Brda potrebujejo milijon evrov za iskanje termalne vode Sandra Vitez: Študij na univerzi bo imel zame odslej prednost pred odbojko / 19 Primorski TOREK, 5. AVGUSTA 2008_ Št. 185 (19.275) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Zadrugo Primorski skrbi usoda časopisa Zadruga Primorski dnevnik izraža resno zaskrbljenost zaradi krčenja podpor novinarskim zadrugam, političnim glasilom in manjšinskim časopisom, med katerimi je tudi Primorski dnevnik. Berlusconijeva vlada se je za krčenje odločila v okviru tako imenovanega zakona za stabilizacijo javnih izdatkov. V senatu je zahtevala zaupnico in s tem onemogočila vsakršen popravek. Izničen je bil tako tudi popravek, ki sta ga vložila v korist manjšinskega tiska senatorja Demokratske stranke Tamara Blažina in Vincenzo Vita. Vlada je tudi pri krčenju podpor tako imenovanemu "šibkemu tisku" ki pa zagotavlja pluralnost informacije, izbrala pot diskriminacije. Krčila je direktne prispevke, katerih je bil deležen tudi naš Primorski dnevnik. Ohranila pa je indi-rektne prispevke (pošta in druge usluge), ki prinašajo težke milijone evrov v blagajne velikih založniških koncernov, kot so npr. Mondadori, Rcs in Il Sole 24 ore. Zakon in z njim krčenje sredstev šibkih medijev bo sedaj odobrila še poslanska zbornica, kar pa je v bistvu formalni akt. Zakladni minister Tremonti je odklonil vsako možnost popravkov. Morda bo možen kak enkraten dodaten prispevek v finančnem zakonu. Kaj se v tej luči nakazuje Primorskemu dnevniku? V najboljšem primeru bodo potrebna dodatna krčenja, ki bodo tokrat močno prizadela kakovost in obseg ter druge usluge edinega slovenskega dnevnika v Italiji, ki izhaja vse povojno obdobje. Skrajno skrčen časopis pa lahko zdrkne v zaprtje. Obe možnosti bi pomenili hud udarec za vso slovensko manjšino v Italiji. Ni treba opozarjati, da namenja zaščitni zakon za Slovence št. 38 posebno pozornost tisku. Ista pozornost je zapisana v zakonu za manjšinske jezike št.482. V tem nelahkem položaju, ki se napoveduje, bo Primorski dnevnik potreboval vso podporo članov Zadruge, bralcev, manjšinskih organizacij, političnih sil in seveda Republike Slovenije, ki je pred sprejemom zakona že stopila v osebi zunanjega ministra Rupla v stik z italijansko vlado. Vendar kaže, da to ne bo dovolj in da bo v jeseni za življenje Primorskega dnevnika potrebna široka mobilizacija sil. Za Zadrugo Primorski dnevnik Predsednik Ace Mermolja dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) ITALIJA - Prvi dan izvajanja vladnega ukrepa Vojaki od včeraj skrbijo za varnost v mestih V naši deželi vojska le v centru za priseljence v Gradišču OBČINA ZGONIK - Pomemben dosežek uprave Mirka Sardoča Odobrili regulacijski načrt Po šesturnem glasovanju, med katerim je občinski svet sprejel 33 ugovorov občank in občanov ZGONIK - V Občini Zgonik imajo nov splošni regulacijski načrt. Svetnice in svetniki so ga včeraj odobrili po šesturnem zasedanju, med katerim so glasovali o sto treh ugovorih, ki so jih predložili predvsem privatniki, a tudi podjetja in združenja. Pri tem so upoštevali razvojne smer- nice občinske uprave, spoštovati pa so morali tudi stroge omejitve, ki jih je zgoniški občini vsilila deželna uprava. Na 5. strani RIM - Od včeraj tri tisoč vojakov patruljira v večjih italijanskih mestih. Obrambni minister Ignazio La Russa je zadovoljen z začetkom izvajanje vladnih ukrepov, do katerih so zelo kritični policijski sindikati, ki pravijo, da vojaki ne morejo kar tako prevzeti pristojnosti policistov in karabi-njerjev. V Furlaniji-Julijski krajini vojaki stražijo le sprejemni center za nezakonite priseljence v Gradišču ob Soči. Ljudje po mestih so v glavnem ugodno sprejeli vojake. Tudi v Rimu, kjer je župan Gianni Alemanno sprva nasprotoval prihodu vojakom, potem pa jih je sprejel pod pogojem, da se bodo kar se da izogibali zgodovinskemu jedru prestolnice. Na 4. in 12. strani Dežela podpira načrte predsednika tržaškega pristanišča Na 5. strani Trst: SSk in UDC skupno za zaščito in razvoj Krasa Na 6. strani Skupen priziv proti krčenju kuhinj v goriških vrtcih Na 12. strani Knjiga Tommasa Cerna izzvala razpravo o perspektivah Goriške Na 13. strani MOSKVA Umrl je Aleksander Solženicin MOSKVA - Po hudi bolezni je v Moskvi v 89. letu starosti umrl najpomembnejši ruski pisatelj 20. stoletja Aleksander Solženicin. V svojem odmevnem delu Arhipelag Gulag je Nobelov nagrajenec in nekdanji disident opisal usodo ljudi, ki so postali žrtve komunističnega terorja v Sovjetski zvezi. Svetovno znani pisatelj in zgodovinar se zaradi hude bolezni že nekaj mesecev ni pojavljal v javnosti. Najpomembnejše Sol-ženicinovo delo je Arhipelag Gulag, ki je izšel leta 1973, v katerem je avtor opisal usodo na tisoče ljudi, ki so postali žrtve stalinističnega terorja v Sovjetski zvezi. Na 10. strani RIM - Danes uzakonitev spornega odloka Primorski dnevnik in drugi časopisi pod vladnim udarom RIM - Poslanska zbornica bo danes uzakonila vladni dekret, ki med drugim tudi krči javne prispevke časopisom. Med njimi je tudi Primorski dnevnik. Podobno kot v senatu, je tudi v poslanski zbornici vlada zahtevala zaupnico in s tem »zaščitila« odlok, ki ga je sestavil minister Giulio Tre-monti. Dekret pomeni hud udarec zlasti za manjše časopise, kot je naš, na kar končno opozarjajo tudi vsedržavni časopisi, ki jih proračunsko klestenje ne bo prizadelo. Vsi napori in poskusi, da bi vlada spremenila stališče, so bili doslej neuspešni. Na 3. strani Vlada Silvia Berlusconija hoče znatno krčiti javne prispevke časopisom ansa 2 Torek, 5. avgusta 2008 MNENJA, RUBRIKE ISTRSKI ZORNI KOT Kultura je duša obstoja Miro Kocjan_ Še kako prav ima italijanska skupnost v Sloveniji in na Hrvaškem, ko se čedalje bolj, in to uspešno, ukvarja s kulturno-umetniško dejavnostjo. Benedetto Croce je upravičeno zatrjeval, da naj bi kultura bila vseskozi duša tako obstoja, kakor tudi politike slehernega naroda ter seveda države. Italijanska manjšina v Istri dosledno izvaja to napotilo. Primerov je nič koliko, lahko rečemo, da so vsakodnevni, zlasti pa med sezono kot je sedanja, ne glede na vremenske razmere. V Kopru so nastopili (režiser je Zappia) z znanim, svojevrstnim delom Milana Rakovca, »Riva i druxi«. O tem smo že veliko brali, saj je ta stvaritev deležna odobravanja, pogosto tudi navdušenega kjerkoli so jo predvajali. Tudi v Kopru je bilo gledalcev veliko, razpoloženje pa izjemno. Rakovac je s tem delom ubral pot, ki ni vsakdanja, je pa še kako stvarna, prikazal pa jo je na način, začenši z jezikom in dialektom ter z vsemi domačimi jezikovnimi vložki, ki jih vključuje v delo, da nezadržno pritegne. V njem je dejansko Istra, s svojim življenjem, nekdanjimi doživljaji, pa tudi prihodnostjo. O tej temi je Rakovac napisal tudi kolumno, v kateri naglaša, da mora istrsko »dejstvo« biti temeljno za stike in sodelovanje, predvsem pa za to, da bi se ta še kako privlačna deželica razvijala še bolj družno, domala enotno, kajpak ob sodelovanju narodov in jezikov, ki jo obdajajo. Pohvala gre tej stvaritvi, ki je, ponavljam, resnično nekaj novega, vendar hkrati tudi koprskim organizatorjem, v tem primeru spet koprskemu Poletnemu festivalu, ki žanje nesporne uspehe ter seveda njegovi predsta-vici, Nedi Zajčevi, ki ga vsako leto predstavlja z novimi deli in dosežki. Vendar binom kultura in politika ne velja samo v tem primeru. Izkazali so se tudi drugi. Profesor Pip-po Rota se je spet odrezal z delom »Xe tuti parenti streti«, tokrat v Por-togruaru, kraju, ki ima že tesne stike z Umagom in z društvom »Fulvio Tomizza«, v katerem skupina nastopa. Tudi v Portogruaru je bilo veselo, sproščeno, razpoloženje na visoki ravni, kakor smo slišali. Pa to še ni vse. Zavoljo kulturnega in strokovnega razmaha so podjetju EDIT v tri-dentinski pokrajini priznali pomembno prvo mesto med časniki, ki zastopajo manjšino. Nagrada je znana »Val di sole«. Tokrat je ta naš prispevek nekoliko krajši, saj sezona zavrača dolžino in težke ter zapletne teme. Zato naj vsaj poudarimo rovinjski filmski festival, ki je že vsako leto, tokrat pa bodo na njem razgrnili vrsto nekdanjih italijanskih filmov in dokumentarcev, ki pa bodo težišče predstave. Pa ne samo to. Marsikje znajo v Istri imenitno združiti umetniško predstavo, domačo, pa tudi ne, z drugimi privlačnostmi, recimo z ga-stronomskimi in še s čim. Primer je Fažana, kjer so ponovili »sardelski« praznik, tudi tokrat tako, da so kar nekaj sto kilogramov te domače ribe ponudili zastonj. Dogajanja v zvezi z Italijansko unijo pa se vrstijo tudi na visoki oblastveni ravni. V Zagrebu se je prvič zgodilo, da je premier Sanader sprejel poseben odbor, ki v državi zastopa vse manjšine. Zraven so seveda bili tudi predstavniki Italijanske unije. Tudi tokrat so bili dosledni. Na priporočilo, naj bi skrajšali število ur ali pa zmanjšali sploh program italijanščine so nastopili z odločnim »ne«. Manjšino in njen jezik je treba spoštovati vsestransko, zato nikjer naj ne bo krnitev. To seveda velja zlasti za šole. Sanader je skušal dokazati, da je v nekaterih primerih uradnih listin in sploh uradnega gradiva potrebno uporabiti hrvaščino, vendar so bili predstavniki manjšine brez pomi- / slekov proti. Vse kar zadeva listine manjšine ali za manjšino, mora biti v jeziku manjšine. Mimogrede slišimo, da je naša osebna izkaznica, namenjena manjšini v Sloveniji, natisnjena pomanjkljivo (mestoma brez italijanščine), bodo pa, kakor potrjujejo, pomanjkljivost odstranili. Pa zdaj nekaj vrstic, namenjenih temi, ki ni kulturna. Na dlani je namreč, da občinski odbor v Pulju le ni tako pomanjkljivo delal, kot so pred dnevi navajali nekateri (v odboru so tudi predstavniki Istrskega demokratskega zbora), saj so v prvem šest-mesečju uspeli prihraniti kar 40 milijonov kun v proračunu. Na seji občinskega sveta v La-binu pa so spet obravnavali stike z italijansko manjšino. Rezultat ni spodbuden. Manjšinci so naglasili, da je italijanščina upoštevana le mestoma, marsikje pa je sploh ni, zlasti, kar vemo, v upravnih aktih, ki prihajajo iz republike. Ta pripomba sicer velja tudi s strani nekaterih drugih »mešanih občin«. Na Reki pa občinski svet nadaljuje z obravnavo javnih gradenj za naprej, pri čemer, kjer je govor o Reki kot prometnem križišču za sever in jug (v smeri Dalmacije ali pa Istre), ugotavljajo, da se problematika žal poglablja, kljub programom in gradnjam. Izstopa, med drugim, tudi zamisel, da bi med obalo in Krkom zgradili novi most poleg obstoječega. Prometa je namreč čedalje več. Most naj bi bil v celoti iz železa, zgradili pa naj bi ga kakih 300 metrov daleč od sedanjega, vendar dokončne rešitve o lokaciji še ni. Imajo pa v mestu vrsto pripomb na račun osrednje bolnišnice. Poznavalci namreč trdijo, z dokumenti v rokah, da je doba čakanja na kak specialistični pregled izjemno dolga: pri ortopediji najmanj šest mesecev, pri operacijah srca pa kar najmanj leto dni. Na dlani je, da mora reško zdravstvo opazneje napredovati. Konec pa tudi tokrat ne pomeni, da je vest manj važna. Nasprotno, z njim jo nameravamo naglasiti. V Pulju so namreč novo športno dvorano imenovali po Mateju Par-lovu, ki ga je žal premagal rak. To ni le puljsko in hrvaško ime, marveč priimek boksarja, ki je desetletja nazaj slovel po svetu, kot izjemen športnik. Dovolj je poudariti, da je prejel zlato olimpijsko priznanje v Munchnu, svetovno pa malo pozneje v Milanu. Bil je zgled športnika in človeka. V Pulju so ga preprosto imeli za junaka. Pa še zadnja novica, povsem sveža. Aurelio Juri, ki je že več let poslanec v ljubljanskem državnem zboru in je svoje delo nedvomno opravljal vztrajno in uspešno, čeprav (je v stranki socialnih demokratov) včasih ni soglašal s šefom stranke, bo spet kandidiral na prihodnjih volitvah, vendar se je odločil za mesto, ki pripada manjšini. Tu je zdaj Roberto Battelli, prav tako prizadeven in avtor vrste predlogov v korist manjšine. Skratka, gre za dve osebi, ki zaslužita pohvalo, toda volitve so volitve, prepričanja, da bi lahko bilo v kakem primeru boljše, pa so prisotna. Seveda pa gre tudi včasih za odnos s tistimi, ki vodijo stranko ali pa z vladnimi predstavniki, če ne do vlade v celoti. Pa nehote še stavek povezan z naslovom. Na Reki je predstavnik italijanskega zunanjega ministrstva Mantica nekako s ponosno zagotovil, da bosta odslej skrbela za manjšino njegovo ministrstvo in pa ministrstvo za kulturo skupaj. Pametno in potrebno. Kar sicer velja tudi za države, ki imajo svojo manjšino v Italiji. Žal se nisem držal napovedi, da bom kratek. Bom pa to zanesljivo v prihodnje. Seveda glede na dogodke. BOGATIMO SVOJ JEZIK Zelo pogosto se zmotimo in zamenjamo dve besedi, ki ju ne poznamo dovolj dobro ali se z njima bolj poredko srečujemo. Prejšnji teden sem se ustavila ob na-strojenosti in postrojenosti ter drugih izpeljankah iz glagolov nastro-jiti in postrojiti. Medtem ko na-strojenost tone v pozabo in jo nadomeščata usmerjenost in naravnanost (poleg starejše razpo-loženosti), je postrojenost še vedno v rabi in brez nje vsaj v vojaškem jeziku ne bi mogli pisati, ukazovati ali poveljevati. Zato je prav, da si jo zapomnimo, posebno še zato, ker ni pomenila vedno tega, kar pomeni danes. V Pleteršni-kovem slovarju iz l. 1895 bomo s presenečenjem odkrili, da je v njegovih časih kaj postrojiti kot tudi postrajati ali (kot piše) pravilneje postrajati, pomenilo kaj popraviti, npr. hišo, ali tudi čevlje, ki so jih takratni pridni čevljarji podšili. Po-strojili pa so tudi kože in s svincem preparirali platno, da so dobili s svincem postrojeno platno. Nekaj popolnoma drugega pa je pomenila sorodna postrojba. To je bil dar, ki ga je dal gospodar delavcem po opravljenem delu. Po navadi je bil to kruh, sir ali kaj podobnega. V tem pomenu sta se po-strojba in glagol postrojiti že zdavnaj izgubila. Strojiti in strojilo se je še ohranilo pri prepariranju kož, hkrati pa je sestavljenka po-strojiti začela spreminjati svoj nekdanji pomen. Nazadnje se je ohranila le še v vojaškem in tehničnem jeziku, seveda s spremenjenim pomenom. Večkrat se radi ob iskanju kakega izraza, ki nam ne pride na um, zatekamo k Ple-teršniku, vendar je tudi tam marsikaj za današnjo rabo neprimerno, čeprav je še vedno prav ta slovar bogata zakladnica našega jezikovnega znanja in vedenja, in to kljub velikemu jezikovnemu napredku v zadnjem stoletju. Danes se pogosto srečujemo z novimi besedami, ki jih prej ni bilo. Jezikoslovci se trudijo, da bi stvari in tudi pojme bolj natančno poimenovali. Med temi se je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja začela pojavljati organiziranost, ki pa je sprva ostala zapisana samo v SP in je šele mnogo kasneje prišla v splošno rabo. Namesto nje je bil v rabi glagolnik organiziranje ali pa tudi organizacija česa (npr. prireditve). Ko so začeli v Sloveniji dosledno rabiti organiziranost, je nastala pri nas prava zmeda. Organiziranost je pojem, pomeni pa samo značilnost ali stanje organiziranega. Lahko torej govorimo o dobri ali slabi organiziranosti, o razredni organizira- nosti delavstva, pa tudi o pomanjkanju organiziranosti. Organiziranje pa je glagolnik, z njim zaznamujemo glagolsko dejanje. Zato govorimo o uspešnosti organiziranja kake prireditve, o pravicah do organiziranja in podobno. Pri nas pa so začeli organiziranost rabiti namesto organizacije. Največkrat zapišejo organiziranost v tem napačnem pomenu naši politiki. Za njimi pa povzemajo to lastnost organiziranega tudi drugi. Med večkrat z napačnim pomenom zapisano organiziranostjo sem si zabeležila tole skrajšano poved: »Upanje, da se bo z večjo zavzetostjo slovenske krovne organizira-nosti...zaključila gradnja, je splavala po vodi!« Za gradnjo bi se lahko zavzela ena krovna organizacija, lahko tudi dve, nikakor pa ne njuna lastnost, kar je organiziranost. O tem sem obširno pisala že 25. jul. in 1. avg. 2006. Po dveh letih pa še vedno beremo take nesmisle, kot je zgornja ugotovitev. Lelja Rehar Sancin SLOVENIJA - Zaradi neuporabe vinjet Med 2686 doslej kaznovanimi vozniki je bilo največ tujcev Zaradi neuporabe vinjet so pristojni organi doslej izrekli že 2686 kazni LJUBLJANA - Družba za avtoceste v RS (Dars) je od uveljavitve vinjetnega sistema cestninjenja pa do nedelje zaradi neuporabe vinjet izdala 2686 plačilnih nalogov po vsem slovenskem avtocestnem sistemu. Dars sicer ni edini, ki lahko izda plačilni nalog uporabniku avtoceste, ki na vetrobranskem steklu nima prilepljene vinjete; to lahko naredijo še carina, prometna inšpekcija in policija. Samo policija je do minulega petka po podatkih Dar-sa izdala približno 700 plačilnih nalogov. Število izdanih plačilnih nalogov se je v zadnjem tednu precej povečalo, saj je še do 25. julija skupno število izdanih plačilnih nalogov znašalo 1698. Povečanje števila je pripisati vrhuncu turistične sezone, ko je na slovenskih cestah največ prometa, pa tudi največ tujcev. Na štajerskem avtocestnem kraku (mejni prehod Šentilj, bencinski servisi, počivališča, cestninske postaje) so cestninski nadzorniki Darsa izdali 543 plačilnih nalogov, na dolenjskem, skupaj z ljubljanskim cestnim obročem (mejni prehod Obrežje, počivališča, bencinski servisi in cestninske postaje) pa 997. Na gorenjskem kraku (mejni prehod Karavanke, počivališča in bencinski servisi gorenjskega kraka) so izdali 383 plačilnih nalogov, na primorskem kraku, skupaj z odcepom Razdrto - Vrtojba (mejni prehodi Fernetiči, Škofije in Vrtojba, počivališča, bencinski servisi in cestninske postaje) pa 763 plačilnih nalogov. Še teden prej je bil na primorskem avtocestnem kraku izdan 401 plačilni nalog, kar pomeni, da je bilo v zadnjem tednu na tem območju izdanih 362 plačilnih nalogov več kot teden prej; od tega večina v okviru poostrene akcije nadzora nad uporabo vinjet konec minulega tedna. Večina oglobljenih je še vedno tujih voznikov. Skupaj s policisti so cestninski nadzorniki Darsa v prvih štirih tednih novega, vinjetnega sistema cestninjenja izvedli tudi 106 skupnih akcij. Izpostaviti še velja, da je Dars na mejnem platoju mejnega prehoda Fernetiči minuli teden prodal skoraj 8100 vinjet (teden prej 1200). Skupni podatki o doslej prodanih šestmesečnih vi-njetah za letos bodo znani predvidoma danes. Do vključno 27. julija so prodali približno 1,35 milijona vinjet. (STA) DURBAN - Filmski festival Filmu Dar Fur - Vojna za vodo posebno priznanje Amnesty International DURBAN - Film režiserjev in scenaristov Toma Križnarja in Maje Weiss Dar Fur - Vojna za vodo je na 29. mednarodnem filmskem festivalu, ki se je v soboto končal v južnoafriškem Durbanu, dobil posebno priznanje organizacije Amnesty International. Nagrado Amnesty International je sicer dobil film ameriških režiserjev Alana Daterja and Lise Merton "The Vision Of Wan-gari Maathai", je sporočil Jože Biščak iz agencije Giedon. Charlotte Mbali iz Amnesty International je v obrazložitvi, zakaj podeljuje filmu Dar Fur - Vojna za vodo posebno priznanje, zapisala, da film na edinstven način govori o tragediji v eni najbolj problematičnih regij na svetu in jasno prikaže, da v Darfurju ne gre samo za plemenske vojne, ampak predvsem za vojno za naravne vire, v kateri pobijajo in odstranjujejo lokalno prebivalstvo, da bi v oddaljenih krajih imeli dobiček. Po besedah Toma Križnarja je gledalce "presenetila smelost malega naroda in nove članice Evropske unije, ki si je na pobudo nekonvencionalnega predsednika republike spomladi leta 2006 drznila s humanitarno in politično akcijo vmešati v igro velikih sil pri nadzoru nad nafto in vodo v Darfurju". To se je posebej vprašala tudi Charlotte Mbali, češ, zakaj so bile velike sile do slovenske mirovne iniciative tako prezirljive, je še sporočil Biščak. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Torek, 5. avgusta 2008 3 RIM - Danes odobritev finančno-proračunskega odloka Vlada hoče prizadeti šibkejše in s tem medijski pluralizem Ukrep, ki ga je oblikoval minister Tremonti, bo hudo prizadel tudi Primorski dnevnik RIM - Poslanska zbornica bo danes uzakonila t.i. dekret za stabilizacijo javnih izdatkov, ki bo zelo hudo prizadel tudi Primorski dnevnik. Odlok je »navdihnil« minister Giulio Tremonti, ki je močno oklestil proračunska sredstva iz zakona za založništvo. Koliko bodo znašala ta klestenje, bo znano v finančnem zakonu (parlament ga bo vzel v pretres jeseni), čeprav vlada s podtajnikom Paolom Bonaiutijem ob tem napoveduje nove kriterije in nov pravilnik za delitev javnih prispevkov časopisom in periodičnemu tisku. Takšno nedefinirano in nedi-skriminirano klestenje bo močno prizadelo strankarske časopise, tiste, ki jih izdajajo zadruge in tiste (t.i. ne-profitne), ki lastnikom ne prinašajo dobičkov. Mednje sodi tudi Primorski dnevnik. Torej udarec na račun šibkejših in istočasno pomoč velikim založniškim koncernom, ki bodo od države še naprej dobivali t.i. indi-rektne prispevke (npr. za poštne stroške). Primorski dnevnik skupaj z drugimi časniki, ki bi jih Tremontijev ukrep hudo prizadel, že nekaj časa opozarja bralce in širšo javnost na nepravičnost tega vladnega odloka. Končno so se tega zavedali tudi nekateri veliki državni dnevnik, kot je rimska Repubblica. Med časopise, ki jim grozi zaprtje, omenja tudi naš dnevnik. Repubblica objavlja seznam dnevnikov, ki jim država streže po življenju. Na prvo mesto postavlja genovski Corriere Mercantile, ki izhaja že 150 let in ki je najstarejši italijanski dnevnik. Od strankarskih dnevnikov bi ukrep prizadel Unita, Libera-zione, Secolo in Padanio, prizadeti bi bili lokalni časopisi, kot so La Voce di Mantova, Cronaca di Cremona in Primorski dnevnik, časopis slovenske manjšine, beremo v članku z naslovom "Po tej poti bodo mnogi časopisi enostavno zaprli vrata". Dnevnik Il Manifesto je izšel s črno prvo stranjo in z zgovornim naslovom "Hočejo nas zapreti". Ob tem komunistični dnevnik objavlja komentar "Politični zločin", v katerem uredništvo obtožuje Berlusconijevo vlado, da se je spravila na šibkejše in ohranila neokrnjene prispevke za velike založniške koncerne, med katere sodi tudi Berlusconijev Mondadori. V tekočem letu znašajo finančne Ci vogliono chi u dere Minister Giulio Tremonti in zgovorna prva stran dnevnika Il Manifesto. potrebe zakona za založništvo okoli 590 milijonov evrov. 