© Ventil 15(2009)4. Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridržane. © Ventil 15(2009)4. Printed in Slovenia. All rights reserved. Impresum Internet: http://www.fs.uni-lj.si/ventil/ e-mail: ventil@fs.uni-lj.si ISSN 1318-7279 UDK 62-82 + 62-85 + 62-31/-33 + 681.523 (497.12) VENTIL – revija za fluidno tehniko, avtomatizacijo in mehatroniko – Journal for Fluid Power, Automation and Mechatronics Letnik 15 Volume Letnica 2009 Year Številka 4 Number Revija je skupno glasilo Slovenskega društva za fluidno tehniko in Fluidne tehnike pri Združenju kovinske industri- je Gospodarske zbornice Slovenije. Izhaja šestkrat letno. Ustanovitelja: SDFT in GZS – ZKI-FT Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Glavni in odgovorni urednik: prof. dr. Janez TUŠEK Pomoïnik urednika: mag. Anton STUŠEK Tehniïni urednik: Roman PUTRIH Znanstveno-strokovni svet: doc. dr. Maja ATANASIJEVIî-KUNC, FE Ljubljana izr. prof. dr. Ivan BAJSI¦, FS Ljubljana doc. dr. Andrej BOMBAî, FS Ljubljana izr. prof. dr. Peter BUTALA, FS Ljubljana prof. dr. Aleksander CZINKI, Fachhochschule Aschaffenburg, ZR Nemïija doc. dr. Edvard DETIîEK, FS Maribor izr. prof. dr. Janez DIACI, FS Ljubljana prof. dr. Jože DUHOVNIK, FS Ljubljana doc. dr. Niko HERAKOVIî, FS Ljubljana mag. Franc JEROMEN, GZS – ZKI-FT doc. dr. Roman KAMNIK, FE Ljubljana prof. dr. Peter KOPACEK, TU Dunaj, Avstrija mag. Milan KOPAî, KLADIVAR Žiri doc. dr. Darko LOVREC, FS Maribor izr. prof. dr. Santiago T. PUENTE MÉNDEZ, University of Alicante, Španija prof. dr. Hubertus MURRENHOFF, RWTH Aachen, ZR Nemïija prof. dr. Takayoshi MUTO, Gifu University, Japonska prof. dr. Gojko NIKOLI¦, Univerza v Zagrebu, Hrvaška izr. prof. dr. Dragica NOE, FS Ljubljana doc. dr. Jože PEZDIRNIK, FS Ljubljana Martin PIVK, univ. dipl. inž., Šola za strojništvo, Škofja Loka izr. prof. dr. Alojz SLUGA, FS Ljubljana prof. dr. Brane ŠIROK, FS Ljubljana prof. dr. Janez TUŠEK, FS Ljubljana prof. dr. Hironao YAMADA, Gifu University, Japonska Oblikovanje naslovnice: Miloš NAROBÉ Oblikovanje oglasov: Barbara KODRUN Lektoriranje: Marjeta HUMAR, prof.; Paul McGUINESS Raïunalniška obdelava in grafiïna priprava za tisk: LITTERA PICTA, d. o. o., Ljubljana Tisk: LITTERA PICTA, d. o. o., Ljubljana Marketing in distribucija: Roman PUTRIH Naslov izdajatelja in uredništva: UL, Fakulteta za strojništvo – Uredništvo revije VENTIL Aškerïeva 6, POB 394, 1000 Ljubljana Telefon: + (0) 1 4771-704, faks: + (0) 1 2518-567 in + (0) 1 4771-772 Naklada: 2 000 izvodov Cena: 4,00 EUR – letna naroïnina 24,00 EUR Revijo sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije (JAKRS) Revija Ventil je indeksirana v podatkovni bazi INSPEC. Na podlagi 25. ïlena Zakona o davku na dodano vrednost spada revija med izdelke, za katere se plaïuje 8,5-odstotni davek na dodano vrednost. O bolonjski prenovi visokošolskega študija pri nas in v drugih evropskih državah, ki se je priÏela pred skoraj enim desetletjem, smo v uvodnikih tega Ïasopisa že veÏkrat pisali. VeÏkrat smo se zelo kritiÏno odzvali na slovensko inovativnost na tem podroÏju. Toda v Sloveniji novih idej ne zmanjka. Ena od takih je, ko je senat Univerze v Ljubljani v zaÏetku julija sprejel odloÏitev za spremembo statuta, ki omogoÏa študentom dvanajstmeseÏni absolventski status po vsaki študijski stopnji. To je prav gotovo slovenska inovacija, ki je bolonjska prenova študija ne predvideva in ne velja v drugih državah, ki so vpeljale tako imenovani bolonjski študij. Îe izraÏunamo Ïas študija slovenskega doktorja znanosti, bo ta