Kvm
St. 29 (956)	L- XIX
NOVO M^STO, četrtek.
★	18.	julija
^	196S
PO NEUSPELEM PROTESTNEM POHODU »INISOVIH« DELAVCEV
„Krivce bo poiskalo sodišče!”
200 delavcev demonstriralo proti likvidaciji steklarne — Slaba informiranost vzrok ogorčenju in razburjenju — »Tovarne ne bo moč rešiti, če ne bomo vsi prizadeti trezno sodelovali!« je poudaril predsednik skupščine
V ponedeljek se je s tovarniškega dvorišča v Bršlinu odpravila skupina več kot 200 delavcev INI-SA na protestni pohod skozi mesto do hotela Kan-dija in nato nazaj do občinske skupščine. Demonstranti so nosili parole, s katerimi so med drugim zahtevali, naj poiščejo prave krivce za nastali položaj in naj se zagotovi proizvodnja v INTSTJ.
Kolona delavcev v kateri razen dveh nismo videli vodilnih uslužbencev steklarne, je
OB NEPRAVILNOSTIH V LJUBLJANSKI BANKI
Izjava družb.-
političnih
pred občinsko hišo zahtevala razgovor »s tistimi, ki so pripeljali INIS do stečaja.« Predsednik občinske skupščine Franci Kuhar je povabil 7-člansko delegacijo v svojo pisarno, saj se na cesti pred hišo res ni bilo mogoče pogovarjati.
Delegacija, ki se je najprej posvetovala v sejni sobi v I. nadstropju, je nato odšla v predsednikovo pisarno, kjer so jo sprejeli: predsednik F. Kuhar, podpredsednik A. Avbar, predsednik odbora za prisilno upravo mr. ph. B. Andri-
15. julija so se v uredništvu našega lista oglasili predstavniki družbeno-političnih organizacij občine Krško, tovariši Lojze Štih, Edo Komočar, Slavko Sribar in Karel štr-ban, ter izjavili:
»V zvezi s pisanjem Dolenjskega lista o kreditih pri bivši SGB Ljubljana je bilo omenjeno tudi ime našega poslanca Milana Ravbarja ter navedeno, da vodstva družbeno-•političnih organizacij občine Krško nimajo do njegovega primera nobenega stališča in takšnega početja niso obsodila. Glede tega izjavljamo: v celoti obsojamo postopke SGB Ljubljana pri dodeljevanju kreditov na tak način in v takšnih zneskih. Vedeli smo, da tov. Ravbar ne spada v krog ljudi, ki jih je javnost obsodila, saj je vložil za kredit celotno dokumentacijo in uporabil odobreni kredit izključno za gradnjo stanovanjske hiše. Zato smo bili mnenja, da bi ga lahko obsodili šele tedaj, ko bomo imeli na voljo uradno dokumentacijo, ki bo dokazala njegovo krivdo.«
Gorjan: „Smatram, da nisem kriv.”
Izjava poslanca Boga Gorjana pred volivci in odborniki v Sevnici
V	petek, 12. julija, je prisostvoval seji občinske skupšči-Bogo Gorjan in v zvezi z dogodki v ljubljanski banki izjavil naslednje:
»Dovolite mi, da vam pojasnim, kako sem v to zadevo sam vpleten. Na dvorišču bloka, kjer stanujem, so tri banke začele graditi podzemne garaže. Bil sem interesent za eno izmed njih, vendar mi je bila sprva prošnja odbita. Ob združevanju bank so me obvestili, da se je stanje spremenilo, sata sem zaprosil banko za običajen kredit, h kateremu sem ponudil lastno udeležbo s svojimi prihranki. Bcm^n mi 1e odo+>rVn ? mili-
(Nadaljovanje na 7. str.)
Angleški mladinci začeli graditi vrtec v Trebnjem
V	nedeljo, 14. julija, je prispelo v Trebnje 31 mladincev, članov The Youth Club of Warwickshire iz Bedwortha, ki bodo zgradili montažno stavbo otroškega vrtca. 2e takoj v ponedeljek so prijeli, za delo, vodja g. Geof Dornan pa nam je dejal, da so zelo zadovoljni z nastanitvijo v osnovni šoli. Povedal je tudi, da bo kasneje Trebnje obiskal tudi g. Alan Bugden, predsednik mladinskih organizacij grofije, v kateri je tudi mesto Bedworth, da bi se dogovoril za nadaljnje sodelovanje mladine obeh dežel.
OĐ 18. DO 28. JULIJA Močnejši dež z ohladitvijo okrog 22. oz 23. julija. V ostalem bo prevladovalo lepo vreme, vendar s pogostnimi krajevnimi padavinami ali nevihtami.
DR. V. M.
janič, tajnik ObS D. Zupanc, načelnik oddelka za gospodarstvo M. Simič, sekretar obč. konference ZKS S. Vute, predsednik obč. konference SZDL S. Dokl in generalni direktor IMV J. Levičnik.
Inž. Lojze Zupančič je v imenu delavcev, ki so čakali pred hišo, povedal, kaj zahtevajo:
(Nadaljevanje na 13. str.)
Na Suhorju srečanje aktivistk
V	nedeljo, 21 .julija, bo na Suhorju velika slovesnost. Ob 25-letnici ustanovitve okrožnega odbora AF2 za Belo krajino se bodo sešle aktivistke, ki so tedaj delovale v obeh belokranjskih občinah-Proslava se bo začela ob 10. uri v prosvetnem domu na Suhorju. Po govoru Francke Dolenc, prve sekretarke okrožnega odbora AF2, bodo v kulturnem programu nastopile skupine iz raznih krajev Bele krajine. Udeleženkam tega srečanja bodo razdelili tudi spominske značke.
Prane Mihelič: PRI OGNJU
Sprejmite in obogatite naše dosedanje deloI
Čas beži, vrste rodu, ki je revolucijo doživel in preživel, pa se neusmiljeno redčijo. Skoroda tako staro kot revolucija je spoznanje, da revolucija ne more in sme biti last enega samega rodu. Morda sta zavest in spoznanje o tem potrebna toliko bolj prav zdaj.
8. in 9. junija letos je bilo v Kostanjevici na Krki slavje Gorjanskega bataljona in Odreda gorjanskih tabornikov. Stari partizanski borci so predali svoj prapor v varstvo mladim tabornikom skupaj z naročilom: »Sprejmite od nas skupaj s praporom tudi svetle tradicije boja za svobodo, jih razvijajte ter bogatite z njimi svojo sedanjost!« Tov. Jože Penca-Dečko, eden prvih gorjanskih parti. zanov, je imel na tej slavnosti govor, v katerem je toliko aktualnih in lepih misli, da ga, čeprav z zamudo, objavljamo zdaj, za praznik vstaje slovenske, ga ljudstva.
Živimo v dobi, ko je živ-Ijenjslci tempo tako hiter, da se celotno znanje .človeštva, kot trdijo znanstveniki, v desetih letih podvoji. Če se danes spominjamo dogodkov izpred petindvajsetih let, obenem pa upoštevamo prej navedene trditve, lahko rečemo, da ve človeštvo 92č, kot je vedelo pred petindvajsetimi leti. čim večje pa je znanje in čimbolj so odprta obzorja, toliko večja je tudi človekova
moč in sposobnost krojiti si lastno usodo.
Pred petindvajsetimi leti so samo najbolj prosvetljeni duhovi sanjali o človekovem predoru v vesolje> danes to že ni več niti pomembna ča-. sopisna novica. Kar za starejše niso mogle biti sanje, to je danes za mlajši rod že po. jem. Zato ni čudno, da mladi drugače gledate na svet kot starejši. Dobrine, ki jih imate danes na razpolagor so za vas sama po sebi razumljiva stvari starejši pa so se morali za te stmri trdo in krvavo boriti. Logično je, da so stvari, ki so bile priborjene s krvjo in žrtvami, mnogo bliže tistim, ki so se zanje boje-valit kot onim, ki jih danes uživajo. Tak je zakon dialektike, tak je zakon življenja.
Vendar kakorkoli je življenje danes različno in kakorkoli so različna miselnost in pogledi na svet, enega tudi mlajši rod ne sme pozJbiti. Pozabiti ne sme, da je fašu
(Nadaljevanje na 5. str.)
KRKA: NEPOKVARJENA, ČISTA — samo kako dolgo še? Na več krajih te že zastrupljajo, že uničujejo tvojo lepoto. Po znanih dogodkih v kočevskem rudniku je morala tudi Krka nositi posledice! Dve leti po naši raziskavi o odpadnem premogovem blatu iz rudnika umazanije v Krki nismo zasledili, zdaj pa spet... Pravljica o zmaju iz roškega podzemlja je za otroke iz prejšnjega stoletja, zgodba o škodoželjnih ljudeh, ki žive med nami, pa za pred sodišče! Reportažo o umiranju naših rek preberite na 4. strani!
G v	3
»In iskra svetla izpod kladiva prižgala bo	u.
rJ	svobode luč!« so peli partizani v dneh boja za	K
j	svobodo. 22. julija 1941 so zapokale v Sloveniji	[U
L;	prve puške, namerjene na osovražnega okupa-	J
tor ja, plamen vstaje in upora pa se je nato	£]
ru	razlil po vseh hribih in dolinah. Neenaki štiri-	in
S	letni osvobodilni boj se je končal z zmago in	K
zasvetila nam je luč svobode, v kateri smo	r-J
i.:!	obnovili porušeno domovino, zgradili sociali•	pj
P	zem in temelje samoupravljanja. Za vse to 'je
S	bilo v dneh boja prelite mnogo krvi in žrtvo-	jfj
‘!	vanih veliko življenj.
Vsem bivšim borcem in aktivistom ter Cj	vsem delovnim ljudem naše iskrene čestitke	nj
I :	za praznik vstaje!
ESHSZ5Z5rESZ5rES£5c5rES3SES dSESE
St. 29 (956)	L- XIX
NOVO M^STO, četrtek.
★	18.	julija
^	196*
DOLENJSKI UST
investicije teko iz centrov
Zakaj gradimo toliko novih objektov?
»Nobenega razloga ni, da ne bi istemu bolniku dvakrat presadili srca. Cez nekaj let bodo živeli ljudje s tretjim ali četrtim srcem,« je dejal južnoafriški kirurg Christian Barnard, ki je prvi na svetu presadil človeško srce ... Podpredsedniku ZDA Hum-phreyu, ki kandidira za predsednika ZDA, so svetovali, naj se začne oddaljevati od politike predsednika Johnsona, predvsem v Vietnamu, da bi si pridobil večjo naklonjenost med volilci. Toda Hum-phrey je doslei vseskozi podpiral Johnsonovo politiko. Kako nenadoma spremeniti smer? Humphrey se je odločil za skromen začetek: ne soglaša s predsednikom, da je Azija važnejša od Evrope. To je vse... Gledalcem v pekinški operi je zastala sapa, ko so na o$ru zagledali »kapitalistično•< glasbilo — koncertni klavir Toda Mao-celungova žena je razpršila vse dvome, ko je jtovedala, da je klavir »nova- vrsta proletarske umetnosti« ... Milijonom v Biafri v Nigeriji, kjer divja državljanska vojna, grozi pogin od lakote. Redki dopisniki poročajo o sestradanih otrokih in odraslih. ki množično umirajo. Toda trgovina z orožjem se nadaljuje in z njo vojna ... Zahodnonemškega kanclerja Kiesmgerja so poklicali kot pričo pred sodišče, ki je sodilo bivšemu nacističnemu diplomatu, ker je organiziral transport 11.343 bolgarskih Židov v taborišča. Ta se je branil, da ni vedel, kakšna usoda jih čaka. Kiesinger, ki je bil med vojno šef radijske propagande v zunanjem ministrstvu, je pred sodiščem izjavil: »Popolnoma nepojmljivo je bilo zame, da bi se dogajale take strašne reči. Mislil sem, da je to zavezniška propaganda.« če šef radijske propagande ni vedel za to, kako na) bi bil• vedel navaden diplomat? Preprosto, ali ne?.. Nekaterim sovjetskim pisateljem že nekaj let mso objavili nobenega dela z obrazložitvijo, da primanjkuje papirja . .
Tri naše republike (Slovenija, Črna Gora in Makedonija) bodo kmalu dobile svoje tovarne za predelavo nafte. Nove rafinerije bodo zgrajene v Kopru, Baru in Skopju. Srbija in Hrvatska že imata po dve rafineriji, Bosna in Hercegovina eno.
Te 3 rafinerije pa niso edini objekti, ki jih bomo gradili v prihodnjih letih. V naših poslovnih bankah je j okrog 120 investicijskih načrtov in zahtev za zgraditev novih tovarn in drugih objektov. V državi je trenutno okrog 1600 investitorjev, ki gradijo ali nameravajo graditi, s predračunsko vredno stjo investicijskih programov v znesku blizu 55 milijard novih dinarjev.
Veliko objektov
Največ tekočih in novih in-' vesticij je osredotočenih na I področju elektroenergije, naf-j te, črne metalurgije, kemične j industrije, železniškega in j cestnega prometa, barvne j metalurgije in pod. Med ve-l likimi. objekti, za katerih ! zgraditev so šele začeli vlagati, so tovarne aluminija v Titogradu, Mostarju in Šibeniku. proga Beograd — Bar, podaljšek jadranske magistrale skozi Cmo Goro in Srbijo, termoelektrarne Ka-kanj III, Sisak in Obrenovac, hidroelektrarni Orlova c in Mratinje, regulacija Morave, topilnica svinca in cinka v Titovem Velesu, most čez Savo v Beogradu, modernizacija prog v Srbiji, kombinat »Obilic« na Kosovu in zgraditev 1800 km cest v Bosni in Hercegovini. .
Vlaganja v vse te nove objekte so vsekakor koristna, vendar je vprašanje, ali bo naše gospodarstvo zmoglo tolika odvajanja in za kakšno ceno. Res je večina naših delovnih organizacij doumela, da je treba opustiti zastarele tehnološke metode, povečati produktivnost in izboljšati kvaliteto izdelkov na raven razvitih dežel, če se hočemo vključiti v medna-
rodno tržišče, vendar je to premalo. Potrebna so sredstva, teh pa gospodarstvo nima.
Skrbi pa ne vzbuja le dejstvo, da se gradijo novi objekti, ampak zlasti to, da jih gradimo v času, ko si skupnost krčevito prizadeva, kako najti sredstva za že sprejete obveznosti, za investicije, ki so že v teku. Skrb vzbuja iz dneva v dan novo hlastanje za investiranjem .v nove objekte.
Za današnjimi investicijami najpogosteje stoji določena pokrajina, določeni organ ali drug faktor, manj pa ekonomska korist gospodarstva. To pomeni, da so investicije še ohranile svoj administrativno-centralistični značaj.
B. LALIĆ
SOVJETSKI REAKTIVNI »ILJUŠIN 62« je v ponedeljek prvič prepeljal potnike na redni progi AEROFLOTA Moskva — New York. Še isti dan je BOEING 707 ameriške družbe odletel v nasprotni smeri. Na sliki: ILJUŠIN na newyorškem letališču Kennedy.	Telefoto:	UPI
Sovjetska zveza predlaga prepoved jedrskih bomb
Nekaj dni prej kot so v Moskvi, Londonu in Washing-tonu- začeli podpisovati mednarodni sporazum o prepovedi širjenja jedrskega orožja, je iz Moskve prišel predlog še za nov korak v tej smeri. Na zasedanju vrhovnega sovjeta je zunanji minister Gromiko predlagal, da bi jedrsko orožje popolnoma prepovedali- Povabil je zahodne atomske sile, naj s Sovjetsko zvezo ali pa še skupaj z nekaterimi deželami začno pripravljati pogodbo o prepovedi jedrskega orožja, ki v sklopu razorožitve pomeni eno osnovnih vprašanj.
Po švoječasno sklenjenem moskovskem sporazumu je danes na svetu dovoljeno eksperimentiranje s podzemskimi jedrskimi • eksplozijami. Minister Gromiko je poudaril pripravljenost Sovjetske zveze tudi za sporazum o prepovedi podzemskih jedrskih poskusov brez predhod-
nega soglasja o posebni kontroli. Dai.es, je rekel Gromiko, takih poskusov ne more nihče opravljati, ne da bi se tb odkrilo.
TELEGRAMI
LONDON — Britanski spodnji dom je z 298 proti 242 glasovom sprejel zakon o izvajanju določb resolucije OZN o poostritvi sankcij proti rasističnemu režimu lana Smitha v Rodeziji
LONDON — Britanski zunanji minister Michael Stewart se je sestal z japonskim zunanjim ministrom Takeo Mikijem. Domnevajo, da ga je med drugim nagovarjal, naj tudi Japonska podpiše spora-3xun o prepovedi širjenja atomskega orožja.
SAIGON — Zadnji teden je na vietnamskih bojiščih vladalo precejšnje zatišje. Toda v Saigonu so vznemirjeni. Pričakujejo tretji na-Dad osvobodilnih sil na mesto, ki utegne biti doslej najhujši.
NEW YORK — V New Yorku se vrstijo eksplozije podtaknjenih peklenskih strojev. Bombe so eksplodirale v glavnem pred tujimi diplomatskimi predstavništvi, tako tudi pred poslopjem jugoslovanske misije pri OZN
| tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled^
U LETOS 56 ODSTOTKOV VEČ TURISTIČNIH DEVIZ — V maju je prišlo v našo državo nekaj manj inozemskih turistov kot lani, ker jih je odvrnilo slabo vreme; zato pa jih je toliko več prišlo kasneje. Računajo, da gostov letos, skupaj vzeto, v glavnem ne bo niti kaj dosti več niti manj kot lani. Razveseljivo pa je, da smo v prvih petih mesecih dosegli 40,6 milijonov dolarjev ali 56 odst. več turi stičnih deviz kot lani v tem obdobju. Letos gre manj turističnih deviz nelegalno v roke zasebnikov. Zanimivo je tudi, da naši državljani letos manj potujejo v tujino, da bi tam kaj kupili, ker so naše trgovine vsak dan bolj založene tudi z blagom, ki ga je bilo prej moč kupiti le v inozemstvu. Deloma pa naši ljudje manj potujejo, odkar so se podražile takse za potne liste.
■ ZAŠČITA PREMOGOVNIKOV — Zvezni izvršni svet je predlagal zvezni skupščini, naj bi po hitrem postopku sprejela pet zakonov, ki naj bi izboljšali gospodarski položaj premogovnikov. V zadnjih dveh letih namreč nafta naglo spodriva premog. Zato naj bi nafto oziroma kurilno olje podražili, premogovnike pa razbremenili plačevanja prispevkov na poslovna sredstva. Poleg tega naj bi družba pomagala financirati prekvalifikacijo tistih rudarjev, ki morajo zaradi opuščanja nekaterih premogovnikov spremeniti. poklic.
Slišati pa je tudi mnenja, da podražitev nafte oziroma kurilnega olja v korist premoga ni prava pot za premagovanje gospodarskih težav premogovnikov.
■ EKSPLOZIJA V BEOGRAJSKEM KINU — V soboto, 13. t. m. zvečer je v beograjskem kinu »20. oktober« eksplodirala tempirana bomba, ki jo je podtaknil neznan zlikovec. Ranjenih je bilo 75 ljudi, zlasti mladine, med njimi 25 huje.
■ VEČJA PROIZVODNJA — SLAB IZVOZ — Junija se je industrijska proizvodnja v* Sloveniji povečala (po fizičnem obsegu) za 3,6 odst. nad lanskim junijem. Celotno povečanje v letošnjem I. polletju pa znaša 4,6 odst. glede na
Za zdaj kar ugodna turistična sezona
isto lansko obdobje. Junija je bilo v Sloveniji 497.000 zaposlenih ali 7.100 več kot lani (tu niso upoštevani zaposleni pri privatnikih). Izvoz pa je slabši: celotni jugoslovanski izvoz je bil v prvih šestih mesecih za 6 odst. manjši kot v istem lanskem obdobju.
H HRANILNE VLOGE IN POTROŠNIŠKA POSOJILA — Konec maja so znašale hranilne vloge v Sloveniji 161 milijard Sdin, potrošniška posojila pa le 34,8 milijard. Samo od lanskega do letošnjega maja so se hranilne vloge povečale za 45 milijard Sdin ali za 39 odst. Potrošniški krediti se povečujejo mnogo počasneje, do letošnjega februarja pa so celo dokaj nazadovali.
■ MESO NAJ BI POCENILI — Na seji zveznega izvršnega sveta
so poudarili, da se morajo v občinah zavzeti za pocenitev mesa v nadrobni prodaji. Tako bi se ublažile neupravičene velike razlike med odkupnimi cenami za živino in nadrobnimi cenami mesa. če se pa meso ne bi pocenilo, naj bi neupravičeno pridobljeni dobiček odvzeli in ga uporabili za razvoj živinoreje.
■ PŠENICE DOVOLJ — Direktor zvezne direkcije za rezerve živil Marko Uzelac je izjavil, da letos ne bo treba uvažati pšenice za prehrano. Pšenica je bolje obrodila kot smo računali ob hudi spomladanski suši.
■ INVALIDSKI DODATEK — 35.000 SD? — Republiški izvršni svet je predlagal skupščini, naj sprejme odlok, po katerem bi povečali invalidski dodatek na 35.000 starih dinarjev. Pristojni skupščinski odbor pa je predlog zavrnil in zahteval, da se to vprašanje temeljiteje uredi z zakonom.
■ MNOGI BOGATIJO S KA. MIONI — V Sloveniji je prijavljenih 4800 zasebnih kamionov, toda lastniki plačujejo davek le od 1800 vozil. Drugi trdijo, da s kamioni ne opravljajo obrti, marveč da vozijo le za »lastne potrebe«. Nas hočejo imeti za bedake? Upajmo, da jim bo novi zakon vendarle že stopil na prste.
■ PRODAJALI SO — NIČ — Organi javne varnosti na Hrvat-skem in v Srbiji so zaprli številne ljudi, ki so osnovali nekakšne posredniške agencije. Prevaranti so s prodajo blaga, ki ga sploh niso imeli, zelo obogateli. Za tovrstne goljufije predvidevajo paragrafi do 20 let strogega zapora.
tedenski zunan jepolitični pregled
Letošnje poletje je resnično dolgo in vroče. Toda najbrž ,je najbolj vroče letos čeho-slovakom, ki so izpostavljeni ne samo naravni vročini, ampak tudi »bratskemu« pritisku. In bratje, kakor vedo včasih povedati mlajši člani družine, utegnejo biti sila zoprni in nasilni, če ne gre po njihovem.
V nedeljo se je začel v Varšavi vrhunski sestanek petih partij na čelu s sovjetsko. Prišli so vsi prvi sekretarji partij Sovjetskfe zveze, DR Nemčije, Madžarske, Bolgarije in Poljske: Brežnjev, UI-briclit, Kadar, Živkov in Go-mulka. Prišel je tudi sovjetski premier Aleksej Kosigin in še mnogi drugi.
Zadeva mora biti nenavadno pomembna, če se je zbralo toliko »vrhunskih osebnosti«. Pravzaprav je ta sestanek bolj podoben sodnemu senatu, ki misli izreči obsodbo nad nekom. Na zatožni klopi je ČSSR, ki se je »pregrešila«, ko je začela proces demokratizacije, reform in človečenja socializma. Za ljudi, ki imajo dogmatske nazore, je to proces odtujevanja od socializma, ogrožanje napredne družbene ureditve v CSSR in ustvarjanje možnosti za vrnitev buržoazne demokracije in kapitalizma.
Kako je mogoče, da o istem položaju slišimo tako nasprotujoča si mnenja in ocene? Ogromna večina Čehoslo-vakov čuti, da se zdaj v njihovi deželi dogaja nekaj velikega, nekaj, kar so si želeli že dolgo vsi napredni ljudje v deželi. Čutijo, da socializem ni ogrožen. Nasprotno, socializem na Češkoslovaškem dobiva šele zdaj svojo pristno podobo, barvo in vonj.
Čehoslovaki niso neumni. Dobro vedo, da se za frazami o skrbi za prihodnost socializma v CSSR dejansko skriva strah, da ne bi tak proces demokratizacije zajel tudi drugih socialističnih dežel, predvsem same Sovjetske zveze. To je resnični vzrok za preplah in za obtožnico proti CSSR, ki jo pripravljajo v Varšavi. Zato češkoslovaško partijsko in državno vodstvo ni hotelo poslati delegacije v poljsko glavno mesto.
Minilo je natanko dvajset let, toda ml Jugoslovani ne bomo nikoli pozabili, da se je podobno »sodišče« zbralo junija 1948 v Bukarešti in da tudi mi nismo hoteli priti predenj, ker smo čutili, da to ni socializem, ampak grob pritisk in tiranija. Takrat smo bili sami, a smo čutili, da se borimo tudi za druge, predvsem za resnične socialistične odnose med narodi. Če ne bi socialistične države znale ustvariti poštenih in pravičnih odnosov med seboj,
a tudi z drugimi državami sveta, kdo jih bo?
Kakor je bila takrat na tehtnici ne samo usoda Jugoslavije, ampak usoda socializma in socialističnih odnosov med narodi in ljudmi, tako tudi danes ni na tehtnici samo usoda ČSSR.
Jugoslovani in ves svet vedo, kaj se je zgodilo po obsodbi kominforma. V tem trenutku ne vemo, kakšne posledice bo imel varšavski sestanek in kako daleč si bodo upali njegovi udeleženci, da »bi bili solidarni in združeni v obrambi pridobitev socializma in mednarodnih pozicij vse socialistične skupnosti«, kakor piše varšavska »Tribuna ludu«.
Toda glasilo CK Poljske delavske združene partije skoraj nedvoumno piše, da so udeleženci varšavskega sestan-
Dolgo,
vroče
poletje
ka trdno odločeni vplivati na razvoj dogajanja v CSSR in ne samo govoriti. Kaj pomeni v tej zvezi »vplivanje«? Ali ne poznamo boljše besede za tako dejavnost? Ali ni to vmešavanje v notranje zadeve bratske dežele in bratske partije?
Ne vemo, kaj skriva prihodnost, kakor nismo vedeli, kaj nam bo prinesla prihod* nost pred dvajsetimi leti. Eno je gotovo: boj češkoslovaške za uresničenje humanega in naprednega družbenega reda, ki bo neprimerno bolj socialističen od stalinističnih čistk in pošastnih procesov proti nedolžnim ljudem, uživa vse simpatije naprednih ljudi po svetu. In seveda tudi nas Jugoslovanov, ki z vsem srcem spremljamo ta orjaški dvoboj med neodvisnostjo in vsiljevanjem to dolgo in vroče po-Imetje 19G8.
NEW YORK — Generalni sekretar OZN U Tant Je pozval šefa zvezne nigerijske vlade generala Gowona. naj takoj sprejme posebnega odposlanca svetovne organizacije, da bi se domenila o nujnih pošiljkah pomoči sestradanemu biafrskemu prebivalstvu.
PARIZ — Na otoku Mururop v Tihem oceanu so Francozi opravili poskusno eksplozijo atomske bombe. To Je druga taka eksplozija v vrsti poskusov, ki bodo dosegli vrh letos jeseni, ko bodo Francozi predvidoma opravili prvi poskus z vodikovo bombo.
DOLENJSKI UST * TEDNIK ■ VESTNIK • vsak četrtek 60.000 uvodov I
, , ^	   .»M—	.1.1	—	ti	i	I—--1 illl —M MIIITim-	------
Katera so marila
resnične zavednosti ?
Govor predsednika republiškega izvršnega sveta Staneta Kavčiča na kongresu ZMS v Velenju
L. nadaljevanje
Ali naj, ko ugotovi, cla v i«j družbi ';e m vse tako, kot je zaželeno, da ni samo lepa in pravična, gleda nanjo kot nekateri demobilizirani filozofi ki jo žele zdaj pribiti na sramotilni steber, češ: »Poglejte, kakšna je! Poglejte, kako se razkraja! Smo vam govorili, da ni vse v redu?«, ali pa se je treba postaviti na drugačno stališče, na stališče delavca, graditelja, zidarja, ki se vsega tega zaveda, gre pa kljub temu pogumno in vztrajno na delo. Ce prevlada ta pri stop — in prepričan sem, da prevladuje, potem je v tejle situaciji za vsakogar potrebno predvsem dvoje, in sicer da odklanja tako absolutno nerganje, kritiko in obup. Niti v prvem niti v drugem primeru ni gibanja naprej v tem trenutku. Zdi se mi namreč, da se nekatere take dileme ponujajo in da je potrebna rezerviranost do njih Skratka, to pom°m. da je treb8 mimo in trezno gledati konkretne probleme in jih reševati, ne pa se izgubljati v velikih besedah in v umetnih alternativah kdo je za in kdo je proti Tudi na področju gospo darske reforme se postavlja ta osnovna alternativa Ne branim sedanjih gospodar' skih instrumentov in sedanjega sistema, ki je že v marsičem zastarel in ga pre počasi spreminjamo Vem da bo še mnogo teža^ m di skusij in da bomo zakone in uredbe še in še dopoln.ie vali ter menjali Kljub temu pa se postavlja vprašanje ali je ooj za reformo pred vsem boj za boljše mstru mente za razdelitev tega, kar imamo (kar pomeni da moraš drugemu vzeti, če hočeš komu dati) ali pa je boj za reformo ustvarjanje večjega dohodka in potem delitev po principu -naj ga tisti, ki ga je več ustvaril tudi več ima Slovensko go spodarstvo hoda po tej dru gi poti Zato imamo tudi re zultate in mislim da je rud: perspektiva ugodna Želel bi s tega mesta dati priznanje vsem tistam delavcem in de lavskim svetom, organizator jem oroizvodnje in direktor jem pri katerih prevladuje orientacija na ustvarjanje in na lastne sile, ki nam že daje rezultate in kar je največji porok uspešnosti reforme
Zagotovili bomo sredstva za šolstvo
Želel bi reči nekoliko besed tudi o šolstvu, Naše celotno šolstvo ima — to vsi vidimo — dve resni slabosti Prvič, mnogo preveč je še potisnjeno v proračunski okvir, odvisno od proračuna Materialna podlaga šolstva se je gibala na podlagi proračuna na kakšen procent več ali pa manj. In drugič, zlasti osnovno šolstvo je eveč odvisno od materialnega stanja posameznih občin To vse skupaj je dalo slabe rezultate. odkrilo nekatere anomalije in zaostrilo nekatera, zlasti materialna vprašanja. Prišli smo do tega, da so v letošnjem letu ponekje najnižji dohodki prosvetnih delavcev s srednjo strokovno izobrazbo 72.000, z višjo
81.000	in z visoko 90.000 dinarjev. To Je stanje, ki ga ni mogoče nagovarjati in ga Je treba čimprej spremeniti Kot je znano, smo sprejeli v skupščin! in v izvršnem svetu sklep, da že v letošnjem oziroma prihodnjem šolskem
Žetev ni odvisna le od vremena
. flnocro je odvisno od gnojila in semena — O tem se je moč prepričati na poljih brez znanstvenih dokazovanj — Zaradi zmanjšanega pridelka pšenica
ne bo nič dražja
letu, to se pravi, od jeseni naprej, popravimo to stanje. Sredstva moramo poiskati tako. da Di se z novim šolskim letom sedaj najnižji osebni dohodki prosvetnih delavcev (72.000, 81.000 m 90.000) s srednjo izobrazbo povišali za 20 ods., z višjo za 25 odst in visoko izobrazbo za 30 odst. To je konkretizacija že znanih stališč.
V	naslednjem letu pa bomo dohodke prosvetnih delavcev izravnali s povprečnimi dohodki ustreznih kategorij, ki so bili doseženi v gospodarstvu v letu 1967. Leta 1970 pa mo dohodke prosvetnih delavcev izravnali s tistimi, ki so bili doseženi v letu 1968, in na ta načdn ustvarili popolno povezanost med gibanjem gospodarstva in materialnim stanjem šolstva. To praktično pomeni, da bodo delovni kolektivi, ko bodo odločali o svojih osebnih dohodkih v letu 1970, morali računati tudi že s- tem, da bo ustrezno povišanje prišlo v letu 1971 tudi za prosvetne delavce in za celoten sistem izobraževanja To bo nov element integracije in socializacije naše družbe Srednje in visoke šole bo prevzela republ;’ osnovne šo1 bodo sicer ostale še v občinah, ampak bodo čvrsto povezane s celotnim ekonomskim :i-banjem in stanjem celotne slovenske nacije GlecU na to ker jih je mnogo, ki ne ver jamejo da se bo to'zgodilo lahko zagotovim v imenu re publiški političnih forumov imamo na voljo dovolj eko in v imenu republiške skup čšine in izvršnega sveta, da nomskih in političnih sil 1a bomo program uresničili m izvršili v roku
Pustiti brez dela mladr strokovne kadre je raz metavanje sil Nekaj besed bi hotel reč tudi o mladih kadrih Ce se je kje v zadnjem času poka zala stagnacija konservativ nost m kratkovidnost v naš družba potem se je pokazal-v odnosu d'> mladih stroko\ nih 'tadr^v In dalje, če • kje treba stvari radi kam lomiti, potem jih moramo miti ravno v vprašanju str«, kovnih kadrov Ne samo ?m kon o pripravnikih ampak celotno družbeno in naciona: no zavest vseh družbeni* dejavnikov bi morah ustne riti v to, da mlade strokovrif kadre, ki. jih imamo dejan sko čdmprej in čimbolj pa metno zaposlimo Ne gre jih zaposlovati m iskati delovna mesta samo s stališča denaš-njih potreb To so dolgoročne investicije v gospodarstvu.
V	tem pogledu smo zares v paradoksnem položaju Ves svet čuti pomanjkanje strokovnih kadrov, ma pa se kot srednje razvita država skorajda bližamo situaciji hiperprodukcije znanja in intelektualnih potencialov, še dolgo časa ne bomo mogli rešiti problem? specifične nezaposlenosti, ker Je to pri nas povezano s tempom prehajanja z vasi v industrijo, Iz Individualnega v združeno delo. S tem problemom — ne bd hotel ničesar obljubiti niti popuščati kakršnemukoli pritisku ali pa graditi kakršnekoli iluzije — se bomo še desetletja ukvarjali, zlasti v Jugoslaviji To nam mora biti popolnoma Jasno. Pustiti pa brez dela mlade strokovne kadrr to pp Je razmetavanje že tako skromnih umskih potencialov, kateri nam primanjkujejo na mnogih področjih.
Letošnji pridelek pšenice bo v mnogih krajih manjši od lanskega. V nekaterih krajih Slovenije celo precej manjši. Ali na nekaterih poljih Razlike niso namreč le po posameznih pokrajinah, kjer je bilo različno vreme, ampak tudi med parcelami ki mejijo druga na drugo, žetev torej potrjuje brez znanstvenega dokazovanja, da pridelek ni odvisen le od vremena, kot še vedno menijo nekateri kmetje, ampak tudi močno od gospodarjenja, V nekaterih krajih se letos to pozna še veliko bolj kot ob ugodni letini-Mnogi kmetje menijo — nekateri so celo prepričani, čeprav š° niso sami poskusili — da se z umetnimi gnojili splača gnojiti le ob u-godnem vremenu, ko ni pre malo, ne preveč dežja. Ker ne vedo vnaprej, kakšno bo vreme, ne upajo gnojiti. Pravijo, da je škoda denarja za nakup gnojil.
Letošnja žetev pa je kot že mnoge prejšnje pokazala, da se gnojenje z umetnimi gnojili splača tudi ob suši To je moči dokazati s po datki o hektarskih pridelkih In zato ni treba niti uradnih potrdil — le prisluhniti je treba kmetijcem, ko se menijo, koliko so naželi. Skrivnost velikih pridelkov je moči takoj razvozlati, če le povprašamo, kakšno seme so posejali in kako so negovali posevke. Slabo obdelana in pognojena polja dajejo ob letošnjem neugodnem vremenu za polovico manjši pridelek kot najboljša, čeprav niso daleč drugo od drugega. Dobro pognojena žita, ki so se v zgodnji pomladi močno razrastla, so laže prenašala poznejšo sušo kot slabi posevki.
