc s veliki« črkami napije "Parcel Post ii na kakem drugem mestu nsj « navede tudi naslov pošiljate^ ali ne tako. da bi pošta mogla -meniti pošiljatelja za prejemnik« -f.Lll ■ RAZNA NAZNANILI ■ r- ao ida«'ii<> • t <•<»** ih Mnt«r a k* Joshus Henry Iron Works i->j (U,cJ kratkim eksplozija, iranila dva delavca in nare-fteliko gmotno' ikodo. Prc-L strokovnjakov je dognala, * pokvarjen parni kotel za-£ nesrečo. Organizacija delo-Jjv i imenom Jnduatrial Eltion of San Franclaeo pa Cfra«trelbo za delo "radi-Lik agitatorjev" in je razpisu nagrade onemu, ki Ce na aled storilcem. Deloda-EJbi radi naprtili odgovornost Fitojo Ustno ranemarjenost L,k. organizaciji, katera vodi Lgjo za priznanje unije. mu delavske stranke v Novi Zelandiji. fcllington, N. Z. — Industrl-i program delavske stranke v ri Zelandiji, ki bo predložen Hreni v prihodnjih splošnih volji. ukljueuje med drugim tk toeke: državno zavarova-»per brezposelnost, petdnev-frlovni teden (40 ur), popol-fiznanje unij na temelju ar-iie in zaprte delavnico, enaka da za enako delo za moike iu Ae. sanitarna stanovanja za sveč, eela mezdj^pb ČOSU bo-i in brezplačni' zdravniška s«. lijaki rudarji poeetijo Ruaijo. natelj. — Mednarodna zveza irjev posije delegacijo v sov-k« K um jo z namenom, da iti položaj ruskih rudarjev . ndni položaj v newyorških industrijah, k* York. — Državni indu i»ki kvmisar poroča, da je bila fiečna tedenska mezda v ncw- ških industrijah manjša v Vad ■ oktobru kakor v septembru, traberska mezda je znašala .03, oktoberska pa $27.53. roj 2700 delavcem jc bila mez-miiana v oktobru. Smučar navaja sledeče števil- * povprečnih tedenskih pla-, kakršne so bile v nekaterih ustrijah meseca oktobra. Umen, loncevine in »teklo 176; ko m n« $30.752; lesne topi MM; kemikalije, barvila -elje $31.40; krzno, usnje in tok $28.55; tiskarne in papir-i izdelki $35.58; tekstilni N; oblačila $34.69; živila in * r29.06. Make, uposlene v ravno teh ntrijah, ho prejemale manj ko rico gori omenjene plače za Glasovi članov S. N. Pi J. ia čitaUljov Povite. Irwin, Pa. — Brat Frank Nagi ič me dolži, da aem jaz kriv, da niio mogli dati računa prej v javnost. češ, da ntaem hotel podpisati papirjev za brata Josepha Gantarja sa odpravnino. Ako bi jih naže druitvo prej dobilo, bi jih bilo prej podpiaalo. Nc misliti, da je druČtva št. 41 slabše od drugih številk, kajti naše društvo št. 41 dobi ravnotako od glavnega urada S. N. P. J. listine kakor katero drugo jodnotino društvo, ker sa nas prav teko veljajo pravila. Prejel Htm neke pepirje od Fran-ka Nagliča in sklical izredno sejo Na aeji je bilo eklenjeno, da se društveui odbor ue bo podpi-sel na take papirje, ker niao is glsvnege ureds S. N. P. J. Sprejel aem v podpis dva papirje, ka-kor sledi i Krayn, Pa. Sep. 27, 1024. Spodaj podpiaani odbor št. 41 S. N. P. J. v lrwinu, Pa., se strinja s vsemi koraki, kar jih je podvsel, os. jih