SEVNICA - V torek je bil občni zbor vlagateljev za stanovanjsko varčevanje pri celjski podružnici Ljubljanske banke.
Črnomelj - Jutri se bodo v zdravilišču Lešče pri Bosiljevu sestali člani razširjenih izvršnih odborov občinskih konferenc SZDL Črnomlja in Duge Rese. Spregovorili bodo o dosedanjem sodelovanju ter predlagali pobrati tenje obeh občin.
« METLIKA - Jutri bodo na I skupni seji člani predsedstva J občinskega sindikalnega sveta in izvršnega odbora občinske konference SZDL ocenili pretekle javne razprave o osnutkih obeh ustav.
TREBNJE - V ponedeljek je bila seja občinske konference SZDL, na kateri so ocenili javno razpravo o osnutkih ustav in načrtu gospodarskega razvoja občine, akcijski program boja proti alkoholizmu in dosedanjo dejavnost ter program tabora in galerije likovnih samorastnikov v Trebnjem.
BREŽICE - Primorsko dramsko gledališče bo v nedeljo, 21. oktobra, gostovalo v Brežicah z delom španskega dramatika Garcia Lorce ,,Dom Bernarde Albe“.
Jubilej, priložnost za akcijo
Ljubljana in Dobrnič bosta prizorišče dveh manifestacij v počastitev 30-letnice AF2 - Proslavi bosta 17. in 21. oktobra
Spominski del svečanosti bo 21. oktobra v Dobrniču, ko bo-
V TREBNJEM RAZSTAVLJA SLI KAR MARTIN KOPRIČANEC
Obiskovalci prireditev v Galeriji likovnih samorastnikov v Trebnjem so bili minuli petek zvečer navzoči pri otvoritvi nove razstave: s 43 deli, ki jih je navdahnilo domače okolje, človek in pokrajina, se je predstavil slikar Martin Kopričanec, 30-letni kmet iz Molev. V imenu direktorja podjetja Trimo, Ivana Goleta, je razstavo odprl Stefan Potočnik. Na otvoritvi je pel vokalni oktet iz Karlovca slovenske in hrvaške narodne in umetne pesmi. Razstava bo odprta do 28. oktobra.
GOVORNIKA POLJANŠEK IN ŠETINC
Na slavnostni akademiji v počastitev brežiškega praznika bo 27. oktobra govoril predsednik prosvetno-kultumega zbora Miloš Poljanšek, 28. oktobra pa v Cerkljah ob Krki sekretar sekretariata CK ZKS in zvezni poslanec Franc Šetinc.
do v kraju slavili tudi krajevni praznik, delovni značaj pa bo proslava dobila z zborom samo-upravljalk-delegatk iz vseh slovenskih občin, ki bo 17. oktobra v Ljubljani.
DBH
NOVO MESTO
JE VAŠA BAIMKA
V Dobrniču bo proslava ob 11. uri, vabljene pa so nekdanje delegatke ustanovnega kongresa AFŽ in delegacije republik. Govorila bo Mars Rugena-Osolnikova, prva sekretarki AFZ Slovenije.
Druga manifestacija, posvečeni ženi v današnjem trenutku in ki bo imela izrazito delovni značaj, bo 17. oktobra v Ljubljani. V prostorih republiške skupščine bo ob 10. ur, zborovanje samoupravljalk, govori' pa bo Franc Popit, predsednik CK ZKS.
Delegatke s tega zbora se bode zatem po skupinah razšle in bode gostje posameznih ljubljanskih občin ter mestne konference SZDL. Peljali jih bodo na obisk v večje ko-, lektive, kjer jim bodo prikazali današnji položaj žene v delovni organizaciji.
Kot je na nedavni tiskovni konferenci v Ljubljani poudarila Zora Tomič, predsednica republiške konference za družbeno aktivnost žensk, so se odločili za tak način proslave predvsem zato, da bi hkrati s počastitvijo zgodovinskega dogodka v javnosti začeli akcijo za hitrejše reševanje problematike, ki tare sodobno ženo proizvajalko in mater.
RIA BACER
Žena si je v naši družbi priborila enakopravnost že v času NOB pred 30 leti, v današnji samoupravljalski družbi pa njeno mesto ni zadovoljivo. Med zaposlenimi je polovica žena, medtem ko funkcije v raznih samoupravnih organih pretežno zasedajo moški. Če tega odnosa ne bomo l^alu spremenili, ne bo mogoče uresničiti načela nove ustave, naj z dohodkom razpolaga tisti, ki ga ustvarja. (Foto: R. Bačer)
oraki do združitve živilcev
Mirna: Popitov obisk in razgovor o združevanju živilske industrije
v ponedeljek so obiskali tovarno za predelavo krompirja na Mimi predsednik ZKS Franc Popit, predsednik gospodarske zbornice Andrej Verbič in predsednik komisije za samoupravne odnose pri CK ZKS Peter Toš. Z direktorji in sekretarji osnovnih organizacij ZK Kolinske, Pivovarn Union, Laško in Talis ter Delamarisa, Droge in pte so govorili o združevanju živilske industrije, o povezovanju s kmetijstvom in o ustanavljanju TOZD.
število strojnih skupnosti, okrepiti sodelovanje s kmeti in med kmeti ter tako doseči večjo učinkovitost ter večji dohodek.
A.ŽELEZNIK
P Predsednik ZKS Franc Popit (desno) in gostje poslušajo razlago inž. Kotaija v mirenski tovarni.
REPUBLIŠKA POMOČ ^ BELTU
Sindikalna organizacija v Bel-tu in občinski sindikalni svet sta že pred časom zaradi težkega stanja v tovarni, kjer so zaposleni že dvakrat dobili izplačane le minimalne osebne dohodke, pomagala najbolj ogroženim članom kolektiva, ko sta razdelila mednje 17 tisočakov. Pred dnevi pa je republiški sindikalni svet razveselU Črnomaljce. Ti so v Ljubljani prosili za 20 tisočakov, ki naj bi jih podelili kot pomoč najbolj ogroženim družinam čla-
nov, ki so zaposleni v Beltu, do-bilipa so 50.600 dinarjev.
Člani republiškega sindikalne-
w sveta so namreč menili, da je Bila zahteva Belokranjcev preskromna in so se zato odločili za \dodelitev večje pomoči.	j
Punti družijo mladi svet
III. grafični bienale tudi v Krškem in Sevnici
Razstavne prostore za ill. grafični bienale jugoslovanskih pionirjev so mor^i razširiti zaradi obilice izvrstnega gradiva, s katerim se je mladina odzvala na razpis Dolenjskega kulturnega festivala. Prispelo je 377 del. V Kostanjevici jih bodo razstavili 146. I^zstavo bo odprl He-g^Višić v soboto, 20. oktobra.
Drugi de! razstave bo Dolenjski kulturni festival postavil v Otroški galeriji na scvniškem gradu. Tam bo prikazanih 191 del pod skupnim
naslovom „Krvavi punt poznamo ...“ Razstavo bo odprla prof. Vladka Stoviček v nedeljo, 21. oktobra, ob 9. uri.
V Krškem bo isti dan otvoritev tretjega dela III. grafičnega bienala v počastitev obletnice kmečkih uporov. Naslov te razstave je „Lik Matije Gubca”. V galeriji bo razstavlje-nili 40 portretov „kmečkega kralja". Razstavo bo odprl kipar Vladimir Stoviček.