Nekaj let po povojnih nacionalizacijah in izvajanju zakona o agrarnem maksimumu, ki je določil, da sme imeti kmet največ 10 ha ob-
delovalne zemlje, so dajala mnoga družbena ali takrat imenovana državna zemljišča najmanjše pridelke. Že pre cej let pa je drugače Na družbenih zemljiščih so na mreč lepša žita kot na sosednjih zasebnih. Izjeme so redke. Zemljišča pa ne rode več ali manj zato, ker se Imenujejo družbena ali zasebna, ampak je pridelek od visen predvsem od obdelave polj. Tudi na zasebnih posestvih zraste veliko več kot včasih, če so dobro obdelana. Razlika je le v tem, da Je velika zemljišča laže dobro obdelovati kot male parcele. Ne smemo pa spregledati, da so tudi nekatera manjša polja vzorno obdelana, čeprav z veliko večjim trudom zasebnih lastnikov kot velika družbena.
Pri pšenici cene ne nihajo tako kot npr pri jabolkih, krompirju ih drugih pridelkih. Tako je že vsa povojna leta in tako je bilo pred za-
Ni dobro, če imamo zaradi varčevanja večje strelke!
Preventiva je pastorka zdravstvene službe — Tudi zdravstvo je kot hiša: ne bo trdno stala, če bo vrzel v temelju
Tudi tisti, ki bolj poredko ma vzamejo časopis v roke ali pa se sem in tja odpra vijo na tak alt drugačen se stanek, so imeli priložnost že neštetokrat slišati ali prebrati. da )e v naši organizaciji zdravstvene službe preventi va, to je preprečevanje obolenj, nedeljivo povezana s službo ki ima na skrbi neposredno zdravljenje bolnih Pa naj smo to resnico še ra ko ponavljali in zagotavljali da je taka nedeljivost edino pametna in nujno potrebna
-	dejansko je bilo zmerai cako, da so skrb za >repre 'levanje obolenj in ukrepi za ohranitev zdravja prebivalstva, ostajali v senci m bili slej ko prej nekak pastorek naše že dobro razvite zdrav 'vene službe
že pred dolgimi teti je ulo dogovorjeno, da morajo •ečji delež denarja za pre 'entivo, za vso tisto dejav lost, ki naj pomore, da bolo ljudje živeli v zdravem ■kolju, dati občinske skup čine. En del stroškov so še naprej plačevali skladi za zdravstveno zavarovanje delavcev in kmetov, en del, za delavstvo, da bi ga očuvali pred boleznimi, pa neposredno gospodarske organizacije.
Ce bi v praksi bila skrb za preventivo tako lepo izvedena, kot je bilo napisano v neštetih sklepih in priporočilih, potem sedaj ne bi ugotavljali, da damo sicer veliko denarja za zdravljenje v bolnišnicah in nič manj v osnovni ambulantni službi, da pa ni in ni denarja za različne množične akcije, ki naj bi izboljšale sanitarno higienske pogoje in ki naj bi
pomogle, da bi bil? ljudje bolj zdravi in bi se jim bilo treba manj zatekati k zdravnikom. Najprej so odnehale občinske skupščine in velika večina le-teh je iz leta v leto zmanjševala denar za preven tivne ukrepe Toliko bolj energično so rezali ta prora čunska sredstva, kolikor bolj jim je začelo iti za nohte z denarjem in to že pred, še bolj pa po uveljavitvi reforme. Ker so začeli stiskati z denarjem za te namene tudi zavodi za socialno zavarovanje, nam je v zgradbi zdravstvenega varstva nastala vrzel prav v temelju: ker premalo gledamo' na to, da bi z ureditvijo sanitarno higienskih 'gojev preprečevali mnoga začetna obolenja, so nam čakalnice pred ordinacijami zdravnikov bolj polne, več ljudi mora v bolnišnice in tako s prihrankom pri preventivi nismo praktično prav nič prihranili, temveč smo si najbrž nakopali še večje stroške Tudi v okvimen načrtu o tem, kako pot naj uberemo v zdravstveni politiki prihodnje leto, je spet zapisano, da je dolžnost družbeno političnih skupnosti, da dajo denar za splošno preventivne in sa-nitamo-higienske ukrepe. Vo-' dilni ljudje komunalnih skupnosti iz zdravstvenih območij Slovenije pa so že zdaj rekli, da je tak papirnat sklep premalo, če hočemo s preventivo priti kam naprej. Pravijo, da bi bilo najbolje, Če bi republika, skupščina ali izvršni svet, predpisala, koliko in za kaj morajo občine preskrbeti denar, da bi tisto vrzel, o kateri smo go-
vorili, izpolnili in da bi pre ventiva nehala biti nekaj postranskega. Vprašanje je, če bi pravni t predpis res vse uredil, saj imamo tudi v tem nekaj prakse, ko se je treba kakemu predpisu izogniti ir. ga nekoliko po svoje prilagoditi. Več bi bilo najbrž vredno, če se bodo občinski možje, ko bo tekla v njihovih skupščinah razprava o zdravstvu, pa o tem, kako nam v skladih zavarovanja nastajajo primanjkljaji, zamislili, in si priznali:	to	Je nekoliko
tudi zato, ker varčujemo pri preventivi. Tudi pri varčevanju je pametna odločitev o tem, da damo denar za najbolj perečo stvar, največkrat zlata vredna!
MARIJA NAMORŠ
dnjo vojno. Zato se moti, kdor pričakuje, da bo slaba žetev prinesla višje cene in približno enak dohodek kot ob ugodni letini. Pšenica ni hitro pokvarljivo blago, zato so cene med posameznimi državami precej izenačene. Dohodek je moči povečati le z večjim pridelkom.
Reklamo za umetna gnojila pustimo tovarnam, ki jih proizvajajo, in trgovcem, ki jih prodajajo. Kmete pa je treba spodbujati, naj sami poskušajo in računajo, ali se jih splača uporabljati ali ne. Seveda jim je treba pri tem pomagati tudi s strokovnimi nasveti. Zlasti takim, ki še ne ločijo različnih umetnih gnojil, ker ne poznajo njihovih sestavin Gospodarno je uporabljati le ustrezno gnojilo na pravem tnestu.	J- PETEK
Največje združenje naših proizvajalcev
Jugoslovanske železnice in proizvajalci železniških vozil so sklenili zelo pomemben sporazum o sodelovanju za modernizacijo železnic. Na temelju tega sporazuma bomo dobili doslej naj več ji konzorcij, preprosteje povedano
—	največje združenje proizr vajalcev v sklopu jugoslovanskega gospodarstva. V skupnem delu bodo združena vsa železniška transportna podjetja, proizvajalci železniških vozil, poslovne banke, proizvajalci črne metalurgije in delov za železniška vozila, kakor tudi ustrezna zunanjetrgovinska podjetja.
Jugoslovanska industrija bo dobila od tega združenja velika in zanesljiva naročila, železnice so namreč obvestile svoje partnerje, da od domačih proizvajalcev pričakujejo v prihodnjih letih 200 dieselskih maneverskih lo-lokomotiv, 20 garnitur elektromotornih vlakov in 10.000 tovornih vagonov.
V Srbiji so povečali minimalne pokojnine
Skupščina skupnosti socia-nega zavarovanja Srbije se je odločila, da bo najnižje pokojnine v tej republiki povečala na 300 novih dinarjev. Vsi starostni upokojenci, invalidski in družinski, katerih prejemki so manjši, bodo dobili poseben dodatek. Sklenili so, da bodo že te dni začeli izplačevati povečano pokojnino tudi za vse mesece nazaj — od 1. januarja letos.
Kmetijski nasveti
Vaše zaloge
so mrtev kapital v skladiščih! Razprodajte jih in pomagajte si z denarjem, ki ga boste dobili na ta način! Obvestite javnost in kupce, koliko odstotkov popusta ste namenili za blago iz zalog! Pri tem Vam najbolj učinkovito pomaga oglas v lokalnem tedniku!
Shranjevanje žita
Casi se spreminjajo in mi z njimi. Odkar so kombajni in mlatilnice začele nadomeščati žanjice in mlatiče, gre težko in dolgotrajno delo ob spravilu žit v pozabo. V pozabo pa gredo tudi stari običaji in stari slovenski izrazi; v nekaj desetletjih jih bodo poznali samo še zbiralci — etnografi in muzeji.
9 Pri žetvi s kombajni je važno ujeti najbolj primeren trenutek, saj se nam lahko veliko žita osuje, če je prezrelo, ali pa se kvari v shrambi, če še ni dozorelo. Pravi čas je, ko so zrna vrh klasa popolnoma zrela, v sredini klasa pa še voščena. Kaj drugega o sami žetvi skoraj ni potrebno reči, opozoriti pa je treba na shranje-
vanje.	.	.
Žito v shrambi diha in počasi izgublja tezo. 10 stopinj temperature in 50-odstotna zračna vlaga je najbolj primerno za shrambe žit. Ce zaželenega odstotka vlage v žitu ne moremo doseči že ob mlačvi, je treba žito umetno dosušiti, vendar je treba biti pazljiv, da ne bo poškodovana kaljivost.
Ko žito skladiščimo, moramo najprej nasuti tanek sloj in večkrat premešati, kasneje pa lahko nasujemo tudi do 1 meter na debelo. Po hladnih dneh ne smemo odpirati oken, če je zunaj topleje, ker se bo žito navlažilo.
f Dober gospodar se zavaruje tudi proti žitnim škodljivcem, ki so pogostni gostje žitnih shramb. Crni žužek, trdoživ, pol centimetra dolg hrošček, je kmetovalcem dobro znan. Nevarni so še: žitni molj, mokar in močna vešča. Čistoča in dobro pripravljene shrambe so najboljše zdravilo, saj je te škodljivce težko uničevati s kemičnimi pripravki.
Shrambe pripravimo tako, da stene prebelimo z apnenim beležem, ki smo mu primešali anilinsko olje ali petrolej; še bolje pa jih je posuti s pantakanom ali pe-peinom. Prazne vreče razkužimo z ogljikovim žveplecem ali cianovodikovo kislino ali pa z vročino.	Inž. M. L.
Ko smo se pred leti vozili mimo pravljične Lo-reley po umazanem črnem Renu med vlačilci in velikimi čolni, ki so tovorili nafto in premog v velika mesta ob reki in opazovali poslednje ribiče, ki so še upali na plen v napol mrtvi reki, nam je vodič dejal nekako takole: »Ta usoda čaka večino rek na svetu. Zgledi ne prepričajo, ljudje morajo sami občutiti, kaj pomeni sebi uničiti zdravo vodo, saj le tako potem lažje žrtvujejo milijarde, ki so potrebne za ozdravitev.«
Vodstvo tovarne DANA je ribičem dalo pismeno izjavo, da po 31. marcu 1968 tovarna ne bo več spuščala v Mirno odpadkov destilacije in drugih snovi, ker bo do takrat že zgrajena čistilna naprava. Prišel je marec, pa tudi junij, toda teh naprav še vedno ni nikjer. Izgovori na neurejeno regulacijo ne morejo ribičev in drugih ljudi prepričati, kaj šele, da bi jih zadovoljili.
Tudi DANA in KPD Dob plačujeta odškodnino, ki jo ugotavljajo na podlagi števila poginulih, rib, površine vode, donosa in plemenske vrednosti rib. »Toda kaj pomaga; denar gre za nakup
Ista usoda je doletela že celo vrsto naših rek: Savo v Zasavju, Hudinjo, Voglajno, Savinjo pod Celjem, Mežo na Koroškem, Muro. Postale so odvratne, umazane, prazne, brez rib in kopalcev.
»Industrija se širi in naseljuje predvsem ob rekah; to pa ne toliko zaradi potreb po oskrbi z vodo, temveč posebno zaradi prepričanja, da je voda tisti primerni prostor v naravi, kjer je mogoče odlagati odpadke in strupe,« pravi dr. Marijan Mehle, predsednik republiške komisije za varstvo voda.
ZDAJ SO NA VRSTI DOLENJSKI VODOTOKI
Zastrupitve in onesnaženja zadnjih let kažejo, da je prišla vrsta tudi že na dolenjske potoke in reke.
9 KRKA. Cista je le še do pritoka Radeščice, ki izvira pri Podturnu. Ta. pritok, izredno primeren za gojitev lipanov, je jeseni 1963 prvič preplavila temna usedlina premogovega prahu, ki ga je voda prinesla iz kočevskega rudnika. Pravda o odškodnini je tekla leta in leta, kazalo je že, da bo onesnaženje prenehalo, toda letos se je spet močneje pojavilo. Rudnik ne plačuje niti odškodnine.
V Straži spušča podjetje GORJANCI odpadno olje naravnost v Krko. Vanjo spušča odpadke tudi NOVOLES. Olja in druge odpadne snovi se lepijo ob bregove in uničujejo predvsem mlad ribji zarod in ves tisti droberh rastlinski in živalski svet, ki je hrana za večje ribe.
V Novem mestu spušča v Krko odpadne snovi cela vrsta podjetij:	NOVOTEKS, KRKA in ISKRA dajejo reki barvila in druge kemikalije, Cestno podjetje odpadna olja, podjetje KREMEN pa droben kremenčev pesek, ki s
ČUDOVITO RIBIČEVO DOŽIVETJE — ujeti 5,32 kg težko potočno postrv, dolgo 74 cm. Te žlahtne ribe pa se morajo vse bolj umikati pred neusmiljenimi odplakami in odpadki.
je niti ni mogoče izmeriti, če razen ribičev upoštevamo vse tisto, kar imamo lahko od reke. Razen odplak pa nam veliko škode naredijo tudi krivolovci, saj smo npr. iz prijav zadnjih let lahko ugotovili, da so samo v okolici Šmihela pri žužemberku ujeli dve toni merskih rib. Zakon je pomanjkljiv, ker ne šteje krivolova za krajo, za katero so odgovorni tudi starši.«
novih rib, ki jih potem zopet zastrupijo,« meni tov. Brunček, prejšnji predsednik ribiške družine »Mirna« s sedežem v Mokronogu.
Poznamo še celo vrsto drugih zastrupitev in onesna-
»Naš glas je glas vpijočega v puščavi. Samo lani je bilo v Sloveniji 70 večjih primerov zastrupitev in onesnaženj (manjši sploh niso všteti), v zadnjih treh letih je bilo 50 masovnih poginov rib. Samo v ribjem svetu znaša približna škoda 81 milijonov starih dinarjev, poravnanih pa so ribiči dobili le 18 milijonov. Pravih sankcij nit odškodnine so le obliž za ra-ne, ki jih uničevanje prinaša našemu prizadevanju. Samo lani smo vložili v vodotoke čez milijon mladic, ob tem pa spoznavamot da to postaja Sizifovo delo ...«
FRANC VERČE, tajnik ribiške zveze Slovenije
DENAR GRE ZA RIBE, KI POTEM SPET POGINEJO
9 MIRNA. V tej lepi reki je še hujše. Krmeljski rudnik je resda ne more več onesnažiti, toda pojavili so se novi viri, še, bolj nevarni. Odkar je zrasel KPD Dob, kjer v velikih sodobnih delavnicah delajo obsojenci, in odkar se je začela večati tovarna rastlinskih specialitet DANA, se zastrupitve kar vrstijo.
Kot je ugotovil ljubljanski zavod za ribištvo, je ob hudi zastrupitvi leta 1965 Mirna vsebovala kar 1,8 miligrama cianidov na liter vode, dovoljena količina pa je 0,01 (!). Te strupe so spustili iz delavnic KPD Dob, toda letos je bila vseeno zastrupitev v prvomajskih praznikih še hujša, saj je na odseku, dolgem več kilometrov, poginil ves ribji zarod.
reportaža: NAŠE VODE
ženj. Sava je od zasavskih rudnikov navzdol dobesedno zacementirana s premogovim prahom in jalovino. Neprosojna voda že skoraj več ne pozna življenja. Podjetje CELULOZA v Krškem jo mora po zagotovilu ribičev za svoje potrebe celo čistiti, kar pa je ne moti, da ne bi tudi sama reke onesnažila z odpadnimi celuloznimi vlakni, sladkorjem in taninom. Pravica za enega torej ni hkrati tudi dolžnost za drugega!
VSE VEČ RAZLIČNIH NEVARNOSTI
Biologinja Tilda Herfort, ki kot sodelavka 'ljubljanskega ribiškega zavoda raziskuje zastrupitve, ima čedalje več dela. Vode ne zastrupljajo in onesnažijo le industrijski ob-
Naši ljudje čutijo vse večjo potrebo po naravi, po rekreaciji. V zadnjih 15 letih se je število članov ribiških družin skoraj potrojil'o. Trenutno jih je čez 8000, med njimi polovica delavcev. V 72 mladinskih sekcijah je vključenih 1148 mladincev in mladink. Razen tega je vsako leto izdanih na tisoče enodnevnih rit olovnih kart. V športnem ribolovu najde razvedrilo vsako leto več ljudi. To pa je samo ena, verjetno ne najpomembnejša plat koristi, ki jo prebivalstvu prinaša zdrava, čista tekoča voda.
RINŽO SO ZASTRUPILI Z GNOJNICO. Nobene težave kmetijskega posestva ne morejo biti opravičilo za moritve v Rinži, kjer je zaradi ene same zastrupitve leta 1964 poginilo blizu 2000 velikih rib in nič koliko zaroda.
rati, marveč vse bolj tudi kanalizacija, detergenti, različna škropiva proti boleznim in škodljivcem v kmetijstvu, gnojnica, silaža. Ti viri niso nič manj nevarni, saj »delajo« neprenehoma in skoraj neopazno. Ribji življenjski prostor se nenehno manjša, s tem pa tudi naš.
Nihče ne more postreči z na tančnimi podatki o škodi, ki jo vsi čutimo, toda:
£ KOLIČINA VODE SE NE DA POVEČATI z nobenim ukrepom, čeravno prebivalstvo zemlje hitro narašča.
A Z RASTJO MEST IN
Tako kot ob Kolpi pri Prelesju (na sliki) so tudi kraji ob Krki in Savi bogato obdarjeni z naravnimi lepotami. Izletniški turizem ima vso bodočnost, zlasti še, ker bodo že letos zgrajene nekatere nove ceste. Lepe ceste in slikovita narava pa ob zastrupljenih rekah ne pridejo do veljave. Zaman so vse velike investicije v turizem, ki naj bi bil glavna pridobitna panoga krajev na njihovih bregovih. Zdaj je med večjimi rekami našega področja edinole Kolpa še bistra in osvežujoča.
Kako dolgo še? (Foto: Ria Bačer)
URBANIZACIJO se potrebe nenehno večajo. Ugotovljeno je, da se v naših razmerah v desetih letih približno podvojijo.
# NARAVO MORAMO OBVAROVATI, nadvse je pomembna za človekovo življenje, za oddih, zdravje, počutje. Vode še zdaleč niso samo zadeva ribičev. Slovenija je premajhna za nepremišljene posege, za neodgovorno uničevanje narodovega bogastva.
KOT DA SE VSEGA TEGA NE ZAVEDAMO
Leta 1967 je bil sprejet poseben zakon o varstvu voda, ki je zahteval, da morajo vsa podjetja, ki onečiščujejo vodo, v 10 letih zgraditi čistilne naprave. Prišlo je leto 1967, toda rezultati tega so porazni: čistilne naprave je zgradilo le nekaj podjetij, le nekaj več pa zasilne čistilne naprave.
Ostalo je pri starem, pri opravičilih, da so čistilne naprave draga zadeva. Nihče ni odgovarjal, nobeno podjetje ni bilo zaradi kršitve zakona tudi kaznovano.
Ribiči so se leta 1965 zganili. Sestavili so posebno resolucijo in jo poslali republiški skupščini. Zahtevali so, naj določila dobrega zakorta, ki bi lahko obvaroval vode vsaj pred najhujšim, spoštujejo in upoštevajo, toda tudi to je ostalo le mrtva črka na papirju, kot so znova ugotovili na občnem zboru Ribiške zveze Slovenije v soboto, 29. junija.
Kdaj bodo ti pozivi zadostovali. komu jih je še potrebno nasloviti?
IN2. MARJAN LEC.AN
KO SE IZ DNEVA V DAN ZMANJŠUJE RIBJI ŽIVLJENJSKI PROSTOR, SE S TEM VEDNO ZMANJŠUJE TUDI NAŠ . ..
Poginule ribe so samo zunanji znak, kaj se v resnici dogaja z našimi potoki in rekami. Obvarovati naravo ni samo dolg prihodnjemu, temveč tudi sedanjemu rodu. Zato je nerazumljivo, zakaj noben opomin dovolj ne zaleže, zakaj ostaja pri starem ali se slabša
Droben, občutljiv zarod postrvi je prva žrtev (na sliki zgoraj)
svojimi ostrimi robovi poškoduje škrge rib.
Za vse to dobi .novomeška ribiška družina dobrih 6 milijonov starih dinarjev odškodnine.
Brane Suhy, tajnik ribiške družine, pravi o tem: »Odškodnina je le skromno na-, domestilo za veliko škodo, ki
Trikrat so ustaši jurišali na nas in trikrat smo jih potisnili nazaj
Ivan Turk iz krške CELULOZE se spominja bitke za vas Bosiljevo
Ko so zorele češnje, je bila obletnica bitke za Bosiljevo onstran Kolpe. Dogodek sega v leto 1944, toda kljub dolgemu časovnemu razdobju se ga nekdanji borec Cankarjeve brigade Ivan Turk spominja, kot da bi bilo to včeraj. Prisluhnimo njegovi pripovedi!
»Tisto noč sem bil v predhodnici. Vas Bosiljevo smo napadli okrog polnoči. V njej so gospodovali ustaši in ponoči so trikrat jurišali na nas in nas trikrat odbili. Vsakokrat smo jih s ponovnim napadom potisnili nazaj.
Ko se je zdanilo, si niso več upali iz hiš in rovov. Položaje smo držali v rokah približno do enajstih dopoldne. Spoznali smo, da z lahkim orožjem vasi ne bomo zavzeli.. Sposodili smo si nekaj topov od hrvaških partizanov.
Sprejmite in obogatite
(Nadaljevanje s 1. str.)
zem hotel iztrebiti njemu ne. všečne narode v Evropi, v nadaljnji dobi pa še drugod po svetu Mladi rod ne sme po-zabiti, da ne bi bil svoboden in ne bi imel tega, kar ima danes, če starejša generacija ne bi bila zgrabila za orožje in se na življenje . in smrt spoprijela z brez primere močnejšim sovražnikom.
Ne bi hotel rodu, ki danes že polagoma odhaja, peti sla-VO' pribiti pa je treba, da se je tedanje mlado pokolenje, ko je šlo narodu za biti ali ne biti. odzvalo s toliko zavestjo in toliko nesebičnostjo, da si je s tem zaslužilo čast. no mestno med rodovi, ki jih slovenski narod beleži. Daleč sem od trditve, da je bilo vse dobro, kar je bilo v tistem času storjenega, res pa je, da je bilo vse narejeno z neomajno vero v boljše čase in v boljše odnose med ljudmi. V tem času smo kot narod storili velik korak na. prej, naša zavest se je močno utrdila in danes nikogar ni sram priznati, da je Slovenec.
Ko se na slavjih spominjamo preteklih dogodkov, ne glejmo na to kot na poudarjanje zaslug starejšega rodu, marveč kot gojitev spomina na dela in lastnosti, ki so v vseh časih pomenile ideale. Mladostnega zanosa in preda-nosti, tovarištva in poštenja, skromnosti in hrabrosti je bila tista doba tako polna, da še danes v njej lahko najdemo nešteto svetlih vzorov za mlajši rod.
četrt stoletja mineva od tistih časov. Večina vas iz mlaj. šega rodu ima sicer še neko, vendar z vsakim dnem bolj medlo predstavo o takratnem živlejnju v uporni domovini in v tej dolini. Ali se sploh še spominjamo, da je prav tu v Kostanjevici takoj onstran grajskega zidovja tekla žična ograja, s katero so hoteli sovražniki našega naroda izstradati tiste, ki so se borili za njegovo svobodo? Žična pregraja, ki naj bi partizane odrezala od gospodarsko močnejših krajev, ni prišla daleč po dolini Krke, še do Novega mesta ni dospela ko se je
C •	•	V	v
jejm/scd
Novomeško sejmišče
V ponedeljek, 15. julija, je bilo novomeško sejmišče slabo obiskano. Naprodaj je bilo 498 prašičkov, .prodali pa so jih samo 232. Manjše so prodajali po 60 do 120 din, večje pa po 130 do 230 din.
Sejem v Brežicah
Na brežiškem sejmu je bilo v soboto. 13. julija, naprodaj 420 prašičkov, prodali pa so jih 326. Mlajši so šli v denar po 5 do 5,50 din kg, večji pa po 4.5 din kg.
zrušil italijanski fašistični imperij. Dogodki, ki so temu sledili in čigar obletnice bomo praznovali letošnjo jesen, so notranje razplete samo še pospešili. Tisto jesen je velik del slovenskega naroda neposredno volil svoje poslance za Zbor v Kočevju. V dvorani, ki jo je krasil napis s Cankarjevo preroško besedo »Narod si bo pisal sodbo sam!«, so poslanci potrdili javno in slovesno tistot kar je bilo borbeno geslo borcev že dve leti predtem, in sicer, da bo odslej slovenski narod sam svoj gospodar, in potrdili so tudi priključitev odcepljenih primorskih pokrajin matični Sloveniji.
Uresničitev Cankarjeve misli je prinesla velike spremembe v gmotno življenje našega naroda. Po vsej socialistični domovini, tudi v tej dolini se je v petindvajsetih letih marsikaj spremenilo. Mor. da bi si kdo želel, da se je več. Ker pa ie danes življenjski tempo z vsakim dnem hitrejši, je s tem tudi sama na. ša domovina, pa tudi svet kot celota z vsakim dnem manjši. Zato ne smemo me. riti materialnega napredka samo po dosežkih, ki so vid-ni v tukajšnji bližnji okolici. Kdorkoli je priden in pošten, lahko danes najde dobrega in obilnega kruha nedaleč od svojega rojstnega kraja.
Danes, ne celega četrt stoletja po končani vojni, postaja Evropa spet nemirna. Mladi rod marsikje na vzhodu in na zahodu protestira proti določenim življenjskim navadam, protestira proti načinu, kako se slovesno pro-klarpirana načela demokrati, je v praksi slabo izvajajo.
Starejšemu rodu očita da ni bil zvest načelom in idealom, za katere so umirali borci proti fašizmu> očita mu, da je postal preveč sam s seboj zadovoljen, in zahteva zase večjo udeležtto pri urejanju življenja. Potrjuje misel, ki jo je izrekel ustanovitelj češke države in filozof Masa-ryk, da je človek povezan z družbo ne samo horizontalno, ampak tudi vertikalno. S tem je hotel povedati, da ima vsaka generacija opraviti z dediščino svojih prednikov in da je odgovorna svojim naslednikom. Trezno mora presoditi, kaj so njeni predniki opravili pozitivnegat in jim to šteti v dobro, tisto pa, kar meni, da ni bilo v redu ali pa ni več uporabno za njen ' čas, naj popravi in gleda, da bo sama ukrepala bolje.
Tudi pri nas smo na pragu izmenjave rodov. Boj za uresničevanje načel gospodarske in družbene reforme je v pol-nem razmahu. Cankarjeva misel »Narod si bo pisal sodbo sam'« dobiva svoje uresničevanje v razvoju samoupravljanja oz. v organiziranju družbe na samoupravnih osnovah. Tudi gesla, ki jih danes uporablja nemirna Evro-
pa, znova potrjujejo, da je bila Cankarjeva misel misel velikega človeka in vizionarja. Vsa, njegova dela izpričujejo boj za pravo človekovo podobo, za demokracijo v njenem najglobljem bistvu. Petdeset let po njegovi smrti si narod že piše in si jo bo še pisal. Vsak rod mora k njej prispe■ vati svoj delež.
Sedanjemu mlademu rodu, ki prevzema krmilo narodove usode polagoma v svoje roke, želim, da bi imel toliko idealizma, kot ga je imel starejši , gotovo pa več sreče in spretnosti. Materialnih pogojev za uresničitev nalog, ki stojijo pred vami imate neprimerno več, kot smo jih imeli mi. želim vam, da ti-sto, kar je bilo v preteklosti dobrega, razvijate naprejkar pa smo mi napak napravili, popravite in dodajte še svo-je, boljše če boste tako de-lali, potem bo vsak od nas prepričan, da je narodova usoda v dobrih rokah. S to željo vam tudi čestitam za da-nošnji praznik in vas iskreno pozdravljam!
Takrat sem prvič videl, da so streljali • z njimi navadni strelci (bili sd naši cankarjev-ci), in ne artilerija. Topove smo privlekli do žice in potisnili skoznjo cevi. Ciljali smo kar skozi cev. Streljali smo iz bližine in rušili hišo za hišo, bunker za bunkerjem. Ustaši so se medtem umirili, prevzel jih je strah.
Vrnil sem se k svoji četi, kjer sem bil komandir. V prvem jurišu je bil hudo ra nje Klusov Joža. Zelo težko je bilo priti do njega, ker je ležal ravno na poti. Z zadnjimi močmi se je nato zavlekel pod oreh na njenem robu. Naši borci so se umaknili kakih 60 metrov nazaj. Odpravil sem se po ranjenega Jožeta. Privlekel sem ga na varno in potem so ga odnesli.
Ko sem ga reševal, je dejal, da je z njim konec. Zaupal mi je pištolo in uro z naročilom, naj oboje izročim njegovemu dekletu. Avtomat je poklonil meni. Nisem ga zadržal, ampak sem vse skupaj dal partizanki Zinki. Jožeta nisem več videl. Kmalu po tistem je izdihnil.
Topovi so neutrudno tolkli po sovražniku- V naslednjem jurišu smo zavzeli Bosiljevo. Dobili smo ogromno orožja. Ustaši so utrpeli hude izgube,. Precej smo jih ujeli. Orožje smo dali hrvaškim partizanom.
Cez dva dni so prišli iz Karlovca Nemci. Čeravno so njihovi tanki odrezali zaščit-nico, se je brigada srečno umaknila čez Kolpo.
Po pripovedi zapisala Jožica Teppey
Skromen in zadovoljen
Franc Zupančič iz Črnomlja, partizan pri 19 letih, danes pa skromen upokojenec
Pri črnomaljskem tromo-stovju ima svojo hišico upokojeni cestar Franc Zupančič, ki je eden skromnih prvoborcev NOB. Pričakovala sem, da mi bo našteval težave upokojencev, pa je najin pogovor potekal povsem drugače:
— Zadovoljen sem, Je ae-jal. Pred dvema letoma sem šel v pokoj. Imam pokojnino in nekaj zemlje. Prav nič se ne pritožujem. Kdor hoče delati, mu ni sile!
— Ali ste res tako mladi odšli v partizane?
— Devetnajst let mi je bilo, ko sem se junija 1942 javil v Kolbeznovi zidanici. Tam smo dobili orožje, nato pa odšli v logor nad Maverlenom. Kasneje sem bil v Cankarje vi brigadi, nato v Semiški četi, osvoboditev pa me je zatekla na komandi mesta Metlika.
— Sodelovali ste v več hu-
dih borbah. Katera vam je najbolj ostala v spominu?
—Veliko let je že minilo od tedaj in marsikaj sem že pozabil. še najbolj mi je ostal v spominu napad na Primskovo. Bila je zima, sneg in hud mraz. Vso noč smo napadali bele. V hudi borbi je padlo precej naših, med njimi tudi moj kolega Franc Pezdirc iz Trnovca. Zjutraj nas je na položaju zamenjal drug bataljon. Medtem pa so beli prebili obroč, a so jih v dolini pričakali gubčevci :n tomšičevci, tako da nam niso ušli. V hudih borbah sem sodeloval še večkrat, te na Primskovem pa se spominjam zlasti takrat, kadar me zebe. Tolikšnega mraza kot tisto noč nisem namreč nikoli prej ne kasneje doživel.
20 let lista
»Za domovino«
15. julija je proslavljal vojaški list »Za domovino«, glasilo komande zagrebške vojne oblasti, 20-letnico izhajanja. List je izšel v 20 letih 570-krat v skupno 3,600.000 izvodih. Predsednik republike in vrhovni komandant oboroženih sil SFRJ Josip Broz-Tito je ob tčj priložnosti odlikoval list »Za domovino« z re dom za vojne zasluge z zlatimi meči, generalpodpolkov-nih Petar Matič pa je priredil za člane uredništva sprejem, na katerem je podelil članom uredništva priznanja. Uredništvu lista »Za domovino« za 20-letnico in visoko odlikovanje čestitamo!
Formalni postopek pa bi naj začel družinski poglavar s prošnjo, na kateri bi najprej obljubil zvestobo nemškemu rajhu in Hitlerju ter se zavezal, da bo »izpolnjeval obveznosti, ki mu jih bo postavljala narodna skupnost«, da se bo naučil nemško in da bo otroke, kolikor jih bo imel, vzgojil v nemškem duhu. Zastopnik štajerske domovinske zveze bi naj preveril, a'i je bil prosilec oziroma njegova družina 14. aprila 1941 na Spodnjem štajerskem ali Gorenjskem in če spada k »domovini zvestim Spodnješta-jercem«. Povedal je tudi, da ni »domovijii zvest Spodnje-štajerec«, kdor je aktivno ali vodilno delal proti nemštvu, pri komer bo imel zdravnik večje dedncbiološ-ke pomisleke, kdor je asocialen element ali je bil hudo kaznovan zaradi kriminala in za kogar bo pristojni ViSji vodja SS in policije dal ze'o negativno -karakteristiko. Zastopnik štajerske domovinske zveze naj bi imel tudi pravico dati svoj veto na predlog višjega vo'lja SS 'n policije za naselitev prosilca v vzhodni Evrooi- Komisija bo končno ugotovila ali se lahko prosilcu podeli nemško državljanstvo r.a preklic sli pa naii -nr^silec postane le zaščitenec reniškega rajha. V nrmoru. di kaj ne bi bilo iasno ali S3 ne bi moglo dokončno odločiti, naj izda t. i. oot’rli’o o odložitvi preiskave in pošlje v Lodz.
Menim, da je osrednji vselitveni urad v Lodzu nameraval kljub vsemu vključiti v svoje komisije, ki bi naj pregledovale Slovence, tudi rasne preiskovalce, šef glavnega rasnega in kolonizacijskega urada SS Otto Hof-mann mu je namreč 13. februarja pisal: »Zaradi premestitve mnogih preiskovalcev k enotam mi ni mogoče, da bi k vašim komisijam za podelitev državljanstva Slovencem, ki so sposobni za ponemčenje, poslal rasne preiskovalce.« Prosil je tudi, naj naroči vodjem svojih komisij, naj dajo državljanstvo samo tistim osebam, za katere je nedvomno dokazano, da so sposobne za ponemčenje, in naj se v problematičnih problemih obrnejo raje na Volksdeutsche Mittelstelle.
17. februarja je sodelavec osrednjega vselitvenega urada v Lodzu SS Sturmbann fiihrer Gottstein z odredbo št. 179 podrobneje določil tehnično izvedbo pregleda in
naloge posameznih članov komisij. Povedal je tudi, da bo izmed Slovencev, za katere bodo komisije ugotovile, da so sposobni za naselitev v vzhodni Evropi, izbral štabni urad za utrjevanje nemštva v Berlinu tiste, ki jih bo naselil v Lublinu.
Ena »hišna« in c!ve »leteči komisiji pregledujejo Slovence na Poljskem
Osrednji vselitveni urad v Lodzu je za pregled Slovencev določil tri svoje komisije, eno »hišno« in dve »leteči«. Predvideval je, da bo vsaka komisija pregledala na dan okoli 45 oseb.