190 milijonov evrov bi namenili letnim direktnim prispevkom, 300 milijonov evrov pa t.i. posrednim prispevkom. Tremonti hoče ta sklad sedaj skrčiti za 87 milijonov evrov in to v postavki za direktne prispevke, medtem ko bi ostali indirektni prispevki neokrnjeni. To je pravi škandal, na katerega opozarjajo novinarski sindikat FNSI, zadruge in parlamentarna opozicija. Vsa prizadevanja in vsi pritiski na vlado, da bi spremenila svoja stališča, so bili doslej zaman. Tremonti nikakor ne popušča in ponavlja, da je treba na vseh področjih omejiti državne izdatke, Silvio Berlusconi pa je izjavil, da je to edina pot, ki jo ima pred seboj vlada, v nasprotnem primeru bi morala jeseni povišati davke... Medtem ko v desni sredini molčijo, so v Demokratski stranki in v stranki Italija vrednot prepričani, da je takšno nediskriminirano krčenje nedopustno in obsodbe vredno. Poslanec Giuseppe Giulietti, glasnik novinarskega združenja Articolo 21 in poslanec stranke Antonia Di Pietra, pravi, da je še čas za resno reformo zakona o založništvu, ki pa mora temeljiti na dialogu med večino in opozicijo ter ne na golem klestenju državnih prispevkov časopisom. MANJŠINA Battelli morda tokrat ne bo sam Roberto Battelli kroma KOPER - Roberto Battelli se bo na septembskih volitvah spet potegoval za parlamentarni mandat italijanske manjšine v slovenskem državnem zboru. Battelli, ki sedi v parlamentu že 18 let, pa morda ne bo edini kandidat. Govori se namreč o možni kandidaturi Aurelija Jurija, kar je v italijanski manjšini v Sloveniji sprožilo že nekaj ostrih polemik. O kandidaturi naj bi spomladi razmišljal tudi vodja Italijanske unije Maurizio Tremul, ki pa si je premislil. TRBIŽ - V sklopu »Mountain Festival 2008" V Kanalski dolini so se spomnili 150-letnice rojstva Juliusa Kugyja Po srečanju posvečenemu Kugyju se je predsednik Dežele Renzo Tondo pogovoril s predsednikom SSO Dragom Štoko FOTOUTRIP POLETJA '08 fotoutrip@primorski.it Nedeljski popoldanski utrip na Vršiču, kot ga je ujel v svoj objektiv Danijel Novak OVČJA VAS - V sklopu trbiškega "Mountain Festival 2008" je v soboto v Ovčji vasi tekla beseda o Juliusu Kugyju ob 150-letnici njegovega rojstva. O Kugyjevem pestrem življenju so govorili pisatelj in kipar Mauro Corona ter novinarja Albino Ferrari in Luciano Santin. Srečanja se je udeležil tudi predsednik Dežele Renzo Tondo. Priznana prireditev v Kanalski dolini je v petek gostila svetovno znanega južnotirol- skega alpinistra Reinholda Messnerja. Med poslušalci zanimive debate o Kugyju je bil tudi predsednik Sveta slovenskih organizacij Drago Štoka, ki je na kratko izmenjal nekaj besed s Tondom. Što-ka je predsednika opozoril na prošnjo za srečanje, ki sta mu jo že pred časom posredovala skupaj s predsednikom SKGZ Rudijem Pavšičem. Do tega sestanka naj bi prišlo septembra. 4 Torek, 5. avgusta 2008 ITALIJA JAVNA VARNOST - Vlada začela izvajati sporni sklep Od včeraj tri tisoč vojakov v večjih italijanskih mestih Zadovoljstvo obrambnega ministra in veliki pomisleki policijskih sindikatov RIM - Od včeraj tri tisoč vojakov patruljira v večjih italijanskih mestih. Obrambni minister Ignazio la Russa je zadovoljen z začetkom izvajanje vladnih ukrepov, do katerih so zelo kritični policijski sindikati, ki pravijo, da vojaki ne morejo kar tako prevzeti pristojnosti policistov in karabinjerjev. Največ vojakov (približno 400) se je pojavilo na rimskih ulicah. Stražijo pred postajami podzemne železnice in patruljirajo na območjih, kjer živi največ priseljencev. Župan Gianni Ale-manno, ki je bil sprva kritičen do tega vladnega ukrepa, je bil včeraj videti zadovoljen, saj je dosegel, da se vojaki dejansko izogibajo zgodovinskemu središču Rima, kjer bi lahko njihova prisotnost "motila" turiste. Milančani so prihod vojakov v mesto v glavnem pozdravili s simpatijo, ponekod pa tudi s ploskanjem. Brez večjih problemov in težav so se vojaki pojavili v Neaplju, Bariju in v drugih mestih, v Palermu pa so jih itak ljudje vajeni, saj so bili vojaki tam dolgo let angažirani v boju proti mafiji in organiziranemu kriminalu. To velja tudi za Catanio, medtem ko predstavlja vojska zlasti na severu Italije popolno novost. Obrambni minister La Russa je zelo zadovoljen s "krstnim nastopom" vojakov na področju javne varnosti. Tisti, ki kritizira ta ukrep, je po njegovem ali v slabi veri ali pa še »misli, da v Italiji živimo v letu 1968, ko so bili vojaki, policisti in karabinjerji enostavno sovražniki ljudstva.« Minister vsekakor izključuje možnost, da bi vlada povišala sedanje število vojakov, ki patru-ljirajo večja mesta. Da je ta ukrep nepotreben in celo škodljiv so prepričani zastopniki policijskih sindikatov. Zanimivo, da najbolj ostre kritike prihajajo iz sindikalnega združenja SAP, ki je že po tradicijo desno usmerjeno. Njegovi voditelji pravijo, da so vojaki neizkušeni, da gre za propagandistično potezo sedanje vlade in da ta ukrep ne predstavlja dobre rešitve v boju proti mestnemu in drugemu kriminalu. Stranke vladne koalicije pozdravljajo pričetek izvajanja vladnega odloka, do katerega imajo velike pomisleke tako pri Demokratski stranki kot v stranki Italija vrednot. Še bolj kritični pa so v levičarskih strankah, ki sicer niso zastopane v parlamentu, so pa prepričane, da ta ukrep spominja na policijsko oziroma vojaško državo. Obrambni minister La Russa skupaj z milanskim podžupanom Di Coratom in vojaki, ki od včeraj patruljirajo okrog železniške postaje v Milanu ansa GARLASCO - Umor Chiare Poggi Zastopniki Alberta Stasija: »Chiaro premaknila dva« osebi. »To izhaja iz temeljitega pregleda krvi na podu, ob vratih in na stenah stanovanja,« je pojasnil. Marzio Capra, ki zastopa družino žrtve, je te domneve označil kot nemogoče. »V stanovanju so v vsem tem času odkrili samo sledove žrtve in Alberta Stasija. Močno dvomim, da sta bili tam še dve osebi,« je dejal. Zastopniki mladega Stasija, ki je medtem diplomiral iz ekonomije na milanski univerzi Bocconi, domnevajo tudi, da je 13. avgusta 2007 prišlo do umora med 9. in 10. uro, medtem ko je doslej veljal časovni razmik od 11. ure do 11.30. Stasi, ki je tedaj našel truplo svojega 26-letnega dekleta, je preiskovalcem trdil, da je pred tem celo dopoldne pisal diplomsko nalogo na računalnik v svojem stanovanju; ugotovili so, da je bil računalnik prižgan samo nekaj minut. Obsežna obrambna ekspertiza pa skuša izpodbiti še en dokaz. Na Stasi-jevem kolesu so preiskovalci odkrili sledove Chiarinega DNK in neznaten madež krvi. Po mnenju Albertovih zastopnikov naj ne bi šlo za človeško kri, tako da naj bi DNK izhajal iz kake druge biološke sledi. Alberto Stasi PAVIA - Leto dni po umoru Chiare Poggi v kraju Garlasco se nadaljuje preiskava, v okviru katere je edini osumljenec še vedno Chiarin fant Alberto Stasi. Izvedenci, ki so kraj zločina pregledali po naročilu Stasijevih odvetnikov, so državnemu tožilstvu v Vigevanu posredovali 64 strani dolgo poročilo. Na podlagi ekspertize zahtevajo odvetniki zaustavitev postopka zoper mladeniča. Med izvedenci ene in druge strani so nesoglasja velika. Angelo Giarda, Stasijev zastopnik, zatrjuje, da sta dekletovo truplo v stanovanju v Garlascu premaknili dve ALPINIZEM - Tragedija pod vrhom K2 Nevaren vzpon terjal 11 življenj Italijanski alpinist Confortola rešen AOSTA - Druga najvišja gora sveta K2 je v petek terjala spet nova življenja. Ko se je velik kos ledu na višini 8211 metrov (le nekaj sto metrov pod vrhom) odlomil z vrha, je med padanjem namreč pretrgal plezalne vrvi odprave kakih petnajstih plezalcev. Med sestopom z vrha je enajst plezalcev (tri Južnokorejce, dva Pakistanca, dva Nepalca, Francoza, Norvežana, Srba in Irca) plaz odnesel s seboj, medtem ko so ostali preživeli. Prva, ki sta v noči na soboto brez vrvi dosegla bazni tabor, sta bila Pem-ba Sherpa in Cas Van de Gevel; zaradi hudih ozeblin, ki sta jih utrpela, jima bodo morda morali amputirati ude. Včeraj se jima je pridružil še nizozemski šef odprave Wil-co Van Rooijen, v večernih urah pa se je proti nižjim kvotam spuščal še italijanski alpinist Marco Confortola. Slednji je včeraj vzpostavil radijski kontakt s kolego Robertom Mannijem, ki ga pričakuje v baznem taboru. Na spodnjih udih ima ozebline, njegovo zdravstveno stanje pa je po njegovih besedah precej dobro. Confortola vztraja, saj, kot je sporočil, »se nikoli v življenju nisem vdal, tako da ne bom tega storil niti sedaj, čeprav sem na gori doživel pravi pekel.« Confortola se je namreč čudežno rešil, ker naj bi stal na skrajnem robu odprave. Na višini 6000 metrov bo alpinista pričakal pakistanski helikopter in ga odpeljal v bolnišnico v Islamabad. V nesreči pa je umrlo tudi več nepalskih oziroma pakistanskih nosačev, katere žal prepogosto vsi pozabljajo. Nasilje v Lignanu LIGNANO - Policisti iz Lignana so včeraj zaradi namernega povzročanja hudih poškodb ovadili 23-letne-ga italijanskega igralca ragbija (igra v eni izmed ekip v Venetu), ker je na plaži z brcanjem hudo poškodoval 55-letnega filipinskega državljana. Žrtev napada je v umetni komi v oddelku za intenzivno nego videmske bolnišnice: zaradi silnih udarcev ima več zlomov na lobanji in notranjo krvavitev. Filipinec s stalnim bivališčem na Dunaju je v soboto obležal v krvi na plaži. Reševalci so sprva mislili, da je nesrečneža kdo oropal, njegova žena in sin pa sta ugotovila, da je denarnica ostala nedotaknjena. Policisti so prišli do skupine mladih, ki je imela v soboto zvečer opravka z žrtvijo napada. 55-letni Filipinec A.J. naj bi po njihovih trditvah z razkazovanjem lastnega telesa nadlegoval dekleta, eden izmed mladeničev pa naj bi moškega odgnal z mivko. Policisti so med temeljitejšim zasliševanjem zasledili vrsto neskladnosti med izjavama 23-letnega venetskega ragbista S.C. in njegovega dekleta. Fantu so pregledali čevlje, nakar je moral priznati, da se je domnevnega nadlegoval-ca lotil s silovitimi brcami v glavo. V Venezueli osvobodili ugrabljenega trgovca CARACAS - Armanda Di Battista, trgovca iz Abrucev, ki ga je oborožena skupina 8. julija ugrabila v ve-nezuelski zvezni državi Yaracuy, so osvobodili. Po poročanju dnevnika El Diario naj bi ga rešila specializirana ekipa venezuelskih policistov. 79-le-tni Di Battista je zdrav, od ugrabitve dalje pa je bil ves čas skrit v San Fe-lipeju, glavnem mestu Yaracuya. Umor apulijskega deželnega uslužbenca TARANTO - Giovanni Meo, 47-le-tni uslužbenec apulijske deželne uprave, je 30. julija odšel od doma. V domači Mandurii je ženi dejal, da se bo kmalu vrnil, a je izginil. Po večdnevnem iskanju so Meovo truplo včeraj našli v prtljažniku njegovega avta: popolnoma zgorelo vozilo se je šele včeraj skrivnostno pojavilo na nekem odmaknjenem polju. Preiskovalci sumijo, da so storilci Mea več dni skrivali in mučili ter ga naposled ubili. Preverili bodo, ali je imel Meo dolgove ali spore s krajevnim organiziranim kriminalom. EVRO 1,5566 $ -0,05 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 4. avgusta 2008 valute evro (povprečni tečaj) 4.8. 1.7. ameriški dolar japonski jen 1,5566 168,39 1,5574 167,44 ruski rubel 36,4466 36,5540 7,4598 britanski funt 0,79165 0,78785 norveška krona 7,9995 7,9960 24,003 švicarski frank estonska krona madžarski forint 1,6346 15,6466 233,74 1,6324 15,6466 233,76 3,2230 kanadski dolar 1,6035 1,6697 1,5980 bolgarski lev 1,9558 3,5076 1,9558 slovaška krona 30,385 3,4528 30,375 3,4528 latvijski lats 0,7051 2,4325 0,7052 2,4353 islandska krona 123,95 1,7935 123,46 hrvaška kuna 7,2250 7,2271 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 4. avgusta 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 2,46125 2,79813 3,09063 3,24188 LIBOR (EUR) 4,48188 4,965 5,15625 5,35625 LIBOR (CHF) 2,27167 2,755 2,90417 3,2 EURIBOR (EUR) 4,485 4,97 5,163 5,359 ZLATO (999,99 %%) za kg 18.435,61 € -323,76 I TEČAJNO LJUBLJANSKE BORZE 4. avgusta 2008 Marco Confortola je preživel tragedijo na K2 ansa vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 30,38 imttidci iddda "1 c oo -1,78 +1 48 KRKA 1 UKA KOPER 93,09 5703 -0,77 LUKA KOPER mercator PETROL 227,66 -1,37 -0,51 TELEKOM SLOVENIJE 536,33 239,99 +0,80 +0,01 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ACH 63,00 AERODROM LJUBLJANA 79,94 DELO PRODAJA -rrm icjin -5,95 ISKRA AVTOELEKTRIKA - -' ICTD A D CM "7 7Q Cf> _"> NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/ll imdtcct 27,05 -0,18 KOMPAS MTS - - Mil/A pivovarna laško pozavarovalnica sava probanka sai us iiubi iana- 79,91 27,88 +0,52 -0,07 salus, i_iubi__iana- sava terme Čatež 437,50 +1,84 IERME ČAIEž ŽITO 205,81 +0,87 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 4. avgusta 2008 -1,09 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 2,3025 6,225 1701 -0,11 -0,02 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 11,57 -1,40 -0,16 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 1,867 6,295 1 234 +0,92 -1,56 EDISON ENEL ENI 6,055 2105 -0,14 -0,59 -1 08 FIAT FINMECCANICA 10,43 1859 -1,62 -0 11 FINMECCANICA FONDIARIA-SAI GENIERAM 21,01 2213 -0,19 GENERALI IFIL INTESA SAN PAOLO INTESA SAN PAOLO 4,25 3 6125 -0,81 -2,07 LOTTOMATICA L MYOTT1CA 20,4 15 28 -0,84 -0,29 LUXO 1 IICA MEDIASET MEDIOBANCA MEDIOBANCA 4,545 9165 -4,66 -0,11 PARMALAT PIREMI e C 1,695 -0,93 +2,73 -1 26 PIRELLI e C SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 0,392 23,44 42125 -2,98 +1 31 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 7,175 1 109 +1,10 -1 95 TENARIS TERNA 18,58 -1,95 MBI BANCA MNICREDITO MNICREDITO 2,6025 15,26 -0,67 +0,00 -2 19 MNIPOL 3,7375 1,669 -0,06 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) 120,93 $ -0,40 IZBRANI BORZNI INDEKSI 4. avgusta 2008 indeks zaključni tečaj sprememba ? SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP liubliana 7.743,81 +0,00 -0 12 sbii op, Ljubljana PIX, Ljubljana BIO, Ljubljana 1.735,58 116,30 +0,09 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb RIRS Ranjaluka 3.638,07 1.700,07 +0,00 +0,58 DII\J, Dal 1ICUUKC1 FIRS, Banjaluka Reley 15 Beograd 3.275,45 1.454,64 -1,06 -1 81 DCICA 1 J, DCUUI Cl*_i SRX, Beograd BIFX Sarajevo 847,81 3.771,05 -1,90 -3,67 Dir A, SalaJCVU NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 19.031,39 5.364,50 -0,60 -0,04 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 11.284,15 1.804,84 -0,37 -1 19 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 1.260,31 1.351,91 6.349,81 -1,08 -0,73 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 5.320,20 4.280,63 3.580,92 -0,64 -0,78 -0,61 a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.440,0 3.289,26 -0,46 -0,82 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 12.933,18 2.876,08 22.514,92 2.741,74 14.577,87 -1,23 -1,03 -1,52 -2,14 -0,54 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it Torek, 5. avgusta 2008 APrimorski ~ dnevnik 5 OBČINA ZGONIK - Včeraj po šesturnem zasedanju občinskega sveta Nov regulacijski načrt usklajuje vizijo Občine z omejitvami Dežele Občinski svet se je moral izreči o sto treh ugovorih privatnikov, ustanov, podjetij: sprejel jih je triintrideset Priprava in odobritev regulacijskega načrta je eno najpomembnejših nalog vsake občinske uprave, saj gre za projekt, ki ima dolgoročne posledice na teritorij in njegovo prebivalstvo. »Dela, truda in neprespanih noči je bilo zato nič koliko,« je med včerajšnjo izredno sejo zgoniškega občinskega sveta dejal župan Mirko Sardoč uskladiti potrebo ljudi po zazidljivih površinah, povpraševanje podjetnikov po produktivnih območjih in povpraševanje kmetovalcev po obdelovalnih zemljiščih z naravi prijaznim pristopom, ni lahko. To je bilo članom zgoniškega občinskega sveta jasno že vsaj dve leti: toliko so namreč trajala njihova prizadevanja, ki so včeraj le »proizvedla« uspeh - odobritev variante št. 12 k splošnemu občinskemu regulacijskemu načrtu. Včerajšnje zasedanje je od svetnic in svetnikov zahtevalo pravo maratonsko vzdržljivost, saj so se morali izreči o sto treh ugovorih, ki so jih na račun regulacijskega načrta predložili občani. Opravilo je bilo še toliko bolj kompleksno, saj je Dežela Furlani-ja-Julijska krajina zgoniški občini vsilila svoja pravila igre: vrsto novih zaščitenih območij (imenovana SIC in ZPS), ki so občini de facto pustili zelo omejen manevrski prostor. To se je med včerajšnjo debato še kako poznalo: občinski svet je lahko odobril le tretjino sto treh ugovorov posameznikov, ustanov ali podjetij. Uprava se je namreč odločila, da vse prošnje preveri izključno s tehničnega vidika. Zato je podjetju Cooproget-ti naročila tehnično študijo, v sklopu katere so postavili pod drobnogled vse 103 ugovore in preverili, ali so združljivi s smernicami Občine in omejitvami Dežele. O sprejetju oziroma zavrnitvi vsakega ugovora, je občinski svet glasoval z dvigom rok: skoraj še-sturno glasovanje je bilo resnici na ljubo največkrat soglasno, le tu pa tam se je kak svetnik vzdržal. Tudi zato, ker je občinski tajnik uvodoma spomnil, da so javni upravitelji dolžni nepristranskega odločanja in torej vzdrža-nja, ko gre za osebne, družinske ali širše sorodstvene interese ... Skupščina je sprejela triintrideset ugovorov. Razlogi za zavrnitev so bili različni. Tako so na primer romale v koš prošnje za gradnje stanovanjskih hiš, kmetijskih in ekonomskih obratov zunaj urbanih območij, predvsem na parcelah, ki imajo izrazite kmetijske, gozdne, živinorejske značilnosti, ali spadajo v območje, kjer so krajinske dobrine zaščitene. Prav tako so bile zavrnjene prošnje za nove gradnje v prenasičenih vaških okoljih, ali v krajih, kjer je veliko neuporabljenih stavb (na primer na Proseški postaji). Ob splošnem soglasju, je nekaj kritik izrekel predstavnik opozicijske Slovenske skupnosti Dimitrij Žbogar in izpostavil potrebo po drugačnem pristopu do kmetijskega vprašanja: ta naj ne bo enak pristopu, ki ga uprava ima do civilnih gradenj. Z njegovimi ugovori se je župan načeloma strinjal, a tudi poudaril, da so »improvizirani posegi na teritoriju nesprejemljivi«: kmetijstvo zahteva globalen poseg (izdelan na deželni ravni), zgoniška občina pa ostaja na razpolago za soočanje s kmetijskimi stanovskimi organizacijami. Novi splošni regulacijski načrt Občine Zgonik je bil na koncu odobren z glasovi večine in opozicijskega Polo per Sgonico, medtem ko se je Stranka Slovenske skupnosti vzdržala; v veljavo bo predvidoma stopil konec oktobra. Rezultat je župana Sardoča zelo razvese\ih»Zadoščenje je veliko, mislim, da smo odobrili dober načrt, ki zagotavlja uravnovešen poseg v teritorij. Istočasno pa je tako naša uprava izpeljala vse točke svojega programa.« Dobro leto pred koncem mandata ... Poljanka Dolhar Zgoniški občinski svet si je lokacije posameznih parcel lahko ogledal na razstavljenih zemljevidih. kroma STARO PRISTANIŠČE - Zagotovilo odbornika Riccarda Riccardija Deželna vlada podpira Boniciollija Dežela bo na upravnem sodišču zagovarjala sklepe pristaniške oblasti - Razvojne investicije v višini 780 milijonov evrov Pristaniška oblast načrtuje za 780 milijonov evrov investicij za razvoj starega in novega pristanišča kroma Deželna vlada bo na upravnem sodišču v Laciju branila stališča, ki jih v zvezi s prihodnostjo starega tržaškega pristanišča zagovarja predsednik Claudio Boniciolli. Uprava Furlanije-Julijske krajine bo namreč kot vpletena stran sodelovala v tožbi, ki jo je proti pristaniški oblasti sprožilo združenje Porto Franco internazionale. Slednje, ki vztraja, da mora ostati staro pristanišče brezcarinsko območje in torej odklanja druge ekonomske dejavnosti, je od lacijskih sodnikov zahtevalo razveljavitev urbanističnega načrta, ki ga je za to območje odobrila Dežela. Poteza, ki jo je napovedal deželni odbornik za prevoze in prometnice Riccardo Riccardi, ima - poleg pravnih - tudi politične učinke. To pomeni, da vladajoča deželna desna sredina vsaj za sedaj ne namerava ovirati usmeritve predsednika pristanišča. Riccardi je na srečanju z Boniciollijem povedal, da vlada FJK podpira razvojne načrte za staro in novo pristanišče, ki so vredni okoli 780 milijonov evrov. Načrti za staro pristanišče ne ukinjajo sedanje pristaniške namembnosti tega danes v glavnem zapuščenega in propadajočega območja. Novost predstavlja dejstvo, da se bodo lahko po novem tam razvile tudi druge gospodarske dejavnosti, za katere do danes ni bilo prostora. Priziv zgoraj omenjenega združenja se zato deželni vladi zdi popolnoma neutemeljen. Riccardi je povedal, da namerava odbor predsednika Renza Tonda aktivno spremljati razvoj ne samo tržaškega pristanišča, temveč vseh dejavnosti, ki so z njim tako ali drugače povezane. Odbornik je izrecno omenil t.i. logistično platformo, ki jo načrtujejo na območju ob sedanji železarni pod Škednjem in v bodoče tudi tam, kjer so danes plavži. Riccardi je Boniciolliju povedal, da pri takšnem razvoju pristanišča lahko računa tudi na podporo ministra za infrastrukture Altera Matteolija in vladnega pod-tajnika Roberta Menie. 6 Torek, 5. avgusta 2008 TRST / KRAŠKO OZEMLJE - Tiskovna konferenca pokrajinskih vodstev SSk in UDC skupno za zaščito in razvoj Krasa Ukiniti evropsko zaščitena območja - Zaščita naj upošteva krajevno prebivalstvo Z leve: Peter Močnik, Roberto Sasco, Igor Švab kroma Tržaška Slovenska skupnost in UDC »bi-partizansko« združeni v skupnem boju za zaščito in razvoj kraškega ozemlja. To napoveduje tiskovna konferenca s kraško razvojno tematiko pokrajinskega tajnika stranke lipove vejice Petra Močnika, občinskega svetnika slovenske stranke Igorja Švaba in občinskega svetnika UDC Roberta Sasca. Skupni nastop strank, ki se v tržaškem občinskem svetu nahajata v dveh nasprotnih koalicijah, pozicije in opozicije, naj ne čudi, je omenil Sasco. Obe sta centristični, čeprav ena gleda na center z leve, druga z desne. Obstajajo pa še nekatere podobnosti. Sasco je predsednik občinske urbanistične komisije, in to v času, ko uprava pripravlja novo varianto regulacijskega načrta; Močnik je isto mesto zasedal v času, ko je Illyjeva uprava pripravljala in leta 1997 izglasovala sedanji regulacijski načrt. Obe nasprotujeta strogi zaščiti Krasa, ki jo predstavljajo sporna evropsko zaščitena območja (beri: SIC in ZPS). Slovenska skupnost se je že pred dvema letoma izrekla proti; deželna UDC (prvi podpisnik Edoardo Sasco, Robertov brat) je konec julija vložila v deželni svet resolucijo proti sedanjim okvirom evropsko zaščitenih območij, ki jo je deželna uprava osvojila. Roberto Sasco je napovedal, da je TRŽAŠKI OBČINSKI SVET - Odslej ob mestnem praporu tudi... Evropska zastava V mestni skupščini jo bodo namestili po polentem premoru Modrozvezdnata evropska zastava bo v kratkem dobila svoje mesto v dvorani tržaškega občinskega sveta. Postavili jo bodo ob mestni prapor. Tako je na zadnji seji občinske skupščine po navodilu župana Roberta Dipiazze sporočil občinski odbornik za decentralizacijo Paolo Ro-vis v odgovoru na aktualno vprašanje, ki sta ga zastavila Alessandro Carmi in Mario Ravalico. Svetnika Demokratske stranke sta svojo zahtevo temeljila na 12 členu odloka predsednika republike št. 121 iz leta 200 in na 3. členu pravilnika občinskega sveta. Ta navaja v občinskem svetu prisotnost državne zastave, evropske zastave in mestnega prapora. Carmi in Ravalico sta poudarila, da mora v zavesti občanov zrasti čut o evropski pripadnosti. Kljub spoštovanju državne istovetnosti predstavlja evropska zastava simbol povezovanja in združevanja, in to že celega pol stoletja, od takrat, ko so se posamezne države odločile za medsebojno povezovanje. Nova evropska zastava bo dobila svoje mesto v občinski dvorani septembra, po poletnem premoru. POKRAJINA TRST - Priznanje za dosežke v atletiki Nagradili »azzurre« Nagrajeni so bili Rita Apollo, Federico Masi, Andrea Seppi, Elisa Capotorto, Monica Cuperlo in Diego Cafagna Atleti in predstavniki pokrajinske uprave s transparentom »za čist šport« Predsednica tržaške pokrajinske uprave Maria Teresa Bassa Poropat in pokrajinski odbornik za šport Mauro Tommasini sta včeraj v palači Galatti nagradila krajevne športnice in športnike, ki so v tem letu dosegli vidne rezultate v dresu italijanske atletske reprezentance. Ob atletih so bili navzoči predsedniki posameznih športnih društev, pokrajinski predsednik olimpijskega komiteja CONI Stelio Borri in predstavnica združenja Az-zurri d'Italia Marcella Skabar. Nagrajenci prihajajo iz tržaške in goriške pokrajine. 