V novem združenju „HP“ (Hrana - Pijače) so zaenkrat razen Kohn-ske, katere obrat je mirenska tovarna, že vse tri slovenske pivovarne. Združenje je odprto tudi za druge, saj je postalo združevanje nujno, če hoče živilska industrija uspešneje na.stopati na jugoslovanskem trgu. Kakšna bo organizacija TOZD v novem združenju, je še precej ne-
V SOBOTO KVIZ v BREŽICAH
S slovesnostjo ob dograditvi glavnega cevovoda in zbiralnika za vodovod na Čatežu sc bodo v soboto začele prireditve za počastitev praznika brežiške občine. Se isti dan popoldne se bodo ekipe mladinskih aktivov pomerile na kvizu, ki ga občinska konferenca ZMS prireja pod naslovom „Mladi in tradicije NOB“. Nastopilo bo 6 ekip, z vmesnimi kulturnimi točkami pa se bodo predstavili vojaki. V'es naslednji teden sc bodo vrstile Športne prireditve v Cerkljah in v Brežicali.
jasno, so ugotavljali udeleženci razgovora. Kot je posebej poudaril predsednik Popit, je treba z novo organizacijo TOZD predvsem krepiti vzajemnost delavcev in zmanjševati stroške režije.
V razgovoru so posebej obravnavali izkušnje trebanjske Kmetijske zadruge in Kolinske v sodelovanju s kmeti. Pogodbeno prideluje krompir 700 kmetovalcev, usmerjenih je že 210 kmetij. Goste je zanimalo, kakšni so odnosi s kmeti m kakšne so možnosti, da bi pridelek še povečali. Predvsem je treba [povečati
POŽAR ZARADI OTROŠKE IGRE'
Na skednju Pavla Stefaniča v Svibniku je 12. oktobra opoldne nenadoma izbruhnil požar. Uničenih je 20 ton sena, 2 toni slame, 2 toni koruze, 200 kg fižola, trije vozovi in razno kmečko orodje. Škodo cenijo na 150.000 din. Huda nesreča, ki je zadela to domačijo je, kot kažejo prve ugotovitve, nastala med otroško igro. Spet so bile vžigalice v rokah nedoletnih otrok!
MOTOKROS NA PRILIPAH
V nedeljo ob 14. uri bo na Prilipah pri ^Irežicah finalni nastop za državno ekipno prvenstvo v kategorijah do 250 in 60 ,ccm. V 4 vožnjah se bodo pomerili najboljši tekmovalci mednarodnega in nacionalnega razreda ter mladinci v kategoriji mopedov. Med več kot 60 nastopajočimi bo tudi 9 Brežičanov, od teh trije prvič na mopedih.
Proti koncu tedna pričakujemo izboljšanje vremena. I^r^videvamo občasne razja-! snitve in nekoliko bolj sveže \ vreme.
 —  ______________
»Spremljevalci« - razkošje
Otočec: Franc Šetinc govoril na seminarju sekretarjem' osnovnih organizacij Zveze komunistov
Dan po seji CK ZKS je sekretar sekretariata Franc Šetinc na seminaiju sekretarjev osnovnih organizacij ZK dolenjske regije na \ Otočcu poudaril, da je potrebno izvesti ocene prehojene poti komunistov od aktivov dalje, v dnevni red pa vnesti vprašanja, kot je o njih kritično spregovoril centralni komite. „Priti mora do diferenciacije, ki naj pokaže, kdo je na sedanji osnovi pripravljen delati in kdo ne,“ je podčrtal.
Sekretar Šetinc je opozoril na podatek, da 45 odstotkov komunistov nima funkcg, je brez posebnili odgovornosti. Meni! je, da današnji čas v Zvezi komunistov ne dovoljuje ..spremljevalcev", ker si pač takšne-M razkošja ne moremo dovoliti. Prav tako je nujno, da sc komunisti nenehno izobražujejo in dvigajo svojo ideološko raven. Ce komunist ne bo dovolj trden, bo lahko kaj hitro postal plen najrazličnejših teženj, proti katerim se bori Z K
V nadaljevanju seminarja so udeleženci pod vodstvom Ludvika Goloba, sekretarja medobčinskega sveta ZK za Dolenjsko sprejeli program idejno političnega izobraževanja za naslednje obdobje (med drugim so predvidene tudi občin.skc politične sole), načrt, kako bodo v vseh organizacijah ZK sprejeli ocene (er osnovno usmeritev na |Hidročju kadrovske politike.
I 7.
V torek so v restavraciji na Otočcu odprli razstavo aranžiranega cvetja v slogu ikebana. Pri postavitvi je sodelovala z domačimi organizatorji priznana strokovnjakinja prof. Klara Kos. Razstava, ki si jo je vredno ogledati, bo odprta do 21. oktobra. (Foto: Mikulan)
Nekaj sto etnologov iz vse Jugoslavije, gostje iz tujine in študenje se udeležuje XIII. posveta etnologov, ki se je v torek začel v dvorani gami hotela na Otočcu pod pokroviteljstvom predsednika ObS Novo mesto Avgusta Avbarja. (Foto: S. Mikulan)
tedenski
mozaik
Združene države Amerike so ostale nekaj dni brez podpredsednika, ker je dosedanji podpredsednik Spiro Agnew moral odstopiti potem, ko je državni tožilec zbral mnogo bremenilnih dejstev o podkupovanju in utajevanju davkov. S tem se je presenetljivo končala afera „Agnew*‘ (ta je bila sicer dolgo časa v senci še vedno nedokončane afere ,,Watergate“), ki se je izkazala za usodnejšo za ameriškega podpredsednika kot „Watergate“ za predsednika. Richard Nixon je izbral že novega podpredsednika, malo znanega (vsaj pri nas) Geralda Forda. S tem se je trapčno končala usoda drugega najvplivnejšega politika v Združenih državah Amerike... vrč hodi toliko časa po vodo dokler..
Medtem pa se je iz Cila vrnila delegacija treh članov mednarodnega združenja pravnikov, ki so po vrnitvi iz Santiaga sporočili, da so odkrili dokaze očitnega kršenja človečanskih pravic v tej državi, kjer je vojaška hunta pred časom strmoglavila prvega zakonito izvoljenega socialističnega predsednika Allen-deja. Komisija je povedala, da vojaki v Cilu ubijajo in mučijo mnoge, ki so bili znani kot simpatizerji nekdanjega predsednika. Prinesli so tudi dokaze v podobi na skrivaj posnetih fotografij, ki prikazujejo mučenja z ognjem in elektriko... surovost v službi vojaške diktature ...
V Londonu pa se bo, kot vse kaže, vendarle zgladilo nesoglasje, ki je grozilo že skorajda z vojno, krive pa so bile - ribe. Islandija namreč ne dovoljuje britanskim (seveda pa tudi drugim ) ribiškim ladjam, da bi lovile v njihovih ozemeljskih vodah, ki so jih samovoljno razširili na okroglo 75 kilometrov od obale. Pred časom je zaradi tega prišlo že do streljanja med britanskimi in islandskimi ladjami in grozil je resen razdor. Toda vojne na srečo ni bilo, pa je tudi najbrž ne bi moglo biti, kajti Islandija namreč nima -vojske... samo zaradi rib pa bi jo neg brž tudi ne ustanovili...
Preveriti smeri razvoja
Prej sprejete smernice razvoja v Sloveniji ne ustrezajo več novemu času in novim pogledom
Menimo, da so prav priprave na republiške in na jugoslovanski partijski kongres primeren čas, da ojMravimo temeljito revizijo naših razvojnih načrtov. V Sloveniji to velja za petletni načrt in koncept dolgoročne razvojne usmeritve republike. Dejstvo je, da na posameznih področjih ne sledimo začrtanim smemicam in ne uresničujemo predvidenih nalog (na primer glede stopoij rasti) drugje pa je napredek hitrejši, kot smo predvidevali.
področjih in v sporazumu z drugimi republikami odločiti,
V Sloveniji se moramo predvsem odločiti, da je nujno več vlagati v nekatere osnovne proizvodne veje in energetiko, ker je to osnova za napredovanje tiste najprodornejše industrije, ki ima največji delež v proizvodnji tudi v najsodobnejših gospodarstvih v svetu. Težave z nekaterimi kritičnimi proizvodnimi materiali in predvsem zadnje omejitve električne energije so dovolj prepričljiv argument, da gre za sila resna vprašanja. Cimprej se moramo dogovoriti o razvojnih možnostih na teh
kje je nujno skupno realizirati načrte. Ne le pri energetiki, ampak povsod, kjer se Slovenija preskromno opira na surovinsko bogastvo enotnega jugoslovanskega gospodarskega prostora in v izkoriščanje teh bogastev tudi premalo investira.