Najprej je začela z delom »hišna« komisija, ki je imela nalogo pregledati tiste Slovence, ki so bili v taborišču Stockhof pri Lodzu. V to taborišče so namreč že decembra 1942 spravili 79 družin s 175 Gorenjci, ki so se bili kot nasprotniki narodnoosvobodilnega gibanja sami priglasili za odselitev in so jih res preselili najprej v taborišče St. Gertraud na Koroškem, nato pa preko taborišča Lauterbach v taborišče Stockhof. Tja pa so poslali tudi več kot sto družin izgnanih Slovencev iz obmejnega izselitvenega območja na slovenskem štajerskem. V času od 11. februarja do 9. marca 1943 je »hišna« komisija iz Loclza pregledala v taborišču Stockhof 941 oseb. 820 osebam je dala nemško državljanstvo na preklic in oceno »0«, 56 jih je razglasila za zaščitence nemškega ra »ha, petinšestdesetim pa ni dala nobene ocene.
Tako imenovani »leteči« komisiji sta pregledovali Slovence v nemških pokraj inali, in sicer XXI. pod vodstvom SS-Untersturmfiihrerja Koh-lerja v vzhodnih, XXII. pod vodstvom SS-Hauptsturmflih-rerja Portnerja pa v zahodnih pokrajinah.
XXI. komisija je najprej pregledovala Slovence v Spodnji šleziji,*in sicer od 26. februarja do 28. marca (od 26.11. do 9. III. v Bre-slauu, 10. III. v Leubusu, od 12. do 14. III. v Bad Lange-nauu in od 16. do 28. III. v Hirschbergu). Pregledala je 2412 oseb in 2087 dala nemško državljanstvo in oceno »0«. Nato je odšla na Saško, kjer je od 1. do 30. IV. (od 1. do 8. v Dresdenu, od 12. do 17. v Freiburgu, od 19. do 30. v Chemnitzu) pregledala 1194 oseb.
Skupina slovenskih izgnancev pred barakami v prehodnem taborišču Stockhof pri Lodzu na Poljskem.
Dolenjsko poletje 68 — tokrat plesi
V soboto, 27. julija, bo v okviru prireditev Dolenjskega poletja 68 nastopila na Otočcu ob 20. url folklorna skupina Tine Rožanc iz Ljubljane. Ta ansambel je v preteklem letu velikokrat nastopal ter dosegel lepe uspehe, zato priporočamo, da si mjegovjnastop ogledate.
Za doslednejšo zaščito spomenikov
V Postojni je bilo pred dnevi končano letošnje mladinsko šahovsko prvenstvo Slovenije. Sodelovalo je 15 šahistov, vendar je bi!o kandidatov za najvišja mesta precej. Borbe v zadnjih kolih so bile zelo dramatične. Na sam vrh so se uvrstili kar štirje
ci, vendar je imel Tone Praznik iz Kočevja boljši rezultat proti zmagovalcem in je tako postal mladinski republiški prvak za leto 1963-	•	^
Prazniku zasluženo pripada naj višji nasov, saj je pokazal na prvenstvu največ volje in prizadevnosti. Tudi v šahovskem klubu Kočevje je poleg Rudija Ostermana eden od najbolj marljivih šahistov.	.
Končni vrstni red: 1. do 4. Praznik (Kočevje), Masleša (Postojna). Kosanovič (Ljubljana) in Na glič (Kranj) 10 točk; 5. Slak (Domžale) 9,5; 6. do 7. Halik in Galic (oba Ljubljana); 8. Sorčnik (Maribor) 8,5; 9. Mauhlcr (Maribor! 8; 10. Papler (Postojna) 6,5;
Turk in Jenkoletova v reprezentanci
Pred dnevi je bil v Ljubljani pionirski plavalni miting. Ta je služi' za sestavo mladega zastopstva Slovenije, ki se bo srečalo t VT-stniki Julijske krajine v Trstu.
Dosežen!h je bilo nekaj zelo dobrih rezultatov. Od krških plavalcev je nastopil pionir Turk, ki sl je priboril mesto med najboljšimi. Nevenka Jenkole, ki uspešno nastopa tudi med starejšimi vrstnicami, ni imela nikakršnih težav za uvrstitev v reprezentanco Turk je bil na 50 m prosto četrti, na 200 m prosto pa s časom 2:42,6 tretji.
V reprezentanco so določeni: Ločnikar (Ilirija) Paradiž, Je. hart (Fužinar), Kraljič. Mandeljc, Porenta, Pajtna- (Triglav), Marolt (Lj) in pri pionirkah Jenkole (Ce-lulozor).
V pionirski reprezentanci bodo nastopili: Slavec, Grošelj, šlibelj (Triglav), Potočnik, Hercog, Gor-še (Ilirija), Kramberger (Koper), Zavrl, Zavec (Fužinar) in Turk (Celulozar).	N.	N.
Svet za prosveto in kulturo pri občinski skupščini Novo mesto je razpravljal o varstvu kulturnih spomenikov — Neprecenljivo bogastvo marsikje propada — Še je čas, da ohranimo svoje narodno bogastvo — Ostrejši ukrepi pri varstvu narave so nujni — Za spomeniško varstvo na našem področju skrbi ljubljanski Medobčinski zavod za spomeniško varstvo
Plesi in pesmi Jugoslavije
V soboto, 20. julija ob 21. uri, nastopi na terasi restavracije Otočec v okviru tradicionalnega kulturnega sodelovanja med Karlovcem in Novim mestom folklorna skupina DRAGUTIN ARMANDO in pesmi Jugoslavije; za ples s sporedom narodnih plesov pa bo igral ansambel Dehors. Predprodaja vstopnic v recepciji Grad Otočec. Vabljeni-
Še do konca meseca bo v Kostanjevici na Krki odprta razstava Svet naivnih, ki je doslej privabila že tisoče obiskovalcev. Dela, ki so last novinarja Gerharda Ledica, pomenijo najpopolnejšo zbirko naivnega slikarstva v Jugoslaviji. Ker si je naša likovna tvornost po vojni prav z deli naivcev utrla pot v svet, priporo, čamo, da si ogledate to nadvse zanimivo in bogato razstavo. Na fotografiji: Pero Mandič: Sv. Ilija gre... (olje na platnu, 1%7)
»Barakarji« Pavla Zidaria
Pisatelj Pavle Zidar Je v mariborski založbi Obzorja izdal knjigo o svoji mladosti Barakarji. Zanimivi slovenski pisatelj pripravlja, tako smo pred kratkim izvedeli, roman o Novem mestu.	(pb)
Plavalec Celulozarja iz Krškega pionir Turk bo poleg Jenkoletove v kratkem branil barve republiške reprezentance v dvoboju z ustrezno reprezentanco Julijske krajine v Trstu. (Foto: S. Dokl)
Mladi gasilci so v čast žužemberškega občinskega praznika tekmovali v gasilskih spretnostih, številne gledalce, ki so sledili še ostalim športnim tekmovanjem, so s svojimi spretnostmi presenetili. (Foto: S. Dokl)
Tone Praznik mladinski prvak SRS
11. Taljat (Tolmin) 4,5; 12. Slejko (Postojna) 4; 13. Sajovic (Zagorje) 3; 14. Urnaut (Maribor) 2 in 15. Zornik (Zagorje) 1.
Tako bomo Dolenjci po dolgih letih premora končno le dobili mladega zastopnika na državnem mladinskem prvenstvu, kočevski Športni delavci pa še eno priznanje, da je njihovo delo z mladimi šahisti rodilo bogat sad.
I. S.
Šah v Sevnici
V počastitev dneva borca je bil v Sevnica hitropotezni šahovski tunur. Zmagal je Martin Pfeifer . iz Kopitarne, ki je »bral 10,5 toč Janko Blas.
ke, 2. je bil Miro Gačnik z 9,5, 3. do 5. Resnik, šribar in Drstvenšek z 9 točkami, 6. je Mejak 8,5, 7. inž. Novak 7,5 itd.
Šahisti so obžalovali, da ni katera od družbenih organizacij prispevala sredstev za prehodni pokal, tako da bi turnir postal tradicionalen.
Na rednem mesečnem hitropoteznem turnirju, ki šteje za osvojitev pokala pri šahovskem klubu »Milan Majcen« — Sevnica, pa je zmagal Rudi Blas z 11 točkami, 2. Janko Blas 11,3 3. Martin Pfeifer 8, 4. do 5. Franc Drstvenšek in Jože Blas 7,5, 6. Boris Mejak fi, itd.
V skupnem zbiru za pokal vodi
Dolenjska slov: po velikem številu kulturnih spomenikov, novomeška občina pa je po njihovem številu med najbogatejšimi v Sloveniji (izjava umetnostnega zgodovinarja tov. Železnika) Za njihovo zaščito je bilo v preteklosti precej storjenega, vendar ne toliko, da nam ne bi vrsta izjemnih kulturnih spomenikov pred očmi propadala in izginjala. Vsekakor je ena najvažnejših nalog spomeniškega varstva na Dolenjskem inventarizacija obstoječih kulturnih spomenikov. Ta je ena važnih osnov za njihovo zaščito, hkrati pa je seznam kulturnih spomenikov važen turistični informator. Za naše področje je bil pred časom narejen seznam kulturnih spomenikov v dolini Krke. Vanj niso všteti samo gradovi in cerkve z baročno ali drugačno opremo, ampak tudi kmetije s posebnostmi gradnje itn Za spomeniško varstvo v novomeški občini skrbi po pogodbi Medobčinski zavod za spomeniško varstvo iz Ljubljane (naj povem, da za to leto pogodba še ni podjpisana, tako da je na tem področju »brezvladje«). Medobčinski zavod za si>omeniško varstvo iz Ljubljane se bo zavzel (pogodbo bo prav gotovo v kratkem podpisala tudi naša občina) za izdelavo seznama kulturnih spomenikov, pomagal bo pri objavi gradiva o zgornjem delu Krke, zavzemal se bo za tesnejše sodelovanje s svetom za urbanizem, da bi tudi Novo mesto dobilo elaborat o zaščitenem mestnem jedru. Skratka, člani sveta za prosveto in kulturo so imeli po sestanku vtis, da se bo tudi
OD TU IN TAM
NOVO MESTO. »Mojster z morja. splitski HAJDUK bo imel priprave svojih nogometašev pred pričetkom nogometnega prvenstva -ugoslavije v Novem mestu od so bote, 20. julija pa do 10. avgusta. Na stadionu Bratsva in enotnosti po vadilo 20 nogometašev ene« a P!1®1?, "ajbolj priljubljenih in najboljših nogometnih moštev Jugoslavije.	^
.ŽUŽEMBERK — Na strelskem tekmovanju, ki je bilo prirejeno v čast krajevnega praznika, je na topilo 13 strelcev. Zmagal je I ranc Brulec, ki je dosegel 110 krogov Sledijo: Veko Gabrič 101,
&HL^Vr.Č “K)^Ludvik Marinč jo fc.mil Glavič 94, itd. (N. N.)
KRŠKO — Iz Alpskega letalsJce-
?e	pri	Bledu se
je pred kratkim vrnila s tečaia
^adincev in 2 mladink
i	^ vodstvom učitelja
padalstva Ernesta Ferka so ude
leženc! končali praktični tečaj za
Jvsak udlu*5' V dvajsetlM ^eh 19	d®ležanec	napravil	8 do
Boian	j^°1Je	150 se Ukazali
Bojan Vukčevič, Slavko Pavlin, Marjan Pecelj, Marija 2okaIj Mar-jan .šmerc, Marjan Špes in Aa£„ Rozman. Udeleženci tečaja so 4
na1Bri?ikihCaliitUd| letalski miting Ferko sklto i IS nJihov učitelJ
™*skakal za ekipo iz Lesc Ta navdušeni padalec je žrtvovul let-ni dopust, da bi mlade Krčane naučil te veščine. (M. J.) MOZEU — Spomladanski del
Prvomm^a Prvenstva Je končan.
o mesto so »zasluženo osvojili nogometaši iz Koprivnika. Vse svoje nasprotnike so premagali z visokim rezultatom. Za to tekmo
nje 6Z 6 nadnn!°	zanima-
nadaljevanjem tekmovanja h^° Pri£eli v kratkem. Prav bi bi se za tekmovanje pozanimali tudi športniki iz občin-
,n sa podprli. Vrstni red spomladanskega nogomet
*wsr£
Pr.-dkrr J j r 3; ■ Crni P»‘uk 6, 4.
»««* &ii.5;iL,š°>'đ 2••
nir *ICE T,Trenutno so športniki na zasluženem oddihu ne
Krj0dapah0r8ani2at0rji’ “ *c
1 28 no* S«
zono. Tako bodo iSkSSS pri! Celi s pripravami že konec luliIn
sSS
»S- v?*« “'o
okrepljeni z nekaterimi fgrntei “ki branijo barve Trebnjega.Na tret-Jem mestu so pristat odbojkarji novomeške Lskre. ki po svoji igri niso preveč zaostajal: za prvima dvema Rezultati: Pnrt‘/an (Trebil ie) — Partizan (fcufcmbcrk) 2:0, Partizan (Trebnje) — I.;kra (N. m.)
2:0 in Partizan (Žužemberk) — Iskra (N. m.) 2:0 tN. N.)
BRE2ICE — Kljub počitniškemu času in vročini je v Brežicah zaživela nova športna prnoga; v soboto so namreč odprli nove teniško igrišče v gimnazijskem športnem parku. Beli šport ki ima v Brežicah že dolgoletno tradicijo, bo tokrat spet dobil možnosti za razvoj. Ob otvoritvi sta se srečali ekipi gimnazije in občinske skupščine. Slednja je bila boljša in je zmagala. Med mladino je za tenis precejšnje zanimanje, zato upravičeno pričakujejo, da se bo ta lepi in dragi šport razvil.
(V. P.)
ŠENTJERNEJ — V nedeljo popoldne bodo tu tradicionalne konjske dirke, na katerih bodo nastopili konji iz Slovenije in sosednje Hrvatske. Organizatorji pričakujejo, da se bo prireditve kot običajno udeležilo precejšnje število gledalcev. Posebno zanimanje bodo gotovo vzbudili domač konji, ki so se doslej vedno dobro odrezali.
(N. N.)
NOVO MESTO — V ponedeljek se je pričelo na stadionu »Brat stva ip enotnosti« letošnje športno tekmovanje pripadnikov garnizij Črnomelj in Novo mesto. Vojaki so se najprej pomerili v atletskih disciplinah ln zabeležili razmeroma dobre uspehe. (N. N.)
ŽUŽEMBERK — V sklopu športnih tekmovanj v čast krajevnega praznika so se pomerili na Loki mladi gasilci. Pred številnimi gledalci so pionirji pokazali svoje veščine, za kar so prejeli zaslužena priznanja. Kot kaže, v Suhi krajini z gasilskim -naraščajem marljivo delajo. (N. N.)
KRŠKO — Tu so pretekli torek imeli ustanovitveni občni zbor karate kluba Krško Klub je med prvimi y Sloveniji, saj še niti ni republiške zveze, ki bi pomagala novoustanovljenim klubom, ki se ukvarjajo z novo športno panogo. Ustanovnemu občnemu zboru jo prisostvovalo 13 športnikov, ki so že začeli z rednimi treningi. Za predsednika kluba so izvolili ini. Vojka Cerovška. Pred kratkim so povabili v Krško Zagrebčana dr. Topiča, ki Je vodil enodnevni seminar karateja, na zaključku pa so opravljali izpite za pasove. Šolski pas Je dosegel Rudi Iskra, sedmi Alfonz Hostnik, Vladimir Lazorko in St-tnko Iskra, medtem ko le osvojil znanje osmega šolskega pasu nadarjeni Jurij Kreutz Na občnem zboru so sklenili, da bodo v jeseni pričeli karate šolo za začetnike, do takrat pa bodo nosilci nmo- krepili svoje znanje in sprotno** fV P.)
na področju spomeniškega varstva stanje izboljšalo. Nevzdržno je namreč dejstvo, da se doslej zaradi denarnih in drugih težav ni dal prebiti zid nerazumevanja, zlasti takrat, kadar je šlo za postavljanje hiš na zaščitenih površinah, kadar je šlo za rekonstrukcije kulturnih spomenikov z divjimi posegi v zašči-
tene objekte itd.
Člani sveta za prosveto in kulturo so si pod vodstvom tov. Železnika in restavratorja Snoja ogledali izvršena dela na Otočcu ter ugotovili, da je posluh za zaščito gradu na moč pohvalen, zlasti še, ker je dela naročila gospodarska organizacija (hotel Otočec).
PETER BREŠČAK
VIKTOR MAGYAR RAZSTAVLJA NA MIRNI
Predvsem izpovednost
V petek, 12. julija, je v osnovni šoli na Mirni Lado Smrekar odprl razstavo del dolenjskega slikarja avtodidakta Viktorja Magyarja. Magyar, ki že pet let učiteljuje na bližnjem Čatežu, je v šolski učilnici razpostavil petnajst olj ter pet perorisb. Slikar se je doslej predstavil že na dveh samostojnih razstavah ter skupinskih \ Slovenjem Gradcu, Celovcu, Innsbrucku, Zagrebu, Vitrovici, »Strumici, Opatiji, na Reki in v Sisku ter Phila-delpliiji (mesta naštevam zato, ker so za slikarja Mugyarja to postaje v njegovem iskanju sveta). Otvoritve se je udeležilo tistega »pred-izseljenskega« popoldneva le manj ljudi: bili so tam njegovi prijatelji iz Zagreba, Ljubljane in Novega mesta, znanci in prijatelji iz Trebnjega in od drugod. In ker je bilo le malo »obiskovalcev«, je bilo vzdušje v razstavišču toliko bolj intimno. Pred zbranimi je spregovoril Lado Smrekar o Magyarje-
vem delu: razčlenil je njegovo slikarsko in človeško pot, dal je strokovno oceno slikarjevega dela ter razmišljal o Magyarju-učitelju.
Magyarjevo sporočilo je preprosto in učinkovito. Z veliko drznostjo nam pripoveduje o svetu okoli slebe: o dolenjski pokrajini, ki jo predtsavlja z njenimi folklornimi posebnostmi (dela Svatba, Ples Kurentov. Kosec, Zeleni Jurij), o njej pa razmišlja še drugače. V risbi, ki jo ustvarja s tako lahkoto in ki je pronicljiva kot Lackovičeva, je izpovednost naj. bolj prisotna. Risba Boj za obstanek, ki je v katalogu navedena na zadnjem mestu ni razstavljena brez programa.
k
Magyar bo še leto-- skupinsko razstavljal v Dubrovniku in pri Sv. Stefanu. V jeseni pojdejo njegova dela v Rim.
PETER BREŠČAK
Pivam serenadu...
Četrta prireditev letošnjega Dolenjskega poletja je bila prava »fešta« južnjaškega temperamenta, muzikalnosti, lahkotnosti, vedrine in duhovitosti. Na terasi otoškega gradu se nam je s sporedom dalmatinskih pesmi, dveh slovenskih in makedonskih narodnih, venčkom zagorskih ter z nekaj zabavnimi melodijami predstayil vokalno-in-strumentalni ansambel »Dalmacija«, ki mu je umetniški vodja Mario Nardelli, glavni komponist in aranžer Roman Butina (razen tega je tudi sijajen harmonikar), njegovi člani pa so pevci in solisti RTV Zagreb. Pevci in instrumentalisti, ki jih je pred desetimi leti povezala v neraz-družljivo-bratovščino ljubezen do stare dalmatinske pesmi, so prejeli številna priznanja na gostovanjih po SZ, v obeh Nemčijah, Italiji in ne nazadnje na mednarodni pariški glasbeni prireditvi: Muzika z Elizejskih poljan.
Na Otočcu so že z uvodno
pesmijo CA KO VOLI, CA KO ZNA kot raketa vžgali razpoloženje publike, ki so jo nato v pesmih PIVAM SERENADU, PODMOSKOVSKI VEČERI, O, SOLE MIO, KALIN-KA in FESTA še posebej navdušili solisti B. Nikolič, T. Mijač, D. Kalmeta in V. Ko-Ijesar. Za smeh je poskrbel duhoviti konferansje Branko Kubik, član zagrebškega gledališča »Komedija«, še posebej je ugajala njegova parodija na pevce-kričače ...
Po končanem koncertu so nam člani ansambla povedali, da so bili nadvse zadovoljni, ker je bila publika prijetna in razpoložena, še poseben užitek pa jim je pomenilo peti v tako čudovitem okolju.	ABV
Mirna: doživetje ob Divjem lovcu
Zaradi bolezni v igralski skupini prosvetnega društva »Lojze Košak« iz Kostanjevice je že kazalo, da prve predstave Finžgarjevega Divjega Lovca na prostem 13. julija ne bo. Prizadevnemu društvu pa se je vendarle posrečilo najti zamenjave, igra pa je navdušila skoraj 2000 gledalcev, ki so ta večer prihiteli pod mirenski grad, kjer so naslednji dan slavili drugo srečanje dolenjskih izseljencev.
To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami!
Nemorala je grobar vsake družbe!
Ker sem bil tudi sam študent, sem polemiko o ■ študentskih demonstracijah, »vandalih«, obsodbah »odgovornih tovariševa itd. v Dolenjskem listu prebiral s posebno pozornostjo. Ne bi se hotel prepirati s tov. inž. Dvoršakomt ki zagovarja uradna stališča v Črnomlju, z ničemer pa ne ovrže pošteno povedanih misli iiiže-nirja Francija Starihe, toda zamerim mu, ker poudarjat da tov. Stariha živi v Avstriji in namiguje, da si od tam pač upa napisati tako pismo. Dobesedno pravi inž. Dvoršak takole: »Prepričan sem, da bodo bralci iz mojega odgovora lahko razbrali, v koliki meri je bila lekcija na• šega rojaka dobronamerna-«
Jaz pa živim tostran meje in še prav nič ne bojim povedati, da soglašam tako rekoč z vsakim odstavkom, ki ga je zapisal inž. Stariha. V okoljut kjer živim in delam, pa čutim, da se strinjajo še mnogi drugi naši ljudje, ki sicer ne znajo spretno sukati peresa, pa jih tembolj bolijo nepravilnosti' v naši družbi, ki so se razpasle do takih meja.
Sprašujem set kdo more ovreči misli ,ki jih je tov. Stariha zapisal o rotacijii družbenih privilegijih, socialnih krivicah in zapostavljanju mlajših generacij itd?
Kmečkih staršev sem, zato sem študiral kmetijstvo z na-menom, da bi pomagal tistim ljudem, ki jim je pomoč resnično najbolj potrebna. Toda dosedanje spoznanje mi je potisnilo pero v roke, da sem napisal to pismo, s katerim želim podpreti poštena prizadevanja mlajšega rodu, predvsem tista, ki zadevajo kmečki živelj.
Ne verjamem, da tovariš Dvoršak ne pozna problemov ki so širši in ne samo
Bogo Gorjan: „Nisem kriv!”
(Nadaljevanje s 1. str.)
jona starih dinarjev kredita (kot zgornjo mejo), s tem da bosta obračun in dokumentacija predložena kasneje, ker je še ni bilo in nisem vedel, koliko bo garaža stala.
Nisem se spuščal v to, odkod in zakaj tako ugoden kredit in sem bil nemalo presenečen, ko sem na nesrečo lahko svoje ime prebral v »DELU« v isti skupini ljudi, čeravno je služba družbenega knjigovodstva o mojem primeru poročala posebej.
Karkoli naredim sedaj, je videti, da se perem. Menim, da je potrebno zanesti se na sodišče in podatke službe družbenega knjigovodstva, ki morata ugotoviti resnično stanje stvari, če se na kaj lahko pritožim, je to tisk, ki mi je .pripisal oceno in obsodbo, še preden je kdo drug na podlagi dokumentacije dal oceno.
Nevednosti v banki so velike in jih obsojam. V mojem primeru je bilo od samega začetka jasno , kaj sem hotel, in sem šele iz časopisov zvedel, med kakšna imena sem padel. V banki so ravnali pavšalno in dodelili kredit po svoji logiki. Smatram, da nisem kriv.
Moj namen je stvari pojasniti, vi pa lahko potem sodite in zahtevate tudi odstop. Takoj, ko sem zvedel za vse to, sem zaprosil vašega predsednika, da mi omogoči, da to pojasnim na seji občinske skupščine.«	M.	LEGAN
belokranjski, študentje so bili že od nekdaj nosilci naprednih idej, tudi večina naših se v zadnjh demonstracijah ni potegovala samo zase> temveč predvsem proti krivicam, privilegijem, zlorabi socialističnih idej, neodgovornosti, mlačnosti, ’familiar-nosti, izkoriščanju> poniževanju in korupciji.
Ali morem zapisati kaj drugega kot da je naš kmečki človek potlačen in ponižan? Kaj je bilo narejeno zanj, ki je veliko prispeval za narodno vstajo v zadnji vojni, kdo jx)skrbi zanj se-daj, ko ne more prodati pridelkov, nekateri pa na njegov račun kujejo milijone?
Brezimna množica so, v višjih predstavniških telesih nimajo svojih zastopnikov, da bi njihove koristi uvelja-Ijali po samoupravni poti. Ker te poti nimajo, jim ne preostane nič drugega, kot iti na ulice in pokazati nase in svoje probleme. Zal kmetovalci ne poznajo tiste organiziranosti, ki bi bila potrebna, da bi stvari spremenili, da bi uveljavili načelo delitve po delu in doprinosu družbi.
Ze leta in leta ugotavlja-
mo, da kmetovalec ne more dobiti v banki Je redita za nakup stroja, bančni uslužbenci in drugi priskledniki pa si ob mastnih plačah delijo posojla za vikende in se izgovarjajo na samoupravljav-ske pravice. Samoupravljanje z denarjem, ki so ga drugi prislužili! Si morda na tak način predstavljamo odmiranje države? In kaj delajo naši uvozniki v svojem gonu za velikim zaslužkom? In kdo je poklican, da jim to prepreči? Toda kot da se ni nič zgodilo: nihče ni odsto-pil, nihče priznal, da je nesposoben.
Od vsega pa mladega človeka najbolj moti to, da v naši družbi sploh ni na mestu biti pošten, delaven, modernejše je biti »iznajdljiv«, goljufiv, gobezdavt tak, ki zna izsiliti svoje sebične koristi in ki ima dobre zveze, .če kaj razkraja našo družbo potem je to nemorala. TU sti, ki največ govorijo, kako bi moralo biti, postajajo pogrebci socializma, družbenega reda, ki naj bi bil bolj pravičen od vseh dosedanjih. Nova nacionalizacija bi danes resnično zajela tiste, ki si bogastva niso prislužili z
PISMA UREDNIŠTVU
»Ljubenzen« do bližnjega
Na Tolstem vrhu je že iz ćasov stare Jugoslavije na cerkvenem zemljišču vodnjak, ki so ga pomagali graditi okoliški vinogradniki, in že od takrat velja pravilo, da vodnjak uporabljajo vsi. Sedanji župnik pa se tega ne drži, ampak si prilašča praiticot da izbira, komu bo dovolil izkoriščanje vodnjaka. Nekateri zato sedaj vozijo vodo tudi uro daleč. Tako početje duhovniku gotovo ni v čast.
PRIZADETI
Mokronog: brez konkurence ni prave ponudbe
Odkar posluje v Mokronogu samo trgovsko podjetje DOLENJKA, smo kupci slabše postreženi. Konkurence ni, zato vodstvo podjetja in pro dajaln menda misli, da mo ramo kupiti vse, kar ponudijo. Poslovodje so dolžni blago nakupovati pri centrali v Novem mestu, ta pa na-t ročenega blaga marsikdaj nima pa ga dostavljajo tudi z nekajdnevno zamudo.
To se dogaja predvsem v obeh živilskih poslovalnicah. Trdim, da s sadjem in zelenjavo nismo bili še nikoli tako slabo postreženi, kot smo letos. Prav nič ni čudnot da prebivalci kraja in okolice tako težko pričakujejo trgovino, ki jo namerava urediti MERCATOR iz Trebnjega.
STANKO PLESKOVIČ MOKRONOG 100
Neustrezna postrežba
Prodajalna mesa v Semiču sl je v zadnjem času pridobila velik ugled med potrošniki zaradi prostorov, ki so sodobno opremljeni, ne pa tudi s prodajo različnih vrst mesa. Potrošnikom ga delijo kot da so dolžni kupiti lo tisto, kar prodajalec ponuja. Moralo bi biti tako, da bi trgovina prodajala tisto, kar kupci žele, tega pa za zdaj še ni. Naj navedem primere:
V	prodajalni mesa v Semiču np moreš kupiti govejega ali svinj, skega zrezka brez kosti. Ravno tako ne moreš dobiti samih kosti Prodajalka trdi, da mora k zrezku dati še določen odst. kosti in da
delom. Na to so opozorili študentje, ki so mladi, brez predsodkov. Zabolelo nas je, ker so povedali resnico, ki ni zavita v govorniške jmhlice, kar zna pri nas tako dobro jjočeti toliko ljudi, ki od te-ga dobro živijo.
človeku se upira vse to prazno grmenje okoli ljubljanske banke, ki znova potrjuje, kako težko je v naši družbi zamenjati »bogove«, »zaslužne in nenadomestljive« ljudi, ki ob svojih dohodkih sploh ne poznajo več resničnih problemov naših ljudi in se Titovim pozivom smejejo v brk.
Smo v velikih gospodarskih težavah. Velilco besed, veliko opravičil, toda v teh težavah si nekateri izmišljajo, kakšen luksuz bi si še privoščili, drugi pa živijo v revščini in nevednosti. Pojdite po dolenjskih vaseh in poglejte ljudi, za katere poznajo naša vodstva samo prazne tolažbe in priporočila ter ugotovitve, da se ne znajo obrniti, znajti in prilagoditi, ukrepov in prave pomoči pa ni od nikoder.
Vse to je tisto, kar revoltira ljudi, in če bo tisk k od. pravi kaj pripomogel (in to s konkretnimi primeri), bo upravičil svojo družbeno vlogo.
ALOJZ METELKO dipl■ inž. agr.
Trebnje
Bodimo objektivni!
Članek inženirja Francija Stari, he z naslovom »So naši študentje res vandali?«, ki je bil objavljen v 26. številki Dolenjskega lista, me je napotil k razmišljanju.
Predvsem se mi zdi čudno to, kako avtor članka pristopa k o-ceni študentskih demonstracij v Beogradu in na drugih fakultetah naših večjih mest. Upravičene zahteve študentske mladine za boljšimi pogoji študija in hitrejšega razvoja družbene reforme enači s požiganjem avtomobilov, razbijanjem izložbenih oken in dopušča oelo dejstvo, da so se med napredno revolucionarne študente vključili reakcionarji, ki nasprotujejo našemu družbenemu razvoju. Študentje so odkrito opozorili na vrsto pomanjkljivosti v naši družbi, ki so bile do sedaj prepočasi reševane ali pa sploh ne obravnavane. Mislim, da lahko študentsko prizadevanje za njihovo hitrejše vključevanje v naš družbeni in gospodarski razvoj samo pozdravimo in ga ocenjujemo kot pozitiven prispevek, vendar se ne morem strinjati s poskusi posameznikov ali skupin, ki so hotele izkoristiti nemir študentov v namene, ki so socializmu sovražni. Kaj pa je nam vsem državljanom dal socialistični družbeni sistem v naši državi po drugi svetovni vojni, nji-slim, da je vsakomur dovolj jasno! Tudi sam sem bil študent (ni tako dolgo tega) s skromno štipendijo kot večina mojih kolegov, toda vztrajali smo pri študiju, honorarno delali ter si na razne druge načine pomagali pri študiju .Smatram, da se tudi to. . variš inženir Stariha dobro spominja tistih študentskih let, ko mu verjetno ni prišlo na misel, da bi šel demonstrirat na ulico. *
Naš predsednik tovariš Tito. ki je bil vedno velik pristaš napredne študentske mladine, je pozdravil njene upravičene zahteve, nikakor pa ni in se ne more strinjati z res vandalskim nastopom nekaterih študentov (če že uporabljamo ta izraz). Pisec članka ima nekam čuden pogled na druž-beno-politične delavce v Beli kra-
Polovične informacije so slabše kot nič!
ne more prodati samih kosti,češ da ima taka navodila od podjetja iz Črnomlja. Mnoge gospodinje sprašujejo odgovorne v podjetju, kaj naj počno s koščico, ki so jo dobile pri zrezku. Znano je tudi, da to podjetje predeluje meso. Kam gredo kosti od predelave mesa, je menda vsakomur jasno. Po našem mnenju bi morali te kosti prodajati posebej, se pravi ceneje kot druge, in nikakor ne skupaj z drugim mesom. Drugod celo lahko kupiš posebej goveje, svinjske in telečje kosti.
Take postrežbe ne poznamo nikjer v Sloveniji. V Črnomlju in Semiču je prodajalna »sodobna« samo za nekatere, toda za potrošnika ne.
Nikakor nismo prepričani, da je tak način prodajanja oopolnoma v skladu s predpisi, ki bi jih inšpek cijska služba morala že zdavnaj odpraviti. Tudi potrošniki ne smemo biti vedno z vsem zadovoljni, kar dobimo za svoj denar, zato spregovorimo in povejmo trgovcem, kaj žeilmo in kaj po našem mnenju ni pri njih pravilno.
V	imenu potrošnikov želim ustrezen odgovor od podietja.
JOŽE HUTAR.
Sadinja vas 11
Še enkrat: »Kje bom izvedel?«
6. junija 1968 sem opravljal službo prometno-transportnega odpravnika na železniški postaji Mokronog. Delovni čas v Mokronogu je prekinjen v dnevnem in nočnem isu. Službo nastop m ob 5.00, ob 9.00 prekinem, ob 12.50 spet nastopim, a ob 20.50 službo končam.
Izpisek iz voznega reda in delovni čas za postajo Mokronog sta obešena v čakalnici na vidnem mestu. Tam je tudi stenski vozni red, list 1 in 2. Na teh listih so navedeni izpiski iz voznega reda za progo Sevnica—Trebnje na Dol., sosednje proge v Sloveniji in za Zagreb in Beograd.
Moje stanovanje je oddaljeno od službenega mesta 10 km. V Mokronog prihajam vsak drugi dan Zaradi te razdalje med prekinitvijo službe med 9.00 in 12.50 ne hodim domov, ampak ostajam na postaji, kjer imam poleg službenega prostora tudi sobo, v kateri počivam med prekinitvijo službe. Ta dan pa sem ostal kar na sosednji tnizi, kjer ne opravljam službe. Prebudilo me je ropotanje s kljuko na vratih. Nisem vedel, kdo pritiska na kljuko. Oglasil se nisem takoj. Tovariš je hodil po peronu in nato spet pritiskal na kljuko. Izrekel sem nekaj besed, ki niso primerne, nato je tovariš odšel in se ni več vmii Ce bi prišel omenjeni tovariš v službenem času, se verjetno to ne bi primerilo in bi mu pojasnil, kar je želel.
Tovariša M. H. iz Mokronoga prosim, da mi oprosti in da so oglasi pri meni ali pa sporoči naslov, da bi se mu še osebno oprostil zaradi svojega vedenja do njega.
Prometno transportni odpravnik A. K.
Mokronog
V zadnji številki Dolenjskega lista sem prebral informacijo s seje občinske skupščine pod naslovom »Manek Fux predlaga komisijo«. Vest sem nekajkrat prebral in ugotovil, da je talca informacija slabša kot nič. Iz tega, kar je bilo napisano, naš bralec ne more razumeti, kaj se je dogajalo na občinski seji. Celo jaz, ki sem bil zraven, sem moral članek dopolniti s spominom. Posledica tega je, da ljudje ob tako nepopolnih informacijah sprašujejo, kaj je bilo na seji, in si sami ustvarjajo mnenja o tej ali oni zadevi.
Zelo skopo so bile opisane zadeve, in sicer: zakaj občinska skupščina ni mogla esta-viti komisije za deformacije, kateri so tisti odborniki, med katerimi je bila žolčna razprava, in zakaj sta dala ostavko. Kolikor vem, je dal ostavko na odborniško mesto samo en odbornik, drugi pa jo je samo napovedal, čeprav so dopusti, ne bi smeli biti pri tako aktualni zadevi skopi in
površni, kadar informiramo občane oziroma našo in tujo javnost.