je podvsel br. Fr. Neglič, član društva št. 174 v Kravnu, Pa., slede na oavoboditev br.' Joaepha Gantarja is umobolnice. kateri je član društva št. 41 B. N. P. J. v Irwlnu, Ps., da so odpošlje v staro domovino, in to je do njegovih bretov in sester ter se mu teko podaljša ajegovo šiv-ljenje, ako mu je uaode mila. Predhodnik, . . . tajnik . . . blagajnik . . Ker ui nič pisanega sa odškodnino ali odpravnino iu ue društvo-nem pečate, zato smo sivsr zsvr- CLAVNI gTANi SSS7-SS SO. LAWNDALE AVI., CHICAOO, IUJNOI«. f Isvršavalni odbor t \ UPRAVNI ODSEK, PveŠMŠalb Vtoeaa« Catoba* pi»i»l km4nm Vidrah. Hf.ftT, Bea 101. Mmm««, Pa^ mL lajalh Maitka« Tark. laja* baleHheaa eššslba Zlaa Na*.k, tl. btogaja« Mm V.,rUW. uradnih tU.il. JatoZa»«rtalk, apaavftalj eUaUa Ptlla Gadiaa. roaOTNI ODSEK i Jak* Vm4mtw—4, »radaadaik, SSST H. Lawa«al« Ava., CkUaaa. IIU Martin lalaaalkar. Bea «70, Barbertaa. Obte, Frad A. VUar, 140« S. aart&rtffc*. iSSr - ,u,w-** BOLNIŠKI ODSEK. OSaZONJE OKROEJE. Blaa Novak, ptm4-4m[W. SS1T SS »a. La»a4aia Aa, CkUaaa, IN, VZNOONO OKROURi Jaeab AmbvaSM, Bea SSS, Maaa, R«a, Pa. J®l»a Gr^alj. UMI Aaa„ CUt.U«4, a ZAPADNO OKROŽJE. Aataa lalar^Baa 104. drota. IU... sa N»lil»š LA POLLITTB ll VIDNO TVORI NSVARN08T ZA 8TARINB. Nndsorni odbori Peaak ZaUa. eradaadalb. «•«• W. MU «».. Cblaa«a, lil.. ¥rmmk l*"fČii1ssš. tffiT* 0/WilHa«a «ll»ar. «404 ll. Clala ? Zdrušitvani odbori Pradaadalbi Praah Alal. II «4 «a. Craafar« Aaa., Chlaaaf. lik Jaiba Ovaa, SOS W Nlh Si., Cbl«aaa, IU. Jas. Shah. «404 On. a Cu ClavaUa«, Oku VRHOVNI ZDRAVNIKI De. F. J. K-ra. «UI «1. ClaW Ava.. Ctoaalaad, O. FOZOai Ksfpsadsosa e «i lihcepad, Id dalaja v »laaaaai aaada, m avli takotoi VSA PISMA. M so nanašalo aa paato al aesdesšntoa so aaetoaei PradsadalAlao t/N. P. j, NIT« «a. Lawadato Aaa., Cbleege, Nk VSI ZADEVI DOLNIIRZ fODPORB II NAILOVE, Bolnltbe %*b alltaa «. N. P. JM IUT-N 1» Lavadato Ava^ CbUaaa. IN. DENARNI POŠILJATVI IN ITVARl W sa lUaja al. lovvšvalMga SaUA * 'aSSUTuL M MMl*V*> TajaU>** N' *•* Uw*' vaz ZADEVE V ZVZ I Z BLAGAJNIŠKIMI POIU eo MlUtoto «f aaatovt Stoeaj^llva «. N. P. J^ NIT4I la. Usradala Ava., Cbiaaea. Uk Ves prHsšba gtodo paetovaaja a si IsavtovalUom adbam se naj aeiljaje Frank Zafcaa, »redeedalba aašasmsga adbava, llgav aaatoa ja aaovaj. Vsi priaSvl «a «1 earaial odaob aa aaj paiUjajo aa aa^avt Jaka Uašav waad» 4«> W. Nor 1»^ IprtoflUld, IIL Vel daplsl to dr««l splal, aaaaaalto, aglasl. aaralalaa to sptoh vaa bar L. .