Drugo nerešeno vprašanje, tesno povezano s pravkar omenjenim je, kako v naših razvojnih načrtih dopolniti nekatere strateške točke. V politiki smo
ATENE - 12.000 ljudi je demonstriralo proti grSkemu industrijskemu magnatu Stratisu Andreadisu, ki namerava v Megan, 40 km zahodno od Aten, zgraditi rafinerijo nafte, in vzklik^o „Ne zastrupljajte na& zemlje!", ^htevali so, naj pogodbo, ki jo je Andreadis skleiul z vlado, razveljavgo, ker je Megara že sedaj močno onesnažena.
LONDON - Britanska kraljica Elizabeta je odpotovala v Sydney, kjer bo v soboto odprla stavbo nove opere.
PRAGA - Češkoslovaška vlada je sprejela sklep, da se cene osebnih avtomobflov škoda, moskvič in VAZ s 15. oktobrom na domačem trgu znižajo za 4000 do 14.000 kron.
lELEGRAMI
CIUDAD MEXICO - Častni britanski konzul v Guadalai^ dr. Antony Duncan WiUiams, n so ga pred nekaj dnevi ugrabili, je že prost. Njegova družina je privolila, da bo ugrabiteljem plačala 200.000
BEOGRAD — Po obisku v Mo^vi, kjer se je pogovaijal z najvi^imi sovjetskimi voditelji, se je mudil včeraj v Beogradu alžir^ predsednik Huari Bumedien. S predsednikom Titom in njegovimi sodelavci se je pogovaijal o krizi na Bližnjem vzhodu ter o dejavnosti neuvrščenih po alžirski konferenci. Obe strani sta po razgovorih izdali tudi skupno sporočflo, ki med dmgim poudaija pripravljenost pomagati pravičen boj Egipta in Sirije v spopadu z Izraelom. (Telefoto: Tanjug)
ejem
dolariev odkupnine.
MOSKVA — Na desetdnevni uradni obisk v So^^tsko zvezo je prišel danski premier Anker Joer-gensen. Pogovore je začel s predsednikom sovjetske vlade Aleksej' Kosiginom.
BONN — Veliki zahodnonemški konzorcij za gradnjo atomskih elektrarn je v Sovjetski zvezi kupil okrog 700 ton obogaten^a urana za tri nove elektrarne, ki jih bodo v ZRN postavili v naslednjih petih letih.
_ Jaz sem neupravičeni bogatin Jaka Jur. Prišel sem vpraSat, ali bo treba kdaj kaj plačati ali pa bom moral kar naprej tako straSno moralno trpeti.
razčistiU nekatere dileme o „terciarizaciji*‘ Slovenije, jih ovrgli in poudarili, da je dinamična in visokoproduktivna proizvodnja bistvena komponenta napredka. Razumljivo je, da se morajo ta dejstva odraziti tudi v naših razvojnih dokumentih.
In tretjič, veliko hitreje moramo v prid nemotenemu razvoju izoblikovati vrsto neobdelanih sistemskih rešitev. Sistem in politika cen, zunanjetrgovinski in devizni režim, davčni sistem in financiranje splošnih in skupnih potreb so področja, kjer je še vrsta odprtih vprašanj. Zato je zadnja konferenca ZICJ tako odločno poudarila, da glede teh in še nekaterih dmgih zadev delovni ljudje upravičeno kritizirajo zavlačevanje medrepubliških dogovorov in prepočasno vsklajevanje stališč.
Čas je torej, da temeljito preučimo naše razvojne smernice in jih povsod vskladimo z stvarnimi možnostmi in naprednimi težnjami delavskega razreda. In to bo obenem bistveni prispevek k oblikovanju naše ekonomske politike za 1974. leto.
TONE KRAŠOVEC
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
Sredi minulega tedna (v četrtek) je zase- vorijo o dolžnosti komunistov in vodstev pravi. SZDL bo v svojem poročilu posebej dal CK ZK Slovenije - na dnevnem redu je ZK, da se začnejo že sprejeta načela uresni- opozorila na nekatera vprašanja, ki terjajo bila predvsem ocena družbeno-političnih čevati prav v vseh okoljih. CK ob tem npr. tudi politični odgovor. Tu gre npr. za vklju-razmer pri nas po 21. seji predsedstva ZKJ, poudarja, da je treba odločno nadaljevati z čevanje delegatov zasebnih kmetijskih pro-še zlasti pa po Ksmu in po 29. seji CK ZKS. odpravljanjem socialnih razlik v naši družbi, izvajalcev v skupščinski sistem, za položaj
da se morajo komunisti dosledno zavzemati kmetov in kmetijske dejavnosti v ustavah ter za uresničevanje sprejetega programa glede za usmerjanje kmetijskega maksimuma v graditve delavskih stanovanj, daje treba pod- zvezni ustavi. Nadalje gre tudi za vprašanje preti krepitev davčnih in inšpekcijskih služb, neustreznega ustanavljanja temeljnih orga-kar služi za odkrivanje primerov neupravi- nizacij združenega dela, zlasti glede skupnih čenega bogatenja, in še in še.	služb, itd.
V repubUški konferenci SZDL so se že začele priprave za izdelavo sklepnega poročila
Uvodni referat sekretarja sekretariata CK ZKS Franca Šetinca in poznejša razprava sta dala prerez uresničevanja dogovorjene politike in sprejetih stališč ter nalog, ki so bile pred vodstvom in organizacijami ZK v zadnjem obdobju. Na tokratnem zasedanju centralnega komiteja so spregovorili tudi o povezovanju in združevanju organizacij združenega dela - sprejeli pa so tudi sklepe za nadaljnje delo.
Še vedno premajhna aktivnost
Poslovna skupnost kmetijsko-industrijskih kombinatov Jugoslavije je pripravila poseben predlog za povečanje pridelka pšenice pri nas — o tem predlogu so po nekaterih telesih zvezne skupščine že razpravljali in ga podprli. V predlogu je rečeno, da imamo v naši državi vse možnosti za to, da bi prihodnje leto pridelali približno 5,350.000 ton pšenice, kar bi bilo dovolj za vse naše potrebe, pa nam potemtakem uvoz pšenice ne bi bil potreben.
Predlagatelji pa opozarjajo na temeljno vprašanje ob tem — na ureditev politike cen pri kmetijskih proizvajalcih. Odkupne cene za pšenico - in pa seveda tudi zajamčene cene - bi bilo nujno prilagoditi dejanskemu stanju, pravijo, in to bi nam zagotovilo uresničiti predlagani načrt za omenjeni obseg pridelka pšenice v prihodnjem letu.