Prepričan sem, da bo uredništvo menilo, da je širše in bolj točno informiranje občanov naša občinska dolžnost, toda ne vem, kaj bo s tistimi, ki so takšno polovično informacijo brali izven naših občinskih in državnih meja.
Mislim, da pred javnostjo nimamo kaj skrivati. Zadeve je treba obelodaniti ter jih konkretno in določeno opisati. Načelnosti naj bi bilo konec predvsem v informacijah o delu in pojavih v skupščinah in v drugih političnih predstavništvih. Kadar pa go vorimo ali pišemo o odborni-ških razprtijah, pa je treba povedati, kateri so ti odborniki, kaj so zagrešili itd. Skratka, javno jim moramo pritrditi ali pa jih ožigosati, ne- pa dogodke samo nakazovati in puščati posledice suma.
FRANC VRVIŠČAR Metlika
jini. Spregledal je dejstva, da so 9e ti tovariši pod vodstvom tovariša Tita borili in krvaveli za boljše in lepše življenje nas vseh. Sposobnejši tovariši so se po osvoboditvi takoj vključili v izgradnjo naše opustošene deželice. Sadovi njihovih velikih prizadevanj in lastne iniciative, da bi tudi belokranjski človek enkrat za vselej nehal biti samo bajtar, so danes gotovo vidni slehernemu našemu 'občanu. Kdo pa naj bi po mnenju pisca po vojni vodil vso to izgradnjo? Ali smo imeli tedaj šolane strokovnjake? Osebno • sem prepričan, da je velika zasluga prav teh tovarišev (ki jim pisec danes očita razne rotacije in stol. čke), da imamo danes v Beli krajini ograjeno solidno industrijo, nove šole, asfaltne ceste, vodovodno omrežje, kulturne domove itd.
Zato ne smemo biti krivični do teh tovarišev, saj so pokazali, da so za napredek. Nam mladim je postavljen soliden temelj, na katerem bomo s svojim mladostnim poletom in solidnim znanjem gradili naprej. Mislim, da tovariš Inž. Stariha’ vse to dobre ve, zato se čudim, da zapira oči pred velikim napredkom celotne Bele krajine na družbenem in ekonomskem področju. Danes so /rata naših podjetij na stežaj odprta vsakemu mlademu strokovnjaku, ki je pripravljen res delati na tem podeželskem koncu SRS. Toda na žalost se na razpise le malo kdo prijavlja, tako da so se podjetja v glavnem orientirala na štipendiranje lastnega kadra. Naj naveden za primer to, da Je imela pred 10 leti celotna občina Metlika le enega strokovnjaka z visoko izobrazbo ter nekaj ljudi s srednjo strokovno izobrazbo. Danes ima samo tovarna »Beti« 5 strokovnjakov z visoko, 5 z višjo in 63 s srednjo izobrazbo. Že iz teh skopih podatkov je očitno, kakšno skrb posvečajo gospodarske in družbene or-ganizaeije v občini mladim šolanim kadrom. Zato menim, da navedbe pisca glede sprejemanja mladih strokovnjakov ne držijo, saj je logično, da vsako podjetje v tej fazi gospodarske -reforme teži za čim večjo ter kvalitetnejšo in cenejšo proizvodnjo.	-	^
Verjamem, da bedo bralci naše- ; ga tednika pravilno ocenili, da je bil razvoj Bele krajine po vojni en sam napredek in velika pridobitev vseh naših delovnih ljudi. Zato ne smemo dopUstiti, da nam kdo na tak ali oni način skali veselje do teh pridobitev. Smatram, da -je politični aktiv občine Metlika z objavo protestne resolucije ravnal povsem korektno in v duhu socialističnih načel povsem upravičeno protestiral proti neodgovornim elementom v vrstah študentske mladine
INŽ. IVAN KOSTELEC
Pojasnita trgovine na Glavnem trgu štev. 2
Pod sliko, objavljeno v prejšnji številki Dolenjskega lista, je omenjeno, da je dvorišče hiše na Glavnem trgu št. 2, kjer ima prodajalna Avto deli svoje poslovne prostore, podobno skrajno zanemarjenemu javnemu smetišču, kakor to trdijo nekateri člani hišnega sveta. Javnosti pojasnjujemo, da prodajalci trgovine Avto-moto-de-li ne morejo metati smeti skoz okno na dvorišče, ker ga tam dejansko ni. Hišni svet te stavbe naj raje uredi pospravljanje svojega dela dvorišča, ki tudi gotovo ne služi drugim za zgled, šele potem raj se loti reševanja problemov pri svojih sosedih. Hišni svet stavbe naj si zagotovi tudi primerno število posod za odlaganje smeti, saj jih je sedaj glede na število stanovalcev očitno premalo.
KOLEKTIV AVTO-MOTO-DELI
i
Domačini vozijo za Korenetove
Za gradnjo Korenetove hiše v Se-g on j ah, kjer živijo trojčki, za katere smo organizirali zbiralno akcijo, so domačini iz Škocjana, Zloganj in okolice prispevali več voženj gradbenega materiala.
V zadnjem času so vozili: Janez Ferkolj 6 voženj; Milan Tramte 10 voženj; Jože Blatnik 10 voženj; Stanico Kralj 6 voženj; Janez Tramte 2 vožnji; Lojze Debevc 2 vožnji; Judvik iz
Gabernika 3 vožnje; Franc Hrastar 4 vožnje; Alojz Tramte 4 vožnje; Pavle Zupet 4 vožnje; Petkovšek in Tramte
pa skupaj še 3 vožnje.
Doslej sta največ opeke (1800 kosov) zvozila Milan Tramte in Jože Blatnik. Nekaj voženj bo opravljenih še v kratkem, nakar bo vse nared za podiranje strega doma Korenetovih in gradnjo nove hiše.
J^TRIKON
TRIKOTAŽA IN KONFEKCIJA • KO C EV J E •	>'
MOEGUU/U FJ3F1SEE i 277 B/LFJ UH MEU/ O&UPH, UEMOČUH.
ug bi s/
FOM&CHL??.
/.. ■ NUEGH K KOC R JZ -J STRELITF V SA1EJ?J MHESl7. UUJUOST 1.
\ delue nnvvnvTE
) PO LES TA/EM \ PčFcmfmzir.
f POVELJE ZR 'MOS\ KVO " 1PPEJs/K/TTB \
/TKC/TO "MR/?S". rz -
IćKCtJDTE DVE MOŽE. UE STELfJO kfJPSC/-k LO IF- 3 IH SE / fv /Z U ES L E13 - A
PEEKECEDTE SE, POMEO.^T€ PM€
E/ŠJC/M KOLE -GOM j JZ/ SO V \ STISKI /
VjMjinmEž
MOEGEfJ/U FJ3ESEE i 277 BUH UH MEUI O&UPH, UEMOČUH.
ug bi si
FOM.ECELE.
EBr SLISfJLI STE PO-\ V VEL JE. KR/LOV W OGEEE1/ SE PEEKE OETfJ OR 003. TOJ3E7, 7DBCHE, PRIEKEV/TE SE !
ČETRT STOLETJA OD BITKE NA SUTJESKI
4
Proti večeru 12. junija so Savovi borci, bolniki, ranjenci in tifusarji odšli z Dragiš sedla proti narasli Sutjeski. Veliko do kraja izčrpanih borcev in ranjencev je ostalo na pobočjih Ravnega borja in v valovih reke, ostali' pa so v nedeljo, 13. junija, prešli Sutjesko in šli na juriš — proti nebu.
S Košura, Krekova in Ozrena se je nanje zrušil orkan železja in šrapnelov. že v prvih juriših je bil zadet Sava Kovačevič. Umrl je, da postane nesmrten zase in za sedem tisoč znanih in neznanih velikanov te brezprimerne epopeje, ki bo ostala vklesana v spomenike človekove borbe za svobodo.
Operacija »Schwarz«, naša bitka na Sutjeski, je bila končana s smrtjo večine borcev III. udarne divizije in ranjencev. Bila je to sveta žrtev za uspešen preboj glavnine enot in Glavnega štaba, za polet revolucije v zmago.
Sutjeska je s svojim okrvavljenim bučanjem naznanila poraz mraka in smrti.
Ginejo trije rodovi
Vsaka vojna, vsaka bitka ima svoje heroje, svoje legende. Toda težko bi našli posameznika, s čigar imenom je povezano toliko osebne hrabrosti, toliko legendarnega junaštva kot pri Savi Kovačeviču, komandantu III. udarne divizije. Od prvih dni vojne pa do zadnjega diha na Sutjeski je ta velikan šel iz juriša v juriš, iz bitke v bitko, in puščal za seboj neverjetna junaštva, legendo o človeku, ki ne more pasti, in pesem o sebi:
Sa kraj Bosne do mora zna ga zemlja sva, svud se slavom pročuo komandant Sava...
Ponoči od 12. na 13. junij 1943 so Savove enote odšle čez kanjon Sutjeske proki Krekovu in Zelengori. Zjutraj se je začel preboj sovražnikovega obroča.
V odločilnem jurišu je padel junak Sava z vzklikom na ustih, ko ga je pokosil sovražni rafal. Saj drugače sploh ni mogel pasti komandant vojske, ki je s tako hrabrostjo šla v smrt. Toda bitka za preboj obroča se je nadaljevala.
Dan pred Savovo smrtjo je padel njegov oče Blagoje. V tistih dneh sta padla tudi Savov brat Janko in nečak Draga. Trije rodovi v isti bitki za isto stvar, za isto idejo.
S Savovim imenom se je začel dolgi seznam herojev s Sutjeske. Mnogi od njih so znani, mnogi breizmni, toda nepozabljeni.
Grobnica na Ljubinem grobu
Ni mogoče pozabiti 40 herojev z Ljubinega groba. Izmed njih jih je 27 padlo, ko so branili ta grič.
Prišlo je povelje, pripoveduje Božidar Begovič, da se pred svitom 13. junija zasede Ljubin grob in da se borci ne umaknejo, dokler ne bodo prišli mimo Vrhovni štab, enote in ranjenci. Dokler bo kdo živ, je treba Ljubin grob braniti, je bilo ukazano.
Geta 40 borcev je zasedla golo pobočje Ljubinega groba pred sovražnikom. S prvimi sončnimi žarki so se pojavile nemške čelade. S peklenskim ognjem in veliko premočjo je sovražnik hotel v naskoku zavzeti Ljubin grob. Toda moral mu je obrniti hrbet in pustiti za seboj mrtve. Po krajšem zatišju so Nemci naskočili drugič. Ceta je šla v protinapad, se borila z ročnimi bombami in s prsmi v prsi. Okrog 10. ure so golo pobočje Ljubinega groba napadle »štuke«. Za njim so prišle »štorklje« in obstreljevale položaje, četa je bila razkropljena. Nihče ni vedel, koliko je še živih in koliko že mrtvih.
Komaj so avioni odleteli, so Nemci znova napadli. In potem kar naprej, napad za napadom: Poletni dan, dolg in vroč, se je le počasi odmikal. Tretjina čete je že padla. Borci so bili črni od dima in prahu. Ljubin grob je bil čisto preoran.
Ljubin grob je postal za Nemce pošastno čudo, ki ga ni mogoče zavzeti. Juriši in napadi letalstva se izmenjujejo, toda preživeli borci vztrajajo. Na svoj zadnji juriš so šli Nemci pred večerom, pod zaščito dimnih zaves. Ostalo je samo še 13 borcev. In vendar Nemci niso uspeli. Ko se je stemnilo, je 13 proletarcev zapustilo postojanko in šlo za kolonami, ki so se prebile. Za njimi so ostali obranjeni Ljubin grob in 27 mrtvih proletarcev.
— No, čc je pravi avtomat, pa povej, kaj pade iz njega,
če vržeš vanj drobiž!	.....
(Iz vojaSkega lista ZA DOMOVINO)
'l'"-
Kave m, vode ni —
! „Pravico imamo r zbiti vam avtomobil...”
Pionirji iz šestih republik, ki domujejo v Šmihelu pri Novem mestu, zbrani v taboru »Sutjeska«, so prejšnji teden bili gostje predsednika občinske skupščine in predstavnikov družbeno-političnih organizacij novomeške občine. Na svečanem sprejemu je predsednik občinske skupščine FRANCI KUHAR iroel kratek nagovor, v katerem je pionirjem želel prijetno bivanje v Sloveniji. Pionirji so svojim gostiteljem priredili prisrčen program. (Foto: S.Dokl)
,Narodnost in jezik nista ovira!”
V Šmihelu pri Novem mestu letuje 59 pionirjev iz vseh šestih jugoslovanskih republik
V Šmihelu pri Novem mestu so se zbrali v taboru »Sutjeska« pionirji iz vseh šestih jugoslovanskih republik.. Letošnje letovanje jugoslovanskih pionirjev, ki ga je organizirala Zveza prijateljev mladine, je že 11. po vrsti. V taboru »Sutjeska« so se letos zbrali tisti 'mladi pionirji, ki so dosegli v šoli najboljše uspehe.
Pionirji, ki letujejo v taboru »Sutjeska«, so razdeljeni v štiri čete, ki nosijo imena po prvih štirih slovenskih partizanskih brigadah: šercerjevi, Cankarjevi, Tomšičevi in Gubčevi. Vsaka četa ima svojega komandirja in namestnika.
Na volitvah so pionirji soglasno izvolili za komandanta tabora Mirjano Protič iz Zenice. Mirjana je letos dokončala odličnim uspehom 7. razred osnovne šole. Ko so jo izvolili za komandanta tabora, se je zavedela, da bo morala
biti preudarnejša in odločnejša od drugih. Z veliko odgovornostjo je prevzela nase komandant sko mesto in že v minulih dneh spoznala, da bo morala čim bolje opravljati svojo dolžnost.
»V taboru živimo kot v veliki skupnosti,« nam je rekla. »Ce je kdo med nami bolan, smo bolni vsi, če je med nami kdo vesel, poizkušamo biti veseli vsi... Iz tako različnih krajev smo prišli, in vendar nas prav nič ne motita ne jezik ne narodnost. Vsi tisti, ki doslej Slovenije še niso* po-snali, smo bili že prve dni prijetno presenečeni nad kraji, ki so čisti in mirni, presenečeni zaradi prijaznih ljudi in zaradi tako številnih naravno lepih krajev, ki človeka kar priklenejo nase. Z vsemi pionirji sem našla že prve dni tesen stik, opazila pa sem, da govorimo v taboru vsi vprek čudno mešanico vseh jugoslovanskih jezikov, in če drugače
ne gre, si pomagamo tudi s kretnjami.«
Tudi Mirjana Popovič iz Zenice,'Slavica Vukovič iz Tiv-ta, Liljana Mataija iz Nove Gradiške, Anka Devic iz Skopja, Ferdo Maraž iz Pirana in Zorica Jovanovič iz Beograda so zatrdili, da jim je v Šmihelu zares lepo, da se bodo vračali domov polni vtisov in spominov in da bodo prijateljem in znancem pripovedovali prav o vsem, kar so videli in doživeli.	M.	P.
turisti
razočaram
odhajajo
Neprestano pomanjkanje vode na Čatežu je spodbudilo krajevno skupnost, kolektiv Restavracije na Griču in PETROLi da so se odločili za na-peljavo iz zajetja na Pri-lipah. V normalnih razmerah priteče iz sedanjega zajetja komaj 28 icu-bikov vode v 24 urah. Motel je porabi 19 kubi-kov, Budičeva gostilna 3 kubike, Lesova gostilna 3 kubike in pol, in tako je za gospodinjstva v vasi skoraj nič ne ostane.
Turisti v zasebnih sobah vodo trenutno zelo pogrešajo in nekateri odidejo, še preden prespijo. Obiskovalci restavracije pa so dan za dnem razočarani, -ker zaradi po manjkanja vode ne dobe ekspresne Icave-
V načrtih Komunalnega in stanovanjskega podjet. ja je, da bi potegnili cevovod na Čatež iz Brežic. Za to zamisel ni denarja. Zato bodo na Čatežu veliko hitreje prišli do vode če se priključijo k zajetju talnice na Pri-lipah. Za to rešitev bodo g prispevali denar krajev- | na skupnost, restavracijai PETROL in vaščani.
J. T.
Čebele so si ustvarile domek kar v dimniku
Letošnje poletje je marsikomu zagodlo, najprej z dežjem, nato s hudo vročino. Pa človek se hitro prilagodi spremenjenim razmeram, teže pa je z živalmi. Tako so si morale tudi čebelice iskati varnejši dom pred spremembami vremena. V Matevljeku pri Loškem po-
KAJ SO PRED 50 LETI PISALE
DOLENJSKE NOVICE
Peronospora ali palež na grozdju
Peronospora ali palež na grozdju. Vsled močnega deževja v času cvetenja in po njem je nastopila po naših vinogradih peronospora na grozdju in sicer tam, kjer je trta pozneje cvetela bolj, kakor tam, kjer je trta že pred deževjem odcvetela.
Posebno hudo je napadla bolezen nizke lege, kjer je stala v drugi polovici meseca junija skoraj vsako jutro gosta megla, kakor npr. v državni trtnici novomeški, kajti megla pospešuje razvoj te bolezni še nekoliko huje kot dež in se ni bolezni skoraj ubraniti.
Iz Gorenjega polja. Naj poročam enkrat kaj iz naše občine v cenj. Dol. Novice. Z letino se sicer ne morem prav pohvaliti, kakor bo že drugod. Neprestano deževje napravilo je nam veliko škode. Ječmen se je prav slabo obnesel. Pšenica do polovice prazno klasje ali poležana, močno snitiva, nam obeta malo pridelka. Koruza tudi še nič ne kaže, če bo napravila kaj štrokov. Krompir je sicer lep, v rasti — kakor bo že znotraj. — Vinogradi lepo kažejo; ploda dosti in lepega, da še kmalu ne tako — smo rekli spomladi. Danes imamo v vinogradih, posebno onih s sadežem boljših vrst, vse prazno. Grozdje namesto da bi cvetelo,- je cvetje porjavelo ter odpadlo; kar je ostalo, napadano je po plesnobi. Tiosulfat, ki bi o pravem času kaj pomagal proti plesnobi, smo prepozno dobili, ker ga kmet. družba ni
imela. Mnogo vinogradov ne bo dalo niti toliko pridelka, da bi se delo splačalo. Krivo je seveda deževje in strupene megle. Sena tudi ni, kakor smo pričakovali.
Potres smo čutili v Novem mestu v
torek dne 16. julija ob 1. uri 55 minut popoldne. Sunek je bil dokaj močan, da so se gibali v hišah predmeti.
Zbiranje perila za vjetnike. Zbiranje perila ima namen, opremiti vjetnike, ki se vračajo ponajveč brez potrebnega perila v svojo domovino, z najpotrebnejšim perilom, srajcami, spodnjimi hlačami itd., da se na ta način saj deloma hvaležni izkažemo, ker sovražnik ni prihrul na Kranjsko, da ni bila opustošena vsa dežela, da ni bilo razdejano in porušeno naše domovje ter da ni bilo treba prebivalcem zapustiti svojih bivališč. — Darila se sprejmejo pri tukajšnjem štacijskem poveljstvu, v poslopju c. kr. okr. glavarstva soba št. 6, katero je pripravljeno, če se mu darila naznanijo, poslati vojake v hiše po dotično perilo. Stranke dobijo posebna potrdila, katera naj hranijo kot legitimacijo proti morebitni poznejši prisilni oddaji. Pobiranje traja do 31. julija — C. kr. okrajno glavarstvo Rudolfovo.
V službo se sprejmeta. V jetnišnici okrožnega sodišča se sprejmeta v službo dva provizorična pomožna jetniška paznika. Prosilci za to službo — predvsem vojni invalidi, kateri pa morajo biti za to službo sposobni — naj se oglase pri predsedništvu okrožnega sodišča.
V Meteradi pri Poreču, kjer ima počitniška skupnost občine Krško svoje počitniško naselje in v katerem imajo svoje hišice tudi nekatera novomeška podjetja in ustanove, je letos organizirano smučanje na vodi. Za 5 din vas gliser vleče 5 minut, seveda če start uspe. Začetnikom se prvič le redko posreči, toda po dveh ali treh poizkusih vsakemu uspe. Na sliki: smučar pristaja po uspešni vožnji (Foto: M. Vesel)
toku so si ga poiskale na precej nenavadnem kraju.
Gospodinja pri Segovih je neko sredo dopoldne odprla vrata peči, pa so ji okoli glave zabrenčale štiri čebele. Ker so takoj odletele, ni pomislila na to, kaj so delale v peči, in je nanje pozabila. Popoldne pa je završalo v zraku nad hišo in že se je zgrnil cel roj čebel nad dimnik in vanj. Tako so torej tiste štiri čebele iskale nov dom za roj. Seveda po »nastanitvi« čebel nikakor ni kazalo odpreti vrat peči. Neki čebelar dz vasi je poskušal čebele ogrebsti, pa so mu ušle nazaj v dimnik. Enako se je zgodilo tudi drugemu čebelarju. Na pravem bojnem posvetu je bilo sklenjeno, da bodo čebelam pač pokadili pod nos, če drugače res ne gre. No, dima čebelice res niso prenesle in so zletele iz dimnika, zunaj pa jih je že čakal čebelar s panjem. Tako so le dobile dom.
Nekaj podobnega se je zgodilo tistega dne tudi v hiši pri Pavlovih na Hribu v Loškem potoku- Tam so »ogledniki« našli majhno 'odprtinico nad oknom in tja se je nato vselil roj. čebele so takoj začele z delom in že nosijo med v nOvi dom, ki je pravzaprav strop, ©d tu bo čebele malo teže spraviti ven, saj bi bilo treba razbiti del stropa.
Na Matevljeku • in pri Pavlovih teh obiskov najbrž ne bodo tako hitro pozabili, saj se to ne zgodi vsak dan. Tudi čebelarji pravijo, da kaj takega še niso videli.
M. Tratar
Izlet s tujim mopedom
Bogdan Kovačič in Vinko Srajdič pogojno obspjena
Na 15 oziroma 25 dni zapora, pogojno za dobo 1 leta, sta bila pred občinskim sodiščem v Novem mestu obsojena Bogdan Kovačič iz Šentjerneja in Vinko Brajdič z Draškovca.
3. aprila lani je Anton Šuštaršič pustil svoj moped pred menzo tovarne Iskra v Šentjerneju, a ko je hotel z njim domov, mopeda ni bilo. Kasneje so ga našli v vasi Roje, prislonjenega ob cesto. Na srečo vozilo ni bilo poškodovano. Kaj kmalu so ugotovili tudi tiste, ki so moped odpeljali. To sta bila Bogdan Kovačič in Vinko Brajdič, Cigana, ki sta po popivanju v družbi s Francem Bakšetom hotela ponoči domov. Ker je imel Bakše kolo, onadva pa bi morala peš, je Vinko Brajdič vzel moped izpred menze, in tako so se lahko odpeljali.
Izlet s tujim mopedom pa je kaznivo dejanje, čeprav sta se storilca pred sodiščem izgovarjala na vinjenost in obžalovala dejanje, so Jima prisodili omenjeno kazen.
Na kopališhi v Podzemlju, se letos tare kopalci, je lastnik zemljišča ob Kolpi začel pobirali od vsakega avtomobili* a po 1 dinar za parkirale. Nekateri plačajo brez besede, drugi ugo-varjt'jo. Zadnjo nedeljo pa teki lastnik večjega automobila ni imel drobiža, zato se je z lastnikom zemlje pogajal, da bi 9a vseeno pustil na kopanje- Tedaj je pristopila še lastnikova žena in razburjeno dejala:
»Ce*ne plačate, imamo ml pravico razbiti vam avtomobil...« Lastnik avtomobila je odpeljal, prišel Mzaj in plačal. Tisti, ki smo to slišali, pa smo bili mnenja, da se ob tako grobem načinu pobi-ranfi parkirnine turizem v Podzemlju ne bo razvil.
Pa še to: prav je, če lastnik zemljišča zahteva odškodnino, ker na tistem travniku res ne bo imel kaj kositi, če pa že od copalcev nekaj zahteva, bi jim moral tudi nekaj nuditi. Vsaj papirje, srnti, konzervne škatle in Irugo navlako bi lahko vsak dan pobral. Na-vlafP je že poln travnik, pa tudi v vodi je tega pre&i, zato se je že marsikateri kopalec urezal.
14. julija se je zbralo na drugem srečanju dolenjskih izseljencev pod gradom na Mirni okoli 2000 ljudi. Prirediteljem, dolenjskim in spodnjeposavskim občinskim konferencam SZDL, velja vse priznanje za res uspelo srečanje! Udeležence je pozdravil predsednik ObK SZDL Trebnje Slavko Kržan, za vabilo in gostoljubnost pa se je v imenu izseljencev zahvalil predsednik Slovenske prosvetne zveze iz Celovca dr. Franc Zwitter. Med gosti smo opazili tudi predsednika Izseljenske matice Slovenije Franca Pirkoviča s soprogo, pomočnika sekretarja za zunanje zadeve SFRJ Mitjo Vošnjaka, tajnika Slovenske prosvetne zveze iz Celovca Andreja Kokoto in druge. V programu so sodelovali združeni pevski zbori Slovenske prosvetne zveze iz Celovca, folklorna skupina iz Preddvora pri Kranju, trebanjska godba na pihala in instrumentalisti. Na sliki: nastop folklorne skupine iz Preddvora (Foto: M. Jakopec)
rA
vm
fA
V.
Ogrožal
je javni red in mir
Štetan Mavsar obsojen na občinskem sodišču
OSTANKI OPEKARNE IZ 2. ALI 3. STOLETJA. Kot smo že poročali, so pri kopanju gradbene jame za nov blok v Sevnici odkrili dele stavbe, stare najmanj 16 stoletij. Pod vodstvom sodelavke Zavoda za spomeniško varstvo iz Ljubljane dr. Curkove (na sliki) so ročno nadaljevali kopanje in odkrili ostanke stare opekarne, ki so jih zatem prepeljali na sevniški grad.
Zaradi predrznega obnašanja, Ogrožanja miru občanov in motenja javnega reda in miru je občinsko sodišče v Novem mestu obsodilo na 1 mesec zapora, pogojno za 2 leti, Stefana Mavsarja, kleparja iz Meniške vasi.
Obtoženec je 13. novembra lani Prišel vinjen v restavra-
cijo zdravilišča v Dolenjskih Toplicah. Z natakarico in materjo svojega otroka se je hotel pogovarjati in »razčiščevati« njune odnose, toda ona ni pristala na pogovor. Tedaj jo je preklinjajoč zgrabil za lase, in ko se mu je iztrgala, je začel razbijati inventar. Poklicali so miličnike, ki so ga odpeljali, vendar je prej povzročil že za 234.54 din škode.
Mavsar, ki je bil pred sodnikom za prekrške že štirikrat kaznovan zaradi motenja javnega reda in miru, se je pred sodiščem izgovarjal na živčnost in razburljivo naravo, ki pride do izraza zlasti v vinjenem stanju. Izgred, ki ga je povzročil v Dol. Toplicah, pa je priznal in obžaloval. Sodišče ga je poleg izrečene kazni obsodilo tudi na povrnitev nastale škode v zdravilišču.
Najstarejša izseljenka na srečanju izseljencev na Mirni je bila prav gotovo Neža Gorjup iz Zabrdja pri Mirni. Povedala je, da bo čez 16 mesecev stara 100 let. Od 1913 do 1928 je živela v Ameriki v Pennsylvaniji kot izseljenka. Prišla je pogledat, če bo našla kakšnega izseljenca iz svoje generacije, pa ni bilo nič, kot je povedala, čili starki, ki jo noge še zelo dobro nosijo, želimo, da bi srečno dočakala 100-letnico in še nekaj let povrhu. (Foto: M. Jakopec)
KROG KUPCEV SO RAZŠIRILI NA VSO JUGOSLAVIJO
Papirkonfekcija v Krškem je mlado podjetje z lepo prihodnostjo
Hitreje ko bo stopalo v korak s sodobnostjo, večji bo uspeh — S potiskanim reklamnim papirjem za trgovine je podjetje osvojilo tržišče v Sloveniji in na Hrvaškem — Vrečke prodaja po vsej državi
PAPIRKONFEKCIJA v Krškem je zrasla iz majhnega obrtnega podjetja, ki ga je pred desetimi leti ustanovila občinska skupščina. Za začetek mu je CELULOZA posodila rezalec za ciklostilni papir, pozneje pa je podjetje kupilo dva stroja za izdelovanje papirnatih vrečk in stroj za izdelovanje trakov za strojno računanje.
Ko ,o se osvežili v Krki, so zapeljali v vodo še svoje železne konjičke. Nikogar od njih ni motila tabla z opozorilom, da je umivanje avtomobilov prepovedano. Foto: Baškovič — Brežice, ORVVO 18, 125./5, 6, posneto v Kršlu vasi ob 16.30.
V PEČICAH BI RADI SPET IMELI NIŽJE RAZREDE
Prošnja za šolo odklonjena
V Pečicah se ljudje nikakor ne morejo sprijazniti s tem, da je njihova šola prazna in da se otroci vozijo v Artiče. Na vsak način bi radi zadržali nižje razrede doma. Temeljna izobraževalna skupnost v Brežicah zahtevi za ponovno ustanovitev podružnične šole ni ugodila. Isto zahtevo je krajevna organizacija SZDL Križe vložila na občinsko skupščino
Nd sejo skupščine sta 27. juhi. '3 prišla dva zastopnika ob ir nov z Osredka. Odbornikom sta obrazložila, da ima jo otroci zelo daleč do avto busa m da pozimi mokri in prem raženi čakajo na prevoz, s?' ni mogoče, da bi po snegu :n blatu prišli točno na .t zborno mesto. Domov hodijo pr noči. ker imajo pouk popoldne Starši se jih ne upa jo oustiti samih in jim zato vs-'.’r ian hodijo naproti.
Od avtobusa V? do 3 km oddaljenih 17 otrok, od 3 do 5 kr-1 5 otrok in od 5 do 6 krr t otrok Iz pedagoških r?7i'-crov je za otroke gotovo boli koristno šolanje v Ar tič'’h. ljudje pa se tega bra-
= *nio BRFt'CE
PETEK, 19. JULIJA: 20.00—22,25 — Nove plošče RTB, obvestila in reklame 20.25—21 15 — Glasbena odda’a — Izbrali ste sami.
NEDELJA, 21. JULIJA: 9.05 do 10.0C - Voščila delovnih kolekU-vov ob dnevu vstaje — I. del 10.25—11.00	—	Voščila	delovnih
kolektivov ob dnevu vstaje — II. de! 11.00—12.45 — Domače zanimivosti — Pred dnevom vstaje slovenskega naroda — Za naše kmetovalce: Jože Vovk — Suša in vpliv zaščitnih sredstev — Mira Skočaj: Katere vrste solat in ra diča bomo izbrali za jesensko setev — Zabava vas ansambel An dreja Blumauerja — Magnetofonski zapis: V Artičah gradijo — Pozor, nimaš prednosti! — Obvestila reklame In spored kinematografov. 12.45—15.30 — Občani čestitajo in pozdravljajo.
TOREK, 23. JULIJA: 18.00 do 19.OC — Svetujemo vam: Naloge gostitelja ter družabna srečanja otrok in mladine — Jugoton vam predstavlja — Literarni utrinki: Alojz Gradnik — Obvestila in filmski pregled. 19.00—19.30 — Pesmi poletja 68 — glasbena oddaja
ni jo predvsem zaradi oddaljenosti in vremenskih razmer.
Odborniki so prošnjo za ustanovitev oddelka v Pečicah odklonili. To bi zahtevalo blizu 80.000 dinarjev, vendar1 izobraževalna skupnost toliko denarja ne bi mogla dati. Tako je bilo pri kazano na zadnji seji.
Po izjavi predstavnikov z Osredka je občina Šmarje pripravljena prispevati 10.000 din, skupščina v Brežicah pa je doslej dobila zagato-
Pretekli teden so v brežiški po rodnišnici rodile: Marija Bratanič iz Trnja — Aleksandra, Darinka Uršič iz Bistrice ob Sotli — Aleksandro, Elizabeta Umek iz Starega grada — Erno, Ana Pustak iz Ukanca — Aleksandra, Ana Pavlin iz Senužet — deklico, Darinka Pajdaš iz Globokega — Martino, Marija Božič iz Krškega — Marijo, Pavla Marinček iz Cerkelj — deklico, Ana Jagrič iz Osredka — Anico, štefica Župančič iz Vukovega sela — dečka, Majda Filej iz Sevnice — Smiljo. Antonija Kozinc iz Žabjeka — deklico, Marija Kostanjšek iz Dednje vasi — Ireno.
Septembra nov delovni čas
Predsedstvo ObSS pripravlja širšo razpravo o republiških tezah za zdravstveno zavarovanje in nov sistem izobraževanja. Podrobneje bo pretresel šolsko in predšolsko varstvo, ker bo septembra več delovnih organizacij vpeljalo nov delovni čas. Do takrat bo treba izboljšati družbeno prehrano.
NOVO V BREŽICAH
n MED MLADINO JE PRECEJ
ZANIMANJA <a delovno akcijo v Breiicah. Na zadnji seji občinskega komiteja ZMS so sklenili,/ da bodo sestavili brigado še ta mesec. Mestni krajevni skupnosti bo po inaf>s'a urejati okolico Ceste 21. ma'a in stadion Mladi brigadirji b.xlo stanovali pod šotori. Krajevna -Aupnost bo za vsakega briga dirja orispevala 15 dinarjev dnevno U ieleženci delovne akcije bi ineli na voljo brezplačen obisk filmskih predstav v prosvetnem domu 7 a sedaj Se ni dovolj prijav, veninr organizatorji pričakujejo, •cla '■(* boio mladi polnoštevilno odzvali
K] VEC KOI STO OBČANOV bo
'e*"v irphllo del svojega dopusta
vilo le za polovično vsoto.
Odborniki so se izrekli za to, da bi morda v stari šoli čez zamo uredili internat in tako prihranili otrokom naporno pot čez hribe. Vsekakor pa bi morali v Artičah čimpre; razširiti šolo tako, da bi lahko vpeljali dopoldanski pouk tudi za najmanjše.
J. TEPPEY
Štipendije
predvsem
nadarjenim
otrokom
V	brežiški občini je ustanovljen skupen sklad za študijsko pomoč. V njem so zdaj združena sredstva iz dosedanjega sklada za pomoč otrokom borcev in sredstva za študijske podpore, ki jih je dodeljevala služba socialnega varstva. Na razpolago je še 70.000 dinarjev, nekaj nad 50.000 dinarjev pa je že porejenih. S skladom bo upravljal upravni odbor, v katerem bodo predstavniki občinske skupščine, družbenih organizacij in javnosti. Pri dodeljevanju štipendij bodo imeli prednost pridni in nadarjeni otroci.
v občinskem počitniškem centru v Savudriji. Zveza Združenj borcev NOV je pravočasno obvestila krajevne organizacije o možnostih za bivanje ob morju, poskrbela pa je tudi za^brezplačno letovanje tistih, ki so oddiha najbolj potrebni, a ilmajo denarja zanj. Težko je razumeti, da prav za brezplačno bivanje v Savudriji ni bilo prijav in da se upravičenci ne odzovejo.
■ V SOBOTO POPOLDNE SO UUItlTEIJI TENISA odprli novo teniško igrišče na športnem pro štoru pri gimnaziji. Vse ktiie, da bo v Brežicah vzniknila nova športna panoga Za sedaj se odločajo zanjo predvsem zaradi rekreacije, sčasoma pa se bo tenis razvil tudi v tekmovalni Šport.
