TRST, petek 17- februarja 1956 Let0 XII * št. 41 (3279) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94 638. 93 808, 37-338 Imrednistvo* ” —-—------—-—____________________________ vVnl-338 ~ p«Jrui' GoSlTCACCn! % n’ ZE,LL^°N 93 ,08 IN 94-S38 - Poštni predal 559 - UPRAVA: UL. SV FRANČIŠKA it 20 - Tel ..^^olpca: trgovski W P^O SE UUPNIGA SEGNI JU V SENATU ^gotovost glede nadaljevanja debate MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 400, vnaprej: četrtletna 1100, polletna 2100, ceiOletna 4100 lir.-FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ* Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - Z - 375 - izdaia založništvo tržaškega tiska D.ZOZ-Trst Woi«ai,7a ° *aupnfci se J'e levica vzdržala - Segni je prikazal °«//oe»° vlai*mno Politiko, Vanoni pa je zlasti zagovarjal potrebo v/ "e socialne politike in odpravljanja obstoječih krivic - No-nevri desnice proti vladi zaradi nenadne Vanonijeve smrti laj1"**83 d0P‘snika) !e danes ’ 7", $esnijeva vlada {>tu. n* diju slabo ministru j, Ju )ešoW • ■ po izglaso- Pted tern ®}ie Je Vanoni, ki :*til v daljšem govoru ,(>o po°lit^ančno in g°' ; J* dalo ^ U*°> umrl, kar jtp* aov^m'1'11 desnici P°' t. 8o manevre, češ da Havno. ke?njd praktično S £* C’.“J* » til ‘P SLMtevajo monar- so bile pro-pa ni več. vati praksa, da se država spomni državljanov samo, kadar jih je treba poklicati k vojakom, nato pa nanje pozabi in jih zapusti, in da ni mogoče pustiti, da bi še danes mlatili žito z volovi sredi trga kot v Homerjevih časih. Program, ki hoče vse to odpraviti, vsebuje nedvomno težave, ovire in nevarnosti, je dejal Vanoni, in nato obžaloval, da so nekateri senatorji govorili tjavdan, da je na primer Condorelli trdil, da proračunski primanjkljaj narašča ali da je drugi senator dejal, da Italija je že v popolni inflaciji. Vanoni je nato odgovarjal posameznim senatorjem in govoril o številnih problemih državne gospodarske in finančne politike. Poudaril je, da se s tem ni hotel zagovarjati, temveč da je hotel le prika- zati osnovne črte politike, ki ji sledi. Zaključil je, da je vlada prepričana, da nikoli ne bo mogoče odstraniti vseh križev in težav tega sveta, da pa' kljub temu treba storiti vse, da se olajša položaj trpečih. A. P. Upor v Peruju LIMA, 16, — Uradno poročilo, ki ga je nocoj oddajal radio v Limi, javlja, da je vlada sklenila ukiniti ustavna jamstva za 30 dni. Dekret, s katerim se ukinja, jo ustavna jamstva, pravi, da je v mestu Iquitos izbruhnil upor, ki je posledica «pre-vratnih načrtov, ki jih že od decembra pripravljajo določene politične skupine«. Dekret določa, da bodo v času obsed. nega stanja ministri za vojno za mornarico, za letalstvo in noti anji minister imeli posebna pooblastila. V Limi je mirno in tudi s severnih in z južnih krajev države> poročajo, da je tam položaj normalen. Upor je naperjen proti vla di, ki ji načeluje predsednik Manuel Odria. Vojaška divizija v Iquitosu je danes zjutraj zasedla poslopje prefekture in druga vladna poslopja ter aretirala vse člane krajevnih oblasti. Divizija šteje okoli 12 tisoč mož in ima nalogo braniti perujske meje s Kolumbijo in Ekvadorjem. Upor vodi general Marcial Mikojan in Suslov o referatu Hruščeva Mikojan je obravnaval vprašanje kolektivnega vodstva in različne oblike preboda v socializem v raznih državah MOSKVA, 16. — Danes se je nadaljeval 20. kongres KP ZSSR. Na vrsti je še vedno diskusija o poročilu Nikite Hruščeva, vmes pa so govorili tudi nekateri predstavniki tujih komunističnih partij, ki so pozdravili kongres. Danes so govorili prvi sekretar enotne delavske stranke Poljske goleslaw Bierut, prvi sekretar Kp C SR Antonin No-votny in sekretar enotne socialistične stranke Vzhodne Nemčije Walter Ulbricht. V današnjo diskusijo o poročilu Hruščeva so med drugimi posegli Aleksej Lario-nov, flrvi sekretar ukrajinskega komiteja v Rjazanu in Su-han Babajev. prvi sekretar partijske organizacije v mo. skovski pokrajini. Poročevalec verifikacijske komisije Aiistov pa je sporočil, da se kongresa udeležuje 135.5 Merino Pereira. Tudi rečna delegatov s polno glasovalno mornarica na reki Amazonas, pravico ali 77 več kot na kon-ki ima oporišče v Iquitosu, | gresu leta 1952. Aristov je do-se je pridružila upornikom. I dal, da je število delegatov, SS »«-' ^ vlada h! v zaht2Za^u Primerno«. | £S je , ni j^no iz-klat "ai Vlari ar Čutiti P°" ; s° iDon v-13d?t°Pi. Zaen-i m?1 Poslanibistični in faši- !bo>i zaseH ?egU’ da ob D«, lce tan, 3a Poslanske N®® »e. bo takoj na-da ? ltlyne debate, Pin,laikov ?a sestanku - ^nie Poslanskih sku-Isedniu ' 3 3e storiti. Pti"u danes nVr!ad,e SeSni pa IPedsoa 8po3dne sprejet bili. ku republike kTO«. i fil 0 poln'edVOn:ln0 2 n3im : h dj^dlog n3)U' PrVi praK' I kot S da je ^al Nenni • “o L* Ptoračlf *:aže drugega, vbC10istrstvUo 0AIn zaklad- >heqt® neki ° začasno pre-°l>ek ko h' *>* minister, i Ptavn^Plnih “ 0 imenovanju l°tei i kso ministrov raz-Levica le !'#) l Segniil3ena Podpreti ko) prihfaVe vlade, rned-ak ,adcje . la glavni napad, *tVko ?ase.sPloh, z des- lranV"‘ Zsit -a* znano, kako PjiiDj ^alj „.Zale sredinske bo Guy Mollet obrazložil skupščini vladno politiko glede Alžira Alžir naj bo «neporušno» povezan s Francijo, a prizna naj se njegova «osebnost», katere vsebina naj se določi s pogajanji - čimprejšnji razpis volitev in izvajanje tudi (socialne demokracije* ab "hi 9d tegSai nekatere med vZroči, Wola-Pa bo odvisno, VliC,aC13eva smrt po-Jf- ,vbdno ^0Vsem neupra- N Si*;: ,£riZP' I *°»0M?la»Ovai-se3i senata sta Polit?** v 3?m 0 zaupnici *8iii ■ »lini.? amdo vladne Pt*d i111 Etiirf- Predsednik !lister i« Van°ni-t?0 o !aa>b?ad?1 notranji mi- ki jih da‘ise p0r°" Pl&>ukrepih tlai, dl j “ Shie WeUlona podroP3ih' I neurje in o '®p'h za pomoč -pr« le vprebiyBistvu. iaklaP 3em govoru V>g» aMl' da je odstop ia se ?s««li(,„ailnistra prešel SWe.disk,”*?a d°g°dka in u?kja razširila na I « u Shlnž *r ^Mirita na ka2ui}?de. s^ni politični li- Cai0 kot t10 z desne pri-’il ;bot r'evičarsko, z le- | ve‘> i StaVil*.^a , i Ste 3*i da akclonarno. Pri-f vtedir,a *Vlaa °ra Pot>'diti, da I N ir'.- ki J) demokratične "tOi ^ na vedno H ,s°delnt darnosti in t . Vanju demokra- .ateje • Omenil je, da V Wfp-‘°viU--epa •• vlade Z L viauc ka op0zici.ie, zla-6ra„fi p°meni samo je da' k tli4 k \ KUsov nan prit0lc le‘ t ' s« „ rUg»čr, p°meni pre-i! ^ r* tifeTn ’ v3a.dni veči-v ie SersPekt; Po3'tične sme- £ pol .e j k0 yladni politiki, ^ o" v°kvhie ,p°btike. !• S t-1 j H ^ Segni go- ^"liiriarslf^ebno podroc-kS ?rePustnn Jmančne ttSjs3e ohi1-1... Vanoniju, ■stil 1, Nini v,naval tudl 'V6 » . ' Nek ,ln nbramb- iznnl -1*3 trd'j°. ■ ?abih k'n druo-K1* zabtevo 5iJ'vie- ^,°teli 51' ki so na f«!Si, SelniiaPrepr,editi, da °a ii 0 za p°dprla pri <<. da bn Pn. e*- Pouda-t> diala svo? „vlada odloč-,A Slede 3 s°eialni pro-i-N . na kritike ali "il.S d3e Sovori, ia?3Ja s« g'hi ir„ ?nonl, ki St ^ ha več e„ državni tt&v, /ato tkot 300 mili-i*)0 parlam Pozoril. da *krk?a - Pror-a t skrbi za KSPa 3e tUrpSlt° POli” l*io par. ZaraTl vlada za- faka Ve Venta ,zakonskih naz atkp' ' ustvar-ho'arnih°k>ritev v renutno V P°Wd Vkr:sta par-PomeS tp'lljard,^a°tV- n ideia,: «Ni V>hSi po ke kot -n .vsa lla o !>lj> t ipVdamd '"St *Sf;-MoS °kfmu' < h lu' * moreenaXirt: PARIZ, 16. — Tudi danes sc poujadisti povzročili incidente v narodni skupščini. Ko je komunistični poslanec An-dre Pierard govoril o včerajš. njih dogodkih, ki so jih zakrivili poujadisti, je skupina teh dvignila trušč in prišlo je do prerekanja. Predsednik skupščine je moral večkrat posvariti poujadističnega poslanca Genrerda, ki je sledil omenjenemu komunističnemu poslancu na govorniškem odru. Ko so se poslanci pomirili, je predsednik Guv Mollet govoril o Alžiru. Izjavil je, da je njegovo potovanje nudilo priložnost zbrati informacije in {(neprecenljive psihološke podatke«. Obsojal je, da ekstremistične organizacije izkoriščajo čustva alžirskih Francozov. Q odstopu generala Ca-trouxa je Mollet izjavil, da ta ni hotel, da bi njegovo ime postalo apredmet spora z njegovimi bivšimi vojnimi tovariši«. Pripomnil je, da je sedaj napetost v Alžiru popustila in da francoski priseljenci zaupajo vladi in novemu ministru rezidentu. Tudi muslimani, ki so prvotno bili vznemirjeni zaradi alžirskih dogodkov, so se pomirili. Zatem je Mollet dejal, da je prva dolžnost Francije ((zajamčiti varnost tako Evropejcem kakor muslimanom«. Toda to ni dovolj. Potrebno je tudi boriti se proti revščini. «Francija hoče, da se v Alžiru izvaja ne samo politična demokracija, pač pa tudi socialna demokracija«. Glede gospodarskih in socialnih pogojev je Mollet predočil, da Znaša povprečni dohodek Evropejcev 208.000 frankov letno, medtem ko znaša dohodeK muslimanov samo 33.000 frankov. Obljubil je, da bo vlada ustvarila nove vire in izboljšala to razdelitev dohodka. Prav tako namerava poskrbeti delo milijonu alžirskih brezposelnih, ki v sedanjem gospodarskem ustroju dežele ne bi mogli najti zaposlitve. Predvsem bodo razdelili najnujnejša živila in potrebščine. Zatem se bo moral izvesti industrializacijski načrt. Vlada bo izvajala svojo akcijo tudi na področju kmetijskih investicij za izvedbo obširnega načrta za agrarne reforme in njena glavna skrb bo pri tem izboljšanje mezd kmetijskih delavcev. Zatem je Mollet analiziral čustva francoskih priseljencev v Alžiru in dejal, da med večino njih prevladuje čustvo navezanja na Francijo, ter je dodal, da pomanjkanje varnost' ustvarja v njih skoraj nerazumljivo željo po ohranitvi sedanjega stanja. «Mi, je dejal Mollet, jih bomo morali prepričati, da imobilizem nikoli ne koristi in da oprijemati se sedanjega stanja pomeni že tični kriminalci in fanatiki, ki dobivajo navodila iz tujine«. «Na politične težnje muslimanskega prebivalstva, je izjavil dalje Mollet, mora Francija odgovoriti z lastno pobu. do in s spopolnitvijo gospodarskih ukrepov z drugimi u-krepi, tako da bo zadostila temeljnim zahtevam muslimanov, ki se lahko povzamejo v dveh besedah; pravičnost in enakost«. Zatem je izjavil, da je povezava med Francijo in Alžirom nerazdružljiva ter da Francija priznava in spoštuje alžirsko osebnost. V čem je ta alžirska osebnost, pa ne bo določeno enostransko. «Naši sogovorniki, je dejal Mollet, bodo tisti, ki jih bodo splošne volitve izbrale. Vlada bo skrbela, da v čim krajšem času izvede svobodne volitve, ki naj zagotovijo pravično predstavništvo obeh skupnosti«. Da bo lahko izvedla to politiko, ne izključuje vlada možnosti, da bo od parlamenta zahtevala posebna pooblastila, ki so potrebna za naglo in odločno akcijo. Na koncu svojega govora je Mollet takole povzel akcijo, ki jo namerava začeti; 1. nedvoumno določiti upravni okvir v katerega naj se vključi bodoči dokončni položaj Alžira; nerkz-družljive vezi z metropolo: alžirska osebnost. Vsebina te. vnaprej vse zgubiti«. O upor- ga položaja bo izšla iz svo-nikih je Mollet trdil, da se- bodnih diskusij. 