----1--»--»»----- m. m i M ^llti. m* U.L.. "9 lil IMT ■■ gli, saj smo društvu št 174 a N. P. J. pisali, da damo preetopni list za brat« Josepk« Gantarja, pa nam še odgovora qJw> dali Zato ni treba mene dolšitl. — John Oreensburg, Pa — Plsm« dobim od rojskov s vprašanjem, ka ko se počutim v ječi. Ne morem ^odgovarjati vsem, zato povem tu, da se imsm kskor ss Človek p«Č More imeti v ječi s evobode ni. Am-pek človek zdrav, preetene, ssj delsvei itsk nismo v«j«ni dobrote. Razmere eo teke, kakoršne morejo biti v družabnem redu, ko delovno ljuditvo veli evoje na-sprotni ke, fF' , f W li V tukajšnji okrsjni jsčl je bil neki Tony Baje en maaeo. Odne-aal mi j« v*, dolarje, kar sem jih Še imel ln rujavo suknjo ter uenja-te rokeviee v akutni vrednosti $70. Rojake bi proeil, da g« Javijo policiji, če bi kdo vedel ss nje-ge, katera ga tudi išše, ker eem ga jaz naznenil, ko eem pozneje izvedel, da ao radi njega prizadeti tudi drugi rojski. Človek, ki o-aleperl reveža kakor eam jas i« vzame Še tiato eente, ki mu jih izročijo dobri ljudjs, pač ns sp«d« drugam kot v ječo. Tony Baje je živel v Vukonu, Pa., ter kakor je rekel, je član društva št. 117 v Yukonu. Oii je mali postava in droben. Prosim rojske, da mi nssnsnijo, če izvejo stffj. ^ Joe Zhum, Count/ Jail, Greene-burg, Pa. "'j . . PISKA NA PO«n v Chicaru imajo i Miee Kdna Ku niu, št. 056, A. llarvleh, št. H37, Dallial Jeleni«, št. 98«, H. Kaplan, št 044 in J oken Ksesi«, št. 0M. Pisma dobite na glavni pošti v veli s Adems reete. Poleg tekoče Itevilke povejte kraj, odkoder plsaM pričakujete. Fin prodpls aa slab slabotna šivi RADA BI 0BTBD1L4« kje se aaksja ssdaj moj brat Marko K«lčič, bil je zadaič pri meni meaeea junija t. L, iu ihKci« neznano kam ja odšel. Zatorej prosim oenjene rojake širom Amerike, če kdo v« z« njegov neslov, ds ml gs naznani (Je bo pa satu čltal t« oglfts, g« p« prosim, da ae oglael n« moj naslov t Msry Push, Box m Ohlsholm. M.lnn. (Adv,) lONCtNA HKMAJA • 20 Mjiif 20 A •love n skim ^ Colnmbla Plošč »5.00 atrje, vsaj to EiAAS? Zalim, da se osebno priglasijo trije bratje mojog« soprog« Johua Koprive iu eiceri Matevž se nahaja nekje v drž«vl Mleh., fr*nk je menda nekje v ltorber on, Ohio ln Jekob je pe nekje n« farmi v drševl 7owe. V aem trom naznanjam, de je njih brst oslro-ms moj mol John Kopriveo umrl dne 27. novembre, 1924. Pokojni John Kopriveo in njegovi bretjo eo doma is Črntgs Vrha nad Polhovim G redečem, v Sloveniji. Po-roŠAtl nJim imam selo vešne »tva-rl in lollm ee z njimi o ta« pogo-vorlti. Ako kdo rojakov ve sa ajik' natančne naalove, uljudno proalm, da ee takoj prijavijo meni, n« naalov i Frnneee Kopriveo, 589 Market St. Wekeg«n, 111. (Adv.) IOIPIKITETA jb tukaj. Razlastitev Soherbaamovega posestva. Msriborski psromlinsr Beherbaum ima med drugim pri Hv. Miklavžu bllsu Maribora večje poaestvo, radi keterega teče še per let po prevratu rssieatitveno postopanje v korist državne mo tke kaznilnice mariborske, ki bi tam rada namestila avoje kasnen ee za odslušenje zadnjega štadija kasni. Take poboljševalne savo-de, v katerih ee nudi keznjeucem več prostosti v svrbo lažjega prehoda v normalno življenje, imejo že vee moderne drŠeve in tudi na Šs kaznilnica v UpogUvi. Le ms riborska je to doeedaj pogrešala V to evrho ei je