22-letna Tržičanka Rita Apollo (CUS Trst) je državna univerzitetna prvakinja v teku na 400 metrov z ovirami, v juliju pa je oblekla dres reprezentance do 23. leta starosti. Iz istega društva prihajata Goričanka Elisa Capotor-to in Tržačanka Monica Cuperlo, ki zastopata reprezentanco do 20. leta v skoku s palico oz. v višino. 20 let imata tudi Federico Masi (Atl. Gorizia, hitra hoja) in Andrea Seppi (Marathon Trieste, kros), najstarejši pa je 33-letni Diego Cafagna (Carabinieri Bologna, hitra hoja). nastopil »odločilni trenutek za razvoj kraškega ozemlja.« V tem okviru je omenil »pet za Kras pomembnih sklepov, ki jih je zadnje tedne odobril občinski svet« in jih naštel: obnova bregov od Kontovela do Križa, širitev sinhrotrona, gradnja kmečkega turizma pri Bazovici, odobritev predhodnega načrta za pokrito Poletovo kotalkališče na Opčinah in odobritev načrta za parkirišče na Proseku. Nova varianta regulacijskega načrta bo morala preprečiti »kolosalno gradbeno špekulacijo«, ki smo ji bili priča v zadnjih letih. Predstavnik UDC je izrecno omenil primer zemljišča na Opčinah, na katerem je nekoč stala družinska vila, kmalu pa bo na njem zraslo 12 vrstnih hišic. Krasu je treba zagotoviti drugačen razvoj, tak, ki bo spoštoval naravno bogastvo in domače proizvode, je menil. Peter Močnik je omenil težave, ki jih je povzročila uvedba evropsko zaščitenih območij krajevnemu prebivalstvu: nekaj vinogradov je bilo zaseženih, prepovedana je bila sečnja, prepovedana je bila košnja. Na ta način ni mogoče razmišljati o razvoju kraškega ozemlja. Močnik se je obregnil ob Tondovo deželno upravo, ki ni vzela v poštev razsodbe deželnega upravnega sodišča o ukinitvi evropsko zaščitenih območij. Deželni akt je bil »nemogoč«: dežela ga je sprejela, ne da bi vprašala za mnenje predstavnike krajevnih uprav, ostal je brez upravnega načrta, najhujše pa je, da je z omejitvami in pretirano birokratizacijo zaustavil naravi prijazen razvoj kraškega območja. Sasco mu je pritrdil: »Območja SIC in ZPS je treba ukiniti, saj so bila za Kras pogubna. Omejitve morajo biti specifične, ne smejo pa zajeti celotnega ozemlja.« Omejitve so zaustavile razvoj kraškega ozemlja, ne pa zaščitile okolje, je zatrdil Močnik, in omenil nekaj primerov: če hoče kmetovalec zgraditi hlev, mora čakati dve leti na odobritev načrta. Podobno je z drugimi posegi v kmetijstvu. Namesto da bi človeku, ki še najbolje pozna kraško ozemlje, omogočili naravi prijazne razvojne dejavnosti, mu mečejo polena pod noge, je bila ocena dosedanjih ukrepov za Kras. Takemu mačehovskemu odnosu sta Sasco in Močnik postavila vštric pozornost, ki ga do Krasa imajo v Sloveniji. Birokracija je minimalna, v enem tednu je mogoče dobiti vse papirje. »Če razvoj kraškega ozemlja koraka na osi Sežana-Divača, nam ne preostane drugega, kot da se preselimo čez mejo,« je pikro pripomnil Močnik. M.K. SREČANJE Stock: jutri na prefekturi Na tržaški prefekturi bo jutri govor o krizi podjetja likerjev in žganih pijač Stock. Na povabilo prefekta se bodo predstavniki vodstva podjetja »soočili« s sindikalnimi predstavniki, srečanja pa se bodo udeležili tudi tržaški župan Roberto Dipiazza, predsednica pokrajine Maria teresa Bassa Poropat in deželna odbor-nica za delo Alessia Rosolen. Tržaški prefekt je pred dnevi že dvakrat povabil vodstvo podjetja Stock na srečanje, a se leto ni odzvalo. Pooblaščeni upravitelj Claudio Riva je šele prejšnji teden v pismu tržaškemu županu Dipiazzi sporočil, da bo »v začetku avgusta spet v Trstu«. Na pre-fekturi bo slišal za zahtevo sindikalnih organizacij: šestmesečno »zamrznitev« premestitev 40 uslužbencev komercialnega in marketinškega urada v Milan. Dipiazza in Bassa Poropatova bosta zahtevo podprla, saj sta tako občinski kot pokrajinski občinski svet pretekli teden iznesla podobni zahtevi v izglasovanih resolucijah. Uslužbenci Stocka bodo tudi jutri zbirali podpise proti premestitvi kolegov v Milan. Mizico bodo namestili pred prefekturo in nadaljevali z obveščanjem javnosti o krizi v obratu kljub temu, da so se zanje ta teden začeli skupinski dopusti. Vodstvo se je odločilo za predčasni začetek poletnih dopustov očitno z namenom, da bi razblinila delavski protest, kar pa, vse kaže mu ni povsem uspelo. Doslej so zbrali 10.200 podpisov Tržačanov proti premestitvam, kar je - po oceni sindikatov - res velik dosežek. Uslužbenci Stocka so prejeli tudi solidarnost pastoralne komisije za socialne in delavske probleme tržaške škofije. Premestitev dela zaposlenih v Milan bi zanje pomenila izkoreninjenje iz tržaškega družbenega tkiva in (za mnoge tudi) ločitev od družin, morebiti pa bi to bil tudi prvi korak do zaprtja tržaške tovarne. Zato škofijska komisija poziva upravitelje Stocka naj opustijo svojo namero in naj raje ovrednotijo zgodovinske vezi podjetja s Trstom. TRŽAŠKA MATICA - Redni občni zbor Prikaz delovanja podpornega društva Podporno društvo Tržaška matica, ki deluje v okviru Slovenske kul-turno-gospodarske zveze, je na rednem občnem zboru podčrtalo osrednje značilnosti sklada, ki skupaj s podobno organizacijo, skladom Ivana Trinka iz Gorice, deluje v okviru go-spodarsko-imovinskih dejavnosti Slovencev v Italiji. Predsednik društva Marino Maršič je v svojem poročilu posebej izpostavil dejavnost včlanjenih organizacij, ki delujejo na področju oskrbovanja ostarelih, nepremičninskih dejavnosti, upravljanja prosvetnih, kulturnih in športnih objektov, nude-nja konzulenc in drugih finančno-go-spodarskih aktivnosti. Po poročilu predsednika nadzornega odbora Giu-liana Nadraha so člani skupščine soglasno odobrili finančne dokumente in podprli delovanje vodstva Tržaške matice. Občnega zbora se je udeležil tudi deželni predsednik SKGZ Rudi Pavšič, ki je podčrtal vlogo gospodarstva v manjšinski skupnosti, kakršna je naša. Še posebej je izpostavil dejavnosti, ki nastajajo v okviru obeh skladov (Tržaške matice in Ivana Trinka), saj so se izkazale zelo pomembne predvsem v vlogi ustvarjanja delovnih mest v slovenskem okolju, zbiranja dodatnih resurzov v korist dejavnosti manjšinske organiziranosti in pri ponujanju možnosti, da se ustvarijo dodatne priložnosti za nove oblike aktivnosti (Slovik, Kb center, itd.). Skupnost, ki ima razvito gospodarsko dejavnost - je bilo mnenje predsednika SKGZ - postaja vse bolj samozavestna in njena vloga v prostoru, kjer živi, je vse bolj razvidna. V tem smislu SKGZ podpira vse pobude, ki krepijo materialno osnovo naše manjšine in prispevajo k njeni vsesplošni rasti. Ohranjevanje in oplemenitenje dobrin, ki so izraz krovne organizacije preko skladov in ob koordinaciji gospodarske komisije, pomeni v bistvu manjšini nuditi vizijo za večjo uspešnost in učinkovitost. / SVET Torek, 5. avgusta 2008 7 KRIŽ - Festival morja Figarova svatba na Očarjevem borjaču Uprizoritev opere je dogodek, ki se bo zapisal v anale kulturnega dogajanja v vasi Uprizoritev opere na Očarjevem borjaču v Križu ni ravno med najbolj običajnimi prireditvami, ki si jih lahko predstavljamo v sklopu društvene dejavnosti, zato je otvoritev Festivala morja z izvedbo Mozartove opere Figarova svatba bila prav gotovo eden od tistih dogodkov, ki ostanejo trajno zapisani v vaški kroniki. Posebna pobuda je vzbudila veliko zanimanja in nekateri od povabljencev na premieri so interpretirali priložnost v gledališkem stilu, saj je bilo zaslediti na vaškem parterju zaupnega, a prostornega dvorišča tudi nekaj nepričakovanih večernih toalet. Silva Bogatec in Franco Cossutta sta izkoristila uvodne pozdrave za dolgo vrsto zahval vsem sponzorjem, ki so omogočili realizacijo dogodka in predvsem predsedniku kriškega Združenja, podjetniku Valentinu Cossutti za me-censko podporo. Novonastala mednarodna pevska akademija, ki jo vodi basist, domačin Alessandro Švab, je s sodelovanjem vseh krajevnih društev uprizorila tako svojo prvo produkcijo. Švab zasleduje to željo že več let z vodenjem izpopolnje-valnih tečajev za solopevce in s širšimi projekti, ki so se vedno bolj približali končnemu cilju, ustanovitvi Akademije, ki je tudi producentka glasbenih dogodkov. Po lanskem, uspešnem vodenju seminarja v Ljubljani, ki ga je podprla japonska Univerza za glasbo, na kateri Švab poučuje, so številni udeleženci izrazili željo po nadaljevanju. Podpora in zanimanje Združenja za Križ sta postavila osnove za začetek rednega delovanja v prostorih Slomškovega doma. Ob prisotnosti mnogih slovenskih kulturnikov in političnih predstavnikov sta govornika na premieri najavila, da se bo pevska Akademija v bodoče poimenovala po tenoristu Carlu Cossutti. Umetniški del zahtevne realizacije prvega opernega dogodka je slonel v glavnem na dobri volji prostovoljcev, vseh pevcev in njihovega mentorja, ki je v prvi osebi poskrbel za domala vse aspekte postavitve in je iz prve vrste koordiniral in dirigiral celotno dogajanje, predvsem povezave pevcev z nekoliko oddaljenim klavirjem. Pri zahtevni vlogi spremljanja celotnega, triurnega opernega dogajanja so se v teh dneh vrstili Marko Sancin, Jan Grbec in Beatrice Zonta, kateri je bila zaupana pre-mierska izvedba. Pevska zasedba je bila z izjemo nekaterih vlog dvojna, da so vsi učenci lahko izmenično nastopili kot v pravi operni produkciji. Z izbiro celotne opere, izvedbe v izpostavljeni obliki s klavirsko spremljavo in na prostem, je Švab zahteval veliko od pevcev, ki še nimajo za seboj solidne pevske in odrske izkušnje. Nekje pa je treba vsekakor začeti in kriška akademija si postavlja ambiciozne cilje. Kdor je imel dovolj poguma, da je skočil v te operne vode, je moral na kakšen način zaplavati in biti kos preizkušnji, vsak po svojih zmožnostih. Izvedba je posredovala gledalcem predvsem otipljivo željo in zagnanost vseh, ki so z vso energijo in navdušenjem izkoristili dragoceno priložnost. Goričan Nikolaj Pintar je brez zamenjav imel odgovornost vloge Figara na vseh ponovitvah. Pevec se je dovolj učinkovito vživel v vlogo iznajdljivega in živahnega protagonista, čeprav je vokalna neprodornost na pevskem področju omejila njegove možnosti ek-spresivnega moduliranja pevskega dogajanja. Zanesljivo je prenesla breme celotne opere sopranistka Mojca Milič, doma z Opčin, ki je dala spogledljivi Su-sanni naravno milino, s pevskega vidika pa čisto in vedno intonirano izvedbo kljub utrujenosti, ki je ob koncu rahlo obarvala izvedbo glavne arije. Ostale pevce so obremenjevale očitne težave pri jasni in korektni izgovorjavi italijanskega jezika, vokalne sposobnosti bolj nadarjenih pevcev pa Na zgornjih slikah prizora iz Figarove svatbe, na spodnji pa Alessandro Švab med nedeljskim nastopom kroma zaradi tega niso prišle manj do izraza. Na poseben način je izstopal par Mar-cellina-Bartolo z lepo izoblikovanim in ubranim glasom sproščene Janje Konestabo (žal le, da ni imela lastnega trenutka slave, ker izvedba ni obsegala njene, sicer neobvezne arije v zadnjem dejanju) in dobrim vokalnim potencialom igralsko precej zadržanega basista Petra Martinčiča. Bolj šibko sta se odrezala Grof (ki je v določenem trenutku spektakularno prišel na prizorišče na konju) in Grofica: Dejan Herakovic je kazal še nerazvit potencial, ki ga je pogojevala splošna izvajalska in igralska negotovost, za Vedrano Zerav pa je bil večer verjetno neposrečen za tovrstni pevski podvig. Premierski paž Cheru-bino je bila Nataša Krajnc, ki si je z živahnostjo lika prisvojila simpatijo publike, v vlogi dvoličnega Basilia pa je nastopil Sebastijan Podbregar. Karikatur-na vloga jecljavega Curzia je bila zaupana Linu Luketiču, Barbarina in Antonio pa sta bila Natalija Kokalj in Janez Kunavar. Zborovski vložek so zapele pevke vokalne skupine Bodeča neža, ki deluje pod vodstvom Mateje Černic (Barbarina v drugi zasedbi). Izvedba opere Figarova svatba je nastavila pevcem najbolj nevarne pasti z nadpovprečno pomembno vlogo skupnih prizorov oz. »concertatov«, saj so pevci v tej fazi toliko skrbeli predvsem za lastno izvedbo, da so s težavo dosegli pravo soglasje in povezanost z ostalimi pevci, kar je z dodatno težavo postopnega, splošnega popuščanja napetosti vplivalo na izvedbo znanega, sklepnega prizora v gozdiču in zadnjega zbora. Energija izvajalcev in skrbna postavitev s pogostimi menjavami scen in dobrim ritmom sta bili vredni spodbudnega aplavza publike. Uprizoritev je bila prvi korak v delovanju pevske šole, ki ga Švab namerava seveda izpopolnjevati in razvijati: »S tem projektom sem hotel odgovoriti vsem, ki nas skušajo prepričati, da so pri nas take stvari nemogoče. Moj cilj pa je vpeljati redno delovanje z realizacijo produkcij, ki bodo nadaljno vezane na kriški festival, a bodo obenem gostovale tudi v tujini. Zelim si, da bi v bodoče lahko zagotovili pevcem sodelovanje z orkestrom in da nam bo uspelo vključiti naše delovanje v sklop evropskih projektov za mednarodno kooperacijo.« Zadnja ponovitev opere bo na sporedu še danes ob 19.30, v nedeljo pa je Švab oblikoval s svojimi učenci dodatno glasbeno ponudbo letošnjega festivala, in sicer večer opernih arij. Od sobote pa se bo Očarjev borjač spremenil v dramski oder z novo produkcijo Kriškega teatra v režiji Maria Urši-ča. (ROP) Potovanje iz Liverpoola v Trst Na pobudo tržaške občine so včeraj popoldne v dvorani Umberto Veruda v Palači Costanzi (Mali trg 2) odprli razstavo »Here, there, everywhere: un viaggio fantastico da Liverpool a Trieste«. Gre za poklon glasbeni skupini The Beatles in vrednotam, ki jih je četverica v svojih pesmih opevala. Mir, ljubezen, vojna, potovanja in drugo bodo zaživeli v idealnem potovanju mimo njihove umetnostno-glasbene kariere. Na ogled je 32 panojev, več plošč, knjig, revij, majic, kravat, rut, čepic, igračk, peres, vžigalnikov, očal in še marsičesa. Art-party Skupine 78 Skupina-Gruppo 78 praznuje letos pomemben jubilej: ob 30-letnici svojega delovanja so poskrbeli za Art-party poimenovan »Čudežna hiša«. Na sedežu Skupine 78 v Ul. Monte Cengio 11 bosta na pobudo Marie Campitelli Elisa Vladilo in Antonio Giacomin poskrbela za praznovanje s svetlobnimi inštalacijami dua Pixel. Ženske o ženskah Tržaške umetnice in slikarke pozor! Samo še danes se lahko prijavite za sodelovanje na razstavi »Passioni al femminile - Donne pittrici briciole di se stesse - Donne che parlano di donne«, ki bo od 16. do 26. avgusta v rastlinjaku parka muzeja Revoltella. Posebna žirija bo namreč na podlagi fotografij umetnin, ki jih bodo kandidatke poslale na elektronski naslov blackberry_c@yahoo.it, izbrala 20 del (velikost slik od 30x40 do 80x130). Za dodatne informacije je na razpolago tel. 338/6734620 - Claudia Benedetti. Marcello Fois v Ausonii Pisatelj in scenarist Marcello Fois bo jutri gost v tržaškem kopališču Auso-nia. Na pobudo knjigarne Minerva in združenja La Cappella Underground bosta Umberto Bosazzi in Maurizio Cattaruzza ob 19.30 uvedla večer z naslovom »Italijanski zločini«, ob 21. uri pa bodo predvajali film »Disegno di sangue«, scenarij katerega je podpisal Fois. Poletne pomorske povezave Do nedelje, 14. avgusta, bo pomorska povezava med Trstom, Barkovljami in Grljanom trikrat dnevno podaljšana še do Sesljana. Urniki in cene so na voljo na spletni strani www.triestetra-sporti.it oz.na zeleni številki 800016675. Svečka za Tibet V četrtek, na predvečer olimpijskih iger v Pekingu, bosta na Trgu sv. Antona ob 21. uri združenje Penombre -mreža umetnikov proti vojnam in koordinacija Wesak-Italija priredila srečanje v podporo Tibetu. Tržaška skupina Madre Terra bo poskrbela za spiritualne pesmi, v aramejščini pa bo zapela Myriam Cannas; čas bo tudi za molitev in meditacijo, udeleženci pa odo prižgali bakle in svečke. lil 8 Torek, 5. avgusta 2008 TRST / NA PRAZNIČNI VEČER - Dvajseta izvedba Prijeten nedeljski v • - • • • • večer z mojstri ironije V prvem delu neverjetno Labodje jezero, v drugem pa glasbeni kabaret Lani so jo uradno pokopali, vendar je letos doživela dvajseto izvedbo: gre za poletno pobudo Na praznični večer, ki je bila tradicionalno na sporedu vsako nedeljo v avgustu. Letos bo samo dvakrat, vendar so organizatorji, člani društva Jacques Maritain, izredno zadovoljni, da so zadnji hip lahko izpeljali dvajseto, dasi okrnjeno sezono. Kot so povedali v nedeljo zvečer na Trgu Hortis, kjer se je zbralo številno zvesto občinstvo, je društvo prejelo nekaj denarja in nato je še občinska uprava ponudila prizorišče za dva večera. In tako so pred pobudo Na praznični večer rade volje zapisali številko dvajset, enaindvajsete pa pod sedanjimi pogoji ne nameravajo. Vendar se v letu dni lahko še marsikaj spremeni... Program je bil zato sestavljen na hitro, vendar je bil prvi večer nadvse posrečen. V prvem delu sta s cirkuškim humorjem nastavljenim Labodjim jezerom nastopila Max Maccarinelli in Patricia Rubinstein, v drugem pa glasbeno-kabaretni sestav Orkestra Zbylenka. Italijansko-francoska skupina Teatro Distratto se že več let posveča raziskovanju cirkuškega humorja in ga, tokrat z dvema interpretoma, prireja za manjši gledališki oder. Kot izdaja naslov, gre za sloviti ples, ki pa ga balerina nikakor ne izpelje, zato pa se dogodi marsikaj tragično-humornega. Na ironijo prisegajo tudi člani ansambla Orkestra Zbylenka, ki duhovito prirejajo in tekstovno aktualizirajo znane popevke. Nastopili so v raznih preoblekah - kot brazilska skupina, italijansko-ame-riški sestav iz »Brooccolina«, zbor morskih alpincev in podobno; glasbeni del je bil vselej kakovostno izveden, govorjeni oz. peti pa nadvse zabavno. (bip) POLETNI KONCERTI - Na Verdijevem trgu Camerata strumentale italiana z ameriško glasbo f^j ' ■ .. ji ^ i^^^Bfei^ '. i l"» 1 c^já F ^ jfe^jr' ij If^-j^BBf f I l/v^H i . Letošnja poletna glasbena ponudba je še kar raznolika. V tokratni niz so vključili tudi dva koncerta orkestra Camerata strumentale italiana, zapisanih skladbi ameriških avtorjev. Prvi koncert je omenjeni orkester odigral prejšnji ponedeljek, in sicer na Trgu Verdi, ko je komorni sestav vodil dirigent Enrique Perez Mesa. Na zgornji sliki Max Maccarinelli, desno spodaj pa nesojeni labod Patricia Rubinstein kroma MUZEJ SARTORIO - Začenja se prireditev Muzeji zvečer V objemu grških melodij V parku obnovlenega muzeja bo drevi prvo srečanje z grško ljudsko glasbo - Vstopnina znaša 3 evre Včeraj danes Priljubljena kulturna prireditev Muzeji zvečer (Musei di sera), ki jo že tradicionalno pripravljajo občinsko odborništvo za kulturo, Mestni muzeji za zgodovino in umetnost in muzej Carlo Schmidl, je letos v prenovljeni tržaški muzej Sartorio (na posnetku Kroma) že petnajstič zapored. Rdeča nit letošnje izvedbe je grška kultura. Uvodni večer bo na sporedu že drevi, ko bo ob 21. uri v parku muzeja Sartorio (Trg Papa Giovanni XXIII 1) koncert tradicionalne in ljudske grške glasbe z Eleno in Suzano Vouyioukli. Jutri pa bo ravno tam ob isti uri nastopila pevka Savina Yiannatou s skupino Primavera en Salonico, ki bo publiki postregla z grško glasbo prežeto s španskimi, južno italijanskimi, ciprskimi in albanskimi glasbenimi prvinami. Za vstopnice bo treba odšteti 3 evre. Danes, TOREK, 5. avgusta 2008 MARIJA SNEŽNA Sonce vzide ob 5.53 in zatone ob 20.28 - Dolžina dneva 14.35 - Luna vzide ob 10.34 in zatone ob 22.02. Jutri, SREDA, 6. avgusta 2008 LJUBO, VLASTICA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 28 stopinj C, zračni tlak 1014 mb raste, veter 7 km na uro zahodnik, vlaga 67-odstotna, nebo rahlo poobla-čeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 27 stopinj C. @ Izleti LETNIKI '68 IZ ZAHODNEGA KRASA organiziramo izlet v Ptuj in okolico 4. oktobra 2008, da bi skupaj praznovali 40-letnico. Vabljeni so vsi soletniki iz okoliških vasi. Za informacije in rezervacije: Tamara 339-2241221, Aljoša 334-9772080, Igor 347-6849308. 70-LETNIKI OBČINE DOLINA prirejajo v nedeljo, 7. septembra, izlet v Begunje in na Bled s kosilom pri Jožev-cu. Ne izgubite priložnosti in pridružite se nam! Informacije na tel. št.: 040-228468 (Ada). H Čestitke Malega MATEJA je štorklja pripeljala in tudi Elena in Marko sta starša postala. Mateju mnogo srečnih dni, mamici in očku pa mirnih noči. Erik, Dean, Matija, Aleš, Sani in Ajda s starši. SKD Barkovlje se veseli z Eleno in Markom ob rojstvu malega MATEJA. Čestita vsem sorodnikom, novorojenčku pa želi zdravje in življenje polno ljubezni. Pred dnevi je slavila okroglo obletnico MILKA KJUDER. Še mnogo sreče in zdravja ji želi Pierina. Včeraj je slavila okroglo obletnico MERY. Voščim ji vse najboljše in mnogo zdravja. Pierina. Elena in Marko nista več sama, ker rodil se je mali Matej Mirne noči brez joka in stoka vsi mi vam želimo ter vso srečo in veselje vam voščimo presrečni nono, nona, pranona, tete, strici in bratranci Dobrodošel Matej! Skavti iz tabora in doma se tvojega prihoda veselimo in kmalu na zboru te želimo. Čestitamo mamici Eleni in očku Marku! SZSO V soboto na Proseku smo se zbrali, Davorju in Kristini poročni valček zaigrali. Želimo jima, da bi bili njuni dnevi ena neskončna melodija! Godbeno društvo Viktor Parma Šolske vesti RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A.M. SLOMŠKA sporoča, da je v poletnih mesecih tajništvo odprto od ponedeljka do petka, od 8. do 13. ure. ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ FRAN MIL-ČINSKI obvešča, da je še nekaj prostih mest za tabor angleškega jezika JEZIKAJTE (od 8. do 17. leta) od 24. do 29. avgusta v Postojni ; da sprejemamo vpise za šahovsko in računalniško delavnico MIŠK@ (od 7. do 16. leta) od 1. do 5. septembra v Trstu na Zavodu Žiga Zois v jutranjih urah in kulinarični tabor MIZICA POGRNI SE! (od 14.leta dalje) od 7. do 12. septembra na Otočcu. Za vsa dodatna pojasnila in prijave sem Vam na razpolago do 23. avgusta na tel. 040 567751 ali 320-2717508 (Tanja) ali po e-pošti: franmilcinski@gmail.com. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da bo podeljevanje letnih suplenc za učno osebje slovenskih šol na Tržaškem potekalo po sledečem koledarju: nižje in višje srednje šole v četrtek, 28.avgusta, ob 9. uri, na DTTZ Žiga Zois, Vrdelska cesta 13/2; vrtci in osnovne šole v petek, 29.avgusta, ob 9. uri, na Osnovni šoli pri Sv. Ivanu, ul. Caravaggio 8. Seznam razpoložljivih mest in ur bo objavljen vsaj 24 ur pred datumom podeljevanja. Do tega roka morajo prispeti tudi morebitna osebna pooblastila za prevzem imenovanj. DTTZ ŽIGE ZOISA obvešča, da je med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola ob sobotah zaprta do 30. avgusta 2008. Med tednom bo tajništvo odprto od 9. do 14. ure. ZNANSTVENI LICEJ FRANCETA PREŠERNA sporoča, da bo do 30. avgusta šola ob sobotah zaprta. / SVET Torek, 5. avgusta 2008 9 HEBNAMBNA AKARENUA ZA PETtiE V K*1Z« Pil Kl I TA TT 4 v sodelovanju s KD RIBIŠKI MUZEJ Tržaškega Prlmoija, s slovenskim KD VESNA in s SLOMŠKOVIM DRUŠTVOM iz Križa vljudno vabijo na IV. Festival Moija z uprizoritvijo: W. A. Mozart . jr zy irrovff / nialno uprizoriti s pomočjo nežnih baletnih korakov in akrobatskih gibov deset telesno odlično pripravljenih atletov-plesalcev, nad vsemi je izstopala Nicole Loizides, ki je v plesu Sputnik očarala vse. Med ostalimi plesi so izstopali izredna tehnika upravljanja žoge v The wind up, igra palic v The pole dance, gibljivost telesa na smučeh v Skira. Izredno mamljivi so bili prizori iz ene izmed zadnjih predstav, Sun Flower Moon. Tudi pri teh je iz- stopalo izredno učinkovito spajanje slikovnih prizorov: genialno doživetje, kjer gib, zvok in luč so dejansko omamile prisotne. Šala, humor, fantazija, poetika človeškega telesa, pričakovanja so se prepletale na odru: sedaj realne sedaj izmišljene figure, igra barv in luči so se do sekunde ujemale z akrobatskimi potezami plesalcev; telesa so letela in lebdela, stala ali ali valovito tekala od enega konca odra do drugega. V fosforescentne barve oblečena vidna polovica telesa nastopajočih so sledila vodilom "črnega" gledališča, kjer tema in barve lebdijo na odru in v fantaziji publike, ustvarjajo figure in sledijo tempirani glasbi. Videli smo tako različne like rastlin in živali, igro planetov in luninih puščav do zaključnega kadra, ko sta se dva gromozanska, velika fluorescentna pajka borila pod polno mesečino. V izjemni večerni julijski sopari prava osvežitev, vsaj za misel in razum. (aw) Maribor: po Lentu Festival Maribor Po uspešno izpeljanem festivalu Lent se v Narodnem domu Maribor že pripravljajo na novo prireditev - Festival Maribor, ki bo pod umetniškim vodstvom slavnega avstralskega violinista, dirigenta in skladatelja Richarda To-gnettija potekal med 4. in 14. septembrom. Zvrstilo se bo 21 koncertov, nastopilo bo več kot 200 umetnikov iz 20 različnih držav. Najosnovnejše značilnosti Festivala Maribor, ki je nadgradnja Glasbenega septembra, bodo lastna festivalska produkcija z unikatnimi zasedbami in s posebej za festival sestavljenimi programi. Rezidenčni orkester bo Camera-ta Salzburg. Festival bodo popestrile spremljevalne prireditve, razstave in družabni dogodki. »Pri snovanju programa je bila moja domišljija usmerjena k združevanju raznolikih svetov Evrope in Avstralije, saj sem v tej starodavni deželi tudi sam sin evropskih priseljencev, vrh vsega pa je bil Mariborčan, veliki violinist Igor Ozim, moj učitelj,« pojasnjuje Tognetti. Koncerti se bodo zvrstili v okviru matinej - večinoma recitalov klasične glasbe, popoldanskih koncertov, ki bodo vključevali predstavitev nenavadnih instrumentov in bogato paleto različnih glasbenih zvrsti, in večernih koncertov s slovitimi deli klasično-glasbene literature, interaktivnimi projekti in romskim glasbenim izročilom. Orkester Came-rata Salzburg se bo predstavil z osmimi koncerti. Med zasedbami bodo organizatorji gostili še komorni zbor Ave, Švedski trobil-ni kvintet, zasedbo Mahala Rai Banda in zasedbo Fanfare Cio-carlia z gosti. Predstavilo se bo tudi več kot 40 komornih glasbenikov, vokalistov in solistov na različnih instrumentih. Program bo združeval značilnosti različnih glasbenih tradicij novih in starih civilizacij. Na festivalu bodo nastopili umetniki iz Slovenije, Avstralije, Avstrije, Hrvaške, Švedske, Kitajske, Finske, Velike Britanije, Argentine, Norveške, Bolgarije, Madžarske, Kanade, Italije, Romunije, Francije, Makedonije, Bosne in Hercegovine, Egipta in Srbije. Festival Maribor se je razvil iz festivala baročne glasbe, ki ga je Narodni dom Maribor začel prirejati leta 1963. S spremenjenim konceptom in novim imenom Glasbeni september je festival pod umetniškim vodstvom pianista in profesorja Janka Šetinca prvič potekal leta 1994. Z letošnjim letom dobiva festival nove dimenzije in novo ime - Festival Maribor. Britanska televizija BBC bo o festivalu in mestu Maribor posnela posebno enour-no dokumentarno oddajo. (STA) Ravnateljica NUK s septembrom Mateja Komel Snoj Za ravnateljico Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) je bila imenovana Mateja Komel Snoj, in sicer z odločbo ministrstva za kulturo z dne 15. julija ter za mandat od 10. septembra 2008 do vključno 9. septembra 2013, je na vprašanje STA glede izida natečaja za ravnatelja NUK v petek potrdila Nuša Sku-bic z ministrstva za kulturo. Ministrstvo za kulturo je ponovljeni natečaj za mesto ravnatelja NUK razpisalo maja letos. Narodno in univerzitetno knjižnico je dolga leta vodil ravnatelj Lenart Šetinc, ki je bil nazadnje v vlogi vršilca dolžnosti. Šetinc se je prijavil na januarski razpis za ravnatelja NUK, a izbran tedaj ni bil nihče. Mateja Komel Snoj je bila doslej direktorica Slovanske knjižnice v Ljubljani. (STA) POTOPIS Torek, 5. avgusta 2008 1 1 LUBI SLOVENCI V LETU OČETA SLOVENSKE KNJIGE POTOVANJE NA BAVARSKO IN WURTTEMBERŠKO S Skupino 85 po nemških poteh Primoža Trubarja ^ D, »Lubi Slovenci«, nas je v pravem Trubarjevem stilu nagovoril dr. Zvone Štrubelj ob prihodu v Tübingen. Sonce je že začelo svojo pot navzdol, ko se nam je nasmehnilo med zeleno gričevje poveznjeno in s cvetjem prepleteno nemško mestece prijaznega videza, v katerem so se pred več stoletji dogajale stvari, ki so globoko posegle v usodo slovenskega naroda, njegovega jezika in kulture. Na pot smo se odpravili prav z namenom, da bi od blizu podoživeli takratno dogajanje, zaznali utrip krajev in ljudi te daljne dežele in zaužili kanček veličine preroške Trubarjeve osebnosti. Leto 2008 je pač Trubarjevo leto. Prav pred kratkim je poteklo pol tisočletja od njegovega rojstva. Proslave se vrstijo po vsem Slovenskem in v krajih, ki so tako ali drugače povezani z njegovim življenjem in delom. Tudi Trst, kjer se je oblikovala Trubarjeva osebnost na dvoru humanističnega, z Erazmom Rotterdamskim povezanega škofa Petra Bonoma, se je odzval z nekaterimi pobudami in med te gre prišteti tudi potovanje Po poteh Primoža Trubarja, ki ga je z organizacijsko pomočjo potovalne agencije Aurora priredila Skupina 85, od vedno zelo občutljiva za strpnost, sožitje in sodelovanje med različnimi skupnostmi in kulturami in torej v popolnem sozvočju z naukom in izjemnim zgledom velikega Slovenca. Potovanje na Bavarsko in Würt-temberško je potekalo od 4. do 7. julija in se bo najbrž ohranilo vsem udeležencem v spominu kot sicer prijetno in poučno doživetje, a bi ostalo bolj na površju in bi s težavo prodrlo v globine pravega bistva časa in prostora, če bi potnikom na tem pohodu po Trubarjevih sledovih v svetle temine srednjega veka na Nemškem ne pomagali vešče spremstvo dr. Zvoneta Štrublja in njegove razlage. Že ob samem pozdravu »Lubi Slovenci« se je zaznavnost današnjosti spojila z mislijo na slavno preteklost, iz katere je vzklila in še klije prihodnost slovenskega naroda. Izluščil se je občutek neke višje za-vestnosti, hkrati pa vizija nekakšne kontinuitete, kakor da bi delo in trud prvega velikega slovenskega izseljenca v tujino prevzel drug, sodobni izseljenec, kar je pravzaprav, v sicer drugačnih okoliščinah in osebnostnih profilih, res. Nekdanji openski župnik Štrubelj se je kot dušni pastir napotil v kraje, kjer je bil Trubar svojčas pastor. Katoliški duhovnik in evangeličanski pastor se soočata v časovni razdalji in sta v popolnem sozvočju tako glede potrebe uveljavljanja slovenskega jezika in kulture, kakor glede strpnosti in odprtosti do drugih veroizpovedi ter sploh do drugih narodov ter do drugače mislečih in govorečih. V pravem, zrelem duhu združene Evrope, bi lahko rekli. V nedavnem nagovoru na proslavi Trubarjeve 500-letnice rojstva v Bad Urachu je Štrubelj imenoval Trubarja za »preroka združene Evrope, tiste Evrope, ki ni in ne more ostati le skupni tržni prostor, ampak mora postati skupnost vrednot, za katere je Trubar živel in z energijo sonca ogreval srca svojih »lubih Slovencev«. S podobno energijo ogreva Štrubelj danes srca »lubih Slovencev«, ki so nekoč odšli iz rodnih krajev za vsakdanjim kruhom v bogato würtem-berško deželo, in njihovih potomcev, ki so še ohranili stik z materinim jezikom in kulturo. knjigi - Abecednik in Katekizem, in Derendingenu, kjer si je Trubar ustvaril zadnje domovanje, se je začela že ob prvem svitanju, da bi dali pod avtobusna kolesa kar čimveč neskončne poti čez Furlanijo in Avstrijo do Bavarske in njene prestolnice Münchena, kot prve etape naše kul-turno-turistične poti. Ko danes drviš v udobnih in hitrih vozilih po širokih, krasno izpeljanih cestah, a se te kljub temu po določenem času lotevata naveličanost v duši in bolečina v spodnjem delu križa, se ti kar samo od sebe vsiljuje vprašanje, kakšne muke v glavi in križu so morali šele prestajati Trubar in njemu podobni, ko jih je iz naših krajev zaneslo v kakšnem škripajočem vozu, na konju, ali celo na poskaku-jočem osličku proti nemškim deželam, po poteh, ki so bile vse prej kot gladke in ravne, skozi divje in nevarne gozdove, čez še nevarnejša gorska sedla in komaj dostopne prelaze. Zraven pa še v stalni nevarnosti, da te zdaj pa zdaj zasačijo s krivoverni-mi mislimi v srcu in prepovedanimi knjigami v malhi. Tod, kjer se vije šestpasovna hitra cesta, so se pozi-bavali v klanec na razmajanih vozovih vinski sodi, natrpani s »prepovedanim« čtivom, ki je stvorilo nosilni steber kulturne zgradbe slovenstva. Kakorkoli že, tod nekako se je pred štirimi stoletji in pol premikal veliki Slovenec in Evropejec, oče slovenske književnosti. V Münchenu pravzaprav ni kakšnih posebnih Trubarjevih sledov. Če primerno navijemo domišljijo, si lahko predstavljamo, da ga je pot kdaj vodila skozi kakšno cerkev in morda tudi pivnico. Prav leta 1550, ko je izšla prva slovenska knjiga, je na Bavarskem zavladal knez Albrecht V., ki je bil velik zagovornik protireformi-stičnega gibanja. Po tridentinskem cerkvenem zboru se je tod razvilo pravo leglo protireforme. Za protestantske pridigarje München zatorej ni bilo privlačno mesto in se mu je bilo bolje izogniti, čeprav je prav za Al-brechtove vladavine mesto povečalo svojo gospodarsko in politično moč mo visokih dorskih stebrov. Z desne se razkazuje pročelje nekdanje kraljeve palače, ki se mu moraš približati na dva koraka, da ti postane jasno, da je v popravilu in da ga v resnici prekriva ogromno okrasno platno z velikimi lažnimi okni, skozi katera oprezata kralj Ludwig in njegova soproga v ne ravno naravni velikosti, nekam zamišljena, kakor da pamo pred glavnim vhodom na Lud-vigstrasse in vsi po vrsti pobožamo dodobra porumenele nosove dveh (in samo dveh, na izbiro pač, ker bi sicer šlo za potrato božanja) od štirih bronastih levov, ki stražijo vhod in prinašajo srečo. Tudi srednjeveška loža maršalov v neposredni bližini je v doslednem florentinskem renesančnem slogu, MÜNCHEN Pot proti Tubingenu, kjer sta leta 1550 po Trubarjevi zaslugi zagledali luč sveta prvi slovenski tiskani Na gornji sliki zvonika Munchenske katedrale, spodaj pivnica, v kateri so se nekoč zbirali Hitler in njegovi privrženci in postalo eno od najpomembnejših umetniških in kulturnih središč nemške renesanse. V Munchenu nas torej v zvezi s Trubarjem ne čaka nobeno posebno presenečenje. Čaka pa nas vodička Štefanija, s katero imamo zmenek pred veličastnim, neoklasičnim poslopjem Nazionaltheatra - Narodnega gladališča, v katerem se je pravkar končala kakšna pomembna svečanost, če naj sklepamo po trumah elegantno opravljenih gospodov in dam, ki se usujejo po stopnišču, mi- bi ju skrbelo, če bo obnova odgovarjala pravemu licu florentinske palače Pitti in sploh renesančnemu blišču, v katerega sta bila zaljubljena in s katerim sta želela ovenčati mesto tisočerih lic, kakor pravijo Munchenu tisti, ki občudujejo neverjetno arhitekturno prelivanje gotskega sloga s klasicističnim ter z vsemi odtenki ro-kokoja, baroka in renesančne prefi-njenostti. Kraljeva palača Residenz hrani danes čudovit muzej. Žal pa ni časa, da bi si ga ogledali. Lahko le posto- bližnja cerkev aristokratskih dam, ki jo je dala zgraditi princesa Enrichet-ta Adelaide Savojska, pa se bohoti v poznem baročnem slogu, iz katerega odseva želja po radosti in življenju, za katera je tridesetletna vojna prikrajšala veliko nemškega življa. Vse tod okrog spominja na italijansko arhitekturno umetnost, zaradi česar pravijo Münchnu, da je najbolj severno italijansko mesto. Samo se raje naziva Weltstadt mit Herz, ali mesto s srcem. Dejansko je težko biti do njega ravnodušni. To je živah- no mesto, ki izžareva skozi vse pore živahno zgodovino. Je mesto številnih spomenikov, muzejev, univerz, mesto razigranega Oktoberfesta in neštetih pivnic, BMW in Siemensa, olimpijskih (sicer dokaj tragičnih) iger. In tudi mesto inšpektorja Der-ricka, ki zna biti sicer ob službo, če drži podatek, da je München najbolj varno mesto na svetu, z izredno nizko stopnjo kriminala. V Münchnu je tekla zibelka nemškemu nacionalso-cializmu, kakor tudi protinacistični odporniški organizaciji Weisse Rose - Beli vrtnici. To je tudi mesto, ki so ga zavezniški bombniki kar sedem-desetkrat zasuli z bombami, a se je kljub temu spet dvignilo mogočno in razkošno na noge, ne da bi izgubilo nekdanji blišč. Kvečjemu je staremu še dodalo novega, kot pričajo modernistični in postmoderni nebotičniki tam daleč, daleč naprej od Lud-vigstrasse, ki so sicer predmet polemik, hkrati pa vir ponosa. Junija letos je mesto proslavljalo 850-letnico svojega obstoja. Nastalo je leta 1158, ko je Henrik Lev pomaknil mitnico na poti soli čez Bavarsko po reki Isar navzgor do samostanske naselbine menihov, od koder izhaja tudi ime München ali Pri menihih. Ko (in če) je Trubar obiskal mestno središče, je bila katedrala Naše gospe, zidana na ostankih starodavne romanske cerkve, že pokonci. Vključno z dvema, skoraj sto metrov visokima zvonikoma z medeninastima konicama čebulaste oblike, ki se gospodovalno dvigata nad mestom in ga nekako simbolizirata. Kdo ve, če je pred katedralo tudi v njegovih časih tako hudičevo pihalo in zeblo, kot je med našim obiskom. To ni naravno premikanje zraka, razlagajo legende, pač pa dobesedno hudičevo pihanje. Med gradnjo naj bi namreč s hudičem sklenili stavo, da bodo cerkev zgradili brez oken. Iz njene notranjosti se ozkih in visokih oken dejansko ne vidi, če se postaviš za stebre in tako so tudi hudiča postavili za stebre, da bi ga preslepili. Ko je spoznal, da so ga prelisičili, se je seveda razhudil, a ker je bila cerkev že posvečena, mu ni preostalo drugega, kot da je v svojem besu povzročil veter. Za nameček je v katedrali pustil odtis stopala. Katedrala nosi še druga znamenita znamenja. Med drugimi to, da je v njej maševal papež Benedikt XVI., kadar je bil še münche^ki nadškof Joseph Ratzinger, rojen v malem kmečkem naselju Marktl blizu Münc-hena. Od katedrale do slikovitega Ma-rienplatza je dober lučaj. Vmes je, obkrožen od živahnih ulic in tipičnih poslopij s strmimi strehami in stolpi ter stolpiči, znameniti Hofbrauhaus, ena največjih pivnic na svetu, ki lahko sprejme, poleg običajnih radovednežev z vseh vetrov, več tisoč pivcev naenkrat. Nad nekoliko razkora-čenimi oboki so nagrmadena tri nadstropja prav tako obokanih in s freskami poslikanih dvoran in dvoranic, iz katerih neprestano odmeva hrušč gostov, žvenketanje kozarcev in glasba raznih skupin v tipičnih bavarskih nošah. V Trubarjevih časih tega pivskega središča še ni bilo. Zgradil ga je tri leta po njegovi smrti knez Viljem V., da bi mu ne bilo treba kupovati piva za svojo vojsko zunaj bavarskih meja. V pravo gostišče je bilo poslopje spremenjeno šele leta 1828. V njem je imel Hitler svoja prva zborovanja in kot bi ga hoteli za to kaznovati, so ga angleški bombniki 25. aprila 1944 porušili do tal. Obnovljeno je bilo pred petdesetimi leti, ob priliki 800-letnice mesta. se nadaljuje / SVET Torek, 5. avgusta 2008 80 O w APrimorski r dnevnik O Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it GRADIŠČE - Z včerajšnjm dnem in za obdobje šestih mesecev Devetdeset vojakov »bdi« nad centrom za priseljence Tommasini: Prihod vojske bo dobrodošel, ko bodo ostale pripadnike varnostnih sil preusmerili na teritorij Center za nezakonite priseljence pri Gradišču z včerajšnjim dnem nadzira vojska. Že navsezgodaj, ob 7. uri, je bila na položaju prva skupina šestnajstih vojakov iz kontingenta devetdesetih pripadnikov konjeniškega regimenta Genova iz Palmanove. Tudi vojaki - kakor ostali pripadniki varnostnih sil - niso v neposrednem stiku s priseljenci, saj skrbijo za perlustracije in nadzor notranjega obzidja. Prihod vojske na naš konec je bil napovedan. Gre za ukrep rimske vlade v boju proti kriminalu, ki je včeraj in za obdobje šestih mesecev poslala tri tisoč vojakov stražit civilne objekte po Italiji - predvsem železniške postaje, veleposlaništva in turistične znamenitosti -, posebne pozornosti pa so deležni centri za nezakonite priseljence. Vojaki naj bi v Gradišču zagotavljali dodatno varnost in pomagali približno štiridesetim agentom policije, finančne straže in karabinjerjem, ki se izmenjujejo pri pa-truljiranju zunanjosti centra. Vanj ima namreč dostop le osebje zadruge Connecting People iz Trapanija, ki ga upravlja. Vojaki iz Palmanove bodo strukturo v Gradišču nadzirali noč in dan v izmenah s šestnajstimi možmi; oboroženi so s puškami in revolverji, vozijo pa se z vojaškimi tovornjaki. V Gorici se naslanjajo na brigado Pozzuolo, sicer pa v Gradišče prihajajo iz Palmanove in niso nastanjeni na Goriškem, so pojasnili na pre-fekturi. Po navodilih vlade je namreč prefekt poverjen, da koordinira varnost kompleksa v Gradišču, ki obsega centra CIE (za identifikacijo in izgon iz države) in CARA (za prosilce azila). Na prefekturi so potrdili, da tre- nutno ostajajo v Gradišču tudi ostali pripadniki sil javnega reda; naknadno bodo odločali, če bodo nekatere med njimi preusmerili nadzorovat pokrajinski teritorij. Vojaki so v Gradišču - tako kot drugod po Italiji - nameščeni za obdobje šestih mesecev, če pa bodo rezultati pozitivni, naj bi to obdobje vlada podaljšala. Župan Gradišča Franco Tommasini je včeraj brez navdušenja izjavil, da navzočnost vojske nima posebnega učinka na krajevno skupnost. »Znano je, da tamkajšnjemu centru nismo naklonjeni - tako župan -, danes še manj kot doslej. Po odprtju centra za azilante vsak dan prihaja v mesto tudi do 150 tujcev, naša skupnost pa je majh- GORICA - Proti krčenju kuhinj v občinskih vrtcih Skupen priziv Na deželno upravno sodišče ga bodo vložili starši, kuharici in svetniki opozicije Starši iz odbora »Mangiar sano«, odpuščeni prekerni kuharici in svetniki levosredinske opozicije bodo skupaj vložili priziv na deželno upravno sodišče, s katerim si prizadevajo doseči najprej zamrznitev, nato pa še umik sklepa o krčenju števila kuhinj občinskih vrtcev. Odločitev so sprejeli včeraj, potem ko so se sestali z odvetnikom Ottaviom Romanom, ki naj bi že danes vložil priziv, potrebno dokumentacijo pa do 24. avgusta. Deželno upravno sodišče bo priziv obravnavalo 28. avgusta in se bo še isti dan odločilo za morebitno zamrznitev spornega sklepa občinske uprave žu- pana Ettoreja Romolija. »Če bo deželno upravno sodišče zamrznilo sklep, imamo dobre možnosti, da bo naš priziv uspešen,« pravijo predstavniki odbora staršev »Mangiar sano«, ki na postopek gledajo z optimizmom, saj je po njihovih besedah v sklepu občinske uprave očitna kršitev zakonskih predpisov. Starši in odvetnik Romano so namreč prepričani, da bi moral odločitev o krčenju kuhinj sprejeti občinski svet, ne pa občinski odbor. Vlagatelji priziva so nekateri starši, dve prekerni kuharici, ki sta izgubili delo zaradi krčenja kuhinj, in svetniki levosredinske opozicije, ki še niso odpotovali na dopust in so v teh dneh v Gorici. »Z združenimi močmi bomo močnejši,« zagotavljajo starši in poudarjajo, da skupen priziv ne nikakor daje političnega predznaka njihovemu odboru, ki ostaja povsem apolitičen. Starši obenem napovedujejo, da bodo v kratkem priredili razne pobude za zbiranje prostovoljnih prispevkov za kritje stroškov priziva. Na eni izmed zadnji sej odbora »Mangiar sano« so medtem izvolili za predsednico Francesco Bortoli, za podpredsednico pa Eleno Colle; otroke imata v vrtcih v ulici Brolo oz. v ulici Marconi. (dr) GORICA Tigrasti komarji napadajo Tigrasti komarji se širijo zaradi pomanjkljivega sodelovanja občanov pri preprečevanju njihovega razmnoževanja. Tako pravi občinski odbornik za okolje Francesco Del Sordi na osnovi ogledov, ki jih je opravil s funkcionarjem oddelka za prevencijo pri goriškem zdravstvenem podjetju Andreo Valan-tigom in z Renatom Zamburlinijem z oddelka za biologijo in zaščito rastlinja pri Videmski univerzi. Med ogledovanjem - šli so na pet zasebnih vrtov, obiskali pa so tudi delavnico vulkanizerja - so odkrili številna mesta, kjer tigrasti komarji nemoteno polagajo jajčeca. Razvijajo se namreč pod rabljenimi pnevmatikami, v jaških, vedrih, podstavkih za rože, posodah z vodo za živali in zalivalkah, skratka povsod tam, kjer se nabira in zastaja voda. Občina zato poziva ljudi, naj izvajajo preventivne ukrepe, obenem jih tudi opozarja, da v anagrafskem uradu za pse in okolje (tel. 0481-383204) delijo brezplačen paket učinkovitega larvicida. TRŽIČ - Med nameščanjem novega žerjava odkrili bojno sredstvo Granata v ladjedelnici Odvrgel jo je angleški bombnik med drugo svetovno vojno - Danes naj bi jo sestrelili V tržiški ladjedelnici Fincantieri so včeraj našli neeksplodirano granato, dolgo kakih petdeset centimetrov, ki jo je med drugo svetovno vojno odvrgel angleški bombnik. Odkril jo je delavec, ki je z bagrom kopal temelje za namestitev dveh novih žerjavov. Z ročico je iz zemlje dvignil granato, ko pa jo je opazil, je nemudoma blokiral stroj in obvestile druge delavce in osebje, ki je v ladjedelnici odgovorno za varnost. Na kraju so posredovali policisti, ki so območje zavarovali in se obrnili na pristojno službo. Pirotehnik iz Padove je včeraj ocenil, da bi bilo premikanje granate komplicirano zaradi strogih varnostnih predpisov, zato so se odločili, da jo bodo uničili v luknji, ki jo bodo izkopali v notranjosti ladjedelnice. To naj bi storili že danes dopoldne. Novembra lani so med gradbenimi deli v tržiškem pristanišču Portoresega odkrili sto petdeset neeksplodiranih granat, ki so bile ravno tako kot včerajšnja dolge petdeset centimetrov. Znano je, da je bilo tržiško pristanišče med vojno tarča pogostega bombardiranja. Bombo so našli na območju tržiškega pristanišča altran Vojaško vozilo včeraj ob vhodu v center pri Gradišču foto balbi na in se tolikšna prisotnost pozna. To nam prinaša težave vseh vrst, predvsem na ravni storitev, saj nismo ustrezno opremljeni. Zato si niti ne predstavljam, da bi center za priseljence dodatno širili. Prihod vojakov pa bo dobrodošel, ko bodo ostale pripadnike varnostnih sil preusmerili iz CPT-ja na teritorij.