2- Ustvariti stavljajo njih skupine ((poli-lna vseh področjih volilne raz- PONOVNO ZVIŠANJE ESKOMPTNE MERE POSLEDICA GOSPODARSKE KRIZE V ANGLIJI Eskomptna mera se je zvišala na 5,5 odst. - Opozicija graja vlado zaradi neuspeha njene politike v borbi proti višanju cen LONDON, 16. — V dobro poučenih krogih se je zvedelo, da je bil uraden in podroben program o obisku Bul-ganina in Hruščeva v Veliki Britaniji predložen v odobri-lev ministrskemu predsedniku Edenu in bo v kratkem poslan v Moskvo. Med drugim aoloča program sprejem pri kraljici Elizabeti v gradu Windsor. Dan obiska ni bil še določen, na podlagi načrta programa pa naj bi bil med 15. in 23. aprilom. LONDON, 16. banka je dvignila eskomptno mero od 4,5 na 5,5 odstotka. Zadnja sprememba eskomptne mere je bila sklenjena februarja 1955 (od 3,5 na 4 5 odst.). Sedanja eskomptna mera je najvišja od septembra 1931 (6 odst.). Današnji sklep poudarja resnost, ki jo je v Veliki Britaniji povzročil inflacionistični pritisk. Čeprav povečini sodijo, da je bil ta ukrep neizbežen, so ga v poslovnih krogih, zlasti pa na borzi sprejeli z razočaranjem. Predvsem očitajo vladi, da je zavlačevala do danes, medtem ko se položaj že mesece vedno bolj slabša. Obotavljanje vlade se pripisuje dejstvu, da povečanje eskomptne mere za 1 odstotek pomeni povišanje izdatkov za javni dolg za 50 milijonov šterlingov, kar je v breme davkoplačevalcev. Vlada se je končno odločila, ker se je začel opažati «beg šterlinga«. Bančniki in poslovni krogi so se ga skušali čimprej znebiti in začela se je špekulacija na morebitno razvrednotenje denarja. Vlada je hotela z zvišanjem eskomptne mere, kar pomeni v bistvu zvišanje cene denarja, zavreti določene špekulacije, ki temeljijo na kreditu, zlasti naj bi zavrla nakupovanje nepremičnin in zade-t' je hotela ustanove, ki so specializirane v finansiranju prodaj na obroke. Toda prevladuje mnenje, da ne bodo prodaj na obroke pritisnili z drugimi ukrepi, ki bodo neposredno prizadeli potrošnike. Predstavnik: Angleške ban- Angleška ke je novinarjem izjavil, da zvišanje eskomptne mere dokazuje, da Angleška banka ii) vlada nameravata za vsako ceno voditi odločno valutno politiko za pobijanje nevarnosti inflacije. «To povišanje, je pripomnil, je treba presojati v okviru vseh drugih ukrepov, ki jih bo finančni minister svoj čas najavil, in je sestavni del splošnega načrta za pobijanje inflacije.« V poslovnih krogih so skeptični glede dolgoročne učinkovitosti tega ukrepa, ki je posledica resne gospodarske krize na vseh sektorjih dejavnosti. Nekateri se bojijo, da bi utegnilo slediti nadaljnje povišanje nekaterih davkov. Večje podrobnosti pa bodo morda znane jutri, ko bo finančni minister MacMillan poročal v spodnji zbornici. Laburistična opozicija je že sklenila predložiti resolucijo, ki graja vlado zaradi neuspeha njene politike v borbi proti višanju cen. V Angliji ukinjena smrtna kazen LONDON, 16. — Spodnja zbornica se je nocoj izrekla za ukinitev smrtne kazni za umor. Za ukinitev je glasova, lo 293 poslancev, proti pa 262 Zadevna izglasovana resolu. cija se glasi; »Spodnja zbornica sodi, da smrtna kazen zaradi umora ne odgovarja več realnim potrebam ali interesom civilne družbe in za- hteva od vlade, naj takoj predloži zakon, ki naj odpravi kazen, ali naj jo ukine za določeno poizkusno dobo«. Ministrski predsednik Eden je na vprašanje bivšega laburističnega notranjega ministra, kakšen bo sklep vlade, odgovoril, da bo vlada upoštevala sklep zbornice, da pa potrebuje eden ali dva dni da prouči posledice današnjega glasovanja. Pripomnil je. da bo vlada v kratkem poda la izjavo o zadevi. Za ukinitev smrtne kazni so glasovali laburistični poslanci in okoli trideset konservativcev. Med debato je notranji minister Lloyd George zagovarjal stališče vlade, ki je bilo za ohranitev smrtne kazni. Med drugim je izjavil, da je odstotek umorov v Angliji Galesu in na Škotskem od leto 1910 do 1939 najvišji na svetu, in je poudaril, da je vlada mnenja, da ni prišel trenutek za ukinitev smrtne kazni. „Na žalost44 NOV ARA, 16. — Ker je odgovoril predsedniku' sodišča, ki ga je vprašal, ali je italijanski državljan, z besedico: «Na žalost« («Purtroppo»), je bil 31-letni Luigi Gibellini iz Intre v odsotnosti obsojen na 8 mesecev zapora brez pogojnosti ali drugih olajšav zaradi sramotenja italijanske države. Gibellini je spregovoril inkriminirano besedo pred nekaj meseci v Verbanii, ko je bil obtožen tihotapstva in neplačevanja družinskega davka. Javni tožilec je zahteval obsodbo na leto dni zapora z zakonskimi olajšavami. ki delajo v industriji znatno večje kot na prejšnjem kongresu in da so delegati — kol-hozniki in delavci po številu enkrat močneje zastopani kot na 19. kongresu. Iz poročila predsednika kontrolne komisije Moskatova pa je razvidno, da so po 19. kongresu usposobili 34.000 novih partijskih kadrov, da obiskuje vsako leto izpopolnjevalne tečaje 50-000 propagandistpv in da na 288 univerzah marksiz-ma-leniinizma trenutno študira 149.000 oseb, med njimi 80.000 komunistov, 33 članov komunistične mladine in 36.000 ljudi izven partije. Popoldne sta govorila tudi prvi podpredsednik vlade A-nastas Mikojan in sekretar CK Suslov. Mikojan je obravnaval najvažnejša zunanjepolitična^ in^ notranjepolitična vprašanja, o katerih je centralni komite razpravljal v zadnjih treh letih (beri, po Stalinovi smrti). Dejal je, da je bilo kolektivno vodstvo eno izmed najvažnejših proučevanih vprašanj in omenil, da ga v ZSSR že dvajset let ni bilo. Posebej je še razvijal nekatere teoretične postavke iz poročila Nikite Hruščeva, zlasti razne oblike prehoda v socializem v raznih državah. Pri tem je tudi obširno obravnaval rdzvoj v Jugoslaviji (podrobnejša poročila o Mikojanovem govoru še nimamo). Suslov pa je govoril o vprašanju vojne v imperialističnem razdobju in o vprašanju načina prehoda k socializmu v raznih državah. Dejal je, da pomenijo teze, ki jih je mere, to je omogočiti svo- razlozil. Hruščev »primer u- Minister Vanoni umrl Zaradi srčnega napada med sejo senata je Vanoni ob 14,20 umrl v palači Madama - Nenni in Saragat poudarjata potrebo, da se Vano> nijev načrt dosledno izvede - Lodovici Vanonijev naslednik v senatu bodne volitve v miru. Notranji akciji se bo pridružila mednarodna akcija. Francija mora računati na podporo s\ojih prijateljev in mora doseči spoštovanje svojih pravic od vseh drugih držav. «To bratsko francosko-mu-slimansko skupnost bomo mi ustvarili z enotnim načrtom, katerega deli se bodo izvajali vsi istočasno«, je zaključil Mollet. Pozneje je skupščina nadaljevala debato o razveljavitvi mandat." poujadističnega poslanca Calmela in je z 225 glasovi proti 54 sprejela predlog komisije, ter namesto Cal-mela proglasila za izvoljenega ljudskega republikanca Coste-Floreta. Iz Alžira javljajo medtem, (la je bil včerajšnji dan eden najbolj krvavih za Alžir, kar se tiče mrtvih, katerih število znaša 82. Ranjenih pa je bilo 45. Do spopadov je prišlo v več krajih dežele. Najmočnejši spopad je bil v bližini Costantine, kjer se je spopadlo 150 nacionalistov z moč. nim oddelkom francoskih sil. Spopad je trajal 8 ur. V Tuniziji je med spopadi bilo 22 mrtvih, v Maroku pa 6. Francosko-maroški razgovori pa se bodo nadaljevali prihodnji teden pod vodstvom maroškega ministrskega pred. sednika in francoskega zunanjega ministra. Medtem pa bosta obe delegaciji ostali v stiku, kar se tiče tehničnih vprašanj. Y sredo bo Pineau obrazložil stališče vlade, ki ga je včeraj predsednik republike Coty samo na splošno začrtal. Zunanji minister Pineau je podal pred zunanjepolitično komisijo poročilo o mednarodnem položaju. V zvezi z razorožitvijo je izjavil, da francoska vlada želi, da bi se čimprej začela pogajanja. Francija odobrava vsako pobudo, ki lahko privede do pogajanj, ostane pa pri svojem stališču glede atlantske varnosti. Francija ostane zvesta svojim prijateljstvom, želi pa jih razširiti. O bližnjih francosko-nem-ških pogajanjih je Pineau izjavil, da se bo govorilo o vseh nerešenih vprašanjih med obema državama, vštev-ši o Posarju. V zvezi z razgovori v Bruslju je Pineau izjavil, da je francoska vlada naklonjena evropski atomski organizaciji, namenjeni izključno industrij, sikm in miroljubnim namenom. kar je ustvarljivo samo v okviru splošne razorožitve. Francija pa ni mnenja, da bi se dalo uresničiti skupno tržišče v istem času kakor «Eu-ratom«. V zvezi s Tunizijo je Pineau omenil stališče francoske vlade ob priliki prihoda Burgibe v Pariz, ter je potrdil, da se bo vlada pogajala s tuniškim bejem in s Tahar-jem Ben Amarjem in ne z Burgibo. Glede Maroka je omenil začetna pogajanja. Zatem je Pineau omenil vprašanje Srednjega vzhoda ter je izrekel željo, da bi Francija ohranila dobre odnose z arabskimi državami ter da bi lahko blagodejno vplivala na odnose med temj državami in Izraelom. stvarjalne uporabe marksizma in leninizma in nadaljnji prispevek k tej teoriji«. Suslov je tudi zatrdil, da v sedanjem položaju ne kaže zmanjšati obrambnih naporpv, dodal pa je, da so sile miru že toliko močne, da lahko preprečijo vojno ali pa da zadajo tako močan udarec reakcionarnim silam, če bi te sprožile vojno, da bi bilo kapitalističnega sistema za vedno konec. Poenostavljena prodaja anuritt izotopov W ASHING TON, 16. — Ameriška komisija za atomsko e-r.ergijo je sporočila, da je poenostavila proceduro za raz. deljevanje neradioaktivnih ali stabilnih izotopov in redkih kovin, ki jih proizvajajo v svojih laboratorijih. Poenostavljanje velja tako za ZDA kot za tujino. Stabilni izotopi in redke kovine so važni za raziskovanje na področju biologije, medicine, kemije in metalurgije. Po novih predpisih kupcem ne bo več treba vlagati posebnih prošenj pri atomski komisiji in jim tu. di ne bo treba več poročati o eksperimentih, napravljenih z nakupljenim materialom. Poenostavljena bo odslej tudi prodaja znatnih količin težke vode. „EvaporografM BOSTON, 16. — Včeraj so prvikrat razstavili nov fotografski aparat, imenovan «e-vaporograf«, s katerim se lahko delajo barvne fotografije tudi v popolni temi. Z aparatom, ki ga na kratko imenujejo «Eva», lahko slikajo človeka v noči brez meseca na 200 metrov razdalje, hišo pa lahko v istih pogojih slikajo na razdaljo poldrugega kilometra. Aparat, ki so ga izdelali v vojaške namene, ne izkorišča svetlobnih žarkov, pač pa koncentrira izžarevanja toplote raznih predmetov, ki so postavljeni pred njim, na zelo tenek filmski trak. prevlečen z oljem. Slika nastane na podlagi različnega trajanja izhlapevanja molekul olja na posameznih delih filma. RIM, 16. — Danes popoldne je nenadoma umrl minister za proračun in začasni zakladni minister Ezio Vanoni. Takoj potem ko je končal svoj govor v senatu, se je počutil slabo. Prenesli so ga v pisarno predsednika senata Merzago-re. kjer je stalni zdravnik senata ugotovil, da gre za srčni napad. Kmalu nato je prispel v palačo Madama tudi Vanonijev osebni zdravnik, za njim pa še prof, Condorelli. Približno eno uro po napadu. ob 14,10, je prof. Condn-relli izjavil novinarjem, da je stanje ministra Vanonija izredno resno zaradi možganske kome. Deset minut kasneje je Vanoni umrl. V tem času so bili pri bolniku poleg žene 'n hčerk predsedniki Gronchi, Merzagora, Leone in Segni, skoro vsi člani vlade, poslanca Piccioni in Pella, senator Ceschi, tajn-ik DC Fanfani in rimski župan Rebecchini. V predsobi so se zbrali senatorji in poslanci vseh političnih smeri. Predsednik republike Gronchi je takoj po smrti izrazil vdovi sožalje ob izgubi. Truplo ministra Vanonija so prenesli v dvorano v prvem nadstropju palače Madama, kjer so ga položili na mrtvaški oder. Popoldanska