Št. 31 Maribor, petek 8.7.2022 OBČINA BLOKE 755. Odlok o pokopališkem redu v Občini Bloke Na podlagi 7. člena Zakona o javnih gospodarskih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98-ZZLPPO, 127/06-ZJZP, 38/10-ZUKN, 57/11), 4. člena Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti (Uradni list RS, št. 62/16), 5. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Bloke (Uradno glasilo slovenskih občin št. 32/2017) in 15. člena Statuta občine Bloke - UPB1 (Uradno glasilo slovenskih občin št. 62/17) je občinski svet občine Bloke na 17. redni seji dne 30. 6. 2022 sprejel ODLOK O POKOPALIŠKEM REDU V OBČINI BLOKE I. Splošne določbe 1. člen (vsebina odloka) Ta odlok ureja pokopališko in pogrebno dejavnost na območju občine Bloke. Pogrebna in pokopališka dejavnost se opravljata s spoštovanjem in pieteto do pokojnikov in njihovih svojcev. Na območju Občine Bloke sta pokopališči v krajih:  Fara in  Sveta Trojica. Ne glede na krajevne običaje je pokopališče namenjeno pokopavanju umrlih, ne glede na njihovo veroizpoved, kraj bivanja, državljanstvo, narodnost in raso. 2. člen (pogrebna in pokopališka dejavnost) Pokopališka in pogrebna dejavnost obsegata:  24-urno dežurno službo za pogrebne dejavnosti, ki je obvezna občinska gospodarska javna služba ter ostale pogrebne storitve (prevoz, pripravo in upepelitev pokojnika ter pripravo in izvedbo pogreba) in ISSN 1854-2409 / 2386-0448 Leto XVIII  pokopališko dejavnost, ki obsega upravljanje ter urejanje pokopališč in ju zagotavlja občina. Izvajalec pogrebne dejavnosti mora izpolnjevati pogoje za opravljanje pogrebne dejavnosti, kot jih določata 6. in 7. člen ZPPDej. II. Predmet in način izvajanja pokopališke in pogrebne dejavnosti 3. člen (izvajanje dejavnosti) Predmet izvajanja javne gospodarske službe po tem odloku je: 1. 24-urna dežurna služba pogrebne dejavnosti, ki obsega vsak prevoz od kraja smrti do hladilnih prostorov izvajalca javne službe ali zdravstvenega zavoda zaradi obdukcije pokojnika, odvzema organov oziroma drugih postopkov na pokojniku in nato do hladilnih prostorov izvajalca javne službe, vključno z uporabo le-teh. 2. pokopališka dejavnost – upravljanje pokopališč (zagotavljanje urejenosti pokopališča, oddaja grobov v najem, vodenje evidenc ter izdajanje soglasij v zvezi s posegi na območju pokopališč, …). Ostale pogrebne storitve so tržna dejavnost. 4. člen (izvajanje pokopališke dejavnosti) Izvajalec gospodarske javne službe prevzema naslednje naloge iz pokopališke dejavnosti in urejanja pokopališč: 1. zagotavljanje urejenosti pokopališča:  redno vzdrževanje pokopališč, pokopaliških objektov in druge pokopališke infrastrukture,  storitev oddaje mrliških vežic v najem,  storitev grobarjev, ki obsega izkop groba, zasutje, prva ureditev groba, prekop 2. oddaja grobov v najem, 3. vodenje evidenc ter izdajanje soglasij v zvezi s posegi na območju pokopališč, 4. sprejem prijave pokopa/prekopa ter uskladitev časa in načina pogreba/prekopa. Št. 31/8.7.2022 Uradno glasilo slovenskih občin 5. člen (pogrebna dejavnost) Pogrebna dejavnost, ki se opravlja na trgu obsega:  priprava in izvedba pogreba,  drugi prevoz, ki ni 24-urna dežurna služba za pogrebne dejavnosti,  pripravo pokojnika,  upepelitev pokojnika. 6. člen ( gradnja in investicijsko vzdrževanje pokopališč) Gradnja in investicijsko vzdrževanje pokopališč, ki jo zagotavlja občina, obsega sledeče naloge:  zgraditev pokopališča,  razširitev obstoječega pokopališča,  opustitev pokopališča,  zgraditev pokopaliških objektov in druge pokopališke infrastrukture,  razdelitev pokopališča na posamezne zvrsti grobov. III. Prevoz, priprava in čuvanje pokojnika 7. člen (prevoz pokojnika) Prevoz ali prenos pokojnika je dovoljen po izdaji listine o ugotovljenem nastopu smrti v skladu s predpisi o mrliški pregledni službi. Prevoz pokojnika je dovoljen samo s posebnimi pogrebnimi vozili, namenjenimi izključno za prevoz pokojnikov, v skladu s predpisom, ki ureja prevoz posmrtnih ostankov. V težko dostopnih krajih in izrednih vremenskih razmerah se sme pokojnik prenesti tudi na drug krajevno običajen način. 8. člen (priprava pokojnika) Priprava pokojnika obsega vsa potrebna dela pred upepelitvijo ali pokopom. Priprava pokojnika se lahko opravlja le v ustreznih prostorih izvajalca pogrebne dejavnosti, zdravstvene ustanove ali doma za upokojence. Če je pokojnik pred pogrebom v skladu z zakonom doma, se priprava pokojnika lahko opravi na domu. 9. člen (uporaba mrliške vežice) Na dan pogreba ali največ dva dni prej je lahko pokojnik prepeljan v mrliško vežico oziroma na kraj, ki je namenjen pogrebnemu slovesu (npr. pokojnikov dom, cerkev, …). Mrliška vežica je na dan najema na razpolago od 8. do 22. ure. V primeru želje ožjih svojcev umrlega se obratovalni čas lahko tudi podaljša. Razen v primeru minimalne pogrebne slovesnosti je na pokopališčih, na katerih so zgrajene mrliške vežice, njihova uporaba obvezna. Na izrecno željo pokojnika ali svojcev, pokojnik do pogreba lahko leži na domu. Če pokop pokojnika in pogrebno slovesnost organizira država ali občina, je pokojnik pred pokopom izjemoma lahko položen tudi na določen kraj zunaj pokopališča. Verske skupnosti lahko položijo umrlega stanovskega predstavnika do pokopa v objekt, ki je namenjen za opravljanje verskih obredov. IV. Priprava in izvedba pogreba 10. člen (pogreb) Pogreb obsega: Stran 1335  prijavo pokopa,  pogrebno slovesnost,  pokop pokojnika. Osnovni obseg pogreba na območju občine Bloke obsega:  prijavo pokopa,  osnovno pogrebno slovesnost za pokop z žaro z 2 članskim pogrebnim moštvom in zastavonošo,  pokop z žaro. Osnovni pogreb vključuje naslednje dejavnosti iz upravljanja pokopališč:  izkop in zasutje ter prva ureditev žarnega groba,  enodnevno najemnino mrliške vežice, Osnovni pogreb vključuje naslednje storitve na trgu:  pripravo pokojnika pred upepelitvijo,  upepelitev,  prevoz, ki ni 24 dežurna služba za pogrebne dejavnosti,  osnovno pogrebno opremo (žara, žarni venec, križ).  Naročnik osnovnega pogreba je občina na podlagi odločbe pristojnega centra za socialno delo. Osnovni obseg pogreba se smiselno prilagodi v naslednjih situacijah:  izjemoma se lahko dovoli pokop s krsto, če za upepelitev pokojnika obstajajo verski zadržki in s soglasjem najemnika groba.  v kolikor pokojni nima svojcev, se namesto osnovne pogrebne slovesnosti in pokopa z žaro lahko opravi minimalna pogrebna slovesnost z raztrosom pepela. 11. člen (prijava pokopa) Pokop prijavi koncesionarju naročnik pogreba oziroma izvajalec pogreba, ki ga je izbral naročnik. Če naročnika ni, pokop prijavi občina, kjer je imel pokojnik zadnje stalno prebivališče. Kadar ni mogoče ugotoviti kraja zadnjega stalnega prebivališča, pokop prijavi občina, kjer je imel pokojnik zadnje začasno prebivališče. Če ni mogoče ugotoviti niti zadnjega začasnega prebivališča, pokop prijavi občina, v kateri je oseba umrla oziroma je bila najdena. K prijavi pokopa je treba priložiti listino, ki jo izda pooblaščeni zdravnik oziroma zdravstvena organizacija, ali matičar matičnega registra, kjer je bila smrt prijavljena. Pokop se opravi na podlagi zdravniškega potrdila o smrti in poročila o vzroku smrti, ki ga izda pooblaščena oseba po predpisih o mrliško pregledni službi. Pokop se opravi, ko je preteklo najmanj 36 ur od nastopa smrti. Ob večjih naravnih in drugih nesrečah, v vojni in izrednih razmerah, ko se opravi skupni pokop, lahko pristojna območna enota Nacionalnega inštituta za javno zdravje ta rok skrajša. Čas in način čuvanja, pogrebne slovesnosti in pokopa uskladita koncesionar in naročnik pogreba oziroma izbrani izvajalec pogreba. 12. člen (pogrebna slovesnost) Pogrebna slovesnost obsega dajanje slovesa pred pokopom pokojnika oziroma pred upepelitvijo. Minimalna pogrebna slovesnost obsega prenos žare z določenega mesta pred vhodom na pokopališče do mesta pokopa. Pogrebna slovesnost se opravi pred mrliško vežico ali pred pokojnikovim domom in na pokopališču, kjer bo pokop. O čuvanju pokojnika in pogrebni slovesnosti je koncesionar dolžan obvestiti javnost z obvestilom na oglasni deski pokopališča/mrliške vežice. Št. 31/8.7.2022 Uradno glasilo slovenskih občin Pogrebna slovesnost se opravi v skladu z voljo pokojnika, če ni v nasprotju s tem odlokom. Če pokojnik ni izrazil svoje volje o načinu pokopa in pogrebni slovesnosti, odloča o tem naročnik pogreba. Če je bila želja pokojnika ali njegovih najbližjih svojcev, se lahko pogrebna svečanost in pokop opravi v ožjem družinskem krogu. 13. člen (začetek pogrebne slovesnosti) Pogrebna slovesnost se prične s prevozom/prenosom krste/žare s pokojnikom z mrliškega odra. Ta opravila in prevoz/prenos krste/žare s pokojnikom v pogrebnem sprevodu ter položitev krste/žare s pokojnikom v grobno jamo opravi pogrebno moštvo, oblečeno v svečane obleke. Če pri pogrebni slovesnosti sodeluje godba, ali poleg godbe še pevci, zaigra godba žalostinko, zatem zapojejo pevci priložnostno pesem. Sledi govor. 14. člen (pogrebni sprevod) Pogrebni sprevod se odvija od mrliške vežice, s pokojnikovega doma, ali z določenega mesta pred vhodom na pokopališče. Razvrstitev v sprevodu je praviloma naslednja: v primeru cerkvenega pogrebnega obreda se pogrebna slovesnost lahko opravi s križem, ki je na čelu sprevoda ali skupaj z državno zastavo in prapori. V tem primeru je razvrstitev v sprevodu taka, kot jo želijo najbližji sorodniki pokojnika. V primeru civilnega pogrebnega obreda pa je na čelu sprevoda državna zastava, sledijo ji prapori, za njimi gredo nosilci pokojnikovih odlikovanj in priznanj, nosilci vencev, godba, pevci, pogrebni voz ali nosilci krste/žare s pokojnikom, najožji svojci in za njimi ostali udeleženci pogreba. V primeru cerkvenega pogrebnega obreda gre duhovnik pred krsto/žaro s pokojnikom v cerkev. 15. člen (razvrstitev ob grobu) Ob grobu se udeleženci pogrebnih svečanosti razvrstijo tako, da so neposredno ob grobu svojci umrlega, nosilci odlikovanj in priznanj, državne zastave ter prapor, v primeru cerkvenega pogrebnega obreda pa tudi duhovnik in križ. Krsta/žara s pokojnikom se položi v grob. Nato se opravi del verskega obreda, če gre za cerkveni pogrebni obred. Temu sledijo poslovilni govori in se zaključi obred na krajevno običajen način. 16. člen (udeležba društev v pogrebne slovesnosti) Društva, ki imajo ob pogrebih svojih članov posebne običaje (lovci, čebelarji, gasilci, …) se lahko z njimi vključijo v pogrebne slovesnosti. Če pri pogrebni slovesnosti sodeluje strelska enota, ki izstreli častno salvo kot zadnji pozdrav pokojniku, mora biti zagotovljena popolna varnost udeležencev pogreba, za kar je odgovoren vodja enote. 17. člen (pokop) Pokop obsega dejanje, ki omogoča položitev posmrtnih ostankov oziroma upepeljenih ostankov pokojnika v grobni prostor v skladu z voljo pokojnika, če ni v nasprotju s tem odlokom. Pokop je lahko:  pokop s krsto, kjer se pokojnik položi v krsto in pokoplje v grob, Stran 1336  pokop z žaro, kjer se upepeljeni ostanki pokojnika shranijo v žaro in pokopljejo v grob,  raztros pepela, ki se opravi na posebej določenem prostoru na pokopališču, oziroma zunaj pokopališča, v kolikor je predhodno izdano soglasje občinskega upravnega organa. Drugačno ravnanje s pepelom, kot navedeno v prejšnjem odstavku ni dovoljeno. Anonimni pokop (brez označbe imena in priimka) se lahko opravi s pokopom krste/žare v grobni prostor ali z raztrosom pepela po volji pokojnika. Pokop/upepelitev mrtvega ploda se ne glede na njegovo gestacijsko starost lahko opravi na podlagi izrecne želje staršev. Pokop se opravi na pokopališču, zunaj pokopališča pa je dovoljen le kot posebni pokop verskih predstavnikov v grobnice verskih skupnosti. Pokopi so vsak dan. 18. člen (prekop) Na zahtevo svojcev ali drugih fizičnih ali pravnih oseb, ki imajo za to upravičen interes, je lahko pokojnik izkopan in prenesen na drugo pokopališče ali v drug grob na istem pokopališču, in sicer po predhodnem soglasju najemnika obstoječega in novega groba ter soglasju koncesionarja. Izkopani posmrtni ostanki pokojnika se pred ponovnim pokopom lahko upepelijo. Posamezno dejanje prekopa pokojnika, ki se izvaja na pokopališčih občine Bloke izvede grobar izvajalca javne službe. Določbe se smiselno uporabljajo tudi za prenos žar. Čas in način prekopa uskladita koncesionar in izbrani izvajalec pogrebne dejavnosti. Prekop groba in pokop pokojnika na isto mesto v grobu, kjer je bil kdo pokopan, se sme opraviti po preteku mirovalne dobe. Mirovalna doba je čas, ki mora preteči od zadnjega pokopa na istem mestu v istem grobu. Mirovalna doba za pokop s krsto ne sme biti krajša od desetih let, pri čemer je treba upoštevati značilnosti zemljišča, na katerem je pokopališče. 19. člen (določitev cen) Na predlog koncesionarja cene koncesioniranih storitev pogrebne in pokopališke dejavnosti s sklepom potrdi Občinski svet Občine Bloke. Cene koncesioniranih in tržnih storitev pogrebne in pokopališke dejavnosti morajo biti naročnikom pogreba na voljo na vidnem mestu v prostorih izvajalca pogrebne dejavnosti za poslovanje ter objavljene na njegovih spletnih straneh ali na krajevno običajen način. V. Pokopališka pokopališč dejavnost - upravljanje 20. člen (zagotavljanje urejenosti pokopališča) Upravljanje pokopališč obsega: 1. zagotavljanje urejenosti pokopališča:  vzdrževanje pokopališč, pokopaliških objektov in druge pokopališke infrastrukture,  storitev oddaje mrliških vežic v najem,  storitev grobarjev, 2. oddaja grobov v najem, 3. vodenje evidenc ter izdajanje soglasij v zvezi s posegi na območju pokopališč, 4. sprejem prijave, uskladitev časa in načina pogrebne slovesnosti/pokopa/prekopa. Št. 31/8.7.2022 Uradno glasilo slovenskih občin Po pooblastilu Občine Bloke je upravljavec pokopališč na območju občine koncesionar. 21. člen (naloge upravljavca) Vzdrževanje pokopališč, pokopaliških objektov in druge pokopališke infrastrukture obsega čiščenje in odstranjevanje odpadkov in snega, odvoz odpadkov, urejanje zelenic, urejanje in obrezovanje dreves, grmovnic in žive meje in vzdrževanje poti, skrb za red in čistočo na pokopališčih in v pokopaliških objektih, plačilo tekočih stroškov vzdrževanja-voda, elektrika, odpadki, vzdrževanje grobov posebnega pomena, nadzor nad izvajanjem kamnoseških in ostalih del na grobovih v skladu z najemo pogodbo in načrtom pokopališča, nadzor nad ustreznim in rednim vzdrževanjem grobov v skladu z najemno pogodbo,…). V ceno uporabe mrliške vežice so vključene vse pokopališke naprave in pogrebna oprema, ki je v mrliški vežici. Storitve grobarjev obsegajo službo za izkop in zasutje grobne jame, prvo ureditev groba (ki zajema: ureditev žarne jame, ravnanje površine groba, položitev in pospravljanje cvetja), ter prekop/prenos posmrtnih ostankov. Koncesionar zaračunava storitev oddaje mrliških vežic v najem in storitev grobarjev končnemu naročniku pogreba/prekopa po opravljeni storitvi. 22. člen (oddaja grobov v najem) Grob odda v najem koncesionar. Najemna pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki ter v skladu s tem odlokom. Najemna pogodba mora določati:  osebe najemnega razmerja, ki je lahko samo ena pravna ali fizična oseba,  čas najema oziroma uporabe groba,  vrsto, zaporedno številko in velikost groba,  višino grobnine in način plačevanja,  obveznost najemojemalca glede urejanja grobov,  ukrepe v primeru ne izvrševanja obveznosti iz pogodbe. 23. člen (najemnik groba) Če končni naročnik pogreba ob prijavi pogreba nima v najemu groba, mu ga dodeli v najem koncesionar, s katerim mora končni naročnik pogreba pred naročilom pogreba skleniti najemno pogodbo, razen pri raztrosu pepela ali pokopu zunaj pokopališča. Ob pisnem soglasju končnega naročnika pogreba lahko namesto njega najemno pogodbo s koncesionarjem sklene druga fizična ali pravna oseba. Če nobena druga oseba ob pisnem soglasju končnega naročnika z upravljavcem pokopališča ne sklene najemne pogodbe, jo mora skleniti končni naročnik pogreba v skladu s prejšnjim odstavkom. Ob smrti najemnika groba se morajo dediči najemnika groba dogovoriti, kateri izmed njih bo prevzel pravico do najema groba. Prednostno pravico do najema groba ima tisti, ki je poravnal stroške pogreba umrlega najemnika. Določila prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo tudi, če je imel najemnik groba, ki je umrl, v najemu več grobov. Najemno razmerje je mogoče prenesti na drugo osebo, ki ima za to interes, pod pogoji, ki so določeni z najemno pogodbo. Prenos najemnega razmerja je brezplačen. Pogoji ne smejo ovirati prenosa. Če dedič najemnika groba ne uveljavi pravice do najema groba v 90 dneh po smrti najemnika, izgubi pravico do najema groba. Stran 1337 Najemnik groba mora vzdrževati grob in spoštovati ta odlok ter najemno pogodbo. Grob se odda v najem najemniku za nedoločen čas. 24. člen (razveljavitev najemne pogodbe) Upravljavec razveljavi sklenjeno pogodbo v naslednjih primerih:  če grobnina za preteklo leto ni poravnana niti po predhodnem opozorilu,  če najemnik ne vzdržuje groba v skladu s tem odlokom in določbami najemne pogodbe,  ob opustitvi pokopališča,  kadar to zahteva načrt preureditve pokopališča. Po prekinitvi najema se šteje grob kot opuščen do konca mirovalne dobe in se po poteku te dobe lahko prekoplje in odda drugemu najemniku. V času od odstranitve opreme groba do poteka mirovalne dobe in ponovne oddaje grobnega prostora drugemu najemniku, skrbi za minimalno vzdrževanje opuščenega groba koncesionar. Sredstva za vzdrževanje iz prejšnjega odstavka tega člena zagotavlja koncesionar. Najemnik groba mora ob prekinitvi najema na lastne stroške odstraniti vse nagrobno obeležje, v nasprotnem primeru to na njegove stroške stori koncesionar. Nagrobna obeležja, ki so registrirana kulturna dediščina ali kulturni spomeniki, se ne smejo odstraniti, razen v izjemnem primeru z odločbo ministrstva, pristojnega za varstvo kulturne dediščine, in se oddajo v najem skupaj z grobom. Pri oddaji novega groba, ki se prvič oddaja v najem, lahko končni najemnik dobi v najem samo en grob. 25. člen (grobarina) Za najem groba plačuje najemnik groba letno grobnino. Pri prvem najemu groba se grobnina plača v sorazmernem mesečnem delu do konca letnega obdobja. Če želi najemnik groba odstopiti od najemne pogodbe pred pretekom mirovalne dobe, mora plačati grobnino do konca poteka mirovalne dobe. Vojna grobišča so oproščena plačila grobnine. Grobnina je sorazmerni delež letnih stroškov upravljanja pokopališke dejavnosti za posamezno vrsto groba, izračunan na podlagi seštevka vseh vrst grobov in njihovih razmerij do enojnega groba. Stroški grobnine vključujejo stroške za urejenost pokopališča, oddaje grobov v najem in stroške vodenja evidenc. 26. člen (evidence upravljavca) Koncesionar mora voditi trajno evidenco o pokojnikih, ki so ali so bili pokopani na pokopališču, trajno evidenco grobov-kataster in evidenco najemnikov grobov za obdobje zadnjih deset let. Koncesionar mora kataster grobov označevati tudi na terenu. V posamezni evidenci se vodijo podatki, kot jih določa ZPPDej. Za potrebe obveščanja javnosti o lokaciji groba in pogrebu se lahko sporočajo podatki, kot jih določa ZPPDej. 27. člen (izdaja soglasij) Koncesionar daje soglasja za postavitev, popravilo, odstranitev spomenikov in drugih nagrobnih obeležij na območju pokopališča v skladu z ZPPDej in tem odlokom. Objekti, ki so kulturna dediščina ali kulturni spomenik, se Št. 31/8.7.2022 Uradno glasilo slovenskih občin urejajo v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Kamnoseki, vrtnarji in drugih izvajalci storitev na pokopališču se obravnavajo enakopravno. Koncesionar mora izdati soglasje v treh dneh od prejema popolne vloge, razen v primerih, ko so objekti kulturna dediščina ali kulturni spomenik. O zavrnitvi soglasja iz prejšnjega odstavka odloči župan v 15 dneh. Odločitev župana je dokončna, zoper njo pa je mogoč upravni spor. Cena za izdajo soglasja zajema le neposredne stroške izdaje soglasja. Če pri izvedbi del iz prvega odstavka koncesionarju nastanejo stroški, jih mora poravnati naročnik soglasja. Za druga dela na območju pokopališča (klesanje in barvanje črk, čiščenje spomenikov in drugih nagrobnih obeležij ter vrtnarske storitve) mora izvajalec pri koncesionarju priglasiti le termin izvedbe del. Priglasitev je brezplačna. Koncesionar izda soglasje za prekop ali soglasje za pokop zunaj pokopališča v skladu z ZPPDej, tem odlokom in zakonom, ki ureja splošni upravni postopek. 