Predlagatelji so glede popravka cen povsem določni. Nova povprečna zajamčena in" druge protisamoupravne sile še niso-po- o javni razpravi o osnutkih zvezne in repu- cena za pšenico naj bi bila prihodnje leto vsem potolčene. Hkrati je menil, da se v zad- bliške ustave v naši republiki. Predvideno je, 1,85 din za kilogram — namesto dosedanjih njem času pojavljajo tudi gesla, ki skušajo da bo do konca meseca izdelan osnutek tega 1,60 din za kilogrm, kot je to določil ZIS. zbuditi v ljudeh nezaupanje v našo notranjo poročila - s politično oceno celotne ustavne Takšen popravek cene bi bil v skladu s spre-in zunanje-politično usmeritev. Posebno vlo- razprave, ki je bila izredno plodna in široka, jeto politiko cen, pravijo, vsekakor pa bi go kaže v tem času tudi cerkev — kjer se Poročilo, katerega temelj bo na vsebinski višja zajamčena cena ugodno spodbudila pojavljajo klerikahstične težnje, zahteve in usmerjenosti javne razprave, bo zajelo tudi kmetijske pridelovalce. Odkupna cena pa naj akcije. Vse to zahteva od Zveze komunistov vse pripombe in predloge k posameznim do- bi bila vsaj za 10% višja od zajamčene cene še posebno enotnost in organizirano dejav- ločbam novih ustavnih osnutkov.	_ kar bi bilo vseeno še precej nižje od tiste
nost, je poudaril Franc Šetinc.	V Socialistični zvezi menijo, daje treba cene, poudaijajo predlagatelji omenjenega
O tem govorijo tudi sklepi, sprejeti na to- dati odgovore na vse poslane pripombe in ukrepa, ki jo moramo sedaj plačevati za uvo-kratnem zasedanju CK ZKS - sklepi, ki go- predloge, kolikor se jih je strnilo v javni raz- /£no pšenico.
Franc Šetinc je v svojem uvodnem poročilu pri oceni rezultatov, doseženih pri razvijanju in utijevanju samoupravnih odnosov v organizacijah združenega dela na temelju uresničevanja ustavnih dopolnil, menil, da je v gospodarstvu še vedno opaziti premajhno aktivnost ZK, sindikatov, mladine in strokovnih delavcev. Zato vsi delavci še niso spoznali bistva svojega položaja v TOZD ter položaja TOZD v delovni organizaciji, je menil, zato tudi tam, kjer so novi odnosi po ustavi formalno že uveljavljeni, dejanski vpliv delavcev na odločanje še ni bistveno spremenjen.
Ob koncu svojih besed je Franc Šetinc še poudaril, da ne smemo izgubiti izpred oči dejstva, da tehnobirokratske, liberalistične
tedenski zunanjepolitični pregled
Na obeh frontah divjajo izredno hudi boji, v Združenih narodih ni še nobene rešitve, arabski svet pa vse bolj strnjuje svoje vrste — to je, ob novicah, da prihaja na Bližnji vzhod novo in novo orožje, trenutna podoba krize.
Egiptovske sile, ki so preSe Sue^ prekop že prvi dan vojne, so uspele potisniti Izraelce okrog trideset kilometrov v globino sinajskega polotoka, kjer se nadaljujejo srditi spopadi. Po vseh znakih sodeč se nadaljuje v nedeljo zjutraj začeta egiptovska ofenziva proti trem strateško pomembnim prehodom v puščavi. Ob tem poročajo tudi o hudih spopadih med izraelskim in egiptovskim letalstvom.
Na Golan^ visoki planoti, kjer so v zadnjih nekaj dneh Izraelci zaman obupno poskušali prebiti sirsko obrambno črto, divjajo prav tako hudi boji med oklepniki in topništvom obeh strani, toda v trenutku, ko to pišemo še vedno ni videti, da bi se Izraelcem (ki so na ta sektor očitno vrgli velike sile) posrečilo zlomiti nasprotnika.
Tudi na tem področju divjajo hudi letalski boji, med katerimi pa izraelski letalci ne morejo več tako lahko in nekaznovano prihajati nad sirsko prestolnico kot je bilo to v začetku.
Ob pričujočem splošnem pregledu vojaških operacij na Bližnjem vzhodu je treba omeniti še napade pomorskih sil obeh strani in akcije komandosov, ki delujejo z bliskovitimi vpadi v sovražnikovo zaledje.
Pobuda je na arab^ strani in to je za mnoge v svetu, ki so bili dolga leta očitno pod vtisom mita o izraelski nepremaglji-vosri (pogojeni z bliskovito zmago v šestdnevni vojni leta 1967), veliko presenečenje.
Toda učinkovitost arabskih vojaških sil ni edino, kar loči sedanjo četrto vojno od zadnje iz leta 1967 — opozoriti je treba tudi na izredno enotnost arabskega sveta, ki tokrat nikakor ne ostaja zgolj na besedah.
Od Maroka na skrajnem zahodu do Iraka na vzhodu je arabski svet tokrat dal svojo polno in nedeljeno podporo tako Kairu kot Damasku in tudi jordanski kralj Husein, ki je prvih nekaj dni spopada stal nekako (čeprav menda po poprejšnjem dogovoru) ob stani, je poaal svoje elitne enote v Sirijo, da bi se tam bojevale z Izraelci.
Očitno je, da so Arabci uspeli doseči doslej še nikoli dolženo akcijsko enotnost, ki se izkazuje v čisto konkretnih prispevkih na bojišču, kar ocenjujejo opazovalci kot nekaj povsem novega ne samo za trenuten položaj v arabskem svetu, marveč tudi za nadaljnji razvoj odnosov med posameznimi arabskimi državami.
V Združenih narodih niso dosegli glede re^tve nikakršnega napr^ka, kajti ZDA so očitno na strani Izraela in za zdaj niso pripra\djene spoštovati sklepa (kajpak ga ni pripra\1jen spoštovati niti Izrael), da bi se morale namreč izraelske enote umakniti z zasedenega arabskega ozemlja v smislu resolucge št. 242 iz novembra 1967. Napovedujejo sicer, da utegnejo v nadednjih 24 urah znova sklicati Varnostni svet, vendar pa ni prevelikih možnosti, da bi
Vojna
se
nadaljuje
dosegli kakšen pomembnejši
Eremik na poti k rešitvi krize, i je prerasla v vojno.
Omeniti velja tudi učinkovito politično akcgo neuvrščenih držav, ki so v skladu z na alžirski konferenci sprejetimi | sklepi že začele ddovati v pod- | poro in pomoč Arabcem. Tudi i tu ne ostaja zgolj pri besedah — r saj so ndčatere dižave (denimo Uganda), ki sicer niso arab^e, že poslde na fronto svoje enote. Nobenega dvoma ni, da je mogoče glede tega v nadednjih dneh pričakovati še nove in pomembne pobude.
Vojna vsekakor ne bo kratka kot so to napovedovali nekateri krogi na Zahodu. Izrael je doživel v prvih desetih dneh neverjetno hude izgube, ki jih sicer izpolnjuje z ameriško pomočjo, ki pa jih veijetno ne bo mogel v celoti (vsaj kar zadeva moštvo — in to kljub novicam, da prihajajo v Izrael tudi letalci, med njimi tudi tisti, ki so sodelovali v vietnamski vojni) izpopolniti.
Napoded omenimo, da kljub nekaterim izjavam o sklenitvi premiija za zdaj še ni videti konca vojne, kajti Arabci se tokrat nikakor nočejo zadovoljiti zgolj z ustavitvijo sovražnosti, marveč teijajo dokončno in pravično reiitev bližnjevzhodne krize.
TELEGRAMI
aUDAD MEXICO - MUijon ljudi se je v soboto zvečer udeležilo velikega zborovanja solidarnosti z vlado. Sklicali so ga mehiški delavski sindikati in kmečke zveze zoper ofenzivo domače in tuje reakcije.
rilt
Na zborovamu je govo sednik Luis,Echeverria.
tudi pred-SANTIAGO - Čilska hunta je iz-
gnala iz države štiri tuje novinane, med njimi tudi posebnega dopisnika pariškega „Monda“. Hunta m povedala, kakšni so bili razlogi, da so izgnali to skupino novinaijev.
Pred nadvse skromno trgovino v Črneči vasi na Goijancih. Prebivalci tega okoliša bodo v soboto ^vili dokončanje nove ceste od Črneče vasi do Vrtače, Vrbja in Prušnje vasi. Zdaj bi radi, da bi čimprej dobili lepšo tigovino, ki jo bo v šoli uredila Preskrba.