z rednim študijem, s stalnim rednim vpisom konÏal tretjo stopnjo po enajstih letih. Tri leta bo študiral na prvi stopnji, dve leti na drugi in tri leta na tretji. To je osem let. Îe k temu prištejemo še tri leta absolventskega staža, je to enajst let. Îe bo študent izkoristil še možnost enega leta pavziranja ali pa bo spremenil smer študija in s tem izgubil še eno leto, bo študij še daljši. Kaj vse to pomeni v primerjavi s študijem v sosednjih državah? Ali bodo naši diplomanti ali pa doktorandi toliko veÏ znali in se na trgu zaradi tega lažje in bolje »prodajali«? Najbolj pa je zanimivo, da pri takšni odloÏitvi naše najveÏje univerze praktiÏno nihÏe ne reagira. Nekateri Ïasopisi in druga sredstva javnega obvešÏanja so to novico zgolj prenesli v javnost. Kako to, da se nihÏe ne vpraša, kdo je pobudnik takšne ideje, kdo je sploh zagovornik in kdo nasprotnik? Ali so se res vsi senatorji Univerze v Ljubljani strinjali s takšno spremembo statuta, kakšni so bili argumenti za in kakšni proti itd.? Prav gotovo se nihÏe od senatorjev ni vprašal, kje bomo vzeli denar, ki je potreben za podaljšanje študija. Ta veÏji strošek bo moralo plaÏati slovensko gospodarstvo. Komu pa pravzaprav podaljšanje absolventskega staža najbolj ustreza? Ali so to res samo študentje? Kaj s podaljšanjem študija pridobijo profesorji in drugo osebje, ki se na fakultetah ukvarja s pedagoškim delom in s študirajoÏo mladino. Ob poznanem dejstvu, da so fakultete oziroma zaposleni na fakultetah plaÏani po uÏinkovitosti, kar pomeni, da je za vsako fakulteto fi nanÏno najbolj pomembno, da Ïim veÏ rednih študentov diplomira ne glede na kakovost, potem takšno podaljšanje še najbolj ustreza pedagoškemu kadru na vseh fakultetah in vsem ostalim, ki služijo kruh z izobraževanjem rednih študentov. UÏinek fakultet bo na ta naÏin mnogo veÏji! Kako to, da vprašanj o tej odloÏitvi ne postavljajo novinarji slovenskih Ïasopisov, ki relativno veliko poroÏajo o univerzah, študentih in o bolonjski prenovi? Kako to, da se pri takšnih sklepih najveÏje slovenske univerze ne oglasi Gospodarska ali Obrtna zbornica? V takšnih primerih bi moral reagirati Državni svet, v katerem sedi kar nekaj gospodarstvenikov. Toda niÏ, niti ene kritiÏne besede. Osnovni namen uvedbe bolonjskega študija v vseh evropskih državah je bil poenotenje študija glede programov in trajanja. To pomeni, da Slovenija to osnovno naÏelo krši. Podobno kot to poÏnejo številni državni uradniki in številne državne institucije na drugih podroÏjih, Ïe samo omenim sodstvo in pravo. Na teh podroÏjih nas morajo razliÏni organi Evropske unije vse pogosteje opozarjati. In prav zanimivo bo, Ïe se bo tudi v tem primeru oglasilo kakšno evropsko združenje in nam zaradi prej omenjene inovativnosti poslalo kakšno opozorilo. Kaj bi se zgodilo, Ïe bi v naši državi tako neodgovorno in negospodarno kot državni organi ravnala industrija? Kaj bi se zgodilo, Ïe bi industrijske izdelke glede varnosti in funkcionalnosti izdelovali »po svoje«, tako kot ravna Univerza v Ljubljani? Kaj bi se zgodilo, Ïe bi Gorenje izdelovalo pralne stroje in druge gospodinjske aparate po »slovenski« maniri? Kaj bi se zgodilo, Ïe bi Revoz v Novem mestu pri razvoju novega vozila zaÏel za vse evropske kupce izdelovati avtomobile z volanom na desni strani, ali pa, Ïe bi druga podjetja v celoti ignorirala evropske smernice? Odgovor je zelo preprost. Ta podjetja bi zelo hitro propadla. Kaj pa Univerza v Ljubljani? Janez Tušek Bolonjski proces in relanost v Sloveniji 299 Ventil 15 /2009/ 4 UREDNIŠTVO