poskušala najprej pridobiti poelopje in poeeatvo be roniee Poet na Zgornji Polskavl pri Pragerskem, kjer pa bi bilo treba preveč Investirati. Lastni ca tega poeestve ae je tudi odloč no upirala kakor tudi Heberbaum. Kakor f se poroča is Beograda, je miniatrstvo za agrarno reformo zadevo rešilo v tem emUlu, de se poeeetvo g. Keherbsume pri Hv. Miklavžu vendarle raslasti v korist moške kssailniee mariborake s britvijo šs« trebuh V Nogo-si pri Msriboru eo našli aa Heker beumovem poeeetvu 35 totaege hlapea Jakoba lrgoliča trvavege v gosdu s preperaaim trebuhom Mož je atokai ln pripovadoval najprej, da g« J« neki nesnsnec napadel ia mu s britvijo prereza I trebuh ter nato zbešal. Kmelu pa ao aašii potog IrgoUU njegovo lastno britev la po prevosu v bol aioo ugotovili, ds ei je revei v svoji afflaakoUji to skrbi za ne-gotovo bodočiMHt sam prerasel trrbah. da bi al končal tradepol no šlvljenja. t rani, Minn. — Očividno jc ^'teta /.c tukaj. Farmarja banka v Claremontu je k Mala. A. J. Veigel, držav-inčm Kuperintcndent iz javi je, » bančna rezerva pošla, vred-11 Papirji so pa dvomljiv« Miti, JHMITI BODO ta RBiB-u DUŠE V TUJEZBMSTVU, •ttfo, IU. — Odbor metodi-ppi»kopalne cerkve za v tujezrmatvn je dovolil /n režo ven je duš ne Ja-KitHjskem, V Korejo Za reževa nje duš M|J' l a k«r »570,840. Drug de-* r'/,l,,li na Filipinsko otoc-polotok in Nizozem-.Uf|IJ" ('"niralno in Južno A-Ui.nsko Ameriko, Evropo Afriko. Proračunsko '' I"-', lo m prvim novem- Božič v se pHMtlato to vsek, kise mm evoil r«'a C. o. t^jSfc VT Vj Ua u|, de i« lah ao teleaa v etiko bolj potrebne " ',r"«l grabežljivimi tujo-mi ^pMalisti, Ali cerkve se /a \aratvo teles, em-, jr 'umjo duše izkorlšče-et"v vefjo vrednost. Božič le blizu t Pm&hfd—rmlk darov pa to ab tem laaa petr ffŽfejt. v psMUeaJ ■i^IZKUUClL 10 LO LLlrH OROAOTUOM. mum Pa - Poslov rudarakib organlza ►>» •burikem diatriktu s« Milan. HmU*. - -h m . i... ^todatetl. eomo Pii< «inl, oporm je bil včerej pokopan v MUanu < velikimi čeatmi Hlkm budstve je v kljub dešju etodito krsti Milanski nadškof >e kardi pel Toeei je vodU vereke eeremo ulje v mitoneki etatatoi in na po kopališču Poelodnje 4o*e od-prSTrobu •<« foverlto mlnistar Casstl »P »»onsk. šapsn Ns krsti ee bOi veoei to veeb krojev evete Ko je Mena v t rob. je b«taljoa izstrelil salvo. "J* neveden, da *c ni pokorilo John ^ - 'J* od znotraj ras- «»r.kt orgaatotiE kajti pomeni, da prU aise vaš Člani ra-^msseiK V porablja se, r^no tisti Mč m-.:, c. Lz^rn? -;a, k; 2Sa boži VICTOR PLOŠČE FO Dobite ctHr.o !c o. i ^^ T,h» ae*. »*e'-u »,.