V	petek so v tovarni zdravil KRKA v reklamne namene pričeli vlagati japonske bisere v zobno kremo VADEMECUM MENTY. Na vsakih 100 krem vlože 1 biser. Zaenkrat jih bodo tožili 1000. Na diki: magistra Ljuba Antešič vlaga prvi biser. (Foto: S. Miljan)
Na zidu ene od večjih hiš v Metliki se šopiri reklama ljubljanskega Mercatoija, ki pa ni ugledna niti za podje^, še manj pa za Metliko. Napis je pravi ,rebus, ki si ga Mercator v Ljubljani zai^i strogih komunalnih inšpektoijev in kazni gotovo ne more privoščiti. (Foto: B. Podobnik)
Gobe so v obdobju dolgotrajne mesne krize prijetna sprememba na jedilniku. Gospodinje jih na tržnici v Brežicah veliko pokupijo, nekaj za sproti, nekaj za \iaganje. Nabiralci ^tevajo za kilogram gob od 25 do 30 din, odvisno od ponudbe. (Foto: J. Teppey)
NEIZKORIŠČENA IZVOZNA MOŽNOST
Jugoslovansko gospodarstvo ima v sedmih vzhodnih socialističnih deželah 286 predstavništev.
V	njih dela 665 naših državljanov in še mnogo začasnih pomočnikov. Samo v Moskvi imamo, kot je bilo rečeno v republiški skupščini te dni, 60 predstavni-štev s 114 predstavniki. Ta množica predstavništev ustvari približno tolikšno blagovno menjavo s Sovjetsko zvezo kot na primer tri fmska predstavništva s šesterico zaposlenih.
Predlagamo: izvozimo te zastopnike, ko so že tam. (Sicerpa oni niso krivi, da lahko naša predstavništva na tujem rastejo kot gobe po dežju - in si nelojalno konkurirajo ter zapravljajo ^aš skupni ugled.)	^
Sejmišča
NOVO MESTO: Na novomeško sejmišče so na ponedeljkov sejem prodajalci pripeljali 417 prašičev, starih do 12 tednov, in 69 prašičev, starih od tri do sedem mesecev. Vsega skupaj so prodali 400 živali. Za prve so prodajalci zahtevali 380 do 450 dinarjev, za starejše pa 460 do 700 dinaijev.
BREŽICE: Na brežiškem sejmi-je na zadiyi semanji dan zamenjalo lastnike 316 prašičkov^ starih do tri mesece, in 23 starejših prašičev. Za kilogram žive teže prv^ so kupci plačevali 23 do 24 dinarjev, za druge pa 20 dinarjev.
I^jevna skupnost Šentrupert javlja, da bo zadnji letošnji sejem na Veseli gori pri Šentrupertu v soboto, 27. oktobra.
»Nimamo« - pogost pozdrav v trgovini
Ko je bilo treba krpati trimi-lijonsko luknjo v novomeškem občinskem proračunu, ki je zazijala zaradi premalo vplačanega prometnega davka, so odborniki ugotovili tisto, kar kupci že dalj časa čutimo: trgovina v Novem mestu zaostaja, ne sledi razvoju gospodarstva, razdrobljena je, majhna.
Vsak, kdor gradi „v svoji re-žiji“, bo potrdil: nadirkal in natelefoniral se je do onempglo-sti, preden je nakupil, kar je za hišo treba. Izbira je slaba, specializacija trgovin premjhna. Zlasti z reprodukcijskim materialom so križi in težave. Obrtniki se oskrbujejo iz večjih mest. Prometni davek, ki odteka drugam, še ni najhujše zlo, v prime-ijavi z zastoji v delu, stroški — in jezo.
Da je tako, je kriva lokalna zaprtost, so rekli občinski možje. Res je težko kriviti kaj drugega, saj ne moremo razumeti, da ne bi bilo za velike trgovske hiše privlačno odpirati trgovine v enem izmed najbolj naglo se razvijajočih gospodarskih središč v Sloveniji, ki povrhu vsega leži še sredi poti med Ijubljano in Zagrebom. Ljubljana ima po zadnjem spisku kar pet trgovskih organizacij med
Kmetijski kotiček
Od steljnikov do njive
Naravi ni mogoče storiti sile. Kdor je poskušal delovati proti njenim zakonitostim in notranji urejenosti, se mu je za to maščevala. Poljedelec, sadjar, vinogradnik, živinorejec, vsi, ki po^gajo v naravo, da bi dosegli korist od nje, so dolžni spoštovati to temeljno resnico.
Domač primer iz novejšega časa je spreminjanje steljnikov v oMelovdno zemljo. Dr. Albin Stritar z biotehniške fakultete v Ljublj^i, ki je znanstveno raziskoval tla v Beli krajini, je ob republiškem tekmov^ju traktoristov v Dragatušu zelo umljivo in hkrati jasno radožil kmetovalcem in drugim, zakaj se je v Beli krajim posrečilo iz steljnikov narediti bolj donosno zemljišče in zakaj se na sosednjem Hrvatskem ni.
Hrvati so zagrešili temeljno napako, ker niso upoštevali naravnega procesa in so hoteli z eno potezo narediti čudež. Čez noč pa iz steljnika ni mogoče pričarati njive; zemljo je mogoče Spremeniti le postopno. Raziskava steljnikov je namreč pokazala, da vsebujejo tla zelo malo hranilnih snovi, zlasti fosforja. Če bi hoteli steljnik naenkrat spremeniti v njivo, bi potrebovali izredno veliko hlevskega gnoja in gnojil. Stroškov za to zlepa ne bi dobili poplačanih.
Zato so poskusUi drugače. Naenkrat ni mogoče dobro pognojiti debelega sloja zemlje, ki nastane ob oranju, temveč je mogo-^ pognojiti le tanjši zgornji sloj, ki ga za svojo rast najbolj izkoristijo trave. In res so trave uspevde, to pa je narekovalo sklep, da je treba steljnik najprej zatraviti, šele postopno ga je potem mogoče spremeniti v njivo.
Svoj čas je v Beli krajini vladalo mnenje, da dokaj skromne padavine onemogočajo večjo rodovitnost tal. Znanost pa je pokazala, da je bilo za to krivo pomanjkanje hrane v tleh; če nianjka hrane, pa rastlL.i potrebujejo še več vode, kot sicer, tako uči veda o prehrani rastlin.
Inž. M. L.
desetimi največjimi v Jugoslaviji. Preostalih pet ima Beograd.
Trgovci bodo verjetno našli zase opravičilo, toda dejstva samega dosti ne morejo predrugačiti. Morali bodo bolj prisluhniti potrebam, ne pa omalovažujoče preslišati kritike, pa celo nekatere spodbude. Ko je na zadnji seji medobčinskega sveta ZK Novo mesto tudi o tem tekla beseda, je bilo pribito: predvsem več iniciative v sami trgovini bi bilo treba! Da, iniciative, ki bi rodila večjo konkurenco.
M. LEGAN
moga. Ce jih primerjamo z drugimi energetskimi gorivi, je premog najcenejši. To dejstvo je v minulih letUi toliko poslab^o položaj premogovnikov, da le-ti niso zmožni zadržati sedanjega obseda proizvodnje, kaj šele da bi proizvodnjo povečali in modernizirali ter težkemu delu primerno plačali v rudnikih zaposlene ljudi.
R. KOMLJENOVlC
nimi ljudmi ustvaril 989 milijonov dinarjev celotnega dohodka, leto dni poprej pa 813 milijonov. Letošnji poslovni uspehi tega podjetja kažejo, da se taka rast nad^jujt.