■ PRED DNEVI SO SE VRNILI IZ KOPRA učenci osmega raz reda osnovne šole v Artičah. Za denar, ki so ga zaslužili z delovnimi akcijami in prireditvami med dolskim letom so sl omislili sedemdnevno tabor|en|e. Vrt in kuhinjo jim je odstopila koprska o#-novna šola
Črnili so jim ugled, pa so jih izklučili
V	zadrugo METAL na Jesenicah i*a Dolenjskem je včlanjenih 140 obrtnikov. Direktor Milan Šepetave je pojasnil, da so na seji zadružnega sveta in komisij 18. junija letos sklenili poostriti merila za sprejem v zadrugo- Zadružni svet bo o vsaki prošnji posebej razpravljal. Zaradi nesolidnega poslovanja in zaradi rušenja ugleda zadruge so izključili iz zadruge tri obrtnike.
Ko je zadružni svet na že prej omenjeni seji razpravljal o smernicah predsedstva CK ZKJ, je izrazil solidarnost z njimi. Meni, da je treba čimprej sprejeti realne davčne predpise, ki bodo preprečili hitro in neupravičeno bogatenje. Akcija pa naj bi se ne začela in končala pri obrtnikih, ampak naj bi zajela tudi zaposlene v družbenem sektorju proizvodnje in v upravi.
J. T.
Trg za papirno konfekcijo m kartonažne izdelke se je začel hitro odpirati. Kolektiv je imel možnost za povečanje proizvodnje, toda najprej si je moral . zgraditi poslovne prostore. To je delovni skupnosti leta 1952 dokončno uspelo. že v drugi polovici leta je stekla proizvodnja v novih obratih.
Težave niso izostale, toda že po nekaj mesecih je vse steklo tako, kot so si želeli. Dva nova stroja sta omogočila povečan izbor izdelkov, bojšo kakovost in večje količine. Krog kupcev se je širil. Podjetje se je razvilo tudi v kartenažo Za tovrstne izdelke je nakupilo več strojev.
Za načrtno kupovanje avtomatizirane strojne opreme
se je kolektiv odločil šele zadnje čase. Stroji, ki so jih prej nabavljali, niso bili najboljši in včasih so jih druga podjetja že izločila iz proiz-vodje. Prišli so razmeroma poceni do njih, toda bili so zastareli, in to je vplivalo tudi na kakovost izdelkov.
Z gospodarsko reformo so se zahteve na tržišču povečale: kupci hočejo imeti izdelke hitro v roki. razen tega morajo biti privlačni, šele z nabavo novega avtomatskega kartonažnega stroja, ki so ga že naročili, bodo v PAPIR-KONFEKCIJI lahko izdelovali zares sodobno karton sko embalažo. Podjetju se na tem področju odpirajo velike možnosti, kajti pri nas je ta veja šele na začetku. Bolj ko se na tržišču razvija bon
Zbor samoupravljalcev ob ribniku v Brestanici
Bremena reforme si moramo enakomerneje porazdeliti med seboj
V gozdnem hladu ob brestaniškem ribniku se je 4. julija popoldne zbralo nekaj sto ljudi. Prišli so na zbor samoupravljavcev, ki ga je sklical občinski sindikalni svet. Na zboru je govoril tajnik republiškega sindikalnega sveta Jože Marolt. Ob tej priložnosti so razvili tudi prapor ObSS Krško.
Tovariš Marolt je prenesel zbranim samoupravljavcem misli z jugoslovanskega sindikalnega kongresa, ki je bil pred dnevi v Beogradu. Izjavil je, da je bil kongres tribuna, na kateri so delegati zelo odkrito pokazali na napake, ki ovirajo naš samoupravni razvoj. Naštel je naloge, ki jih je sprejel kongres za učinkovitejšo izpolnjevanje gospodarske in družbene reforme.
»Naloga nas vseh je,« je poudaril tov. Marolt, »da si enakomerno porazdelimo bremena, ki jih je doslej nosil le delavski razred. Pred nami je odločilna bitka, in praznovanje dneva borca naj bi spro-
žilo nov zagon v našem boju proti vsemu, kar ni socialistično.«
V	imenu 5600 članov sindikata je nato predsednik ObSS Edo Komočar razvil sindikalni prapor. Trakove zanj je prispevalo 15 sindikalnih podružnic, 18 podružnic pa zlate žebljičke. Prispevek zanj je dalo tudi vseh 9 sindikalnih svetov dolenjskih in posavskih občin.
Po razvitju prapora je zapel oktet iz Karlovca. S tem mestom je krški sindikat navezal trajno sodelovanje. Udeleženci zbora samoupravljavcev so toplo pozdravili kulturno skupino iz pobratenega mesta.
Veselo razpoloženje ob ribniku je trajalo še dolgo v noč. Združeni sindikalni godbi iz CELULOZE in RUDNIKA sta pridno igrali in zabavali zbrano občinstvo.
kurenca, bolj zahtevna in bolj pestra je embalaža posameznih izdelkov.
V	sklopu PAPIRIKONFEK-CIJE dela tudi tiskarski obrat, pre; samostojna Valvasorjeva tiskarna. V združenem podjetju ima več možnosti za razvoj, saj je dejavnost med seboj tesno pove zrana. Letos je dobil obrat nov avtomatski tiskarski stroj in tako tiskarna lahko spre vama tudi zahtevnejša in donosnejša naročila.
Prenovljena partizanska bolnišnica na Bohorju
vabi vse nekdanje ranjence legendarne XIV. divizije, ki so med pohodom prek Bohorja iskali v njej pomoči, ter vse bivše borce in aktiviste Kozjanskega odreda in njihove svojce na ponovno srečanje, ki bo v nedeljo, 21. Julija 1968, ob 10. uri. Prvo tako srečanje, ki je bilo lani, je prav gotovo ostalo v^em udeležencem v prijetnem spominu. Med narodnoosvobodilno vojno je bil mogoč dostop do bolnišnice le po divjem hudourniku, danes pa lahko pridete do nje od planinske koče v tridesetih minutah po lepi stezi skozi bo-horske hoste. V skriti globeli pod vrhovi orjaških dreves pozdravi obiskovalca lani skrbno prenovljena partizanska bolnišnica, ena tistih nemih prič težkih, a slavnih dni nedavne slovenske preteklosti.
Pridite na D r! Domači člani ZB bodo poskrbeli, da bo srečanje tovariško in kar se da prijetno, tako da se bo vsakdo vračal domov z lepimi spomini
MIŠKO 2MAVC
KRŠKE NOVICE
Ribiči vabijo v Kostanjevico
V	počastitev dneva vstaje prireja ribiška družina v Kostanjevici več prireditev: 20. julija popoldne bo tekmovanje ribičev »Na najtežjo ri-bo«( 21. julija dopoldne pa tekmovanje »Na število u-lovljenih rib«. Rezultati bodo objavljeni 21. julija popoldne na veselici v gradu, podeljene pa bodo tudi lepe nagrade. Na veselici bo ribolov (srečo-lov) za goste, za katere so pripravljene lepe trofeje!Na jedilniku bodo vse vrste rib! Vsem * tekmovalcem želi ribiška družina dober prijem, vsem gostom pa obilo zabave!
Delegati za kongres
Na V. kongresu Zveze prijateljev mladine bo krško občino zastopalo šest delegatov: Rozika Cerovšek, Marija Drofenik, Angelca Druškovič, Olga Kožuh, Rezi Pirc lr. Slavko Smerdel.
V spomin padlim na Jevši
22. julija ob 10. uri bosta priredili organizacij* ZZB Senovo in Brestanica’ na Jevši na Bohorju odkritje spominskega obeležja 23 borcem, padlim * NOB. K svečanosti vabimo prebivalce v čim večjem številu.
■ ZA VPIS NA TEHNIŠKO SREDNJO SOIX) je letos več zanimanja kot iani in predlanskim.
pis Se ni končan. Solo je junija '.apustilo 60 odstotkov absolventov. Toliko jih Je namreč naredilo zrelostni izpit. Del dijakov bo prišel k maturi v Jesenskem roku. Vseh absolventov na TSS Je bilo 49, na poklicni šoli pa 35. Matura je bila •m poklicni Šoli uspešnejša. Naredilo jo Je 92 odst. dijakov.
■ TA TEDEN KK BO GRADBE-NO PODJETJE PIONIR lotilo grad bonih del na tehniški srednji šoli.
V celoti bodo nadzidali delavnice in s tem bo šola pridobila 550 kvadratnih metrov novih površin.
V stavbo bodo napeljali oentralno kurjavo, obnovili bodo vodovod in olektrično napeljavo.
■ NOV DELOVNI CAS Jo v Kr. škem precej' zaostril vprašanje gle de varstva otrok zaposlenih star .Sev. C oz počitnice so Jo to umirilo ker so upravni organi začetek delu začasno pomakniti nazaj. S sep tembrom bodo zahteve »pet večje Tedaj bo odprt že vrtec nu N unči- ■
evem. Trenutno Je vključenih* varstvo le 40 šolskih in 163 E ol, solsklh otrok v občini. Od y(ir. rok zaposlenih staršev Jih Je ^oVjin stvenlh ustanovah le 45. Z vrtcem bo urejena prehrana, .. lem ko sc število varovance brž ne bo bistveno povečalo-
M OBČINSKA ZVEZA IJEV MLADINE poskuša velik vpliv slabe literature n vse dlno. Obrača se na starše člane DPM, da bi Jim v°Jyx>0[»-usmerjati mladino na Prfc,a. )dlična protiutež raznim. in drugim publikacijam je „Rovanje za Kajuhovo bralno bjra-Sole spodbujajo učence k P t0-nju knji«, ki so predviden« * vrstno tekmovanje, dobr tiir§i. 'o, Ua bi Jim pomagali tuu
VESTI IZ ,, KRŠKE OBČIM;
Za lepše mesto ni nujen le denar
Hišni svet železničarskega bloka je osvojil prvo nagrado v velikem nagradnem tekmovanju za olepšavo Sevnice in Šmarja
16. aprila je bilo razpisano veliko nagradno tekmovanje za ureditev in olepšavo Sevnice in Šmarja. Tekmovalna komisija si je pred kratkim ogledala hiše, vrtove in parke ter podelila naslednje nagrade:
Prvo nagrado, 300 din (novih), je dobil hišni svet železničarskega bloka za lepo ureditev okolice stavbe ter za okrasitev oken in balkonov.
Šest drugih nagrad po 100 din so prejeli: Avgust Cim-peršek iz Šmarja, hišni svet
stanovanjskega bloka na Cesti heroja Maroka 2, Pavla Ivančič, Miha Pogačar, dr. Jurij Pesjak in Jože Alič.
Podeljenih je bilo tudi 21 tretjih nagrad po 50 din; dobili so jih; Franc Planinc, Anton Zibert, Ivan Metelko, Karel Jazbec, Bert Konec, Ivan Kangler, Rihi Planinc, Anica Hrovat, Hedvika Leskovar, Janko Blas, Elka Grilc, Alojz 2umer, Tone Klakočar, Jožefa Zorko, Jožko Drenek, Jože Trefalt, Pavla Mirt, Tone Rihtar, Jože Vavtar, Alojz Koro-
PO OBISKU NA MUNCHENSKI RAZSTAVI:
„Capljamo daleč zadaj“
Toda naši hmeljevi nasadi so lepši kot na Bavarskem, zatrjuje Srečko Žveglič iz Loke
Srečko 2veglič z višjo eko-homsko šolo v Mariboru, vodja hmeljarskega obrata v Loki pri Zidanem mostu, je obiskal zadnjo razstavo kmetijske mehanizacije v Miinchnu na Bavarskem. Zastavili smo mu nekaj vprašanj o vtisih. Takole je odgovoril:
»Glede izbire najrazličnejše kmetijske mehanizacije je treba povedati, da pri nas capljamo še daleč za bolj razvitimi deželami. V isti sapi pa moram pripomniti, da imamo
Sprejeto, toda s pripombami
Kovinsko, Trgovsko in Gostinsko podjetje so predložili obbčinski skupščini programe za prehod na skrajšan delovni teden. Posebna komisija je programe ocenila, opozorila pa na nekatere pomanjkljivosti. Skupščina je na zadnji seji sprejela programe pod pogojem, da vodstva omenje-njih podjetij pripombe tudi upoštevajo.
Volitve in imenovanja
Odborniki obeh zborov občinske skupščine so na zadnji seji imenovali v svet Doma počitka v I^oki Leopolda Vebra, odbornika iz Loke, v svet otroškega varstva pa Jožo Blaznik, socialno delavko. Za predsednika višjega disciplinskega sodišča je bil imenovan Du-“fcn Brelih, za enega člana Karel Kolman, drugi pa bo v vsakem Posameznem primeru izbran iz članov prizadete delovne organiza-. cije. Skupščina je dala tudi so-K'&sje k imenovanju Jožeta Bogo-za novega ravnatelja sevniške osnovne šole in soglašala, da Franc Zorko in Mirko Fugina tudi * prihodnje opravljata delo ravnanja šole na Blanci oziroma v Tržišču. Zbor delovne skupnosti ie tudi strinjal s tem, da je *®čt'ano Antonu Šinkovcu odvzeta °dborniška Imuniteta, ker/ je o-•Junljen, da je kot odkupovalec Knifitijbfcoga kombinata Sevnica ^pravilno posloval. Odvzem imunitete je predlagala mandatno-“ttunitetnn komisija
pri nas lepši hmelj in sodobnejše hmelj eve nasade kot na Bavarskem, ki je tudi znana domovina hmelja.
Poseben vtis naredi na obiskovalca izredna prilagodljivost tovarn traktorjev. Večina novejših traktorjev je narejenih tako, da je mogoče kolesa zožiti ali razširiti; to pa pomeni, da so taki traktorji uporabni za delo v nasadih z različno širino vrst. To je pomembna prednost.
Iz izkušenj se vsakdo lahko prepriča, da je za današnjo vse težjo mehanizacijo zelo važno spenjanje obdelovalnih
strojev, ki zmanjša število obhodov po njivi in s tem manj poškoduje zlog zemlje. Večina novejših traktorjev je zato močnejših.
Ali lahko pričakujemo večji razmah kmetijskih strojev tudi pri nas? Dvomim, da bodo naše tovarne v vsem mogle kdaj dohiteti tiste, ki imajo že skoraj stoletno tradicijo. Kmetije! smo prepričani, da bi bilo bolje olajšati uvoz dobrih strojev, kot pa v nedogled pestovati naSo industrijo
v	njeno in našo škodo.«
M. L.
SEVNIŠKI PABERKI
Ji MI’Z M) DELALA TUDI V "*OSKVI. Sevmška Mizarska zadru* bo opremilr Jugoslovansko po-anlštvo v Moskvi in sovjetsko po* jamstvo v Beogradu. Delo bo ob* •(T.alo celotno opremo. Pogodba je ® podpisana pn*d kratkim.
Riff. Vs,: VEC PIVCEV SADNIH OV. Kot ugotavljajo v sevnl-J'etn gostinskem podjetju, sc Je P°raba sadnih sokov, predvsem rt* »S?Ve*a, zadnja leta celo podese* Vodstvo podjetja pa se ne Kl"nja z ugotovitvijo našega »turi* vilt?e8H Izvidnika« v prejšnji Štern iv dn J® v nov* restavraciji /"Uhn« izbira Jedil. »Čeprav so v ~®*niet težavo ari oskrbi z drobo-"O in ribami, lahko dobite oelo J*U> različnih Jedil.« pravi direk-!L T>od(et)a Rado Umek.
Zftv UKINJENIH BO 1 PRELA* kon ' ^litova Se veljovni za* *. hi morale ol)člna do konca
junija plačati železnici 44 milijonov starih dinarjev za vzdrževanje paclazov v letu 1966 in 1967. Posebnu komisija Je predlagalu, da bi ukinili 7 pre.azov, med njimi tudi sevnifckegu pri vajenski šoli, kar bo Mnanjšalo tovrstne Izdatke občine.
■	OBISK \ LEOBNU. Tudi za stopstvo sevnlSke gasilske zveze bo obLskalo gasilsko prireditev v Leob-nu v Avstriji. Vodil ga bo pred* sednik občinske gasilske zveze tov. J c/že Smodej.
H 30 KUBIČNIH METROV VO-DB SU l/.GUBI. Ker se je z izgradnjo novega vodohrama pritisk v sevniškem vodovodu skoraj po. dvojll so sc pomnožile tudi okvare iz Izgube vode. Komisijsko Je ugotovljeno, da znašajo izgube 30 kubičnih m vode na dan in da bo prej ali slej potrebno obnoviti glavni vod, vendar Je vprašanje, kje dobiti toliko denorja. Nadrob-nejša določila o tem, koliko od vodarine bc Sio za razširitve in ob novo, bodo pripravili v kratkem.
n NA MALKOVCU ZOOREL1 DVE ZIDANICI. V sredo, 20. julija, sta na Malkovcu zgoreli dve zidanici. Ena Je bila last tov. Pirca lz Ka.plJt vasi.
šok in Drago Mesojedec.
Železniški postaji, bencinski črpalki in upravi občinske skupščine so bile izrečene javne pohvale. Javno pa so pohvaljeni še: Andi Mlakar, Štefanija Pavček in Veronika Kajič, ki so bili nagrajeni že lani.
Skupna vrednost vseh nagrad znaša 1950 din. Komisija je ugotovila, da nekaterim prebivalcem še vedno hudo primanjkuje smisla za urejenost in okrasitev okolja, v katerem živijo. V celoti je viden napredek, k temu pa prav gotovo pripomorejo tudi taka tekmovanja, ki so jih razpisali sevniško Turistično društvo, krajevna skupnost in Komunalno stanovanjsko podjetje.
Skrivalnica s turističnimi sobami?
Po podatkih o turističnih zmogljivostih je v seimišJci občini na voljo 46 ležišč v družbenem sektorju in nobenega v zasebnem. Sprašujemo, kaj lahko k temu pripomnijo tisti občani, ki so dobili ugodne turistične kredite za ureditev sob, turistična dejavnost in pa širša družbena skupnost pa sedaj od tega nima nič?
Stanovanja za upokojence
Društvo upokojencev iz Sevnice se je odločilo, da bo v prihodnje posvetilo več skrbi gradnji stanovanj z.a upokojence. Taka stanovanja naj bi imela manjšo površino in vse potrebne pritikline.
V	n jih bi lahko živela eden ali dva upokojenca, ki bi za manjše stanovanje plačevala tudi nižjo najemnino. Z novimi stanovanji bi se rešilo tudi vprašanje tistih upokojencev, ki živijo v stanovanjih, ki so last različnih podjetij.
Denar, potreben za gradnjo stanovanj za upokojence, se zbira pri Komunalnem podjetju za socialno zavarovanje v posebnem skladu. Prva stanovanja bodo na voljo upokojencem previdoma že v prihodnjem letu.
V. F.
Tov. Štok o narodni obrambi
5. julija je bil v Sevnici posvet o narodni obrambi. Udeležilo se ga je čez 40 predstavnikov delovnih in družbeno-političnih organizacij, Po uvodni besedi predsednika ObS Franca Molana je zbranim govoril tov. Stok, pomočnik republiškega sekretarja za narodno obrambo. Na posvetu je bilo sklenjeno, da bo vsaka delovna organizacija prejela program dela odbora za narodno obrambo, ki bo natančneje predvidel, kako ravnati v primeru nevarnosti.
Zavrnjen odlok o novem delovnem času
Čeravno to nasprotuje republiškemu zakonu o novem delovnem Času državnih organov, so na seji občihske skupščine v petek, 12. julija, zavrnili predlagani občinski odlok o novem delovnem času. Odborniki so sklenili sporočiti republiškim organom, da no-
vi	delovni čas za sevniške razmere iz več utemeljnih vzrokov ni primeren.
V soboto o tovarni šivalnih strojev
V soboto, 20. julija, se bosta v Trebnjem zbrala oba ;zbora občinske skupščine in na tej izredni seji obravnavala resno stanje v Tovarni šivalnih strojev na Mimi.
Občinski praznik bomo praznovali 8. septembra
Ker pride letošnji 4. september, praznik občine Trebnje in dan obletnice ustanovitve Gubčeve brigade na sredo, je pripravljalni odbor prejšnji teden sklenil, da bo proslava v nedeljo, 8. septembra, pri motelu v Trebnjem. Ta dan bo podeljen domicil Dolenjskemu odredu, hkrati pa bo veliko zborovanje s kulturnim programom in ljudsko rajanje. Povabljenih je več kvalitetnih kulturnih skupin.
Dol. Nemška vas: pritožbe zaradi Ciganov
»Sekajo v naših gozdovih, pasejo konje po naših travnikih in njivah, miličniki in gozdarji pa ničesar učinkovitega ne ukrenete,« to so pogostni očitki zadnjih tednov v Dol. Nemški vasi in drugih vaseh, odkar se na tem območju zadržuje več ciganskih družin.
V isti sapi pa bi bilo potrebno povedati, da prav ti ljudje nočejo pomagati miličnikom in gozdarjem, da bi Ciganom prekrške tudi dokazali in jih zanje kaznovali, ker se jim nočejo ali bojijo zameriti.
Na letošnjem kontrolno-orientacijskem pohodu, prirejenem v čast dneva borca, je moštvo rezervnih oficirjev in podoficirjev z Mirne že tretjič osvojilo prehodni pokal, ki je tako postal trajna last te organizacije. Na cilju v Dobrniču je iz rok predsednika občinskega odbora ZZB Janka Ovna prejel pokal vodja ekipe Avgust Gregorčič. (Foto: Legan)
Zakaj tako slab odnos?
Vaščani celo nahujskali varovanca z iažno govorico, da si je oskrbnik kupil avtomobil za njegov denar
Skrbniško varstvo za osebe, ki ne morejo samostojno živeti, postaja v trebanjski občini vse pogostnejši način socialne pomoči prizadetim. Trenutno je v takem varstvu že čez 70 oseb) od tega 30 mladoletnih. Velik del varovancev je duševno prizadetih.
Socialne delavke opažajo, da je kakovost varstva v veliki jneri odvisna od medsebojnih odnosov v okolju, v katerem varovanec živi. Žalostno je, da je znanih več primerov »zabave« s prizadetimi osebami,, med njimi celo tak, ko so vaščani nahujskali in vznemirili varovanca z lažno govorico, da si je oskrbnik kupil avtomobil iz oskrbo-vančevih dohodkov. Oskrbovanca potem še dolgo ni bilo mogoče pomiriti.
Da bi se v prihodnje izognili takim primerom, je bilo
predlagano, naj bi tudi pri teh zadevah sodelovali s krajevnimi organizacijami in pa krajevnimi skupnostmi ter vplivali na ljudi, da kaj takega nebi več počenjali. Po mnenju socialnih delavcev je potrebno kakovost skrbništva še izboljšati, izrabiti lastne vire financiranja; skrbniki, ki so doslej povečini dobro opravljali to delo> pa naj bi v prihodnje vsaj enkrat na leto predložili skrbniške obračune in poročila.
Franci Žagar
Bodo priporočila ObS res bolj spoštovana?
29. junija je tragično preminil v rečici Mimi priljubljeni trgovski delavec, poslovodja železnine v Mokronogu Franci 2agar. Nenadna in kruta smrt je bridko odjeknila v srcih vseh, ki so ga poznali. Rodil se je v revni kmečki družini s številnimi otroki in že zgodaj izgubil očeta. Za trgovca se je izučil
Direktorji podjetij o odnosih z družbeno-politič-nimi organizacijami in občinsko skupščino
19. junija je bil v Trebnjem posvet direktorjev podjetij trebanjske občine, na katerem so govorili o odnosih med občinsko skupščino, družbeno-političnimi organizacijami in delovnimi organizacijami.
Na posvetovanju so poudarjali, da je gospodarska in družbena reforma preresna zadeva, da bi se med seboj podcenjevali, zato je potrebno tesno sodelovati. Pri tem ne gre za podporo politične organizacije v vodstvu podjetij, marveč razvojnemu načrtu, za katerega se je potrebno dosledno zavzemati.
Volitve in imenovanja
Na zadnji seji občinske skupščine Trebnje sta bila kot predstavnika javnosti v svet delovne skupnosti veterinarske postaje imenovana Franc Jevnikar in inž. Jurij Zidanšek. V svet delovne skupnosti Vodne skupnosti Stična so bili imenovani: Jože Kastelic, inž. Drago Kotar in Janez Oven. Za dosedanjega ravnatelja trebanjske osnovne šole Adolfa Gruma je skupščina dala soglasje k sklepu sveta delovne skupnosti šole, po katerem je bil znova imenovan za ravnatelja. Imenovan je bil tudi upravni odbor novoustanovlje-. nega sklada za štipendiranje za pomoč pri šolanju nadarjenih dijakov in študentov. Vodil ga bo Janez Gartnor, predsednik občinskega sodišča, člani pa so: Roman Ogrin, Tone 2ib8rt, Vladimir Silvester, Ljuba Rt'nko, Marija Brezovar In Alojz Krhin.
Sprejeli so tudi predlog, da bodo vodstva podjetij v kratkem temeljito preučila stanje in sestavila srednjeročne razvojne načrte. Ti načrti bodo tudi podlaga za načrtovanje v merilu občane.
Udeleženci so se dogovorili, da se bodo v bližnjih mesecih še večkrat sestali, občinski skupščini pošiljali več gradiva, pa tudi sicer bodo tesneje sodelovali z njo.
na Trebelnem, 1967 pa se je zaposlil v Mokronogu. Tu smo ga spoznali kot prizadevnega delavca, polnega velikih načrtov. Ugled in zaupanje, ki si ju je kmalu pridobil, sta nam naredila ločitev z njim še toliko težjo. Z venci in cvetjem, z žalostinkami in z govori smo se v velikem številu poslovili od njega, spomin nanj pa bo ostal v naših srcih vedno svež in lep.
B. R. — G. L.
TREBANJSKE IVERI
■ ZMAGOVALCI TEKMOVANJA
SO	ZNANI. Posebna komisija turističnega društva je v soboto, 13. julija, ocenila zunanji videz hiš in vrtov v Trebnjem in ugotovila, da imajo najlepše urejen balkon Marija Luštek, za njo pa Ciril Bukovec in Stane Ratajc v osnovni šoli. Za najleipše urejen vrt je ocenila vrt Darka Novaka, najlepše urejeno okno pa ima Ivan Mezgec. Zmagovalci nagradnega olepševalne®* tekmovanja bodo dobili tudi nagrade. Komisija je ugotovila, da so hiše letos lepše urejene kot lani, menila pa je tudi, da je julij najprimernejši mesec za ocenjevanje.
■ ZBIRALNA AKCIJA RDEČEGA KRIZA. Rdeči križ namerava v Trebnjem prirediti veliko zbiralno akcijo, v kateri naj bi ljudje prispevali obleko in obutev. Del darovanih prispevkov bodo izročili pomoči potrebnim, del pa bo ostal »a primere elementarnih nezgod.
. IS PRIPRAVE ZA DOBRNISKO PROSLAVO. V četrtek je obiskala vodstvo občinske konference SZDL Savica Hočevar, članica republiške konference za dru/beno aktivnost žena. Pogovor Je obsegal nadrobne orgnnizacij.skp priprave za proslavo
25-letnice prvega kongresa Protifašistične ženske zveze Slovenije.
■ MOST V BENEČIJI BODO POPRAVILI. Predsedstvu občinske skupščine se 'e posrečilo zbrati denar za popravilo mostu čez Temenico v bližnji Benečiji.
■ SEZONA SE ODMIKA. Poletni čas beži, že ves mesec pritiska huda vročina', urejanje trebanjskega 1500 kvadratnih metrov velikega kopališča pa gre počasi ali celo stoji, tarnajo kopalci. Zdaj, ko je dograjen ribnik in kopališče na Mimi, upajo, da bo Dolenjska vodna skupnost pohitela z delom.
S NADOKNADILI. Komaj smo prefonji teden zapisali, da na Pristavi včasih ne zapirajo železniških zapornic, čeprav pelje vlak čez. prelaz, lahko zdaj zapišemo drugo skrajnost: zapornice so včasih zaprte kar za več vlakov skupaj. Sicer pa: glavno je, da je povprečje dobro . . .
Do občinskega praznika preseliti partizansko pokopališče v Kočevju
RAZPRAVA O POŽARNI BRAMBI
Staro pokopališče na Trati ni več primeren kraj za padle borce — Po dvajsetih letih jih bodo preselili v grobnico ob Črnomaljski cesti, cesto do novega pokopališčd je treba asfaltirati
Sredi julija bo sestanek članov krajevne organizacije ZB Kočevje, ki šteje okrog 400 članov. Na sestanku bodo obravnavali predvsem priprave na proslavo 25-letnice Kočevskega zbora oktobra, v zvezi s tem pa premestitev partizanskih grobov z opuščenega pokopališča na Trati na novo grobišče ob črnomaljski cesti.
O premestitvi partizanskega pokopališča je bilo že precej govora in mnogi občani se sprašujejo, zakaj je poleg mnogih drugih nalog to potrebno.
Desetletnica dela v pekami
Za praznik dneva borca je bilo 9 članov delovnega kolektiva kočevske pekarne za desetletni trud in požrtvovalno delo nagrajenih z zapestnimi urami, članom kolektiva pa so bile podeljene tudi diplome. Kolektiv kočevske pekarne je obenem praznoval deseto obletnico kombinata »žito« iz Ljubljane. Delovni kolektiv je ob dvojnem prazniku pripravil kulturni program, po končanem programu pa je bila za vse delavce pekarne in slaščičarne skromna pogostitev.
C. K.
Nov režim odvoza smeti
Na zadnji seji občinske skupščine so sprejeli nov odlok o odvozu in odlaganju smeti in odpadkov v Kočevju. Odlok točno določa, kaj sodi med smeti glede na.kraj nastanka, stanovanjske in poslovne prostore. Smeti morajo občani odlagati v določene smetnjake, katerih število je odvisno od množine odpadkov. Odlok določa, da mora Komunala odvažati smeti najmanj dvakrat tedenesko po dnevi, izjemoma lahko ‘udi ponoči. Industrijske odpadke lahko odvažajo same gospodarske organizacije na javna smetišča.
Novost pri plačevanju odvoza smeti je v tem, da bodo uporabniki plačevali od kvadratnega metra stanovanjske ozir. poslovne površine, uporabniki poslovnih prostorov, ki sami odvažajo smeti na smetišče. pa bodo pl s-v od kubičnega metra odloženih odpadkov. Za od >>z smeti bo-treba v prihodnje plačevati mesečno 0.07 din od kvadratnega metra stanovanjske površine, 0.14 din od mJ poslovne površine ter 5 din od kub. metra odloženega odpadnega materiala na javnem smetišču.
Tajnik krajevne organizacije ZB Kočevje Ivan Zgonc je povedal, da o tem razmišljajo že najmanj dve leti, odkar je bilo urejeno novo kočevsko pokopališče. Partizansko pokopališče na Trati je odmaknjeno in razmeroma težko dostopno, za Trato je narejen zazidalni načrt, preko pokopališča je speljan glavni električni daljnovod, na grobišču pa niti ni spominskega obeležja niti imen pokopanih borcev. Poleg tega bo letos oktobra minilo 25 let od Kočevskega zbora.
Na Trati je pokopanih 170 znanih in neznanih borcev. O neznanih občinski odbor ZB prav zdaj zbira podatke, da bodo lahko na novem pokopališču vklesani na ploščo njihova imena.
Za novo grobnico so že pripravljeni potrebni načrti. Preselitev grobišča bo investirala občinska skup-ščana, izvajalec del pa bo SGP Zidar. Predvidoma bo potrebnih okrog 25 milijonov starih din, ki jih bodo zbrali deloma s pomočjo podjetij in iz občinskih sredstev. Na novi grobnici bodo postavili tudi spominski obelisk.
Kočevje bodočnosti
Občinska skupščina je na zadnji seji sprejela tudi urbanistični program občine. Ta posveča precej pozornosti ureditvi vodnega gospodarstva. Rinžo bodo regulirali do kamnoloma in 'zaščitili vse vire pitne vode. Dokončno bodo rekonstruirali cesto Livold — Brod na Kolpi, pred videna pa je tudi gradnja hitre ceste iz osrednje Slovenije do Kvarnerskega zaliva. Prebivalstvo se bo še nadalje koncentriralo v središču. Urbanistični program govori tudi o turizmu. Razvijala naj bi se zimski in lovski turizem ob Kolpi pa rekreacijski turizem. Zaradi naravnih lepot nameravajo zaščititi tudi večja območja.
-vec
Trc*oDromet: 14 vajencev
Trgopromet iz Kočevja je nameraval prvotno sprejeti v uk le devet učencev, od tega dve dekleti in sedem fantov. Ker je bilo prosilcev veliko več (55), predvsem deklet, so število učnih mest povečali na 14. Sprejeli bodo sedem deklet in sedem fantov. Deloma se bodo učili v trgovinah v mestu, deloma na podeželju.
DROBNE IZ KOČEVJA
■ V SREDO, 10. JULIJA, sta v
domu telesne kulture zasedala oba zbora občinske skupščine. Odborniki so med drugim razpravljali tudi o odlokih o urbanističnem programu in redu v občini ter z manjšimi dopolnitvam: sprejeli odloke o zazidalnih načrtih posameznih delov mesta (pri šeškovem domu. Rožna ulica, ob Tomšičevi cesti, pri Unionu, pri strelišču na Trati). Govorili so tudi o rentabilnosti kočevske proge in sprejeli odlok o obveznem odlaganju smeti in odpadkov
■ SVET ZA URBANIZEM, grad bone in komunalne zadeve pri skupščini je razpravljal o nujnosti asfaltiranja črnomaljske ceste do pokopališča. Predračunska vrednost znaša 144.250 din Ker občina nima dovolj denarja, bodo najeli
kredit za dobo petih let ln ga vračali iz sredstev cestnega sklada.
B 1)01.(JA VAS NUJNO potrebuje vodovod. Za gradnjo bo potrebnih 470.000 dinarjev, občinska skupščina jih bo zagotovila 200.000. Odborniki so na zadnji seji skupščine potrdili predlog sveta za družbeni plan in finance, po katerem bo občina poleg milijona dinarjev dotacije krajevni skupnosti Dolga vas prispevala še 190.000 dinarjev in sicer letos 60 tisoč, prihodnje leto do 30. aprila pa še
130.000	dinarjev
■ ORGANIZACIJA ZVEZE BORCEV namerava do občinskega praznika preseliti partizansko po kopališče z opuščenega pokopu lišča na Trati na novo grobišče ob Črnomaljski cesti Za to potrebuje precejšnja sredstva. Občinska skupščina je na zadnji seji sklenila zagotoviti za spomenik in novo grobišče borcev 157.000 di narjev.
■ GOSTINSKO PODJETJE Ho tel Pugled je nedavno preuredilo kuhinjo gostilne Rog. V kuhinji so dopolnili opremo, prostor obložili s keramičnimi ploščicami in vse prostore prepleskali.
čim prej bo treba do novega pokopališča asfaltirati tudi črnomaljsko cesto. Lepo urejeno pokopališče V mrliškimi vežicami orecej zgubi na lepoti zaradi kotanjaste in prašne ceste.	(fg)
Brez igrišč
V Kočevju bi potrebovali najmanj 4 do 5 otroških igrišč, ni pa nobenega. Zanje namreč ni denarja, nekateri odgovorni tovariši pa celo izjavljajo, da je vsa okolica mesta eno samo veliko, prijetno otroško igrišče. Vendar bi nekaj skromnih in preprostih igrišč le morali urediti. Zdaj namreč delajo otroci škodo po parkih, vrtovih in drugod, razen tega pa se igrajo tudi na neprimernih in celo življenjsko nevarnih mestih.
Brez sanitarij
V nekdanjem gradu v Pred-gradu je trgovina, krajevni urad, šola, kino, KGP pa ima odkupno postajo, že dober mesec pa so v stavbi' neuporabna vsa stranišča, od koder se širi neznosen smrad, muhe pa raznašajo bacile po okolici. v stavbo vsak dan prihaja mnogo ljudi, nikogar pa ni? ki bi popravil sanitarije. Omet na stropu ponekod odpada, škoda je vedno večja. Stanovanjsko podjetje KGP ne ukrene ničesar, čeprav je stavba njegova.