{. (Cf Odlsaki iz tlsvsiks tragikoMdiJi. KLOBASE Pitanih praseev meta in prsv dišavami, prekajenc z "Hickoi laaom a« prišteva, že od div časov izvrstnim prigrizkom. I sci, popolnost prsvih diisv, ti nja in vsa priprava, mi d zmožnost in priliko ponuditi Činstvu najboljšo vrste kiob Namen mojega oglass ni pripc čati, temveč dati priliko ljud pokuaiti dobre klobase. Cens funt je 35e, poštnina plača Pošljite naročila na: Anton pold, P. O. Hajlor, Ko. (Adv. "Krater," to je Wla beseda, ki je pogodila bistvo. In še danes govori vsaka astronomija o kraterjih, t. j. vulkanskih žrelih na luni. Ognjena moč, ki le tli v notranjosti naše zemlje, si često na silovit način odpre pot skozi zemeljsko skorjo. V veličastnem pojavu vulkanskega izbruha plan« ao dan. - V silnih eksplozijah prebijejo razbeljeni plini zemeljsko skorjo. Iz zevajočega okroglega žrela bljnje ognjenik raztaljeno kamenje, bruha oblake dima in pepela tsr meče vulkanske bombe s silovito močjo. Vsi ti izmečki pa se usipljejo zopet na zemljo nassj in v okroglem okopu nabirajo vse* okrog žrela. Vodno višjo in višje se grmadi na* sip vulkanskega stoica. Ko pa se nekoliko umiri divja sila zemeljske notranjščine, si ognjenik sčasoma samolastno zasuje široko odprtino. Le osfk rov v središču si še hrani odprt, da si skozi ta dimnik od časa do časa ohladi razburjenje. Kadar pa to razburjenje znova prikipi do vrkunea, mu je postiti* pot na prosto preozka.- V prvi jezi si s strahovito eksplozijo rafcširi pretesna vrata, kot rsslettia se granata o^lnese kapo prvotnega stolcs, nato pa se jame graditi nov manjši stošee v središča prvotnega, sčasoma sioro do vrha zasutega prvotnega Žrela. Strmo se dviga vulkanska kopa it ravnine, strmo pada v krsterski kotel nazaj. Sloki kroini hrbet ognjeniikega okopa obdaja na vrhu planjavo, ki pokriva nekdanje Žfekno in nosi v središču novi centralni stožec. Taka je slika nasutega zemeljskega vulkana, Vezav nam nudi najlepši primer te Trite. Kaj ne, vse kakor na luni! Izmerjeno okrogel nasip se dviga kot arnfi* teater iz luninih planjav, Široka lcroina ravnina so mu širi preko oelega žrela. Sredi nje štrli na-vpik samotna kopa. V solneu se ji sveti strmi vrhunec, dolga vitka senca pada za njo, kot da bi stsl pred tsbo stole« sladkorja, obsojan od solnčnih Žarkov. r \ f . Toda Iona ne pozna mere in mej. Ni jLbilo dovolj veličastne lepote naših vi-šokih planin. Kazgrebla in razmetala jih je od vrha do tal, njih smelo romantičnost je izpreme-nila v divjo grozo. . . A vse to je še vedno poniina igrača. . Ksr pa si je dovolila luna s svojimi kraterji, to presega vso meje, to j« pravcata orgija njenih vulkanskih sil Ognjenik kipi ob ognjeniku, irclo zija ob Žrelu, okop se stiska ob okopu — in še ji ni vul-kanizma dovolj! 8 stotinami majhnih vulkau-čkov so poaejana slemena, obronki in centralne planjave mogočnejših ognjenikov. Vulkan sedi na vulkanu, okop izpodriva okop. krater prodira nasip svojega *»acda; kot dvojčki ali eelo trojčki se »triujejo dva, da, trije ognjeniki v novo ogromnejšo žrelo; dva, trije okopi krožijo vzporedno okoli ene samo kraterske planjave in sredi nje »edi kar ecla družba ognjeniških stožcev. Vsa plsnjava pa. kolikor