seja senata, ki je bila napovedana za 17. uro je bila prekinjena takoj poiem, ko je predsednik Merzagora sporočil ministrovo smrt. Komemoracija bo izvedena na seji v torek. Enako je bilo v poslanski zbornici. Vanonijev pogreb bo že jutri popoldne ob 16. uri iz palače Madama. Krsto bodo prepeljali v Morbegno. pokojnikov rojstni kraj, kjer bo pokopan. V senatu bo Vanonija nadomestil Emanuele Samek Lodovici, ki je prvi izmed neizvoljenih v volilnem okolišu, kjer je bil izvoljen Vanoni. Samek Lodovici je ze bil član prvega republiškega senata. Na volitvah leta 1953 je dobil 65.408 preferenčnih glasov. Zdaj je primarij v bolnici v Abbiategrasso. Vpisan je v demokristjansko stranko. Ob smrti ministra Vanonija so števiinc politične osebnosti in stranke izrazile svoje sožalje, med njimi predsednik republike Gronchi, predsednik vlade Segni, tajnik demokrist-janske stranke Fanfani, Saragat, Villabruna, Nenni itd. Praktičnega problema nasled. stva v vladi se je lotil Nenni. ki je dejal, da za sedaj ne vidi druge rešitve, kot da se začasno vodstvo proračunskega in zakladnega min strstva prepusti nekemu drugemu mi. nistru, ((dokler se ne bo v celoti precenilo vse vprašanje načrta, ki mu je Vanoni dal ime in ki je dejansko že bi! \ krizi, ki ga je pa zdaj treba rešiti kot najbolj dragoceno dediščino pokojnika«. Saragat pa je dejal, da ;e takrat, ko je Vanoni danes govoril, «mislil na junaštvo te. ga moža, ki ga je napadla neusmiljena bolezen in ki je bil že na robu smrti, ki pa ie kljub temu neutrudno delal kot' upravitelj javne stvari. ne da bi si privoščil trenutka oddiha«. Tudi Saragat je poudaril, da bo najboljši način za proslavitev njegovega spomina izvedba njegovega načrta. Ezio Vanoni se je rodil leta 1903 v Morbegnu (Sondrio). Po poklicu je bil odvetnik in univerzitetni profesor; učil je finančne vede na univerzah v Padovi, Cagliariju in Benetkah. Bil je predstojnik kute Ure na milanski univerzi. V politično življenje je stopil šele leta 1943, ko ga je Badogliova vlada imenovala zn komisarja zveze trgovskih delavcev. Ko je bil po premirju proti njemu izdan zaporni nalog, se je pridružil ilegalnemu odporniškemu gibanju in delal tudi pri organizaciji krščanske demokracije. V letih 1944-45 je bil komi. sar državne kmetijske banke, kot elan demokristjanskega vodstva pa se je ukvarjal predvsem s socialnimi problemi. V ustavodajno skupščino je bil izvoljen v volilnem o-kolišu Como s 27.737 preferenčnimi glasovi. Na mirovni konferenci v Parizu je bil ekonomski svetovalec italijanske delegacije, nato pa je vodil italijansko delegacijo na konferenci «mednarodne trgovinske organizacij e« t> Havani. Kasneje je postal predsednik komisije za davčno reformo. V olado je stopil 2, februarja 1947, ko je postal minister za zunanjo trgovino. V četrti De Gasperijevi vladi ni sodeloval, nato pa je bil finančni minister v peti, šesti, sedmi in osmi De Gasperijevi vladi. Leta 1953 je bil ponovno izvoljen za senatorja v o-kolišu Sondrio. V Pellovi vladi je bil finančni minister, v Scelbo vi in Segmjevi vladi pa minister za proračun. Po Gavovem odstopu je začasno vodil tudi zakladno ministrstvo. tev ekstremističnega krila gibanja. Sicer pa je Arrese že bil nekoč generalni sekretar, dokler ga ni nadomestil sedaj odstavljeni Fernandez Cuesta. Novi prosvetni minister Je-sus Rubio je bil doslej podtajnik v istem ministrstvu. Včerajšnja vladna preosno-va je prva v Španiji po j. juliju 1951. V New Yorku pa je predstavnik ameriške delegacije pri OZN včeraj zvečer izjavil. da bo načelnik delegacije Henry Cabot Lodge v začetku prihodnjega tedna prišel na «osebni obisk« v Španijo. Cabot Lodge bo ostal v Madridu nekaj dni in bo nato nadaljeval pot v Libijo, kjer bo proučeval delovanje ameriške komisije za tehnično pomoč. Predstavnik delegacije je dodal, da je edini namen Lodgeovega obiska v Madridu srečanje z bratom Johnom Lodgeom, ameriškim veleposlanikom v Španiji. Po odstavitvi sekretarja falange MADRID, 16. — Španski listi objavljajo danes na prvi strani vest o vladni preosno-vi, ki jo je včeraj izvedel Franco, ki je med drugim zamenjal tudi generalnega sekretarja falangističnega gibanj a.“Vendar listi dogodka ne komentirajo, pa tudi ne dogodkov prejšnjih dni, ki so po splošnem mnenju vzrok za vladno preosnovo. Vsi večji madridski listi objavljajo, o-čitno no nalogu, uvodnike o volitvah 16. februarja 1936, k: da naj še danes za Spance pomenijo «resen politični nauk«, kajti «vse poti določenega tipa liberalne in demokratične politike so vodile in še vodijo k Moskvi«, kot pravi falangistično glasilo «Arriba». Doslej znani podatki o politični osebnosti novih ministrov Arresa in Rubia še ne omogočajo točnejših komentarjev o pomenu preosnove. Zdi se pa, da ni predvidevati nobene spremembe, tako glede stališča vodilnih krogov do falarrgističnega gibanja kot glede načina pouka na univerzah. Nekateri sodijo, da pomeni imenovanje Luisa Arresa za generalnega sekretarja falange zadovolji- V POSTOJNI VČERAJ 31 stopinj pod ničlo Mrzel val v Sloveniji še ni popushl * Nesreča v Mavrovu je terjala 54 človeških žrtev V Braziliji ukinjeno obsedno stanje RIO DE JANEIRO, 16. — Uradno javljajo, da se brazilski predsednik Kubiček ne bo udeležil predlagane konference med državnimi poglavarji Argentine, Urugvaja in Brazilije v Montevideu, pač pa bo tja poslal svojega o-sebnega predstavnika. Včeraj opolnoči je bilo v Braziliji ukinjeno obsedno stanje, ki so ga uvedli novembra lanskega leta. Mini- «Fitotron» PARIZ, 16. — Kakor javljajo, bo v kratkem začela v B’ranciji funkcionirati nova naprava, imenovana «fito-tron«, s katero bo mogoče pospešiti umetno rast rastlin. Ta naprava, katere bistvene dele sedaj dokončujejo v nekem krstju blizu Pariza, bo največja in najpopolnejša v Evropi. Veliki in zelo komplicirani stroji bodo postavljeni v poslopju, dolgem sto metrov in širokem trideset metrov, preizkuševalci bodo lahko povolj-no spreminjali vse činitelje, ki vplivajo na življenje kake rastline. Na ta način bodo lahko dvignili ali znižali temperaturo, spremenili vlažnost zraka, preskrbeli svetlobo z zaželeno jakostjo in barvo itd. Na ta način bo mogoče doseči, da bo določena rastlina zrastla in vzcvetela v nekaj tednih- Na podlagi «fitotrona« bodo poizkuse, ki bi v preteklosti terjali dobo 20 let, lahko izvršili v 100 urah. dela. Naglo bodo lahko dobili nove vrste rastlin. Nova naprava bo prispevala tudi pri iskanju novih sredstev za borbo proti žuželkam. Nova naprava bo Franciji omogočila, da zavzame zelo vidno mesto pri raziskavah na področju rastlinske fiziologije, (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 16. — Po uradnih podatkih so snežni plazovi na gradbišču velike hidro-centrale Mavrovo blizu albanske meje in v vasi Ribnica pod Korabom pokopali 12 delavcev, 13 kmetov in 13 graničarjev. Pogrešajo še 16 delavcev, ki so jih plazovi odnesli s seboj. Ranjenih je 13 delavcev. V veliki nesreči je torej izgubilo življene (ali pa je še vedno pogrešanih) 54 o-seb. Ogromna množica meščanov Skoplja, med njimi najvišji zastopniki makedonskih republiških oblasti in zastopniki vojske, se je danes poslovila od posmrtnih ostankov graničarjev, ki so , našli smrt pod snežnimi plazovi na ju-goslovansko-albanski meji. V pogrebnem sprevodu so nosili več kot sto vencev. Od posmrtnih ostankov so se poslovili pred zadnjo potjo v rojstne kraje zastopniki JLA in republiškega izvršnega sveta. Danes so izrazili sožalje državnemu tajniku za zunanje zadeve Koči Popoviču načelniki skoraj vseh diplomatskih predstavništev v Beogradu. Namestnik predsednika koroške deželne vlade Matthias Krassnig je izrazil sožalje šefu jugoslovanskega urada za zvezo v Celovcu, Dušanu Bravničarju. Sindikat gradbenih delavcev Belgije je brzojavno sporočil sožalje centralnemu odboru sindikatov gradbenih delavcev Jugoslavije. Po informacijah štaba reševalnih skupin je nesrečo na področju Mavrova povzročilo, osem snežnih plazov od katerih je eden imel več kot 300 kubičnih metrov snega. Zaradi nevarnosti novih plazov med vasema Trnec in Na-rostoše, so na tem področju postavili stalne straže- Pri čiščenju cest na tem področju je trenutno zaposlenih 1300 delavcev in upajo, da bo mogoče kmalu vzpostaviti normalno zvezo z zametenimi kraji, če se vreme ne bo poslabšalo. Danes je bilo v vsej Jugoslaviji lepo vreme, toda zelo hladno. Hladni val, ki je včeraj zajel Slovenijo, še ni popustil. V Postojni je bilo danes zjutraj 31 stopinj pod ničlo, v Murski Soboti 29, v Celju 28, v Ljubljani 25 pod ničlo. Temperature nad ničlo so zabeležili samo v obmorskih krajih. Zaradi velikih snežnih zametov kljub naporom 600 delavcev še vedno niso vzpostavili železniškega prometa v Bosni na progi Bileča-Nikšič, ki je prekinjen že tri dni. Voda iz poplavljenih vasi v dolini južne Morave še ni odtekla. Najbolj kritičen je položaj pri železniškem mostu pri vasi Sopoča, kjer se je kljub tridnevnemu miniranju nabralo ledu za tri kilometre ob reki navzgor. Danes zjutraj so pričeli razbijati led s topovskimi granatami. Ce bo tudi to sredstvo ostalo brez uspeha, bodo začeli led bombardirati iz zraka. Dokler se led ne razbije, ne bo_ rešena vas Nezgraja, ki je že štiri dni pod vodo. B. B. Blagovna izmenjava med FLRJ in CSR PRAGA, 16. — Danes so v Pragi podpisali protokol o blagovni izmenjavi med Jugoslavijo in CSR za leto 1956. Sporazum predvideva medsebojno izmenjavo v vrednosti 26 milijonov obračunskih dolarjev v obeh smereh. Jugoslavija bo uvažala iz CSR valjani material, stroje, kroglične ležaje, železniški material, kemikalije, sladkor in drugo, izvažala pa bo meso, perutnino, jajca, konopljo, les, kemikalije, koruzo, med sadje, vi-zio ‘n drugo blago. Kulturno sodelovanje med Slovenijo in Koroško LJUBLJANA, 16. — Po sporazumu o kulturnem sodelovanju med Slovenijo in, Koroško bo verjetno aprila gostovala v Celovcu ljubljanska Opera obenem pa bodo v Celovcu odprli razstavo slovenskega slikarstva 19. stoletja. Med gostovanjem celovškega gledališča v Ljubljani pa bodo v Ljubljani odprli razstavo umetniških del koroške pokrajinske galerije. Mraz še traja a stanje se izboljšuje RIM, 16. — Danes je skoraj po vsej Italiji prenehalo snežiti, toda pritisnil je še hujši mraz. Na splošno se .ie stanje izboljšalo. V Abrucih in Molise in tudi v drugih krajih je danes sijalo sonce, toda ponoči je bilo v Avez-zanu 20 pod ničlo. Več krajev je se zametenih in reševalne skupine so stalno na delu. V Neaplju, na Siciliji in v Kalabriji pa je tudi danes snežilo. Strupen mraz je pritisnil zlasti' na severu. V Veroni je bilo 18 pod ničlo, v Ravenni 15, v Lombardiji 16. Zelo nizka temperatura je bila tudi v Toskani, Laziu in Umbriji. Mraz v Evropi sicer polagoma popušča, vendar pa se še ' ved#o čuti njegova ostrina, V Franciji se mraz drži na jugozahodnih in srednje-zahodnih področjih. Najnižja temperatura je bila v Sainte Foy la Grande z 28 stopinjami pod ničlo. Skoda, ki jo je mraz napravil poljedelstvu v Južni Franciji, se ceni na več ko 3 milijarde frankov. Skoraj 50 odstotkov sadnega drevja je zmrznilo. Na jugu so uničeni vsi cvetlični nasadi. Resno je ogrožena tudi industrija parfumov. V Belgiji povzročata mraz in sneg resne težave. Večina kanalov in rek je zamrznjenih. Kmetijstvo je utrpelo ogromno škodo. Na