28. člen (program vzdrževanja pokopališč in pokopaliških objektov) Koncesionar mora voditi kataster komunalnih naprav na pokopališčih ter izdelati program vzdrževanja pokopališč, pokopaliških objektov in druge pokopališke infrastrukture do 15.10. tekočega leta za naslednje leto. VI. Pokopališka dejavnost – urejanje pokopališč 29. člen (urejanje pokopališč) Urejanje pokopališč obsega:  zgraditev pokopališča  razširitev obstoječega pokopališča  opustitev pokopališča  zgraditev pokopaliških objektov in druge pokopališke infrastrukture  razdelitev pokopališča na posamezne zvrsti grobov. Občina mora v svojih prostorskih aktih določiti zadostne površine za pokopavanje umrlih za najmanj 30 let. Pri tem mora upoštevati potrebe po večjem številu pokopov ob morebitnih naravnih in drugih nesrečah, v vojni in izrednih razmerah. Občina mora zagotoviti sredstva za zgraditev ali razširitev pokopališča, pokopaliških objektov in druge pokopališke infrastrukture na območju, ki je določeno z občinskim prostorskim aktom. Ne glede na določbe prejšnjega odstavka, je za posege oziroma dejavnosti iz prvega odstavka tega člena, ki so varovani na podlagi predpisov o varstvu kulturne dediščine, treba izpolnjevati kulturno varstvene pogoje in pridobiti kulturno varstveno soglasje. Za novo pokopališče ali razširitev obstoječega je lahko določeno le zemljišče, ki ni močvirnato in kjer meteorne oziroma podtalne vode ne vplivajo na aktivne studence, vodnjake, ribnike, vodne rekreacijske površine in podobno. Novo pokopališče mora biti primerno zamejeno in odmaknjeno od drugih objektov. 30. člen (načrt razdelitve) Za vsako pokopališče mora biti narejen načrt razdelitve na pokopališke oddelke in vzpostavljena evidenca grobov. Z načrtom razdelitve se določijo zvrsti grobov na posameznih oddelkih. Stran 1338 Na pokopališču ali zunaj njega mora biti zagotovljen prostor za pokope ob morebitnih naravnih in drugih nesrečah, v vojni in izrednih razmerah. Na pokopališčih so lahko naslednje zvrsti grobov in prostorov za pokope:  enojni, dvojni, otroški, povečani grobni prostor, vrstni grobovi in grobnice  grobišča, kostnice in skupna grobišča  žarni grobovi  prostor za anonimne pokope  prostor za raztros pepela. Če so na območju pokopališč tudi vojna grobišča, njihovo varstvo ureja predpis o vojnih grobiščih. 31. člen (zvrsti grobov) Enojni grobovi so tisti, ki omogočajo pokop odrasle osebe. V enojne grobove se pokopavajo krste in žare. Enojni grobovi so talni ali zidni. Dvojni grobovi so tisti, ki omogočajo pokop ene krste poleg druge na enaki višini v grobu. V dvojne grobove se lahko poleg krst pokopavajo tudi žare. Otroški grobovi so tisti, ki omogočajo pokop otroka. V otroške grobove se pokopavajo otroške krste in žare. Povečani grobni prostor je grobni prostor večjih dimenzij od standardnega grobnega prostora. Novi povečani grobni prostori niso dovoljeni. Vrstni grobovi so tisti, ki so razporejeni drug ob drugem ter oblikovani in urejeni po enotnih merilih. V njih se pokojniki pokopavajo brez poglobitve po vrstnem redu. Vrstni grobovi se oddajajo v najem samo za določeno dobo, ki ni krajša od 25 let. Po preteku te dobe se grobovi prekopljejo in ponovno oddajo, najdeni posmrtni ostanki pa položijo v skupno grobišče. V vrstne grobove se pokopavajo krste in žare. Grobnice imajo v celoti obzidani podzemni del. V grobnice se krste pokopavajo tako, da se polagajo ena na drugo ali pa na police. V grobnice se pokopavajo krste s kovinskimi vložki in žare. Žarni grobovi so talni ali zidni. V žarne grobove se pokopavajo le žare. Grobišča so prostori za skupni pokop ob morebitnih naravnih in drugih nesrečah, v vojni in izrednih razmerah ter skupna grobišča. Kostnice so prostori, v katere se lahko polagajo posmrtni ostanki prekopanih grobov. V skupna grobišča se lahko prenesejo posmrtni ostanki iz vrstnih grobov po preteku dobe najema, iz drugih grobov ali zaradi drugih upravičenih razlogov. Na oddelku skupnih grobišč je urejen skupni prostor za polaganje cvetja in sveč. Prostor za vojno grobišče je prostor na posebnem delu pokopališča, ki se ureja po posebnem zakonu. Prostor za anonimni pokop je prostor na oddelku pokopališča, ki je enotno urejen po načrtu razdelitve in je brez označbe in imena pokojnika, namenjen pokopu krst ali žar. Podatke o pokojnikih, ki so bili anonimno pokopani, vodi upravljavec pokopališča. Na prostoru za anonimne pokope mora biti urejen skupni prostor za polaganje cvetja in prižiganje sveč. Prostor za raztros pepela je prostor na posebnem oddelku pokopališča, namenjen raztrosu pepela. Imena pokojnih, razen pri anonimnem pokopu, so, če naročniki pogrebov to želijo, napisana na skupnem nagrobniku. Na prostoru za raztros pepela je urejen skupni prostor za polaganje cvetja in prižiganje sveč. Zunaj tega prostora ni dovoljeno polagati cvetja, sveč in drugih predmetov ali hoditi po tem prostoru, razen za namene vzdrževanja pokopališč. Št. 31/8.7.2022 Uradno glasilo slovenskih občin 32. člen (velikosti grobov) Globina grobov s krsto je najmanj 1,8 m. Širina enojnega groba je do 1,0 m, dolžina do 2,3 m. Širina dvojnega groba je do 2,0 m, dolžina do 2,3 m. Za otroške grobove določi upravljavec ustrezne manjše dimenzije: širina je do 1,0 m, dolžina od 1,2 m do 2,3 m. Globina žarnega groba je najmanj 0,7 m, širina do 1,0 m, dolžina pa do 1,0 m. Spomeniki, nagrobne ograje in druga znamenja ne smejo segati izven meje določenega grobnega prostora, v višino pa smejo segati največ do 1,5 m. Na starih delih pokopališča se morajo grobovi prilagoditi obstoječemu stanju, lahko pa upravljavec pokopališča na osnovi načrta razdelitve izdela tudi drugačen, bolj racionalen načrt razdelitve. Na novih delih pokopališč ali novih pokopališčih je potrebno upoštevati načrt razdelitve pokopališča z razdelitvijo na pokopališke oddelke in grobove. Poti med vrstami grobov morajo biti široke najmanj 0,5 m. 33. člen (opustitev pokopališča) Občina sprejme odločitev o opustitvi pokopališča. Če je pokopališče ali njegov del kulturna dediščina ali kulturni spomenik, je pred sprejetjem odločitve o opustitvi pokopališča treba pridobiti soglasje pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine. V odločitvi iz prvega odstavka tega člena morajo biti določeni:  upravljavec opuščenega pokopališča  pogoji in roki za prenos posmrtnih ostankov pokojnikov in nagrobnih spomenikov ali za ohranjanje in situ  pogoji in roki za odstranitev pokopaliških objektov  plačnik in način plačila stroškov preureditve pokopališča ter prenosa posmrtnih ostankov pokojnikov in spomenikov. Na predlog pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine občina določi kraj, kamor se prenesejo posamezna nagrobna obeležja pred opustitvijo pokopališča, njihovega skrbnika ali način ohranjanja in situ ter uvrstitev grobov pomembnih osebnosti med skupne pokopališke objekte. Opuščeno pokopališče se sme za druge namene urediti po preteku tridesetih let od zadnjega pokopa. Preden se opuščeno pokopališče uporabi za namene iz prejšnjega odstavka, ga je treba prekopati, posmrtne ostanke pokojnikov pa prenesti v skupno grobišče na pokopališču, ki je v uporabi. Prekop poteka s soglasjem ministrstva, pristojnega za varstvo kulturne dediščine. VII. Vzdrževanje reda, pokopališčih čistoče in miru na 34. člen (prepovedi) V območju pokopališča ni dovoljeno:  izvajanje vzdrževalnih del na pokopališčih, pokopaliških objektih in drugi pokopališki infrastrukturi ob nedeljah in praznikih  nedostojno vedenje kot je: vpitje, glasno smejanje, razgrajanje in hoja po grobovih oziroma prostorih za grobove  odlaganje smeti in odpadkov izven za to določenega prostora  druge vrste onesnaževanja pokopališkega prostora in objektov v območju pokopališča  poškodovanje mrliške vežice, grobov, nasadov in drugih naprav in predmetov v območju pokopališč Stran 1339   vodenje živali na pokopališče vožnja s kolesom ali motornim vozilom oziroma njihovo shranjevanje na pokopališču  odtujevanje predmetov s tujih grobov, pokopaliških prostorov in iz objektov v območju pokopališča. Zidarska, kamnoseška, kovino strugarska in druga dela, ko so namenjena urejanju pokopališč in s tem povezani prevozi, se lahko opravljajo le z dovoljenjem upravljavca. V neposredni bližini mrliške vežice in območja pokopališča niso dovoljene v času čuvanja pokojnika in pogrebnih svečanosti dejavnosti, ki motijo potek le-teh (na primer povzročanje hrupa, vpitje, moteči zvoki in podobno). Koncesionar/vodja pogrebne svečanosti povzročitelja na to opozori pred začetkom čuvanja pokojnika/pogrebne svečanosti. 35. člen (obveznosti koncesionarja) Koncesionar ima naslednje obveznosti glede na obseg koncesije:  skrbi za red in čistočo na pokopališču in njegovi neposredni okolici  skrbi za urejanje in vzdrževanje mrliške vežice in njenega funkcionalnega zemljišča  sprejme prijavo, uskladi čas in način pogrebne slovesnosti/pokopa/prekopa z naročnikom pogreba oziroma izbranim izvajalec pogrebne dejavnosti naročnika pogreba 36. člen (vzdrževanje grobov) Najemniki grobov so dolžni vzdrževati grobove. Če je grob tako zanemarjen, da kvari videz sosednjih grobov in pokopališča, se smatra, da je zapuščen. Koncesionar je dolžan v takem primeru najemnika opozoriti ter določiti rok za ureditev groba, kateri ne more biti daljši od dveh mesecev, v nasprotnem primeru se šteje grob kot opuščen do konca mirovalne dobe. VIII. Nadzor 37. člen Če upravljavec pokopališča ugotovi, da se na pokopališču izvajajo dela ali opravljajo storitve v nasprotju s ZPPDej, mora o tem obvestiti pristojne inšpekcijske službe. Medobčinski inšpektorat izvaja nadzor nad izvajanjem pogrebne in pokopališke dejavnosti na območju Občine Bloke, ter nadzor nad izvajanjem občinskih predpisov, sprejetih na podlagi ZPPDej, če ZPPDej ne določa drugače. IX. Končne določbe 38. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Ura¬dnem glasilu slovenskih občin. 39. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč na območju Občine Bloke (Uradni list RS, št. 85/99 in 64/07). Številka: 007-0002/2022 Datum: 30. 6. 2022 Občina Bloke Jože Doles, župan Št. 31/8.7.2022 756. Uradno glasilo slovenskih občin Sklep o delni povrnitvi stroškov volilne kampanje za lokalne volitve v Občini Bloke Na podlagi 28. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji (Uradni list RS, št. 41/07, 103/07, - ZPoIS-D, 11/11, 28/11 – odl. US in 98/13) in 15. člena statuta Občine Bloke - UPB1 (Uradno glasilo slovenskih občin št. 62/17) je Občinski svet občine Bloke na 17. redni seji dne 30. 6. 2022 sprejel 7. člen S pričetkom veljavnosti tega sklepa preneha veljati Sklep o delni povrnitvi stroškov volilne kampanje za lokalne volitve 2018 v občini Bloke (Uradno glasilo slovenskih občin št. 32/2018) Številka: 041-0003/2022 Datum: 30. 6. 2022 Občina Bloke Jože Doles, župan SKLEP O DELNI POVRNITVI STROŠKOV VOLILNE KAMPANJE ZA LOKALNE VOLITVE V OBČINI BLOKE 1. člen S tem sklepom se določijo upravičenci in kriteriji za delno povrnitev stroškov volilne kampanje za lokalne volitve v občini Bloke. 2. člen Stroški volilne kampanje za volitve članov v občinski svet ne smejo preseči 0,40 EUR na posameznega volilnega upravičenca v občini. Stroški volilne kampanje za volitve župana ne smejo preseči 0,25 EUR na posameznega volilnega upravičenca v občini. Če pride do ponovitve glasovanja, se stroški volilne kampanje za kandidata, ki na tem glasovanju kandidira, lahko povečajo še za 0,15 EUR na posameznega volilnega upravičenca v občini. 3. člen Organizatorji volilne kampanje oziroma kandidati za člane občinskega sveta, imajo pravico do povrnitve stroškov volilne kampanje skupaj do višine opredeljene v 2. členu tega sklepa in sicer glede na število dobljenih glasov na volitvah. Skupni znesek povrnjenih stroškov ne sme preseči zneska porabljenih sredstev, ki je razviden iz poročila organizatorja o zbranih in porabljenih sredstvih za volilno kampanjo, ki je posredovano občnemu svetu in računskemu sodišču. Pri izračunu se upoštevajo vsi glasovi, ki jih je na volitvah dobila posamezna lista ali politična stranka. 4. člen Do delne povrnitve stroškov volilne kampanje so upravičeni tudi organizatorji volilne kampanje oziroma kandidati za župana, za katere je glasovalo najmanj 10 % od skupnega števila volilnih upravičencev, ki so glasovali, in sicer 0,12 EUR na dobljeni glas. Če se glasovanje ponovi, sta kandidata, ki kandidirata na ponovnem glasovanju, upravičena do povrnitve stroškov v višini 0,12 EUR na dobljeni glas le na osnovi dobljenih glasov na ponovnem glasovanju. Skupni znesek povrnjenih stroškov ne sme preseči zneska porabljenih sredstev, razvidnega iz poročila občnemu svetu in računskemu sodišču. 5. člen Organizatorju volilne kampanje za volitve v občni svet ali za volitve za župana se na njegovo zahtevo povrnejo stroški volilne kampanje iz proračuna občine Bloke 30. dan po preložitvi poročila občnemu svetu in računskemu sodišču. 6. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu Slovenskih občin. Stran 1340 757. Sklep o določitvi cene predšolskih programov za oddelke vrtca pri OŠ Toneta Šraja Aljoše Na podlagi 30. in 31. člena Zakona o vrtcih (uradno prečiščeno besedilo) /ZVrt – UPB 2/ Uradni list RS, št. 100/2005, 25/08, 98/09 in 36/10 – ZUPJS, 94/10, - ZIU in 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO in 55/17), Pravilnik o normativih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje (Ur. list RS, št. 27/2014 in 47/17), Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo, (Ur. list RS, št. 97/03, 77/05, 120/05, 93/15 in 59/19) in 15. člena statuta Občine Bloke UPB1 (Uradno glasilo slovenskih občin št. 62/17) je Občinski svet Občine Bloke na 17. redni seji dne 30. 6. 2022 sprejel SKLEP O DOLOČITVI CENE PREDŠOLSKIH PROGRAMOV ZA ODDELKE VRTCA PRI OŠ TONETA ŠRAJA ALJOŠE 1. člen Cena programov predšolske vzgoje vrtca pri Osnovni šoli Toneta Šraja Aljoše znašajo od 1.9. 2022 dalje za oddelke:  starostnega obdobja 543,97 EUR mesečno,  starostnega obdobja 426,65 EUR mesečno. Cena programa cicibanovih uric je 167,16 € mesečno. 2. člen Stroški živil znašajo 1,60 € na dan na otroka. V primeru predhodno napovedane odsotnosti otroka, se za vsak dan odsotnosti plačilo staršev in občine zniža za stroške živil. Upošteva se že prvi dan odsotnosti, če starši sporočijo odsotnost do 8. ure zjutraj. 3. člen Plačila staršev se določijo na podlagi Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih (Uradni list RS, št. 129/06, 79/08, 119/08, 102/09 in 62/10 – ZUPJS) in v skladu s tem sklepom. 4. člen Starši otrok za katere je občina Bloke v celoti dolžna po veljavni zakonodaji kriti del cene programov predšolske vzgoje v vrtcu, lahko uveljavijo rezervacijo zaradi počitniške odsotnosti otroka enkrat letno v obdobju od 1. junija do 30. septembra. Rezervacijo lahko starši uveljavijo za neprekinjeno odsotnost, ki ne sme biti krajša od enega meseca, oziroma daljša od dveh mesecev. Starši morajo rezervacijo vrtcu pisno napovedati najpozneje teden dni pred prvim dnem odsotnosti otroka iz vrtca. Starši plačajo rezervacijo v višini 50 % od vrednosti plačila, določenega z odločbo o določitvi višine plačila vrtca. Občina bo vrtcu zagotovila sredstva za plačilo razlike med plačilom rezervacije in ceno programa po metodologiji, znižano za stroške živil. Št. 31/8.7.2022 Uradno glasilo slovenskih občin Vrtec je dolžan pri obračunu rezervacij občini Bloke predložiti pisne napovedi staršev. Starši, ki imajo v vrtec vključenih več otrok hkrati, pa lahko rezervacijo uveljavljajo le za otroka, za katerega se plačilo ne sofinancira iz državnega proračuna. Starši lahko tudi izven termina, določenega v prejšnjem odstavku, uveljavljajo rezervacijo, in sicer zaradi odsotnosti otroka v primeru opravičene najmanj enomesečne bolniške odsotnosti otroka. Starši opravičeno odsotnost otroka dokazujejo z originalnim zdravniškim potrdilom o bolezni ali poškodbi otroka v vrtcu in pristojni občini za doplačilo, napovedati najkasneje 15. dan od prvega dne odsotnosti otroka. Starši otrok iz drugih občin, za katere občina Bloke po veljavni zakonodaji ni zavezanka za doplačilo do polne cene programa, lahko uveljavijo rezervacijo le, če občina, ki je zavezanka za doplačilo do polne cene programa, pisno soglaša, da bo v tem primeru pokrila razliko med plačilom rezervacije s strani staršev in ceno programa. II. Sedež občinske volilne komisije je v prostorih občine Bloke, Nova vas 4a, 1385 Nova vas. III. Mandatna doba članov občinske volilne komisije traja 4 leta. IV. Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep o imenovanju Občinske volilne komisije Občine Bloke št. 040-0001/2018 z dne 15. 6. 2018 (Uradno glasilo slovenskih občin št. 32/18). V. Ta sklep začne veljati z naslednjim dnem po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 040-0001/2022 Datum: 30. 6. 2022 5. člen Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati sklep o določitvi cen programov predšolske vzgoje št. 6020001/2022 z dne 11. 2. 2022. Sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 602-0002/2022 Datum: 4. 7. 2022 758. Občina Bloke Jože Doles, župan 759. Občina Bloke Jože Doles, župan Sklep o imenovanju Občinske volilne komisije Občine Bloke Na podlagi 35. in 38. člena Zakona o lokalnih volitvah (uradno prečiščeno ZLV- UPB3) (Uradni list RS, št. 94/2007, 45/08, 83/12 in 68/17) in 15. člena statuta Občine Bloke – UPB1 (Uradno glasilo slovenskih občin št. 62/17) je občinski svet občine Bloke na 17. redni seji dne, 30. 6. 2022 sprejel SKLEP O IMENOVANJU OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE OBČINE BLOKE I. V občinsko volilno komisijo občine Bloke se imenujejo: 1. predsednica: Eva OBREZA MODIC, mag., univ. dipl. iur., _______________ , _____________ namestnica predsednice: Metka SKUBIC, _______________ , _____________ 2. član: Jože ROT, _______________ , _____________ namestnca člana: Mira PONIKVAR, _______________ , _____________ 3. član: Tomaž ROT, _______________ , _____________ namestnik člana: Dušan PREMROV, _______________ , _____________ 4. član: Barbara BRUS PETEK, _______________ , _____________ namestnik člana: Matej PAKIŽ, _______________ , _____________ Stran 1341 Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra Na podlagi 262. člena Zakona o Urejanju prostora (ZUreP-3) (Uradni list RS, št. 199/21) in 15. člen Statuta Občine Bloke (uradno prečiščeno besedilo UPB1, Uradno glasilo slovenskih občin št. 62/17) je občinski svet Občine Bloke na 17. redni seji dne 30.6.2022 sprejel SKLEP O UKINITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA I. Status grajenega javnega dobra lokalnega pomena se ukine na nepremičninah parcelah številka 672/9, 672/8, 672/6, 671/4, 671/8, 671/6, 671/7, 671/5, 671/3, 672/4 in 672/3 k. o. 1685 Krajič, parcelah št. 1997 in 2041 k. o. 1673 Velike Bloke z ID zaznambo številka 14190120, ter na parceli št. 1057/2 k. o. 1684 Volčje z ID zaznambo številka 12242505. II. Po ukinitvi statusa grajenega javnega dobra se pri nepremičninah parcelah št. 672/9, 672/8, 672/6, 671/4, 671/8, 671/6, 671/7, 671/5, 671/3, 672/4 in 672/3 k. o. 1685 Krajič, parcelah št. 1997 in 2041 k. o. 1673 Velike Bloke, ter na parceli št. 1057/2 k. o. 1684 Volčje v zemljiški knjigi izbriše zaznamba grajenega javnega dobra lokalnega pomena. III. Ta sklep se objavi V Uradnem glasilu Slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 478-0018/2022 Datum: 30. 