Več tulih in manj domačih gostov
V prvih šestih mesecih leta so v Pugledu zabeležili malenkost manjše število gostov kot v istem obdobju lanskega leta. Lani je bilo 1650 domačih in 392 tujih gostov, letos pa 1643 domačih in 339 tujih-Prenočilo je v lanskem prvem polletju 3622 domačih in 623 tujih gostov, letos pa 3356 domačih in 626 tujih gostov. Največ tujcev je letos prenočevalo v hotelu junija (154), najmanj pa marca (54). Predvidevajo, da se bo število gostov in nočitev v prihodnjih mesecih povečalo.
»Kočevski tekstilec«
V teh dneh je izšla druga letošnja številka »Kočevskega tekstilca«, glasila delovnega kolektiva TEKSTILANE, Kočevje. Pomembnejši sestavki: »Volitve v delavski svet«, »Gospodarjenje«, »Mesto Tek-stilane v luči jutrišnjega dne«, in »Pravni nasveti«. Do konca leta bosta izšli še dve številki
Tekstilci na dopust
člani kolektiva TEKSTILANE iz Kočevja bodo preživeli svoj dopust od 15. junija do 15. septembra v Selcah in Novem gradu. V obeh ob morskih krajih imajo zagotovljenih 26 ležišč (12 v Sel cah in 14 v Novem gradu). Dnevni penzion velja za odrasle 9,00 din (Selce) in 11,00 din (Novi grad), za otroke pa manj. Za dopust ob morju se je letos odločilo več članov kolektiva kot lani.
Slaba cesta je potrebna popravila
Hudi nalivi v zadnjem ne urju so močno poškodovali lepo gozdno cesto iz Ortneka na Velike Poljane. Kljub temu pa ni nikogar, ki bi cesto popravil, čeprav se na Grmado vozi po njej veliko turistov. Cesta je IV reda in je brez cestarja, čeprav bi Jo bilo treba stalno popravljati in vzdrževati.	V
Gasiti ko treba na visokih gradnjah
Odborniki občinske skupščine Ribnica so na zadnji seji 26. junija imeli precej težko delo, saj so obravnavali vrsto pomembnih vprašanj. Sklepali so o zaključnem računu občinskega proračuna za preteklo leto ter o realizaciji proračuna v letošnjih prvih petih mesecih. Razpravljali so še o obsežnem poročilu o delu upravnih organov in sprejeli odlok o urbanističnem programu in urbanističnem redu ter odlok o upravnih taksah (potni listi). Na dnevnem redu je bilo tudi poročilo o izvajanju zakona o osnovnih šolah in učnih uspehih, vendar so ga zaradi odsotnosti prosvetnih delavcev odložili.
Iz poročila o delu požarnovarnostne službe v občini povzemamo nekaj misli.
Požarna bramba ima v ribniški občini skoraj stoletno tradicijo, o čemer priča tudi lepo število opremljenih prostovoljnih in industrijskih društev; v 22 prostovoljnih in enem industrijskem društvu deluje 928 občanov. Po vojni so gasilske enote kupile 20 novih brizgalk, ima.jo pa tud: tri gasilske avtomobile in neuporabno cisterno. Večinoma so društva opremljena le za gašenje požarov na vasi, v prihodnje pa bo treba vsaj nekatera opremiti tudi za gašenje na visokih gradnjah. Odborniki so se strinjali s predlogom, da je nujno kupiti gasilske lestve, reševalni prt in novo cisterno, sicer še tako požrtvovalni gasilci včasih ne morejo biti kos požaru.
Posebno je težavno financiranje požarne službe. Občani imajo zanjo precej razumevanja, saj so mnoga društva nabavila najsodobnejše brizgalne pretežno s prostovoljnimi prispevki, občina pa je z dotacijami skrbela v glavnem le za najnujnejše potrebe (za varovanje, bencin, plačilo raz-
nih akcij). Letos bo gasilska zveza dobila iz proračuna občine 2,9 st. milijona, v čemer je predvideno tudi financiranje godbe. Doslej so gasilci dobili od zavarovalnice pre mije, kar letos odpade. Odborniki so menili, naj zavarovalnica še naprej prispeva sredstva za gasilstvo in ne le občina, saj je dobro organizirano gasilstvo tudi v interesu zavarovalnice.
Problemi ribniških šol
V	občini Ribnica so tri osnovne šole: v Ribnici, v Sodražici in Loškem potoku. Prvi dve imata več podružničnih šol. šole imajo 61 od del kov s 1709 učenci.
Učni uspehi so v primerja-
vi	s prejši.jim letom boljši, vendar še vedno pod republiškim povprečjem. Vzroki so slaba opremljenost šol m premajhno sodelovanje star-šev s šolo. primanjkuje pa
V	preteklem letu je bilo registriranih 10 požarov, pri katerih so gasilci z uspešnim posegom očuvali veliko premoženje. Analiza je pokazala, da so povzročitelji požarov večkrat tudi šolski in predšolski otroci. Potrebno bi bilo v šolske programe vključiti tudi požarnovarnostno službo. Mladina, tako seznanjena s humano vlogo in pomenom gasilske organizacije, bi potem pokazala tudi večje razumevanje za vključevanje v gasilska društva.
Umrl je Ivan Lavrič
■	V nedeljo, 14. julija, so na sodražiškem pokopališču pokopali Ivana Lavriča iz Sodražice. Pokojni se je rodil pred 46 leti v Travniku v Loškem potoku v delavski družini. Spomladi 1941 se je vključil v napredno skupino mladincev, ki so po ukazih OP trgali okupatorjeve zastave, plakate itd. Zaradi izdajstva so skupino aretirali, 15. julija 1941 pa pred posebnim vojaškim sodiščem na Reki obsodili na daljše zaporne kazni. Lavrič je med vojno veliko pretrpel v raznih okupatorjih zaporih, vendar je bil vse do svoje smrti zvest idejam revolucije. Po vojni je vrsto let bil uslužbenec matičnega urada v več krajih, nazadnje v Sodražici. Zaradi bolezni je bil predčasno upokojen. Kljub bolehnosti se je aktivno udejstvoval v raznih organizacijah in društvih.
Njegovi družini izrekamo iskreno sožalje, -
Vrvež v Ortneku
Spet je Ortnek poln puljske mladine. Otroška razigranost
Proslava ob obletnici bitke v Jelenovem ž!»bu
V nedeljo, 21. julija, bo v Jelenovem žlebu velika partizanska proslava, na katero so vabljeni borci Cankarjeve, Gubčeve.. Tomšičeve, šercer-jeve in Levstikove brigade, borci drugih partizanskih enot, aktivisti in ostali prebivalci. Proslava se bo začela ob 11. uri v Jelenovem žlebu. Program obsega slavnostni govor in pester kulturni program. Za prevoz iz Ribnice do Jelenovega žleba in nazaj bc poskrbljeno. Istega dne bo odprta v Domu JLA v Ribnici razstava fotografij s pohoda 14. divizije na štajersko, dela znanega partizanskega fotografa Petka iz Ribnice.	-r
Past za neprevidneže
Ravno nasproti občinske hiše v Ribnici so v ozkem pločniku dve ali tri luknje za zračenje kletnih prostorov, ki so odkrite. Pri dveh so- deske padle v luknjo, pri eni pa jih sploh ni. Past čaka neprevidneže že precej dolgo, ni pa podatkov, če si je kdo že zlomil nogo.
Tudi" nasproti trgovine Ko-loniale pred banko manjka v zasteklenem delu pločnika več stekel, skozi luknje pa poleg zraka in svetlobe kal rade uhajajo tudi noge oeš cev.	p.	g
Preveč učencev
V pravkar minulem šolskem letu so imele šole v vsej rib niški občini 61 .oddelkov s 1709 učenci, medtem ko so imele leto prej 57 oddelkov s 1689 učenci. Letos je bilo v vsej občini 5 oddelkov, ki so šteli zaradi pomanjkanja pro štorov, učnega osebja ali de nar ja več učencev, kot bi po predpisih smeli (trije v. Loš kem potoku in po eden v Sodražici in Dolenji vasi) Naj več učencev je bilo v 2. razredu v Dolenji vasi. ki je štel 45 učencev, čeprav, zakon dopušča le 16 do 36 učencev
v	oddelku.
tudi predmetnih učiteljev in profesorjev V Loškem potoku na primer nimajo niti enega predmetnega učitelja ali profesorja. Problemi so tudi z nekaterimi podružničnimi šolami. Na Velikih Poljanah imajo letos vpisanih le 9 učencev vendar hočejo ljudje imeti svojo šolo, čeprav bi bil v sosednjih šolah pouk veliko kvalitetnejši
-r
'nam prinaša malo spremembe in več življenja. Vsi naši mladi prijatelji zatrjujejo, da tako radi prihajajo k nam, saj se počutijo kot v drugem svetu. Vodo znajo bolj ceniti kot doma. kjer je je na pretek.
Želimo jim prijetno bivanje med nami. da se bodo vrnili z lepimi vtisi Drugo leto pa spet na svidenje!
V. P.
OBČINSKA SKUPŠČINA RIBNICA
obvešča
vse občane na območju občine Ribnica, da je uvedla stalno
SLUŽBO PRAVNE POMOČI
Občani lahko dobijo pravno pomoč vsako sredo od 14. ure dalje v prostorih občinske skupščine Ribnica.
Službo pravne pomoči opravljata na podlagi pogodbe z občinsko skupščino odvetnika Peter Ceferin in Andrej Levstek.
Skupščinska pisarna
RIBNIŠKI ZOBOTREBCI
■ OKROG 180.000	1	MLEKA
odkupi mesečno Kmetijska zadruga na svojem območju, dnevno pa do 6000 1 mleka. Del mleka gre v predelavo v mlekarno v Velike Lašče, del pa v Ljubljano. Odkup mleka, ki predstavlja za marsikaterega smeta stalen vir dohodkov, se ie v zadnjih letih podvojil.
■ I>\<) l’OTOKA BISTRICA pn
Sodražici sn začeli delavci Vodne skupnosti pred kratkim poglabljati Pri tem pa niso obvestili ribiške družine Ribnica, da bi preselila ribji rarod iz tega dela potoka. S tem je bila ribiški družini prizadejana precejšnja škoda, ki jo bodo morali povzročitelji poravnati
■ BRK/ SVOJE TELOVADNI CE je Partizan Sodražica in gostuje v telma'lnici v kino dvorani V tem prostoru ima telovad nico Budi osnovna šola Partizan tma na razpolago nekaj telovadnega orodja ln rekvizitov ki jih unorabl*« rudi šola
■ DVE STRELSKI DRUŽINI delu tet a op območju občine: v Ribnici m v Sodražici Skuono imata 116 članov Strelska družina v Sodražici ima tudi svojo strelsko 'opo. Strelci Imajo za svole vale tudi ootrebno orožje
■ ŽIVINOREJSKA SLUŽBA pri kmetijski zadrugi Ribnica Ima pod nadzorstvom 1230 krav na svojem območju Na ta način nudi veliko pomoč živinoreicem za pravilno vzrejo živine To nad zorstvo traja že vrsto let rezultat pa ie lepa živina
■ KOPALCI NIMAJO Kakšne posebne Izbire za kopanje V glavnem se lahko namakajo v Bi strici in Ribnici Vse bolj sc čuti potreba po bazenu.
■ NOVO POKOPALIŠČE V HROVAČI je že začelo služiti svojemu namenu. Prvi pokojnik na novem pokopališču je bil Vinko Mate iz Goriče vasi. Krajevna skupnost Ribnica, ki s pokopališko upravo Hrovača ureja pokopališče, je preuredila mrliško vežico in tudi drugače poskrbela za ureditev pokopališča.
■ ZARADI HUDE SUŠE bo O-tava precej slabša. Zaradi deževja se je prva košnja zakasnila, takoj po končanem deževju pa se je začela huda pripeka, kar je onemogočilo normalno rast trave. Suša škoduje tudi poljskim jpridelkom.
■ NOVI MOST V GORICI VA-
SI	je sodobno zgrajen in na tem odseku še ni bilo nesreče, odkar je postavljen. Lepo je urejena tudi okolica mostu oziroma ceste.
■ CAS VESELIC jo v poletnem času. Najboljši organizatorji so gasilci. Organizatorji na ta način zberejo nekaj denarja za nabavo gasilske opreme, brizgaln in pod. Veselice so običajno dobro obiskane, čeprav so cene slane
■ PRECEJ KMETIJSKIH STROJEV imajo kmetovalci v ribniški občini, npr. kosilnice, motorne žage in druge. Vendar se stroji včasih tudi pokvarijo in nujno potrebna je delavnica za ta dela
■ V TEH PASJIH DNEH Je precej" zaposlenih delavcev in uslužbencev na dopustu. Tisti, ki imajo kaj pod palcem, so odšli na morje in v planine, tisti z manjšimi prejemki pa so ostali doma, kosijo in pripravljajo drva za zimo in podobno.
—	r
REŠETO
KOČEVSKE NOVICE
Odlična ocena za Župančičev natečaj
Sodelujočim v Župančičevem natečaju in na zaključni občinski kulturni reviji so 10. julija razdelili nagrade in priznanja
V stekleni dvorani restavracije Grad so se pretekli teden sestali predstavniki občine in družbenopolitičnih organizacij ter vodje skupin, ki so sodelovale v Župančičevem natečaju. Najprej so komisije poročale o svojem delu. Splošna ocena je bila, da je natečaj popolnoma uspel, saj je bilo v minuli sezoni na področju občine 85 domačih predstav, ki si jih je ogledalo 13.085 obiskovalcev. Sklenili so tudi, da bodo tako obliko kulturno-prosvetnega dela nadaljevali.
Zatem so nastopajočim skupinam podelili nagrade in priznanja. Komisija za dramatiko se je odločila vsem dramskim skupinam, ki so se predstavile na zaključni reviji, podeliti po 700 din nagrade. Za najboljši repertoarni izbor pa je PD Mirana Jarca iz Črnomlja dobilo še posebno pismeno priznanje. Enak dokument je za prizadevnost dobilo še PD Jože Mihelčič iz Semiča, sodnik Janez Kramarič in Kamilo Weiss pa sta priznanje dobila za požrtvovalno delo pri organizaciji natečaja.
Na reviji je med pevskimi zbori prvo meso zasedel se-miški oktet, ki je dobil 1500 din nagrade, drugi je bil pevski zbor osnovne šole Črnomelj z nagrado 1.000 din, tretji pa pevski zbor gimnazije s 750 din nagrade.
Med instrumentalnimi an-
sambli je bil po oceni komisije najboljši harmonikarski kvartet: prisodili so mu 1.000 ‘din. Za njim pa sta se zvrstila ansambla Fantje treh krajev s 750 din nagrade in ansambel Pussyke z nagrado 500 din.
Vseh 15 igralskih skupin, ki je s predstavami nastopalo v okviru natečaja, je dobilo še po 500 din denarne nagrade, medtem ko so Dragotušča-
nom za prireditev »Bela krajina v besedi, pesmi in plesu« ter gimnazijcem za »Mladost, podaj mi krila« dodelili po §00 din. Dva instrumentalna ansambla sta dobila po 300 din, pevskim zborom pa so za sodelovanje v natečaju prisodili po 400 din.
Po slavnostni podelitvi nagrad in priznanj je tekel še razgovor o bodočem kultur-no-prosvetnem delu.
Občinsko upravo izboljšati
Na seji občinske skupščine Črnomelj - Med drugim priporočilo za združitev pekarije z ŽITOM - Voda in kruh se podražita!
Kredit po telefonu . . .
Znano je, da si je vodstvo BELTA več mesecev na vse kriplje prizadevalo pri bankah priti do nujno potrebnega kredita za modernizacijo proizvodnje. O tem je tudi v našem listu 6. junija izšel članek pod naslovom: »Modernizacija proizvodnje — pogoj iz tujine«.
Beltovci pa na dan izida časnika niti niso še prebrali članka, kar je zazvonil telefon. Oglasil se je neki zasebnik in ponudil »zvezo«t po kateri bi lahko nemudoma dobili 500 starih milijonov din kredita pod pogojem, da pristanejo na 2,5 */« obresti na mesec. Bili so presenečeni nad ponudbo, še bolj pa nad pogoji... Da lahko zasebnik po telefonu ponudi podjetju tolikšno posojilo, je zares čudno• Ali obstajajo pri nas tudi zasebne banke? Vsekakor bi morali pristojni organi to ugotoviti!
1. julija so se pred počitni-, cami zadnjič sestali odborniki črnomaljske občinske skupščine. Razpravljali so o delu občinske uprave, o delu občinskega sodišča, javnega tožilstva in pravobranilstva-K poročilom o teh službah ni bilo posebnih pripomb, odborniki so želeli le, naj bi poslovanje občinske uprave še izboljšali, število zaposlenih se je že precej zmanjšalo, škoda pa je, da predvsem na račun kvalificiranih kadrov.
Odbornik Matkovič je v razpravi zahteval pojasnilo o zadevi Vrariešič in denacionalizacijo lokalov ter predlagal, naj skupščina že enkrat reši to zadevo. Izkazalo pa se je, da trenutno o zadevi skupščina nima kaj sklepati,* ker je stvar pred sodiščem. Tu bodo ugotovili, ali gre za nacionalizacijo 68 m’ površine, kakor navaja Vranešič,
ali za 75 m1, kot dokazuje občina.
Preden so sprejeli odlok o povišanju cen vodi in kruhu je bilo precej razprave. Odborniki so sicer izglasovali odlok ter s tem podražitev vode v gospodinjstvu za 20 par in podražitev črnega kruha za 4 pare oziroma 20 par za belega, vendar so prizadetim podjetjem stavili pogoje. Komunalno podjetje na račun povišanjem prispevka ne sme zviševati osebnih dohodkov, pač pa mora denar vlagati za povečanje vodovodnega in kanalizacijskega omrežja, pekarija pa naj s podražitvijo zagotovi nekaj del, ki jih zahteva sanitarna inšpekcija. Poudarili pa so,, da na nadaljnje podražitve ne bodo več pristali. Sprejeli so tudi priporočilo, naj se čromaljska pekarija združi z ljubljanskim podjetjem 21-TO. O tem baje že tečejo razgovori.
BELT je začel graditi!
Belokranjska strojna tovarna in železolivarna BELT se je več mesecev potegovala za kredite, nujno potrebne za modernizacijo proizvodnje in nadaljnji napredek pojdetja. Pred kratkim je Komunalna banka in hranilnica Ljubljana odobrila Beltu 1.5 milijona dinarjev kredita in s tem pokazala lepo razumevanje do gospodarskih problemov Bele krajine.
Belt je začel takoj graditi novo proizvodno halo za mehanski obrat. Gradbena dela je na licitaciji prevzelo kot najugodnejši ponudnik domače podjetje BEGRAD. Tovarna Belt bo s tem imela sicer osnovo za nadaljnji razcvet, prizadevala pa si bo dobiti še nadaljnjih 3.5 milijona dinarjev kreditov, šele potem
Velika izbira vsega tekstilnega blaga in konfekcije. Najnovejši vzorci. Prepričajte se o cenah. Prodaja na 5-mesečno brezobrestno odplačilo
ČRNOMALJSKI DROBIR
■ REDKI CRNOM AIJCANI se
kopljejo v umazani Lahinji, kamor Je tudi težak dostop, zato pa Jih več obiskuje kopališče na Kolpi, v Podzemlju, na Krasincu ali na Vinici. Tistim, ki nimajo svojih vozil, so zelo ustregl: s kopalnim avtobusom. Ta voz! vsak dan iz Črnomlja v Podzemlje in nazaj.
■ V SEJNI SOBI občinske skupščine je urbanistična razstava, na katero so vabili občane, da bi v knjigi pripomb napisali, kaj jim ni všeč. Po 5 dneh pa je bila
knjiga pripomb še popolnoma prazna. Se bo spet zgodilo tako, da ljudje svojega mnenja ne bodo povedali zdaj, temveč bodo urbanistični program kritizirali, ko bo ie sprejet?
■ DOMAČA RIBIŠKA DRUŽINA namerava 21. julija odpreti prodajalno sladkovodnih rib. Člani ribiške družine so s prostovoljnim delom najprej zgradili bazen za ribe, nato pa še lastno trgovinico. Kupcem bodo nudili krape, some, linje in postrvi. Ribiči pa želijo, da bi kakšna inšpekcija kdaj pogledala tudi reko, saj ljudje vanjo mečejo smeti, poginule živali in še kaj drugega.
■ PLAMEN JE LE IZŠEL! (Db koncu šolskega lota so gimnazijci le izdali svoje glasilo. Nabralo se |e celo 34 strani prispevkov, med katerimi so nekateri prav zanimivi. škoda le, da Je tisk razmeroma slab.
bo kolektiv sposoben povečati bruto produkt za 50 odstotkov ali na 45 milijonov dinarjev.
Že več kot 3 km nove ceste
Gradnja ceste čmomelj-Vi-nica lepo napreduje. Do zdaj je asfaltiran že odsek od Kanižarice do Kvasice ter del ceste med Dragatušem in Ne-rajcem. Vsega je na novi cesti asfalta že več kot 3 km. Dela potekajo po predvidevanjih. Graditelje moti le promet avtobusov, zlasti pa osebnih vozil, ki nočejo upoštevati cestne zapore.
Vinica: odbor za vodovod
Pred kratkim so na Vinici izvolili odbor za gradnjo vodovoda da bi s pomočjo strokovnjakov proučil možnosti za napeljavo zdrave pitne vode v kraj, ki se turistično razvija. Voda je na Vinici že več let problem, o katerem pa so doslej samo razpravljali.
Občani so naročili odboru, da mora do prihodnjega vaškega sestanka zbrati mnenja strokovnjakov in predlagati, katera rešitev bi bila za kraj najprimernejša in najprej izvedljiva.
Vladimir Lončar predsednik sveta
Za novega predsednika sveta za gospodarstvo pri občinski skupščini Črnomelj je bil na zadnji občinski seji izvoljen direktor BELTA Vladimir Lončar.
PRED SREČANJEM AKTIVISTK BELE KRAJINE
Vse v največji tajnosti
Marija Vukšinič iz Svržakov pripoveduje, kako sta s Firovo Regino šli na Suhor
Marija Vukšinič je bila zraven, ko so v Beli krajini ustanavljali organizacijo AFŽ.
V začetku 1943 so se v Beli krajini pripravljali na ustanovitev organizacije, ki bi povezovala vse napredne žene, sodelavke NOB. Dogovorjeno je bilo, da se bodo o tem pomenili na sestanku aktivistk na Suhorju.	0'
Iz Metlike je bila na ustanovni sestanek povabljena tudi Marija Vukšinič iz Svržakov. Zdaj že starejša žena, ki ima vnuke v hiši, se še prav dobro spominja, kako sta spomladi 1943 z Regino Firovo šli na Suhor:
— V Metliki so bili takrat Italijani. Z Regino sva se do-
Kombajn se je pokvaril
Možje iz Gradca so se prišli kregat v zadrugo
V sredo, 10. julija, so se v, pisarni kmetijske zadruge Metlika pogovarjali tako naglas, da je bilo slišati na cesto- Nekaj mož iz Gradca se je prišlo kregat, ker jih je zadruga pismeno obvestila, da bodo prišli s kombajnom žet že v petek, 5. julija, a kombajna še v sredo ni bilo.
Predstavnik KZ Metlika je nato pojasnil zadevo:
— Za letošnjo žetev imamo na razpolago 6 kombajnov. Eden je naš, ostale smo si
Kaj je z avtoprevozniki?
Avtoprev«zniška obrt je 'Adnje čase v ospredju pozornosti, ker so ljudje Dpazali, da prav ti obrtni-tci naglo bogatijo.' Tudi v-Vletliki je pri oddelku za gospodarstvo vpisanih v register okoli 80 avtoprevoznikov, vendar je od teh le malo domačinov: večina jih je tu prijavljenih iz drugih občin. Sicer pa je bivališče avtoprevoznika dostikrat težko ugotavljati. Lani, .na primer, je 7 avtoprevoznikov od drugod navedlo kot kraj bivanja Boldraž, vendar v vasi nobenega od teh nikoli niso videli. Kakor so povedali na metliškem odseku za gospodarstvo, tam tudi ne vedo sa nobenega obrtnika avtoprevoznika, ki bi imel »reč vozil. Po novem zakonu ima vsak lahko le en kamion, toda ljudje si pomagajo tako, da drugega vpišejo na ime žene ali stare mame. če pa je med prijavljenimi avtoprevozniki v Metliki kaj takih, bo kmalu znano, ker o tem že zbirajo podatke.
izposodili pri trebanjski zadrugi, dva pa sta zasebna last. žetev je potekala po planu, dokler ni nastala večja okvara na kombajnu, ki bi moral iti v Gradac. Manjkajoči rezervni del smo iskali v Ljubljani, Zagrebu, Karlovcu, Brežicah, celo v Beogradu, a ga do danes nismo mogli dobiti.
Gradčani so bili hudi, ker so bili baje že pet let pri žetvi zadnji na vrsti, in jih tudi pojasnilo v zadrugi ni zadovoljilo.
Zadevo pa so le uredili in tudi gradaška pšenica je že p..	...	, ,	,
požeta. Na srečo je zadruga DtipenOlje* dOnOU" še tisti dan iz Mengša dobila
menili za uro, kdaj se dobiva pod Brčicami, onstran italijanskega bloka. Res sva se se-šli. Na Suhor sva nesli zdravila in cigarete, Regina pa je razen tega imela še nekaj denarja in poročilo o delu mladine v okupirani Metliki.
Na cilj sva srečno prišli. Shod smo imeli v neki hiši. kjer je bila tudi pošta. Dolenčeva Francka, doma iz Semiča, je imela referat in nam razložila namen organizacije AF2. Tedaj smo navzoče aktivistke dobile nalogo to po vaseh povedati ženam in jih pripraviti na volitve v odbore AF2.
Julija 1943 smo bile aktivistke ponovno povabljene na Suhor. Takrat je bila širša konferenca v hosti nad vasjo, bilo pa nas je precej več kot prvič. Med nami je bil zavezniški major Jones, spominjam pa se tudi Edvarda Kocbeka, ki je govoril, in Metoda Mikuša. Na tej konferenci je bila ustanovljena organizacija AF2.
Jeseni istega leta pa je skrivoma prišla na teren Dolenčeva Francka, da smo po vaseh ustanavljali žensko organizacijo. Jaz sem bila izvoljena za sekretarko. V tej funkciji sem bila še na nekaj konferencah,, vendar so bile kasnejše vse na črnomaljskem področju. Ves čas se je naše delo odvijalo v najstrožji tajnosti.
manjkajoči rezervni del za svoj kombajn in ga poslala v Gradac. Ob »likofu« so bile nevšečnosti že skoro pozabljene.
Pravilno ime: Kostelec
Bralcem sporočamo, da je po naši krivdi prišlo do neljube napake v vesti, objavljeni na metliški strani pod naslovom Inž. Kastelic-predsednik SZDL. Novo izvoljeni predsednik občinske konference SZDL v Metliki se piše inž. Ivan Kostelec.
Prebivalstvo Metlike raste
Konec lanskega leta je dobila Metlika svojega dvatiso-čega prebivalca, 30. junija letos pa je mesto štelo že 2050 prebivalcev. Od tega je 926 moških in 1124 žensk. V tem poletju je bilo na področju Metlike 17 porok, 44 rojstev (večina novorojenih je prive-kala na svet v novomeški porodnišnici) in 23 smrti. Vsa občina šteje 7219 prebivalcev.
ki in honorarji
Odsek za gospodarstvo in vodstvo občinske konference SZDL v Metliki zbirata podatke o kadrovski strukturi in štipendiranju za 10 let nazaj f o višini osebnih dohodkov zaposlenih v občini ter o ljudeh, ki opravljajo honorarne službe. O vsem tem bo med drugim tekla razprava na prihodnji seji občinske skupščine, ki bo 26. julija v Gradcu.
Posvet krajevnih skupnosti
Te dni bodo predstavniki občinske skupščine Metlika sklicali posvet z vsemi predsedniki krajevnih skupnosti. Na posvetu bodo govorili o letošnjih načrtih krajevnih skupnosti in sredstvih, ki jih bo v te namene primaknila občina. Ob tej priložnosti bodo razpravljali še o turističnih akcijah, ki naj bi se jih takoj lotili po večjih krajevnih središčih.
SPREHOD PO METLIKI
V muzeju razstava ,Slovenski ekslibris’
Ker je v zadnji številki zaradi pomanjkanja prostora izšla skrčena notica o novi razstavi v Belokranjskem muzeju, sporočamo, da je razstavno gradivo iz svoje bogate zbirke ekslibrisov posodila Studijska knjižnica Mirana Jarca v Novem mestu. Razstavljenih je blizu 200 drobnih grafik, ki zajemajo prefinjene stvaritve naših odličnih grafikov, slikarjev in arhitektov tako Jakca. "Maleša Šantla. Smrekarja, Lamuta. Debenjaka, Gasparija, Plečnika, Kobeta in drugih.
Razstavo, ki zahteva od gledalca poglobljenega opazova-naj in iskrene 7nvzet.osti ie odprl upravnik študijske knjižnice tov. Bogo Komeli. Razstava ho odnrta ta in še prihodnji mesec-
■ VELIKA VROČINA JE MINU-LE TEDNE zvabila na Kolpo številne kopalce Pa ne samo domačine! Ob nedeljah se je na metliškem kopališču ustavilo čez sto avtomobilov iz najrazličnejših krajev. Zadnja leta je metliško hotelsko gostinsko podjetje pobiralo parkirnino in vzdrževalo red na kopališču. Ker pa je letos to opustilo in je domačine in goste motila neurejenost in samovolja kopalcev ter kupi smeti in papirja vsepovsod po kopališču, je Turistično društvo v Metliki nastavilo svojega čuvaja, ki bo skrbel za red in snago. Hkrati bo pobiral parkirno
akso: za avtomobile 1 din in za motoma kolesa po 50 par.
■ VOZNIKI MOTORJEV IN MOPEDOV, ki poleti parkirajo na razgretem asfaltu- narede vanj včasih s stojali voml prav grde luknje, ko na mestu obračajo svoja vozila, lo se pozna zlasti na tlaku pred novo samopostrežno trgovino. Z malo pazljivosti bi se taki škodi prav lahko izognili.
R| DEL DOVOZNE CESTE k tovarni Brrri so pred kratkim znova asfpltirall Pr n. v tako so pred tovarno uredili nove parkirne steze, tako da le nrobiem parkiranja za pHhodri*j Ma rešen.
m LOKAL, v KATEREM PRO-DAJa metliška Kmetijska zadruga ■ni'ače, imp zadnle čaes precejšen P’-omot. Pn’e" vi m gresta v vročini dobro v denar zlasti pivo in
mineralna voda. Zdaj ima kmetijska zadruga sedem vinotočev, v katerih točijo vino čez cesto. Ti so v Metliki, Črnomlju, Ivančni gorici, Višnji gori. v Grosupljem in dve v Ljubljani. V kratkem namerava metliška Kmetijska zadruga odpreti še nove vinotoče, in sicer v Mirni peči, Trebnjem, Domžalah, Kranju, na Vrhniki in morda še kje. Vsekakor si belokranjska vina uspešno utirajo pot na trg.
■ LJUDSKA KNJIŽNICA V METLIKI bo v juliju in avgustu odprta samo ob četrtkih od pol sedme do pol osme ure zvečer.
■ V 2ELEBEJU PRI METLIKI že drugi teden taborijo taborniki Zmajevega odreda iz Ljubljane. Poleg kopanja in prijetne rekreacije sd taborniki s številnimi izleti po Beli krajini širijo obzorje. Tako so si pod strokovnim vodstvom ogledali Metliko in Be lokranjski muzej, Tri tare, arheološka izkopavanja na Kučerju, Črnomelj itd Te dni je prišle v Zelebej taborit še 30 mladih to. bomikov iz Trsta.
NOVICE
ČRNOMALJSKE
KOMUNE
Kaj je privedlo INIS v stečaj
Z obstoječimi napravami INIS tudi v najboljšem primeru ne bi mogel poslovati brez izgube — Blizu 3 milijone starih din izgube na dan — Najvažnejša je zdaj zaposlitev kolektiva, ki je ostal brez dela
ubliški poslanec inž. e Legan je govoril na »osla vi krajevnega praz-rika v Žužemberku. (Foto: S. Dokl)
Slavje v Žužemberku
V središče Suhe krajine Žužemberku so preteklo nedeljo 13. julija, proslavljali krajevni praznik. Na ta dan leta 1942 so partizani prvič osvobodili Žužemberk. Ob tej priliki imajo svoj praznik tudi šoferji in avtomehaniki v spomin na dneve pred 25 leti, ko so v neposredni bližini Žužemberka ustanovili prvo partizansko motorizirano enoto.
Slavje se je pričelo že na predvečer praznika, ko so po okoliških hribih zagoreli kresovi, ki jih i° prižgala mladina.
V nedeljo dopoldne pa je skozi Žužemberk peljala najprej dolga kolona okrašenih motornih vozil članov Zveze šoferjev in avtomehanikov Slovenije. Zatem je bilo na Glavnem trgu večje zborovanje, na katerem je govoril republiški poslanec inž. Jože Legan. Ta je v svojem govoru podčrtal gospodarski razvoj Suhe krajine in pozval občane, naj se z vsemi močmi trudijo, da bi se Suha krajina kulturno in gospodarsko še bolj razvila.
Nato je sledil prijeten kulturni program, ki so ga pripravili domači kulturni delavci, na žužemberški Loki pa so bila športna tekmovanja mladih gasilcev, strelcev in odbojkarjev.	S.	Dokl
Obeta se lep dohodek
Iz Dolenjskih Toplic poročajo, da se letos obeta čebelarjem lep dohodek. Hoja je pričela zelo zgodaj mediti, dobro pašo pa imajo čebele zlasti na Rogu.
Iz visokega INISOVEGA dimnika v Bršlinu v Novem mestu se ne kadi več. Niti tri leta še niso potekla, odkar je velika steklarna začela s proizvodnjo, in že so prenehali z delom. Odbor za prisilno upravo, ki ga je imenovala občinska skupščina Novo mesto, je zelo hitro opravil nalogo in ugotovil, da ni v tovarni nobenega denarja, pa tudi nobene možnosti za iz-bojšar.je, ter se odločil predlagati stečaj.
Proizvodnja stekla Je bila v INISU ves čas nerentabilna: imeli so približno 3 milijone S din izgube na dan. Po predvidevanjih investicijskega elaborata bi smela imeti proizvodnja -stekla največ 25 odstotkov loma, dejansiio pa je bil ves čas proizvodnje večji kot 50 odstotkov. Strokovnjaki so ugotovili, da INIS ne bi mogel pokrivati izgube, tudi če bi dosegel dejansko programirano proizvodnjo. Kvaliteta stekla, ki je zapuščalo stroje, je bila veliko slabša, kot je bilo predvideno v načrtih: samo 0,1 odst. je bilo stekla A kvalitete, 46,3 odst. B kvalitete in 53,6 odst. C kavlitete. Ker je jugoslovansko tržišče s steklom nasičeno, je v tovarni zdaj približno milijon 400 tisoč m’ neprodanega stekla na zalogi. Skupne izgube je ob času, ko je bil podan pristojnemu sodišču predlog za stečaj, 23 milijonov novih din. Odbor za prisilno upravo je ugotovil, da bi bilo manj izgube, če bi bili INISOVI delavci več čas doma in bi jim nosili vsakega prvega domov kuverte z osebnimi dohodki.