Holandskem je bila pretekla noč najhladnejša. Na severu je bilo 26 pod ničlo. Tudi v Zahodni Nemčiji je temperatura padla. V Gottin-genu je bilo 27 ped ničlo, v Osnabruecku 29, v Bonnu pa 22 pod ničlo. V Vzhodni Nemčiji pa ponekod močno sneži. V Švici se je temperatura dvignila nad ničlo, vendar pa so mnoga manjša jezera še vedno zamrznjena. Zelo resno pa je še vedno stanje v Spodnji Avstriji, kjer so močni snežni viharji včeraj y celoti ustavili promet. Trupla ponesrečencev * ladje „Regolo44 prepeljali na Reko REKA, 16. — S posebno ladjo uprave pomorske oblasti Severnega Jadrana «Istranka» so včeraj pripeljali s Krka na Reko trupla osmih ponesrečenih mornarjev italijanske ladje «Regolo». Trupel ostalih petih mornarjev še niso našli. Sodijo, da je petorica ostala blokirana v trupu ladje, ko se je ta potopila. Posmrtne ostanke sedmih italijanskih mornarjev bodo pripeljali v torek 21. februarja z ladjo »Valma-rina« v Aneono, truplo kapitana ladje pa bodo prepeljali v Benetke. V Rimu je jugoslovanski veleposlanik dr. Darko Cernej danes izrazil italijanski vladi sožalje jugoslovanske ylade zaradi nesreče. VREME VČERAJ Naj višja temperatura 0,2. naj-nižja —7, ob 17. uri —0,2, zračni tlak 1014,5 stanoviten, veter se-verozahodnik 3 km, vlaga 25 odst., nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 4 stopinje. Danes, PETEK 17. febr«*)1 Domait, muč., Bratom«! Sonce vzide ob 7.06 ,iei 17.33. Dolžina dneva D-27' S vzide ob 9.09 in zatone od ■ Jutri, SOBOTA II. M***"" Simeon, šk.. Drago. napaljnii protesti proti odlikovanju collottiia |PRKD SKORAJŠNJIM SKLICANJEM SINDIKALNE K0NSTITUANTE Odlikovanja fašistov in procesi proti partizanom jše 300 delavcev pristopilo dokazujejo močan vpliv reakcionarnih sil na Izjava Neodvisne socialistične zveze zahteva, naj vlada prepreči napade na duha odporniškega gibanja In njegove borce Podelitev odlikovanja fašističnemu krvoloku Collot-tiju je razburila in ogorčila vse demokrate in antifašiste, ki dobro vedo, s kakšnimi zločini se je omadeževal takratni komisar javne varnosti v zloglasni «Villa Triste«. Ogorčenje je prišlo predvsem do izraza v številnih protestnih resoluci j ah in izjavah, ki so jih po dale posamezne stranke, organizacije in združenja, v katerih zahtevajo, da vlada prekliče odlikovanje Collot tlju, ki pomeni sramotitev odporniškega gibanja in spomina borcev, ki so v borbi proti nacifašizmu darovali svoje življenje. Zveza bivših političnih preganjancev je včeraj izglasovala resolucijo, v kateri zahteva preklic odlikovanja in poudarja, da je Collotti kriv deportacije stotin Tržačanov v nemška koncentracijska taborišča, od koder se jih mnogo ni več vrnilo. Glasilo italijanske social demokratske stranke pa v dopisu iz Trsta prav tako protestira proti motivaciji obrambnega ministrstva ter zahteva, da se z napada proti odporniškemu gibanju, s procesi, ki jih uprizarjajo proti bivšim partizanom, dokončno preneha, članek tu di napoveduje, da bo socialdemokratski svetovalec Paladin spravil zadevo pred tržaški občinski svet. Daljšo izjavo je podala tudi Neodvisna socialistična zveza, v kateri je rečeno: Potrditev podelitve medalje za hrabrost nacifašistič-nemu zločincu Collottiju, vsebovana v odgovoru podtajnika v obrambnem ministrstvu Breglie, globoko žali zavest antifašističnih borcev kakor tudi spomin številnih žrtev nacijašistič-nega grozodejstva v našem mestu in okolici. Ni besed, s katerimi bi se dalo grajati to stališče predstavnika republiške vlade, še posebno če se pomisli na ogorčenje tržaškega prebivalstva, ki s6 ga izrazile stranke, tisk, združenja partizanov in odporniškega gibanja, čim se je lani zvedelo o odlikovanju. Ko se je lani razširila vest o podelitvi medalje za hrabrost fašističnemu krvoloku Collottiju, se je lahko mislilo, da gre za neodpust- ljivo površnost, a danes je treba ugotoviti ne le, da se ni nič napravilo, da bi se popravila napaka, ampak celo obratno, obstaja očitna namera, priznati veljavnost odlikovanja enemu najbolj krvoločnih .fašističnih zločincev. če temu nezaslišanemu dejstvu dodamo še procese, ki so bili in ki se še pripravljajo proti partizanskim borcem brez intervencije državnih in vladnih organov za hitro zaščito vrednot Odpora, ki jih ob taki priložnosti javno napadajo, se ne moremo znebiti vtisa, da še vedno ni zatrt vpliv fašističnih krogov na odločujoče činitelje republike, ki je izšla iz borbe odporniškega gibanja. Zaradi tega je nujno potreben takojšnji nastop vla de in predstavniških orga nov republike, da se preprečijo podobni napadi proti duhu Odpora in njegovim borcem, napadi katerih očitni namen je ošibitev demokratične in svobodoljub ne zavesti v državi. rov ki morajo vsebovati po-1 nica - CISL zgubila 40 glasov datke navedene v prijavnem ” —:---------------: - ----- . • t.. obrazcu za posamezne uradnike. za delavce pa skupni dohodek. Prijave za prihodnje leto bodo morale ustrezati zadevnim obstoječim predpisom. Valitve v tovarniške odbore V ladjedelnici „Felszeqy" dobila Delavska zveza večino Na včerajšnjih volitvah za tovarniški odbor v ladjedelnici Felzsegy v Miljah je Delavska zveza - CGIL dobila večino glasov med delavci, medtem ko je Delavska zbor- v primeri z glasovi, ki jih je dobila lani. Volilni izid lanskih in včerajšnjih volitev je bil naslednji: volilnih upravičencev lani: 233; letos: 224. Veljavnih glasovnic lani: 225; letos: 220. Za Delavsko zbornico je lani glasovalo 444 delavcev, za Delavsko zvezo 403 delavcev: letos pa so za Delavska zbornico glasovali 404 delavci, za Delavsko zvezo pa 410 delavcev. V tovarniški odbor sta bila izvoljena dva delavca Delavske zveze in dva delavca Delavske zbornice. Mesto uradnika v odboru pa je dobil predstavnik Delavske zbornice. k ustanovni sindikalni skupščini Delavci, večinoma člani bivših Razrednih sindikatov hočejo, da se usta novi enotna, demokratična sindikalna organizacija tržaških delavcev Zadnje priprave in dnevni red za ustanovno sindikalno skupščino Okrog 300 delavcev, večino- ma članov bivših Razrednih sindikatov, je sprejelo poziv CGIL tržaškim delavcem, naj utrdijo sindikalno gibanje in se prijavilo za sindikalno skupščino. Pristop teh delavcev k sindikalni konstituanti je sad iniciative in vztrajnega delovanja skupine delavcev, ki so se v ta namen organizirali in imeli s sedaj sindikalno neorganiziranimi delavci mnogo sestankov, na katerih so razpravljali predvsem o vprašanju: sindikalna skupščina in nova, demokratična in enot- S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Ljudska knjižnica do nadaljnjega zaprta Ljudska knjižnica v Ul. Roma 15 bo do nadaljnjega obvestila zaprta. Včeraj popoldne je namreč iz stanovanja nad knjižnico, kjer so verjetno počile vodovodne cevi, vdrla voda in poplavila prostore ljudske knjižnice ter pedagoško knjižnico. Stanovanje je bilo zaprto, ker so lastniki odsotni. Kljub prizadevanju tovarišev in tovarišic, ki so bili tedaj zaradi svojega dela in opravkov na sedežu Slovenske prosvetne zveze, je voda napravila veliko škodo zlasti na knjigah obeh knjižnic. Prijave ..Vanoni" Vladni generalni komisariat za tržaško področje sporoči, da bodo izjave o dohodkih kategorije C/2, ki jih morajo delodajalci predložiti do 31. marca, lahko sprejele, če bodo vsebovale vse podatke, ki so navedeni v že razdeljenem obrazcu, čeprav ne bodo Vsebovale podatkov, ki jih določa člen 19 Zakona od 5. januarja 1956. Za delavce se lahko navede samo skupni dohodek. Podjetja, ki imajo sedeže ali delovne prostore v različnih okrožjih, bodo morala predložiti toliko posameznih seznamov, kolikor je ločenih sedežev ali delovnih prosto- ZARADI PRENAPORNEGA OEIA IN PREVEL KEGA ŠTEVILA . Delavci na žerjavih stopili včeraj v stavko Danes bodo sindikalni zastopniki predložili ravnateljstvu Javnih skladiič zahteve prizadetih delavcev Delavci na žerjavih *v Javnih skladiščih so včeraj ob 17: uri stopili v stavko. Delavci se pritožujejo, da imajo prenaporno delo, da morajo delati preveč nadur in da imajo zato premalo počitka, da je na žerjavih zaposlenih premalo delavcev, ki bi jih lahko nadomestili v rednih dnevnih izmenah. Tudi včenj so delavcem na žerjavih naročili, naj delajo do 23, ure, čeprav so predvčerajšnjim delali 16 ur zaporedoma. Zato so delavci zahtevali, naj ravnateljstvo ustrezno ukrene za rešitev tega vprašanja. Ker jih ravnateljstvo ni hotelo niti sprejeti, so delavci na žerjavih začeli stavkati. Danes bodo sindikalni predstavniki teh delavcev šli ponovno na ravnateljstvo, da predložijo svoje zahteve. Drevi pa bo sindikat delavcev Javnih skladišč izdal o stavki m zahtevah delavcev posebno poročilo. Občni zbor sindikata sov. šolnikov Občni zbor Sindikata slov. šolnikov, ki je bil sklican ra nedeljo 12. t. m., je odpadel zaradi neugodnih vremenskih prilik. Zato Sindikat slov. šolnikov ponovno sklicuje redni letni občni zbor za nedeljo dne 19. t. m. ob 9. uri v Ul. Ruggero Manna 29 Zaradi Izredne važnosti predlogov na dnevnem redu so vsi elani naprošeni. da se občnega zbora za gotovo m točno udeležijo. Glavni odbor Skupščina kovinarjev Delavske zveze Tajnik FIOM o problemih kovinarjev Sinoči ob 18. uri je bila v dvorani v Ulici Madonnina skupščina kovinarskih delavcev Delavske zveze (CGIL), na kateri je govoril tajnik italijanske federacije kovinarskih delavcev in uradnikov CGIL poslanec Agostino Novella, ki je prikazal predvsem sedanji položaj, borbo italijanskih kovinarskih delavcev in borbo za dodatek za menzo, ki se po njegovem mnenju pozitivno razvija. Poslanec Novella je govoril tudi o zadnjem kongresu FIOM v Genovi in o vprašanjih, ki jih ta sindikalna organizacija CGIL rešuje. Se posebno je omenil zahteve tržaških kovinarskih delavcev in njihove težave. Nato je pozval delavce, naj se udeležijo ustanovne sindikalne skupščine za ustanovitev enotne sindikalne organizacije, ki bo lahko uspešno branila njihove socialne pridobitve proti vedno večjemu pritisku Confindustrie. Poslanec Novella se je dolgo zadržal pri sedanjem socialnem položaju tržaških kovinarskih delavcev in jih ponovno pozval, naj se v naj-večjem številu udeležijo ustanovne sindikalne skupščine. Danes skupščina o akejt za zaposlitev brezposelnih Danes ob 10.30 uri bo na sindikalnem sedežu v Ulici Zonta 2 skupščina, na kateri bodo razpravljali o sindikalni akciji za zaposlitev brezposelnih delavcev v tržaški industriji na osnovi zakona o omejitvi nadurnega dela. Skupščine se bo udeležil tudi poslanec Domenico Marchio-ro, ki bo na kratko razložil pomen in cilje jutrišnje ustanovne sindikalne skupščine. 