6. 2022 Občina Bloke Jože Doles, župan Št. 31/8.7.2022 Uradno glasilo slovenskih občin OBČINA CIRKULANE 760. Pravilnik o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja v Občini Cirkulane v obdobju od 2022 do 2027 Na podlagi 24. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12-ZdZPVHVVR in 26/14) in 15. člena Statuta Občine Cirkulane (Uradno glasilo slovenskih občin št. 32/17) je Občinski svet Občine Cirkulane na svoji je Občinski svet Občine Cirkulane na svoji 25. redni seji, dne 30. 6. 2022 sprejel PRAVILNIK O DODELJEVANJU POMOČI ZA OHRANJANJE IN RAZVOJ KMETIJSTVA TER PODEŽELJA V OBČINI CIRKULANE V OBDOBJU OD 2022 DO 2027   Splošne določbe 1. člen (1) S tem pravilnikom se določajo pogoji, načini, postopek pri dodeljevanju finančnih pomoči za mikro, majhna in srednje velika podjetja (v nadaljevanju »podjetja«), ki imajo sedež v Občini Cirkulane (v nadaljevanju »občina«). (2) Ta pravilnik določa področja uporabe, pogoje ter vrste pomoči za podjetja, v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L št. 352 z dne 24. 12. 2013, str. 1), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) 2020/972 z dne 2. julija 2020 o spremembi Uredbe (EU) št. 1407/2013 v zvezi s podaljšanjem njene veljavnosti in o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014 v zvezi s podaljšanjem njene veljavnosti in ustreznimi prilagoditvami (UL L št. 215 z dne 7. 7. 2020, str. 3) – v nadaljevanju »Uredba Komisije 1407/2013« in z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v kmetijskem sektorju (UL L 352 z dne 24. 12. 2013, str. 9), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) 2019/316 z dne 21. februarja 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 1408/2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v kmetijskem sektorju (UL L št. 51I z dne 22. 2. 2019, str. 1) – v nadaljevanju »Uredba Komisije 1408/2013«. (3)Sredstva po tem pravilniku se dodeljujejo s ciljem in namenom večje učinkovitosti, trajnosti in izboljšanja pogojev delovanja kmetijskih gospodarstev. (4) Pomoč se lahko dodeli, če:  ima stimulativni učinek in ni namenjena samo zmanjševanju stroškov zgoraj navedenih podjetij,  pozitivni učinki pomoči prevladujejo nad negativnimi učinki, ki jih ima ta na konkurenco. 2. člen Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:  »kmetijski proizvodi« pomenijo proizvode, navedene v Prilogi I k Pogodbi o delovanju Evropske Unije (UL C št. 202 z dne 7. 6. 2016, str. 1, v nadaljevanju »Pogodba«), razen ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, ki jih ureja Uredba (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1184/2006 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 (UL L št. 354 z dne         Stran 1342 28. 12. 2013, str. 1), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2020/560 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2020 o spremembi uredb (EU) št. 508/2014 in (EU) št. 1379/2013 glede posebnih ukrepov za ublažitev vpliva izbruha COVID-19 na sektor ribištva in akvakulture (UL L št. 130 z dne 24. 4. 2020, str. 11), »predelava kmetijskih proizvodov« pomeni vsak postopek na kmetijskem proizvodu, po katerem proizvod ostane kmetijski proizvod, razen dejavnosti na kmetiji, potrebnih za pripravo živalskega ali rastlinskega proizvoda za prvo prodajo, »trženje kmetijskih proizvodov« pomeni imeti na zalogi ali razstavljati z namenom prodaje, ponujati za prodajo, dobavljati ali na kakršen koli drug način dajati na trg, razen prve prodaje primarnega proizvajalca prodajnemu posredniku ali predelovalcu ter vseh dejavnosti, s katerimi se proizvod pripravi za tako prvo prodajo; prodaja, ki jo opravi primarni proizvajalec končnemu potrošniku, se šteje za trženje, če se opravlja v ločenih, za to namenjenih prostorih, »intenzivnost pomoči« pomeni bruto znesek pomoči, izražen kot odstotek upravičenih stroškov pred odbitkom davkov ali drugih dajatev, »primarna kmetijska proizvodnja« pomeni proizvodnjo rastlinskih in živinorejskih proizvodov s seznama v Prilogi 1 k Pogodbi brez kakršnih koli nadaljnjih postopkov, ki bi spremenili naravo takih proizvodov, »kmetijsko gospodarstvo« pomeni enoto, ki obsega zemljišče, objekte in naprave, ki se uporabljajo za primarno kmetijsko proizvodnjo, »opredmetena sredstva« pomenijo sredstva, ki jih sestavljajo zemljišča, stavbe in obrati, stroji in oprema, »neopredmetena sredstva« pomenijo sredstva, ki nimajo fizične ali finančne oblike, kot so patenti, licence, strokovno znanje ali druga intelektualna lastnina, »enotno podjetje« pomeni vsa podjetja, ki so med seboj najmanj v enem od naslednjih razmerij: a) podjetje ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov drugega podjetja, b) podjetje ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov upravnega, poslovnega ali nadzornega organa drugega podjetja, c) podjetje ima pravico izvrševati prevladujoč vpliv na drugo podjetje na podlagi pogodbe, sklenjene z navedenim podjetjem, ali določbe v njegovi družbeni pogodbi ali statutu, d) podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi dogovora z drugimi delničarji ali družbeniki navedenega podjetja sámo nadzoruje večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov navedenega podjetja, e) podjetja, ki so v katerem koli razmerju iz točk (a) do (d) te alineje preko enega ali več drugih podjetij, prav tako veljajo za enotno podjetje. »naravne nesreče« pomenijo potrese, snežne plazove, zemeljske plazove in poplave, tornade, hurikane, izbruhe vulkanov in požare v naravi naravnega izvora »slabe vremenske razmere, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami« pomenijo neugodne vremenske pogoje, kot so zmrzal, nevihte in toča, led, močno ali obilno deževje ali huda suša, ki uničijo več kot 30 % povprečne proizvodnje, izračunane na podlagi: predhodnega triletnega Št. 31/8.7.2022   Uradno glasilo slovenskih občin obdobja ali triletnega povprečja, osnovanega na predhodnem petletnem obdobju, brez najvišjega in najnižjega vnosa. »druge slabe vremenske razmere« pomenijo neugodne vremenske razmere, ki ne izpolnjujejo pogojev iz točke (16) 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L 193 1.7.2014, str. 1) »škodljivi organizmi na rastlinah« pomenijo škodljive organizme, kot je opredeljeno v točki (e) prvega odstavka 2. člena Direktive Sveta 2000/29/ES z dne 8. maja 2000 o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti (UL L št. 169 z dne 10. 7. 2000, str. 1), zadnjič spremenjene z Izvedbeno direktivo Komisije (EU) 2019/523 z dne 21. marca 2019 o spremembi prilog I do V k Direktivi Sveta 2000/29/ES o varstvenih ukrepih Pravna podlaga Uredba Komisije 1408/2013 Uredba Komisije 1407/2013 Stran 1343 proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti (UL L št. 86 z dne 28. 3. 2019, str. 41). Sredstva za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja za obdobje 2022 do 2027 se zagotavljajo v proračunu občine. Višina sredstev se določi z odlokom o proračunu občine za tekoče leto. Instrumenti pomoči 3. člen Dodeljujejo se naslednje oblike pomoči:  finančne pomoči (dotacije). Področja in nameni pomoči 4. člen (1) Pomoči se sme dodeliti za naslednje ukrepe: Ukrepi in upravičenci Ukrepi: A. Sofinanciranje naložb na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo B. Sofinanciranje stroškov zavarovalnih premij Upravičenci: Kmetijska gospodarstva s sedežem na območju občine - pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo s primarno proizvodnjo, imajo v lasti oziroma zakupu kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine in so vpisana v register kmetijskih gospodarstev. Ukrepi: C. Sofinanciranje naložb za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetijah Upravičenci: 1. Registrirana stanovska in interesna združenja in zveze (v nadaljevanju društva in združenja), ki delujejo v večjem delu na območju občine na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane, 2. Organizacije, ki so registrirane za opravljanje storitev na področju kmetijstva, gozdarstva in razvoja podeželja (Ukrep C), nosilci kmetijskih gospodarstev in člani kmetijskega gospodinjstva, ki imajo stalno bivališče na naslovu nosilca dejavnosti in ki so registrirani za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji. (2) Nabor ukrepov, za katero se dodeljuje pomoč iz prejšnjega odstavka, se določi v javnem razpisu za posamezno proračunsko leto. V javnem razpisu se skladno s sprejetim proračunom določi tudi višina sredstev, ki se nameni za posamezni ukrep. (3) Dodatni pogoji, merila in kriteriji za dodeljevanje pomoči »de minimis« po tem pravilniku se podrobneje določijo v javnem razpisu. (4) Z vsakokratnim javnim razpisom se lahko določi tudi najnižji znesek in/ali najvišji znesek prijavljenega projekta, s katerim je možno kandidirati na javni razpis za sofinanciranje upravičenih stroškov po posameznih ukrepih, kakor tudi zgornjo višino dodeljenih sredstev po posamezni vlogi. (5) Upravičenec se lahko na javni razpis prijavi z največ eno vlogo. 5. člen (UKREP A - Sofinanciranje naložb na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo) (1) Pomoči bodo dodeljene naložbam v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo. Naložbe morajo biti izvedene na območju občine in se ohraniti vsaj pet (5) let. (2) Cilji ukrepa:  zboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskega gospodarstva, zlasti z zmanjšanjem stroškov proizvodnje ali izboljšanjem in preusmeritvijo proizvodnje;  zboljšanje naravnega okolja, higienskih razmer ali standardov za dobrobit živali, če zadevna naložba presega veljavne standarde Evropske unije;  vzpostavljanje in izboljšanje infrastrukture, povezane z razvojem, prilagajanjem in modernizacijo kmetijstva, vključno z dostopom do kmetijskih zemljišč, komasacijo in izboljšanjem zemljišč, oskrbo in varčevanjem z energijo in vodo. (3) Upravičeni stroški: a) stroški gradnje, b) stroški nakupa ali zakupa mehanizacije in opreme (rabljene ali nove) do tržne vrednosti sredstev, c) splošni stroški na področju izdatkov iz točk (a) in (b), kot so plačila za storitve arhitektov, inženirjev in svetovalcev, plačila za storitve svetovanja z zvezi z okoljsko in ekonomsko trajnostjo, vključno s stroški za študije izvedljivosti; študije izvedljivosti ostanejo upravičen strošek tudi takrat, ko glede na njihove Št. 31/8.7.2022 Uradno glasilo slovenskih občin rezultate niso nastali nobeni odhodki v okviru točk (a) in (b), d) stroški zasaditve trajnega nasada. (4) Pomoč se ne dodeli za:  nakup proizvodnih pravic, pravic do plačila in letnih rastlin,  zasaditev letnih rastlin,  dela v zvezi z odvodnjavanjem,  nakup živali,  naložbe za skladnost z veljavnimi standardi Evropske unije,  stroške, povezane z zakupnimi pogodbami, kot so marža zakupodajalca, stroški refinanciranja obresti, režijski stroški in stroški zavarovanja,  obratna sredstva. (5) Višina pomoči znaša do 50% upravičenih stroškov posameznega projekta investicije; prejemnik pomoči mora prispevati najmanj 25% lastnih sredstev za investicijo. (6) Znesek pomoči se ustrezno zniža, če bi z odobreno pomočjo presegli skupni znesek de minimis pomoči iz četrtega odstavka 11. člena tega pravilnika. (7) Če se v javnem razpisu ne določi drugače, je pogoj za dodelitev sredstev na podlagi tega člena minimalna neto vrednost projekta v višini 4.000,00 evrov, zgornja višina dodeljenih sredstev po posamezni vlogi pa 5.000,00 evrov. 6. člen (UKREP B - Sofinanciranje stroškov zavarovalnih premij) (1) Predmet podpore je plačilo ali doplačilo zavarovalnih premij za zavarovanje pridelkov in živine, pri čemer pomoč:  ne ovira delovanja notranjega trga zavarovalniških storitev,  ni omejena na zavarovanje, ki ga ponuja eno samo zavarovalniško podjetje ali skupina podjetij,  ni pogojena s tem, da se zavarovalna pogodba sklene z zavarovalnico, ki ima sedež v Republiki Sloveniji. (2) Cilj ukrepa:  vključevanje čim večjega števila kmetij v sistem zavarovanj posevkov in plodov ter živali. (3) Upravičeni stroški: so stroški za zavarovalne premije za zavarovanje za kritje škode, nastale zaradi naravnih nesreč, slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, bolezni živali ali škodljivih organizmov na rastlinah, škode, ki jo povzročijo zaščitene živali, in drugih slabih vremenskih razmer. (4) Zavarovanje lahko krije le stroške nadomestitev škode iz prejšnjega odstavka, pri čemer ne sme zahtevati ali določiti vrste ali količine prihodnjega pridelka. (5) Pomoč se ne dodeli za:  tiste deleže pomoči, kot jih s predpisom o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje za tekoče leto določi Vlada Republike Slovenije, (6) Višina pomoči je razlika med višino sofinanciranja zavarovalne premije iz nacionalnega proračuna do 65% upravičenih stroškov zavarovalne premije za zavarovanje zaradi naravnih nesreč, slabih vremenskih razmer, bolezni živali ali škodljivih organizmov na rastlinah ter zaščitenih živali in drugih slabih vremenskih razmer. (7) Znesek pomoči se ustrezno zniža, če bi z odobreno pomočjo presegli skupni znesek de minimis pomoči iz četrtega odstavka 11. člena tega pravilnika. Stran 1344 8. člen (UKREP C - Sofinanciranje naložb za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetijah) (1) Z ukrepom želimo ustvariti pogoje in možnosti za ustvarjanje novih delovnih mest ter realizacijo poslovnih idej članov kmečkega gospodinjstva. Namenjen je naložbam, ki so potrebne za začetek opravljanja dopolnilne dejavnosti ali za posodobitev in modernizacijo že obstoječe dopolnilne dejavnosti. (2) Predmet sofinanciranja so naložbe za sledeče vrste namenov:  predelava primarnih kmetijskih pridelkov, gozdnih sadežev in zelišč,  prodaja kmetijskih pridelkov in izdelkov s kmetij,  turizem na kmetiji,  dejavnost, povezana s tradicionalnimi znanji na kmetiji, storitvami oziroma izdelki. (3) Splošni pogoji upravičenosti:  upravičenci morajo izpolnjevati vse pogoje za opravljanje dopolnilne dejavnosti, določene v javnem razpisu, skladno z veljavno zakonodajo in Uredbo o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji (Uradni list RS, št. 12/14),  dejavnost se mora opravljati v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji še vsaj pet (5) let po zaključeni investiciji. (4) Upravičeni stroški:  gradbena in obrtniška dela,  stroški nakupa opreme, vključno z računalniško opremo,  stroški promocije,  splošni stroški, povezani s pripravo in izvedbo projekta. (5) Višina pomoči znaša do 50% upravičenih stroškov posameznega projekta investicije; prejemnik pomoči mora prispevati najmanj 25% lastnih sredstev za investicijo. (6) Če se v javnem razpisu ne določi drugače, je pogoj za dodelitev sredstev na podlagi tega člena minimalna neto vrednost projekta v višini 4.000,00 evrov, zgornja višina dodeljenih sredstev po posamezni vlogi pa 5.000,00 evrov. 9. člen (pomoči, dodeljene po Uredbi Komisije 1407/2013) (1) Do de minimis pomoči v skladu z Uredbo Komisije 1407/2013 niso upravičena podjetja iz sektorjev:  ribištva in akvakulture,  primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi,  predelave in trženja kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi v naslednjih primerih: i. če je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine zadevnih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih zadevna podjetja dajo na trg, ii. če je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce. (2) Pomoč ne bo namenjena izvozu oz. z izvozom povezane dejavnosti v tretje države ali države članice, kot je pomoč, neposredno povezana z izvoženimi količinami, z ustanovitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo. (3) Pomoč ne bo pogojena s prednostno rabo domačih proizvodov pred uvoženimi. (4) Pomoč ne sme biti namenjena za nakup transportnih sredstev, ki so namenjena prevozu oseb in tovora v cestnem prometu. (5) Do finančnih spodbud niso upravičeni tisti subjekti, ki nimajo poravnanih zapadlih obveznosti do Občine Cirkulane ali do države. Št. 31/8.7.2022 Uradno glasilo slovenskih občin (6) Do sredstev za razvoj niso upravičena mikro, majhna in srednje velika enotna podjetja, ki so skladno z veljavno insolvenčno zakonodajo v prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji ter so kapitalsko neustrezna, kar pomeni, da je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala družbe. (7) Skupna vrednost pomoči, dodeljena istemu upravičencu (enotnemu podjetju) na podlagi pravila »de minimis« v skladu z Uredbo Komisije 1407/2013 ne sme preseči 200.000,00 EUR (v primeru podjetij, ki delujejo v komercialnem cestnem tovornem prevozu, znaša zgornja dovoljena meja pomoči 100.000,00 EUR) v obdobju zadnjih treh proračunskih let, ne glede na obliko in namen pomoči ter ne glede na to, ali se pomoč dodeli iz sredstev države, občine ali Evropske unije. 10. člen (kumulacija pomoči, dodeljenih po Uredbi Komisije 1407/2013) (1) Pomoč de minimis se ne sme kumulirati z državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški ali državno pomočjo za isti ukrep za financiranje tveganja, če bi se s takšno kumulacijo presegla največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči. (2) Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredba Komisije 1407/2013, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 360/2012 z dne 25. aprila 2012 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis za podjetja, ki opravljajo storitve splošnega gospodarskega pomena (UL L št. 114 z dne 26. 4. 2012, str. 8) zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) 2020/1474 z dne 13. oktobra 2020 o spremembi Uredbe (EU) št. 360/2012 glede podaljšanja njenega obdobja uporabe in časovno omejenega odstopanja za podjetja v težavah, da bi se upošteval učinek pandemije COVID-19 (UL L št. 337 z dne 14. 10. 2020, str. 1), do zgornje meje, določene v tej uredbi. (3) Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredba Komisije 1407/2013, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z drugimi uredbami de minimis do ustrezne zgornje meje (200.000 oz 100.000 EUR). 11. člen (pomoči, dodeljene po Uredbi Komisije 1408/2013) (1) Do pomoči po Uredbi Komisije 1408/2013 so upravičena le podjetja, ki so dejavna v primarni kmetijski proizvodnji, razen za:  pomoč, katere znesek je določen na podlagi cene ali količine proizvodov, danih na trg,  pomoč za dejavnosti, povezane z izvozom v tretje države ali države članice, in sicer pomoč, neposredno povezano z izvoženimi količinami, vzpostavitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo,  pomoč, ki se dodeli pod pogojem, da se domačim proizvodom pri uporabi daje prednost pred uvoženimi. (2) Če je upravičenec dejaven v primarni kmetijski proizvodnji in tudi v enem ali več sektorjih oziroma ima druge dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe Uredbe Komisije 1407/2013, se slednja uredba uporablja za pomoč, dodeljeno v zvezi s slednjimi sektorji ali dejavnostmi, če upravičenec z ločitvijo dejavnosti ali stroškov zagotovi, da primarna kmetijska proizvodnja ne prejema pomoči de minimis, dodeljene v skladu z Uredbo Komisije 1407/2013. (3) Če je upravičenec dejaven v primarni kmetijski proizvodnji ter v sektorju ribištva in akvakulture, se Stran 1345 določbe Uredba Komisije (EU) št. 717/2014 z dne 27. junija 2014 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v sektorju ribištva in akvakulture (UL L št. 190 z dne 28. 6. 2014, str. 45), zadnjič spremenjene z Izvedbeno Uredbo Komisije (EU) 2020/2008 z dne 8. decembra 2020 o spremembi uredb (EU) št. 702/2014, (EU) št. 717/2014, in (EU) št. 1388/2014 v zvezi z obdobjem njihove uporabe in drugimi ustreznimi prilagoditvami (UL L št. 414 z dne 9. 12. 