jo j« Še o*t slo med poasmes-itimi vulkani, je prebodena, navrtana, razjedena In izdolbena s tisočerimi kraterakimi jamicami, da se ti zdi kot da bi srl na gladino proat ranega jezera. ki pada nanjo gosta poletna ploha. Na llaoše jamic »e izvotll v vodu« gladino, zaglblje se na tisoče Valov kolobarjev, na tieoče drobnih vodenih st«*«*v pljuakne nakvišku — da bi jeze ro trenutno okamenelo, bi občudoval pred ssbo najlepšo arialjaturo luninega površja. Da, prirodne sil« na luai so morale sblazne "Ksko, vsi ti goitki omejeni od okroglih na aipov oo saasi vulkanif* — Da, ieš* kakšni) V neverjetne dimenzije j« poteneiralo luna velllraet aoaseljskih ognjeni kov. Nad 850 km meri premer kraterja Griamldl na whndaisa roba lune. Cs bi sijalo odprto »rolo nassestu planjav«, ki se širi od ene strani oko 1* »rog«, tedaj M lahko vrgel v ta prepad ee-I« kraljevin« Ce.ko ta jo »pokol v vulkanski petL Vsi 'rmotjaki vulkani skupaj M ae lahko poakri. H sredi njsgovrg« na«pa. In skore niš manjši a. . »Hit i la us UUxu ,u»SrM ........nol. (Dalj«.) "Dobro, pa se ustaviva na msji teb strašnih planjavi Karta mi kale, da so "morja" na Ioni vseanokoli obdana od vensa dolgih visokih pogorij. Na njihovih slemenih bova stala visoko nad deželami lune ter gledala v strm«, Umne gorske prepade in na blsičeče smel« vrhunce njenih gora—pod nama pa bo betala planjava v nedo-glodno daljo. 2e se opajam v mislih nad lepoto tega divjega kontrasta." — Gorovja, ki mejijo v mogočnih lokih ob nizke "morske" planjave so tako zelo podobna našemu visokoplaninskemu svetu, da bi se radi njih pač težko izplačala tako dolga in nevarna pot. Ogromne "gorske plauote" kipijo neposredno is morskih nilin. Vrhunce se kopiči ob vrhun-ou, sleme se dviga ob vernen«, divji prepadi*se odpirajo med mzoranimi strmimi stožci, brezde-nje kotline zijajo med kamenitimi hrbti. Vaa rs;-.-drapana in rasmstana, razjedsna in razkosana so ta lunina gorovja, s divjo romantiko njenega gorskega sveta se ne morejo kosati niti od neviht rszprano preperele stene Dolomitov. Drugje zopet se vijo po luni mogočni hrbti slokih "verižnih pogorij", a tudi ta so modelirana s divjo p^istlko in razkopsns od strmoglavih dolin. Velika podobnost laninegs gorovja s gorskimi slemeni naše zemlje je napotila že Hevelija, da jih je krstil s zemeljskimi imeni. Njegovi nazivi pogorij to vrste so se ohranili eelo do danes, fn tako srečsmo na luni Apenine in Alpe, Kavkaz in Karpate, Altaj in Tavrus. Toda t tuli v visoki nadkriljujo lunina gorovja svoje sorodne na semlji. Ned &80^m visoko se vzpenjajo ns luni Kordlljeri, nad 5500 Ape-nini in Kavka/., nad 4000 Altaj. nad .1600 Pire neji in Alpe; Tavrus <8740 m) in Heorav (2020 m) p« moramo le prištevati nižjim pogorjem. Posebno zanimivo prikazen nam nudijo Alpe, prikazen, ki ji na zemlji ni para. Skozi celo gorsko gromsdo jc zarezana od vrha do tel orjaška