2.509 lolivcev črtanih iz seznamov na osnovi protizakonitih Scelbovih okrožnic Absurdnost številnih primerov, ko so n. pr. iz volilnih seznamov črtati osebe, ki so bile obsojene na 4 ure zapora ali na 1 krono globe Na sinočnji seji tržaškega Dijakova nezgoda Včeraj zjutraj je 15-letnega Adriana Veranija iz Ul, dei Fabbri v razredu nekdo izmed njegovih součencev nehote tako močno odrinil, da se je ob robu peči ranil na glavi. Dijak se je kasneje zatekel v spremstvu neke bolničarke v bolnišnico, kjer so mu zdravniki izprali rano in ga nato s priporočilom nekajdnevnega počitka odslovili. občinskega sveta je podžupan Visintin, ki je seji v županovi odsotnosti predsedoval, preče, tal krajši nekrolog ob smrti ministra Vanonija in tri brzojavke, katere je župan ob tej priložnosti poslal predsedniku vlade Segniju, podtajniku za proračun Ferrari-Aggradiju, ter rimskemu županu inž. Re-becchiniju. Svetovalci so počastili spomin nenadoma umrlega ministra z molkom. Na občinski seji se je nato razpravljalo samo o številnih primerih črtanja iz volilnih seznamov oseb, ki so bile pogojno kaznovane in oseb, ki o bile kaznovane na osnovi avstrijskega kazenskega zakonika na milejše kazni. To vprašanje je namreč postalo pereče z izvajanjem dveh o-krožnic ministra Scelbe. O tein, vprašanju je svetovalec Pogassi že pred dvema mesecema predložil resolucijo, c kateri pa je občinski svet pričel razpravljati šele včeraj. Razpravo je otvoril podžupan, ki je prečital resolucijo občinskega odbora. Ta resolucija je le načelnega značaja, ker po mnenju občinskega odbora »občinski svet in občinska uprava nimata legalne možnosti, da intervenirata«. Takoj zatem je v daljšem govoru svetovalec Pogassi (PC) obrazložil, da se je v Trstu spočetka mislilo, da gre le za 500 takih primerov, da pa se je sedaj izkazalo, da bo takih primerov črtanja volivcev iz volilnih seznamov okrog 2.500- To je visoka številka, ki jasno odraža resnost vprašanja, saj bodo tolikim meščanom krivično odvzeli eno izmed glavnih pravic, katere mu jamči moderna družbena ureditev. Ukrepati je treba čimprej in sicer zato, ker bo občinska volilna komisija v kratkem dokončno sklepala o estalih primerih in ker ta komisija striktno izvaja protizakonito Scelbovo okrožnico, Vendar pa volilna komisija ni birokratski organ in ni odvisna od vlade, temveč je obvezana samo izvajati zakon. Zaradi tega mora komisija zavzeti neodvisno stališče, kot so to že napravile volilne komisije v Neaplju, Vereelliju in drugih italijanskih mestih. Do krivičnega črtanja volivcev iz imenikov je prišlo na osnovi dveh Scelbovih okrožnic. Prva okrožnica določa, da mora biti za vsakega volivca napravljena posebna mapa, ki mora vsebovati različne dokumente in med njimi tudi kazenski list. To so napravili tudi v Trstu in ugotovili, da več tisoč volivcev nima kazenskega lista odnosno, da so na njih kazenskem listu vpisane različne pogojne kazni ali kazni za prekrške storjene še v Avstro-Ogrski. Druga okrožnica pa določa, da se pogojna kazen ne izbriše avtomatično, temveč da je zato potreben poseben akt rehabilitacije, katerega mora zaprositi obsojenec pet let potem, ko je kazen prestal. Zahteve po rehabilitaciji ne najdemo v zakonu in je produkt arbitrarnih odločb Scel-bove vlade napravljenih z o-čitnimi političnimi cilji. Na tej osnovi bi namreč morali okrog 1 milijon volivcev črtati z volilnih seznamov, in to predvsem volivce revnejših slojev. Po mnenju svetovalca Po- juristov, ki vsi zastopajo isto gassija je okrožnica ministra Scelbe protizakonita tako v odnosu do kazni izrečene na osnovi starega kazenskega za. konika »Zanardelli« in ki je veljal do 30. junija 1931, ko je stopil v veljavo kazenski zakonik »Rocco«. Kazenski zakonik »Rocco«, ki velja še sedaj, določa da po preteku kazni prenehajo tudi vse dodatne kazni m med njimi tudi prepoved izvajanja javnih funkcij. To avtomatično, brez posebne prošnje obsojenca. Slično stališče je izrazil tudi takratni minister za pravosodje Rocco, ko je dejal, da ni predviden neki posebni akt. Končno je svetovalec citiral tudi številna mnenja različnih znanih stališče Se bolj jasen pa je prejšnji zakonik »Sandrinelli«, ki jasne določa avtomatično brisanje kazni. Poleg primerov pogojnih obsodb pa imamo v Trstu tudi primere zelo nizkih obsodb po starem avstro-ogrskem kazenskem zakoniku. Tu gre v mnogih primerih za naravnost smešno nizke kazni, kot n. pr. za zaporno kazen 4 ur, 12 ur ali denarne kazni v vrednosti 1-2 kron, čeprav je šlo za kaznovanje tatvin, katere sedanji kodeksi mnogo ostreje kaznujejo. Svetovalec je zaradi tega predlagal, da občinski svet izglasuje predloženo resolucijo, ki zahteva, da vladni generalni • komisar s posebnim ukazom določi, da «pogojne kazni Po zaključku kazni in po zakonu predvidenem roku (pet let), v primeru, če določena oseba med tem časom ni bila več kaznovana, avtomatično omogočijo vpis v volilni seznam«. Poleg tega se tudi zahteva, da se izravnajo avstrijske kazni za tatvino predvidene v členu 460 avstrijskega kazenskega zakonika s prestopki predvidenimi v členu 626 sedanjega kazenskega zakonika. Kazni izrečene po tem členu namreč ne onemogočajo vpis v volilni seznam. V posebni prilogi resolucije pa se predlaga občinski volilni komisiji, da takoj praktič-no izvaja principe izražene v omenjeni resoluciji. V imenu večine 50 govorili nato svetovalec Harabaglia (DC), svetovalec Colotti (PLI) in odbornik Venier, ki so vsi odločno odbili predloženo resolucijo, češ da občinska volilna komisija- striktno izvaja zakon in so Scelbove okrožnice osnovane na volilnem zakonu iz 1947. leta in samo ob-razložujejo zakonske določbe. Po mnenju svetovalcev večine mora biti postopek vseh volilnih komisij enak, kar naj bi bil tudi namen omenjenih Scelbovih okrožnic. Odbornik Venier je poleg tega povedal, da gre skupno za 2.509 primerov, pri čemer gre v 49 odst. primerov za pogojne kazni, v 20 odst. primerov za kazni izrečene po avstro-ogrskem zakoniku, medtem ko ostalih 31 odstotkov primerov ni spornih. V nadaljevanju govora pa je odbornik priznal, da gre v mnogih primerih za resna moralna vprašanja, saj so prizadeti volivci, ki so bili kaznovani že pred mnogimi leti zaradi neznatnih prestopkov ali pa so bili kaznovani na manjše pogojne kazni. Zaradi tega je zagovarjal resolucijo občinskega odbora, ki poziva vlado, naj intervenira pri parlamentu zato, da se bodo iz- premenile zakonske določbe tako, da bo vpis v volilni ime, nik avtomatičen tudi za tiste, ki so prestali pogojne kazni. Ta resolucija poleg tega poziva ministra za pravosodje, da na podoben način reši položaj tistih, ki so bili kaznovani na manjše kazni v okviru avstro-ogrskega kazenskega zakonika. V prilog prve predložene resolucije (resolucije Pogassi) je govoril tudi svetovalec Stocca (UT), ki je poudaril ju-ridično plat vprašanja, saj so po njegovem mnenju vse obveznosti, katere predvideva zakon za tiste, ki so bili pogojno kaznovani istočasno tudi kontrolirane in je torej po obeh kazenskih zakonikih posebna rehabilitacija nepotrebna. Po mnenju svetovalca je tudi pravilno, da občinski svet svetuje občinski volilni komisiji, ker. je ta -komisija sestavljena iz občinskih svetovalcev. Svetovalec Tolloy (UT) pa je predlagal, da bi združili na sindikalna organizacija tržaških delavcev, Delavska zbornica v sklopu CGIL. Pristopi so se izvedli na o-snovi posebnih obrazcev, s katerimi so ti delavci imenovali tudi svoje delegate, ki jih bodo zastopali na prihodnji ustanovni sindikalni skupščini. Te obrazce so že predložili pripravljalnemu odboAl sindikalno skupščino. * * * Priprave za ustanovno sindikalno skupščino gredo h kraju. Jutri ob 16.30 bo v mali dvorani gledališča «Ver-di» otvoritev zasedanja ustanovne sindikalne skupščine. Zasedanje se bo nadaljevalo v nedčljo 19. t. m. v gledališču «Nazionale», Kot poroča pripravljalni odbor, so preteklo sredo delavci, ki niso sindikalno organizirani, izvolili svoje delegate za ustanovno skupščino. Včeraj in danes pa so bile in bodo še druga zborovanja za izvolitev delegatov. Pripravljalni odbor razdeljujete izvoljenim delegatom posameznih kategorij pooblastila za skupščino. Delegati, ki še niso dobili predpisanega pooblastila ga lahko dobijo na sedežu pripravljalnega odbora. Za _ ustanovno sindikalno skupščino je napovedan naslednji dnevni red: otvoritev, izvolitev predsedstva in delovnih komisij (verifikacijske, S r r\ 1 1 1 k._ . ■ obe resoluciji v skupno resolucijo, katero bi lahlfo odobril ves občinski svet. Po mneniu svetovalca Morellija (MSI) pa gre za izključno juridična vprašanja, o katerih občinski svet sploh ne more razpravljati. Razprava o obeh predloženih resolucijah se včeraj ni končala in se bo nadaljevala na današnji seji občinskega sveta. volilne komisije in kbmisije za sestavo zaključne resolucije), poročilo o delovanju pripravljalnega odbora skupščine. Nato bo tajnik CGIL in predsednik pripravljalnega odbora ustanovne skupščine poslanec Santi podal glavno poročilo. Po poročilu poslanca Santija se bo začela razprava, ki se bo verjetno nadaljevala tudi v nedeljo. V nedeljo dopoldne bodo po sprejemu zaključne resolucije volitve za izvršno komisijo Delavska zbornice v sklopu CGIL in volitve delegatov za vsedržavni kongres enotne sindikalne organizacije italijanskih delavcev. Ob 11. uri, ob zaključku dela ustanovne skupščine, bo v gledališču.«Na-zionale« javno zborovanje, na katerem bo govoril poslanec Santi o temi: »Enotnost tržaških delavcev v CGIL za gospodarski napredek, blaginjo delavcev in obrambo demokracije«. Zborovanja se lahko udeležijo vsi meščani. Poleg poslanca Santija bodo na skupščini prisotni tudi mnogi drugi poslanci-sindika-listi CGIL ter predstavniki Delavskih zbornic iz beneške pokrajine in Furlanije-Julij-ske krajine. Generalni tajnik CGIL poslanec Di Vittorio, ki se ne more udeležiti skupščine, je poslal ^ brzojavko, v kateri opravičuje svojo odsotnost, pošilja _žel je za uspešno delo skupščine, poudarja važnost sindikalne enotnosti tržaških delavcev v zvezi z rešitvijo gospodarskih in socialnih vprašanj področja, kot tudi za zagotovitev sindikalnih svoboščin in demokratičnih pravic, ki jih zagotavlja državna usta-va' Vittorio zaključuje, naj se italijanski in slovenski delavci bratsko združijo, da bodo lahko predstavljali člen med dvema sosednima narodoma, kar bo predstavljalo tudi važen faktor prijateljstva in miru v svetu. Z vespo je Ko se je vračal z vespo proti domu, se je 46-letni Pavel Grgič iz Padrič št. 66 hotel včeraj okoli 21. ure v višini kamnoloma Faccanoni izogniti nekemu kolesarju, kar se mu je sicer posrečilo, a je izgubil ravnotežje in padel na tla. Grgič si je sprva sam izpral rano na desni obrvi in podplutbo na desnem očesu, a ker kasneje 'ni mogel več prenašati bolečin, se je odpravil v bolnišnico, kjer so mu zdravniki nudili vso potrebno pomoč in ga nato odslovili. Zadeva pa ne bo huda. ker bo Grgič okreval v 6 dneh. Z žerjava je padel Fo čiščenju kabine, žerjava št. 27 na pomolu št. 2 starega pristanišča je 23-letni Pie-tro Lorenzutti iz Ul. Braman. te, ki ima nalogo nadzorovati delovanje strojev, stopil na navpične železne stopnice, da bi priščl na tla. Naenkrat pa se mu je spodrsnilo in trenutek zatem se je mož po padcu dveh in pol metra zna. šel na tleh, kjer je v bolečinah obležal. Očividci so nemudoma poklicali na kraj osebje Rdečega križa, ki je Lorenzutti-ja odpeljalo z rešilnim avtomobilom v bolnišnico. Ker so mu zdravniki ugotovili hud udarec na spodnjem delu hrb-(a z verjetniVhl kostnimi poškodbami, so ga sklenili pridržati s prognozo okrevanja v 6 ali v primeru kostne poškodbe v 20 dneh na ortopedskem oddelku. SLOVENSKO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE obvešča, da je občni zbor, ki bi moral biti v nedeljo 19. t. m., zaradi mraza odložen na nedeljo 18 marca ob 10. uri v dvorani Zbornice za trgovino, industrijo in poljedelstvo. IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA Obsojeni ns manjše zaporne bazni irlie ljubitelji tuje lastnine