« Poletno središče v Štandrežu Rajonski svet iz Štandreža v sodelovanju z župnijo, didaktičnim ravnateljstvom iz ulice Brolo ter vaškimi kulturnimi in športnimi društvi prireja poletno središče, ki bo od 18. avgusta do 5. septembra potekalo v štandreški osnovni šoli Fran Erjavec. Delovalo bo od 8. do 13. ure, sprejeli pa bodo 40 otrok med 6. in 10. letom starosti in pet otrok med 14. in 18. letom starosti. Poleg mladih animatorjev iz štan-dreških društev bodo na poletnem središču prisotni tudi učitelji, ki bodo otroke pripravili na ponoven povratek v šolo, seveda pa ne bo manjkalo niti zabave, igre in ekskurzij. Vpisovanje poteka v župnijskem uradu (tel. 0481-21849 med 8.30 in 10. uro). Snemajo Solkanski most Danes bodo na Solkanskem mostu snemali slovenski celovečerni film z delovnim naslovom Ofsajd v režiji Igorja Šterka in produkciji A.A.C. Productions iz Ljubljane. Zato bo za potrebe snemanja na mostu večkrat prekinjen promet, sporočajo v občini Brda. Snemanje bo namreč trajalo v več časovnih intervalih od 5. ure zjutraj do 20.30. Občasne popolne zapore ceste čez most bodo trajale pet minut, sicer pa bodo občasne popolne zapore potekale od 5. ure do 7.30, od 9. do 12. ure in 16.30 do 20.30. Med 9. in 12. uro bo tudi polovična zapora mostu, promet bo usmerjan ročno. V primeru slabega vremena se snemanje prestavi na jutrišnji dna. (km) Enosmerne ulice v Tržiču V Tržiču bodo danes uvedli enosmeren promet v ulicah Plinio in Mazzini. Občinski uslužbenci so namestili cestne znake, ki opozarjajo na novost, danes in v prihodnjih dneh pa bodo voznikom pomagali tudi mestni redarji. Spomin na atomsko bombo V spominskem parku v Gorici bodo jutri ob 21. uri počastili 63. obletnico bombardiranja Hirošime in Nagasakija in 90. obletnico konca prve svetovne vojne. Mirovniški shod prireja zadruga Arcoba-leno. Radikalci pred nadškofijo Pred nadškofijsko palačo v Gorici bo danes bo med 17. in 20. uro potekalo informativno omizje, ki ga združenje radikal-cev Trasparenza e Partecipazione organizira na temo Tibeta. Večer brazilske glasbe Bar Center, ki se nahaja med gledališčem in knjižnico v Novi Gorici, prireja jutri, 6. avgusta, večer brazilske glasbe. Od 21. ure dalje bo nastopil Denise Dantas trio. (km) NOVA GORICA Prefekt v ■ • • v se zadnjic pri županu Župan novogoriške mestne občine Mirko Brulc bo danes ob 11. uri v mestni hiši sprejel goriškega prefekta Roberta De Lorenza, ki zaključuje svoj mandat v Gorici. Na poslovilnem srečanju se župan želi prefektu zahvaliti za zelo dobro sodelovanje, razumevanje obmejnih vprašanj in izjemno naklonjenost, ki jo je v času svojega mandata izkazoval do slovenske manjšine v Italiji, so včeraj sporočili iz mestne občine. Prefekt De Lorenzo je hkrati izkazoval pozornost do sosednjega mesta, kjer je tudi spregovoril v imenu italijanskih oblasti na praznovanju ob schengenski širitvi. Njegov odhod iz Gorice zato odmeva tudi čez mejo. Današnjega sprejema se bosta ob županu Mirku Brulcu udeležila Stojan Ščuka, predsednik občinske Komisije za mednarodne odnose, in Elvira Šu-šmelj, direktorica občinske uprave. Prefekta Roberta De Lorenza bo spremljal vodja njegovega kabineta Pietro Giulio Scarabino. / GORIŠKI PROSTOR Torek, 5. avgusta 2008 13 GORICA - Društvo Vipava išče pokrito kotalkališče za treninge med zimo Hala sejemskega razstavišča kot nalašč za kotalkanje Za njeno uporabo se zanima več društev - Župan Romoli pisal Trgovinski zbornici Hala D goriškega sejemskega razstavišča v Ulici Barca je kot nalašč za kotalkanje in druge športne dejavnosti. Zato je amatersko športno-kulturno društvo Vipava s Peči že vložilo prošnjo za njeno uporabo, goriški župan Ettore Romoli in odbornik za šport Sergio Cosma pa sta pisala Trgovinski zbornici, da bi jo pozvala k čim prejšnjemu odprtju strukture za potrebe športnih društev. »Sejemsko razstavišče so zgradili z denarjem goriških avtomobilistov, zato je prav, da njegove hale dajo na razpolago mestu,« trdi Cosma in nadaljuje: »Z županom sva pred nekaj dnevi pisala Trgovinski zbornici in zahtevala, naj v zimskih mesecih omogoči športnim društvom treniranje v hali D.« Po besedah odbornika so omenjeno halo svojčas zgradili za potrebe športnikov, že dolgo let pa so njena vrata zaprta športnim društvom kljub pomanjkanju zadostnega števila vadbenih prostorov v mestu. Cosma razlaga, da bi športniki v hali lahko trenirali v popoldanskih urah med petkom in ponedeljkom, društva pa bi za vadbene ure plačevala, kar se sicer dogaja za uporabo vsakega športnega objekta. Odbornik tudi opozarja, da bo letos prostorska stiska še večja, saj je v teku prenovitveni poseg v telovadnici CONI-ja na Rojcah Cosma pravi, da bi v hali D radi trenirali kotalkarji Vipave in društva Pattinodanza, sabljači združenja UGG in varovanci goriškega atletskega kluba, seveda pa bi se jim lahko pridružili še drugi športniki. Hala je namreč zelo velika in bi v njej lahko vadili tudi dve društvi naenkrat. Iz društva Vipava so povedali, da si za treniranje v hali D prizadevajo že dve leti, vendar doslej jim ustanova, ki upravlja razstavišče, ni dala dovoljenja za uporabo objekta. Ko-talkarsko društvo s Peči ima v zimskih mesecih velike težave s pomanjkanjem prostorov, saj ne razpolaga s pokrito ploščo. Vadbenih ur, ki jih opravijo v sovodenjski telovadnici, je premalo, sploh pa je ta objekt premajhen za kakovostne treninge. Zaradi tega se morajo v zimskih mesecih kotalkarji in ko-talkarice seliti v Romans, Gradišče ali Oglej, to pa zahteva velik strošek in izgubo časa za starše, ki morajo svoje otroke voziti na treninge z avtomobilom. Poleg tega so bili treningi pogosto tudi ob sobotah in nedeljah, saj so telovadnice v Gradišču, Romansu in Ogleju med tednom zasedene. Sejemsko razstavišče v Ulici Barca foto balbi Tanja Peteani, ki je pri Vipavi odgovorna za kotalkanje, je potrdila, da so pred dnevi pisali Trgovinski zbornici in v pismu ponovno zaprosili za uporabo hale D. V prihodnjih dneh bi se morali postaviti v stik z goriškim odbornikom Cosmo. Pri Vipavi še vedno čakajo tudi prenovitveni poseg na kotalkališču na Peči, kjer naj bi ploščo pokrili. Začetka gradbenih del še ni na obzorju, čeprav se o njih na sovodenjski občini govori že nekaj let. Da bi se dejavnost Vipave lahko okrepila ob boljših pogojih za treninge, priča podatek, da je na poletnih tečajih društva približno štirideset mladih kotalkaric in kotalkarjev, v zimskih mesecih pa jih trenira okrog trideset. (dr) GORICA - Sameva gradbišče za obnovo telovadnice CONI-ja Azbest prekinil dela Med izkopavanjem zemlje za postavitev novega poda odkrili podzemne cevi iz smrtonosnih vlaken Telovadnica CONI-ja na Rojcah balbi Gradbišče za obnovo telovadnice CONI-ja na goriških Rojcah sameva že več dva meseca, ker so med izkopavanjem zemlje za postavitev novega poda nepričakovano odkrili azbestne cevi. Gradbeno podjetje Eurocos iz Tržiča, ki je opravljalo poseg, je takoj prekinilo dela, sanacija smrtonosnih vlaken, ki jo morajo opraviti specializirani delavci, pa bi se morala začeti septembra. Prenovitveni poseg, ki se je začel maja in je vreden 2.195.000 evrov, bi moral trajati štirinajst mesecev; telovadnica CONI-ja naj bi ponovno odprla svoja vrata športnikom avgusta prihodnjega leta, zdaj pa je zaradi nabrane zamude načrtovano odprtje pod vprašajem. V športnih krogih upajo, da se bo obnovitveni poseg nadaljeval čim prej; pod vprašajem je namreč tudi prihodnja športna sezona, potem ko so morala razna športna društva že letos iskati drugod primerne prostore za treninge in tekme. (dr) GORICA Plavalni klub bo upravljal bazen Upravljanje bazena je občini prinašalo prevelike stroške, zato bo s 1. oktobrom zanj skrbel plavalni klub Gorizia nuoto. »Na leto smo za vzdrževanje bazena potrosili približno 500.000 evrov; 400.000 evrov je šlo za poravnavo računov za vodo, elektriko in ogrevanje, ostali del denarja pa je predstavljal prispevek, ki smo ga dali na razpolago športnemu združenju. Po novem bo plavalni klub Gorizia nuo-to skrbel za poravnavo stroškov, hkrati pa bo lahko razpolagal z zaslužkom, ki ga bo imel od svojih dejavnosti v bazenu,« je včeraj povedal župan Ettore Romoli in pojasnil, da je občina podpisala s plavalnim klubom pogodbo, ki bo veljala do leta 2020; dogovor predvideva, da bo občina klubu namenjala letni prispevek 200.000 evrov, hkrati pa bo do leta 2016 poravnavala posojilo 550.000 evrov, ki so potrebni za prenovitvena dela znotraj bazena. Dogovor med občino in klubom so dosegli po prizadevanjih odbornika za šport Sergia Cosme. Po njegovih besedah se je klub obvezal, da bodo vstopnine za bazen še vedno nižje kot v Manzanu, Tržiču in Trstu, čeprav jih bodo morali novi upravitelji nekoliko povišati. Klub bo tudi imel manjše stroške od občine, saj se bo lahko pogajal za ceno z dobavitelji vode, elektrike in plina. Podpredsednica kluba Martina Gratton je pojasnila, da morajo krajevne uprave plačevati 18-od-stotni davek za dobavo plina, športna društva pa nekaj več kot en odstotek. Povedala je tudi, da bodo na podlagi 12-letne pogodbe lahko zagotovili zaposlitev približno 50 oseb, ki že sedaj skrbijo za vzdrževanje bazena, za varnost, za plavalne tečaje in poletna središča, ki jih letos obiskuje tudi po tristo otrok na teden. S posojilom, ki ga bodo najeli s pomočjo občine in s prispevkom pokrajine, bodo med drugim obnovili štartne bloke v bazenu, obenem pa razmišljajo o postavitvi foto-voltaičnih in sončnih panojev na strehi strukture, ki bodo stala od 300 do 500 tisoč evrov. (dr) DOBROVO - Potrdili vsebino pogodbe med občino in avstrijskimi partnerji za gradnjo term Milijon evrov za iskanje tople vode Mužič: »Da se v Brdih nahaja termalna voda, sploh več ne dvomimo« - Naložba za gradnjo hotelsko-zdraviliškega kompleksa velja 50 milijonov evrov Briški občinski svetniki so na redni seji minuli teden potrdili vsebino družbene pogodbe med občino in avstrijskimi partnerji - družbo Porr v zvezi s 50 milijonov evrov vrednim projektom termalnega zdravilišča v Brdih. Po besedah briškega župana Franca Mu-žiča so vsebino pogodbe, ki jo bodo začeli izvajati septembra, kar nekaj časa usklajevali z avstrijskimi partnerji. Z njimi so ustanovili družbo, ki bo v Brdih - na griču med Medano in Fojano - že prihodnje leto začela graditi hotelsko-zdraviliški kompleks. Občina Brda bo v investiciji sodelovala s 15-odstotnim deležem, avstrijska družba pa s 85-odsto-tnim. Občina v projekt ne vlaga neposrednega kapitala, ampak je svoj delež zagotovila s stvarnimi vložki. Ali se v Brdih res nahaja termalna voda, pa bodo, kot je razumeti briškega župana, ugotavljali v prihodnjih dveh-treh letih, kolikor bo trajala gradnja kompleksa. »Pravo vrednost bo novoustanovljena družba dobila tedaj, ko se jo bo prodalo oziroma oddalo neki drugi firmi, ki bo to dejavnost peljala naprej,« je prepričan Mužič, ki nadalje pojasnjuje: »Družba Porr se s tem v zvezi že pogovarja z dvemi, tremi podjetji, ki že imajo izkušnje na tem področju. Ključno je tudi to, da na občini peljemo naprej potrebne spremembe prostorskih aktov.« Spomladi so tako že delno odkupili nekaj zemljišč na območju, kjer bodo zra- sle terme, ko bo prišlo do dokončnega odkupa zemljišč, bodo spremembo namembnosti tudi izvedli. »Medtem se bo izdelovalo tudi izvedbene projekte, saj se zavedamo, da moramo do aprila oziroma maja prihodnje leto že imeti gradbeno dovoljenje, če se hočemo prijaviti na razpis za državna sredstva, ki so na voljo za razvoj turizma,« pravi Mužič, ki pojasnjuje, da je možen tudi naslednji scenarij: območje term bodo izvzeli iz paketa prostorskih aktov, ki jih nameravajo spremeniti, ter jih obravnavati prednostno, »saj si ne moremo dovoliti, da bi razpis zamudili«. Možnosti za pridobitev državnega denarja sta med aprilskim obiskom v Goriških Brdih potrdila tudi državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Tomaž Jeršič in generalni direktor direktorata za turizem Marjan Hribar. Briški projekt je po njunem mnenju ustrezen za pridobitev nepovratnih sredstev na njihovih razpisih, opozorila pa sta na to, da se črpanje strukturnih sredstev iz turizma izteka in priporočila Bricem, naj z zadevo pohitijo. Vprašanje, ki še ostaja odprto, pa je, ali se v Brdih res nahaja termalna voda. Dosedanja ugibanja bo treba prej ali slej potrditi s poskusno vrtino ustrezne globine. Občina zato sedaj išče način, kako dobiti milijon evrov, kolikor je ocenjen strošek takšnega vrtanja. »S pomočjo Regijske razvojne agencije za se- Župan Franc Mužič in briška idila foto k. m. verno Primorsko in Geološkega zavoda iz Ljubljane peljemo projekt čezmejne-ga sodelovanja Cilj 3, poleg sodelujeta tudi fakulteti za geologijo iz Trsta in Vidma.« Predstavniki omenjenih fakultet po Mužičevih besedah že imajo izkušnje z vrtinami, ki so jih naredili v italijanskem Tržiču in Gradežu. »Tam so na 1.100 metrih globine naleteli na vodo z 48 stopinjami Celzija. Avstrijski strokovnjaki ugotavljajo, da je ta žila povezana tudi z Brdi, zato smo prepričani, da bomo tudi tu prišli do tople vode, oziroma v to v zadnjem času sploh več ne dvomimo,« je prepričan župan. S pomočjo čezmejnega sodelovanja Cilj 3 se sedaj nadejajo sredstev, s katerimi bi financirali vrtino, v nasprotnem primeru bodo morali poiskati investitorje, glede tega pa, tako Mužič, ni bojazni. »Razni investitorji se kar sami ponujajo in obenem nudijo 26-odstotno udeležbo pri projektu,« poudarja župan. »Če bomo na toplo vodo res naleteli, pa stremimo k temu, da jo tudi v občini koristimo za razne druge zadeve, kot je ogrevanje - ravno na ta račun bomo kandidirali na omenjenih razpisih, in ne na račun iskanja termalne vode,« pojasnjuje župan, saj je prepričan, da v imajo takšnem kontekstu več možnosti, da pridobijo sredstva na kakšnem razpisu. »Vsekakor je bomo potem, če bo volje dovolj, del namenili za terme. Projekt terme gre svojo pot, medtem ko se bo kompleks dve, tri leta gradil, se imamo čas ukvarjati z vrtino,« pravi župan, ki se nadeja, da bi vrtina ostala v lasti lokalne skupnosti, »saj gre za bogastvo, s katerim naj upravlja država oziroma lokalne skupnosti«. Katja Munih 1 4 Torek, 5. avgusta 2008 GORIŠKI PROSTOR / KNJIGA - Razprava o politiki in njenih zakulisjih »Gorica je hočeš nočeš dvojezično mesto« Romoli: Goriški poraz nas je prebudil - Tondo: Illy je postal osovražena kasta Včerajšnja predstavitev knjige »L'In-gorgo« videmskega novinarja Tommasa Cerna je izzvala razpravo o perspektivah Goriške, pri kateri sta imela glavno besedo, poleg novinarja, še župan Ettore Romoli in predsednik deželne vlade Renzo Tondo. Omembe vreden je Cernov poudarek, da je Gorica, hočeš nočeš, dvojezično mesto, pri čemer je imel v mislih goriški prostor brez meje. Pojasnil je, da je bil decembra lani kot kronist v Gorici in Novi Gorici priča različnemu doživljanju odprave schengenskih pregrad. Na italijanski strani ni bilo zaznati posebnega navdušenja, kar je tudi odraz obremenjenosti s preteklos^o. Slovenska stran pa je dala duška svojemu veselju, kot je prav, saj so padec meje Novogoričani doživljali kot odpiranje poti v še boljše čase. Brez meje pa sta Gorici eno in dvojezično mesto, je pristavil novinar. Romoli je pripomnil le, da je sodelovanje med mestoma prineslo bolj malo ali skoraj nič konkretnega, da pa si prizadeva razviti gospodarske sinergije. S tem v zvezi je omenil, da je goriška ekonomija slonela na zunanji pomoči; naenkrat je to pomoč izgubila, brez blažilcev, in se znašla v hudi stiski. Če se hoče s svojimi močmi pobrati, mora danes staviti na univerzo in turizem, je dodal. Oglasil se je tudi Tondo, ki je zagotovil posebno pozornost za Gorico. To je neke vrste »odškodnina«, ker v deželnem odboru ni Go-ričana. Prvi del včerajšnje knjižne predstavitve, ki je potekala na notranjem dvorišču knjigarne LEG na Verdijevem korzu, je bil sicer izrazito politično obarvan. Knjiga Tommasa Cerna je namreč pripoved o preko 40-letnem političnem dogajanju v avtonomni deželi FJK. V njej ni prostora za visoke politične ideje, temveč za »človeški obraz« politike. V ospredju so protagonisti deželne politike, od Berzantija do Biasuttija, od Cecottija in Illy-ja do Tonda. V ospredju pa so tudi ljudem skrita zakulisja in omizja, kjer so padale odlo- Romoli, Cerno in Tondo na včerajšnji knjižni predstavitvi čitve. Romoli in Tondo sta bila in sta tudi danes protagonista teh zakulisij, zato je v knjigi marsikatera stran namenjena njunim odnosom in razhajanjem. Oba sta poudarila, da je bil volilni poraz leta 2002 v Gorici za desnico znamenje najgloblje krize, obenem pa jo je streznil, da se je pobrala in najprej ponovno osvojila Gorico, potem pa še deželo. »Ric- cardo Illy ni bil poražen, ker sem bil jaz boljši od njega, a enostavno zato, ker se je med svojim upravljanjem dežele zaprl v palačo, odtujil se ljudem in postal osovražena kasta,« je svojo zmago komentiral Tondo in pripomnil, da nikoli ni verjel v mit Illyjeve nepremagljivosti, a je zaradi takšnega mišljenja pogosto bil tudi v desnici sam. ŠTANDREŽ - Velika prizadetost zaradi smrti Martina Paulina Ganljivo slovo Nogomet je igral pri Juventini in bil spremljevalec ženske odbojkarske ekipe Agorest Množica ganjenih sorodnikov, domačinov in prijateljev iz sosednjih krajev je v soboto v Štandrežu pospremila na zadnjo pot 58-letnega Martina Paulina, ki so ga v vasi poznali z imenom Davorin. Od rojstva je živel v Štandrežu, kjer so ga zaradi družabnega in veselega značaja vsi cenili in imeli radi. V mladih letih je Davorin igral nogomet pri domačem društvu Ju-ventina, potem ko je zaradi poškodbe kolena opustil aktivno igranje, pa je še naprej spremljal ekipo in bil med njenimi najbolj zvestimi navijači. Nekaj let je bil tudi sprem- Martin Paulin ljevalec ženske odbojkarske ekipe Agorest in je vozil igralke na gostovanja po Furlaniji-Julijski krajini. Dolga leta je bil zaposlen pri uvozno-izvoznem podjetju Agorest, zatem pa je delal pri podjetju Paulin, katerega lastnik je njegov brat Stano in ki se ukvarja z vgrajevanjem in nameščanjem vrat in oken. Zaradi službe je Davorin veliko potoval po vsej goriški pokrajini in po deželi nasploh, kjer je navezal nova prijateljstva, saj je znal nagovoriti vsakogar. Upokojil se je letošnjega 1. aprila. Le nekaj dni zatem so mu zdravniki odkrili neozdravljivo bolezen; prejšnji teden ga je odtrgala od njegovih dragih in od številnih prijateljev, ki ga bodo ohranili v trajnem spominu. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDEN TI, Travnik 34, tel. 0481531972. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU LUCIANI, ul. Dante 41, tel. 0481-99214. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, ul. Romana 93, tel. 0481-40497. Dvorana 2: 19.20 - 22.00 »II cavaliere oscuro«. Dvorana 3: 20.00 - 22.10 »Hellboy II: The Golden Army«. Dvorana 4: 20.10 - 22.10 »Il nascon- diglio«. Dvorana 5: 19.50 »Ken il guerriero: la leggenda di Hokuto«; 22.00 »Agente Smart - Casino totale«. fí Razstave U Kino GORICA KINEMAX zaprto. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 18.15 - 21.15 »Il cavaliere oscuro«. KNJIGARNA LIBRERIA EDITRICE GO-RIZIANA iz Gorice obvešča, da je prodajna razstava Stampantica 2008 na notranjem dvorišču knjigarne na kor-zu Verdi 67 na ogled do 9. septembra; od torka do sobote 8.30-12.30 in 15.30-19.30, ob nedeljah in ponedeljkih zaprto. V okviru razstave je v galeriji goriške državne knjižnice v ulici Mameli do 9. avgusta na ogled zbirka ksilografij in lesenih matric Tranquilla Marangonija, ob tem pa še ilustrirane knjige iz 20. stoletja; od po- nedeljka do petka 10.00-18.30, ob sobotah 10.00-13.30. Informacije na spletni strani www.leg.it, preko naslova elektronske pošte leg@leg.it ali na tel. 0481-33776, 539210. V BIVŠIH KONJUŠNICAH VILE CO-RONINI CRONBERG na drevoredu 20. septembra v Gorici je do 7. septembra na ogled razstava Roberta Cape z naslovom »Fotografie da Israele 1948-1950«; od torka do sobote med 10. in 13. ter med 14. in 19. uro, ob nedeljah med 10. in 13. ter med 15. in 20. uro. ~M Koncerti FESTIVAL DVORNE GLASBE: 9. avgusta, ob 21. uri bo v beneški trdnjavi v Gradišču koncert z naslovom »Le nozze di Malvel«; vstop prost, informacije na tel. 0481-531326, www.dramsam.it. GLASBENI FESTIVAL MED ZVOKI KRAJEV: v sredo, 6. avgusta, ob 21. uri OGLAŠEVALSKA AGENCIJA TMEDIA ■ J_M media Od 11.08. dO 17.08. sprejemamo naročila za male oglase, osmrtnice, sožalja, čestitke in okvirjene oglase samo po: • e-mail naslovu oglasi@tmedia.it • faxu, na št. 0481 32844 • brezplačni telefonski št. 800 912775 balbi v agriturizmu La Ferula nastopa Quartetto Klez: violina flavta, kitara in kontrabas; vstop prost. V OKVIRU OBELEŽENJA 40. OBLETNICE pobratenja z Metliko ženski pevski zbor iz Ronk in župnija sv. Lovrenca prirejata orgelski koncert Mirka Butkoviča iz Tržiča in Eve Dolin-šek iz Mirna; sodeloval bo flavtist Fabrizio Nardi iz Štarancana. Koncertz bo v petek, 8. avgusta, ob 20. uri v cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah. 9 Šolske vesti POTEKA NABIRALNA AKCIJA za namestitev Trubarjevega obeležja na slovenskem klasičnem liceju Primož Trubar v ulici Puccini v Gorici. Pobudnik je Sindikat slovenske šole, ki se s prošnjo, naj prispevajo, obrača predvsem na bivše študente goriškega liceja. V ta namen je odprl posebna tekoča računa, in sicer pri Zadružni banki Doberdob in Sovodnje (št. 20191) in Čedajski ljudski banki -Kmečki banki (št. 003571002089). Predaja kamnitega obeležja bo potekala ob proslavi, ki jo bo šola priredila v letošnjem oktobru. Morebitni presežek stroška za namestitev kipa bo namenjen potrebam šole. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da bo podeljevanje letnih suplenc za učno osebje slovenskih šol vseh vrst in stopenj na Goriškem v petek, 29. avgusta, ob 9.00 na Državnem izobraževalnem zavodu »Trubar-Gre-gorčič« na Slovenskem šolskem centru, ul. Puccini, 14. Seznam razpoložljivih mest in ur bo objavljen vsaj 24 ur pred datumom podeljevanja. Do tega roka morajo prispeti tudi morebitna osebna pooblastila za prevzem imenovanj. M Izleti AŠKD KREMENJAK iz Jamelj organizira v soboto, 13. septembra, avtobusni izlet v Gardaland. Odhod iz Jamelj, trg Svobode, ob 6. uri in prihod ob približno 22.30; informacije in vpisovanje v torek, 5. avgusta, od 20.30 dalje v večnamenskem centru v Jamljah, Prvomajska 20, pri odbornikih društva ali na tel. 334-2400658 (Elisa), 338-6495722 (Martina). KD SOVODNJE organizira avtobus za ogled opere Aida v nedeljo, 31. avgusta v Veronski areni. Odhod iz Sovo-denj ob 14. uri, prihod pozno v noči. Vpis do 12. avgusta. Informacije na tel. št.: 349-3666161 (Erik). Čestitke Naši članici VILMI BRAJNIK čestitamo za naslov viteza Republike. Sekcija VZPIANPI iz Štandreža. □ Obvestila DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo društveni sedež na Verdijevem korzu v Gorici zaprt do 30. avgusta. GLASBENA MATICA - Gorica obvešča, da bo urad do 20. avgusta urad zaprt. GORIŠKA PREFEKTURA obvešča, da bo okence za priseljence zaprto od 11. do 14. avgusta. GORIŠKI MESTNI REDARJI sporočajo ulice, dneve in urnike merjenja hitrosti z radarjem: ul. Giustiniani - sreda, 6. avgusta, 17.30-18.30; ul. S. Gabriele - petek, 8. avgusta, 9.30-10.30; viale Colombo - torek, 12. avgusta, 17.3018.30; ul. Kugy - četrtek, 14. avgusta, 9.30-10.30; ul. Montesanto - ponedeljek, 18. avgusta, 17.30-18.30; ul. III. Ar- mata - četrtek, 21. avgusta, 9.30-10.30; ul. Garzarolli - torek, 26. avgusta, 17.30-18.30; viale XX Settembre - petek, 29. avgusta, 9.30-10.30. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL iz Gorice obvešča, da bo zaprta do 16. avgusta; od 18. do 5. septembra pa bo odprta po poletnem urniku: ponedeljek, sreda in četrtek od 8. do 16. ure, torek od 8. do 18. ure, petek od 8. do 13. ure. OK VAL prireja od začetka šolskega leta dalje otroško telovadbo in miniod-bojko vsak torek in četrtek v štan-dreški telovadnici; za letnike 2002 in 2003 med 15.30 in 16.30, za letnike 1999-2001 med 16.30 in 17.45 in za letnike 1997-1998 med 17.45 in 19. uro; informacije in vpisovanje v večernih urah na tel. 393-9294686 (Sandro Corva), 333-1439655 (Tjaša Corva) ali okval@virgilio.it. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da bo goriški urad zaprt od 11. do 14. avgusta. V ostalih delavnikih pa je urad odprt po poletnem urniku od 9. do 13. ure. Poletni urnik bo v veljavi do 31. avgusta. ŠZ MLADOST prireja od 25. do 29 Avgusta na nogometnem igrišču v Doberdobu Coerverjevo nogometno šolo pod strokovnim vodstvom trenerja Daria Frandoliča. Vabljeni so otroci (fantje in punce) od 6 do 15 leta starosti. Možna je celodnevna, dopoldanska ali popoldanska prijava. S celodnevno prijavo je udeležencem priskrbljeno kosilo na Gradini; informacije in predupisnina na tel. 3356041844 ali mail info@juren.it. URAD ZSKD v Gorici bo do 15. septembra posloval po poletnem urniku, od ponedeljka do petka med 8. in 14. uro. V CENTRU GRADINA v Doberdobu bodo v organizaciji občine Doberdob filmska poletna srečanja, v ponedeljek, 11. avgusta, ob 21. uri »Petelinji zajtrk«. ZDRUŽENJE CUORE AMICO iz Gorice obvešča, da bo sedež v ul. Cipriani 71 v Gorici (tel. 0481-523153) do 31. avgusta odprt ob ponedeljkih in četrtkih med 10. in 12. uro, od ponedeljka do petka med 16. in 19. uro. 0 Prireditve KAPLJICE KULTURE: vsak večer do 8. avgusta med 21. uro in 21.30 v Ljudskem vrtu na Verdijevem korzu v Gorici bodo lahko posamezniki ali skupine v svojem jeziku prispevale pesem, glasbo, ples ali recitacijo. V sredo, 6. avgusta, bo poseben večer na temo miru v spomin na Hirošimo; informacije na sedežu ZSKD v Gorici ali na tel. 0481-531495, prijave v kavarni Kubik na Verdijevem korzu. ' . Mali oglasi PRODAM AVTO daewoo nexia, letnik '97, po ugodni ceni. Tel.: 0481-78000. Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Maria Berga-masco iz splošne bolnišnice v cerkev v Stražicah in na glavno pokopališče; 11.00, Albina Nanut iz doma za starejše občane (Villa san Giusto) v cerkvi sv. Andreja in na pokopališču. DANES V ŠKOCJANU: 11.00, Stefania Cidin vd. Furlan iz goriške splošne bolnišnice v cerkvi v Beglianu in v Videm za upepelitev. DANES V TRŽIČU: 11.00, Olga Blaseotto por. Moratto iz splošne bolnišnice v cerkvi (Beata Vergine Mar-celliana) in na pokopališču. DANES V PIERISU: 10.00, Riccardo Ma-seotti iz tržiške splošne bolnišnice v cerkvi sv. Andreja in na pokopališču. / SVET Torek, 5. avgusta 2008 15 KITAJSKA - Napetost pred petkovim začetkom olimpijskih iger narašča V napadu na policijsko postajo v Kashgarju ubitih 16 policistov PEKING - V napadu na policijsko postajo na severozahodu Kitajske je bilo včeraj ubitih 16 policistov, 16 je bilo ranjenih. Napad, ki se je zgodil le štiri dni pred začetkom olimpijskih iger v Pekingu, sta izvedla dva moška, ki sta v policijsko postajo v mestu Kashgar v avtonomnem območju Xinjiang vdrla s tovornjakom in odvrgla dve granati. Policija je napadalca že aretirala in sumi, da za napadom stojijo teroristi. Eden od napadalcev je bil ob aretaciji ranjen v nogo. Kitajske oblasti so večkrat opozorile, da islamski skrajneži iz avtonomnega območja Xinjiang načrtujejo napade med olimpijskimi igrami v Pekingu. Organizacije za zaščito človekovih pravic in Ujguri, muslimanski prebivalci Xi-njianga, po drugi strani obtožujejo vlado v Pekingu, da izrablja grožnjo za obračun z vsemi oblikami odpora. V Xi-njiangu, velikem avtonomnem območju na severozahodu Kitajske, ki meji na srednjo Azijo, živi 8,3 milijona Ujgu-rov in številni med njimi so nezadovoljni s 60-letno kitajsko vladavino. Za varnost med olimpijskimi igrami v Pekingu, ki se bodo začele v petek, končale pa 24. avgusta, bo skrbelo več 100.000 pripadnikov varnostnih sil. Po navedbah kitajskih oblasti največjo grožnjo varnosti predstavljajo Islamsko gibanje vzhodnega Turkestana iz Xinjianga, separatistične sile, ki se borijo za neodvisnost Tibeta, prepovedana verska sekta Falungong in prodemokratične sile iz tujine. (STA) Zaradi atentatov, kot je bil včerajšnji, so v Pekingu še poostrili varnostne ukrepe, pri čemer si pomagajo tudi s psi ansa BRUSELJ - Iranski jedrski program Pogovor Solane z glavnim iranskim pogajalcem BRUSELJ - Visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana se je včeraj po telefonu pogovarjal z glavnim iranskim jedrskim pogajalcem Saedom Džalilijem. Sogovornika sta se pogovarjala o iranskem jedrskem vprašanju, druge podrobnosti pa niso znane. "Solana bo poročal predstavnikom šesterice," je pojasnila tiskovna predstavnica zunanjepolitičnega predstavnika EU, ki se v imenu mednarodne skupnosti pogaja z Iranom. Kot je kasneje sporočil Solanin tiskovni predstavnik, pogovori med Solano in Džalilijem niso dali rezultatov. Sta se pa dogovorila, da se bodo pogovori nadaljevali. Kot je še dejal omenjeni tiskovni predstavnik, ni izključeno, da bi do pogovorov lahko prišlo že v prihodnjih nekaj dneh. Ta konec tedna se je iztekel rok, ki ga je šesterica držav (Rusija, Kitajska, Velika Britanija, Francija in Nemčija, ZDA) na nedavnih pogovorih v Zene- vi dala Teheranu za odgovor na najnovejšo mednarodno ponudbo za rešitev iranskega jedrskega spora, po kateri bi Iran v zameno za odpoved bogatenju urana dobil gospodarske in trgovinske spodbude ter pomoč pri razvoju sodobnejše tehnologije in nabavi obogatenega urana v miroljubne namene. Iran je v prvem odgovoru zavrnil možnost, da bi se odrekel pravici do jedrskega programa, za katerega trdi, da je izključno miroljubne narave, drugih podrobnosti pa ni navedel. Tudi na pogovorih med Solano in Džalilijem 19. julija v Zenevi iranska stran ni podala jasnega odgovora, zato je visoki predstavnik EU dal Iranu še dva tedna časa. ZDA sicer vztrajajo, da bi moral Iran odgovoriti do minulega konca tedna in so že zagrozile z zaostritvijo sankcij proti režimu v Teheranu. Šesterica držav naj bi se že dogovorila, da predlagajo ustrezno resolucijo Varnostnemu svetu Združenih narodov. (STA) HRVAŠKA, SRBIJA - Operacija Nevihta V Srbiji protest, na Hrvaškem praznik BEOGRAD - Več sto ljudi se je včeraj zbralo v Beogradu, kjer so z mašo in protestnim pohodom obeležili spomin na žrtve hrvaške vojaške operacije Nevihta, med katero je življenje izgubilo več sto hrvaških Srbov, do 250.000 pa naj bi jih zbežalo z domov. Spominska slovesnost se je pričela v pravoslavni cerkvi svetega Marka, udeležili pa so se je tudi nekateri visoki srbski predstavniki, med drugimi namestnik srbskega premiera Jovan Krkobabic. Sledil ji je miren protestni pohod v smeri hrvaškega veleposlaništva. Žrtev z mašo v srbski pravoslavni cerkvi se je spomnilo tudi več kot 200 ljudi v Banja Luki v Republiki srbski. Cilj operacije Nevihta je bil za Hrvaško ponovno pridobiti ozemlja, ki so jih od leta 1991 imeli pod nadzorom srbski uporniki. Hrvaške vojaške in policijske sile so tako avgusta 1995 osvobodile največji del takratne Republike srbske Krajine, s tem pa v beg po različnih ocenah pognale do 250.000 hrvaških Srbov. Ocene smrtnih žrtev, ki jih je terjala operacija, se gibljejo med 350, ki jih navaja haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, in 1200, kot jih navaja srbska organizacija Veritas. Z Nevihto se je tudi končala vojna na Hrvaškem, ki je trajala od leta 1991 do 1995. Medtem ko je to za Srbe dan katastrofe, je za Hrvate nacionalni praznik ponovne združitve domovine in zmage nad srbsko agresijo. Hrvaška bo spomin na to operacijo obeležila danes z dnevom zmage. Na predvečer 13. obletnice Nevihte je srbski predsednik Boris Ta-dic pozval hrvaške oblasti, naj pospešijo vračanje srbskih beguncev in ugotovijo usodo tistih, ki so še vedno pogrešani. Vrnitev beguncev je sicer predpogoj za pridružitev Hrvaške Evropski uniji, kar želi Hrvaška doseči do leta 2010. (STA) FRANCIJA - Neurja tudi v Belgiji, Nemčiji in na Nizozemskem Mini tornado na severu Francije zahteval m • v* • • v« I m T • tri življenja in povzročil veliko opustošenje Posledice divjanja tornada v Hautmontu na severu Francije ansa PARIZ - Neurje z mini tornadom na severu Francije je v nedeljo zvečer zahtevalo tri smrtne žrtve, devet ljudi pa je bilo poškodovanih. V kraju Hautmont s 16.000 prebivalci je umrla starejša ženska, na katero se je porušila hiša, umrla pa sta tudi namestnik župana in njegova žena. Močan veter je odkrival strehe, rušil hiše in prevračal avtomobile. Najhuje je bilo na meji z Belgijo, od koder prav tako poročajo o eni smrtni žrtvi in o poplavah stanovanjih. Tornado je na meji med Francijo in Belgijo naredil kar desetkilometrsko pot opustošenja. Najbolj opustošen je kraj Hautmont v Franciji, kjer so razglasili stanje katastrofe. V kulturnem centru v mestu so preko noči odprli tudi zavetišče za ljudi, katerih hiše so bile poškodovane ali porušene. V reševanju ljudi iz porušenih objektov je sodelovalo skoraj 200 reševalcev. Iz Belgije poročajo o poplavljenih kleteh, cestah in železniških povezavah. Več krajev je ostalo brez oskrbe z elektriko. V kraju Bree na meji z Nizozemsko je popustil tudi jez. Vrtinčast veter je v nedeljo zvečer divjal tudi na severovzhodu Nizozemske. Močnemu neurju se ni izognila niti Nemčija. Okolico Dusseldorfa je dobesedno zalilo; v zgolj eni uri je po poročanju dpa padlo 30 litrov na kvadratni meter, sicer pa je skupno v noči na ponedeljek padlo okoli 65 litrov na kvadratni meter. Po navedbah nemških meteorologov tolikšna količina padavin na tem običajno pade v celem avgustu. (STA) Brown ob ugibanjih o odstopu sklical izredno sejo vlade LONDON - Britanski premier Gordon Brown je ob vse glasnejših govoricah, da naj bi odstopil, sklical izredno sejo vlade. Toda zaradi počitnic bo seja potekala šele 8. septembra, so sporočili iz Brownovega kabineta. Britanski časnik Times je včeraj poročal, da naj bi se Brownovi politični nasprotniki znotraj njegove laburistične stranke že pripravljali, da ga odstavijo. Skupina nekdanjih laburističnih ministrov naj bi po poročanju Timesa pripravljala tudi lasten politični program. Vodil naj bi jih Stephen Byers, piše Times. Eden hujših udarcev je bilo tudi sporočilo njegovega predhodnika Tonyja Blaira kolegom v stranki, ki ga je v nedeljo objavil Mail on Sunday. Blair je bil v tem sporočilu kritičen, ker naj bi Brown zapravil prednost laburi-stov in omogočil konservativcem, da so jim kljub neprepričljivi politiki postali resna konkurenca. Prav tako Blair govori o "obžalovanja vredni zmedi taktike in strategije". Sporočilo naj bi Blair kolegom v stranki poslal pred kongresom stranke lansko jesen, vendar za zdaj v Blairovem kabinetu še niso ne potrdili ne zanikali, ali je sporočilo pristno. Brownov tiskovni predstavnik je na drugi strani sicer zagotovil, da ima premier kljub dopustu vajeti še vedno trdno v rokah. Temu naj bi bil dokaz tudi sklic izredne seje vlade. Ta naj bi prvič pod njegovim mandatom potekala zunaj Lonodna, in sicer v West Midlandsu, je še poročal Times. V eksploziji na tržnici v Čadu ubitih 7 ljudi, 15 ranjenih N'DJAMENA - V eksploziji na osrednji tržnici v čadski prestolnici N'Djamena je bilo ubitih sedem ljudi, 15 je bilo ranjenih. Šlo naj bi za eksplozijo stare rakete, ki je tam ostala od napada upornikov, je pojasnil čadski notranji minister Ahamat Mahamat Bešir. Raketa je eksplodirala, ko so jo skušali premakniti, je povedal minister. Pri tem je dodal, da je prepričan, da je raketa na tržnici ostala od zadnjega napada upornikov na čadsko prestolnico v začetku februarja. Osrednja tržnica v N'Djameni je bila 2. in 3. februarja prizorišče srditih spopadov ter je bila v obstreljevanju dodobra uničena. 1 6 Torek, 5. avgusta 2008 FESTIVAL LJUBLJANA Ta teden na sporedu klasična glasba Festival Ljubljana bo v tem tednu gostil Orkester Marijinskega gledališča iz St. Peterburga pod taktirko Valerija Gergijeva. Orkester bo nastopil dvakrat, danes zvečer z litovskim solistom na violini Julianom Rachlinom, jutri pa s pianistom Denisom Macujevim. V četrtek pa bo v filharmoniji nastopil Komorni orkester Capella Istropolitana .Orkester Marijinskega gledališča iz St. Peterburga bo danes v Cankarjevem domu izvajal dela Rodiona Ščedrina (Odlomki iz baleta Konjiček grbavček), Dimitrija Šostakovi-ča (Koncert za violino in orkester v a-molu, op. 99) ter Sergeja Rahma-ninova (Simfonični plesi, op. 45), jutri pa se bo predstavil z deli Serge-ja Rahmaninova (Koncert za klavir in orkester št. 3 v d-molu, op. 30) ter Petra Iljiča Čajkovskega (Simfonija št. 6 v h-molu, op. 74, »Patetična«). Komorni orkester Capella Istropolitana pa bo z umetniškim vodjem Robertom Maračekom in solistom na trobenti Vicentejem Camposom izvajal dela Wolfganga Amadeusa Mozarta (Divertimento v D-duru, KV 136), Johanna Nepo-muka Hummela (Koncert za trobento in orkester v Es-duru) in Antonin Dvoržaka (Serenada za godala v E-duru, op. 22). V Marijinskem gledališču, ki se bo v sklopu Festivala Ljubljana predstavilo v torek in sredo, so nastale številne ruske operne in baletne mojstrovine. V njem so dirigirali Hector Berlioz, Peter Iljič Čajkovski, Richard Wagner, Sergej Rah-maninov in mnogi veliki dirigenti iz obdobja pred prvo svetovno vojno. V sovjetskem obdobju se je ansambel preimenoval v Orkester Gledališča Kirov in je deloval pod vodstvom dirigentov Jevgenija Mravin-skega in Jurija Temirkanova. Leta 1988 je njegovo vodstvo prevzel Valerij Gergijev. Tega leta je orkester nastopil v Pekingu. Leta 2005 pa so v pomoč žrtvam tragedije v Besla-nu izvajali vrsto koncertov v New Yorku, Parizu, Tokiu, Rimu in Moskvi. Istega leta je orkester izvedel turnejo po ZDA. Tam je znova gostoval tudi lani. Odlomke iz baleta Konjiček grbavček, ki jih bodo izvedli v Ljubljani v torek zvečer, je mojstrska prepesnitev ljudskih pravljičnih motivov o bedačku Ivančku, Čarobnem konjičku, ognjenem ptiču in sivem volku P. P. Jeršova iz leta 1834. V interpretaciji violinista Rachlina bodo izvedli koncert za violino in orkester v a-molu Šostakoviča. Gre za delo, ki odraža tragiko svojega časa, saj se konča z duhovito travestijo predpisanih optimistično naravnanih koračnic, ki jih je v stalinističnem obdobju v velikih količinah naročal agitprop. Koncert bo sklenilo zadnje dokončano delo Sergeja Rahmani-nova, simfonični plesi iz leta 1940, ki ga zastira slutnja skorajšnje smrti. Jutri pa bo orkester izvedel eno temeljnih del klavirske literature Tretji koncert za klavir in orkester, ki velja za eno izvajalsko najnapor-nejših skladb v klavirski literaturi. Izvedli pa bodo tudi Čajkovski labodji spev, šesto, »Patetično« simfonijo, ki jo je Čajkovski v h-molu, deset dni pred svojo nepojasnjeno tragično smrtjo, leta 1893 prvič izvedel prav z Ruskim carskim orkestrom. Dirigent Valerij Gergijev je leta 1988 postal šef dirigent Orkestra Marijinskega gledališča, leta 1996 pa direktor celotnega gledališča. Je tudi šef dirigent Rotterdamske filharmonije. Prejel je nagrado Dmitrija Šostakoviča, nagrado zlata maska, priznanje Svetovnega ekonomskega foruma, leta 2006 pa nagrado Herberta von Karajana ter polarno nagrado. Komorni orkester Cappella Istropolitana, ki se bo na festivalu predstavil v četrtek, je bil ustanovljen leta 1983. Slovi po izvajalski disciplini, uglajenem tonu ter stilni iz-brušenosti. Repertoar ansambla sega od baročnih in klasičnih del do romantike in sodobnih del. Izdal je več kot 90 zgoščenk in prejel dve platinasti plošči. Glasbena revija BBC je njen posnetek Pleyelovih simfonij uvrstila med najboljše posnetke leta 2000. Leta 1991 je postala Cappella Istropolitana uradni komorni orkester mesta Bratislava. Nastop na Festivalu Ljubljana bodo slovaški glasbeniki začeli z Mozartovim Divertimentom v D-duru iz leta 1772, nato pa bodo spremljali solista Camposa, ki bo izvedel eno temeljnih del za trobento, Koncert v Es-duru Mozartovega učenca in Beethovnovega tekmeca na Dunaju Johanna Nepomuka Hummla. Po odmoru pa bo orkester izvedel še Serenado za godala v E-duru, eno najbolj priljubljenih del Antonina Dvoržaka. Serenada je nastala maja leta 1875. Optimistično naravnano delo se odlikuje po bogatih čustvenih melodijah in elegantnih izpeljavah, zaradi prozorne pisave in virtuoznih hitrih stavkov pa sodi med trše orehe repertoarja za godalni orkester. (STA) FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA KRIŽ (TRST) ■ Festival morja 2008 Srenjski borjač pri Očarjevih Danes, 5. avgusta ob 19.30 / Mozartova opera: »Figarova svatba«, ki jo bodo izvajali udeleženci tečajev Mednarodne akademije za petje v Križu, ki jih vodi basist Alessandro Svab. Od 10. do 17. avgusta ob 21.00 / Komedija: »Zakonske zdrahe: štorja lju-bljezni j'nu ruagou ...«. Igrajo: Miranda Caharija, Livij Bogatec - Koča in Andrej Rismondo v režiji Maria Uršiča. _SLOVENIJA_ PLISKOVICA Pod Latnikom evropskega prijateljstva V nedeljo, 10. avgusta ob 18.00 / Veseloigra dramske skupine Prosvetnega društva Štandrež. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST ■ Serestate - Trst Vse predstave se pričnejo ob 21.00 Veliki trg Danes, 5. avgusta / Koncert - Pinkover, a tribute to Pink Floyd. Jutri, 6. avgusta / 100 učiteljev - Ritem! Prvi kabaretni festival mesta Trst. 7. avgusta / 100 učiteljev - Ritem! Prvi kabaretni festival mesta Trst. 12. avgusta / The Original Klezmer Ensemble, koncert. 13. avgusta / Koncert ansambla Dik Dik, posvečen Luciju Battistiju. Trg Verdi 8. avgusta / Tržaški mladinski oder -Resnična zgodba Blus Bradersov, glasbena komedija. 9. avgusta / Twins Club - pripovedni večer, nato koncert skupine Bogie Nites ter akademski športni plesi 10. avgusta / Gledališka skupina San giovanni, »Canta canta che te daro' el pignol«. Trg Hortis 8. avgusta / Poezija in glasba, nastopa Nuova Compagnia di prosa. 9. avgusta / L'Argante - zgodovina Trsta, gledališka predstava. _SLOVENIJA_ PIRAN Križni hodnik Minoritskega samostana ■ XXX. piranski glasbeni večeri Danes, 5. avgusta ob 20.00 / Koncert Etno Histria. Organizatorja: Lutkovni studio Koper in ZKD Karol Pahor Piran. PRIREDITVE V četrtek, 7. avgusta ob 21.00 / Alja Velkaverh - flavta in Lukas Kuen - klavir. V petek, 15. avgusta ob 21.00 / Peter Milič - klavir. V soboto, 23. avgusta ob 20.30 / Tar-tini festival. Solist in umetniško vodstvo - Federico Guglielmo, violina. Punta v Piranu V četrtek, 7. avgusta ob 21.00 / Piranski poletni utrip: Koncert, Leon Matek s spremljevalno skupino. V četrtek, 21. avgusta ob 21.00 / Piranski poletni utrip: Koncert, Adi Smo-lar. Tartinijev trg V soboto, 9. in v nedeljo, 24. avgusta ob 20.00 / Poletni poulični festival - Puf 2008. Organizatorja: Lutkovni studio Koper in ZKD Karol Pahor Piran. Portoroška plaža V petek, 15. avgusta ob 21.00 / Koncert na plaži: Matija Bazar. PORTOROŽ V petek, 15. in v soboto, 16. avgusta ob 20.00 / Poletni poulični festival - Puf 2008. Organizatorja: Lutkovni studio Koper in ZKD Karol Pahor Piran. V soboto, 16. avgusta ob 20.00 / Glasbeni lungomare. V soboto, 23. avgusta ob 20.00 / Poletni poulični festival - Puf 2008. Organizatorja: Lutkovni studio Koper in ZKD Karol Pahor Piran. Avditorij V petek, 8. avgusta ob 21.00 / Koncert: Alya, pop glasbenica. V soboto, 9. avgusta ob 21.00 / Koncert: Cubismo, hrvaški ansambel, ki izvaja kubanske ritme. V soboto, 16. avgusta ob 21.00 / Koncert: Vlado Kreslin in Mali Bogovi. V petek, 22. avgusta ob 21.00 / Koncert: Ansambel Melodrom. V soboto, 23. avgusta ob 21.00 / Koncert: Ansambel Bajaga. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Narodna in študijska knjižnica (Ul. sv. Frančiška 20), do konca avgusta so na ogled fotografije Robija Jakomina. Palača Gopčevic: do 7. septembra -»Maria Callas, trideset let potem«. Odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Muzej Revoltella, galerija sodobne umetnosti:»1953: L'ltalia era gia qui«, je naslov razstave o sodobnem italijanskem slikarstvu v Trstu. Urnik: do 30. oktobra od 10.00 do 18.00, ob torkih zaprto. Zimski vrt vile Revoltella: do 10. avgusta so na ogled instalacije Giuliane Balbi iz Trsta, Ande Klančič iz Kopra, Elene Silvio Sperandio iz Trevisa in Cri-stine Treppo iz Vidma pod naslovom »Duša in telo«. Ogled je možen od torka do nedelje od 16.30 do 19.00, ob ponedeljkih je zaprto. Muzej na gradu sv. Justa: do 25. januarja 2009 je na ogled razstava »Srednji vek v Trstu«. Odprto vsak dan od 9.00 do 19.00; od 1. novembra do 25. januarja od 9.00 do 17.00. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih, do konca oktobra. Urnik: od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je možen ogled v drugačnih terminih s predhodno najavo na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: info@kraskahisa.com. Muzej Kraška hiša: do 7. septembra razstavlja fotografije Renata Deganel-lo z naslovom Mirovo Žganje. Odprto ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. NABREŽINA Kavarna Gruden: do 10. avgusta so na ogled akvareli Tanje Kralj in Flavie Lau-renti, ob sredah zaprto. DEVIN Na Devinskem gradu bo do 2. novembra na ogled razstava »Torbe in torbice na gradu«. SESLJAN Razstavna dvorana Turističnega Informativnega Centra (IAT): do 10. avgusta je na ogled razstava »Izložba umetnikov« na kateri sodelujejo: Paolo Pascutto (slike), Claudia Raza (slike), Franca Kovačič (slike) in Bogomila Do- ljak (kamen in les). Razstava je odprta vsak dan od 9.00 do 13.00 in od 14.00 do 19.00. Do 12. oktobra bodo na isti razstavi po skupinah predstavili svoja dela še Tomaž Caharija (kamniti izdelki), Piero Marcucci (skulpture in slike, Pino Zorzi (slike in fotografije), Miloš Ciuk (kamniti izdelki), Mileva Mar-telanc (glineni izdelki), Mafalda Di Brazzano (slike), Vittorio Porro (kamnite skulpture), Andrej Mervic (kamniti izdelki), Luisa Pomelli (slike), Anita Nemarini (slike), Bencich Nadia (slike), Luca Monet (kamen). GORICA V Pokrajinskih muzejih v goriškem grajskem naselju je na ogled fotografska razstava z naslovom »Italijanski ujetniki v prvi svetovni vojni. Fotografski dnevnik Petra Nagliča«; na ogled bo do 31. avgusta vsak dan razen ponedeljka med 9. in 19. uro. Palača Attems-Petzenstein / do 30. avgusta bo na ogled razstava »Josef Maria Auchentaller (1865-1949) - Un se-cessionista ai confini dell'Impero«. Urnik: od 9. do 19. ure, zaprto ob ponedeljkih. V dvorani deželnih stanov goriškega gradu je na ogled razstava dragocenih tiskovin 18. stoletja z naslovom Gorica in Furlanija med Benetkami in Dunajem; do 31. avgusta med 9.30 in 13.00 ter med 15.00 in 19.30, razen ponedeljka. Na sedežu Fundacija Goriške hranilnice v Ul. Carducci 2 je na ogled razstava z naslovom Lepote Benetk - Slike iz osemnajstega stoletja iz zasebnih zbirk; do 31. avgusta od torka do nedelje med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto; informacije na tel. 422410886. Galerija Kulturnega doma: do 25. avgusta je na ogled razstava »Sonce miru 2008 - Utrinki s srečanj«. V bivših konjušnicah vile Coronini Cronberg na Drevoredu 20. septembra, bo danes, 5. avgusta, ob 18. uri odprtje razstave Roberta Cape z naslovom »Fotografie da Israele 1948-1950«; na ogled bo do 7. septembra od torka do sobote med 10. in 13. ter med 14. in 19. uro, ob nedeljah med 10. in 13. ter med 15. in 20. uro. CODROIPO (VIDEM) V Vili Manin bo do 28. septembra na ogled razstava: »Good & Goods - Spiritualita e confusione di Massa«. Urnik: od torka do petka od 9. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 20. ure. _SLOVENIJA_ PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. POSTOJNA Predjamski grad: do 31. avgusta bo na ogled razstava, ki jo je pripravila Branka Sulčič »Enej Silvij Piccolomini - poznejši papež Pij II«. Ogled razstave in gradu je možen vsak dan od 9.00 do 19.00. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen od srede do nedelje od 9.00 do 12.00 in od -/ 14.00 do 18.00, zaprto ob ponedeljkih in torkih, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. ŠTANJEL V Galeriji Lojzeta Spacala bo, ob 20-le-tnici galerije, do 2. novembra na ogled razstava »Trije pogledi na kraške krajine: Zoran Mušič, Silvester Komel in Aleksij Kobal«. Stolp na vratih: do 14. septembra bo na ogled razstava fotografij skupine članov Foto kluba Nova Gorica. DOL PRI VOGLJAH Gostilna Ruj: do 1. septembra bo na ogled fotografska razstava »Schengen-ska meja«. Razstavljata Bogdan Maca-rol in Boris Prinčič. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Paviljon Poslovnega centra HIT, (Del-pinova 7a) do 30. septembra je na ogled razstava botaničnih ilustracij Vladimirja Segalle; na ogled bo vsak dan med 10. in 19. uro. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. VIPAVSKI KRIŽ V Domu krajanov bo do konca avgusta na ogled razstava slik Marka Andlovi-ca »Malenkosti«. Za ogled poklicati na tel. št. 0039-31481187. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: ob obisku vam oskrbnik natisne spominski letak na starem tiskarskem stroju. Možen ogled do 15. oktobra vsak dan od 9.00 do 16.00. TOMAJ - Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). GLASBA / RADIO IN TV SPORED Torek, 5. avgusta 2008 17 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Prvi aplavz 2008: Karen Klobas - kitara in Rok Dolenc - klavir 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nan.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, Cciss 6.45 Aktualno: Unomattina Estate 10.05 Film: Una famiglia spezzata (dram., ZDA, '01, i. M. Colin) 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 11.40 Nan.: La signora in giallo 13.30 Dnevnik - Gospodarstvo 14.10 Nan.: Julia 14.55 Nan.: Don Matteo 3 16.50 Dnevnik - Parlament 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.10 Nan.: Cotti e mangiati 17.15 Nan.: Le sorelle McLeod 18.00 Nan.: Il commissario Rex 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 Dnevnik 20.30 Variete: La Botola 21.20 Film: Amore senza pieta' (triler, Kan., '07, igra Josie Davis) 23.00 Dnevnik 23.10 Dok.: Porta a Porta Estate - Amo-ri del secolo 0.15 Aktualno: L'Italia delle Grandi Di-nastie V^ Rai Due 6.30 Dok.: Alla scoperta della Terra del Fuoco 6.45 Aktualno: Tg2 Medicina 33 7.00 Variete: Random (risanke) 10.00 Nan.: 8 semplici regole 10.20 Dok.: In Italia 10.35 Dnevnik in rubrike 11.20 Film: Eloise al plaza (kom., ZDA '03, i. J. Andrews) 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Nan.: Wolf - Un poliziotto a Berlino 14.50 Nan.: Squadra speciale Lipsia 15.40 Nan.: The District 17.15 Nan: La complicata vita di Christine 17.35 Nan: Due uomini e mezzo 18.05 Dnevnik- kratke vesti, športne vesti, vremenska napoved 19.00 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 19.50 Nan: Friends 20.20 Risanke 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik in vremenska napoved 21.05 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 22.50 Dnevnik 23.05 Nan.: Supernatural 0.40 Film: Il clown (akc., Nemčija, '05, i. S. Martinek) Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24 vmes Il caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 8.05 Aktualno: La storia siamo noi 9.05 Film: Le amiche (dram., It, '55, i. E. Rossi) 10.50 13.00, 14.45 Aktualno: Comincia- mo bene estate 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 13.05 Nad.: Terra nostra 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved in rubrike 15.00 Variete: Trebisonda 16.30 Šport: Pomeriggio sportivo 17.15 Nan.: Squadra Speciale Vienna 18.00 Aktualno: Geo magazine 2008 19.00 Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti 20.10 Variete: Blob 20.30 Nad.: Un posto al sole d'estate 21.05 Film: Poveri ma belli (kom., It., '56, r. D. Risi, i. M. Allasio) 22.55 Dnevnik - deželne vesti in Primo piano 23.25 Dok.: La stagione dei Blitz 0.20 Dnevnik - Vremenska napoved 0.40 Aktualno: S.O.S. tenibilita' - Kitajska u Rete 4 6.00 Dnevnik - Pregled tiska, sledi Se- condo voi 6.15 Nan.: Chips 7.40 Nan.: Bella e' la vita 8.15 Nan.: T.J. Hooker 9.30 Nan.: Miami Vice 10.30 Nad.: Bianca 11.30 Dnevnik in prometne informacije 11.40 Nad.: Febbre d'amore 12.20 Nan.: Kojak 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.00 Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum 15.00 Nan.: Balko 16.00 Nad.: Sentieri 16.30 Film: Tradimento (dram., It. '82, i. M. Merola) 18.55 Dnevnik - vremenska napoved 19.35 Variete: Ieri e oggi in tv 19.50 Nad.: Tempesta d'amore 20.20 Nan.: Renegade 21.10 Film: Il battaglione perduto (ZDA '01, r. R. Mulcahy, i. R. Schroder) 23.20 Film: Saranno famosi (glasb., ZDA, '80, r. A. Parker, i. E. Barth) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Prima pagina 7.55 Dnevnik - prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Dnevnik - Mattina 8.50 Nan.: Tutti amano Raymond 9.20 Film: Prove schiaccianti (srh., ZDA, '95, i. N. Chinlund) 10.05 Dnevnik 11.00 Aktualno: Forum (vodi R. Dalla Chiesa) 13.00 Dnevnik, okusi in vremenska napoved 13.40 Nad.: My life 15.55 Nan.: Una mamma per amica 17.00 Film: Inga Lindstrom - Sulla via del tramonto (dram., Nem., '04, r. K. Meeder, i. F. Lahme) 18.50 Nan.: Everwood 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Veline 21.10 Nan.: Dirty Sexi Money 23.30 Nan.: Big Shots 0.20 Nan.: Sex & Law O Italia 1 6.10 6.55 7.50 9.55 10.30 11.30 12.25 14.30 15.00 15.55 16.25 16.50 18.30 19.05 20.05 20.45 21.10 23.00 0.05 Nan.: Zanzibar Nan.: Le nuove avventure di Flipper 13.40, 17.15 Risanke Nan.: Sabrina, vita da strega Nan.: Buffy Nan.: Smallville Dnevnik in vremenska napoved, sledi Studio sport Risanke: Lupin III Nan.: Paso adelante Nan.: Summer dreams Nan.: Summer Crush Nan.: Un genio sul divano Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Friends Nan.: Camera Cafe' Celebrity Edition Nan.: La vita secondo Jim Film: Da ladro a poliziotto (kom., ZDA '99, r. L. Mayfield, i. M. Lawrence) Nan.: Un Ciclone in Famiglia 2 Resničnostni šov: Real C.S.I. - La vera scena del crimine ^ Tele 4 7.00 8.35, 12.00, 13.10, 16.40, 19.30, 23.02, 1.32 Dnevnik 7.15 17.00 Risanke 8.10 Pregled tiska 9.00 Aktualno: L'eta non conta 10.35 Nan.:La vita di Leonardo da Vinci 12.40 Aktualno: Automobilissima.com 13.30 Aktualno: ...Nel baule dei tempi 14.00 Glasb. oddaja:La grande musica classica 15.15 Aktualno: Il meglio di...Giovani a confronto 19.00 Aktualno: Scivolando sull'onda 20.00 Aktualno: Ratatouille 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Film: La stretta finale (tril, '98, r. L. Carceles, igra Marion Cotillard) 22.50 Proza: L'Inferno 23.30 Inf. odd.: Incontri al caffe de la Ver-siliana LA 7.00 9.15 9.30 10.30 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 17.05 19.00 20.00 20.30 21.10 La 7 Aktualno: Omnibus, sledi Punto Tg Aktualno: Due minuti un libro Aktualno: Le vite degli altri Nan.: Mai dire si' Aktualno: Matlock Dnevnik in športne vesti Nan.: Alla conquista del West Film: La taverna della Giamaica (dram., VB, '39, i. M. O'Hara) Nan.: Il ritorno di Missione Im-possibile Nan.: Jeff & Leo - Gemelli poliziotti Nan.: Murder Call Dnevnik Variete: Crozza Italia - Exsclusive Dok.: La7 DOC - Benito Mussoli- 23.15 Nan.: Sex and the City 23.50 Aktualno: I viaggi di Nina 0.50 Dnevnik (t Slovenija 1 6.55 Kultura, sledi Odmevi 8.00 Na zdravje! 9.30 Lutkovna igrica.: Obuti maček 9.55 Ris. nan.: Raziskovalci so med nami 10.10 Lutk. nan.: Bisergora 10.25 Igrana nan.: Podstrešje 10.25 Zgodbe iz školjke 11.00 Dok. serija: Kronika morskih ljudstev 12.00 Intervju: Peter Božič (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.25 Nad.: Kugy 14.35 Obzorja duha (pon.) 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Risana nan.: Trojčice 16.20 Naučimo se pesmico z Melito Osojnik (pon.) 16.30 Nan.: Izgubljeni zaklad Fidžija 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.30 0.25 Dok. odd.: Reka, ki teče po svoje 18.00 Mlad. serija: Muzikajeto 18.35 Žrebanje astra 18.40 Risanka 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Nad.: Miško Kranjec: Strici so mi povedali 21.05 Dok. odd.: Peking 2008 22.05 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Dok. oddaja: Radovan Karadžič 0.35 Dnevnik (pon.) {p Slovenija 2 6.30 9.30, 12.30, 0.50 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 11.00 Otroški infokanal 14.55 Dok. oddaja: Kraški rob 15.35 Dok. odd.: Dober dan Koroška 16.05 Dok. oddaja: Parabole življenja 16.40 23.40 50 let televizije 17.25 Mostovi - Hidak (pon.) 18.00 Dnevnik Tv Maribor - Slovenija Danes 18.25 Kronika osrednje Slovenije 18.35 Primorska kronika 19.00 V duhu glasbenega in plesnega izročila 19.25 Renu Bassi v plesih iz Indije 20.00 Posnetek 2. dejanja opere iz milanske Skale 21.25 Film: Pesnikova zadnja ljubezen 22.55 Nad.: Tragična usoda Pamirja Koper 13.45 14.00 14.20 15.50 16.20 17.00 17.30 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.55 20.25 21.00 21.30 22.20 22.35 23.00 23.45 1.15 Dnevni program Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti Film: Rop ob treh (r. J. Maria For-que, i. J. Lopez Vasquez) Sredozemlje Pogovorimo se o... Artevisione Mladinska oddaja: Fanzine Med valovi (program v slovenskem jeziku) Vremenska napoved 0.55 Primorska kronika Vsedanes - TV dnevnik, športne vesti Slovenski magazin Potopis Srečanje z... Dok. oddaja Q - trendovska oddaja (vodi Lorella Flego) 0.40 Vsedanes - TV dnevnik Biker Explorer Arhivski posnetki Folkest Čezmejna TV - dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 11.30 20.00, 23.00 Dnevnik TV in vremenska napoved 12.00 23.30 Videostrani 18.00 Mladi @ - a + e 18.45 Pravljica (pon.) 19.00 Spoznajmo jih (pon.) 19.55 Epp 20.20 Kultura 20.30 Koper Izola Piran 21.30 Turizem in mi 22.30 Mi znamo RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 koledar; 7.30 Prva izmena; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena - 1. del; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena - 2. del; 11.15 Studio D - kuhajmo z Emilijo; 12.00 Ženske v renesansi; 13.15 Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Odprta Knjiga: F.M. Dostojevski - Igralec (1. nad.); 18.00 Glasbeni slovarček; 19.20 Napovednik, sledita Večerni list in Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Poletni dopoldan in pol; 10.00 Olimpijsko odštevanje; 12.30 Opoldnevnik; 13.00-15.00 Aktualnosti; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 20.00 Glasbena razglednica; 20.30 Indie ni Indija; 22.30 Jazz in jaz. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.28 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Intervju; 9.33 Pediater; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiacchieradio; 14.00 Proza; 14.35 Evro Notes; 15.05 Pesem tedna; 18.00 Melopea; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Capodistria Jazz Club; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.00 Otroštvo...Pesem tedna; 22.30 Intervju. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 A že veste...?; 9.30 Torkov izziv; 10.10 Intelekta; 11.30 Ena ljudska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Radijska igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki; 10.00 Med poslovnimi krivuljami; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.ih; 13.30 Napoved sporedov; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki; 16.30 Proti etru; 17.00 Fiesta latina; 17.40 Šport; 18.00 Pogovor z dopisnikom; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasb. ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Slovenski interpret tedna; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Odprto za literaturo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 Arsov logos; 16.50 Koncertni dogodki na tujem; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Dnevnik; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 1 8 Torek, 5. avgusta 2008 APrimorski r dnevnik w Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it PEKING 2008 - Slovenijo bo zastopala tudi italijanska kolesarka Sigrid Teresa Corneo Za zdaj obvlada le nekaj besed primorskega narečja Marca je po prednikih iz slovenskega Primorja dobila slovensko državljanstvo Spet smog PEKING - Potem ko so v olimpijskem Pekingu pred dnevi ponosno ugotavljali, da so ukrepi za zmanjšanje onesnaženosti zraka dosegli namen, se je v kitajski prestolnici spet pojavila stara težava, smog, ki vidljivost zmanjšuje na nekaj sto metrov. Zadnji trije dnevi so bili prava reklama za prireditelje iger, saj so spremenjen prometni režim, zaprte tovarne ter pomoč narave z dežjem in vetrom tako dobro očistili ozračje, da je bilo mogoče videti celo modro nebo, kar je v Pekingu zelo redek pojav. Le štiri dni pred začetkom iger pa se je v mesto vrnila onesnaževalska nadloga v obliki smoga. Kljub temu so v organizacijske odboru iger prepričani, da zaradi onesnaženosti zraka ne bo treba prestavljati športnih tekmovanj. Žolnir slovenska zastavonoša PEKING - Nosilka slovenske zastave na otvoritvi iger bo judoist-ka Urška Žolnir, dobitnica bronaste olimpijske kolajne iz Aten. Sedemindvajsetletna športnica, članica judo kluba Sankaku iz Celja, je med drugim na lanskem evropskem prvenstvu v kategoriji do 63 kilogramov osvojila srebrno kolajno, letos pa se je z evropskega prvenstva vrnila z bronastim odličjem. Evans vendarle na OI SYDNEY - Potem ko je pred dnevi avstralski kolesar Cadel Evans odpovedal nastop na OI v Pekingu zaradi poškodbe kolena, so iz Avstralskega olimpijskega komiteja sporočili, da bo drugouvrščeni z letošnje dirke po Franciji vendarle na-red za cestno dirko, ki bo na sporedu čez deset dni. Košarkarji ZDA meljejo ŠANGHAJ - Ameriška košarkarska reprezentanca je v pripravah na olimpijske igre v Šanghaju premagala evropske prvake Ruse z 89:68. Kobe Bryant je dosegel 19 točk, Carmelo Anthony pa je dodal 17 točk za zmagovalce. V poraženi vrsti sta bila najučinkovitejša Andrej Kirilenko (18) in J.R. Holden (17). LJUBLJANA - Slovenijo bodo na olimpijskih igrah v Pekingu zastopali trije športniki, ki niso rojeni v Sloveniji in so slovensko državljanstvo dobili naknadno. Namiznoteniški igralec Bojan Tokič, rojen v Jajcu, je v Sloveniji že od mladosti, Marija Šestak, atletinja srbskega rodu, je za Slovenijo začela tekmovati predlani, medtem ko je kolesarka Sigrid Teresa Corneo že tekmovala za italijansko reprezentanco, marca letos pa je dobila tudi slovenski potni list, tako da bo na svojih prvih olimpijskih igrah zastopala Slovenijo. Ime Sigrid Teresa Corneo slovenski športni javnosti ni poznano. Kdor se ni osredotočil na seznam olimpijskih potnikov, niti ne ve, da bo Slovenijo v Pekingu zastopala italijanska kolesarka, ki se v svoji državi ni mogla uvrstiti v olimpijsko ekipo, zato je zatočišče našla v reprezentanci domovine svoje babice in dedka. Njeni predniki prihajajo iz slovenskega Primor-ja, v Sergaših oziroma Šmarju ima tekmovalka še vedno sorodnike, ki jih redno obiskuje. »Vsako leto pridem v Slovenijo vsaj za kakšen teden na dopust, včasih celo na trening. Tu imam strica in bratrance in tu se vedno dobro počutim. Če bi imela več časa, bi prišla še večkrat, toda profesionalni šport mi na žalost tega ne dovoljuje, pa še v Sloveniji ženskih dirk praktično ni,« je svojo povezavo s Slovenijo opisala kolesarka, ki je doma v Ber-gamu, v zadnjem času pa je več v Milanu, kjer živi njen mož in trener Walter Zini. Corneova zaenkrat slovensko ne govori, ra- Meščani se branijo pred smogom, policisti pa na Trgu Nebeškega miru branijo simbole iger pred možnostjo nezaželenih političnih manifestacij. Zgoraj Sigrid Teresa Corneo ansa zume pa nekaj besed, predvsem primorsko narečje, ki ga govori njena mama. »Malo mi je nerodno, ker ne govorim slovensko, toda storila bom vse, da se naučim. V bistvu sem že poprijela za knjige, pri učenju mi pomagata mama in stric Hubert Prejac, ki je tudi pisatelj in prevajalec. Upam, da se bom lahko z novinarji kmalu pogovarjala v slovenskem jeziku, zaenkrat se moram v italijanskem ali angleškem. Za Slovenijo nameravam nastopiti vsaj še na dveh svetovnih prvenstvih, zato imam še nekaj časa. Zdaj mi je žal, da se učenju slovenščine nisem posvetila že prej, upam, da bo z mojimi potomci, za katere zaenkrat še ni časa, drugače. Mogoče bodo tudi oni zastopali Slovenijo, saj bodo imeli možnost vzeti slovensko državljanstvo še sedem generacij za mano,« na zanemarjanje jezika svojih prednikov ni ponosna 37-letna kolesarka (v 20-letni karieri ima 20 zmag), ki bo najstarejše dekle v slovenski olimpijski delegaciji (pri moških je starejši Rajmond Debevec), za Jamaj-čanko Merlene Ottey celo druga najstarejša v zgodovini slovenskih nastopov na olimpijskih igrah. Poleg jezika zdaj spoznava tudi stanje v slovenskem športu, ki ga do zdaj ni spremljala: »Malo bolj sem ga začela spremljati po tem, ko sem dobila slovenski potni list. V preteklosti se spomnim, da je Slovenija na enem izmed kolesarskih svetovnih prvenstev osvojila četrto in peto mesto, vendar imen tekmovalcev se ne spomnim (Andrej Hauptman, Zoran Klemen-čič). Letos sem spremljala tudi evropsko prvenstvo v plavanju, navijala za Slovence, v oči pa mi je stopil mož z brado. Tudi njegovega imena si nisem zapomnila (Peter Mankoč). Verjamem pa, da bom slovenske športnike v času iger bolje spoznala.« S kolesarstvom se je začela ukvarjati že pri šestih letih. Do 15. leta je hkrati trenirala še kotalkanje, nato pa se je morala odločiti med dvema športoma. Odločila se je za kolesarstvo in nikoli ji ni bilo žal. Italijo je zastopala na številnih dirkah in prvenstvih, največji uspeh pa je dosegla leta 1994 na svetovnem prvenstvu na Siciliji, ko je bila v kronometru peta, leta 1996 na svetovnem prvenstvu v Luganu pa je v cestni dirki osvojila 12. mesto. Njena specialnost so vzponi, velja za odlično pomočnico, med drugim je na letošnjem z nesebično pomočjo popeljala do zmage mo-štveno kolegico pri moštvu Menekini - Selle Italia, ki mu je zvesta vse življenje (moštvo je menjalo imena), Fabiano Luperini. V Pekingu bo v reprezentanci sama. Marsikdo je celo pomislil, da namerava pomagati italijanski ekipi, a to zanika. »Na olimpijskih igrah bom pozabila na Italijo, imela bom samo en cilj; sebi in Sloveniji, ki je ustregla moji želji po olimpijskem nastopu, privoziti kar se da dobro uvrstitev. Moj cilj bo uvrstitev med najboljših 20, res pa je, da po tihem upam tudi na odličje. Pričakujem, da bo prišlo do bega in zakaj ne bi bila jaz med ubežniki. Proga mi ustreza, krajši vzponi so moja specialnost, pa tudi v begu znam zdržati,« ne izključuje vrhunske uvrstitve ljubiteljica njokov z marmelado. Za glavno favoritinjo cestne dirke ima Nemko Julie Arndt, ki jo v kolesarstvu tudi najbolj ceni, njene tekmice pa naj bi bile Italijanke, predvsem Noemi Cantele. »Kandidatk za visoke uvrstitve je veliko, toda Nemke na čelu z Arndtovo se mi zdijo najmočnejše. Sama bom poskušala nadzorovati najboljše in izkoristiti morebitno priložnost. Škoda, da v slovenskem moštvu ne bo še kakšne tekmovalke, upam pa, da bom s svojim dosežkom kakšno spodbudila, da se mi bo pridružila na kakšnem izmed naslednjih tekmovanj,« je dejala Cor-neova, ki obožuje tudi spremljanje televizije in rada nakupuje. Njen vzornik je Gianni Bugno, danes pa na svoje rojake, ki so v zadnjem času zasloveli z dopingom (Riccardo Ricco, Danilo Di Luca, Alessandro Petacchi, Ivan Basso ... ) ni posebej ponosna: »Doping je zlo našega športa, predstavlja veliko težavo. Toda očitno so vzpostavili sistem, ki goljufe zna razkrinkati. Tudi v ženskem kolesarstvu je nekaj dopinga, a v primerjavi z moškim to ni niti omembe vreden.