M. L.
Oskrba
Ko ni premoga
Energetska kriza ne pomeni le pomanjkanja električne energije, kot nekateri mislijo, temveč je to tudi kriza premoga. Zima je pred durmi, toda mnoga gospodinjstva, toplarne in industrija nimajo skoraj nobenih zalog „črnega zlata“.
Zakaj je tako? Proizvodnja premoga zaostaja že 10 let, ker ga je nafta vztrajno potiskala v ozadje. Posledica tega je, da je skoraj polovica premogovnikov pri nas že zaprtih, število rudarjev pa se je v zadnjih sedmih letih zmanjšalo od
85.000	na 50.000. Zdaj ugotavljamo, da naftna „moda“ mineva, saj mnoga gospodinjstva, pa tudi chugi znova uporabljajo premog.
Verjetno največji vzrok pomanjkanja pa so nespodbudne cene pre-
Iz IMV Novo mesto: lani povprečno 3.839 zaposlenih
IMV med giganti
v posebni izdaji je beo^jska „Ekonomska politika“ - petič doslej - te dni objavila seznam 130 največjih proizvodnih organizacij, 20 največj^ prometnih podjetij in zvez ter 50 največjih trgovskih organizacij v Jugoslaviji.
Med 130 največjimi poizvodnimi organizacij^i se je podjetje ISKRA kot največje v Sloveniji uvrstilo na deveto mesto, leto dni poprej pa je bilo deseto. Na 18. mesto so se uvrstile Slovenske železarne (leto prej 17.), na 20. Gorenje (prej 2 na 29. ZP Elektrogospodarstvo Slovenije, na 34. TAM Maribor, na 44. Združeno podjetje za distribucijo električne energije Slovenije in na 63. največje dolenjsko podjetje IMV Novo mesto.
IMV je leta 1971 zasedel 59. mesto, torej se je uvrstil nekaj bolje kot lani. Vendar pa tega ne smemo ocenjevati kot neuspeh, saj je znano, da se v južnih republikah podjetja
pogosteje združujejo v večja kot pri nas. Sicer pa govorijo številke: lani je IMV s p>oprečno 3.839 zaposle-
s;
M'
Pridnim rokam še znanje
Pridnost premalo
Samo pridnost rok, pa čeprav pripadajo tako marljivim ljudem, kot so Belokranjci, ne zadostuje več. Pridnim rokam je treba pridati še znanje in modeme stroje. Z izbiro kadrov pa se v Beli krajini zares he morejo pohvaliti, pomanjkanje strokovnjakov pa lahko zavre rast v zadnjih letih hitro razvijajoče se industrije.
Tolažba, da so belokranjska podjetja podeljevala in še podeljujejo štipendije dijakom in študentom, je kaj klavrna. Dejstvo je namreč, da se mnogo belokranjskih štipendistov in drugih deklet in fantov potem, ko so doštudirali, ni več vrnilo. Ugodnejši delovni pogoji, manjša bremena odgovornosti, ki jih nosijo „na tujem", kot pa bi jih morali prevzeti doma, ter še precejšnja komunalna nerazvitost obeh belokranjskih občin, ki še poudaija odročnost sicer lepe pokrajine onstran Gorjancev, odvrača prihod strokovnjakov.
Izjeme, ki bi se bile za ceno dobljenega stanovanja pripravljene odreči se „čarom“ življenja v večjih mestih, pa se največkrat kaj km^u prepričajo, da stanovanj tudi tu skorajda nL Da pa jih ni, ne gre kriviti posameznikov ali posameznih delovnih kolektivov, pač pa je treba to pripisati bremenu preteklosti, ki se ga tudi naprednejša sedanjost še ni uspela otresti.
B. PODOBNIK
m
V
Kako dobra tale letošnja letina ...
(Karikatura: Marjan Bregar)
eredno
•••
Problemi jugoslovanskega kmetijstva so zelo zamotani, nanje pa vplivajo tudi razmere v svetu. V svetovnem merilu je za kmetijstvo značilna nestabilnost proizvodnje in cen ter naraščajoče pomanjkanje kmetijskih pridelkov. Veča se nesorazmerje, ki ovira razvoj še drugih gospodarskih dejavnosti
Zaradi tega je urejanje razmer v kmetijstvu ena najvažnejših gospodarskih nalog. Reševanje osnovnih protislovij pa pri nas še vedno zadeva ob dva „bunkerja**. V prvem so tisti, ki kmetu še vedno nočejo pri-
Dva »bunkerja«
znati enakopravnosti niti enakega položaja v primerjavi z drugimi delovnimi ljudmi, pa četudi je to jasno zagotovljeno v ustavnih dopolnilih in v 68. členu osnutka nove republiške ustave.
V	drugem bunkerju so tisti, ki v zemljiški lastnini kmetov še vedno vidijo neizbrisen izvirni greh, zaradi katerega kmetom ni mogoče priznati enakih pravic ne enakega položaja v družbi. Menijo, da je z združevanjem dela kmetov in združevanjem njihovih delovnih sredstev, med drugim tudi zemlje, resda možno doseči nekaj proizvodnih uspehov, da pa je velik napredek mogoče doseči le na velikih, strnjenih kmetijskih površinah. Ob tem pozabljajo, da so te površine nastale z zaokroževanjem manjših parcel, pozabljajo pa vrh tega, da je možno tudi ob sedanji strukturi kmetijskih zemljišč s specializacijo in proizvodnim sodelovanjem zelo veliko doseči, Ce oba „bunkerja** presodimo nekoliko bolj poglobljeno, lahko ugotovimo, da sta nastala zaradi tega, ker dvomljivci ne razumejo dovolj leninskega načela o zavezništvu delavca in kmeta v revoluciji in gradnji novega družbenega reda.
STEFAN KUHAR ^
Obisk iz Bihaća
Izmenjava izkušenj Dolenjski list - »Krajina«
v okviru sodelovanja ,^let bratstva in enotnosti** je minuli teden obiskal ČZP Dolenjski list Boško Maijanović, direktor, g^vni in odgovorni urednik „Krajine**, lokalnega lista iz Biha^, ki ima v svojem sestavu tudi lokalno radijsko postajo.
Izmenjava izkušenj in mnenj je bila koristna, zlasti ker oba lista, Dolenjski list in „Krajina", izhajata v dokaj različnih razmerah in imata svoje poglede in prijeme pri razširjanju pokrajinskega informativno političnega tiska. „Krajina”, ki izhaja na območju sedmih bosanskih občin (Bihać, Cazin, Vel. Kladuša, Bos. Petrovac, Bos. Krupa, Bos. Grahovo in Drvar), kjer živi 250.000 prebivalcev, ima natanko desetkrat manjšo nal^do kot naš list, kar kaže, da je šele na začetku razvoja. Vedeti pa je tudi treba, da imajo naštete občine še nič manj kot 37,5 odst. nepismenih in polpismenih, ki jim časnik ne more ničesar pomeniti
Boško Marjanovič se je, ko je vzporejal oba lista in se informiral o
načinih širjenja IX>lenjskega lista v preteklosti, zanimal predvsem za vsebinsko plat pri urejanju našega gasila ter za odnose z občinami in družbeno-političnimi organizacijami. Nas pa je zlasti zanimalo, kako delujeta lokalni časnik in radijska postaja v Bihaču, saj je znano, da ima Novo mesto zagotovljeno možnost za svojo radijsko postajo, žel|o in potrebo po nji, žal pa zaenkrat se ne dosti več kot to.
M. L.
Sprevod gasilcev ob počastitvi spomina na kmečke upornike
Gasibka počastitev kmečkih uporov
Več sto gasilcev se je zbralo na stadionu Matije Gubca v Krškem
Medobčinski gasilski svet v Posavju, ki povezuje občinske gasilske zveze Brežice, Krško in Sevnico, je organiziral v nedeljo, 7. oktobra prireditev v počastitev 400-letnice kmečkih uporov in zaključek tedna požarne varnosti.
v gasilski paradi, ki je šla iz Kršk^a na stadion Matije Gubca, je sodelovalo nekaj sto gasUcev s svojimi društvenimi prapori in številnimi gasilskimi avtomobili. Poleg domačih gasilcev so se proslave udeležili gostje gasilci iz Hrastnika, Trbovelj,
Trebnjega, Žalca in Celja, Samobora, Jastrebarskega, Vel. Gorice in Zagreba.