Šele po hišni preiskavi je priznala tatvino - «Šala», ki se je končala pred sodniki - Drago plačana gostoljubnost Julija 1954- leta ponoči je Jolanda Tarda por. Bubnič od Sv. M-M. Sp. s presenečenjem in jezo obenem ugotovila, da so ji neznanci u-kradli njeno obleko, ki jo je sušila na balkonu za svojim stanovanjem. Zenska je hotela priti stvari do dna, zaradi česar je začela spraševati svoje sosede. Ena izmed teh ji je povedala, da je videla neko mlado žensko z njeno obleko in Bubničeva je slednjo identificirala za 24-letno Jo-sipino Berzek por. Doz od Sv. M.M- Sp- 1293. Nemudoma je šla k njej in zahtevala svojo obleko nazaj, kar se je tudi zgodilo. Zadevo pa je vseeno prijavila policijskim SHUZI V0D0V0DM LIJAK JE PRIČLA SMR1 Naslednjega dne zjutraj pa je Nespolo ponovno odšel na poveljstvo in tedaj pojasnil, da je prejšnjega dne popoldne srečal Badalina, ki mu je izjavil, da mu je vzel denar le za šalo in da je denar vrgel v njegov poštni predal v veži hiše. Badalin je seveda med zasliševanjem ponovil to trditev, sklicujoč se, da sta se s Suffijem zmenila za to potegavščino. Badalin pa ni računal s Suffijem, kajti ta je vse skupaj zanikal, organom in Berzekova je mo- Tatvina, je izjavil Suffi, ni Zadušil se je s plinom čeprav je hiša brez napeljave rala na zasliševanje, pri čemer pa je zanikala tatvino ter izjavila, da je obleko kupila za 1500 lir od neke neznanke. Med preiskavo so agenti izvedeli, da je z istega balkona in istega dne izginila tudi brisača in bela kopalna obleka vrste «lastex», last Brune Buligato por. Gegli. Hišna preiskava pri Berzekovi je rodila uspehe, kajti agenti so pri ženski našli tudi ukradeno blago. Sedaj pa Berzekova ni mogla več zanikati tatvine. Izgovorila pa se je, da je bila prisiljena to storiti zaradi slabega finančnega položaja, v katerega je zašla po ločitvi z možem. 2enska pa ni čutila potrebe, da bi prišla na sodi-I šče, kjer bi se lahko zago-| varjala, in tako so jo sodniki . spoznali za krivo in jo obso-' dili na 8 mesecev zaporne j kazni in na 6000 lir globe. | Vse to pa pogojno in brez J vpisa obsodbe v kazenski list. Plin je verjetno vdrl iz pokvarjene cevi pod cesto, zašel skozi lijak v kuhinjo, od tam pa v prvo nadstropje Včeraj pozno popoldne je neka zenska prišla na obisk k svoji 75-letni znanki Gemmi Farin vd. Calligaris iz Ul. Stu-parich 5, Ker ni dobila iz notranjosti stanovanja nobenega odgovora, je o zadevi obvestila znankino hčer Regino vd. Rumer, ki stanuje v Ul. Co-roneo. Ta je stanovanje odprla in ob vstopu v kuhinjo opazila že mrtvo mater, ki le sedela na stolu poleg mize. Policijski zdravnik, ki je prišel na mesto, je ugotovil, da je smrt nastopila kakih 10 ali 12 ur prej zaradi srčne kapi. Pokojnico so odpeljali v mrtvašnico splošne bolnišnice. Niti uro kaisneje so morali policijski agenti ponovno oditi v Ul. Pagliaricci, kjer jim je 57-letna Marija Katholnig vd. Vonjis izrazila sum, da se je njenemu 57-letnemu podnajemniku Giuseppu Pietro-bonu pripetila kaka nesreča. Agenti so skozi špranjo na vratih opazili moža nepremičnega na postelji, zaradi česar so vdrli vrata in vstopili. ?.(> ob vstopu jim je udaril v nos vonj po gorilnem plinu, kar je bilo presenetljivo, ker soba ni imela nobene plinske napeljave. Zanimivo je tudi, da . v hiši nima nihče plina. Se-1 * • • Pred istim sodiščem je bil obsojen zaradi tatvine 7000 lir tudi Ennio Badalin Coc- colo iz Ul. s Lorenzo in Sel-va, katerega je obtožil njegov prijatelj Silvio Nespolo iz U-Hce Gambini. Kljub hudi obtožbi se je Badalin, ki je star komaj 22 let, rešil s 15 dnevi zapora in 3000 lirami globe in še to s pogojnostjo ter brez vpisa v kazenski list. Silvio Nespolo je 27. julija bila domenjena in tudi denarja ni Badalin takoj spravil v poštni zabojček. To je storil šele, ko je izvedel, da je Nespolo vložil prijavo pri policijskih oblasteh. Suffi je nadalje pojasnil, da je Nespolo nesel njegov prenosljivi radijski aparat v zastavljalnico in to iz preprostega razloga, ker sta mu bila z Badalinom dolžna neko vsoto. V jedilnici pa je Badalin opazil denar in ga takoj spravil v žep ter tudi njemu ponudil del ukradenega denarja. On je seveda odklonil ponudbo, ker je imel v žepu polico zastavljalnice, Te izjave so seveda škodovale Badalinu. kateremu so spočetka verjeli, in tako so ga prijavili sodišču, kjer se je končala razprava proti njemu z milo ohsodbo. GLASBENA MATICA v Trstu V ponedeljek 20. febr. ob 20.30 uri v dvorani na stadionu »Prvi maj« Vrdelska cesta 7 Koncert pianista Freddy Došeka iz Zagreba Spored obsega izključno sliladbe F. Chopina Vabila bodo na razpolago v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška 20 v soboto in ponedeljek ter eno uro pred koncertom pri blagajni dvorane. vviG ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Zaradi obolenja v ansamblu sta odloženi prireditvi v Skednju in na Kontovelu. V nedeljo 19. februarja ob 16.30 v prosvetni dvorani na OPČINAH Milan Begovič BREZ TRETJE6A ((gledališče v krogu« Nastopata: Štefka Drol- čeva v vlogi Gige Baričeve in Miha Baloh v vlogi Marka Mariča, njenega moža. Režiser: JOŽE BABIC GLASBENA SKUPINA IZ BOLJUNCA priredi v nedeljo 19. t. m. ob* 17. uri v dvorani na stadionu ((Prvi maj«, Vrdelska cesta 7 GLASBENO-ZABAVNI VEČER Slike otroškega rajanja, ki je bilo 12. t. m. pri Sv. Ivanu, so na ogled pri vratarju v Ul. Mon-tecchi 6 in v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška 20. Ljudska prosveta Izvršni odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo imel sejo danes 17. februarja t. 1. ob 18. uri na sedežu. Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob pok. Eme Kobec daruje Zora Cok 2.500 lir za openske reveže. 2.500 lir pa v spomin pok. Carleta Marca! in a. Andrej Marušič daruje 1.500 lir za Dijaško Matico. OD VČERAJ DO DflflES UUjoTVA. SMRTI IN gOlluKK ved* so na mesto poklicali zdravnika, ki je ugotovil, da je Pietrobon umrl zaradi zadušitve s plinom. Med preiskavo se je agentom zdelo, da prihaja plin z odtočne cevi vodovodnega lijaka v kuhinji, ki je v pritličju, medtem ko je soba v I. nadstropju, zaradi česar so morali poklicati uslužbence Acegata, ki so se takoj spravili na delo, da ugotovijo mesto okvare. Tudi truplo pok. Pietrobona so kasneje odpeljali v mrtvašnico, 1954. leta prijavil policijskim organom, da sta ga tistega dne prišla obiskat njegova prijatelja Badalin in Tullio Suffi. Ker je tedaj telefoni-ral, ju je poslal v jedilnico, kamor je prišel kasneje tudi on. Ro kratkem razgovoru pa sta prijatelja odšla in šele tedaj je opazil, da mu je zmanjkalo 7000 lir, ki jih je imel na mizi. Zvečer istega dne se je Nespolo vrnil na policijo, a tokrat v spremstvu Badalina, katerega je pred agenti obtožil tatvine. Zvečer 8. maja 1954. leta je 45-letni Karel Božič iz miljske okolice prijavil policijskemu komisariatu, da je prejšnjo noč dal zatočišče svojemu 34-letnemu svaku E-miliju Furlaniju iz kopra in da se je ta naslednjega dne oddaljil s samokolnico, v kateri je bila neka posoda. Do tu seveda ni nič hudega, a Božič je dodal, da mu je Furlani, ki je verjetno izrabil njegovo odsotnost, ukradel še par hlač in lepo gnjat. Policija je uvedla preiskavo, a Furlanija ni bilo mogoče naiti. Govorilo se je namreč. da biva mož v begunskem taborišču pri Sv. Soboti pod lažnim imenom, a kljub temu, da sta Božičeva žena in Furlanijeva sestra pregledali vse slike v taborišču bivajočih beguncev, Furlanija le ni bilo mogoče iztakniti. Sedaj pa so to tatvino obravnavali tudi pred sodiščem, in sicer v odsotnosti obtoženca. Razprava, ki je bila kratka. se je končala z obsodbo Furlanija na mesec dni zapora in na 3000 lir globe, a s« morali tudi njemu privoliti pogojnost kazni brez vpisa v kazenski list. I Dne 16. februarja 1956 Se je v Trstu rodilo 13 otro-K, umrlo >e 26 oseb. porok pa je bilo 3. POROČILI SO SE: prodajalec Berardino BallitalJi m prodajalka Bruna Gec, učitelj UPatno Pravisani in učiteljica Ouama Marco-lin. radioteleg, a, ist Euge-nio Selingher In učiteljica Cate-rina Miianese, geometer Dario Tarlao in uradnica Nada Catta-ruzza, delavec Arma,ndo Figar m modistka Renata Comausutti, mehanik Dario Codeca uri šivilja Ondina Pe.rentin, pomorščak Um-merto Plccoli in gospodinja Maria Degrassi. delavec Germaro Bassj in gospodinja Ro6a Maria Venaria. UMRLI SO: 87-let.ni Glovau.nl Gladich, 94-letni Giovanni Del-zotto, 73-letni Frančišek Gerdc-vič, 74-letnl Andrea Crevaiin, 70-letm Karel Prosen, 77-1 etn a Elisa Cattaruzza, 81-letni Josip Zlobec, 86-1 etn a Maria Cernivarii por. Nani, 72-letna Maria Strain por. Bevilacqua, 68-letni Fran-cesco Giurco, 53-JetnI Mario Ca-ris, 71-letni Giovanni Pirnat, 78-letna Luigia Maria Del Misto vd Stefanutti, 60-letni Pasquale Sca-tola, 76-letni Giuseppe Masten. 67-letna Maria Lupieri. 68-ietna Arina Ba-siacco vd. Maurettl, 67-letni Carlo Cividirio. 84-letna Ničnima Rosselti, 87-letna Teresa Simon vd. Radin, 77-letna Frančiška Vouk vd, Grandtis, /4-letnl Llonello Doria. 65 letna Andrcma Srhauli por. Blzil, 81-letna Eli-sabetta Rasman vd. Marci,:h 77-letna Maria , Ercolina Cuggiola vd Gaielli, 2-letna Ltliana Sin-covich. ( OLEPAtlSč* GLEDALIŠČE VERDI Jutri ob 20.30 pr®£r‘ Gior.damove opere . nedeljo ob 16. uri trk Chamjler, R FlernW,j Radio. 16.00: «Smo porali«, Toto. . Venezia. 1530- «Ladje v _ vrat k a«. J, Derek. -.M Skedenj, is.oo: «Julii L PETEK, 17. februar)* * 11.30 Zabavna gla^iJjrf, davanje; 12.10 Za '■sa»£ kaj; 12.45 V svetu k« (4 Operetne melodije; I7'. ji (J čajanka; 18.00 Mozam, # tanina simfonija; 18.30^ s ne police; 18.40 MeldJrV. mov; 19,00 Podežels^1 .jč 19.15 Radijska univerrjvj i? ljubljene melodije: 2“jy;j' 20.05 Rumbe in Operna glasba; 21.00 ? prireditve v Trstu; », K r v 11 , v.' valčki; 21.30 Vokači 21.50 Harold: 22.00 Predpostn-a 22.15 Razne' ritmifh*^/: 22.35 Chopinove skl«“^ 'I' It M T 11.40 Komorno kvintet Boccherinil ,« kulturna kronika; to ve pesmi poje s°P7 jih’, dia Stix; 21.00 "la * tč torium v Turinu, dih**1 Vernizzi. K O Slovenska poročil3’. j|j. Italijanska poročili ' , 17.40. 22.30 . jJJ 5.00-6.00 Spored j*. 71$ b.uv-u.uu OUUI CAl . . /,». 6.00 Jutranja gl3Sb*’. 14' Spored iz Ljublj'31.3, )l^ Jadrana do Triglava, j3 L Spored iz Ljubljane: A4J j nut vedrih melodij: ‘ j 1 priljubljene orkeskt*‘zi«;, 14.30 Glasbeni i. 10 Spored Iz LJd“ jj.lJ. rije, dueti in zborh beno okno; U-55,. t-F 18.00-19.30 Spored 'f c)t, , 19.30 Operetne ni01 Primorski vestnik:. jpij Spored iz Ljubljane; tfr, in pesnili; 22.45 P. *• 0rKi Serenada za godalh' C-duru op, 48; B’ Rufi Sanje; A Dvorak t\V op. 101; 23.15 Plesna * , .» i jlif 327,1 m, 202,1 «' gl Poročila ob 13.00. ,5.00. ,7 00 1^ NOČNA SLUŽBA LEKARN INAM - A! Cedro. Trg Ober-dan 2; G. Papo, Chiadino in Monte 1095 (Sv. Alojzij); Pic. ciola. Ul Oriani 2; Alla Saluie, Ul. Glulia 1; Serravallo, Trg Ca-vana 1; Harabaglia v Barkovljah in Nlcoli v Skednlu. 11.00 Radijski -Vi, .-g Gospodinjski nasveb; j|.tj melodije do melodij/,’ , banom — dober ^nsui<® mann: Stara in nov« Lahek spored izv3R| H1.!’ ski pihalni nnsamt/t., IV Malovrh; 12.40 P°P‘ j, 13.30 Pester spored x j) iodij: 14.35 Želeli J-keL Sajte! 