« (STA) -3 NEDELJSKI IZIDI Smola Masse BUDIMPEŠTA - Dirka formule 1 na zaviti progi v bližini Budimpešte je imela tokrat velikega tragičnega junaka. Felipe Massa je že v prvem zavoju planil mimo obeh McLarnov in odlično vodil 68 od 70 krogov, nato pa ga je na cedilu pustil motor njegovega Ferrarija in namesto zmage, ki bi ga dvignila na vrh skupnega seštevka, je sledil odstop in veliko razočaranje za Brazilca. Njegova smola pa je pomenila srečo za dva druga dirkača, ki sta dosegla uvrstitvi kariere; Heikki Kovalainen je bil do takrat zanesljivo drugi, nato pa se je razveselil podedovane zmage, zanj prve v karieri, Timo Glock pa je le dva tedna po hudem trčenju na domači dirki v Nemčiji s končnim drugim mestom tudi dosegel svojo doslej najboljšo uvrstitev v formuli 1. Tretje mesto je osvojil Kimi Raikkoenen, Britanec Lewis Hamilton, ki e s predrto pnevmatiko v 41. krogu zapeljal k mehanikom, je s končnim 5. mestom obdržal položaj vodilnega v skupnem seštevku. Vrstni red : 1. Heikki Kovalainen (Fin/McLaren-Mercedes) 1:37:27,067; 2. Timo Glock (Nem/Toyota) + 0:11,000; 3. Kimi Raik-konen (Fin/Ferrari) 0:16,800; 4. Fernando Alonso (Špa/Renault) 0:21,614; 5. Lewis Hamilton (VBr/McLaren-Mercedes) 0:23,048; 6. Nelson Piquet ml. (Bra/Renault) 0:32,298; 7. Jarno Trulli (Ita/Toyota) 0:36,449; 8. Robert Kubica (Pol/BMW-Sauber) 0:48,321 SP skupno: Hamilton 62; Raikkonen 57; 3. Massa 54; 4. Kubica 49; Heidfeld 41; Kovalainen 38; Trulli 22; Alonso 18. Loeb šestič v sezoni JYVASKYLA - Svetovni prvak v reliju, Francoz Sebastien Loeb (Citroen), je zmagovalec devete dirke letošnjega svetovnega prvenstva. Na preizkušnji na Finskem v okolici Jyvaskyle je Loeb za devet sekund ugnal domačega aduta Mikka Hirvonena (Ford) in dosegel prvo zmago na tej klasični preizkušnji v reliju, šesto v tej sezoni in skupno že 42. v karieri. Tretji je bil Avstralec Chris Atkinson (Subaru) z več kot tremi minutami zaostanka. V skupnem seštevku SP je vodstvo obdržal doslej vodilni Hirvonen, a ima zdaj pred Francozom le še točko naskoka (6766). Polom Milana in Juventusa MILAN - Na prijateljskih pripravljalnih tekmah sta doživela Milna in Juventus pravi polom. Milan je v Moskvi kar s 5:0 izgubil proti angleškemu prvoligašu Chelsea (tri zadetke ja zakrivil vratar Kalac), Juventus pa je v Londonu s 3:0 klonil pred Hamburgom. Koprčani edino uspešno primorsko moštvo LJUBLJANA - Izidi 3. kroga Prve Lige Telekom Slovenije: HIT Gorica - Rudar Velenje 0:2, Nafta - Primorje 1:0 (1:0), MIK CM Celje - Domžale 0:0:0, Maribor - Labod Drava 1:1, Interblock - Koper 1:2. Vrstni red: MIK CM Celje, Nafta Lendava in Maribor , Domžale 5, HIT Gorica 4, Koper 3, Rudar Velenje in Interblock 2, Pri-morje in Labod Drava Ptuj 1 □ Obvestila JADRALNI KLUB ČUPA organizira od 25 do 29. avgusta tečaj windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. tečaj bo celotedenski od 10. do 16. ure. Možne so tudi individualne ure windsurfa. Za vpisovanja in informacije lahko pokličete na tel. 3343042911 in po e-mail: info@yccupa.org. PEKINŠKI DNEVNIK Turisti raje v zasebne domove Olimpijska tekmovanja se bodo vršila v različnih stadionih. Najbolj znana sta Ptičje gnezdo in Vodna kocka. Prvi bo gostoval tekmovanja atletike, otvoritveno in zaključno slovesnost, drugi pa vsa tekmovanja v bazenih. Manj znani so stadioni gimnastike, tenisa ali kolesarskih tekmovanj, vendar vsak lahko gosti na tisoče ljudi. Kje pa bodo vsi ti gostje prenočevali? Pekinški hoteli so se začeli opremljati že pred leti, tako da so maksimalno razvili svoji sprejemni potencial. Pričakovanja za velik turistični razvoj med olimpijskimi igrami so bila velika, vendar kaže, da se le na pol uresničujejo. Nekaj dni pred začetkom iger je večina na novo odprtih hotelov skoraj praznih, in le tisti, ki gostijo večje, s konvencijo organizirane skupine, doživljajo uspešno sezono. To je posledica zaostrenih zakonskih določil, ki jih je uvedla država glede vstopa tujih državljanov na Kitajsko. Zaradi njih se je več tisoč ljudi odpovedalo potovanju v Peking. Slabši turistični sezoni so pripomogli tudi potres v SiChuanu in politični neredi v Tibetu. Zanimiv fenomen, ki se je presenetljivo razvil, je kitajska domača gostitev. Številne kitajske družine so preko interneta dale na razpolago sobo in gostitev v svojih hišah za obdobje olimpijade. Odziv na to pobudo je bil presenetljivo dober, predvsem s strani mlajših potovalcev. Kar zadeva športnike se nad razmerami ne morejo pritoževati. Mnenja o olimpijskem naselju so vse-stranskopozitivna. Športnikom so na razpolago prava stanovanja, različnih velikosti. Travniki obkrožajo šest nadstropna poslopja, ki se širijo iz severnega dela olimpijskega kompleksa do parka, kjer bodo tekmovanja na odprtem, kakor na primer lokostrelstvo in veslanje. Restavracije so za goste odprte 24 ur na 24. Na voljo so tudi posebne sobe za vernike, kjer športniki lahko opravljajo svoje obrede. Stanovanja so opremljena spit-no vodo, opremljeno kuhinjo in vsaka spalna soba ima svoje stranišče. Pešpot med stanovanji je okrašena s cvetjem. V primeru dežja je odvečna voda avtomatično shranjena pod pločniki in kasneje uporabljena za zalivanje. Na strehah so vidni zbiralniki sončne energije. Pred letom dni, ko je bil olimpijski kompleks še v gradnji, sem šla pogledat kako napredujejo dela. Vse je bilo obzidano in le delavci so se lahko približali stavbam. Le olimpijska stanovanja za športnike so bila že do- končana. Hostese pred vhodom so me celo povabile v dokončano stavbo z veliko sprejemno sobo v notranjosti. Vendar sem hitro razumela razlog njihove prijaznosti. Praktične Kitajke, ki so takrat delale v naselju, so stanovanja prodajala in misleč, da bi lahko bila potencialna kupka, so me v enega izmed njih privabile in predstavile cenik in notranjost. Povedale so mi tudi, da je bilo tri četrt stanovanj že prodanih. Nataša Gombač / ŠPORT Nedelja, 19. avgusta 2008 23 ŽIVLJENJSKA ODLOČITEV - Univerza zdaj pred športom Sandra Vitez se je odpovedala profesionalnemu igranju odbojke » Odbojka mi je vzela preveč časa, sama pa si želim tudi drugih stvari« Naša najboljša odbojkarica, Kon-tovelka Sandra Vitez, se je po enem letu igranja v najvišji italijanski ligi odločila, da se naslednje leto posveti le študiju. »Rada bi študirala fiziote-rapijo, tako da se zdaj pripravljam na sprejemne izpite. Če me na fiziotera-piji ne bodo sprejeli, pa se bom vpisala na kako drugo fakulteto v Trstu,« je povedala enaindvajsetletna Sandra, ki je bila v zadnjih sedmih letih članica kadetske, mladinske, zadnji dve leti pa tudi članske italijanske reprezentance, tako da je bila tudi v poletnih mesecih skoraj vedno v telovadnici. Zdaj je mlada Kontovelka, ki je bila ob koncu sezone 2006/2007, v kateri je s Sassuolom napredovala v A1 ligo, proglašena za najboljšo mlado igralko A2 lige, odbojke naveličana: »Mogoče se bom v bodoče spet posvetila odbojki, če bom dobila kako zelo dobro ponudbo, zdaj pa o odbojki nočem razmišljati. V teh letih sem se posvečala samo odbojki, časa za kaj drugega pa sploh ni bilo. Fizio-terapijo sem hotela na primer študirati že po maturi, a tega nisem mogla, ker je pri fizioterapiji prisotnost na predavanjih obvezna, pri Sassuolu pa sem imela treninge dvakrat na dan. Zato sem se vpisala na fakulteto za vzgojne vede. Mislila sem, da bom lahko vsaj poleti polagala izpite, a me je selektor Barbolini vpoklical v reprezentanco, tako da sem bila tudi ob koncu prvenstva zasedena s treningi in tekmami (Vitezova je lani poleti igrala tudi na Grand prixu, ki je neke vrste ženska svetovna liga, selektor Barbolini pa je bil z njo zelo zadovoljen, op.ur.). Lani se zato na univerzo sploh nisem vpisala, saj sem vedela, da študija ne bom mogla usklajevati z igranjem odbojke v A1 ligi.« Selektor Barbolini je Sandro tudi letos vpoklical v reprezentanci, naša odbojkarica pa se je po nastopu na mednarodnem turnirju v Abu Dhabiju odpovedala nadaljnjim nastopom z reprezentanco. Že takrat so se v zamejskih odbojkarskih krogih širile govorice, da Sandra ne namerava več igrati odbojke, sama pa tega uradno nikoli ni potrdila. Očitno med poletnim počitkom ni pridobila novih motivacij, da bi s profesionalno odbojko vztrajala. »To je bila pač življenjska odločitev. Če igraš v A ligi in si tako uspešen, da te tudi vpokličejo v reprezentanco, ves svoj čas posvečaš le odbojki. Sama pa si želim tudi drugih stvari.« Čeprav odbojke trenutno ne namerava igrati, pa bo Sandra vsekakor sledila nastopom svojih bivših kolegic v italijanski reprezentanci na olimpijskih igrah. Med temi je tudi Sandrina vrstnica Serena Ortolani, ki je z našo odbojkarico igrala tako v kadetski kot v članski reprezentanci. Or-tolanijeva ima vsekakor precej več izkušenj kot Sandra, ki letos objektivno ni imela pravih možnosti, da bi si priborila nastop v Pekingu, verjetno pa bi lahko bila med glavnimi kandidatkami za nastop na olimpijskih igrah v Londonu leta 2012, saj večine sedanjih reprezentantk takrat verjetno ne bo več. »Na letošnjih olimpijskih igrah je Serena v italijanski reprezentanci edina igralka mojega letnika. Mogoče jih bo čez štiri leta v Londonu več, vseeno pa ne vem, če mi bo takrat žal, da me ni zraven. Vsekakor bom za italijansko reprezentanco seveda navijala in igralke tudi kdaj poklicala. Sledila pa bom verjetno tudi drugim panogam, saj je olimpijske igre vedno lepo gledati.« (T.G.) Sandra Vitez se je po samih dveh sezonah odpovedala profesionalni odbojkarski karieri kroma Priznali Boltov rekord MONTE CARLO - Mednarodna atletska zveza (IAAF) je potrdila nov svetovni rekord v teku na 100 metrov Usaina Bolta. Jamajčan je najboljši čas doslej na svetu v tej disciplini dosegel 31. maja v New Yorku, ko je tekel 9,72 sekunde. Prejšnji rekorder je bil njegov rojak Asa-fa Powell z 9,74. Thorpe bo tožil L'Equipe SYDNEY - Nekdanji petkratni olimpijski plavalni prvak, Avstralec Ian Thorpe, ki je športno pot končal pred letom in pol, je napovedal tožbo proti francoskemu športnemu časniku L'Equipe, ker je slednji marca 2007 pisal o Avstralčevi domnevni uporabi prepovedanih sred-stev.Thorpe, ob olimpijskih medaljah ima v svoji zbirki še 11 zlatih medalj s svetovnih prvenstev in 13 svetovnih rekordov, bo tožil časnik, ker naj bi z zapisi o nenormalnih količinah testosterona in rastnih hormonov v njegovih vzorcih škodoval njegovemu dobremu imenu. Sodišče v Sydneyju je prvo zaslišanje v tem primeru sklicalo za 22. september. Kakovostni turnir Uniona Olimpije LJUBLJANA - Ljubljanska dvorana Tivoli bo jeseni, natančneje med 26. in 28. septembrom, gostila izjemno kakovosten mednarodni košarkarski turnir. V organizaciji KK Union Olimpija bodo poleg gostiteljev na njem nastopili še Maccabi iz Tel Aviva, atenski Panathinaikos in Fe-nerbahče Ülker, za katerega igrata slovenska reprezentanta Gašper Vidmar in Emir Preldžic. Pobudnik turnirja je bil Iztok Rems, ki se bo na njem po 33 letih poslovil od aktivnega sojenja. ODBOJKA - Spored deželnih prvenstev »Sporni« 3. januar Pobuda, da bi neugoden termin spremenili - V deželnem pokalu le Olympia in Slogine ekipe na močnem turnirju Jerončičev HIT Deželna odbojkarska zveza je na svoji spletni strani objavila začasne koledarje vseh deželnih prvenstev in Deželnega pokala. Povsod bo nastopala vsaj ena zamejska ekipa. Deželni pokal, v katerem bo letos nastopalo 13 moških in 11 ženskih ekip na skupno 56 ekip, ki bodo letos igrale v raznih deželnih prvenstvih. Med temi so tudi Olympia in Slogini ekipi pri moških, ter Sloga List pri ženskah. Olympia bo prvo tekmo igrala že 13. septembra, Slogini ekipi pa se bosta med sabo pomerili 17. septembra. V isti skupini kot naše tri ekipe nastopajo še Fincantieri, Vivil in Triestina Volley. Pri ženskah Sloga v prvem krogu ne bo igrala, tako da bodo Drasičeve varovanke s svojimi nastopi začele 18. septembra, ko bodo v Repnu gostile Alturo. V isti skupini igra še Cervignano. Deželna prvenstva pa se bodo letos začela 18. oktobra, redni del pa se bo zaključil 9. maja (nato bodo v vseh ligah še play-offi). Prvenstva bodo prekinjena 6. decembra (takrat so na sporedu volitve državnega odbor FIPAV), 27. decembra (božični premor), 31. januarja (premor med prvim in povratnim delom prvenstva), in 11. aprila (velika noč). Po začasnem koledarju naj bi prvo tekmo po božičnem premoru igrali že 3. januarja, kar se na odbojkarski deželni ravni še nikoli ni zgodilo. »Igranje tekem 3. januarja bi gotovo povzročalo težave večini društev, ki zaradi pustov lahko ne bi imeli vseh igralcev ali igralk na razpolago. Poleg tega pa bi morali tisti, ki igrajo v šolskih telovadnicah, verjetno poiskati drugo telovadnico. Zato sem že predlagal, da bi na petkovi seji deželnega odbora razpravljali tudi o tem. Komisiji za organizacijo prvenstev sem tudi že predlagal nekaj možnih rešitev, da ne bi bi- lo treba prve tekme leta 2009 igrati tako zgodaj,« nam je povedal Ivan Peterlin, ki je tudi član deželnega odbora FIPAV. Slovenske derbije bomo letos vsekakor imeli samo v moški C ligi, kjer bomo imeli kar štiri predstavnike, medtem ko bo v ostalih ligah igrala samo ena naša ekipa. Prvi derbi bo že v drugem krogu (25.10.), ko se bosta v Sovodnjah med sabo pomerila Soča in Sloga, v 22.11. bodo v Štandrežu igrali valovci in slogaši, v 29.11. bo na sporedu dvoboj med Olympio in Sočo, 3.1. se bosta pomerila Val in Olympia, 10.1. Olympia in Sloga, Soča in Val pa se bosta prvič pomerila med sabo 24.1. Spored 1. kroga v odbojkarskih deželnih ligah MOŠKA C LIGA: Basiliano - Olympia Tmedia, Faedis - PAV Natisonia, Ferro Alluminio - Prata, Val Imsa - Buia, Porcia - Soča Zadružna banka Doberdob So-vodnje, Sloga Tabor Televita - Vivil, San Vito - Rigutti. ŽENSKA C LIGA: Altura -Sangiorgina, Rivignano - Roveredo, Libertas - Tarcento, Talmassons - Martignacco, Cordenons - Volleybas Videm, Cormons -Chions, Millenium (Gradišče) - Sloga List. MOŠKA D LIGA: Cervignano - Corde-nons, Cus - Fincantieri, Club Altura - Mos-sa, Hammer - Aquileia, Lignano - Reana, Sloga - Pallavolo Trieste, S. Sergio - San Quirino. ŽENSKA D LIGA: Cervignano -Bor/Breg Kmečka banka, Mossa - S. Andrea, Buia - Rizzi Videm, Vivil - Il Pozzo, Carnia (Tolmeč) - Virtus, Danieli (Buttrio) - Blu Volley PN, Reana - Fiume Veneto. Ženski odbojkarski prvoligaš Hit iz Nove Gorice bo od 19. do 21. septembra nastopil na močnem mednarodnem turnirju Vicenza Gold cup. Poleg domače ekipe A1-lige (zanjo igra od letos tudi nekdanja Valova odbojkarica Francesca Devetag) se bodo turnirja udeležili še Fop-papedretti Bergamo, evropski prvak Despar Perugia, Dinamo iz Moskev, Ecza-cibasi iz Istanbula in španski Burgos. Van der Vaart bo igral za Real Madrid MADRID - Nizozemski nogometaš Rafael van der Vaart bo branil barve madridskega Reala. Nizozemski reprezen-tant, ki je na Španijo navezan, ker je njegova mama Španka, je od leta 2005 igral pri nemški ekipi Hamburger SV, prestop pa naj bi veljal 15 milijonov evrov. Real bo tako naslednje leto imel v svojih vrstah kar pet Nizozemcev. Med temi je tudi Sneij-der, ki zaradi poškodbe kolena tri mesece ne bo mogel igrati. KOLESARSTVO Za Leghisso tokrat usoden toplotni udar Zamejski gorski kolesar Christian Leghissa je na dirki za Pokal Trivene-to v krosu v Monterealeju v dolini Cellina pri Pordenonu odstopil. Leghissa je sicer dirko zelo dobro začel in je bil približno do polovice na 2. mestu, nato pa je zaradi toplotnega udara odstopil. »Če bi z dirko nadaljeval, bi bil na koncu verjetno med boljšimi. Zdelo se mi je vsekakor pametneje, da z dirko ne nadaljujem. Tudi drugi kolesarji so imeli zaradi vročine precej težav, tako da je bilo odstopov precej. Dirka je bila zelo zahtevna. Med 3 kilometre dolgim vzponom je stalno bilo sonce, zelo zahteven pa je bil tudi spust. Naša skupina je startala ob 11.30, prva skupina, ki je startala ob 9.30 je imela manj težav,« nam je povedal naš kolesar, ki bo naslednje tedne izkoristil za regeneracijo. 23. avgusta ga čaka namreč pomembna preizkušnja pokala Serenissima, v katerem Leghissa trenutno vodi. Kot pripravo na dirko pokala Serenissima bo izkoristil tudi nastop na Višarjah 17. avgusta. TENIS - Neljuba dogodivščina za gajevko Paolo Cigui Pred tekmo so jo okradli Na turnirju ITF pri Sieni je zaradi nezbrane igre klonila pred sicer boljše postavljeno Avsralko Alison Bay Teniška igralka gropajsko-padri-ške Gaje Paola Cigui je v kvalifikacijah odprtega teniškega turnirja ITF v Monteroniju D'Arbia pri Sieni izgubila proti avstralski vrstnici Alison Bay (544. na svetovni jakostni lestvici WTA) 6:3 in 7:5. Paola, ki je na lestvici WTA 847., je tokrat igrala premalo zbrano. Začela je zelo slabo, tako da je njena nasprotnica, ki je bila v kvalifikacijah osma nosilka, povedla že s 4:1 in nato prednost upravljala do konca. V drugem nizu je Paola igrala nekoliko boljše, na koncu pa je vseeno slavila Bayeva, ki jo trenira nekdanji vrhunski igralec Tony Roche. »Nikakor se nisem mogla zbrati, saj so mi na turnirju tistega dne ukradli precej denarja. Baje, da ni prvič, da na turnirju ITF kako igralko okradejo. Na takih turnirjih pa ne moreš zmagati, če ne igraš z maksimalno koncentracijo. Nasprotnica je bila gotovo v mojem dometu, čeprav je na lestvici precej višje postavljena od mene. Res škoda, da mi ni uspelo igrati, kot znam, saj bi se sicer lahko gotovo prebila v naslednji krog kvalifikacij,« je po turnirju povedala mlada gajevka. HOKEJ IN LINE Polet najprej v gosteh Čeprav manjkajo do začetka prvenstva še več kot trije meseci je državna zveza v in line hokeju že objavila koledar prihodnjega prvenstva A1-lige. Moštvo Poleta se bo v prvem krogu (15. in 16. novembra) v gosteh pomerilo z Milanom 24, krstni nastop doma pa bo opravilo 23. novembra proti novincu Montebelluni. Tržaški derbi proti Ederi bo 6. decembra na Pi-kelcu, povratni pa 1. marca v Trstu. Seznam ekip in spored 1. kroga: Edera TS - Milano 17 Rams, Asiago Vipers - Pirati Civitavecchia, Raiders Montebelluna - Draghi Turin, Milano 24 Quanta - Polet TS, Diavoli - Vicenza - Libertas Forli', Lions Arezzo -Ferrara. Ponosni na uspeh Kot smo že poročali je Gajina četverka v postavi Karlo Gabrielli, Dario Calzi, Andrea Kramar in Vladi Milkovič v Ronkah osvojila prestižni Memorial Civelli, za k«ar si je prislužila lep pokal in praktična darila 2 0 Torek, 5. avgusta 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a a zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla rahel sneg z sneg gtg! sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA SLIKA Nad Sredozemljem je topel in vlažen zrak, Evropo pa prehaja hladnejši atlantski val, ki je povezan s skandinavskim nizkim pritiskom in vpliva na vreme pri nas. V prihodnjih dneh bodo v nižjih slojih prihajali _nS severovzhoda bolj suhi v višjih ypa s severo v. zahoda vlažni tokovi. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.53 in zatone ob 20.28 Dolžina dneva 14.35 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 10.34 in zatone ob 22.02 Na širšem območju Baltika je območje nizkega zračnega pritiska. Vremenske fronte se ob prevladujočem višinskem zahodniku proti vzhodu pomikajo večinoma severno od Alp. BIOPROGNOZA Danes bodo vremensko občutljivi ljudje še imeli vremensko pogojene težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje mirno, temperatura morja 27,6 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 6.36 najnižje -46 cm, ob 13.36 najvišje 45 cm, ob 19.56 najnižje -20 cm, ob 0.54 najvišje 10 cm. Jutri: ob 6.50 najnižje -34 cm, ob 14.06 najvišje 40 cm, ob 20.53 najnižje -18 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........22 2000 m...........11 1000 m ..........19 2500 m............9 1500 m...........14 2864 m............8 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah dosegel 9 in pol, po nižinah 8. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER TOLMEČ O 14/7 O GRADEC 17/26 TRBIŽ O 13/26 O 14/25 KRANJSKA G. ét VIDEM O 20/32 O PORDENON 21/31 ČEDAD O 21/31 CELOVEC O 17/26 O TRŽIČ 17/25 O KRANJ o 17/25 S. GRADEC CELJE 18/25 O MARIBOR 018/25 PTUJ O M. SOBOTA O 18/25 GORICA rt O N. GORICA A_ 5°5LCA O 19/31 ?//POSTOJNA 19/31 C/o 18/26 O LJUBLJANA 19/26 N. MESTO 18/25 O ZAGREB 19/25 O V vsej deželi bo pretežno jasno do spremenljivo oblačno z možnimi plohami in nevihtami, ki se bodo v nižinah in ob obali najverjetneje pojavile ponoči in zgodaj zjutraj, popoldne pa tudi v hribih. V nižinskem pasu in ob obali bo zjutraj pihal zmeren severovzhodnik, ki bo v primerjavi s ponedeljkom osušil ozračje. Spremenljivo do pretežno oblačno bo, občasno bodo krajevne padavine, deloma plohe. Na Primorskem bo večinoma suho. Najnižje jutranje temperature bodo od 14 do 20, najvišje dnevne od 23 do 27 stopinj, na Primorskem do 31 stopinj C. O GRADEC 14/29 CELOVEC O 16/28 TOLMEČ O 14/26 VIDEM O 19/32 O PORDENON 20/31 TRBIŽ O 13/25 o 12/6 KRANJSKA G. ČEDAD O 20/31 GORICA O ttiit B O 14/27 S. GRADEC MARIBOR 015/28 M. SOBOTA O 15/27 O N. GORICA ioni TRZIC ^ 15/27 O KRANJ O LJUBLJANA 17/28 POSTOJNA O 17/27 KOČEVJE >N° CELJE 16/28 O PTUJ O s T, N. MESTO 16/27 O ZAGREB 17/28 O (NAPOVED ZAJUTRI Jutri bo vreme bolj stabilno. Pretežno jasno bo in pihal bo zmeren severovzhodnik, ki bo ohranjal dokaj suho ozračje v nižinah in ob obali. Jutri bo delno jasno in topleje, nastalo bo nekaj ploh, zjutraj bo ponekod po nižinah megla. V četrtek bo spet sončno in vroče. NOVA GORICAadriatica.net CENTER POTOVANJ. Gradnikove brigade 7. tet.: + 381 (0)5 333 24 li | KOPER adriatica.net CENTER POTOVANJ. Pristaniška ulica 2, tel.: + 386 1015 627 B410 | SE2ANAadriatica.net CENTER POTOVANJ. Kosovelova ulica 4 b. tel.: + 386 10)5 73012 10 POTUJ PAMETNO 18 8 Hotel 3/4*, 7 dni. polpenzion letalo iz Ljubljane 339 € 28.8. Hotel 2* 7 dni. zajtrk letalo iz Ljubljane 319 € Hotel 2* 7 dni. nočitev letalo iz Ljubljane O 459 £ AdrtAKcA.net CENTER POTOVANJ www.centerpotova nj.si LJUBLJANA - Pred britanskim veleposlaništvom Protest združenja Peta proti pobijanju črnih medvedov Aktivisti so imeli na zadnjicah narisane britanske zastavice sta LJUBLJANA - Evropsko združenje za zaščito živali Peta je včeraj pred britanskim veleposlaništvom v Ljubljani pripravilo protest proti pobijanju črnih medvedov za slovesna pokrivala britanske kraljeve straže. Štirje skoraj goli člani gibanja so britansko kraljico Elizabeto II. in obrambno ministrstvo pozvali, naj ustavita nepotrebno pobijanje medvedov. Aktivisti, oblečeni le v spodnje perilo in s klobukom iz umetnega krzna na glavi ter narisanimi britanskimi zastavicami na zadnjicah, so pred britanskim veleposlaništvom razstavili transparent z napisom "Bare Skin, Not Bear Skin. Guards: Go Fur Free!" (Gola koža, ne medvedja koža. Stražarji: Naprej brez krzna). Kot so sporočili iz Pete (People for the Ethical Treatment of Animals), so se člani združenja pripravljeni sleči do gole kože, da bi ustavili pokol črnih medvedov. Za izdelavo enega klobuka je potrebna koža celega medveda. Lovci mnoge živali večkrat ustrelijo, preden jih ubijejo, nekateri ranjeni medvedi jim pobegnejo in iz-krvavijo. Ko ubijejo mamo medvedko, njeni mladiči od lakote poginejo, so zapisali v sporočilu za javnost. "Danes smo tukaj, da razkrijemo golo resnico, ki se skriva za klobuki kraljeve straže. Britansko ministrstvo za obrambo si maže roke s krvjo, saj dopušča pobijanje medvedov za nič več kot le naglavni okras. Na voljo so čudoviti sintetični nadomestki, ki niso rezultat nerazumljive krutosti," pravi koordinatorka Pete Lauren Bo-wey. "Tradicija ni nikakršno opravičilo za krutost." V anketi, ki jo je izvedla Peta, skoraj 80 odstotkov Britancev na- sprotuje porabi davkoplačevalskega denarja za poboje kanadskih črnih medvedov, katerih krzno uporabljajo za izdelavo svečanih klobukov petih enot kraljeve garde. Peta je za prepoved uporabe medvedjega krzna v te namene pridobila podporo mnogih znanih osebnosti, kot so Pamela Anderson, Pink, Roger Moore, Morris-sey, James Cromwell, Twiggy in drugi, so še sporočili iz Pete. Z britanskega veleposlaništva so včeraj sporočili, da spoštujejo pravico do mirnega protesta in cenijo iz- virnost, ki so jo protestniki uporabili za posredovanje svojega sporočila. Ob tem so dodali, da britansko obrambno ministrstvo tesno sodeluje s Peto in drugimi združenji pri iskanju alternativnega sintetičnega materiala, ki bi nadomestil medvedje krzno. "Kljub mnogim poizkusom do sedaj žal še niso uspeli najti tako vi-sokokakovostnega materiala, ki bi zadostil vsem pogojem in nudil ustrezno zaščito v vsakršnih vremenskih razmerah," so že zapisali v sporočilu za javnost. (STA) ŽIVALI - Meri manj kot deset cm Na Barbadosu odkrili najmanjšo kačo na svetu SAN JUAN - Ameriški znanstvenik S. Blair Hedges je v nedeljo sporočil, da so na otoku Barbados v Karibskem otočju odkrili najmanjšo vrsto kače na svetu. Odrasli primerki te vrste merijo manj kot deset centimetrov. Evolucijski biolog z ameriške univerze Penn State University Hedges je s svojimi raziskovalnimi ekipami že odkril najmanjšega kuščarja na svetu v Dominikanski republiki in najmanjšo žabo na Kubi. Sedaj je sporočil, da so pod skalo blizu gozda na Barbadosu našli še najmanjšo vrsto kače od okoli 3100 znanih na svetu. Po besedah Hedgesa je kača tako majhna, da se lahko zvije na kovanec (na posnetku). Hedges je miniaturno kačo poimenoval "Leptotyphops carlae" po svoji ženi Carli Ann Hass. Barbadoška kača, ki ni strupena, naj bi se prehranjevala s termiti in ličinkami mrčesa, natančnejših podatkov o njenem načinu življenja in vedenju pa zaenkrat še ni. Da gre res za vrsto kače, so potrdili genetski testi. Odkritje najmanjše vrste kače kaže na neverjetno živalsko raznolikost Karibskega otočja. Poleg tega potrjuje tudi enega od temeljnih ekoloških načel: Že od časa Darwina namreč znanstveniki opažajo, da največje in najmanjše živalske vrste živijo prav na otokih. Angelina Jolie in Brad Pitt bosta iztržek od fotografij dvojčkov namenila v dobrodelne namene NEW YORK - Prve fotografije naraščaja Angeline Jolie (levo) in Brada Pitta (desno) bodo prodane za rekordnih 14 milijonov dolarjev. Milijone bosta odštela ameriški časnik People in britanski Hello!, Pitt in Joliejeva - krajše "Brangelina" - pa bosta denar namenila v dobrodelne namene. Dvojčka Vivienne Marchieline in Knox Leon sta se rodila 12. julija v francoski Nici. Več milijonov vredno pravico do prvih fotografij dvojčkov sta si izborila ameriški People, ki bo težko pričakovane fotografije objavil v ZDA, in britanski Hello!, ki jih bo posredoval preostalemu svetu. Pred tem je rekord pripadal Jennifer Lopez in Marcu Anthonyju, ki sta fotografije svojih dvojčkov prodala za šest milijonov dolarjev. (STA)