Po otvoritvi proslave je spregovoril predsednik občinske gasilske zveze Krško tovariš Stane Nunčič, ki je poudaril pomen tedna požarne varnosti, v katerem so vsa gasilska
društva v Posavju veliko storila za odpravo napak in vzgojo prebivalstva.
Podpredsednik občinske skupščine tovariš Slavko Smerdel je nanizal vse tegobe hrvaških in slovenskih kmetov, ki so jih prestajali pod vsemogočnim plemstvom. Orisal je legendarnega junaka Matija Gubca, ki je skušal v neenakem kilavem boju osvoboditi tlačane. Puntarska bakla, ki so jo prižgali in ponesli bojujoči
se kmetje tudi na Krško polje, ni ugasnila vse do končne zmage.
LEO KOMAN
BREŽIČANI PRVI
Ekipe osnovnih šol na občinskem tekmovanju iz spoznavanja zgodovine kmečkih uporov so 12. oktobra v Brežicah nastopile temeljito pripravljene. Za prvo mesto so se nazadnje spoprijeli tekmovalci iz Artič in Brežic. Zmagala je brežiška ekipa, ki bo 9. novembra zastopala občino na republiškem tekmovanju. To srečanje bo spet v Brežicah.
Srečanje dopisnikov
V Kopru so se zbrali pionirji dopisniki iz vse Slovenije • Nagrajeni Dolenjci
v okviru jugoslovanskih pionirskih iger ,Xepota v ustva-ijanju — radost v otUcrivanju** se je letos na V. srečanju pioniijev dopisnikov, ki je bilo 12. in 13. oktobra, ^ralo več kot 190 mladih iz vse Slovenije, med njimi pionira dopisniki, ki jih je igralo uredništvo Dolenjskega lista.
V	dvodnevnem programu srečanja so si pionirji o^edali mesto
NOVO MESTO: DARUJ STAR PAPIR!
Občinski odbor Rdečega križa in Društvo za boj proti raku organizirata akcijo zbiranja starega papirja. Zato prosita občane, da zberejo odvečni papir, karton, nerabne knjige in časopise in jih povežejo v svežnje, da jih bodo lahko otroci, ki bodo v akciji pomagali, 22., 23. in 24. oktobra pobrali. Za razumevanje in sodelovanje v tej človekoljubni akciji, katere namen je zbirati sredstva za boj proti raku, se organizatorji zahvaljujejo.
KMETJE SE SESTAJAJO 08 NEDELJAH
V	nedeljo, 14. oktobra sta bila v brežiški občini sklicana dva zbora kooperantov - v Cerkljah za Veliko Dolino, Krško vas, Malence, Cerklje in Veliki Tm, v Dečnih selih pa za krajevne skupnosti Pečice, Sromlje in Artiče. območje Bizeljskega bo zbor kmetov 21. oktobra na Bizeljskem, za pišečki okoliš pa v nedeljo v Pišecah. Na zborih ustanavljajo svete kooperantov.
Koper in se seznanili s svojimi mladimi gostitelji. Istočasno so imeli mentorji in strokovni delavci na področju mladinskega pisanja strokovne posvete o literarnem in estetskem usmerjanju mladih, katerih bogata in raznovrstna dejavnost s tega področja je prišla do izraza na razstavi pionirskih glasil in mladinskih strani slovenskih časopisov, ki so jo ob tej priložnosti odprli v avli gledališča.
V	soboto so se mladi sestali s predstavniki uredništev slovenskih časopisov, z znanimi mladinskimi pisatelji in pesniki ter borci. Med razgovori so pokazali živo zanimanje za novinarstvo.
Na slovesni zaključni prireditvi so podelili tudi nagrade najboljšim šolskim glasilom. Med šestimi nagrajenimi sta tudi dve glasili iz dolenjskih šol; nagrado sta prejeli šolsko glasilo „Zarje“ iz Trebnjega in glasilo pionirjev grmske osnovne šole „Mladi ob Krki . Čeprav je žirija ocenjevala samo dve številki glasila novomeške osemletke, je poleg nagrade za vsebino prišlo v najožji izbor za navado za Ukovno opremljenost, kar je gotovo veliko priznanje za učence te šole, ki izdajajo gasilo šele dve leti. Uredništvo Dolenjske^ lista je svojim dopisnikom podelilo diplome za uspešno sodelovanje.
M. MARKELJ
V obratu Cestnega podjetja na Drnovem pri Krškem so 11. oktobra spustili v pogon novo asfaltno bazo, izdelek KOVINARSKE iz Krškega. Tovarna proizvaja asfaltne naprave v kooperaciji z zaho-dnonemško firmo VVibau. V Sloveniji je to druga naprava te znam-kč, v Jugoslaviji pa jih je že 65. Zmogljivost je 60 ton asfalta na uro, prav toliko, kot je imajo stare naprave za izdelovanje asfalta. Tehnologija je izpopolnjena in nova asfaltna baza ima tudi ogrevani silos za shranjevanje asfaltne zmesi, če ni pri roki kamiona. Na sliki: direktor Mirko Strmšek pozdravlja goste. (Foto: Jožica Tep-pey)
Odločna stališča organizacije
Sklepi osnovne organizacije Zveze komunistov v Cestnem podjetju
BREŽICE - Danes se bo sestala občinska skupščina. Na dnevnem redu je ocena gosjro-daijenja v prvem polletju. Odborniki bodo sklepali tudi o zazidalnem načrtu za počitniške hišice v Sobenji vasi.
METLIKA - Člani komiteja občinske konference ZKS bodo na današnji razpravi spregovorili o kadrovskih vprašanjih pred volilnimi konferencami osnovnih organizacij ZK v občini, ki bodo v novembru, ter o nekaterih predvidenih kadrovskih spremembah v občini.
ČRNOMELJ - Danes se bodo na seji občinske skupščine sestali odborniki obeh zborov. Med drugim bodo spregovorili tudi o vzgojni, izobraževalni, kulturni m telesnovzgojni dejavnosti ter o poročilu davčne uprave o izterjavi davčnih obveznosti.
Osnovna organizacija Zveze komunistov v Cestnem podjetju Novo mesto je 12. oktobra obravnavala razmere v tem podjetju ter sprejela nasl^nje sklepe:
1. Moralno-politična ocena direktorja, ki jo je organizacija sprejela 17. septembra, ne sloni le n^dnosu do Janeza Vodopivca, temveč na celovitosti medsebojnih odnosov do ZK, na tolerantnem odnosu do zasebnih prevoznikov, na nerazvit m samoupravnih odnosih ter na moralno-politični odgovornosti za asfaltna dela, ki so šh v škodo Cestnega podjetja in v korist zasebnikov
2. Organizacija ZK obsoja vse poskuse zavajanja in manipulacijo z raznimi socialno-demagoškimi izjavami, prikazovanje delnih podatkov.
Zbiranje posameznikov in podobno.
Organizacija ZK je svojo oceno ves čas gradila na uradnih podatkih Službe družbenega knjigovc^stva ter na lastni o^ektivni oceni razmer v podjetju. 2^to ne more sprejeti ocene, da so podatki in ugotovitve neutemeljene in neresnične.