15.15 Igra k/ U Kampiča; 15.30 U rature - Ignazlo Si',< ■ ft i5 yrB kruh (odlomek); ■ ni S iri ■ 15 *.,»«! . n umetne pesmi kvartet Vrhnika; '“.TrtsKL tiček; 16.10 P°P°Ia IKf/ nični koncert; 18.9J seboj; 18.15 Narodu1^, 51 Češke in SlovaSkf’ Ki V melodije; 20.00 Ted*^ nftlil Ijlrii n,r o n 1 bH ' «V' . polil ičrni pregled: rovska glasba 'd'1 s komentarjem): ‘ Lgl ni orkester radia w Filmske melodije. M 1 i.r P.Vr 17,30 Po Avstrali]1; jVfi1,' 20.45 Na kratkon'/'7, JU ((Italijanka v AlJLtkK,,. lio«; 21.00 Luigi ?VJ d»' 'jenje, ki sem tl £* ZAHVALA ki + 1* Globoko ganjeni se zahvaljujemo vsem. * /e ecan lenti n n A i ,, nalili - * fl* kakršenkoli način počastili spomin naše nepozabne mame Ii/ankc Zajce roj. Klun Posebno zahvalo še vsem darovalcem cXf , onim, ki so se naše pokojne mame spomni* brimi deli. e m 5 * :()* t? 'r Trst, 17.11.195(3 DRUŽINI ZAJEC- Partinico, Danilo Dolci ali na kateri strani je danes oblast i Partii mco je malo mestece vzhodnem delu Sicilije, ob •lezniski progi, ki ga veže * Palermu od rom, nekaj kilometrov morja, od koder gleda na je, uporabili za regulacijska dela na rečici lato, za izgradnjo jezu na hribu Taurro, s čimer bi namakali 8.000 ha zemljišča, ne bi bilo banditizma, ne bi bilo sedaj brezposelnosti». (Pomislimo kaj bi se šele moglo napraviti.s 14 milijardami, kolikor je po nedavni statistiki stalo zatrtje banditizma na Sardiniji!) Za uspešno borbo proti banditizmu bi bilo potrebno graditi ceste, šole, javna kopališča, bolnišnice; potrebna je zaposlitev, socialno skrbstvo itd; a med tamkajšnje prebivalstvo so do sedaj razdelili komaj 350 let šolskega pouka in kar 1032 let... zapora! Za vso to brezbrižnost Dol- . ci dolži državo in njene pred- n‘h okoliščinah 81 T stavnike, ki so gluhi za po- ja. lscinah se je to zgo- Castellammarski zaliv. V tem tnj-U do nedavnega živel čhaL ,am‘° Dolci- Njegova nr' narava ga je ^vedla do tega, da je med Živ' ^rePros^m ljudstvom, ki 1 v zelo trdih življenjskih Eov*161]?*1, začel bitko za nje-°, ^u^ovno in materialno osvoboditev Ustanovil je tu-nekj vzgojni zavod, z ime-om «Borg0 di Dio». To nje-i 0 c\ovek°ljLibno dejavnost lim- a^. nas‘'n° prekinila po-pi- je 2. t. m. aretirala tuu' i 'n številne druge brez-ne Poljske delavce. Za-mmivo dilo t j Ponedeljek 30. januarja nih ]6 tisoč brezposel- ni s, tega Področja progla-in -r ovn° sta'’ko na obrež-jo frappeta, da bi s tem dra-[cnim protestom pritegnili „ orno«t oblasti na nevzdrž- socialne razmere, ki pre- el° na tem področju. vladuj _^Vn° so napovedali, da bodo i, ..v Pelmeru nadaljnje brez-”12nosti oblasti - začeli s "Pravljanjem neuporabnih ^ezelskih poti. Ta njihov aik*V S° objavil' mnogi časni jm mn°Sl javni in kultur-delavci - med njimi Ga-j. ' Blasetti, De Sica, Fel- Vatt ^Uerra’ Perim> Plevo, 'Za-ti 'p'’ ''Olaoaandrei, Tumia-> LnriqUez, Moravia, Levi,- PosM-6’ Garrone 'td. — so ij . brzojavke, s katerimi zajo svojo solidarnost. rellada Pa se ni zganila. Ne, . lc' na ljubo, zganila se Sej"j 8 Policijo. Obkolila je n dela’ da ^ preprečili odhod Sto o*V na dogovorjeno meje le Med ih nekateri sindikalni ji- Ko so delali dobre i;-8 Policijo. Obkolila je na- —- Uu6u»uijvJl krog 200 delavcem pa se do m Posrečilo prebiti bloka-Bolci d ni'mi so biii Damlo v°ditel Pol Ure> ruiaela policija in orožniki le na kamionih pri- ba! ^ oseb). Zahtevali so, Prehehajo z delom. Ubo-kai-1" Pihče. Dolcija in sind-e voditelie so odpeljali so odpeljali da ,7‘inlco m jim ukazali, v Part delav- ne smei° vrniti med 80 se vsi vrnili, in delo «ili, i« Vce- A čim so jih izpu- •n s. ....... *—------- lita nadaljevalo še # z več-f»zi 2aletom- To je policijo vrgla se je na Dol-n tovariše. Začeli so jim Pe, Uti rok lopate in kram- ne’ aa'°žili so jih na kamio-kj(, n odpeljali v Palermo, ‘odi«' 80 jim hoteli pri priči To ltl jih obsoditi. *°dko^rat*ca kronika dc- t«a ^p°licij0 je Dolci «neva-on S'tator4, kajti zanjo nosi irivdo za omenjene je, e- To je stališče polici- 1,1 Policij J sl Kleini a je pač policija: dv»",se državljani delijo v sle rn;. 'n one, ki so povsem ® sin varni, Plni: v one, ki so «ne-- 1 Valcj """ ln ubogljivi izvrše-Vedn0 *aalcona». Dolci pa bo za pr *n®varen»: njegov čut tako in pravičnost je kol, “,.er- da zanj ne bo ni-je jn °čilno stališče polici-dar rivično ravnanje, ka- Za Policija ščiti. banditi i° ie- na primer, Pa s; Zertl banditizem. Dolci bi drznil napisati: «Ce ki 5o h 700 ali 800 milijonov, takoj Jl>} ,amo v Partinicu 0 1’ 2a izdatke polici- ti-be preprostega ljudstva. Tn njeni predstavniki so danes demokristjani, namreč ljudje, ki jih z Dolcijem druži isti svetovni nazor. Kako to, da so ga kljub temu ukazali vtakniti v zapor? A Dolci se ne zanima le za neposredne potrebe preprostega. ljudstva. Njegova krivda ni le v tem, in niso ga le zaradi tega proglasili za ((nevarnega agitatorja«. Se nekaj drugega je vmes. Dol-ciju ne uide tudi to, kar protipostavnega delajo tisti, ki morejo računati na podporo oblasti, tudi če ne hodijo k maši, Dolci vodi že delj časa kampanjo proti lastnikom motornih ribiških ladij, ki protizakonito ribarijo preblizu bale in na nezakonit način uničujejo ribji zarod. V svojem Dnevniku prijateljem ie Dolci objavil nekaj podatkov o tem nezakonitem ravnanju nekaznovanih «banditov». Tako so s svojim ravnanjem samo v prvih dveh mesecih leta 1954, in samo r,a obali pri Trappetu, uničili • 14.000 ton rib. In to nezakonito početje se mirno nadaljuje skozi leto in dan, in nihče jim ne stopi na prste, kljub temu, da Dolci protestira in javlja zadevo pristojnim oblastem. A vse zaman. Na njegovi strani so to pot pravičnost in zakon in vse tamkašnje ribiško prebivalstvo, ki mu peščica lakomnih brezvestnežev uničuje na tak način za dolga leta njegov eksistenčni minimum; proti njemu so v tem primeru le lastniki ribiških ladij, tatovi javne lastnine, uničevalci skupnega bogastva. A s kom drže prefekti, kvestorji, pristaniške oblasti, poveljniki orožnikov in carinikov; skratka; s kom drži obstoječa oblast? Do takih zaključkov prihaja preprosto ljudstvo, ko ga sprejemajo s policijo, kadar zahteva le najnujnejše za svoje življenje. In dokler bo država posegala po takih sredstvih pri reševanju sporov, ki jih trde življenjske razmere nujno povzročajo, bo zaman vsako besedičenje o demokraciji in demokratičnih svoboščinah, na jeziku predstavnikov krščanske demokracije pa celo tragični cinizem. ■s* - Danilo Dolci je pred časom stopil v protestno gladovno stavko, tej je sledila znana protestna astavka naroben in tej aretacija. Na sliki Danilo Dolci v času gladovne stavke v družbi svojih somišljenikov in prijateljev, ki so mu bili stalno ob strani VEČ ALI MANJ USPEŠNO ISKANJE »ČRNEGA ZLATA» V AFRIKI V desetih letih so F 170 milijard za raziskovalna Dosedanji, sicer še razmeroma skromni, uspehi dajejo upati na večje uspehe, zato se za raziskovanja zanimajo tudi nekatere ameriške petrolejske družbe Po letu 1945 so v Franciji vložili 170 milijard frankov v raziskovanja petrolejskih ležišč doma in v prekomorskih deželah. Od te ogromne vsote so jih 17 milijard, t. j. 10 odstotkov, vložili za raziskovanja v Kamerunu i» Gabunu (Francoska ekvatorialna Afrika). Ta vsota je tem znatnejša, če pomislimo, da gre za raziskovanja na komaj 60.000 kv km, kar predstavlja zelo majhen del sedimentarnega terena v Franciji sami in v njenih kolonijah, ki more edini vsebovati ležišča tekočih goriv. Ne glede na tehnični napredek, so petrolejska raziskovanja vedno tvegana zadeva; vsekakor pa se zdi, da so dosedanji uspehi v francoskih kolonialnih posestvih v Afriki opravičili NIGER SENEGAL R I A-4* A/ =m-' ■ A SLONOKO- scena t OBALA " 'I ■i SUELABA ■ i-vrr- ILUGBABA PT GEIMT1L S6AB0IV AN GOL Debelo črtkana področja so področja, kjer se je eksploatacija že začela in kjer se raziskovalna dela nadaljujejo; gosto črtkana področja so področja, kjer so raziskovanja v teku; v redko črtkanih področjih pa so se prva raziskovanja končala s pozitivnim ( + ), ali negativnim (—) izidom, ali pa so šele v teku ^et tisoč dolarjev za eno napitnico M.- ■ *. °vornik po naročilu» George Jessel je najdražji govornik na svetu in je go-v°nl tudi na grobu skladatel/a Gershwina, kar se še danes pogosto omenja |° rnn^!rl‘^°. vedno velja- a kater^*’ da 7e to dežela, p«S,.č se lahko vsakdo u-'°bn0s; c,ni Pokaže neko spo-btdi 171 seveda čim trna *°bCl,°! ,*» •‘»dni; „ }zk°nsti. Tudi na-‘ to s,rimer ie eden tolikih, N„ “r° Plavilo potrjuje. ^ a Terl!rn družinskem slav-Badi urvfa,SU so se kot P° na_ “'dno 1 Govori, ki so, kot P^jer0«11' itak ne pre' Unih n vzclušje. Po šte- e- BKUNO PETTENER se Je samo enkrat peljal v Milan. Na prvih pet vprašanj je lepo in sigurno odgovoril, pri šestem ga Je sreča zapustila. lahko rečemo, kajti ne vidimo nikake verjetnosti, da bi se «arhitekt» Zeppegno u-maknil. Včeraj je Zeppegno v celici celo zelo samozavestno zatrjeval, da se neka cerkev v Genovi’ imenuje prav tako kot pravi on. Saj je imel prav, le da je bil pri Miku Bongiornu napisan komaj za spoznanje drugačen odgovor, mogoče manj točen kot tisti, ki ga je navajal Zeppegno, ki je res zelo dobro vedel, kaj hoče povedati. Prvič sta šla v kabino včeraj «zgodovinar» Ciari in ((muzikolog« ituono. prvemu ni bilo prav nič treba ponavljati vprašanja, odgovor je padel takoj. Dostojanstveni Buo-no, ki se od sobote sem ni odpeljal v Bari, da bi se moral nato vračati, je raje počakal v Milanu. V Scali je imel priložnost videti ((Borisa Godunova« in «Don Juana«, v neki trgovini gramofonskih plošč so mu pa stavili kar na razpolago vso diskoteko, da je lahkio še kaj ponovil. Mogoče mu je prav to koristilo, kajti včeraj zvečer, ko je šel v Kabino, so mu predvajali ploščo, ki mu pa ni delala preglavic; kar hitro in lahko je ugotovil, da je glasba iz VIII, Beethovnove simfonije. Poleg teh že privajenih kandidatov so včeraj zvečer nastopili tudi trije novi. Prvi je bil prav Tržačan Pettener, podčastnik civilne policije Izbral si je film — do 1. i950, Kar lepo in resno je odgovarjal na prva vprašanja. Ko bi pa moral povedati naslova dveh epizod Rossellinijevega filma ((Ljubezen«, je pa odpovedal. Pač pa sta prestala prvo preizkušnjo ((ornitolog« Gam-bini, sicer inženir občinskega tehničnega urada v Viterbu, in pa Pellegrini iz Livorna, uradnik, ki je spet načel že ne preveč originalno temo operne glasbe. Ornitolog je imel še kar dolg govor v Dri-log divjačine, ki bi jo morale po njegovem mnenju oblasti vsaj za tri leta zaščititi, Ker ji je ta zima prizadela strašno škodo. Potem so se zvrsti- (Nadaljevanje na 4. strani) pomen krepita. Skozi zgodovinski razvoj nista namreč nikjer potrdili in dokazali, da sta splošnemu razvoju potrebni, pokazali pa sta, nasprotno, da sta namreč vsakemu resničnemu razvoju in razvojni tendenci v napoto ter da je že v samem bistvu njune narave, da ga zavirata. Brez dvoma pa tako vlada kot kitajska komunistična partija u-poštevata, kakšno je v tem pogledu dejansko stanje med kitajskim.ljudstvom, in se pro. ti cerkvi in veri ne zaga- njata tako, kot bi to radi nekateri nrikazali. V glavnem pripadajo Kitajci trem osnovnim verskim skupinam, ki pa med njimi ni jasne in razločne meje. To so budisti, častilci Konfucija in taoisti. Pri vseh treh je njihov metafizični nauk ostal več ali manj pristopen samo višjemu intelektualnemu sloju, navadno ljudstvo se mu nikdar ni moglo približati. Po Konfucijevem nauku »e od vernikov zahteva pokor- nost nasproti oblastem, vtem ko je