2020, str. 15- v nadaljevanju »Uredba Komisije 717/2014«) uporabljajo za pomoč, dodeljeno v zvezi s slednjim sektorjem, če je upravičenec z ločitvijo dejavnosti ali stroškov zagotovi, da primarna kmetijska proizvodnja ne prejema pomoči de minimis, dodeljene v skladu z navedeno Uredbo Komisije 717/2014. (4) Skupni znesek vseh pomoči de minimis v kmetijstvu, ki se odobri in izplača upravičencu oz. enotnemu podjetju, ne sme presegati zgornjih mej iz 3. člena Uredbe Komisije 1408/2013 ne glede na obliko in namen pomoči ter ne glede na to, ali se pomoč dodeli iz sredstev države, občine ali Evropske unije. (5) Do finančnih spodbud niso upravičeni tisti subjekti, ki nimajo poravnanih zapadlih obveznosti do občine ali do države. (6) Do sredstev za razvoj niso upravičena podjetja, ki so po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 176/21 – uradno prečiščeno besedilo, 178/21 – popr. in 196/21 – odl. US) v prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji ter so kapitalsko neustrezna, kar pomeni, da je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala družbe. 12. člen (kumulacija pomoči, dodeljenih po Uredbi Komisije 1408/2013) (1) Poleg pomoči de minimis po tem pravilniku se v zvezi z istimi upravičenimi stroški istemu kmetijskemu gospodarstvu ne sme dodeliti še državna pomoč, če bi tako seštevanje povzročilo intenzivnost pomoči, ki bi presegala intenzivnost, določeno za posebne okoliščine vsakega primera v predpisih Evropske unije. (2) Če je upravičenec razen v primarni kmetijski proizvodnji dejaven v enem ali več sektorjih ali opravlja dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe Uredbe Komisije 1407/2013 , se pomoč de minimis, dodeljena za dejavnosti v sektorju primarne kmetijske proizvodnje v skladu z Uredbo Komisije 1408/2013, lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno sektorjem ali dejavnostim na področju uporabe Uredbo Komisije 1407/2013, do zgornje meje, določene v Uredbi Komisije 1407/2013, če upravičenec z ločitvijo dejavnosti ali stroškov zagotovi, da primarna kmetijska proizvodnja ne prejema pomoči de minimis, dodeljene v skladu z Uredbo Komisije 1407/2013 (3) Če je upravičenec, razen v primarni kmetijski proizvodnji, dejaven v sektorju ribištva in akvakulture, se pomoč de minimis, dodeljena za dejavnosti v sektorju primarne kmetijske proizvodnje v skladu z Uredbo Komisije 1408/2013, lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno sektorju ribištva in akvakulture, do zgornje meje, določene v Uredbi Komisije 717/2014, če upravičenec z ločitvijo dejavnosti ali stroškov zagotovi, da primarna kmetijska proizvodnja ne prejema pomoči de minimis, dodeljene v skladu z Uredbo Komisije 717/2014. Postopek dodelitve pomoči 13. člen (1) Pomoči se bodo dodeljevale na podlagi predhodno izvedenega javnega razpisa, objavljenega na spletni strani občine oz. na krajevno običajen način krajevno običajen Št. 31/8.7.2022 Uradno glasilo slovenskih občin način, skladno s pogoji in po postopku, določenem v veljavnih predpisih. (2) V javnem razpisu se opredelijo posamezni ukrepi in višina razpoložljivih sredstev za posamezni ukrep, upravičenci, ki lahko zaprosijo za sredstva, kriteriji za dodelitev sredstev, pogoji pod katerimi se dodeljujejo nepovratna sredstva, rok za vložitev vlog, ki ne sme biti krajši od 15 dni od dneva objave razpisa, naslov, na katerega se pošljejo vloge, rok, v katerem bo sklep o dodelitvi sredstev poslan prosilcem, ki ne sme biti daljši od 30 dni od popolne vloge. (3) Postopek javnega razpisa za dodelitev sredstev vodi komisija, ki jo s sklepom imenuje župan. Komisijo sestavljajo predsednik in dva člana. (4) Občinska uprava izda po predlogu komisije vlagateljem prispelih vlog odločitev o dodelitvi oziroma nedodelitvi zaprošenih sredstev in o višini le-teh za posamezen ukrep in namen. Zoper odločitev iz prejšnjega odstavka lahko upravičenec vloži pritožbo v roku 8 dni od prejema odločitve na prvi stopnji. Odločitev župana je dokončna. (5) Občina z izbranimi vlagatelji sklene pogodbo, v kateri se opredeli:  višina in namen, za katere so sredstva dodeljena ter po kateri uredbi Komisije EU se dodelijo,  terminski plan porabe sredstev,  spisek dokazil, ki jih mora uporabnik predložiti,  način nadzora nad porabo dodeljenih sredstev,  način zavarovanja,  določilo, da mora prejemnik ob ugotovljeni nenamenski porabi sredstev vrniti sredstva z zakonitimi zamudnimi obrestmi. (6) Pomoč se šteje za dodeljeno s sklenitvijo pogodbe o dodelitvi pomoči z upravičencem. (7) Občina bo od prejemnika pomoči pred dodelitvijo sredstev pridobila pisno izjavo o:  vseh drugih pomočeh de minimis, ki jih je prejemnik ali enotno podjetje prejelo na podlagi uredb de minimis v predhodnih dveh in v tekočem proračunskem letu,  drugih že prejetih (ali zaprošenih) pomočeh za iste upravičene stroške,  seznam podjetij, s katerimi je lastniško povezan, tako da se preveri skupen znesek že prejetih de minimis pomoči za vsa, z njim povezana podjetja, in zagotovila, da z dodeljenim zneskom pomoči »de minimis«, ne bo presežena zgornja meja de minimis pomoči ter intenzivnosti pomoči po drugih predpisih., tako da bo opravila predhodno poizvedbo o dodeljeni pomoči za posameznega vlagatelja v evidencah pomoči de minimis, ki jih vodita ministrstvo za kmetijstvo in ministrstvo za finance, na način, kot ga pristojno ministrstvo objavi na osrednjem spletnem mestu državne uprave GOV.SI. Ostale določbe 14. člen (1) Občina v 15 dneh po dodelitvi pomoči posameznemu upravičencu poroča pristojnemu ministrstvu o dodeljeni pomoči de minimis na način, kot ga pristojno ministrstvo objavi na osrednjem spletnem mestu državne uprave GOV.SI. (2) Občina evidence z informacijami in dokazili o individualni pomoči de minimis hrani 10 poslovnih let od datuma dodelitve pomoči. Občina evidence z informacijami in dokazili o shemi pomoči de minimis hrani 10 poslovnih let od datuma, ko je bila dodeljena zadnja individualna pomoč v okviru take sheme. Stran 1346 15. člen (1) Namensko porabo sredstev, pridobljenih po tem pravilniku in izpolnjevanje obveznosti iz pogodbe, preverja komisija za obravnavo prispelih vlog na javni razpis. (2) V primeru nenamenske porabe sredstev, pridobljenih po tem pravilniku, neporavnanih vseh obveznosti zaradi sklepa Evropske komisije o razglasitvi pomoči za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom, in drugih nepravilnosti oziroma zavajajočih izjav mora prejemnik sredstva vrniti v celoti s pripadajočimi zakonskimi obrestmi. Prejemnik izgubi tudi pravico do pridobitve drugih sredstev po tem pravilniku za naslednji dve leti. Končne določbe 16. člen Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja v Občini Cirkulane v obdobju od 2021 do 2022 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 54/2021, 57/2021). 17. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-43/2022 Datum: 30. 6. 2022 Občina Cirkulane Antonija Žumbar, županja 761. Pravilnik o spodbujanju in razvoju podjetništva v Občini Cirkulane v obdobju od 2022 do 2027 Na podlagi 2. člena Zakona o spremljanju državnih pomoči (Uradni list RS, št. 37/04) ter 15. člena Statuta Občine Cirkulane (Uradno glasilo slovenskih občin št. 32/17) je Občinski svet Občine Cirkulane na svoji 25. redni seji, dne 30. 6. 2022 sprejel PRAVILNIK O SPODBUJANJU IN RAZVOJU PODJETNIŠTVA V OBČINI CIRKULANE V OBDOBJU OD 2022 DO 2027 Splošne določbe 1. člen (1) S tem pravilnikom se določajo pogoji, načini, postopek pri dodeljevanju finančnih pomoči za mikro, majhna in srednje velika podjetja, ki imajo sedež v Občini Cirkulane (v nadaljevanju »občina«). (2) Za uresničevanje ciljev občine na področju razvoja podjetništva se sredstva po tem pravilniku dodeljujejo po pravilih dodeljevanja pomoči »de minimis« skladno z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. december 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči »de minimis« (Uradni list EU L 352, 24. 12. 2013), spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 2020/972 z dne 2. julija 2020 in Zakonom o spremljanju državnih pomoči (Uradni list RS, št 37/04). (3)Sredstva po tem pravilniku se dodeljujejo s ciljem in namenom:  povečevanja možnosti za ustanavljanje novih podjetij in dvig gospodarske aktivnosti na območju občine,  vzpostavljanja ugodnega podjetniškega in inovativnega okolja za razvoj podjetništva in inovativnosti v občini, Št. 31/8.7.2022    Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1347 spodbujanja razvoja specifičnih panog podjetništva. (4) Pomoč se lahko dodeli, če: ima stimulativni učinek in ni namenjena samo zmanjševanju stroškov zgoraj navedenih podjetij, pozitivni učinki pomoči prevladujejo nad negativnimi učinki, ki jih ima ta na konkurenco. c) strošek projektne dokumentacije in izdelave aktov za pridobivanje soglasij v zvezi z investicijo. (2) Višina pomoči znaša do 50% upravičenih stroškov posameznega projekta investicije; investicija v regiji se mora ohraniti 5 let in prejemnik pomoči mora prispevati najmanj 25% lastnih sredstev za investicijo. 2. člen Sredstva za razvoj se, ob upoštevanju državnih, regionalnih in občinskih razvojnih načrtov in prioritet, zagotavljajo iz občinskega proračuna za posamezno proračunsko leto. 6. člen (sofinanciranje stroškov specifičnih projektov, pomembnih za razvoj občine) (1) Pri ukrepu sofinanciranja stroškov specifičnih projektov, pomembnih za razvoj občine se pomoč dodeli zaradi investicij v specifično izbrane vrste novih obratov oz. prostorov ali preureditev obstoječih obratov in prostorov vanje na področju specifično izbranih gospodarskih panog, in sicer za: a) nakup opreme, drugih osnovnih sredstev, razen stroški nakupa drobnega inventarja in drobne opreme, b) nakup nematerialnih pravic (patenti, licence, blagovne znamke), c) strošek projektne dokumentacije in izdelave aktov za pridobivanje soglasij v zvezi z investicijo. (2) Izbor specifične vrste obratov ih novih obratov oz. prostorov ali preureditev obstoječih obratov in prostorov vanje in področje specifično izbranih gospodarskih panog za ta ukrep se na podlagi sklepa občinskega sveta določi v javnem razpisu, pri določitvi pa se upošteva izkazana potreba v lokalnem okolju oz. njihova strateška pomembnost za razvoj občine. (3) Višina pomoči znaša do 50% upravičenih stroškov posameznega projekta investicije; investicija v regiji se mora ohraniti 5 let in prejemnik pomoči mora prispevati najmanj 25% lastnih sredstev za investicijo.  Instrumenti pomoči 3. člen Dodeljujejo se naslednje oblike pomoči:  finančne pomoči (dotacije). Področja in nameni pomoči 4. člen (1) Pomoči se sme dodeliti za naslednje ukrepe: 1. sofinanciranje materialnih in nematerialnih investicij, 2. sofinanciranje stroškov specifičnih projektov, pomembnih za razvoj občine. (2) Nabor ukrepov in višina sredstev, ki se nameni za posamezni ukrep, za katerega se dodeljuje pomoč iz prejšnjega odstavka, se določi v javnem razpisu za posamezno proračunsko leto. (3) Dodatni pogoji, merila in kriteriji za dodeljevanje pomoči »de minimis« po tem pravilniku se lahko podrobneje določijo v javnem razpisu. (4) Z vsakokratnim javnim razpisom se lahko določi tudi najnižji znesek in/ali najvišji znesek prijavljenega projekta, s katerim je možno kandidirati na javni razpis za sofinanciranje upravičenih stroškov po posameznih ukrepih, kakor tudi zgornjo višino dodeljenih sredstev po posamezni vlogi. Če se v javnem razpisu ne določi drugače, je pogoj za dodelitev sredstev na podlagi tega pravilnika je minimalna neto vrednost projekta v višini 4.000,00 evrov, zgornja višina dodeljenih sredstev po posamezni vlogi pa 5.000,00 evrov. (5) Pomoči dodeljene podjetjem, ki delujejo v cestnoprometnem sektorju, ne bodo namenjene za nabavo vozil za cestni prevoz tovora. (6) Pomoči ne bodo pogojene s prednostjo rabe domačega blaga pred rabo uvoženega. (7) Pomoč ne bo namenjena dejavnosti povezani z izvozom v tretje države ali države članice, kot je pomoč, neposredno povezana z izvoženimi količinami, z ustanovitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo. (8) Upravičenec se lahko na javni razpis prijavi z največ eno vlogo. 5. člen (sofinanciranje materialnih in nematerialnih investicij) (1) Pri ukrepu sofinanciranja materialnih in nematerialnih investicij se pomoč dodeli zaradi ustanovitve novega podjetja, širitve obstoječe dejavnosti ali zaradi uvajanja novega proizvodnega oziroma storitvenega programa (bolj produktivne, racionalnejše, energetsko varčne in ekološko varnejše tehnologije; izboljševanje kakovosti proizvodov in storitev), in sicer za: a) nakup opreme, drugih osnovnih sredstev, razen stroški nakupa drobnega inventarja in drobne opreme, b) nakup nematerialnih pravic (patenti, licence, blagovne znamke), Upravičenci 7. člen (1) Upravičenci do razvojnih sredstev (de minimis pomoči) po tem pravilniku so mikro, majhna in srednje velika enotna podjetja, ki izpolnjujejo pogoje v skladu z zakonodajo o gospodarskih družbah in drugih veljavnih predpisih s tega področja ali pa poslujejo kot samostojni podjetniki posamezniki (pri samostojnih podjetnikih posameznikih se vsi pogoji za mikro in majhna podjetja smiselno upoštevajo), s sedežem v občini in krajem investicij na območju občine, (2) »Podjetje« je lahko vsak subjekt ne glede na svojo statusno pravno obliko, organizacijo ali lastništvo, če je njegova dejavnost, ki je predmet sofinanciranja, pridobitna dejavnost; to je dejavnost, ki se opravlja na trgu zaradi pridobivanja dobička, dohodka, ali če z opravljanjem te dejavnosti subjekt konkurira na trgu z drugimi subjekti. (3) Do de minimis pomoči niso upravičena podjetja iz sektorjev: a) so v prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji, b) so v stanju kapitalske neustreznosti po zakonu o finančnem poslovanju podjetij, c) so v težavah in dobivajo državno pomoč za reševanje in prestrukturiranje (po 18. točki 2. člena Uredbe 651/2014/ES), d) so nenamensko koristili javna sredstva in od ugotovitve nepravilnosti še ni preteklo 5 let, e) imajo neporavnane finančne obveznosti do občine in države ter nimajo plačanih prispevkov in poravnanih obveznosti do delavcev, pri čemer neporavnana obveznost presega 50,00 EUR, f) so že koristili pomoč za iste upravičene stroške do višine, ki jo omogočajo posamezna pravila »de minimis«, Št. 31/8.7.2022 Uradno glasilo slovenskih občin g) so že prejeli pomoč »de minimis« in naložbe oziroma storitve niso izvedli v skladu s podpisano pogodbo, h) so iz sektorja ribištva in akvakulture, i) so iz sektorja primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o delovanju Evropske unije, j) delujejo na področju predelave in trženja kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o delovanju Evropske unije v naslednjih primerih: k) če je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine zadevnih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih zadevna podjetja dajo na trg, l) če je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce. (4) Izraz »enotno podjetje« pomeni vsa podjetja, ki so med seboj najmanj v enem od naslednjih razmerij: a) podjetje ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov drugega podjetja, b) podjetje ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov upravnega, poslovodnega ali nadzornega organa drugega podjetja, c) podjetje ima pravico izvrševati prevladujoč vpliv na drugo podjetje na podlagi pogodbe, sklenjene z navedenim podjetjem, ali določbe v njegovi družbeni pogodbi ali statutu, d) podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi dogovora z drugimi delničarji ali družbeniki navedenega podjetja sámo nadzoruje večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov navedenega podjetja. e) podjetja, ki so v katerem koli razmerju iz točk a) do d) tega odstavka preko enega ali več drugih podjetij. Kumulacija pomoči 8. člen Skupna vrednost pomoči, dodeljena istemu upravičencu (enotnemu podjetju) na podlagi pravila »de minimis« v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1407/2013 z dne 18. Decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (Uradni list EU L 352, 24.12.2013) ne sme preseči 200.000,00 EUR (v primeru podjetij, ki delujejo v komercialnem cestnem tovornem prevozu, znaša zgornja dovoljena meja pomoči 100.000,00 EUR) v obdobju zadnjih treh proračunskih let, ne glede na obliko in namen pomoči ter ne glede na to, ali se pomoč dodeli iz sredstev države, občine ali Unije. Pomoč de minimis se ne sme kumulirati z državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški ali državno pomočjo za isti ukrep za financiranje tveganja, če bi se s takšno kumulacijo presegla največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči. Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 360/2012 do zgornje meje, določene v uredbi 360/2012. Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z drugimi uredbami de minimis do ustrezne zgornje meje (200.000 oz 100.000 EUR). Postopek dodelitve pomoči 9. člen (1) Finančne pomoči za spodbujanje in razvoj podjetništva po tem pravilniku se dodeljuje po postopku in v višini, ki sta določena s tem pravilnikom in javnim razpisom izvedenim s strani občine. Javni razpis se objavi na spletni Stran 1348 strani Občine Cirkulane in na krajevno običajen način. Javni razpis mora biti objavljen v skladu z veljavno zakonodajo. (2) Javni razpis mora vsebovati:  skupni znesek sredstev namenjenih razvoju gospodarstva,  ukrepe, za katere se dodeljujejo sredstva za razvoj,  navedbo upravičencev, ki lahko zaprosijo za sredstva,  kriterije za dodelitev sredstev,  pogoje pod katerimi se dodeljujejo nepovratna sredstva,  rok za vložitev vlog, ki ne sme biti krajši od 15 dni od dneva objave razpisa,  naslov, na katerega se pošljejo vloge,  rok, v katerem bo sklep o dodelitvi sredstev poslan prosilcem, ki ne sme biti daljši od 30 dni od popolne vloge. (3) Občina bo od prejemnika pomoči pred dodelitvijo sredstev pridobila pisno izjavo: 1. o vseh drugih pomočeh de minimis, ki jih je podjetje prejelo na podlagi te ali drugih uredb de minimis v predhodnih dveh in v tekočem proračunskem letu, 2. o drugih že prejetih (ali zaprošenih) pomočeh za iste upravičene stroške in zagotovilo, da z dodeljenim zneskom pomoči »de minimis«, ne bo presežena zgornja meja de minimis pomoči ter intenzivnosti pomoči po drugih predpisih, 3. ali gre za primer pripojenega podjetja ali delitve podjetja v skladu z 8. in 9. točko 3. člena Uredbe 1407/2013, 4. s seznamom vseh podjetij, ki s prejemnikom tvorijo enotno podjetje, v smislu drugega odstavka 2. člena Uredbe 1407/2013 5. o rednem izplačevanju plače in socialnih prispevkov zaposlenim. (4) Občina Cirkulane bo prejemnika pomoči pisno obvestila:  da je pomoč dodeljena po pravilu »de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripomoči de minimis (Uradni list EU L 352, 24.12.2013));  o znesku de minimis pomoči. 10. člen (1) Prispele vloge obravnava Komisija za obravnavo prispelih vlog, ki jo imenuje župan občine in je sestavljena iz predstavnikov občine. (2) Višina sredstev, ki se dodeli posameznemu upravičencu, se določi na podlagi določb iz tega pravilnika in objavljenega javnega razpisa, rezultatov ocenjevanja vseh vlog, višine zaprošenih sredstev s strani upravičenca ter višine razpoložljivih sredstev. Kolikor je znesek, ki se nahaja iz upravičenih vlog večji od razpoložljivih sredstev za posamezni instrument pomoči, se dodeljena sredstva linearno zmanjšajo vsem upravičencem, v primeru določitve meril in kriterijev v javnem razpisu pa se razpoložljiva sredstva prednostno razdelijo upravičencem skladno s temi merili. (3) Občinska uprava izda po predlogu komisije vlagateljem prispelih vlog odločitev o dodelitvi oziroma ne-dodelitvi zaprošenih sredstev in o višini le-teh. (4) Zoper odločitev iz prejšnjega odstavka lahko upravičenec vloži pritožbo v roku 8 dni od prejema odločitve na prvi stopnji. Odločitev župana je dokončna. 