Proizvodnja stekla je torej ustavljena in razmisliti bo treba, če bi se dalo z dodat-
OBVESTILO
Občinska skupščina Novo mesto
obvešča
občane, da v ponedeljek, 22. julija,
zaradi praznika ne bo sejma v Novem mestu
Redni sejem bo v ponedeljek, 29. julija. SKUPŠČINSKA PISARNA
Novomeška kronika
■ NOVE TABLICE Z VOZNIMI REDI bo.moralo v kratkem spet postaviti ha vseh postajališčih za lokalni promet v mestu podjetje »Gorjanci«. Neznani zlikovci so prejšnje tablice, ki so skupaj s koli stale po 300 din, razbili, krivili kole in jih odstranili. Potniki, ki se prevažajo z mestnim avtobusom, se upravičeno razburjajo, saj ne vedo ne za prihode ne za odhode avtobusa
■CVETLIČNI NASADI, parki in ulice v Novem mestu so v zgodnjih Jutranjih urah Se čisti in lepo rejeni. 2e v popoldanskih urah pa le vsepovsod polno papirja, odpadkov in smeti. Čeprav je mestni redar že kaznoval nekatere nemar-neže, ki ne znajo poiskati ko&a za smeti in jim videz mesta ni mar, bo treba v prihodnje kazni Se poostriti. Prav bo če bodo starši s primernimi opozorili vplivali tudi na svoj# otroke, saj bo le tako med kaznovanimi manj mladine
■ POSTAJALIŠČE V BRŠLINU nameravajo un-ditl »Gorjanci« pri »Pionirju« še letos. V Bršlinu bi se potem zaustavljali tudi Usti redni avtobusi, ki vozijo proti Ljub-Ma*l. Vsem tistim, ki se morajo voKiti večkrat na tej prog!, bo to
nimi naložbami znova začeti steklarsko proizvodnjo v dosedanjih prostorih. Ta proizvodnja pa bi morala biti seveda rentabilna. Domača, novomeška podjetja so ob predlogu za stečaj pokazala zelo veliko razumevanja za rešitev največjega problema: zaposlitve 300-članskega kolektiva, ki je ostal brez kruha. Tega najtežjega vprašanja gotovo ni mogoče rešiti kar čez noč, zato je toliko bolj potrebno sodelovanje sklada skupnih rezerv SRS, ki je že pokazal svojo pripravljenost pomagati z denarjem. Predlog, naj bi 12 milijonov novih din iz tega sklada, prvotno namenjenih za sanacijo INISOVE izgube, raje porabili za zaposlovanje članov kolektiva, ki so ostali brez dela, je zato povsem na mestu.
Težave rešujejo po pravi poti
Pretekli teden je bila seja občinskega sindikalnega sveta No^o mesto. Na seji so razpravljali o nekaterih bistvenih razlikah med ustavnimi pravicami delavcev po notranji zakonodaji delovnih
organizacij ter dejanskim uveljavljanjem teh pravic. Ugotovili so, da je največji vpliv pri posameznih odločitvah še vedno prevečkrat v rokah vodilnih in da imajo samoupravni organa še vedno premalo moči. Poudarjali so tudi, da so v nekaterih organizacijah znali poiskati prave poti za reševanje nekaterih težaiv. Te poti so poiskali skupaj s samoupravnimi organi, s strokovnim vodstvom in družbeno-političnimi organizacijami.
Na seji so imenovali za novega predsednika občinskega sindikalnega sveta Rudija Hrovatina iz Novega mesta.
Sklad za šolo se ie ooveča!
V	skladu za zidanje nove osnovne šole v Novem mestu se je nabralo do ponedeljka, 15. julija, 1,615.139,69 dinarjev. Razen rednih nakazil so dali še: Cestno podjetje 1.722,85, hotel Metropol 1.700 in Dolenjska vodna skupnost 2.500 dinarjev.
Tekmovanje traktoristov
prav gotovo dobrodošlo, da si bodo tako prihranili lep kos poti do avtobusne postaje v mestu.
■ TEČAJE ZA TUJE JEZIKE,
večerno šolo za odrasle ter srednje, višje in visoke šole bo jeseni spet organiziral Zavod za izobraževanje kadrov in produktivnost dela v Novem mestu. Tečaji za italijanski, francoski angleški in nemški jezik se bodo začeli v septembru. Prav tedaj pa se bo začel •udi pouk za višje razrede osnovnih šol v večerni šoli, v katero se lahko vpišejo vsi tisti, ki Je Se niso dokončaJi in so redno zaposle, ni. Veliko prijavljenoev bo gotovo tudi za sredrfe višje in visoke Sole
■ SPET JE BILA NOVOMEŠKA TRŽNICA v ponedeljek dobro založena z zelenjavo, pridelki in sad. jem Solato so prodajali po 2 din kg, breskve po 3 din, krompir po
1,20 din. paradižnik po 2,5 din, ringlo po 2 5 din, jajca po 5 din, peso v šopkih po i din, korenje in čebula sta imela isto ceno.
■ GIBANJI PREBIVALSTVA -rodile so: Milena žitnik iz Volči-čeve 16 — Renato. Mufida Abdije-vič iz Volčičeve 18 — deklico in Slavka Turk s Partizanske 2» — Romana
Društvo kmetijske tehnike Novo mesto in kmetijska srednja šola Grm prirejata v nedeljo, 21. julija, ob 8. uri na posestvu KSS Grm v Novem mestu področno tekmovanje traktoristov v oranju. Sodelovali bodo tekmovalci iz občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje, med njimi prvič tudi zasebni kmetovalci. Tudi tokrat ima to že tradicionalno tekmovanje namen prikazati uspešnost strojev v kmetijstvu in usposobljenost naših kmetijskih strojnikov. Trije najboljši tekmovalci se bodo udeležili 12. republiškega tekmovanja v
Za dan vstaje v Škocjanu
Združenje borcev NOV in aktiv ZMS v Škocjanu bosta priredila 21. julija proslavo v počastitev dneva vstaje slovenskega ljudstva. Med drugim bosta nastopila novomeška godba na pihala in ansambel Veseli planšarji.
Novomeški brigadirji se oripravlja-jo na pot
Prve dni avgusta se bo priključila mladinskim delovnim brigadam na »Savi 68« v Zagrebu tudi novomeška mladinska delovna brigada, ki bo nosila ime po narodnem heroju Majdi Sile. Komandant novomeške mladinske delovne brigade bo Stane Hribar iz Novega me-ta, ki je tudi član občinske konference ZMS.
Vabimo na Snežnik in Risnjak
Planinsko društvo Novo mesto organizira Izlet na Snežnik in Risnjak 21 in 22 7 1'968. Odhod iz Novega mesta bo 21. 7. 196(1 ob 5. uri. Prenočišče bo v Planinskem do. mu na Svinščakih pod Snež. nikom.
Prevoz z osebnimi avtomobili. Cena prevoza 30,00 din
Prijave za izlet sprejema tov. Marija Kos v Mladinski knjigi v Novem mestu do sobote, ''0.7. 1968, do 12. ure.
Planinci, ki se udeleže izle ta, morajo biti člani PD No vo mesto in morajo iti na izlet primemo oblečeni.
PD NOVO MESTO
V četrtek, 11, julija, je trgovsko podjetje MERCATOR odprlo v Novem mestu na j več jo in najlepšo blagovnico na Dolenjskem. Nova blagovnica ima prodajne prostore v treh nadstropjih in bo zadovoljevala kupce iz Novega mesta in okolice, ki so morali do zdaj iskati tako blago v Ljubljani in drugod. Že prvi dan je imela BLAGOVNICA za več kot 80.000 novih dinarjev prometa (Foto: M. Jakopec)
Mariboru 31. avgusta in 1. septembra. Vsi udeleženci bodo prejeli priznanja, štirje najboljši pa denarne nagrade. Po tekmovanju bo prikaz uporabnosti strojev za spravilo krme. Prireditelji vabijo k ogledu.
Prikaz strojev za spravilo krme
Društvo kmetijske tehnike Novo mesto in KSS Grm prirejata prikaz uporabnosti strojev za spravilo krme (sa-monakladalne prikolice, samohodni in traktorski tračni obračalnik in zgrabljalnik). V
V	Novem mestu bo prikaz 21. julija po tekmovanju traktoristov, v Gomili pri Šentjerneju (pri Koreniču) 21. julija ob 14. uri, za Belo krajino na Krasincu 22. julija, v občini Krško pa v Žadovinku (pri Sikošku) 23. julija na obratu AGROKOMBINATA Krško. Kmetovalce vabimo k ogledu.
IZ NOVOMEŠKE PORODNilNiCEtMl
Preteklih štirinajst dni so v novomeški porodnišnici rodile: Rozi Vesel iz Šmihela — Marka, Alojzija Turk z Ra teža — Cvetko, Marija Župevec iz 2abje vasi — Marijo, Antonija Matič iz Koprivnice — Danico, Dragica Avguštin iz Meniške vasi — Cirila, Jožefa Marinčič iz Grmovelj — Petra, Frančiška uuthar iz Gornjih Sušic — Anioo, Zdenka Zičkar iz Velikega Podloga
— Bojana. Tatjana Horžen iz 2u-peće vasi — Tadeja, Marija Grmovšek Iz Vrhtrebnja — Franceta, Marjeta Lakner Iz Šentruperta — Suzano, Ana Meke iz Bubnjarcev
— Marjana Marija Nemanič iz Metlike — dečka, Katarina Agnič iz Tuševega dola — dečka, Marjana Strgar iz Sutne — deklico, Ivanka Kocjančič iz Prelesja — deklico. Dragica Krepič iz Reštova
— lečka. Pavla Koprivec s Stare gore — dečka. Slava Kovač iz Dvora— deklico Dragica Črnič iz Dolnjega Bukovca — deklico, Ana Prelogar Iz Stare Bučke — dečka, Ana Dimc iz Senuš — dečka in Tilka Strle iz Dmovega — dečka. Marija I.ukanič iz Cerkvišča — Marijo, Nevenka Osolnik iz Vav-te vasi — Marjana, Slavka Vidmar iz Straže — Marjeto, Veronika Janc iz Velikih Brusnic — Mojco. Jožefa Drab z Velikega Cerovca — Jožico, Martina Dumišič iz Rosalnic — Alenko, Tilka Badovinac z Broda — Gorana, Dragica Maleševac iz Velikega Vrha — Ka tleo Anka Kartelija s Planine — Miloša. Marija Žulič Iz Kostanjevice — Antona. Ana Hrastar Iz Dolnjega Kartel jevego — Petra, Ana Gričar iz Zbur — Janeza, Alojzija Turk iz Hrušice — Vinka, Ivanka Pinoza z Vrha — Ivanko
OBVESTILO
Oddelek za upravnopravne zadeve občinske skupščine Novo mesto ponovno poziva vse zasebne lastnike in solastnike stanovanjskih hiš ali delov stanovanjskih hiš, poslovnih stavb ali deloiv poslovnih stavb in garaž (čeprav so zgrajene kot provizoriji), ki še niso prijavili podatkov o uporabnosti stanovanjskih in poslovnih površinah, da oddajo svoje prijave najpozneje do 5. VIII. 1968.
Za vse zavezance prispevka, ki do navedenega dne ne bodo prijavili stanovanjskih in poslovnih površin, bo upravni organ komisijsko ugotavljal površine stanovanjskih in poslovnih prostorov na strošike zavezancev prispevka.
Zavezanci prispevka iz Novega mesta, Bršlina, Broda, Cegelnice, Gotne vasi, Irče vasi, Jedinščice, Ločne, Mačkovca, Male Bučne vasi, Velike Bučne vasi, Regerče vasi, Šmihela pri Novem mestu in Žabje vasi priglasijo podatke o uporabnih površinah stanovanjskih in poslovnih prostorov v sprejemni pisarni uprave občinske skupščine, Ljubljanska c. št. 2, kjer dobijo tudi ustrezno prijavo.
K priglasitvi mora vsak zavezanec prinesti podatke o površini stanovanjskih sob, kuhinj, sanitarij, predsob, shramb, garaž in poslovnih prostorov.
Novo mesto, dne 12. VII. 1968.
ODDELEK ZA UPRAVNOPRAVNE ZADEVE
Zaradi višje vodarine tudi boljša preskrba
Zadnja seja občinske skupščine je pokazala, da se vsi odborniki ne zavedajo svojih dolžnosti — Sredstva, ki jih bodo zbrali z zvišanjem vodarine so namenjena predvsem za nove investicije
V	petek, 12 julija, je bila v Novem mestu 50. redna seja obeh •sborov občinske skupščine. Dnevni red je obsegal 16 točk. vendar pa je zaradi samovoljnega odhoda nekaterih odbornikov predsednik občinske skupščine Franci Kuhar prekinil sejo že pri 4. točki.
Posebna točka dnevnega reda je bilo poročilo o dejavnosti in problematiki delovnih organizacij posebnega družbenega pomena. Komunalno podjetje in Vodovod sta predlagala zvišano kanalščino in vodarino, saj so dosedanji prispeval zadoščali komaj še za vzdrževanje, pogosto pa še za to ne.
Znano je, da je kanalizacija v Novem mestu zelo slaba In marsikje dotrajana ln da je v nekaterih naseljih sploh ni. Ker doslej ni bilo katastra kanalizacije v mestu, so bile s popravili in obnavljanjem še posebne težave. Pri Komunalnem podjetju so se morali pogosto zanašati na ustna izročila starejših prebivalcev ln so marsikje nevede naleteli na vodovodne cevi ali kable
Tudi vodovodno omrežje je v mestu že zelo dotrajano, čeprav so ga marsikje gradili ali dograjevali po vojni in so računali, da bo zdržalo dalj časa Ker je v nekaterih naseljih preskrba z vodo zaradi majhnega pritiska nezadovo. Ijiva, se je podjetje Vodovod od-'očilo izboljšati preskrbo s pitno •odo v mestu in okolici. Sredstva, ki bi jih zbrali z zvišano vodarino bodo namenjena predvsem za nove investicije. Največ teh sredstev bodo morali še vedno nameniti za podeželje, kjer Je ponekod preskrba s pitno vodo še slabša kot v mestu. Računajo, da bodo v prihodnjllj dveh letih prelili z me sta kjer “je več potrošnikov vode, na podeželje kar kakih 200.000 din -a novo vodovodno omrežje Odborniki so jlasovali za tisti predlo« o zvišami vodarine, ki ga ie
dal Svet za gospodarstvo. Po novem bodo gospodinjstva plačevala za kubik vode 90 par, družbene organizacije 1 din in 25 par, gospodarske organizacije pa 1 din in 80 par.
Direktor Podjetja za stanovanjsko gospodarstvo ln urejanje naselij je potidaril, da je v zadnjem času vse manj tistih, ki bi se odločali za nakup družbenega stanovanja, in da je iz dneva v dan več tistih, ki se ogrevajo za zasebno gradnjo. Prav zato, ker se Je v zadnjem času spremenilo razmerje 80:20 v korist tistih, ki se odločajo za zasehno gradnjo, bo treba najbrž spremeniti cene družbenih stanovanj. Zaradi zasebnih gradenj Je treba namreč neprestano širiti komunalno ln vodovodno omrežje tudi v novih naseljih, vse to pa. zahteva tudi več sredstev.
Posebni problem Je prav gotovo tudi vgrajena stanovanjska oprema v družbenih stanovanjih. Vse bolj pogosto se dogaja da nekateri stanovalci samovoljno preurejujejo stanovanja in vgrajujejo modernejšo lastno opremo, kasneje pa vladajo zahtevke za povrnitev stroškov za preureditev. Prav zato bodo morali v kratkem izvesti Inventarizacijo celotne opreme stanovanj.
Na seji so obravnavali tudi delo sodnika za prekrške v Novem mestu v huiskem letu. Ugotovili so, da se mu Je v zadnjem letu nakopičilo visoko število nerešenih zadev ln da so nekateri prekrški za-stareli, saj skoiaj nikoli ni uporabljal skrajšanega postopka Dogovorili so se, da bo moral sodnik 1 za prekrške ' v prihodnje pre-icrške hitreje reševati; poskrbeti pa oodo morali tudi za boljše prosto-re ln zaposliti novo administrativno moč Istočasno bosta sekretariat za občo upravo in pravosod-le ln «enat za prekrške opravila revizijo dela sodnika za prekrške v or«teklem letu
'	>	WJ£• •	••
-	i	-
VAŠA KORIST IN ŠE NAGRADE POVRHU!
Res je: DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO s podružnico v KRŠKEM in ekspoziturama v METLIKI in TREBNJEM je namenila vlagateljem vezanih vlog z odpovednim rokom nad 1 leto 30 nagrad:
1 osebni avtomobil »Zastava« 750 1 motorna kosilnica »Alpina«
1 šivalni stroj »Mirna«
2 kolesi »Pony«t Rog
5 mikserjev z mlinčkom za kavo 5 tranzistorjev Captaind de-luks 5 likalnikov z regulatorjem 10 jedilnih priborov za 6 oseb, »Kordun«
Pri nagradnem žrebanju bo udeležen vsak vlagatelj, ki bo imel na dan 31. X. 1968 na svoji hranilni knjižici pri banki naloženih najmanj 2.000 din z odpovednim rokom nad 1 leto. Vsak vlagatelj dobi pri nagradnem žrebanju toliko žrebnih listkov, kolikor-' krat izpolnjuje pogoj nagradnega žrebanja, vendar je lahko nagrajen samo enkrat.
Nagradno žrebanje bo v prostorih banke 11. XI. 1968.
Občani, ne zamudite priložnosti!
DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO
KRKA
NOVO MESTO
<De,(!iaAj
ZANESUIVO VARUJE PRED SONČNIMI OPEKLINAMI IN POSPEŠUJE PORJAVITEV
„Krivce bo poiskalo sodišče!”
(Nadaljevanje s 1. str.)
1. da ostanejo v svoji tovarni, ker so zdrav kolektiv;
2. da naj se kredit za sanacijo porabi za kakršnokoli proizvodnjo v njihovi tovarni;
3. da naj se sanira INIS:
4. da naj jim izplačajo osebne dohodke.
Najprej jim je med drugim pojasnil predsednik Kuhar:
»Veste, da noben sanacijski program ni mogel zagotoviti rešitve podjetja. Ker nismo steklarski strokovnjaki, tega do pred kratkim sploh nismo mogli dokazati. Zato tudi smo naredili napako in sanir ili steklarno, čeprav bi jo bilo koristneje ustaviti že pred letom ali prej. Vaš delavski svet je vse sanacijske programe obravnaval in potrjeval!
Zagotavljam vam, da teče postopek za ugotovitev vseh krivcev od najvišjih do tukajšnjih, domačih. O njihovi krivdi in kazni bo sklepalo sodišče. Občina in odbor za prisilno upravo pa sta storila vse, kar je bilo v njuni moči, predvsem za plače delavcev in njihovo novo zaposlitev.«
Nato je povzel magister Andrijanič:
»Presenečen in razočaran sem nad tem, kar se je zgodilo danes. Pretekli teden smo s celim kolektivom temeljito preučili položaj in ugotovili, da je stečaj najboljša rešitev. Za protestni pohod v mesto pa sem zvedel šele danes zjutraj.
Nobena organizacija v tovarni ni poiskala stika z menoj, čeprav sem prepričan, da se je to pripravljalo že od sobote. O vseh prizadevanjih za rešitev INISA smo delavce obvestili, vendar so nekateri ljudje v tovarni ta naša zagotovila postavljali na laž ter ustvarili v že tako slabo organiziranem kolektivu še večjo zmedo in neenakost.
Izplačilo osebnih dohodkov pa je odvisno predvsem od prizadevnosti vaše komercialne službe pri prodaji stekla. 2e ta trenutek stoje pred tovarno kamioni, ki bi lahko odpeljali steklo, pa ga nima kdo nalagati. Zato vas predvsem pozivam, da se vrnete na delo!«
Člani delegacije so v razgovoru potrdili, da je za nastali položaj krivda tudi v tovarni. Vodstvo je slepilo delavce s sanacijskimi programi, zdaj pa jih je napačno obveščalo o novi zaposlitvi, obveznih dopustih in- nizkih
osebnih dohodkih v drugih podjetjih, kjer naj bi jih zaposlili. Priznali so tudi, da je bila njihova komercialne služba popolnoma nesposobna, »vodilni pa so gledali samo na svoj žep in stolček«, je poudaril eden izmed članov delegacije. Teh vodilnih seveda med demonstranti ni bilo. Delavci pa, najbrž najmanj krivi za svoj težki položaj, se res niso imeli obrniti drugam kot na predsednika občine. Ko protest na tem mestu seveda ni mogel uspeti, je nekdo zakričal: »Pojdimo na maršalat!« Drugi je pripomnil: »Kje pa bomo dobili denar za vlak?« To je bridka anekdota.
O predvideni novi zaposlitvi je govoril še generalni direktor IMV Jurij Levičnik:
»IMV se bo morala lotiti povečanja proizvodnje, če prevzame delavce INISA, takoj, in ne prihodnje leto. Za razširjeno proizvodnjo pa potrebujemo tudi denar takoj. Naš delavski svet do danes, v tem kratkem času od četrtka, ko je zasedal, ni mogel narediti natančne razporeditve za zaposlitve blizu 300 ljudi. Vendar smo prišli tako daleč, da bi v proizvodnji že lahko zaposlili 114 ljudi. V vzporednih službah
Takole je steklo v četrtek zadnje steklo iz prve INISOVE kadne peči (Foto: M. Miška)
in administraciji bi našli mesta še za blizu 150 ljudi. Tako bi bilo pod streho blizu 250 kvalificiranih ljudi, ki bi delali na podobnih delavnih mestih kot prej v INISU, en del nekvalificiranih pa bi nam dva do tri mesece pomaga) pri gradnji nove hale, kjer bi pozneje budi oni dobili boljši kruh.
Pri nas je najnižji osebni dohodek 60.000 starih dinarjev in vsi na novo zaposleni bi bi-• li plačani po našem tarifnem pravilniku.
Vse to pa. je seveda odvisno od tega, če bi dobili denar iz skupnih republiških re zerv, kjer so namenili ^milijonov novih dinarjev za sanacijo INISA. Ta denar bi morali začeti vračati že čez pol leta v sklad za njegov pravi namen, se pravi za sanacijo bršlinske tovarne.
Od 10 do 15 dneh bi bilo možno zaposliti vse ljudi.«
Delegacija je nato odšla mad delavce pred hišo, ki so se po kratkem prepričevanju vrnili v Bršlin.
Isto dopoldne je v Ljubljani potekal poseben sestanek slovenskih predstavnikov steklarskih podjetih v gospodarski zbornici. Pogovarjali so se o možnosti za proizvodnjo v bršl inski tovarni po likvida-niji INISA. Posebna komisija, ki so jo ustanovili v zbornici, bo poiskusila najti domačega ali tujega partnerja, ki bi pokazal zanimanje, da v likvidirani tovarni vpeljejo rentabilno proizvodnjo.
Novomeške delovne organizacije, ki so prejšnji mesec pomagale, da so v INISU dobili izplačane osebne dohodke, zamerijo delavcem INISA, Ha niso znali vzdržati do konca stečaja, čeprav so na množičnem zborovanju 18. junija steklarji sprejeli sklep, da bodo v tovarni ohranili delovno disciplino in proizvodnjo. Lahko pričakujemo, da bodo v tem mesecu odklonile nada ljnjo pomoč INISOVIM delavcem.
Na 50. redni seji obeh zbo rov občinske skupščine Novo mesto je bil v torek dopoldne imenovan za tretjega čl:; na odbora za prisilno upravo v INISU Marjan Simič, načelnik oddelka za gospodarske in družbene dejavnosti pri ObS -Novo mesto.
M. MOŠKON
Pri sladoledu tiskarska napaka
V turistični reportaži, objavljen 11. julija 1968 pod naslovom »Ne omenjajte mi klobas in zrezkov« je prišlo do tiskarske napake. Povedati moramo, da imeniten sladoled na Otočcu ne velja 7,20 din, kot je zapisano, temveč so številke obrnjene: 2,70 din.
GRADAC
tel «6-177 tok 8
Po Konkurenčnih cenab izdelujemo vse vrste nagrobnikov spomenikov, spominskih obeležij in vsa teracerska dela nitro in kvalitetno
...ZA SNEŽNO BELO ROČNO PRANJE
IN ZA NAGRADE:
©O pralnih strojev
gJTT F-n+E-
in 3600 drugih praktičnih nagrad letno.
Roglejte v zavitek, morda je prav v vašem nagradni kupon!
Velikan med detergent
vsak četrtek
ena
an
KOMBINIRANI PLINSKO ELEKTRIČNI
ŠTEDILNIK TOBI TIP 170
2 pisnske. gorilnika
2 kvalitetni električni plošči
ZA MLADE PO SRCU
EMC
CELJE
E C I C A
ormostatom “• w
PRAKTIČEN - EKONOMICI. IZREDNO KVALITETEN
ansambel
DEHORS
OTOCEC
v novi restavraciji ples vsak dan
* (razen ob ponedeljkih)
Razpisna komisija za imenovanje direktorja pri
SPLOŠNEM OBRTNEM PODJETJU KRŠKO
r a z p i s u je delovno mesto
DIREKTORJA
Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
1. da je gradbeni ali strojni inženir in da ima vsaj petletno prakso v svoji stroki;
2. da ima višjo strokovno izobrazbo ekonom-sko-finančne stroke in da ima najmanj desetletno prakso v svoji stroki in petletno prakso na vodilnih mestih v delovnih organizacijah;
3. da je gradbeni ali strojni tehnik z najmanj desetletno prakso v stroki, od tega pa najmanj petletno prakso na vodilnih mestih v delovnih organizacijh.
Prijave z dokazili naj kandidati pošljejo razpisni komisiji Splošnega obrtnega podjetja Krško v petnajstih dneh po objavi razpisa.
UPRAVNI ODBOR SKLADA »DUŠANA KVEDRA« OBČINE SEVNICA
razpisuje
1. 5 štipendij za odlične in prav dobre učence srednjih šol in študente visokošolskih zavodov s stalnim bivališčem na območju občine Sevnice
in sicer:
a) 1 štipendijo za študij na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo — smer fizika — matematika;
b) 1 štipendijo za študij na ekonomski fakulteti;
c) 1 štipendijo za šolanje na tehnični srednji šoli Krško — strojni oddelek;
č) 2 štipendiji za šolanje na gimnaziji v Brežicah.
2. Prošnja za štipendijo, kolkovana z 0,50 din mora vsebovati:
— ime in priimek prosilca, datum in kraj rojstva;
— točen naslov stalnega prebivališča;
— prikaz materialnega stanja družine in prosilca. Prošnji je treba priložiti:
— potrdilo o vpisu na šolo (ob prvem vpisu se lahko to potrdilo predloži naknadno);
— zadnje šolsko spričevalo ali potrdilo o opravljenih izpitih v zadnjem letu;
— potrdilo o premoženjskem stanju družine in prosilca (če so starši zaposleni, potrdilo o višini osebnih dohodkov in otroških dodatkov);
— mnenje osnovne šole oziroma srednje šole, ko se prvič vpiše na srednjo šolo oziroma fakulteto.
3. Prošnjo za štipendijo naj prosilci • oddajo na oddelku za občo upravo in družbene službe občinske skupščine Sevnica do 20. avgusta 1968.
4. Stipendije pod 1. a) in b) znašajo 300 din, pod
1.	c) in č) pa 140 din in se izplačujejo mesečno vnaprej.
5. Prednost pri dodelitvi štipendij imajo prosilci, ki dosegajo boljši učni uspeh in so v težkem materialnem položaju. Skupni povprečni mesečni dohodki na družinskega člana prosilcev ne smejo presegata 400 din.
V	Sevnici, 11. VII. 1968
UO SKLADA »DUŠANA KVEDRA« OBČINE SEVNICA
OBČINSKI SODNIK ZA PREKRŠKE
V	NOVEM MESTU
razpisuje prosto delovno mesto
STROJEPISKE
Pogoj: dokončana administrativna šola
Kandidati naj pošljejo svoje vloge skupno z dokazili o šolski izobrazbi in kratkim življenjepisom na gornji naslov najkasneje v 15 dneh po dnevu objave.
Razpisna komisija kmetijskega in trgovskega podjetja
AGRARIA
BREŽICE
razpisuje delovno, mesto
RAČUNOVODJE
Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati
še naslednje:
1. da ima visoko ali višjo šolsko izobrazbo ekonom-sko-finančne smeri z najmanj 3-letno prakso,
2. lahko tudi nižjo šolsko izobrazbo, kot je navedeno pod točko 1, vendar z daljšo prakso,
3. kandidat mora biti pripravljen prevzeti mesto glavnega računovodje zaradi smrti dosedanjega po možnosti takoj, najkasneje pa v roku 2 mesecev po objavi tega razpisa ter biti usposobljen za
■ organizacijo in delo knjigovodskih poslov v podjetju kmetijsko proizvodnega in trgovskega značaja z 12 internimi samostojnimi obračunskimi enotami.
Podjetje ne razpolaga s stanovanjem.
Osebni dohodek po pravilniku podjetja.
Prijave sprejema razpisna komisija podjetja v roku
15 dni po objavi.
OBVESTILO
Na podlagi 10. člena temeljnega zakona o organizaciji prometa z motornimi vozili v cestnem prometu (Uradni list SFRJ št. S7/65) je delavski svet podjetja
Avtopromet in tuzemska špedicija
GORJANCI - Novo mesto-Straža
na svoji seji 17. julija 1968 sprejel
tarifo za prevoz potnikov in prtljage v javnem cestnem prometu
Pravilnik je na voljo pri voznem osebju, upravi podjetja v Vavti vasi, pri novomeškem potovalnem uradu in pri vseh drugih poslovalnicah podjetja.
Podjetje GORJANCI
POLJEDELSKE STROJE
žitne mline, mlatilnice vseh vrst, vejalnike na sita in mline za mletje grozdja izdeluje
OSET AVGUST
izdelava poljedelskih strojev ŠENTJUR PRI CELJU
Konkurenčne cene — kvaliteta zajamčena!
3 Brežice
V	naši specializirani trgovini vam nudimo vse vrste zidnih in talnih ploščic, sanitarij in armatur ter velik izbor kristala, stekla in porcelana.
KRI KI REŠUJE ŽIVLJENJA
i
Pretekli teden so	darovali kri na	novomeški	transfuzijski
fe	postaji: Anton Petje,	Frane Kovačič in Karolina	Tratar, člani
g	Krke, tovarne zdravil, Novo	mesto; Vili Plevnik, Marija
k	Fink, Alojz Ljubi, Veru Kralj,	Franc Judež, člani Invalidske-
j	ga zavoda ROG, Novo mesto;	Stojan Majcen, Ur. Albin Po-
čaver Julijana Jenko, Marija	I-oiiarčič, člani Zavoda za
g zdravstveno varstvo Novo mesto; dr. Minka Maleiič, Jože Pureber, Zalka Vozlič, Anka Čepar in Mimi Miklavc, člani splošne bolnice Novo mesto; Vinko Šuštaršič, član Industrije g	obutve, Novo mesto; Jože Košmrlj,	član IMV	Novo mesto;
Jože Bobič, mizar lz	Novega mesta;	Avgust Modic, avtopre-
voznik iz Novega mesta; Marija Juričlč. Franc Potočar, Ju stina Golc, Jože Kirn, Dušan Verstovšek, Anica Gorjanc. Julka Itupar, Ana Komen in	Stanislav Jereb, člani Iskre,
Šentjernej; Frančiška Flek, članica zdravstvenega doma Novo mesto; Peter Kun»er. član Novoteksa, Novo mesto; Ivan Miklavc, član UJV Novo mesto.
lllllllli«IIIUilllUiiUillHHIJUlinilllttilMlimilllUIIHIIiilllllllllllllJllltU1liUllltlUiiilUUUIMnililUUIIiiiUilUIIIUilUIIHUiUlillllUtUUUi
POIZKUSITE NASE MESNE PROIZVODE In ostanite tudi njihov potrošnik!
POSEBNO VAM PRIPOROČAMO:
£ kranjske klobase 0 lovsko salamo % šunkarico
O vse ostale vrste klobas in salam Za hrenovke, pečenicc in safalade sprejemamo posebna naročila
OBRAT
KLAVNICA
’.el 72-231
03
STANOVANJSKO PODJETJE KOČEVJE
RAZPISUJE
na osnovi določil odloka občinske skupščine Ko čevje o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča na območju občine Kočevje, sprejetega na seji obeh zborov dne 28 . 5. 1968,
V. JAVNI PISMENI NATEČAJ ZA ODDAJO STAVBNIH ZEMLJIŠČ NA PODROČJU MESTA KOČEVJE
1. Zemljišča za gradnjo družinskih hiš na Trati po izklicni ceni 13,60 din za m’.
2. Zemljišča za gradnjo družinskih hiš pri »Unionu« po izklicni ceni 19,00 din za m*.
3. Zemljišča za gradnjo družinskih hiš pri Seško-vem domu po izklicni ceni 20,00 din za m:.
4. Zemljišča za gradnjo družinskih hiš pri strelišču (Reška cesta) po izklicni ceni 16,00 din za m*.
5. Zemljišča za gradnjo družinskih hiš v obliki dvojčka in trojčka za komitejem po izklicni ceni
23.00 din za m1.
6. Zemljišča za gradnjo družinskih hiš z obrtnimi delavnicami na Tomšičevi cesti po izklicni cen.
23.00 din za m2.
— V izklicnih cenah so zajeti stroški odkupa zem ljišča, stroški priprave zemljišča in delni prispevek za komunalno ureditev zemljišča. Even-tuelni presežek nad izklicno ceno se bo upora bil za kritje stroškov komunalne opreme zem ljišča.
— Z gradnjo je treba pričeti v roku enega leta in končati v roku treh let od izdaje odločbe za dodelitev zemljišča.
— Zemljišča se oddajajo v trajno uporabo. Celotni znesek, dosežen na natečaju, je treba poravnati v roku 15 dni po pravnomočnosti odločbe o dodelitvi.
— Ob vložitvi ponudbe je treba položiti varščino v znesku 500,00 din pri blagajni Stanovanjskega podjetja Kočevje. Varščina se vračuna v odškodnino za pravico uporabe zemljišča oziroma vrne. če ponudnik na natečaju ni uspel.
— Ponudba mora vsebovati točen ponudnikov na-
. slov, rok za začetek in dokončanje objekta, vrsto
objekta, lego in približno izmero zemljišča ter ponuđeno ceno.
— Ponudbo je treba vložiti pri Stanovanjskem podjetju Kočevje v zaprti kuverti z označbo »Zemljišče najkasneje do 19. avgusta 1968.
— Vsi tehnični podatki v zvezi z razpisanimi zem ljišči so na vpogled pri Stanovanjskem podjetju Kočevje.
— Natečaj bo opravljen na podlagi pismenih ponudb v torek, 20. avgusta 1968, ob 8. uri v pisarni Stanovanjskega podjetja Kočevje. Ponudniki imajo pravico prisostvovati odpiranju ponudb.
V	primeru enakih ponudb za isto zemljišče bo za zemljišče opravljen ustni natečaj. Zemljišča bodo oddana najugodnejšim ponudnikom.
STANOVANJSKO PODJETJE KOČEVJE
 _REHRANA
E X P O R T - IMPORT * LJUBLJANA
Po sklepu delavskega sveta podjetja sprejmemo v UK ZA IZUCITEV
10 MESARJEV - PRODAJALCEV
Pogoj: uspešno končana osemletka.
Prošnji je potrebno priložiti šolsko spričevalo o končani osemletki
Vsa pojasnila daje in sprejema prošnje do konca meseca julija letos kadrovska služba podjetja, Ljubljana, Kersnikova 2, vsak delavnik od 8. do 12. ure.
RADIO LJUBLJANA
VSAK DAN: poročila ob 5.15,
6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 15.00,
18.00, 19.30 in ob 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00.