v budistični veri nekoliko bolj poudarjeno načelo o enakosti vseh ljudi. Verniki zaradi tega v socializmu ne vidijo nobenega zla, saj bi se v tem samo potrdilo to, kar predpisujejo verska pravila. Državi kot taki pa potemtakem od strani vere ne more groziti nobena neposredna nevarnost m ji zato tudi ni potrebno, da bi jo preganjala. Sirom po Kitajski je «» tisoče večjih in manjših svetišč, kjer žive duhovniki te ali one verske skupnosti, oblečeni v svoja značilna oranža-sta oblačila. Preživljajo se povečini od daro.v vernikov. Svetišča pa ne služijo samo za opravljanje službe božje ih ostalih verskih obredov, marveč pogosto tudi v bolj praktične namene. Večkrat se u-porabijo tudi za skladišča, kjer se spravliajo vreče riža, ali pa se v njem vrši sestanek ljudskega odbora. Ce se v vasi ima vršiti miting, bo ta verjetno v svetišču itd. Celo to, če na pr. ob velikem deževju spravijo vanj živino in konje, da bi se po nepotrebnem ne močili, ne pomeni Kitajcu bogokletno dejanj*. Kmetje smatrajo svetišče za svojo lastnino in ga upona-Ijajo tako, kot jim to narekuje ne samo verska, ampak tudi praktična potreba. Od nekdaj je oblast v svetiščih narekovala ljudstvu svojo pravico, in kot je to bilo nekoč, tudi danes ne more biti drugače, takšna je miselnost kitajskih ljudi. Kitajske državne in politične oblasti v duhovnikih in njihovi dejavnosti ne vidijo nobene nevarnosti, namreč duhovnikih omenjenih treh kitajskih veroizpovedi, ker te v bistvu države in družbenega reda res ne ogražajo. Tem večje skrbi pa jim zadajajo druge religije in njihovi predstavniki, posebno katoliška, ki se po sveji tradiciji nikjer ne more ukvarjati izključno z verskimi, marveč v veliko večji meri s povsem drugimi vprašanji, a ta se, razumljivo, kitajski vladi in političnim oblastem ne morejo več zdeti tako nedolžna, kot bi se pod raznimi krinkami hotela kazati. Moč katoliške organizacije in vatikanskega denarja pa ne gre podcenjevati. Kitajske oblasti so bile večkrat' primorane ostro nastopiti proti tem verskim organizacijam, da bi jim preprečile uresničevanje nekaterih nič preveč prija* ljskih načrtov Vsa sreča, da se na Kitajskem, kljub vztrajnim miši oaarskim naporom, katoliška in ostale kršanske vere niso kdo ve kako razširile. Ul. Sv. Frančiška MO V «Tržaški knjigarni« fi lahko nabavite ali naročite katerokoli jugoslovansko revijo, katerih danes navajamo le nekaj: INDEX, Beograd, mesečni statistični pregled, izv. 30 Njegoš in Jeričevičeva. Se- treninga je zvezni trener njanovič, medtem ko je slB^ carski trener Arsen Kuret Ljubljane. Plavalci bodo oS;a li v Planici 20 dni. V tem ča- su bodo imeli na sporedu ra- zen smučanja vsak dan še Po- sebno telovadbo, in bo V*J za onge in za roke, diln^f vaje. ♦ * * Plavalna štafeta univerze >* Iowe (ZDA) je dosegla s * som 2:46.4 minut nov svet0 ' ni rekord v plavanju 3*1 yardov mešano. Prejšnji re- kord je imela univerza , iz Ne"r Hawena z rezultatom 2:48-3- Resne priprave ameriških atletov za olimpiado Ameriški atlet in svet°vn_ rekorder Perry 0’Brien je stavil nov svetovni rekord metu krogle v zaprtih Pr°s rih. Dosegel je rezultat 18,21 rn^ Enak podvig je uspel C”8 lesu Jenkinsu na 500 jar' •dov časom 56.4, medtem ko j Lee Calheun izenačil dvoran na 60 yardov s d3*0 7,1. Na istem tekmovanja 1 Bob Richardo skočil s lico 4,591 m, Barkadale pa V vi*1' no 2,057. Ameriški atleti * pridno pripravljajo na letoS” njo olimpijsko sezono. Mednarodna hokejska tek- ma na ledu med Beograd0 in Varšavo se je končala n odločeno 3:3 (0:0, 2:3, 0:1)- Reprezentanca ZSSR v ro- koborbi je v Stokcholmu Pr, magala izbrano ekipo ske 11:5. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT • frft kinih Skedenj predvaja danes 17. <• ®‘ ob 18. uri MGM fi|m: Julij Cezar Tune na Dnciitaii predvaja danes 17. t. m. z začetkom ob 18. uri Republic Tricolor film: Igrajo: VERA RALSTON, JOHN RUSSEL Milijoni ljudi so željno pričakovali filmsko uprizorit®^ tega slavnega dela. oooooooooooooooooooooo3oooocooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo0* Vladimir Bartol« MLADOST PRI SVETEM IVANU (Tretjaknjiga) Romantika in platonika sredi vojne 5. = Prvo poglavje > NA NEMŠKI GIMNAZIJI V TRSTU Duh narodnostne strpnosti, ki ga je profesorski kolegij kar najvestneje izvajal — morda se je tu za tem kdaj pripetil kak človeško razumljiv manjši spodrsljaj —, se je brez kakih posebnih opozoril prenesel tudi na samo dijaštvo. V vseh petih letih, kar sem obiskoval nemško gimnazijo, se spominjam enega samega primera, da se je neki sošolec obregnil ob narodnost drugega sošolca. In še ta primer se je pripetil v vročici rokometne igre (Handball), ko je neki nemški sošolec zabrusil slovenskemu kolegu, ki mu je med tekom izbil žogo iz rok: »Verfluchte Winde!» Moj rojak mu ni ostal odgovora dolžan; vsekal ga je čez lice. K prizoru je pritekel telovadili učitelj, ki se je igral z nami kakor eden izmed nas. Ko je slišal, za kaj gre, je pozval nemškega sošolca, naj se slovenskemu opraviči, kar je tisti dijak takoj storil. Spor je bil s tem poravnan, ker je tudi Slovenec vsaj z besedo, ker drugače ni mogel več, potegnil nazaj svojo klofuto. odvadil, k temu je pripomoglo naključje. Nekoč sem v tretji šoli pripovedoval sošolcu, simpatičnemu in srčno dobremu italijanskemu Židu, o nekem svojem najnovejšem podvigu. In naj sem bil sicer še tako pozoren na to, da bi nekoga ne razžalil, mi je v ognju pripovedovanja ušlo, da sem podkrepil svoje pripovedovanje z omenjeno psovko. Ne vem, ali je oila rdečica na njegovem licu bolj hitra, ali pa reakcija moje vesti. Toda za opravičilo tudi nisem ostal v zadregi. Rekel sem sošolcu, da je s psovko mišljen tisti nesrečni Juda, ki je Kristusa Izdal. V dobrodušni zadregi mi je odvrnil: »Veni, vem,» čeprav nisem gotov, da je moji razlagi, ki je bila sicer iskrena, ker na pomen same psovke nisem bil nikoli pomislil, stoodstotno verjel. Zame je imel ta spodrsljaj koristne posledice: te psovke nisem nikoli vec rabil. S simpatičnim sošolcem pa sva si ostala tudi zanaprej dobra tovariša. Jaz sam se pa moram obdolžiti primera ne narodnostne, ampak naravnost verske nestrpnosti, čeprav je bila še tako nehotena. Od nekega sošolca, Slovenca, sem se nalezel neke grde in neumne psovke, ki mi je za nekaj časa prešla v navado in razvado. Ge sem hotel kako stvar prav posebno podkrepiti ali pa izraziti svoje začudenje, sem pristavil zraven «orco juda*. Bedasta psovka mi Je nekajkrat ušla celo doma spričo staršev in oče me je kajpada zaradi nje ostro pokaral. K čemur ni pripomogel očetov opomin, namreč da bi se psovke V zvezi s čim popolnejšo narodnostno in versko strpnostjo tako s strani profesorjev med sabo in do dijakov kakor tudi s strani dijaštva med seboj se Je v takem vzdušju razvil med nami nekakšen kavalirski čut, ki je izključeval sleherno medsebojno tožarjenje. Moram reči, da so profesorji ta kavalirski čut nekako neopazno podpirali in ne spominjam se, da bi bil kdaj kak dijak svojega sošolca zatožil. V tem pogledu se je nemška gimnazija razlikovala od slovenske pripravnice not noč pa dan. Dijaki smo medsebojne spore poravnavali izključno med seboj. In teh sporov pravzaprav ni bilo veliko, če je kdo izmed sošolcev razbil šipo ali uganil kako drugo opazno nerodnost in je potem razrednik zahteval, naj se krivec javi, se je ta po krajšem ali daljšem oklevanju navadno javil, če se ni, ga nihče ni zatožil in potem je bil ves razred zanj kaznovan. Dijaki smo imeli ali si pridobili zelo izvrsten čut za razloge, ki so nagnili sošolca do take utaje ali takega molka, če Je imel grešnik že veliko drugih prekrškov na grbi in bi mu zaradi novega grozilo morda celo izključenje, smo njegov molk razumeli in sprejeli nase radovoljno skupno kazen, če pa se ni bil javil iz strahopetnosti in iz želje, da si ne bi pokvaril svojega renomeja, smo mu po uri pokazali svoje zaničevanje in se ga potem delj časa izogibali. Dva nepoboljšljiva grešnika in neločljiva pajdaša v številnih burkah in neumnostih sta bila sošolca Ingrlsek in Pinter, ki sta prišla v razred v drugi šoli. Bila sta sicer Nemca, toda tržaški dialekt se je njunim predrznim šalam bolje prilegal, ker sta ga klatila tako, kakor bi bila ušla iz kake ulice v predmestju. Imela sta že iz prejšnjega leta toliko grehov na grbi — vsaj eden med njima je bil repetent — in v skupnem letu se tudi nista poboljšala, tako da jima res nismo mogli zameriti, če sta kdaj kak nov prekršek zamolčala. Močno se mi dozdeva, da sta bila ob koncu leta izključena iz šole, ker sem ju pozneje povsem izgubil iz vida. Znala sta se nam prikupiti s svojimi šalami in burkavostmi, bila sta nam simpatična in brez ugovarjanja smo sprejeli nase kazen, če se za svoj greh nista sama prijavila. Kajti siromaka sta itak v enem letu presedela več karcerjev, kakor smo jih ostali presedeli vsi vkup v petih letih. če je počila petarda na hodniku; če se je prišla pritožit gospa iz sosesčine na šolo, da se je njen ljubljeni maček priplazil domov prestrašen in z ožganim repom ter z navezano eksplodirano bombico na njem; če je prišla pritožba za razbito steklo iz sosednje hiše; če je prišel ogorčen protestirat k direktorju Htickler starejši gospod, češ da sta mu dva zanikrna dijaka obstrelila dragocenega mopsa z ukrivljenim žebljičem (fišeta) na elastiko pod trebuhom: prva pot direktorja je bila vselej k našemu razredniku dr. Htiblu in ta je s srditim glasom («mit grimmiger Stimme«) zakli cal v razred; «Ingrisek und Pinter auf’s Katheder!« Potem se je začelo vrtanje in izpraševanje, ki se je navadno calo s pet ali šestumim karcerjem za nesrečneža. 5. Nekega prizora se še danes živo spominjam. Nekdo, mena danes ne vem več, je bolj po nerodnosti kakof objestnosti razbil okensko steklo v razredu. Prav takra^j stopil v razred razrednik dr. HUbel Bržkone je bil že sll5t0, ropot, kajti njegovo vrtajoče oko se je takoj uperilo na kjer je bila povzročena škoda. »Kdo je to storil?« je str ?ji vprašal. Nihče se ni oglasil. Takoj sta morala Ingrise* j» Pinter na kateder. Po razredu je završalo: »Nista krlV^sj Razrednik je premeril naše obraze in ponovil poziv, LJ se krivec javi. Toda oglasil se ni nihče. Krivec bi bil &0 plačati tudi stroške za popravilo okna. la Tedaj pravi razrednik z ogorčenjem: «To je že Prev°0V rrmn°h v! ibl moral zaradi enega ali dveh nepridip.rSjvfc /t 1- v . -------------------------- 0.11 uvcii j, (Lausbuben) trpeti ves razred. Sramotno je, da se *Ta no 10171 enm A_ i. ’ i — 10B -X * wm,i,UUJU JC, Uil ac ' a, ne javi sam. če tega ne stori, bom tokrat ravnal drll^wiV Razred je že večkrat plačal za grehe teh dveh grešo^., če se krivec ne oglasi, bosta plačala Ingrisek in Pinter Polglasno smo protestirali; vsi smo z razrednikom ^# pričakovali, da se bo krivec končno le oglasil. Toda t0 ni zgodilo. Od nas ga pa tudi nihče ni izdal. «^1 Tedaj se dvigne roka in v klopi vstane Fuchs, nen! t zid, eden od najbolj mirnih, vestnih in resnih dijak0* razredu, ter pravi: »Jaz sem to storil«. še danes mi zvenijo v ušesu ironične razrednikove beS®m« «Sie, Fuchs reden's mir nicht ein! Ich kenne 0 Pappenheimer. Sie, Fuchs waren’s nicht.«*) *) »Vi Fuchs? Nikar mi tega ne pravite. Poznam sv»je *'). penheimovce .(izrek i* Vi, Fuchs,Schillerjevega Wallenste»'8 niste bili*. p* P' (Nadaljevanje