11. člen (1) Občina Cirkulane z izbranimi pogodbo, v kateri se opredeli: vlagatelji sklene Št. 31/8.7.2022 Uradno glasilo slovenskih občin       višina in namen, za katere so sredstva dodeljena, terminski plan porabe sredstev, spisek dokazil, ki jih mora uporabnik predložiti, način nadzora nad porabo dodeljenih sredstev, način zavarovanja, določilo, da mora prejemnik ob ugotovljeni nenamenski porabi sredstev vrniti sredstva z zakonitimi zamudnimi obrestmi. (2) Pomoč se šteje za dodeljeno s sklenitvijo pogodbe o dodelitvi pomoči z upravičencem. Ostale določbe 12. člen Občina Cirkulane bo hranila evidence o individualni pomoči de minimis 10 let od datuma dodelitve pomoči. 13. člen Namensko porabo sredstev, pridobljenih po tem pravilniku in izpolnjevanje obveznosti iz pogodbe, preverja komisija za obravnavo prispelih vlog na javni razpis. V primeru, da se ugotovi, da sredstva niso bila porabljena za namen, za katerega so bila dodeljena ali so bila dodeljena na podlagi neresničnih podatkov ali je podjetnik kršil druga določila pogodbe, je občina na predlog komisije za obravnavo vlog upravičena zahtevati vračilo dodeljenih sredstev s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi za obdobje od dneva nakazila dalje. Končne določbe 14. člen Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o spodbujanju in razvoju podjetništva v Občini Cirkulane (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 28/2010, 12/2011, 14/2014, 43/2014). 15. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-44/2022 Datum: 30. 6. 2022 Občina Cirkulane Antonija Žumbar, županja 762. Odlok o lokalnih turističnih vodnikih na območju občin Majšperk, Žetale, Podlehnik, Cirkulane, Zavrč, Gorišnica in Videm Na podlagi 39. in 40. člena Zakona o spodbujanju razvoja turizma (Uradni list RS, št. 13/18), 15. člena Statuta Občine Cirkulane (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/17) in 70. člena Poslovnika Občine Cirkulane (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/17) je občinski svet Občine Cirkulane na 25. redni seji dne 30. 6. 2023 sprejel ODLOK O LOKALNIH TURISTIČNIH VODNIKIH NA OBMOČJU OBČIN MAJŠPERK, ŽETALE, PODLEHNIK, CIRKULANE, ZAVRČ, GORIŠNICA IN VIDEM I. Uvodna določba 1. člen S tem odlokom občine na območju LAS Haloze (Lokalna akcijska skupina Haloze), ki zajemajo območja občin Stran 1349 Majšperk, Žetale, Podlehnik, Cirkulane, Zavrč, Gorišnica in Videm, določajo program strokovnega usposabljanja in pogoje za opravljanje dejavnosti lokalnih turističnih vodnikov. II. Opredelitev turističnega vodnika 2. člen Lokalni turistični vodnik je fizična oseba, ki je za to strokovno usposobljena po tem odloku in je vpisana v register lokalnih turističnih vodnikov. Lokalni turistični vodnik domačim in tujim obiskovalcem občin Majšperk, Žetale, Podlehnik, Cirkulane, Zavrč, Gorišnica in Videm, razkazuje in strokovno pojasnjuje naravne lepote, kulturno-zgodovinske spomenike, zgodovino, umetniška dela, etnografske in druge znamenitosti in te storitve zaračunava po sprejetem ceniku. Za lokalne turistične vodnike se po tem odloku ne štejejo strokovni delavci v muzejih, galerijah, turističnoinformacijskem centru in podobnih subjektih, ki opravljajo vodenja v sklopu svoje redne zaposlitve. III. Strokovna usposobljenost turističnega vodnika lokalnega 3. člen Dejavnost lokalnega turističnega vodenja lahko opravljajo osebe, ki uspešno opravijo preizkus znanja iz programa strokovne usposobljenosti za lokalnega turističnega vodnika in so vpisani v register lokalnih turističnih vodnikov. K preizkusu znanja se lahko prijavijo osebe, ki imajo najmanj srednjo strokovno izobrazbo in znanje enega tujega jezika za stopnjo najmanj srednje strokovne izobrazbe. V register se morajo vpisati v roku enega leta od začetka veljavnosti tega odloka. Turistični vodnik, ki ima licenco Gospodarske zbornice Slovenije, lahko pridobi licenco za lokalnega turističnega vodnika brez izpolnjevanja pogojev iz prvega odstavka tega člena, le z vpisom v register lokalnih turističnih vodnikov. 4. člen Tečaje strokovne usposobljenosti za opravljanje lokalnega turističnega vodenja organizira izbran pooblaščen izvajalec, ki ga potrdijo občine Majšperk, Žetale, Podlehnik, Cirkulane, Zavrč, Gorišnica in Videm, v katerem lahko sodelujejo poleg izvajalcev tudi člani predstavniki občin. Na podlagi skupnega javnega poziva občine izberejo izobraževalno ustanovo, ki opravo tečaj strokovne usposobljenosti. Tečaj organizira izvajalec tako, da razpiše termine za izvedbo tečaja in pogoje za vpis na tečaj. Tečaj strokovnega usposabljanja se deli na teoretični in praktični del. Udeleženci morajo za pridobitev potrdila o opravljenem tečaju opraviti preverjanje strokovne usposobljenosti za opravljanje nalog lokalnega turističnega vodnika pred izpitno komisijo. 5. člen Ko izpitna komisija, ki jo sestavi izvajalec izobraževanja, ugotovi, da ima kandidat za lokalnega turističnega vodnika potrebno znanje, mu izda potrdilo o strokovni usposobljenosti, s čimer pridobi naziv »lokalni turistični vodnik«. Kandidat, ki ni uspešno opravil preizkusa znanja za lokalnega turističnega vodnika, se lahko ponovno prijavi na preizkus znanja v 30 dneh od neuspelega preizkusa. Št. 31/8.7.2022 IV. Uradno glasilo slovenskih občin Register lokalnih turističnih vodnikov a) 6. člen Osebe, ki jim je bilo izdano potrdilo o strokovni usposobljenosti za lokalnega turističnega vodnika, se morajo pred pričetkom opravljanja dejavnosti vpisati v register lokalnih turističnih vodnikov, ki ga bo vodila, s strani občin, pooblaščena organizacija. Občine na podlagi javnega razpisa izberejo pooblaščeno organizacijo. Register lokalnih turističnih vodnikov vsebuje naslednje podatke:  zaporedno evidenčno številko,  datum vpisa,  ime in priimek,  prebivališče,  telefonsko številko, na kateri je lokalni turistični vodnik dosegljiv,  e-naslov lokalnega turističnega vodnika,  podatke o znanju tujega jezika,  davčno številko,  podatke o številu ur vodenja za preteklo leto,  dokazila o strokovnem znanju in usposobljenosti. Turistični vodniki turističnega območja morajo najkasneje do 31. januarja tekočega leta pooblaščeni organizaciji , ki vodi register, posredovati podatke o številu dni vodenja v preteklem letu. Javni podatki registra lokalnih turističnih vodnikov:  zaporedna evidenčna številka,  ime in priimek,  telefonska številka, na kateri je lokalni turistični vodnik dosegljiv,  e-naslov lokalnega turističnega vodnika,  jezik, v katerem opravlja vodenje. Javni podatki se ažurirajo najmanj enkrat letno, lokalni turistični vodniki pa so dolžni spremembe podatkov javljati pooblaščeni organizaciji v roku 8 dni od nastanka. 7. člen Lokalni turistični vodniki dobijo izkaznico z veljavnostjo 3 leta. Lokalni turistični vodniki lahko pri organu, ki vodi register, dvigne novo izkaznico, če v treh letih opravi najmanj šest turističnih vodenj. V nasprotnem primeru mora ponovno opravljati preizkus znanja. Dejavnost vodenja lahko opravljajo samo vodniki z veljavno izkaznico, ki jo morajo pri vodenju nositi v priponki. Izkaznica je pravokotne oblike 8,5 x 5,5 cm, z imenom in priimkom ter fotografijo imetnika izkaznice, nazivom lokalni turistični vodnik Haloz, zaporedno evidenčno številko iz registra in datumom izdaje. 8. člen Za kakovostno opravljeno vodenje se šteje, če v 15 dneh po opravljenem vodenju ni pisnih pritožb s strani obiskovalcev in uporabnikov vodenja. Če pisna pritožba prispe, se o njej obvesti lokalnega turističnega vodnika, ki je vodenje opravljal. Ta se mora v 8 dneh pisno odzvati na pritožbo. O utemeljenosti pritožbe odloča vodja pooblaščene organizacije, in v zvezi s tem izda sklep, s katerim vodnika opozori na njegovo ravnanje. Če je pritožba trikrat utemeljena, se lokalnemu turističnemu vodniku odvzame licenca z možnostjo ponovnega opravljanja izpita. V. Izvajanje, vodenj naročilo in evidenca Stran 1350 turističnih 9. člen Lokalna turistična vodenja se izvajajo v sklopu rednih in naročenih vodenj. Naročila za vodenje sprejemajo: turistično-informacijski centri in turističnoinformacijske pisarne, b) turistična in druga društva ter druge organizacije, ki se ukvarjajo s turistično dejavnostjo, c) lokalni turistični vodniki sami neposredno. V roku treh dni morajo lokalni turistični vodniki o opravljenih vodenjih obvestiti pooblaščeno organizacijo. Posredovati morajo najmanj podatke, ki so navedeni v 10. členu tega odloka. Če tega ne storijo, se to šteje za kršitev tega odloka, ki ima za posledico izdajo sklepa, s katerim se vodnika opozori na kršenje odloka in pozove k predložitvi podatkov. V primeru neupoštevanja poziva, se lokalnemu turističnemu vodniku odvzame licenca. 10. člen Evidenco o opravljenih turističnih vodenjih vodi, s strani občin, pooblaščena organizacija. Evidenca mora vsebovati podatke:  kdo je naročil vodenje,  koliko obiskovalcev je bilo udeleženih v posameznem vodenju,  kraj oziroma država, od koder so obiskovalci,  točke, ki so jih so obiskovalci obiskali,  utemeljene pripombe, ki se vpišejo dodatno v roku 15 dni po odločitvi komisije. 11. člen Turistična vodenja za naročene oglede se zaračunavajo po ceniku, ki ga sprejmejo Občine Majšperk, Žetale, Podlehnik, Cirkulane, Zavrč, Gorišnica in Videm, potrdi pa Občinski svet Občin Majšperk, Žetale, Podlehnik, Cirkulane, Zavrč, Gorišnica in Videm. Naročnik in vodnik medsebojna plačilna in druga razmerja urejata neposredno skladno z zakonskimi predpisi in drugimi veljavnimi akti. Izbrana pooblaščena organizacija je do 15. februarja tekočega leta dolžen podati občinam Majšperk, Žetale, Podlehnik, Cirkulane, Zavrč, Gorišnica in Videm letno poročilo o lokalnem turističnem vodenju, ki vsebuje najmanj podatke o številu ur vodenja, o številu aktivnih lokalnih turističnih vodnikov (to je lokalni turistični vodnik, ki je opravil vsaj 2 vodenji v obravnavanem letu), o številu domačih in tujih obiskovalcih na območju, 5 najpogosteje obiskanih točk na območju navedenih občin. VI. Nadzor 12. člen Nadzor nad izvajanjem dela lokalnih turističnih vodnikov opravlja pristojna oseba pooblaščene organizacije in vodje občinskih uprav občin Majšperk, Žetale, Podlehnik, Cirkulane, Zavrč, Gorišnica in Videm. Nadzor nad izvajanjem vodenja registra lokalnih turističnih vodnikov opravljajo vodje občinskih uprav občin Majšperk, Žetale, Podlehnik, Cirkulane, Zavrč, Gorišnica in Videm, ki imajo neomejen vpogled v omenjeni register in poročila lokalnih turističnih vodnikov. VII. Prehodna in končna določila 13. člen Stroški za izvajanje nalog po tem odlogu se delijo med vseh sedem občin po sedminskem deležu. Stroški zajemajo: enkratni strošek vzpostavitve registra in letni strošek vodenja registra. Delitev stroškov sprejmejo občine s posebnim sklepom. Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin oziroma v občinskem uradnem glasilu po tem, ko ga v enakem besedilu sprejmejo občinski sveti Občine Majšperk, Občine Žetale, Občine Podlehnik, Občine Št. 31/8.7.2022 Uradno glasilo slovenskih občin Cirkulane, Občine Zavrč, Občine Gorišnica in Občine Videm, veljati pa začne naslednji dan po zadnji objavi. Številka: 007-35/2022 Datum: 30. 6. 2022 Občina Cirkulane Antonija Žumbar, županja 763. Odlok o turistični in promocijski taksi v Občini Cirkulane Na podlagi 13. in 17. člena Zakona o spodbujanju razvoja turizma (Uradni list RS, št. 13/18; v nadaljevanju ZSRT-1), 15. člena Statuta Občine Cirkulane (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/17) in 70. člena Poslovnika Občine Cirkulane (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/17) je občinski svet Občine Cirkulane na 25. redni seji dne 30. 6. 2023 sprejel ODLOK O TURISTIČNI IN PROMOCIJSKI TAKSI V OBČINI CIRKULANE I. Splošne določbe 1. člen (1) Odlok o turistični in promocijski taksi v Občini Cirkulane (v nadaljevanju: odlok) določa:  zavezance za plačilo, oprostitve ter višino turistične in promocijske takse,  način plačevanja turistične in promocijske takse,  način vodenja evidence turistične in promocijske takse,  nadzor in kazenske določbe. (2) Odlok velja na turističnem območju, ki geografsko zaokrožuje območje Občine Cirkulane. 2. člen (1) Za izvajanje tega odloka je pristojna občinska uprava Občine Cirkulane. (2) Za vsa vprašanja, ki niso urejena s tem odlokom, se uporabljajo določila ZSRT-1. II. Zavezanci za plačilo, oprostitve ter višina turistične in promocijske takse 3. člen (1) Zavezanci za plačilo turistične takse so državljani Republike Slovenije in tujci, ki prenočujejo v nastanitvenem obratu. (2) Osebe iz prejšnjega odstavka tega člena plačajo turistično takso hkrati s plačilom storitev za prenočevanje. Plačati jo morajo tudi, če so deležne brezplačnih storitev za prenočevanje. 4. člen (1) Turistična taksa za prenočitev na osebo na dan znaša 1,00 EUR, na osnovi slednje znaša promocijska taksa 0,25 EUR, skupna višina obeh taks znaša 1,25 EUR na osebo na dan. (2) V primeru, ko je zavezanec za plačilo turistične takse upravičen do plačila turistične takse v višini 50 odstotkov, le-ta znaša 0,50 EUR za prenočitev na osebo na dan, na osnovi slednje znaša promocijska taksa 0,13 EUR, skupna višina obeh taks znaša 0,63 EUR na osebo na dan. (3) Za oprostitve in olajšave plačila turistične takse po tem odloku veljajo določbe 18. člena ZSRT-1. III. Stran 1351 Način plačevanja turistične takse 5. člen (1) Pravne osebe javnega in zasebnega prava, samostojni podjetniki posamezniki, sobodajalci in kmetje, ki sprejemajo osebe na prenočevanje, pobirajo turistično in promocijsko takso v imenu in za račun občine oziroma javne turistične agencije za načrtovanje in izvajanje trženja celovite turistične ponudbe Slovenije. (2) Turistično in promocijsko takso zavezanci nakažejo na poseben račun občine in na predpisan način, ki je objavljen na spletni strani Občine Cirkulane, do 25. dne v mesecu za pretekli mesec. (3) Prisilno izterjavo neplačane turistične in promocijske takse opravlja pristojni finančni organ. IV. Vodenje evidece turistične in promocijske takse 6. člen (1) Osebe iz prvega odstavka 5. člena tega odloka morajo elektronsko ali ročno voditi evidenco o turistični taksi, ki se lahko vodi na podlagi knjige gostov, ki jo vodijo po zakonu, ki ureja prijavo prebivališča. (2) Evidenca turistične takse poleg podatkov iz knjige gostov vsebuje še:  podatek o številu prenočitev posameznega gosta,  skupno vsoto pobrane turistične takse za posameznega gosta;  skupno vsoto pobrane promocijske takse za posameznega gosta;  če je oseba oproščena plačila celotne ali dela turistične takse, mora biti v evidenci vpisan razlog oprostitve. (3) Podatki v evidenci turistične takse se hranijo enako obdobje kot knjiga gostov. Hranijo se lahko v fizični ali elektronski obliki. (4) Podatki o evidenci turistične takse morajo biti za vsakega posameznega gosta izpolnjeni najkasneje zadnji dan njegovega prenočevanja. V. Nadzor in kazenske določbe 7. člen (1) Za nadzor nad izvajanjem tega odloka je pristojen medobčinski inšpekcijski organ. (2) Če pristojni inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora ugotovi, da so kršena določila tega odloka, odredi, da se nepravilnosti, ki jih ugotovi, odpravijo v roku, ki ga določi, odredi pa lahko tudi druge ukrepe, ki so potrebni za odpravo nepravilnosti. 8. člen (1) Z globo 2.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki sprejema osebe na prenočevanje, če ne:  pobira turistične in promocijske takse v skladu z določili tega odloka ali  vodi evidence v skladu s 6. členom tega odloka ali  nakazuje pobrane turistične in promocijske takse v skladu s 5. členom tega odloka. (2) Z globo 400 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost. (3) Z globo 200 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člana kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost. (4) Z globo 120 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje fizična oseba, sobodajalec in kmet, ki prejema osebe na prenočevanje. Št. 31/8.7.2022 VI. Uradno glasilo slovenskih občin Prehodne in končne določbe 765. 9. člen (1) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o turistični taksi v Občini Cirkulane (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 66/15). 10. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-34/2022 Datum: 30. 6. 2022 Občina Cirkulane Antonija Žumbar, županja 764. Sklep o ceniku vodenja lokalnih turističnih vodnikov na področju Haloz Na podlagi 51. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB, 27/08-odl.US, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12-ZUJF), 15. člena Statuta Občine Cirkulane (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/17) in 70. člena Poslovnika Občine Cirkulane (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/17) je občinski svet Občine Cirkulane na 25. redni seji dne 30. 6. 2022 sprejel SKLEP O CENIKU VODENJA LOKALNIH TURISTIČNIH VODNIKOV NA PODROČJU HALOZ 1. člen ČAS VODENJA Do 2 h Poldnevno vodenje (2-6 h) Celodnevno vodenje (6-10 h) Dodatna ura nad dogovorjenim obsegom ali zamuda skupine V SLOVENSKEM JEZIKU (do 50 oseb) v EUR 40,00 60,00 V TUJEM JEZIKU (do 50 oseb) v EUR 50,00 70,00 100,00 110,00 15,00 15,00 Cene so v evrih in vključujejo 22% DDV. Cene vključujejo strokovno vodenje. Vstopnine niso vključene v ceno turističnega vodenja. 2. člen Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin oziroma v občinskem uradnem glasilu po tem, ko ga v enakem besedilu sprejmejo občinski sveti Občine Majšperk, Občine Žetale, Občine Podlehnik, Občine Cirkulane, Občine Zavrč, Občine Gorišnica in Občine Videm, veljati pa začne naslednji dan po zadnji objavi. Številka: 007-36/2022 Datum: 30. 6. 2022 Občina Cirkulane Antonija Žumbar, županja Stran 1352 Sklep o potrditvi oblikovanja oddelkov predšolske vzgoje in povečanja najvišjega števila otrok v enem oddelku OE vrtca Cirkulane v šolskem letu 2022/2023, sistemizacije delovnih mest za OE vrtec Cirkulane ter poslovnega časa in najmanjšega števila otrok v OE vrtec Cirkulane: Na podlagi 25. člena Pravilnik o normativih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje (Uradni list RS, št. 27/14, 47/17, 43/18 in 54/21), 108. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP2D, 47/15, 46/16, 49/16 – popr., 25/17 – ZVaj, 123/21, 172/21 in 207/21), 15. člena Statuta Občine Cirkulane (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/17) in 70. člena Poslovnika Občine Cirkulane (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/17) je občinski svet Občine Cirkulane na 25. redni seji dne 30. 6. 2022 sprejel SKLEP SKLEPA O POTRDITVI OBLIKOVANJA ODDELKOV PREDŠOLSKE VZGOJE IN POVEČANJA NAJVIŠJEGA ŠTEVILA OTROK V ENEM ODDELKU OE VRTCA CIRKULANE V ŠOLSKEM LETU 2022/2023, SISTEMIZACIJE DELOVNIH MEST ZA OE VRTEC CIRKULANE TER POSLOVNEGA ČASA IN NAJMANJŠEGA ŠTEVILA OTROK V OE VRTEC CIRKULANE: 1. Do 2. 1. 2023 se potrdi naslednje število in vrste oddelkov v OE vrtec Cirkulane:  1. starostno obdobje – homogeni oddelek (od 1 do 2 leti) »LUPINICE«: 12+2 otroka - povečanje;  1. starostno obdobje – homogeni oddelek (od 2 do 3 leta) »GOSENICE«: 12+2 otroka - povečanje;  2. starostno obdobje – heterogeni oddelek (od 3 do 5 let) »BUBE«: 15 otrok;  2. starostno obdobje – heterogeni oddelek (od 4 do 6 let) »METULJI«: 19+2 otroka – povečanje; skupaj 64 otrok. 2. Do vključno 31. 1. 2023 se potrdi naslednje število in vrste oddelkov v OE vrtec Cirkulane:  1. starostno obdobje – homogeni oddelek (od 1 do 2 leti) »LUPINICE«: 12+2 otroka - povečanje;  1. starostno obdobje – homogeni oddelek (od 2 do 3 leta) »GOSENICE«: 12+2 otrok;  2. starostno obdobje – heterogeni oddelek (od 3 do 5 let) »BUBE«: 19 otrok;  2. starostno obdobje – heterogeni oddelek (od 4 do 6 let) »METULJI«: 19+2 otroka – povečanje; skupaj 68 otrok. 3. Od vključno 1. 2. 