PETEK, 19. JULIJA: 8.08 Glas-bena matineja. 9.30 Trikrat deset. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki ra tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — dr. Franc Zadravec: Mednarodno srečanje rejcev lisastega goveda. 12.40 Čez polja in potoke. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Turistični napotki. 16.00 Vsak dan za vas. f7.C5 Človek in zdravje. 18.15 Zvočni razgledi po zabavni glasbi. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevcem Ninom Robičem. 20.00 Koncert zbora RTV Sarajevo. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
SOBOTA, 20. JULIJA: 8.08 Glasbena matineja iz opusov slovanskih avtorjev. 9.30 V planinski koči. 10.15 Pri va sdoma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje' goste. 12.30 Kmetijski nasveti — Franc šivic: Novejše ugotovitve o gozdnem medenju. 12.40 Samoborske pesmice. 13.30 Priporočajo vam . .. 15.20 Glasbeni in-termezzo. 16.00 Vsak dan za vas.
17.05 Gremo v kino 17.35 Igramo beat! 18.15 Pravkar prispelo. 18.50 S knjižnega trga. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Sobotni večer z napovedovalcem Borivojem Savic-kim. 20.30 Zabavna radijska igra — Vitomil Zupan: »V kremp-ljih čmo-zelenega zmaja«. 2130 Iz foneteke radia Koper. 22.10 Oddaja za naše izseljence.
NEDELJA, 21. JULIJA 6.00-8.00 Dobro jutro! 8.05 Veseli tobogan.
9.05 Naši poslušalci čestitajo m pozdravljajo — I. 10.00 Se pomnite, tovariši . . . Ivan Jan: Začetek upora slovenskega naroda. 10.45 Nedeljski mozaik lepih melodij. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdrav-
Pravijo, da je nekega večera prišel Picasso prezgodaj domov in zasačil v stanovanju tatu, ki je ob njegovem prihodu pobegnil. Policija, ki jo je slikar takoj poklical, se je zanimala, kakšen je bil tat.
Slavni slikar je prijel za blok m dejal:
»Lahko vam ga narišem!«
Policija je Picassovo risbo prefotografirala, razmnožila in razposlala s tiralico. Po osmih dneh so slikarja obvestili, da so na podlagi njegove risbe aretirali v raznih krajih več sumljivih tipov: dve opici, stroj za pranje perila, zebro, dva vžigalnika in tramvaj...
XXX
Američanka Elsa Max-well, znana ko najnevarnejša klepetulja Hollywoo-da, je nekoč zapletla Jeana Cocteauja v zelo enostranski pogovor. Ko je le četrt ure nepretrgoma govorila, je dejala:
oAli se vam ne zdi, da govorim francosko kot Parižanka?«
»Da, kot tri Parižanke,« je odgovoril Cocteau.
ljajo — II. 14.00 Cez hrib in dol.
14.30 Humoreska tega tedna. 15.00 Popoldne ob zabavni glasbi. 16J)0 Radijska igra — Jane Kavčič: »Vlak št. 612«. 17.05 Nedeljsko športno popoldne. 19.00 Lahko noč. otroci! 20.00 »V nedeljo zvečer«. 22.15 • Serenadni večer.
PONEDELJEK, 22. JUNIJA: 8.05 Radijska igra za otroke. 9.05 »V prazničnem jutru . ..« 10.00 Marjan Grampovčan:	»Razgovor z
borci revolucije«. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 11.20 Vedri zvoki. 12.10 Sredi vročega poletja. 13.15 Tone Kraševec: »Primorska skozi čas in sedanjost«. 14.00 Venček narodnih: »Na planincah«, priredba Miško Hočevar. 16.00 Viktor Konjar: »Z udeleženci pohoda po partizanskih poteh«. 16.25 Pesmi, ki so jih peli nekoč in jih pojemo še dandanes. 18.00 V svetu operet. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevcem Ninom Robičem. 20.00 Rado Simoniti: »Partizanka Ana«. 21.05 Veliki orkestri igrajo lahko glasbo jugoslovanskih skladateljev. 22.10 Melodije za lahko noč.
TOREK, 23. JULIJA: 8.08 Operna matineja. 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani. 9.15 Kaj pojo otroci po svetu in pri nas. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — dr. Franc Sunčič: »Prizadevanja Gospodarske zbornice za napredek živinoreje«. 12.40 Iz kraja v kraj.
13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Koncert za oddih in zabavo. 15.20 Glasbeni intermezzo. 15.40 V torek na svidenje! 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Igra Simfonični orkester RTV — Ljubljana. 18.15 Iz
naših studiov. 18.50 Na mednarodnih križpotjih. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Lidijo Kodrič. 20.00 Radijska igra — Slawomir Mrožek: »Policaji«.
21.15 Parada popevk. 22.10 Glasbena medigra.
SREDA, 24. JULIJA: 8.08 Glas-bena matineja. 9.00 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.30 Pol ure z orkestri. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Jože Miklavec: Količine in cene repice za dogovor z našimi oljarnami za leto 1969. 12.40 Slovenske narodne pesmi. 13.30 Priporočajo vam .. . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.40 Prvič poje na radiu vokalni kvartet »Savski val«. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Mladina sebi in vam. 18.45 Naš razgovor. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Wolfgang Amadeus Mozart: »Don Juan« — opera v treh dejanjih.
ČETRTEK, 25. JULIJA: 8.08 0-pema matineja. 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani.
9.15 Uspehi glasbenih šol v preteklem šolskem letu. 9.30 Od vasi do vasi. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — dr. Franc čeme: Prirojene napake pri prašičih. 13.30 Priporočajo vam . .. 14.05 Vrtiljak zabavnih melodij. 15.20 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 četrtkov simfonični koncert.
18.15 Glasba in turizem. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Marjano Deržaj. 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.40 Glasbeni nokturno.
TELEVIZIJSKI
SPORED
NEDELJA, 21. JULIJA
9.30 Dobro nedeljo voščimo z ansamblom Kamilo in Rom (Ljubljana)
10.00 Kmetijska oddaja (Beograd)
10.45 Zgodba o golobici, ki je naredila čudež — serijski film Disneyev svet (Ljubljana) Nedeljsko popoldne
18.50 TV kažipot (Ljubljana)
19.10 Otok zakladov — serijski
film (Ljubljana)
19.56 Pesem poletja (Beograd)
20.00 TV dnevnik (Beograd)
20.45 Vijavaja (Ljubljana)
20.50 Srečanje z Rašico (Ljubljana)
21.50 Športni pregled (JRT)
22.20 TV dnevnik (Beograd)
22.40 Atletika »6 narodov«. — posnetek iz Brescie (Ljubljana)
PONEDELJEK, 22. JULIJA
18.30 Po Sloveniji (Ljubljana)
18.45 Propagandna medigra (ljub-ljana)
18.50 Reportažni omnibus: Ranca-rija, Mladinske delovne brigade, Mladi piloti (Ljubljana)
19.25 Novosti iz Studia 14 (Ljubljana)
19.56 Pesem Poletja (Beograd)
20.00 TV dnevnik (Ljubljana)
20.30 Vijavaja (Ljubljana)
20.35 Requiem za heroji — ponovitev TV drame (Ljubljana)
21.40 M. Kozina: Bela krajina — simfonična pesnitev (Ljubljana)
22.00 Poročila (Ljubljana)
TOREK, 23. JULIJA
18.30 Risanke: Raztreseni robot, Trik ali drevo. Težava dvojčkov (Ljubljana)
18.45 Z naj večjo hitrostjo — filmska burleska (Ljubljana)
19.00
19.50
19.56
20.00
20.30
20.40
22.25
22.55
Kako smo gospodarili — oddaja iz cikla V središču pozornosti (Ljubljana)
Cikcak (Ljubljana)
Pesem Poletja (Beograd)
TV dnevnik (Ljubljana) Vijavaja (Ljubljana)
Temni prehod — ameriški film (Ljubljana)
Niso samo rože rdeče: B. Lesjak (Ljubljana)
Poročila (Ljubljana)
AKVAMIN — umetna mineralna voda v prahu
AKVAMIN — odlična kvaliteta, enostavno pripravljanje
AKVAMIN — zadovoljuje vsak okus
ESKA — brezalkoholni napitek za otroke in odrasle	t
ESKA — z okusom limone, maline in pomaranče
proizvaja
RADONJA SISAK
SREDA 24 JULIJA
18.40 Kljukčeve dogodivščine — lutkovna serija (Ljubljana)
19.05 Dubrovniške poletne priredit, ve (Zagreb)
19.45 Cikcak (Ljubljana)
19.56 Pesem Poletja (Beograd)
20.C0 TV dnevnik (Ljubljana)
20.30 Vijavaja (Ljubljana)
20.35 Zgodba o deklici Giselle —I. dejanje (Ljubljana)
21.25 Od Plečnika do današnje arhitekture (Ljubljana)
21.55 Portret ženske v rdečem — serijski film Perry Mason — (Ljubljana)
22.45 Poročila (Ljubljana)
ČETRTEK, 25 JULIJA
17.30 Ropar — serijski film Buf-falo Bill (Ljubljana)
18.00 Po Sloveniji (Ljubljana)
18.15 Propagandna medigra (Ljubljana)
18.20 Narodna glasba (Skopje)
18.45 Reportaža — Titograd (Beograd)
19.05 Zabavno glasbena oddaja — (Beograd)
19.45 Cikcak (LJjubljana)
19.56 Pesem Poletja (Beograd)
20.00 TV dnevnik (Ljubljana)
20.45 Vijavaja (Ljubljana)
20.50 Če bogovi hočejo — IV. nadaljevanje (Ljubljana)
21.50 Zgodba o deklici Gisell® — II. dejanje (Ljubljana)
22.30 Poročila (Ljubljen)
PETEK, 26. JULIJA
18.15 Tiktak: Ajataj (Ljubljana)
18.30 Otroška olimpijada v Celju
— oddaja iz cikla Pionirski TV studio (Ljubljana)
19.00 Onesnaženost zraka in vode
— oddaja iz cikla — človek, znanost in proizvodnja (Ljubljana)
19.30 Pozabljeni Orient — kulturni film (Ljubljana) .
19.55 Cikcak (Ljubljana)
19.56 Pesem Poletja (Beograd)
20,C0 TV dnevnik (Ljubljana)
20.30 Vijavaja (Ljubljana)
20.35 Pod rimskim soncem — italijanski celovečerni film — (Ljubljana)
22.15 Poročila (Ljubljana)
22.35 Čajkovski: VI simfonija — (Zagreb)
4nii)i!iiiiiauiiuiiiui!iiutiiuuuuiiiiiiiiuii::iiuiiiiii:iiiwuiUiuuuiUiUiiiiiii!imuiii:iiitiii!iuimiHiiuiiuuimiiiuuiuji!i!ii:iiiui!iiii!uu!iuuuiui!i!Ki!i!:ni«iii sobota, 27. julija
MAGAJ Sl SAM
.n iJNinn
BO POMAGAL
18.30 Lovski pes, ki Je menil, da Je rakun — film iz serije Dl-sneyev svet (Ljubljana)
19.20 S kamero po svetu (Ljubljana)
19.45 Cikcak (Ljubljana)
20.00 TV dnevnik (Ljubljana)
20.30 Vijavaja (Ljubljana)
20.35 Tuja zabavno glasbena oddaja (Zagreb)
21.35 Karavana zapravljivčkov — II. oddaja (Ljubljana)
22.00 Osvajalci — Oporišče — serijski film (Ljubljana)
22.50 TV kažipot (Ljubljana)
23.C5 Poročila (Ljubljana)
Visoko kvalitetna sodobno embalirana
Zahtevajte jo v naši trgovini!
Naročite si svoj lokalni List
DOMAČI
NASLOV
NOVO!
KREKER KEKS
z okusom:
— šunke
— klobase
— sira in govedine
— salame
— čebule
USPEŠNO UNIČUJE MUHE, KOMARJE, MOLJE, RASTLINSKE UŠI, BOLHE...
KRKA-TOVARNA ZDRAVIL, NOVO MESTO
kdor ponudi DONAT ponudi zdravje
TOVARNA KEKSOV IN VAFLA
BJELOVAR
DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK - vsak četrtek 60.000 izvodov!
15
V TEM TEDNU VAS ZANIMA
TEDENSK6lEDA'R
Petek, 19. julija — Vincenc Sobota, 20. julija — Marjeta Nedelja, 21. julija — Zorka Ponedeljek, 22. jul. — Dan vstaje
Torek, 23. julija — Branislav Sreda, 24. julija — Kristina
četrtek, 25. julija — Jakob
BREŽICE:
19.	in	20.	7.	ameriški	barvni
film PLAĆA ZA HUDIČA.
21.	in	22.	7.	ameriški	barvni
film KARTUM.
23.	in	24.	7.	francoski film
DEMARKACIJSKA LINIJA. ČRNOMELJ: od 19. do 21. 7. ameriški barvni film TAJNI AGENT MAT HELM.
23.	in 24. 7. nemški film ČAROVNIK.
KOČEVJE — »JADRAN«:
18.	do 20.	7. švedski barvni
film ROKE KVIŠKU, FREDDY.
21.	in	22.	7.	ameriški	barvni
fibn ZASEBNI DETEKTIV.
23. in 24. 7. ameriški barvni film NAJVEČJA DIRKA OKOLI SVETA.
24 in 25. 7. ameriški barvni fiim POROČNIK INDIJSKE BRIGADE.
KOSTANJEVICA:
21.	7. ameriški barvni film ŠTIRJE ZA TEKSAS.
24. 7. francoski film HORACIJ
62.
METLIKA:
19. do 21. 7. ameriški film DETE IZ OKLAHOME.
20. in 21. 7. angleško-ameriški barvni film MODESTV BLAISE.
22. do 24. 7: francoski barvni film NAJSTAREJSI FERACHAUX. MOKRONOG.
20. in 21. 7. jugoslovansko-an-gleški barvni film DOLGE LADJE.
NOVO MESTO:
18. in 19. francoski barvni film GENTLEMAN IZ COCODYJA.
20. in 21. 7. ameriški barvni film KRALJI SONCA.
22 in 23. 7. ameriški barvni film KAJ JE NOVEGA, MUCKA?.
Od 24. do 26. 7. nemški barvni film VELIKA KAČA.
RIBNICA:
20. in 21. 7. itaiijansko-francoski film VSTANI IN STRELJAJ.
SLUŽBO DOBI
FANTA, ki ima smisel za risanje in veselje do natančnega dela, sprejmem takoj v uk. Graver-stvo, K9Čkeš — Novo mesto.
SPREJMEM VAJENCA, ki ima veselje do mizarske st reke. Stanovanje in hrana preskrbljena. Mizarstvo črtalič. Dobrava 1, Ko-
cafr an
GOSPODINJSKO POMOČNICO ali upokojenko za varstvo dveh otrok sprejmem takoj. Hrana in stanovanje pri meni, ostalo po dogovoru. Bolta Justi, Teol, Ljubljana Tovarniška 48.
DIMNIKARSKEGA pomočnika, ali pridnega delavca za priučitev s končano šolo in veseljem do dimnikarskega poklica sprejmem takoj. Ponudbe pošljite na upravo Dol. lista pod šifro »Mlad«.
IŠČEM osebo, ki bi mi 8 ur dnevno pazila dve leti starega otroka. Oglasite se vsak dan po 15. uri pri Nagelj, Cesta talcev 9 a, Novo mesto.
st a MOV ANJA
MLAJŠA VDOVA, mirna, išče sta novanje (soba in kuhinja), kjerkoli, po možnosti z odločbo. Ponudbe pod »Lepa nagrada«.
PO UGODNI CENI prodam vse: ljivo nedograjeno hišo z nekaj zemlje in televizor, štamfelj. Potov vrh 19, Novo mesto.
PRODAM dvosobno vseljivo hišo v župeči vasi št. 23. Vse informacije dobite v Zupeči vasi št. 29, (Cerklje ob Krki pri Brežicah).
IščEM večjo sobo ali sobo In kuhinjo. Plačam dobro. Naslov na upravi lista (1214/68).
UGODNO PRODAM takoj vseljivo hišo 2 gospodarskimi poslopji in 4 ha zemlje v Hrastju 24 pri Cerkljah. Licitacija bo 27. 7. ob 15. uri na kraju samem. Za podrobnosti vprašajte pri Lopati-ču, Zasap 5, p. Cerklje.
PRODAMO takoj vseljivo hišo z vinogradom in inventarjem blizu Brestanice (Rajhenburga). Informac ie pri Mišku Žmavcu, Brestanica.
IŠČEM SOBO in kuhinjo v Novem mestu. Plačam tudi vnaprej. Naslov na upravi lista (1222/68),
MOTORNA VOZILA
PRODAM MOPED . (prevoženih
7.000	km) s tremi prestavami. Mavrlcij Zupančič, Valantičevo št. 19 Novo mesto.
UGODNO PRODAM dobro ohranjen akumulator, 6 voltov, za osebni avto. Naslov v upravi lista.
'PRODAM pol tovorni avto po zelo ugodni ceni ali zamenjam za fiat 600. Naslov v upravi lista (1226/68).
KUPIM
KUPIM TAKOJ okoli 5 m3 hruškovih debel. Tone Lapajne, Opekarska 51 a, Ljubljana.
RAZNO
PRODAM
UGODNO PRODAM stavbeno parcelo (19 arov) v okolici brežiške postaje. Ivan Zorko, Libna 22 pri Krškem.
PRODAM železno ogrodje za dvo-platni štedilnik. Jože Pipan, Brod 5, Novo mesto.
PRODAM majhno mlatilnico. Cena zelo ugodna. Naslov v upravi listk (1185/68).
PRODAM dva koša listja za 20 dinarje«, Vidmar. Gumbork 7, Otočec ob Krki.
LESENO GAKA20 ugodno prodam. Splihal, Cankarjeva 32. Nova mesto.
SEVNICA:
20. in 21. 7. ameriški film SKRIVNOSTNA SOSEDA. SODRAŽICA:
20. in 21. 7. nemški film MED JASTREBI.
ŠENTJERNEJ:
20.	ip 21. 7. nemški film SLOVO VELIKEGA POGLAVARJA. TREBNJE:
20.	in 21. 7. francoski barvni pustolovski film ČLOVEK IZ RIA.
Via Maniacco 7 (pri avtobusni postaji)
GORICA Italija
no zdravljenje, kolektivu Tovarne celuloze in papirja za vso pomoč, tov. MirUi za poslovilne besede in častitemu gospodu dekanu za poslednjo tolažbo ter vsem prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami in nam pomagali. Posebna hvala dobrim sosedom.
Hvaležna žena Tončka in drugi sorodniki
fo/ESTILA I
DOM NA FRATI priredi vrtno veselico v nedeljo, 21. julija. Zabavali vas bodo fantje iz. Straže. Vljudno vabljeni
GUME
za vi« vrste avtomobilov montiramo in' urav aotežimo
EKŠKLUZIVI:
KLEBER. DUNLOP najno-vejše Japonske gume YO-KOHAMA in vs« vrste ostalih gum	j;
Govorimo slovenski!	t
HM
Mnogo pozdravov pošiljata vsem čitateljem Dolenjskega lista Frank in Josie Vogrin, 526 N. Orange St, New Smyrtia Beli. Fla. 32069 — USA.
OBLAČILA čisti takoj Pralnica in kemična čistilnica, Novo mesto, Germova 5.
PRODAM srednje veliko posestvo ob glavni cesti na Dolenjskem. Naslov v upravi lista (1190/68)
PRODAM malo rabljen pajkel — čistilnik »Stupica« s siti na motorni — ročni pogon ter navadno harmoniko. Jože Lamovšek, Mirna vas, Trebelno.
PRODAM Diselov motor, primeren za mlačev in žaganje drv, mlatilnico, ki čisti (prevozno), in motorno kosilnico Alpina z žetveno napravo. Franc Vovko, Potov vrh 26, Novo mesto.
PRODAM SPALNICO, divan, štedil nik Tobi in kuhalnik. Milka Dajdč, Jerebova 8, Novo mesto.
PRODAM KRAVO — brejo z drugim teletom. Frančiška 2ibert, Zagrebška 23, Novo mesto.
MOTORNO ZAGO »Castor«, novo, ugodno prodam. Ulica 31. divizije 1. Kranj.
PRODAM MLATILNICO na reto in tresali, prevozno. Jože Zlate, Praše 22, Kranj
DOBRO OHRANJENO spalnico z vzmetnicami in vložki prodam, šiler, Gubčeva 21, Novo mesto (Grm).
DIRKALNO ŠPORTNO kolo znam-ke »Favorit«, skoraj novo, prodam. Janko Rober, Ribnica 116 na Dol.
PRODAM SPALNICO, kamin 2x3 in litoželezno kopalno kad. Naslov v upravi lista (1212/68).
PRODAM TRI male nove motorne mlatilnice in eno rabljeno, dva kotla za žganjekuho in malo rabljen zapravljivček. Anton Hočevar, čužnja vas 30, Mokronog.
PRODAM skoraj nov mizarski kombiniran skobelni stroj. Jože Vesel, Koblarji 19, p. Stara cerkev pri Kočevju.
PRODAM zazidalno parcelo 491 m- v Trebnjem. Vodovod na zemljišču. Komunalni prispevek plačan. Vladimir Prpan, Svetinje 6, Dobrnič pri Trebnjem.
PRODAM vzidljiv levi štedilnik, 2 kolesi in mizo za krojenje. Zupan,* Valantičevo 6, Novo mesto.
PRODAM kuhinjsko mizo in stole. Ivan Saje, Zagrebška 6, Novo mesto.
Francu Šimcu iz Irče vasi pri Novem mestu čestitajo za 60-letm-co in mu žele, da bi še naprej ostal dober mož in skrben oče, žena in hčerke z družinami.
Ivo Kaufman izjavljam, da je absurdno, kar sem v neprisebnosti očital Slavku Vidmarju.
Podpisani Anton Kolman, delavec iz Presne Loke št. 9, p. Sevnica, obžalujem in preklicujem vse opravljive besede, ki sem jih kdaj izrekel o Rudiju Ameršku, delavcu iz Prešne Loke št. 10, p. Sevnica, ker so neresnične. Zavezujem se, da v bodoči kaj takega o njem ne bom več raznašal, istočasno se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe.
V	ČETRTEK, 11. julija, sem nekje v Novem mestu ali bližnji okolici izgubil karirasto platneno potovalko. Poštenega najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne na naslov: Rudolf škof, občinska skupščina. Novo mesto.
OSEBA, ki Je izgubila zapestnico, dobi naslov najditelja na upravi lista (1198/68).
ZAKAJ OBUPUJETE pri zdravljenju svojega kronično obolelega želodca, jeter ali žolča ali morda drugih prebavil? Uporabljajte vendar rogaško DONAT vodo, zdravilo, ki vam ga nudi narava,
V	Novem mestu ga dobite pri HMEUNIKU. STANDARDU (MERCATORJU) in pri DOLENJKI.
ČE ŽELITE osrečiti in razvaseliti svoje dekle, ženo ali nevesto, ji kupite lep prstan! Dobite ga pri Otmarju Zidariču, zlatarju v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze).
ZENSKI, ki dela-v izmeni, nudim hrano in stanovanje za varstvo eno leto starega otroka. Naslov na upravi Usta (1219-68).
12.	7. ZVEČER sem izgubila jopico od železniške postaje do Ko-štialove ulice. Najditelja vljudno prosim, da jo vrne na naslov Klobučar, Mostne njive, blok 9/8, Novo mesto.
Prepovedujem hojo in vožnjo po travniku v Udovcu, parcela štev. 642, in travniku v Loki, paroela št. 701. Kdor toga ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. To. ne Dežman, Tomažja vas 7, Be-ke>v.
Ob hudi izgubi našega moža in očeta
Franca Štrumblja
iz Semiča
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, mu darovali Vence in cvetje ter nam ustno ali pismeno izrazili sožalje. Hvala gasilcem iz Semiča za vso pomoč ter tovarišu Kočevarju za tople poslovilne besede. Zahvaljujemo se dr. Kvasiču za pomoč pri zdravljenju, prav tako Anceljevim in Hančičevi, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih. Žalujoči: žena Pavla in otroci Luša, Stane in Martina z družinami Semič, 12. 7. 1968
Ob boleči izgubi naše mame in stare mame
ANE REŽEK
iz Dolenje vasi pri Mirni peči
se zahvaljujemo vsem, ki so jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti ter ji darovali vence in cvetje.
Žalujoči: hčerka Mici z možem, sinovi France, Tone, Jože 1 družinami, Lojze z ženo, posebno pa hčerka Ani.
Ob boleči Izgubi naše drage mame
ANE VRANIČAR
iz Slamnc vasi pri Metliki '
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom in znancem za podarjene vence ter vsem, ki so Jo spremili na zadnji poti. Posebna zalivala kolektivu Dolenjke iz Novega mesta za podarjene vence in udeležbo pri pogrebu. Vsem še enkrat naj lepša hvala.
Žalujoči otroci 1 družinami
Ob nenadni izgubi dragega mo. ža in strica
JOŽETA KUHARJA
iz Leskove«
se zahvaljujemo vsem. ki so mu kakorkoli pomagali in mu lajšala bolečine. Iskreno smo hvaležni dr. Mlakarju za njegovo prizadov-
PREVODE v nemščino in iz nemščine opravlja sodno zapriseženi tolmač M. šulgaj, Ljubljana, Slomškova ul. 14/1.
Krško: utonil pri starem mostu
V	nedeljo, 14. julija, se je ob 14. uri pri starem krškem mostu utopil podoficir JLA 23-lefeni Milomir Miloševič, stanujoč v Krškem in zaposlen v Cerkljah. *Kopal se je v družbi prijatelja, ki pa mu ni mogel pomagati, ko se je utapljal. Zakaj je utonil, do ponedeljka še ni bilo pojasnjeno, ker še niso našli njegovega trupla.
Do smrti zbil motorista
13.	julija okoli polnoči je umrl v avtomobilski nesreči pri Dobru-ški vasi Vlado Mudrič, 20, iz Cerkelj Z motorjem se je peljal po avtomobilski cesti. Nasproti je pridrvel z osebnim avtomobilom Nino Rossi iz Genove (Italija), ki je prehiteval tovornjak. Avtomobilist je motorista zbil. Mudrič je umrl na kraju nesreče. Italijan se je od: peljal dalje, po 20 km pa se je vrnil k ponesrečencu.
Danes ali jutri bo most zaprt
Dnevi za prevoze čez Krko v Brežicah so šteti. Po golih železnih rebrih avtobusi in tovornjaki ne bodo mogli več dolgo voziti. Most bi novomeško Cestno podjetje že zaprlo, če ne bi čakali na komisijo z republike, je 16. t. m. pojasnil inž.-Ušaj. Po starem ga ne morejo več krpati, ker je most potreben temeljite obnove. Brežičani pričakujejo, da bo komisija kljub počitnicam kmalu opravila svoje delo.	J. T.
Kš@ \e Cigan Adolf Braidič iz taborišča Žabjek pri Novem mestu?
UJV Novo mesto že dalj časa išče Cigana Adolfa RRAJDIĆA, staregu 35 let. Skriva se pred miličniki v zakotnih krajih s svojo ženo Štcfko-Rubo in Štirimi otroki, starimi od enega do osmih let. Giblje se med Studencem, Rako, Škocjanu m. Poljanami in tudi v okolici Mime peči, Ajdov, ca, Dobrniča vmc do Kočevja.
Uprava javne varnosti prosi občane, da obveste nnjbližjo posta)«* milice, če bi opazili njega ali njegovo ženo.
KR'
NE
Mopedist v lokomotivo Mopedist je zadel pešca
12. julija popoldne se je mopedist Darko Bukovec na železniškem prehodu v Sentlovreocu zaletel v lokomotivo potniškega vlaka, ki je vozil iz Ljubljane. Mopedist je odnesel le nekaj prask, škodo pa so ocenili na 600 dinarjev.
Zadremal za krmilom
S ceste v jarek se je 12. julija ponoči zapeljal z osebnim avtomobilom Novosadčan Ljubiša Arsič, ko je med potovanjem iz Zagreba v Ljubljano zadremal za krmilom. Nesreča se je pripetila pri Obrežju. Voznik in sopotnik Dragiša Ra-šković sta se laže poškodovala, škodo pa so ocenili na 4.000 dinarjev.
Voznik se je rešil, avtomobil pa ne
Anton Zidar iz Mokronoga se je
11.	julija’pripeljal z osebnim avtomobilom do nezavarovanega železniškega prehoda v Puščavi. Prav tedaj je po železnici prihajal vlak. Zidar je hotel vozilo ustaviti pred železnico, vendar zavore niso prijele. Zato je skočil iz vozila in z rokami zadrževal vozilo, vendar se mu ni posrečilo, da bi ga zadržal. Ko je vlak pripeljal, je potegnil s seboj tudi osebni avtomobil. Zidar pa je zadnji trenutek odskočil. Škodo so ocenili na 8.000 dinarjev.
Trčil med obračanjem
Božidar Jesenko iz Krškega je 10. julija dopoldne v Straži obračal osebni avtomobil, čeprav cesta ni bila prosta. Ko se je mimo pripeljal z osebnim avtom Ljubljančan Stane Zorman, sta vozili trčili, škodo so ocenili na 1.000 dinarjev.
Motorist v avto IMV
pred
8. ju^ja se je Stane Semič peljal z osebrnm avtomobilom po Zagrpb-ški cesti v Novem mestu. Pri tovarni IMV je vozilo nenadoma ustavil. Motorist Stanislav Kastelic s Pristave pri Gabrju, ki se je peljal tik za Semičem, je trčil v zadnji del osebnega avtomobila. Laže se je poškodovala Kastelčeva sopotnica Albina Jariček s Pristave. Škodo so ocenili na 300 dinarjev.
Pri Trebnjem se je prevrnil
8. julija dopoldne se je peljal Franc Šime iz Ljubljane domov iz Novega mesta. Pri Trebnjem je z osebnim avtomobilom zapeljal na bankino in se prevrnil, škodo so ocenili na 1.500 dinarjev.
Pri vzvratni vožnji ga je zadel
1.	julija dopo dne se je pripetila prometna nesreča na Ulici stare pravde v Brežicah. Pri hiši št. 5 je stal. s tovornjakom Janez Kališnik iz Ljubljane tako, da je bil s prednjim delom na dvorišču, z zadnjim pa na cesti. Po dvorišču je pelja^ s tovornjakom Ludvik Jager iz Polja pri Bistrici, ki Je pri vzvratni vožnji zadel v leva vrata prvega tovornjaka, na. katerem je povzročil za 200 N din škode.
Na ovinku ga je zaneslo
Voznik osebnega avtomobila Mihael Lapuh iz Brežic se je 28. junija ponoći pripeljal s precejšnjo hitrostjo po Cesti prvih borcev proti Prešernovi ulici v Brežicah. Na ovinku ga je zaneslo, da je trčil v kostanj ob cesti. Telesno se nd poškodoval, materialne škode pa je za okrog 300 N dinarjev.
Mopedista sta trčila
Anton Novak iz Brezine se je 29. junija dopoldne peljal z mopedom iz Brežic proti Dol. Pohanci. Pri podjetju Dinos mu je iz desne strani iz dvorišča pripeljal na cesto mopedist Ivan Martini iz Brezovice in mu zaprl pot. Pri trčenju sta oba padla in se poškodovala. Odpeljali so ju v brežiško bolnišnico. Na mopedih je za okrog 500 N din škode.
Mihael Prosevc iz Pišec je šel 29. junija zvečer peš pravilno po levi strani ceste iz smeri Globokega proti svojemu dortui. Za njim se je pripeljal mopedist Ivan Lipar iz Blatnega. Ker je vozil z neprimerno hitrostjo in po levi strani, je zadel pešca, da sta oba padla in se poškodovala. Odpeljali so ju v brežiško bolnišnico.
Pri srečavanju sta se premalo umaknila
Alojz Žlogar iz Krškega je 28. junija vozil tovornjak proti Raki.
V	desnem ovinku v vasi Straža je nasproti pripeljal osebni avtomobil Stanko Grozina iz Kanade. Ker se pri srečavanju nista dovolj umaknila na desni rob, je na ozki cesti prišlo med njima do trčenja. Na vozilih je škode za okrog 4.500 N dinarjev.
Motoristu je zaprl pot
2. julija zjutraj je voznik osebnega avtomobila Božidar Gorjup iz Krškega vozil proti kovinarski šoli. Pri šoli je zavijal v levo voznik motornega kolesa Jože Osojnik iz 2adovinka. Ker je vonzik osebnega avtomobila zaprl pot motoristu, se je ta zaletel v sredino avtomobila in padel po cesti. Pri tem se je poškodoval in so ga odpeljali v brežiško bolnišnico. Na vozilih je škode za oknog 4000 N dinarjev.
V ovinek po sredini ceste
Franc Hudina iz Bukovja se je
2.	julija peljal z osebnim avtomobilom iz Brežic proti Globokem. Ko je v Globokem na levem ostrem ovinku peljal po sredini cestišča, je nasproti pripeljal voznik osebnega avtomobila Ljubomir Leko iz Zagreba, ki je močno zavrl, vendar trčenja ni mogel preprečiti. škode na vozilih je za okrog 1300 N dinarjev.
Pri obračanju mu je - - zaprl pot
3. julija dopoldne se je iz mesta Brežice proti železniški postaji peljal motorist Vinko Ogorevc iz Brezine. Pri hiši št. 32 na Cesti prvih borcev je obračal osebni avtomobil Janez Gramc iz Hrastja in pri tem nenadoma zaprl pot motoristu, ki kljub zaviranju ni mogel preprečiti trčenja. Zaletel se je v levi sprednji blatnik in se poškodoval, da so ga odpeljali v brežiško bolnišnico. Na vozilih je škode za okrog 500 N dinarjev
Nesreča v Šentlenartu
4. juilija ponoči se je v smeri Brežic peljal z osebnim avtomobilom Stanislav Pirc iz Brežic. V Šentlenartu je nasproti pripeljal voznik osebnega avtomobila Zvonko Berstovšek iz Brežic. Ker sta oba vozila po sredini ceste, sta trčila. Na vozilih je škode za oko-rog 5000 N dinarjev. Voznika sta kazala znake vinjenosti, zato jima je bila odvzeta kri za preiskavo. Berstovšek je vozil brez vozniškega izpita.
Kolesar obležal mrtev
12.	julija ob 22.35 je avtomobilist Bogomir Zupančič na cesti med Dolom in Gomilo pri Trebnjem zbil kolesarja Leopolda Sladiča iz Zagorice, ki je takoj po nesreči umrl. Zupančič je pri srečanju z avtomobiloma zasenčil luči, tedaj sta se nasproti pripeljala vštric kolesarja Janez Kastelic iz Škrjanč in Leopold Sladič. Sladiča je avto a^adel, da je padel na vetrobransko steklo in na bankino, kjer je obležal mrtev.
Še o nesreči pri steklarni
V poročilu o prometni nesreči, ki se je pripetila 6. julija pri novomeški steklarni, je prišlo do pomote:, Franc Klemenčič se je pripeljal z osebnim avtomobilom iz Prečne, mopedist Adolf Pavček pa se je pripeljal po levi strani.
LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika Novo mesto Ribnica, Sevnica m Trebnje ■
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR:	Tone Gošnik
(glavni m odgovorni urednik) Ria Bačer Miloš Jakopec Marjan Legan. Marija Padovan. Jože Primc. Jožica Teppey in Ivan Zoran Tehnični ure inik Marjan Moški"«
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 71 'par (70 starih din)	— Latna	naročnina:	32	N dl
nar jev ("3200 S din),	polletna	naročnina	16	novih
dinarjev (1600 Sdin); plačljiva je vnaprej - Za mo aemstvo: 50 novih dinar lev (5.000 Sdin) oz. 4 ameriške dolarje ali ustrezna druga valuta v vredno stl 4 ameriških dolarjev — Tekoči račun pn podr SDK v Novem mestu- 521-8-9 - NASLOV UREDNI STVA IN UPRAVE-	Novo mesto Glavni	trg S -
Poštni predal- 33 -	Telefon	(0fi8)-2I 227	-	Nena
ročenih rokopisov m fotografu ne vračamo -Tiska ĆP »Delo« v Liubljanl