povprečna dolina. A ne morda dolina v zemeljskem pomenu te besede, dolina, ki se položno vspenja od vznožja v gotike višine. Ne, ostro rasekana, omejena od dveh nsvpičnih sten sija njens zareza v iivo telo Alpakc gorske verige, 3600 metrov globok navpičen prepad ae odpi-ra pod teboj in več kot 11 km mu meri širina. Zdi se ti skoro, kot da jc tu nekoč zadela 11 km velika topovska krogla ob kame-nite stene. V silovitem udarcu je razdrobila In zmlela vse, ksr se ji je stavilo v bran, razbite skale in drobee je pobrala seboj ter gtsdko po Miela Široko cesto svoje premočrtne poti. Pri vsej divji lepoti la. zanimivosti luninih gorskih elemen pa bi vendar svetoval, da jo kreneva drugam, v še bolj tipične kraje luninega »•frife — "Ce le nikakor ne morem izbrati primernega cilja, sedaj ga gotovo pogu.lim. Popelji me torej semkaj na julni del lune! Tu je i »e njeno površje kot "kosava", nsbodmo in iajrdeno od aamih okroglih kotlin. M podobno prikaznijo ae menda ae more ponašati naša rodna trmljs?" — Vidiš, sedaj si zadri luno v živo. U GalUci in Kepler sta obstrmels nad pre-čuda« obliko in asnogoštevilnostjo luninih krot uik pogorij. * pavovim repom, ki j« poaejftB s očesi, sta primerjala lastno površino, a koto točka. ki ee ara okrogle brazgotin« razjedle lice, s luknjtčavlas ploveem, ki je poln malih vdrtia. Keplerjev« bistre ako pa )« prodrlo la glob Vie v značaj tek čudovitih tvorb - spominjajo ga tverfc« solen i takih iatonlrjev. prsv podfebao as vulkanska žrela g|toelj»kih kraterjev. In daai jih jo tobaoč.1 jvuneje aa ogrvmne umotvore ulenitekih fatontrjev. da. prav pod rob oo aam js eelo popisal oo« potok t ruda pola* stavbo — njegov« izvrstne prtrim nt ssofta zspeetl iMffAla. ' v* .....- - katera se skoz nas odpošljejo do polovico decembra, bodo še pred prazniki izplačana. Stroški brzojavnega pisma samo $1.00. Naročite še danes denarno darilo, katero ste se namenili' poslati Vašim v domovini. Frank sakser state bank, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. HRIPAVOST In razdralenje v grlu j« treba takoj ločiti. Kedar ste hripavi, tedaj rabita Kot izpiralo In za grgranje grla je jako uspešen pripomoček, ki pomaga ublažiti razdrsžsnj«, odpraviti hrlpavoat in ozdraviti bolno grlo- ki .u«M II M. rtrotti - DENARNE POŠILJAT-VE V JUGOSLAVIJO IN ITALUO. - Nsše eene sa pošiljanje dinarjev in lir se bile včeraj, skupne s poštnino, sledeče: ^^ »eo Din.............f 7.90 1,000 Din.,,,..,,,,...I 16.46 2.600 I)in.............I 96.Š0 . 6,#on Dtn,#,.»........t 7®.r»o 16,000 Din.............§161.66 ..................netim.....nit.....»j POSEBNA PONUDBA ZA PBAflpKE! Kar ss sena denarja čestokrat fseaja. d- tikrat do«ela arpr^a Mm* i« aasiimi ■ BBjg^eeaeT^Spr zETZ pošilja t v« nakaicjo p« cenah e-oega dne, ko ml epreJnMme denar. JSSf^HS K>«HJAItO Ml TUDI V JUGOSLAVIJO IN 81. SMvr "a,£or tlw 1 V» po4UJ.tr. u