2023 se potrdi naslednje število in vrste oddelkov v OE vrtec Cirkulane:  1. starostno obdobje – homogeni oddelek (od 1 do 2 leti) »LUPINICE«: 12+2 otroka - povečanje;  1. starostno obdobje – homogeni oddelek (od 2 do 3 leta) »GOSENICE«: 12+2 otroka;  2. starostno obdobje – heterogeni oddelek (od 3 do 5 let) »BUBE«: 19+2 otrok;  2. starostno obdobje – heterogeni oddelek (od 4 do 6 let) »METULJI«: 19+2 otroka – povečanje; skupaj 70 otrok. 4. Potrdi se najmanjše število otrok v zavodu OŠ Cirkulane – Zavrč, OE vrtec Cirkulane, pri katerem so oddelki OE Št. 31/8.7.2022 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1353 vrtec Cirkulane pri OŠ Cirkulane – Zavrč dolžni začeti in končati poslovni čas v OE vrtec Cirkulane, in sicer je to 1 otrok. Stroške strokovne priprave bo Občina Cirkulane, sorazmerno številu uporabnikov, v 100% pokrivala iz sredstev občinskega proračuna.« 5. Potrdi se poslovni čas oddelkov OE vrtec Cirkulane OŠ Cirkulane – Zavrč v šolskem letu 2022/23: ta se začne pred 5.30 uro zjutraj in ne konča po 16. popoldan, ob upoštevanju najmanjšega števila otrok otrok). 2. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. pri ne uri (1 Številka: 007-32/2022 Datum: 30. 6. 2022 6. Potrdi se sistemizacija delovnih mest za OE vrtec Cirkulane, kot je sprejeta v Pravilniku o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest Javnega zavoda Osnovna šola Cirkulane-Zavrč z dne 10.12.2020, dopolnjen 2.6.2022. Občina Cirkulane Antonija Žumbar, županja 7. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. 9. 2022. 767. Številka: 007-37/2022 Datum: 30. 6. 2022 Na podlagi 15. člena Statuta Občine Cirkulane (Uradno glasilo slovenskih občin št. 32/17) je Občinski svet Občine Cirkulane na svoji 25. redni seji, dne 30. 6. 2022 sprejel Občina Cirkulane Antonija Žumbar, županja 766. Sklep o spremembi Sklepa o soglasju k določitvi cene storitve pomoči družini na domu – socialne oskrbe in določitvi subvencioniranja cene storitve pomoči družini na domu – socialne oskrbe za leto 2020 Na podlagi 99. in 101. člen Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št.: 3/07 UPB, 23/07 – popr., 41/07- popr. , 61/10- ZSVarPre, 62/10-ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17 in 54/17, 21/18-ZNOrg in 31/18 – ZOA-A), Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialnovarstvenih storitev (Uradni list RS, št.: 87/06, 127/06, 8/07, 51/08, 5/09 in 6/12) in 15. člena Statuta Občine Cirkulane (Uradno glasilo slovenskih občin št. 32/17) je Občinski svet Občine Cirkulane, na svoji 25. redni seji, dne 30. 6. 2022, sprejel SKLEP SPREMEMBI SKLEPA O SOGLASJU K DOLOČITVI CENE STORITVE POMOČI DRUŽINI NA DOMU – SOCIALNE OSKRBE IN DOLOČITVI SUBVENCIONIRANJA CENE STORITVE POMOČI DRUŽINI NA DOMU – SOCIALNE OSKRBE ZA LETO 2020 1. člen Drugi odstavek 2. člena Sklepa o soglasju k določitvi cene storitve pomoči družini na domu – socialne oskrbe in določitvi subvencioniranja cene storitve pomoči družini na domu – socialne oskrbe za leto 2020 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 29/2020, 40/2020) se spremeni tako, da se glasi: »Cena storitve za uporabnika socialne oskrbe na domu znaša:  ob delavnikih 4,95 EUR na uro;  v nedeljo 6,09 EUR na uro;  na praznik 6,37 EUR na uro. Razliko do polne cene storitve v višini 75% bo Občina Cirkulane kot subvencijo pokrivala iz sredstev občinskega proračuna. Sklep o določitvi cene storitev polnjenja električnih vozil na AC e-polnilnicah v Občini Cirkulane SKLEP O DOLOČITVI CENE STORITEV POLNJENJA ELEKTRIČNIH VOZIL NA AC E-POLNILNICAH V OBČINI CIRKULANE 1. Občinski svet Občine Cirkulane sprejme sklep o določitvi cene storitev polnjenja električnih vozil na AC epolnilnicah v Občini Cirkulane na sledečih lokacijah: a) EPC Dolane – Dolane 33: polnilnica št. 85, b) Športni stadion Cirkulane – Cirkulane 73a: polnilnica št. 136, in sicer tako, da se na obeh AC e-polnilnicah cena določi na 0,25 EUR/kWh. 2. Cena se objavi na spletnih straneh upravljalca AC epolnilnic in na občinski spletni strani. 3. Ta sklep so objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati z dnem podpisa. Številka: 007-33/2022 Datum: 30. 6. 2022 Občina Cirkulane Antonija Žumbar, županja OBČINA DUPLEK 768. Sklep o začetku priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta za del enote urejanja prostora ZD – 2, trgovski center v k.o. Zgornji Duplek v Občini Duplek Na podlagi 129. člena v povezavi s 119. členom Zakona o urejanju prostora /ZUreP-3/ (Uradni list RS, št. 199/21Zurep-3) in 30. člena Statuta Občine Duplek (Medobčinski uradni vestnik št. 17/07 ter Uradno glasilo slovenskih občin, št. 15/10, 32/11 in 24/15) je župan Občine Duplek, dne 8.7.2022 sprejel Št. 31/8.7.2022 Uradno glasilo slovenskih občin SKLEP O ZAČETKU PRIPRAVE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA ZA DEL ENOTE UREJANJA PROSTORA ZD – 2, TRGOVSKI CENTER V K.O. ZGORNJI DUPLEK V OBČINI DUPLEK 1. člen (splošno) (1) S tem sklepom se začne priprava občinskega podrobnega prostorskega načrta za del enote urejanja prostora ZD – 2, trgovski center v k.o. Zgornji Duplek v občini Duplek (v nadaljevanju OPPN). (2) Pravna podlaga za izdelavo OPPN je Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21-Zurep-3; v nadaljevanju ZUreP-3) in ostali relevantni predpisi. (3) Pobudnik in investitor je Lasting d.o.o., Pod lipami 34, 1000 Ljubljana. Pripravljavec je Občina Duplek, Trg slovenske osamosvojitve 1, 2241 Spodnji Duplek. Izdelovalec OPPN je družba URBIS d.o.o. Maribor, Partizanska c. 3, 2000 Maribor, pod številko naloge 2022/OPPN-028. 2. člen (razlogi in izhodišča za pripravo OPPN) (1) Investitor, lastnik zemljišč in pobudnik želi na obravnavanem območju, na parcelah številka: 72/11, 72/12, 73/3, 73/4, 76/1, 76/2, 79/4, 79/6, 79/7, v k.o. 684 Zgornji Duplek v občini Duplek, na zemljišču velikem 9990 m², izvesti ureditve povezane z izgradnjo novega trgovskega objekta, z vso pripadajočo prometno in komunalno-energetsko ureditvijo. Predvidene ureditve, ki se načrtujejo z izhodišči so:  izgradnja trgovskega objekta  izgradnja enostavnih in nezahtevnih objektov,  ureditev zunanjih površin,  izgradnja potrebne prometne, energetske, komunalne in komunikacijske infrastrukture. (2) Skladno z Občinskim prostorskim načrtom (OPN Duplek) leži območje na stavbnih zemljiščih, z oznako prostorske enote ZD – 2, Zgornji Duplek (naselje), s podrobnejšo namensko rabo CU – osrednja območja centralnih dejavnosti, kot so območja historičnega ali novih jeder, kjer gre pretežno za prepletanje trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti ter bivanja. Predvideni poseg in načrtovane ureditve so skladne z namensko rabo, ki je predvidena na območju predmetnih zemljišč. Za uresničitev predvidenega posega je potrebno izdelati občinski podrobni prostorski načrt (krajše OPPN). Zaradi navedenega je Občina Duplek začela s postopkom sprejemanja OPPN. (3) Z OPPN se podrobneje določi arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev, parcelacija zemljišč, etapnost izvedbe prostorske ureditve, če bo ta potrebna, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varstvo okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo Stran 1354 ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom in pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro. 3. člen (območje in predmet načrtovanja) (1) Območje je določeno z ureditveno mejo, ki obsega lastniške parcele ali njihove dele s parcelnimi številkami 72/11, 72/12, 73/3, 73/4, 76/1, 76/2, 79/4, 79/6, 79/7 v k.o. 684 Zgornji Duplek. Velikost zemljišča je 9990 m². Območje gradnje se nahaja v zahodnem delu občine Duplek, v katastrski občini Zgornji Duplek, severozahodno od središča Zgornji Duplek, ob državni regionalni cesti III. reda, šifra 1292, Maribor-Vurberk-Ptuj, kjer cesta prečka reko Dravo, območje leži vzhodno od nje. Območje je v naravi nepozidano. Dostopnost do območja je omogočena na severu, z regionalne državne ceste III. reda, šifra 1292, MariborVurberk-Ptuj, preko predvidenega novega rondoja. Načrtovani dovoz na območje omogoča dovoze osebnim avtomobilom, obiskovalcem na parkirišče in dostavi blaga ter tovornim vozilom. (2) Predmet priprave OPPN je določitev podrobnejših izvedbenih pogojev za gradnjo objekta, zunanjo ureditev ter za priključevanje na prometno, komunalno, energetsko in ostalo infrastrukturo. V OPPN se prikažejo tudi vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora. (3) V OPPN se lahko vključijo tudi druge ureditve na podlagi zahtev nosilcev urejanja prostora kot tudi ostale pobude v območju, če se bo za to pokazala potreba. 4. člen (način pridobitve strokovnih rešitev) Strokovne rešitve načrtovanih prostorskih ureditev obravnavanega območja se izdelajo v sklopu izdelave OPPN. V sklopu izdelave, se po potrebi oz. na podlagi usmeritev nosilcev urejanja prostora (NUP) zagotovijo tudi vse potrebne strokovne podlage oz. rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom in pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro ter morebitne potrebne uskladitve teh rešitev v zvezi z izdanimi smernicami in mnenji ter drugimi zahtevami pristojnih nosilcev urejanja prostora. 5. člen (vrsta postopka in okvirni roki za pripravo OPPN) (1) Pri pripravi se upošteva postopek, določen z ZUreP-3; v primeru postopka celovite presoje vplivov na okolje (CPVO) se aktivnosti s tega področja ustrezno vključijo v faze izdelave OPPN in izvajajo skladno z določili Zakona o varstvu okolja (ZVO-1). Za izvedbo posameznih aktivnosti so predvideni naslednji roki oz. trajanje: Aktivnost pobuda in sklep o pripravi OPPN (pobude občanov, investitorjev, občine…) Nosilec občinska uprava, župan Rok oz. trajanje aktivnosti julij 2022 Osnutek OPPN, obvezno se pridobi mnenje zavoda, pristojnega za ohranjanje narave. Ostale smernice (mnenja) NUP se pridobijo po presoji, po potrebi usklajevanje z njimi v zadevah, ki v občinska uprava, izdelovalec OPPN, NUP mnenje zavoda za ohranjanje narave usklajevanje z NUP - 30 dni; tehnični pregled – 7 dni; mnenje NUP-ov k osnutku OPPN – 30 dni; Št. 31/8.7.2022 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1355 Aktivnost smernicah niso opredeljene, oziroma odstopajo od predpisov. Tehnični pregled ter objava osnutka OPPN v PIS. Mnenje NUP-ov k osnutku OPPN. Priprava (dopolnitev) osnutka OPPN. Nosilec Rok oz. trajanje aktivnosti priprava (dopolnitev) osnutka OPPN – 15 dni. Javna razgrnitev in obravnava osnutka OPPN. Tehnični pregled in objava osnutka OPPN v PIS. Zbiranje pripomb in predlogov. Stališča do pripomb in predlogov. Objava predloga v PIS. občinska uprava, izdelovalec tehnični pregled in objava osnutka OPPN v PIS – 7 dni; zbiranje pripomb in predlogov – 30 dni; stališča do pripomb in predlogov – 15 dni; objava predloga v PIS – 7 dni. Sprejem OPPN Občinski svet (2) Zaradi zahtev in pogojev v postopku se lahko okvirni terminski plan spreminja. Roki faz, ki niso v pristojnosti pripravljavca, so odvisni od pogodbenega razmerja med investitorjem priprave OPPN in izdelovalci strokovnih podlag in OPPN. 6. člen (nosilci urejanja prostora) (1) Nosilci urejanja prostora, ki sodelujejo in se usklajujejo v postopku priprave OPPN glede načrtovanih prostorskih ureditev iz njihove pristojnosti, so: 1. RS, Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja, Dunajska c. 48, 1000 Ljubljana 2. Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova 61, 1000 Ljubljana, 3. RS, Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija RS za vode, Sektor območja Drave, Krekova 17, 2000 Maribor 4. RS, Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat RS za infrastrukturo, Sektor za upravljanje cest, Območje Maribor, Gregorčičeva ulica 19, 2000 Maribor 5. RS, Ministrstvo za kulturo, Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana 6. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Maribor, Slomškov trg 6, 2000 Maribor 7. Zavod RS za varstvo narave, OE Maribor, Pobreška 20, 2000 Maribor 8. Občina Duplek, Trg slovenske osamosvojitve 1, 2241 Spodnji Duplek 9. Elektro Maribor d.d., Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor 10. Telekom Slovenije d.d., PE Maribor, Titov cesta 38, 2000 Maribor 11. Telemach, Cankarjeva ulica 6, 2000 Maribor 12. Nigrad d.d., Zagrebška cesta 30, 2000 Maribor 13. Mariborski vodovod d.d., Jadranska cesta 24, 2000 Maribor Pristojni državni nosilci urejanja prostora podajo mnenje o verjetnosti pomembnejših vplivov OPPN na okolje, Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za strateško presojo vplivov na okolje, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana, pa odloči, ali je za predmetni OPPN treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje. (2) Če se v postopku priprave OPPN ugotovi, da je treba vključiti tudi druge nosilce urejanja prostora, se jih vključi v postopek. (3) Če nosilci urejanja prostora aktov in podatkov iz prvega odstavka tega člena v rokih, ki jih določa ta zakon, ne dajo, se šteje, da jih nimajo. V nadaljevanju postopka priprave prostorskega akta ni treba upoštevati aktov in podatkov, izdanih po izteku roka, upoštevajo pa se vse zahteve, ki jih za pripravo teh aktov določajo področni predpisi. 7. člen (načrt vključevanja javnosti) Zaradi velikosti območja in opredeljene podrobnejše namenske rabe je v postopku predvideno samo z zakonom predpisano sodelovanje javnosti z javno razgrnitvijo in javno obravnavo dopolnjenega osnutka OPPN in okoljskega poročila, če bo le-to izdelano in obveščanje o postopku priprave OPPN na spletnih straneh občine. 8. člen (obveznosti investitorja in izdelovalca OPPN ter drugih udeležencev) (1) Vse obveznosti financiranja v zvezi z izdelavo OPPN in izdelavo vseh potrebnih strokovnih podlag, vključno morebiti potrebnega okoljskega poročila in dodatno potrebnih strokovnih rešitev, če se zanje izkaže potreba v postopku izdelave OPPN nosi investitor. (2) Naročnik mora v pogodbenem razmerju z izbranim izdelovalcem OPPN zagotoviti, da bo le-ta izdelan v skladu z veljavno zakonodajo. (3) Izdelovalec OPPN zagotovi ustrezna gradiva oz. obliko gradiv za posamezne faze izdelave in sprejema OPPN in objavo v prostorsko informacijskem sistemu, v ustrezni analogni in digitalni obliki. Digitalna in analogna oblika morata biti skladni, kar načrtovalec potrdi z izjavo. (4) Naročnik zagotovi udeležbo načrtovalca na javni obravnavi ter na sejah Občinskega sveta – kot poročevalca. 9. člen (objava in začetek veljavnosti sklepa) (1) Sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in na spletni strani Občine Duplek (https://www.duplek.si). Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Identifikacijska številka v prostorsko informacijskem sistemu: Številka: 3505-0002/2022-2 Datum: 8.7.2022 Občina Duplek Mitja Horvat, župan Št. 31/8.7.2022 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1356 OBČINA GORIŠNICA 769. Sklep o potrditvi sistemizacije delovnih mest v javnem vzgojno-izobraževalnem zavodu Osnovna šola Gorišnica – enota vrtec za šolsko leto 2022/2023 Na podlagi 108. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št.16/07 in spremembe), Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št.100/05 in spremembe) in Statuta Občine Gorišnica, je Občinski svet Občine Gorišnica na 19. redni seji, dne 21.6.2022 sprejel NAZIV DELOVNEGA MESTA Pomočnik ravnatelja Vzgojitelj Pomočnik vzgojitelja Organizator prehrane Organizator zdravstveno higienskega režima Knjigovodja Hišnik Administrator Svetovalni delavec Delavci v kuhinji Čistilka Perica Vzdrževalec računalniške opreme (VII/1) Spremljevalec Tehniški sodelavecvodja tehniških služb (VII/1) 1. člen Občina Gorišnica potrjuje sistemizacijo delovnih mest v javnem vzgojno – izobraževalnem zavodu Osnovna šola Gorišnica – enota vrtec kot sledi: NORMATIV DELEŽ MESTA 1 1/1 odd. 1/1odd, 1,28/1odd.za I .starost. obdobje 1,14/1 kombiniran oddelek 1/60 odd. 1/60 odd. 0,5 10 11,26 1/15 1/18 1/15 1/30 Poseben izračun 1/600m2 1/150 (otroci do 2 let) 1/250 (otroci nad 2 letoma) do 17 odd. 0,5 od 18 do 29 odd. 0,75 30 in več odd. 1 0,67 0,56 0,67 0,33 2 1,5 0,83 Zdravstvene težave otrok 1 1 0,5 2. člen Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 007-10/2022 Datum: 23.6.2022 Občina Gorišnica Jožef Kokot, župan 770. SKLEP O POTRDITVI SISTEMIZACIJE DELOVNIH MEST V JAVNEM VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEM ZAVODU OSNOVNA ŠOLA GORIŠNICA – ENOTA VRTEC ZA ŠOLSKO LETO 2022/2023 Sklep o določitvi vrste in števila oddelkov ter števila otrok v posameznem oddelku vrtca Na podlagi 17. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 in spremembe), 24.člena in 25.člena Pravilnika o normativih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje ( Uradni list RS, št. 27/2014 in spremembe) in Statuta Občine Gorišnica je Občinski svet Občine Gorišnica na 19. redni seji, dne 21.6.2022 sprejel SKLEP O DOLOČITVI VRSTE IN ŠTEVILA ODDELKOV TER ŠTEVILA OTROK V POSAMEZNEM ODDELKU VRTCA 1. člen Občina Gorišnica, ustanoviteljica javnega vzgojnoizobraževalnega zavoda Osnovna šola Gorišnica, soglaša, 0,17 0,17 0,5 da je v šolskem letu 2022/2023 oblikovano 10 oddelkov vrtca in sicer:  4 homogeni oddelki prve starostne skupine,  5 homogenih oddelkov druge starostne skupine in  1 kombiniran oddelek. 2. člen Občina Gorišnica soglaša, da se v primeru potrebe, poviša normativ za dva (2) otroka v posameznem oddelku. 3. člen Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 007-11/2022 Datum: 23.6.2022 Občina Gorišnica Jožef Kokot, župan 771. Sklep o določitvi poslovnega časa delovanja vrtca Na podlagi petega odstavka 25. člena Pravilnika o normativih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje ( Uradni list RS, št. 27/2014 in spremembe) in Statuta Št. 31/8.7.2022 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1357 1. člen Najmanjše število otrok, pri katerem so oddelki vrtca Gorišnica dolžni začeti in končati svoj poslovni čas, je en (1) otrok. 3. člen Starši otrok, za katere je Občina Gorišnica po veljavnih predpisih dolžna kriti del cene programa predšolske vzgoje, lahko:  uveljavijo rezervacijo otrok v poletnih mesecih v višini 50% prispevka staršev, določeno z odločbo, za en mesec,  uveljavijo znižanje plačila za čas odsotnosti otroka zaradi bolezni več kot 30 dni, na podlagi zdravniškega potrdila, v višini 50% prispevka staršev, določeno z odločbo. 2. člen Poslovni čas oddelkov vrtca Gorišnica se ne začne pred 6:00 uro zjutraj in ne konča po 16:30 uri popoldan, ob upoštevanju najmanjšega števila otrok iz 1. člena tega sklepa. 4. člen Z dnem veljavnosti tega sklepa, preneha veljati Sklep o določitvi cene programov predšolske vzgoje v Osnovni šoli Gorišnica v Občini Gorišnica z dne 19.11.2021 ( Uradno glasilo slovenskih občin št. 60/2021 z dne 26.11.2021). 3. člen Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. 5. člen Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi, uporabljati pa se začne s 01.09.2022. Občine Gorišnica je Občinski svet Občine Gorišnica na 19. redni seji, dne 21.6.2022 sprejel SKLEP O DOLOČITVI POSLOVNEGA ČASA DELOVANJA VRTCA Številka: 007-8/2022 Datum: 23.6.2022 Občina Gorišnica Jožef Kokot, župan 772. Številka: 007-9/2022 Datum: 23.6.2022 Občina Gorišnica Jožef Kokot, župan Sklep o določitvi cene programov predšolske vzgoje v Osnovni šoli Gorišnica v Občini Gorišnica Na podlagi 31. člena Zakona o vrtcih (Ur.l.RS, št. 100/05 in spremembe), 19. člena Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo ( Ur.l.RS, št. 97/03, 77/05, 120/05, 93/15 in spremembe) in Statuta Občine Gorišnica je Občinski svet Občine Gorišnica na 19. redni seji dne 21.6.2022 sprejel naslednji SKLEP O DOLOČITVI CENE PROGRAMOV PREDŠOLSKE VZGOJE V OSNOVNI ŠOLI GORIŠNICA V OBČINI GORIŠNICA 1. člen Cene programov dnevnega varstva za predšolske otroke v Osnovni šoli Gorišnica v Občini Gorišnica znašajo od 01.09.2022 mesečno na otroka :  prva starostna skupina (od 1 do 3 let) 523,55 eur/mesec  druga starostna skupina (od 3 do 6 let) 393,74 eur/mesec  kombinirana skupina (od 2 do 4 let) 425,46 eur/mesec 2. člen Dnevni strošek živil za otroke v cenah programov iz 1. odstavka tega sklepa znaša 1,80 eur. Za čas, ko je otrok odsoten in ne obiskuje vrtca, se cena programa zniža za stroške živil od prvega dne odsotnosti, če je bila odsotnost javljena do 8.30 ure, oziroma od naslednjega dne javljene odsotnosti. OBČINA KIDRIČEVO 773. Odlok o proračunu Občine Kidričevo za leto 2023 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 -ZUJF, 14/15-ZUUJFO, 11/18ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20-ZIUZEOP-A in 80/20ZIUOOPE), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11-uradno prečiščeno besedilo, 14/13-popr. 101/13, 55/15-ZFisP, 96/15 - ZIPRS1617,13/18 in 195/20odl.US) in 62. člena Statuta Občine Kidričevo (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 62/16 in 16/18) je občinski svet Občine Kidričevo na 26.redni seji, dne 7.7.2022 sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE KIDRIČEVO ZA LETO 2023 1. Splošna določba 1. člen S tem odlokom se za Občino Kidričevo za leto 2023 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). 2. Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna 2. člen V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni podkontov. Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: Št. 31/8.7.2022 Konto I. 70 700 703 704 706 71 710 711 712 713 714 72 720 721 722 73 730 731 74 740 741 II. 40 400 401 402 403 409 41 410 411 412 413 414 42 420 43 431 432 III. IV. 75 750 751 752 V. 44 440 441 442 443 VI. VII. 50 500 VIII. 55 550 IX. Uradno glasilo slovenskih občin Naziv A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) TEKOČI PRIHODKI (70+71) DAVČNI PRIHODKI Davki na dohodek in dobiček Davki na premoženje Domači davki na blago in storitve Drugi davki NEDAVČNI PRIHODKI Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja Takse in pristojbine Globe in druge denarne kazni Prihodki od prodaje blaga in storitev Drugi nedavčni prihodki KAPITALSKI PRIHODKI Prihodki od prodaje osnovnih sredstev Prihodki od prodaje zalog Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev PREJETE DONACIJE Prejete donacije iz domačih virov Prejete donacije iz tujine TRANSFERNI PRIHODKI Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij Prejeta sredstva iz državnega prorač.iz sredstev proračuna EU SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) TEKOČI ODHODKI Plače in drugi izdatki zaposlenim Prispevki delodajalcev za socialno varnost Izdatki za blago in storitve Plačila domačih obresti Rezerve TEKOČI TRANSFERI Subvencije Transferi posameznikom in gospodinjstvom Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam Drugi tekoči domači transferi Tekoči transferi v tujino INVESTICIJSKI ODHODKI Nakup in gradnja osnovnih sredstev INVESTICIJSKI TRANSFERI Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki Investicijski transferi proračunskim uporabnikom PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. – II.) B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV Prejeta vračila danih posojil Prodaja kapitalskih deležev Kupnine iz naslova privatizacije DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV Dana posojila Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) C. RAČUN FINANCIRANJA ZADOLŽEVANJE (500) ZADOLŽEVANJE Domače zadolževanje ODPLAČILA DOLGA (550) ODPLAČILA DOLGA Odplačila domačega dolga SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) Stran 1358 Znesek v EUR 9.073.750 6.248.409 5.518.199 4.326.238 1.158.561 33.400 0 730.210 611.420 7.600 26.890 2.000 82.300 1.135.108 94.262 0 1.040.846 0 0 0 1.690.233 906.762 783.471 9.738.625 1.833.203 339.774 55.324 1.316.305 11.800 110.000 2.914.677 383.000 1.815.119 286.926 429.632 0 4.902.331 4.902.331 88.414 54.894 33.520 -664.875 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 843.714 843.714 843.714 178.839 178.839 178.839 0 Št. 31/8.7.2022 X. XI. XII. Uradno glasilo slovenskih občin NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunkse postavke, te pa na podkonte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk podkontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Kidričevo. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. 3. Postopki izvrševanja proračuna 3. člen V tekočem letu se izvršuje proračun tekočega leta. Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavkepodkonta. 4. člen Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11-uradno prečiščeno besedilo, 14/13-popr. 101/13, 55/15-ZFisP, 96/15 - ZIPRS1617 in 13/18; v nadaljevanju: ZJN), tudi prihodki:  prihodki požarne takse po Zakonu o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št3/07-uradno prečiščeno besedilo, 9/11  in 83/12),  pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest,  prihodki iz naslova okoljske dajatve za obremenjevanje voda, ki se namenijo za izgradnjo kanalizacije,  koncesijska dajatev za trajnostno gospodarjenje z divjadjo,  turistična taksa za promocijo turizma,  rezervni sklad,  prejeta sredstva za sofinanciranje projektov. 5. člen Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprjeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna. O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna odloča župan. Župan ni pristojen za prerazporejanje sredstev med bilanco prihodkov in odhodkov, računom finančnih terjatev in naložb in računom financiranja. Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v juliju in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu in njegovi realizaciji. O prerazporeditvi sredstev med posameznimi konti v okviru proračunske postavke odloča pristojni skrbnik za konte. 6. člen Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu in s tem lahko prevzema obveznosti, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih. Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu prevzema in plačuje obveznosti za realizacijo načrta razvojnih programov v breme pravic porabe na ustreznih postavkah Stran 1359 664.875 664.875 0 v njegovem finančenm načrtu za tekoče leto, v breme proračunov prihodnjih let pa lahko prevzema obveznosti za investicije načrtovane v veljavnem načrtu razvojnih programov. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere ne sme presegati 25% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prezvemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, postrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov. Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov. 7. člen Neposredni uporabnik vodi evidenco projektov iz veljavnega načrta razvojnih programov. Spremembe veljavnega načrta razvojnih programov so uvrstitev projektov v načrt razvojnih programov in druge spremembe projektov. Neposredni uporabnik mora v 30 dneh po uveljavitvi proračuna uskladiti načrt razvojnih programov z veljavnim proračunom. Neusklajenost med veljavnim proračunom in veljavnim načrtom razvojnih programov je dopustna le v delih, kjer se projekti financirajo z namenskimi prejemki. Župan lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna. Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta. 8. člen V sredstva proračunske rezerve se izloča del skupno doseženih letnih prihodkov proračuna v višini, ki je določena s proračunom, vendar največ do višine 1,5% prejemkov proračuna. Proračunska rezerva (sklad) se v letu 2023 ne povečuje. O uporabi sredstev rezerv za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF do višine 4.173,00 EUR odloča župan in o tem pisno obvešča občinski svet. V proračunu se oblikujejo sredstva splošne proračunske rezervacije, ki se uporabljajo za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva, ali za namene za katere se med letom izkaže, da niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu. Sredstva splošne proračunske rezervacije ne smejo presegati 2% prihodkov proračuna. O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije odloča župan. 4. Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja 9. člen Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan v letu 2023 dolžniku do višine 500,00 EUR odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga. Št. 31/8.7.2022 Uradno glasilo slovenskih občin Obseg sredstev se v primerih, ko dolg do posameznega dolžnika neposrednega uporabnika ne presega stroška treh evurov, v poslovnih knjigah razknjiži in se v kvoto iz prvega odstavka tega člena ne všteva. 5. Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja 10. člen Zaradi kritja presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolga v računu financiranja se občina za proračun leta 2023 planira zadolžiti v višini 843.714,00 € Občina za izpolnitev obveznosti javnih zavodov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je Občina Kidričevo, v letu 2023 ne bo izdajala poroštev. 11. člen Morebitna zadolžitev posrednih uporabnikov občinskega proračuna, javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina ter drugih pravnih oseb, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv je v letu 2023 možna le s predhodnim soglasjem občinskega sveta. Morebitna izdaja poroštva posrednih uporabnikov občinskega proračuna, javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina ter drugih pravnih oseb, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv je v letu 2023 možna le s predhodnim soglasjem občinskega sveta. 12. člen Župan Občine Kidričevo je pooblaščen, da odloča o uporabi tekočih likvidnostnih proračunskih sredstvih zaradi ohranitve njihove realne vrednosti in zagotovitve tekoče likvidnosti proračuna. Župan Občine Kidričevo je pooblaščen za najem kratkoročnega likvidnostnega kredita do višine 5% vrednosti prihodkov v bilanci prihodkov in odhodkov veljavnega proračuna za zagotavljanje tekoče likvidnosti proračuna, ki mora biti odplačan do konca proračunskega leta. 6. Ostalo 13. člen Odredbodajalec za sredstva občinskega proračuna je župan, oziroma od njega pooblaščena oseba. Za izvajanje proračuna je odgovoren župan. 14. člen Sredstva občinskega proračuna se delijo med letom enakomerno med vse uporabnike v okviru doseženih prihodkov, če ni z zakonom ali posebnim aktom občinskega sveta durgače določeno. 15. člen Uporabniki sredstev občinskega proračuna so dolžni uporabljati sredstva občinskega proračuna le v mejah sredstev in za namene, ki so jim odobreni z občinskim proračunom. Sredstva za opravljanje nalog na posameznih področjih se zagotavljajo v skladu s predpisi, ki urejejo posamezno področje. Poraba sredstev za opravljanje nalog na posameznih področjih se dogovori s pogodbo v pisni obliki. Sredstva za posamezno nalogo se izplačajo na podlagi obračuna za Konto I. Stran 1360 izvršeno nalogo, izstavljenega računa, odredbe oziroma sklepa župana. Proračunski uporabniki morajo za nabavo opreme, investicijska in vzdrževalna dela, druge storitve in subvencije, skleniti pogodbo z izvajalcem ozirome uporabnikom storitve v skladu z zakonom, ki ureja javna naročila. 16. člen Uporabniki proračuna morajo pri prevzemanju obveznosti dogovarjati roke plačil - 30 dni od prejema računa razen za izjeme po Zakonu o izvrševanju proračuna. 17. člen Župan lahko začasno zmanjša znesek sredstev, ki so v posebnem delu občinskega proračuna razporejena za posamezne namene ali začasno zadrži uporabo teh sredstev, če prihodki občinskega proračuna med letom niso doseženi v predvideni višini. 7. Prehodne in končne določbe 18. člen V obdobju začasnega financiranja Občine Kidričevo v letu 2024, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja. 19. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-2/2022 Datum: 08.07.2022 Občina Kidričevo Anton Leskovar, župan 774. Odlok o rebalansu Kidričevo za leto 2022 2 proračuna Občine Na podlagi 29.člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB, 27/08-odl. US, 76/08, 79/09,51/10, 84/10-odl.US, 40/12-ZUJF, 14/15-ZUUJFO, 11/18 ZSPDSLS in 30/18), 29.in 40. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11-uradno prečiščeno besedilo ,110/11 - ZDIU12, 46/13 - ZIPRS1314A,101/13,101/13-ZIPRS1415,38/14-ZIPRS1415-A,14/15ZIPRS1415-D, 55/15-ZFisP, 96/15-ZIPRS1617 in 13/18) in 24.člena Statuta Občine Kidričevo (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 62/16 in 16/18) je občinski svet Občine Kidričevo na 26. redni seji dne 7.7.2022 sprejel ODLOK O REBALANSU 2 PRORAČUNA OBČINE KIDRIČEVO ZA LETO 2022 1. člen Spremeni se 2. člen odloka o proračunu Občine Kidričevo za leto 2022 (Uradno glasilo slovenskih občin št. 63/21 in 16/22) in glasi: Občinski proračun za leto 2022 se določi v naslednjih zneskih: Naziv A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) TEKOČI PRIHODKI (70+71) Znesek v EUR 12.027.365 6.238.305 Št. 31/8.7.2022 70 700 703 704 706 71 710 711 712 713 714 72 720 721 722 73 730 731 74 740 741 II. 40 400 401 402 403 409 41 410 411 412 413 414 42 420 43 431 432 III. IV. 75 750 751 752 V. 44 440 441 442 443 VI. VII. 50 500 VIII. 55 550 IX. X. XI. XII. Uradno glasilo slovenskih občin DAVČNI PRIHODKI Davki na dohodek in dobiček Davki na premoženje Domači davki na blago in storitve Drugi davki NEDAVČNI PRIHODKI Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja Takse in pristojbine Globe in druge denarne kazni Prihodki od prodaje blaga in storitev Drugi nedavčni prihodki KAPITALSKI PRIHODKI Prihodki od prodaje osnovnih sredstev Prihodki od prodaje zalog Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev PREJETE DONACIJE Prejete donacije iz domačih virov Prejete donacije iz tujine TRANSFERNI PRIHODKI Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij Prejeta sredstva iz državnega prorač.iz sredstev proračuna EU SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) TEKOČI ODHODKI Plače in drugi izdatki zaposlenim Prispevki delodajalcev za socialno varnost Izdatki za blago in storitve Plačila domačih obresti Rezerve TEKOČI TRANSFERI Subvencije Transferi posameznikom in gospodinjstvom Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam Drugi tekoči domači transferi Tekoči transferi v tujino INVESTICIJSKI ODHODKI Nakup in gradnja osnovnih sredstev INVESTICIJSKI TRANSFERI Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki Investicijski transferi proračunskim uporabnikom PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. – II.) B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV Prejeta vračila danih posojil Prodaja kapitalskih deležev Kupnine iz naslova privatizacije DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV Dana posojila Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) C. RAČUN FINANCIRANJA ZADOLŽEVANJE (500) ZADOLŽEVANJE Domače zadolževanje ODPLAČILA DOLGA (550) ODPLAČILA DOLGA Odplačila domačega dolga SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA Stran 1361 5.500.095 4.308.134 1.158.561 33.400 0 738.210 611.420 7.600 26.890 2.000 90.300 1.128.861 94.262 0 1.034.599 0 0 0 4.660.199 1.749.178 2.911.021 14.913.852 1.932.625 344.060 54.560 1.412.205 11.800 110.000 2.666.205 383.000 1.596.817 285.070 401.318 0 10.067.912 10.067.912 247.110 171.590 75.520 -2.886.487 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 178.839 178.839 178.839 -3.065.326 -178.839 2.886.487 3.077.883 Št. 31/8.7.2022 Uradno glasilo slovenskih občin 2. člen Spremeni se prvi odstavek 10.člen sprejetega odloka proračuna Občine Kidričevo in glasi: Zaradi kritja presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolga v računu financiranja se občina za proračun leta 2022 ne planira zadolžiti.  3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.      Številka: 007-3/2021 Datum: 8.7.2022  Občina Kidričevo Anton Leskovar, župan OBČINA MISLINJA 775.  Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-varstvenega zavoda Vzgojno-varstveni zavod Slovenj Gradec Stran 1362 Bolnišnični oddelek Škratek Prehladek, Splošna bolnišnica Slovenj Gradec, Gosposvetska cesta 1, Slovenj Gradec, Enota Pameče – Škrat Radovednež, Pameče 59, Slovenj Gradec, Enota Podgorje – Škrat Bučko, Podgorje 173, Podgorje, Enota Šmartno – Leseni škrat, Šmartno 69a, Šmartno, Enota Mislinja - Sončni škrat, Šentlenart 31, Mislinja, Enota Mislinja - Sončni škrat 2, Šentlenart 27, Mislinja, Enota Mislinja Sončni škrat – oddelek Dolič, Srednji Dolič 4, Mislinja, Enota Mislinja Sončni škrat – oddelek OŠ Mislinja, Šentilj pod Turjakom 1, Mislinja.« 3. člen Tretji odstavek 10. člena Odloka se spremeni tako, da se glasi: »Predstavnike ustanoviteljev imenujeta Občinska sveta. Mestni svet Mestne občine Slovenj Gradec imenuje 2 predstavnika, Občinski svet občine Mislinja pa enega predstavnika. Predstavnike delavcev zavoda izvolijo delavci zavoda neposredno na tajnih volitvah, po postopku in na način, ki ga določata zakon in statut zavoda. Predstavnike staršev volijo starši na svetu staršev.« Na podlagi 3. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/00 – ZPDZC in 127/06 – ZJZP), 40. in 41. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – UPB, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 47/15, 46/16, 49/16 – popr. in 25/17 – ZVaj, 123/21, 172/21 in 207/21), 17. člena Statuta Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 91/2020-UPB3) ter 17. člena Statuta Občine Mislinja (Uradni list Republike Slovenije, št. 63/2010, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 5/2012, 27/2016, 61/2016) sta Mestni svet Mestne občine Slovenj Gradec na 34. redni seji dne 29.6.2022 in Občinski svet Občine Mislinja na 14. dopisni seji dne 28.6.2022 sprejela 4. člen Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po zadnji objavi. ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O USTANOVITVI JAVNEGA VZGOJNOVARSTVENEGA ZAVODA VZGOJNO-VARSTVENI ZAVOD SLOVENJ GRADEC Župan Občine Mislinja 1. člen S tem odlokom se spreminja in dopolnjuje Odlok o ustanovitvi javnega vzgojno-varstvenega zavoda Vzgojnovarstveni zavod Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 44/2018). 2. člen Četrti odstavek 2. člena Odloka se spremeni tako, da se po novem glasi: »V sestavo vzgojno-varstvenega zavoda sodijo:  Enota Maistrova – Škratica Mica, Maistrova ulica 2a, Slovenj Gradec,  Enota Maistrova – Škratica Mica, oddelek Sele, Sele 1, Slovenj Gradec,  Enota Maistrova – Škratica Mica, oddelek Prva osnovna šola Slovenj Gradec, Šercerjeva ulica 7, Slovenj Gradec,  Enota Celjska – Mali škrat, Celjska cesta 29, Slovenj Gradec,  Enota Legen – Gozdni škrat, Zidanškova ulica 39, Slovenj Gradec, Številka: 02600-7/1997 Slovenj Gradec, 30.6.2022 Župan Mestne občine Slovenj Gradec Tilen Klugler Številka: 602-03/2007 Mislinja, 28.6.2022 OBČINA NAZARJE 776. Odlok o dopolnitvi Odloka o ustanovitvi skupne občinske uprave SAŠA regije Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 uradno prečiščeno besedilo, 27/08 - odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 - odl. US, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 76/16 - odl. US, 11/18 - ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 ZIUZEOP-A, 80/20 - ZIUOOPE) in 3. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 207/21) je:  Občinski svet Občine Gornji Grad na podlagi 9. člena Odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Gornji Grad (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 21/19 in 32/21) in 16. člena Statuta Občine Gornji Grad (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 14/21- uradno prečiščeno besedilo) na 21. seji, dne 17.2.2022 sprejel,  Občinski svet Občine Ljubno na podlagi 6. člena Odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Ljubno (Uradni list RS, št. 22/08) in Št. 31/8.7.2022          Uradno glasilo slovenskih občin 53. člena Statuta Občine Ljubno (Uradni list RS, št. 65/17) na 19. seji, dne 31.3.2022 sprejel, Občinski svet Občine Luče na podlagi 3. člena Odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Luče (Uradno glasilo Zgornjesavinjskih občin, št. 2/99 in Uradni list RS, št. 66/17) in 17. člena Statuta Občine Luče (Uradni list RS, št. 60/11 – uradno prečiščeno besedilo in 66/17) na 17. seji, dne 31.1.2022 sprejel, Občinski svet Občine Mozirje na podlagi 14. člena Statuta Občine Mozirje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 58/18) na 21. seji, dne 29.3.2022 sprejel, Občinski svet Občine Nazarje na podlagi 3. člena Odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Nazarje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 64/2021) in 17. člena Statuta Občine Nazarje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 59/17) na 21. redni seji, dne 3.2.2022 sprejel, Občinski svet Občine Prebold na podlagi 15. člena Statuta Občine Prebold (Uradni list RS, št. 52/13, 45/14) na 28. seji, dne 7.4.2022 sprejel, Občinski svet Občine Rečica ob Savinji na podlagi 7. člena Odloka o ustanovitvi, organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Rečica ob Savinji (Uradni list RS, št. 26/07 in 36/16) in 15. člena Statuta Občine Rečica ob Savinji (Uradni list RS, št. 36/16), na 20. seji, dne 10.3.2022 sprejel, Občinski svet Občine Solčava na podlagi 6. člena Odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Solčava (Uradno glasilo Zgornjesavinjskih občin, št. 4/09) in 15. člena Statuta Občine Solčava (Uradno glasilo Zgornjesavinjskih občin, št. 7/17 – uradno prečiščeno besedilo), na 20. seji, dne 10.3.2022 sprejel, Občinski svet Občine Šmartno ob Paki na podlagi 11. člena Odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Šmartno ob Paki (Uradni vestnik MO Velenje, št. 1/01) in 16. člena Statuta Občine Šmartno ob Paki (Uradni vestnik MO Velenje, št. 7/15) na 20. seji, dne 11.4.2022 sprejel, Občinski svet Občine Šoštanj na podlagi 17. člena Statuta Občine Šoštanj (Uradni list Občine Šoštanj, št. 05/18) 21. na seji, dne 23.2.2022 sprejel in Občinski svet Mestne občine Velenje na podlagi 24. člena Statuta Mestne občine Velenje (Uradni vestnik MO Velenje, št. 1/16 - uradno prečiščeno besedilo in 17/19) na 24. seji, dne 22.3.2022, sprejel ODLOK O DOPOLNITVI ODLOKA O USTANOVITVI SKUPNE OBČINSKE UPRAVE SAŠA REGIJE 1. člen V Odloku o ustanovitvi skupne občinske uprave SAŠA regije Odlok o ustanovitvi skupne občinske uprave SAŠA regije (Uradni list RS, št. 189/20, Uradni vestnik MO Velenje, št. 14/20, 20/20, Uradni list Občine Šoštanj, št. 5/20, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 59/20, 66/20, 67/20 in Uradno glasilo Zgornjesavinjskih občin, št. 6/20; v nadaljevanju: odlok) se v 2. členu, v deseti alineji beseda »in« nadomesti s podpičjem, na koncu enajste alineje pa se pika nadomesti z besedo »in« ter doda nova dvanajsta alineja, ki se glasi: »- informatike.«. 2. člen Odlok se sprejme v enakem besedilu v vseh občinah ustanoviteljicah in objavi v uradnih glasilih občin ustanoviteljic. Stran 1363 3. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v zadnjem od uradnih glasil občin ustanoviteljic, uporabljati pa se začne 1. januarja 2022. Številka: 0611-0001/2022 Velenje, dne: 10.6.2022 Občinski svet Mestne občine Velenje župan Peter Dermol, l.r. Številka: 03201-0021/2018-2022-3-2 Gornji Grad, dne: 17.2.2022 Občinski svet Občine Gornji Grad župan Anton Špeh, l.r. Številka: 007-12/2020-2 Ljubno, dne: 12.5.2022 Občinski svet Občine Ljubno župan Franjo Naraločnik, l.r. Številka: 032-6/2020-2 Luče, dne: 4.5.2022 Občinski svet Občine Luče župan Ciril Rosc, l.r. Številka: 032-0007/2019-7 Mozirje, dne: 5.5.2022 Občinski svet Občine Mozirje župan Ivan Suhoveršnik, l.r. Številka: 032-0004/2018-22 Nazarje, dne: 20.5.2022 Občinski svet Občine Nazarje župan Matej Pečovnik, l.r. Številka: 032-0001/2022 Prebold, dne: 25.5.2022 Občinski svet Občine Prebold župan Vinko Debelak, l.r. Številka: 032-0003/2018-27 Rečica ob Savinji, dne: 17.5.2022 Občinski svet Občine Rečica ob Savinji županja Ana Rebernik, l.r. Številka: 035-0004/2020-2 Solčava, dne: 13.5.2022 Občinski svet Občine Solčava županja Katarina Prelesnik, l.r. Številka: 014-0006/2022-1 Šmartno ob Paki, dne: 2.6.2022 Št. 31/8.7.2022 Uradno glasilo slovenskih občin Občinski svet Občine Šmartno ob Paki župan Janko Kopušar, l.r. Številka: 032-1/2022 Šoštanj, dne: 7.6.2022 Občinski svet Občine Šoštanj župan Darko Menih, l.r. 777. Odlok o določitvi takse za obravnavanje zasebnih pobud za spremembo namenske rabe prostora v Občinskem prostorskem načrtu Občine Nazarje Na podlagi drugega odstavka 109. člena Zakona o urejanju prostora – ZureP-2 (Uradni list RS, št. 61/17, 199/21 – ZUreP-3 in 20/22 – odl. US) in 17. člena statuta Občine Nazarje (Uradno glasilo SO, št. 59/2017) je Občinski svet Občine Nazarje na 24. redni seji dne 07. 07. 2022 sprejel ODLOK O DOLOČITVI TAKSE ZA OBRAVNAVANJE ZASEBNIH POBUD ZA SPREMEMBO NAMENSKE RABE PROSTORA V OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU OBČINE NAZARJE 1. člen (predmet odloka) Ta odlok določa višino takse za obravnavanje tistih zasebnih potreb glede prostorskega razvoja, ki predstavljajo pobudo za spremembo namenske rabe prostora v Odloku o občinskem prostorskem načrtu Občine Nazarje (v nadaljevanju: OPN), ki jo plačujejo vlagatelji pobud. 2. člen (vsebina odloka) Odlok o določitvi takse za obravnavanje zasebnih pobud za spremembo namenske rabe prostora v Občinskem prostorskem načrtu Občine Nazarje določa:  višino takse za obravnavanje zasebnih pobud za spremembe namenske rabe prostora,  način plačevanja takse in  posledice neplačila takse. 3. člen (višina takse) (1) Višina takse za posamezno pobudo za spremembo namenske rabe prostora iz prejšnjega odstavka znaša:  za spremembo osnovne namenske rabe prostora v stavbna zemljišča: 150 evrov,  za spremembo podrobnejše namenske rabe prostora: 50 evrov.  za spremembo v primarno rabo (gozdna, kmetijska, vodna zemljišča) se taksa ne plača. (2) V kolikor se vloga nanaša na več parcel, se za posamezno pobudo šteje pobuda dana za spremembo namembnosti na zaokroženem območju v okviru ene enote urejanja prostora. (3)Vlagatelji pobud za spremembo namenske rabe prostora so dolžni financirati tudi izdelavo dodatnih gradiv, ki bodo na podlagi veljavne prostorske zakonodaje obvezna pri nadaljnji obravnavi posamezne pobude. (4)Plačilo takse ne zagotavlja spremembe namenske rabe prostora v OPN, temveč zgolj obravnavo ustreznosti Stran 1364 pobude na občini z vidika njene skladnosti s temeljnimi pravili urejanja prostora, cilji prostorskega razvoja občine in pravnimi režimi v prostoru ter z vidika možnosti opremljanja zemljišča s komunalno opremo in drugo gospodarsko javno infrastrukturo. Plačilo takse je pogoj za obravnavo pobude. 4. člen (način plačila) (1) Zavezanec za plačilo takse je vlagatelj pobude. (2)Taksna obveznost nastane takrat, ko je v vložišču občine vložena ali prejeta pisna pobuda spremembe namenske rabe. (3)Taksa se plača negotovinsko z veljavnimi plačilnimi instrumenti. Če taksni zavezanec plača takso pri ponudniku plačilnih storitev, jo plača na prehodni podračun in z navedbo reference, določene za plačilo takse organa, ki je pristojen za upravna dejanja oziroma vodenje postopka. (4) Če ob nastanku taksne obveznosti taksa ni plačana oziroma ni plačana v predpisani višini, organ, ki prejme od zavezanca takšno vlogo ali drug dokument, izroči oziroma pošlje zavezancu plačilni nalog, s katerim mu naloži plačilo takse v 15. dneh od vročitve plačilnega naloga. Plačilni nalog mora vsebovati osebno ime in naslov zavezanca, za pravno osebo pa ime, davčno ali matično številko in sedež, višino takse in pravno podlago za njeno odmero, številko računa za nakazilo, referenco ter opozorilo o posledicah, če takse v roku ne plača. (5) V kolikor v danem roku taksa ni plačana, se pobuda ne obravnava. 5. člen (Pričetek veljavnosti odloka) Odlok se objavi v uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati 15 dni po objavi. Številka: 032-0004/2018-25 Datum: 07. 07. 2022 Občina Nazarje Matej Pečovnik, župan OBČINA PESNICA 778. Sklep o prenehanju statusa javno lokalnega pomena v Občini Pesnica dobro Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 247. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2) (Uradni list RS, št. 61/17, 199/21 – ZUreP-3 in 20/22 – odl. US) in določil Statuta Občine Pesnica (Uradno glasilo slovenskih občin št. 26/19 in 28/19) je Občinski svet Občine Pesnica na 25. seji, dne 21. 06. 2022, sprejel SKLEP O PRENEHANJU STATUSA JAVNO DOBRO LOKALNEGA POMENA V OBČINI PESNICA I. Pri nepremičninah : katastrska občina 609 JARENINSKI DOL parcela 291/8 (ID 7243103), Št. 31/8.7.2022 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1365 katastrska občina 643 LOŽANE parcela 408/3 (ID 2226078), katastrska občina 608 GAČNIK parcela 889/2 (ID 879715), katastrska občina 608 GAČNIK parcela 885/2 (ID 3734831), katastrska občina 614 SPODNJI JAKOBSKI DOL parcela 1165/9 (ID 6581617), katastrska občina 614 SPODNJI JAKOBSKI DOL parcela 1167/2 (ID 3284647) in katastrska občina 614 SPODNJI JAKOBSKI DOL parcela 411/5 (ID 6581648) preneha status javno dobro. II. Pri nepremičninah iz prve točke tega sklepa se po prenehanju statusa javno dobro v Informacijskem sistemu e-ZK Vrhovnega sodišča Republike Slovenije vpiše lastninska pravica v korist imetnika Občina Pesnica, Pesnica pri Mariboru 43A, Pesnica pri Mariboru, matična številka: 5884098000, do celote (do 1/1). 780. Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra Na podlagi 262. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21) in 15. člena Statuta Občine Podlehnik (Uradni list RS št. 96/2009, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 21/2017) je Občinski svet Občine Podlehnik na svoji 18. redni seji, dne 20. 6. 2022, sprejel naslednji SKLEP O UKINITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA III. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. 1. S tem sklepom se ukine status grajenega javnega dobra na nepremičninah;  katastrska občina 457 Podlehnik, parcele 814/42, 245/2, 818/7  katastrska občina 453 Rodni vrh, parcela 534  katastrska občina 492 Gruškovje, parcela 1694/11  katastrska občina 451 Gorca, parcela 1081/8  katastrska občina 456 Dežno, parceli 457/1, 444  katastrska občina 455 Zakl, parcela 354. pri katerih je v zemljiški knjigi vknjiženo javno dobro. Številka: 478-0055/2022 Datum: 21. 06 .2022 2. Nepremičnine navedene v 1. točki tega sklepa postanejo last Občine Podlehnik. Občina Pesnica mag. Gregor Žmak, župan 3. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 900-4/2022 Datum: 20. 6. 2022 OBČINA PODLEHNIK 779. Občina Podlehnik mag. Sebastian Toplak, župan Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra Na podlagi 262. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21) in 15. člena Statuta Občine Podlehnik (Uradni list RS št. 96/2009, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 21/2017) je Občinski svet Občine Podlehnik, na svoji 18. redni seji, dne 20. 6. 2022, sprejel naslednji SKLEP O UKINITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA 1. S tem sklepom se ukine status grajenega javnega dobra na nepremičnini;  katastrska občina 457 Podlehnik parcela 138/55, pri katerih je v zemljiški knjigi vknjižena zaznamba javnega dobra. 2. Nepremičnini, navedeni v 1. točki tega sklepa, se izbriše zaznamba javnega dobra. 3. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 900-4/2022 Datum: 20. 6. 2022 Občina Podlehnik mag. Sebastian Toplak, župan OBČINA RAVNE NA KOROŠKEM 781. Odlok o spremembi Odloka o proračunu Občine Ravne na Koroškem za leto 2022 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2,76/08, 79/09, 51/10, 40/12-ZUJF, 14/15-ZUUJFO, 11/18-ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 ZIUZEOP-A in 80/20-ZIUOOPE), 29. in 40. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11-UPB4 (14/2013 popr.) 101/13, 55/15-ZFisP, 96/15-ZIPRS1617, 13/18, in 195/20), 19. in 32. člena Statuta Občine Ravne na Koroškem (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 16/2016, 4/2017) je Občinski svet Občine Ravne na Koroškem na 26. redni seji, dne 06.07.2022 sprejel ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE RAVNE NA KOROŠKEM ZA LETO 2022 1. člen V Odloku o proračunu Občine Ravne na Koroškem za leto 2022 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 9/2022) se 2. člen spremeni tako, da se glasi: Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih: v € Št. 31/8.7.2022 Uradno glasilo slovenskih občin A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Skupina/Podskupina kontov I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) TEKOČI PRIHODKI (70+71) 70 DAVČNI PRIHODKI 700 Davki na dohodek in dobiček 703 Davki na premoženje 704 Domači davki na blago in storitve 71 NEDAVČNI PRIHODKI 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 711 Takse in pristojbine 712 Denarne kazni 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 714 Drugi nedavčni prihodki 72 KAPITALSKI PRIHODKI 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev 73 PREJETE DONACIJE 730 Prejete donacije 74 TRANSFERNI PRIHODKI 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 40 TEKOČI ODHODKI 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 402 Izdatki za blago in storitve 403 Plačila domačih obresti 409 Rezerve 41 TEKOČI TRANSFERI 410 Subvencije 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 413 Drugi tekoči domači transferi 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 432 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom III. PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ (I.-II.) B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina/Podskupina kontov IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 750 Prejeta vračila danih posojil V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV. – V.) C. RAČUN FINANCIRANJA Skupina/Podskupina kontov VII. ZADOLŽEVANJE (500+501) 50 ZADOLŽEVANJE 500 Domače zadolževanje VIII. ODPLAČILA DOLGA (550+551) 55 ODPLAČILO DOLGA 550 Odplačilo domačega dolga IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-XI.) XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA DAN 31.12. PRETEKLEGA LETA Stran 1366 Rebalans 2022 17.175.691 11.344.735 9.113.638 6.903.879 2.010.259 199.500 2.231.097 1.676.136 6.000 21.000 0 527.961 1.808.777 1.273.613 535.164 0 0 4.022.179 3.457.050 565.129 22.956.009 4.875.608 1.305.474 207.204 3.123.430 44.500 195.000 6.382.799 229.538 2.603.919 629.279 2.920.063 10.643.891 10.643.891 1.053.711 9.876 1.043.835 -5.780.318 0 0 0 283.188 283.188 283.188 -283.188 6.348.440 6.348.440 6.348.440 439.700 439.700 439.700 -154.767 5.908.740 5.780.318 154.767 Št. 31/8.7.2022 Uradno glasilo slovenskih občin 2. člen Drugi odstavek 16. člena se spremeni tako, da se glasi: Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačilo dolga v računu financiranja se občina za proračun leta 2022 lahko zadolži do višine 6.348.440 € za financiranje investicij, predvidenih v občinskem proračunu. 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410-0118/2022 Datum: 06.07.2022 Občina Ravne na Koroškem dr. Tomaž Rožen, župan OBČINA VOJNIK 782. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnih vzgojno-izobraževalnih zavodov Občine Vojnik Na podlagi 3. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 17/91-I - ZUDE, 55/92 - ZVDK, 13/93 - ZP-G, 66/93 - ZP-H, 66/93 - ZVDK-A, 45/94 - odl. US, 8/96, 31/00 - ZPL, 36/00 - ZPDZC, 127/06 - ZJZP), 40.in 41. in člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 - popr., 65/09 popr., 20/11, 40/12 - ZUJF in 57/12 - ZPCP-2D, 2/15 - odl. US, 47/15, 46/16, 49/16, 25/17 - ZVaj, 123/21, 172/21, 207/). 36, 37, 43, 52, 54. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS št. 11/11-UPB, 14/13-popr., 101/13, 55/15ZFisP, 96/15-ZIPRS1617, 13/18 in 195/20-odl. US), Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS št. 11/2022) ter 19. člena Statuta Občine Vojnik (Uradno glasilo slovenskih občin št. 3/2016) je Občinski svet Občine Vojnik na 3. dopisni seji, ki je potekala od 30. 6. 2022 do 4. 7. 2022 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O USTANOVITVI JAVNIH VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIH ZAVODOV OBČINE VOJNIK 1. člen V 41. členu Odloka o ustanovitvi javnih vzgojnoizobraževalnih zavodov Občine Vojnik (Uradni list RS št. 75/96, 61/98, 98/99, 36/2000, 27/08, 33/10, UGSO št. 18/2014) se doda nov odstavek: »Zavod lahko izvaja prodajo blaga in storitev na trgu le, če bo z izvajanjem te zagotovil najmanj pokritje vseh s to dejavnostjo povezanih odhodkov.« 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 032-0010/2022/2 Datum: 4.7.2022 Občina Vojnik Branko Petre, župan Stran 1367 Št. 31/8.7.2022 755. 756. 757. 758. 759. Uradno glasilo slovenskih občin OBČINA BLOKE Odlok o pokopališkem redu v Občini Bloke Sklep o delni povrnitvi stroškov volilne kampanje za lokalne volitve v Občini Bloke Sklep o določitvi cene predšolskih programov za oddelke vrtca pri OŠ Toneta Šraja Aljoše Sklep o imenovanju Občinske volilne komisije Občine Bloke Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra OBČINA KIDRIČEVO Odlok o proračunu Občine Kidričevo za leto 2023 Odlok o rebalansu 2 proračuna Občine Kidričevo za leto 2022 Stran 1357 OBČINA MISLINJA Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega vzgojnovarstvenega zavoda Vzgojno-varstveni zavod Slovenj Gradec Stran 1362 Stran 1362 777. OBČINA NAZARJE Odlok o dopolnitvi Odloka o ustanovitvi skupne občinske uprave SAŠA regije Odlok o določitvi takse za obravnavanje zasebnih pobud za spremembo namenske rabe prostora v Občinskem prostorskem načrtu Občine Nazarje 778. OBČINA PESNICA Sklep o prenehanju statusa javno dobro lokalnega pomena v Občini Pesnica Stran 1364 OBČINA PODLEHNIK Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra Stran 1365 OBČINA RAVNE NA KOROŠKEM Odlok o spremembi Odloka o proračunu Občine Ravne na Koroškem za leto 2022 Stran 1365 OBČINA VOJNIK Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnih vzgojnoizobraževalnih zavodov Občine Vojnik Stran 1367 Stran 1334 773. 1340 774. 1340 775. 1341 761. 762. 763. 764. 765. 766. 767. 768. 769. 770. 771. 772. 1360 1341 776. 760. Stran 1368 OBČINA CIRKULANE Pravilnik o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja v Občini Cirkulane v obdobju od 2022 do 2027 Pravilnik o spodbujanju in razvoju podjetništva v Občini Cirkulane v obdobju od 2022 do 2027 Odlok o lokalnih turističnih vodnikih na območju občin Majšperk, Žetale, Podlehnik, Cirkulane, Zavrč, Gorišnica in Videm Odlok o turistični in promocijski taksi v Občini Cirkulane Sklep o ceniku vodenja lokalnih turističnih vodnikov na področju Haloz Sklep o potrditvi oblikovanja oddelkov predšolske vzgoje in povečanja najvišjega števila otrok v enem oddelku OE vrtca Cirkulane v šolskem letu 2022/2023, sistemizacije delovnih mest za OE vrtec Cirkulane ter poslovnega časa in najmanjšega števila otrok v OE vrtec Cirkulane: Sklep o spremembi Sklepa o soglasju k določitvi cene storitve pomoči družini na domu – socialne oskrbe in določitvi subvencioniranja cene storitve pomoči družini na domu – socialne oskrbe za leto 2020 Sklep o določitvi cene storitev polnjenja električnih vozil na AC e-polnilnicah v Občini Cirkulane Stran 1342 OBČINA DUPLEK Sklep o začetku priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta za del enote urejanja prostora ZD – 2, trgovski center v k.o. Zgornji Duplek v Občini Duplek Stran 1353 OBČINA GORIŠNICA Sklep o potrditvi sistemizacije delovnih mest v javnem vzgojno-izobraževalnem zavodu Osnovna šola Gorišnica – enota vrtec za šolsko leto 2022/2023 Sklep o določitvi vrste in števila oddelkov ter števila otrok v posameznem oddelku vrtca Sklep o določitvi poslovnega časa delovanja vrtca Sklep o določitvi cene programov predšolske vzgoje v Osnovni šoli Gorišnica v Občini Gorišnica Stran 1356 1364 1346 1349 779. 1351 780. 1352 1352 781. 782. 1353 1353 1356 1356 1357 1365