3.	Organizacija ZK ocenjuje, da delavski svet pri obravnavi ocene ZK ni upošteval celovitosti ocene osnovne organizacije ZK in občinskega komiteja ZK o razmerah v podjetju. Ocenjuje, da delavski svet ni bil objektivno obveščen, marveč sc jc na osnovi demagoških in delnih
ocen direktorja opredeljeval za oceno stanja, ki naj bi bilo po njegovem dobro. Organizacija ZK meni, da bi moral delavski svet temeljito oceniti ter opredeliti svoja stališča do negativnih pojavov v podjetju.
4.	Organizacija ZK meni, da za sedanje in prihodnje stanje v podjetju ne more biti odgovorna, ker se njena stališča ne sprejemajo. ZK ves čas ppozarja na nekatere negativne pojave v CP (Cestno podjetje), ki obremenjujejo poslovne in medsebojne odnose v CP. Odgovornost za stanje v CP nosijo predvsem tisti, ki nočejo spregledati objektivnega stanja in ukrepati. Pri tem nosita veliko odgovornost delavski svet in direktor
podjetja.
5.	Člani
lani ZK v podjetju ocenjujemo, da we pri nameri za sklicanje zbora delovnih ljudi, na katerem bi se delavci opredelili do ocene direktorja, za manipulacijo z delovnimi ljudmi s strani tehnostrukture. Zato menimo, da je to politično nesprejemljivo, nesamoupravno in v nasprotju z našimi prizadevanji, da sc stvarno ocenijo razmere v poajei-ju ter na tej osnovi samoupravni organi sprejmejo ukrepe za odpravo negativnosti. To bo ustvarilo mož-
nosti, da bo kolektiv objektivno obveščen ter da se bo vključil v napore za urejanje družbenoekonomskih odnosov na ustavnih rešitvah.
6. 00 ZK meni, da je direktor po svojem položaju odgovoren, da takoj ustrezno ukrepa v smislu razčiščevanja in plačila uslug, ki jih je podjetje opravilo zasebnikom.
7. Komunisti naj v sindikalni organizaciji in delavskem svetu načno vprašanje moralno-politične odgovornosti nekaterih članov DS in kolektiva, ki so se materialno okoristili na račun podjetja.
8. V razpravah na seji delavskega sveta, ki je bila 8. oktobra, so nekateri člani spraševali, zakaj je 00 ZK podprla kandidaturo za direktorsko mesto. V zvezi s tćm dajemo sledeče pojasnilo: 00 ZK v tistem trenutku ni bilo mogoče ocenjevati kandidata tov. Strmška celovito, ocenjevali smo ga le enostransko (njegovo delo kot tehničnega vodje). Sedanji do-
fadki kažejo, da je tudi tov. trmšek z moralno-političnega stališča odgovoren za nekatere nepravilnosti, ki mu jih takrat ni bilo mo-^če nakazati. Kot tehnični vodja je Bil odgovoren za nastalo situacijo v zvezi z neplačanimi računi za asfaltiranje, za stopnjevanje aranžmaja z zasebniki, v primeru Baškovič itd.
00 ZK v Cestnem podjetju Novo mesto
Predsednik Tito;
Kmočki punt je bil upor razredne veljave, bil je socialna revolucija
„ ... Kmečki punt ni bil navaden lupor. Morda se v samem izrazu skriva določena zgodovinska krivica. Pravzaprav je šlo za socialno revolucijo, ki je imela tudi širši odmev v Evropi, revolucijo z določenimi cilji in programom, s težnjami, da bi porušili vso fevdalno ureditev in ustvarili državo, v kateri bodo ljudstvo, kmetje, dobili svoje pravice in v kateri ne bo več izkoriščevalcev in izkoriščanih.
V	nasprotju z nekaterimi drugimi gibanji tistega časa kmečki punt ni bil versko-idelološke narave. Bil je enako nape-ijen proti svetovnemu in cerkvenemu fevdalizmu. Vse to priča, da je bil ta upor razredne narave, da je bila razredna zavest njegova i^balna sila. Zato je ta punt tako kot noben drug - in bilo jih je že precej, poprej in pozneje — zapustil globoke sledove v zgodovini naroda, v duši našega človeka, od tistega časa do naše revolucije. Zaman so bila vsa prizade-v^ja hrvaškega plemstva in vseh, ki so skozi stoletja zagovarjali interese, nasprotne ljudskim, da bi odvzeli ceno temu velikemu zgodovinskemu dogodku, potisnili v pozabo njegov pomen in vpliv na človeška prizadevanja po družbenem napredku.
Te iskre, ki je zatlela pred štirimi stoletji v zagorskih in slovenskih vaseh, ni bilo mogoče pogasiti. V srcih naprednih ljudi je iz generacije v generacijo tlela naprej, bila v raznih zgodovinskih obdobjih in raznih krajih naše dežele pravi narodni kažipot, v narodnoosvobodilnem boju hrvaškega in slovenskega naroda ter vseh jugoslovanskih narodov pa se je razplamtela v polnem sijaju ...“
(Iz govora ob odkritju spomenika Matiji Gubcu v Donii Stubici 14. oktobra 1973)	j	o u u v uonji
Edvard Kardelj:
Delavski razred je jedro družbe, torej tudi naroda
„ ... Ni si mogoče zamisliti, da bi delavski razred lahko vladal v federaciji mimo republike in občine in v nasprotju z njima, saj republika in komuna prav tako predstavljata oblast delavskega razreda v zvezi z drugimi delovnimi ljudmi iz mesta in s podeželja kot federacija. Konec koncev je treba upoštevati, da delavski razred ni samo abstraktna politična formula. Delavski razred je v socializmu in diktaturi proletariafa organizem, ki pomeni jedro družbe, torej tudi naroda. Ker je delavski razred vodilna družbena sila, se v njem prepletajo vsi interesi, začenši s krajevno skupnostjo - kjer delavcu ni vseeno, ali bo v njej otroški vrtec in vse drugo, kar je potrebno za njegovo vsakodnevno življenje, pa do komune, kjer delavcu ni vseeno, ali bo imel vse nujne komunalne storitve itd., in naprej do republike, kjer delavcu prav tako ni vseeno, ali bo imel šole, v katerih se bodo njegovi otroci učili v materinem jeziku, kakor tudi ne, ali bo imel ne le politične, temveč tudi gospodarske možnosti, da bo gojil svojo nacionalno družbeno nadstavbo, kulturo itd., skratka, ni mu vseeno, ali bo lahko s svojim presežkom dela svobodno gospodaril na vseh ravneh di pa mu bo odločitve vsiljeval kak sistem birokratsko-centralističnega velikodržavnega hegemonizma.
Potemtakem: kakor ni naroda zunaj delavskega razreda, tako tudi ni delavskega razreda zunaj naroda, ker bi to pomenilo, da lahko republika in narod obstajata brez delavskega razreda. Delavski razred je vodilna sila nacije, zato se mora njegova oblast v federaciji izražati tako neposredno kot prek njegove oblasti v republiki. Federacija mora predstavljati enotnost obeh teh elementov ...
(Na skupni seji predsedstva zveznega odbora ZZB NOV in predsedstva zveznega odbora ZR\^ 19.9.1973 v Beogradu)
Franc Šetinc:
Usposobimo predvsem krajevne in občinske organizacije SZDL!
„ . ..,Ocena v tem trenutku, eno leto po pismu in 29. seji, nam je potrebna tudi zato, da še bolj strnemo svoje vrste in okrepimo revolucionarni zanos, da bi se tako izognili nevarnosti upadanja revolucionarnega vrenja. Tokrat mora biti poudarek na krepitvi idejne in akcijske moči Zveze komunistov pri samih družbenih temeljih: v temeljnih organizacijah združenega dela, v krajevnih in interesnih skupnostih. Tu bodo v bodoče morale nastajati vse temeljne odločitve, od tod bo moral segati delavčev glas na vse ravni usklajevanja in sintez različnih potreb delovnih ljudi v širši družbeni interes, v celoto vseh interesov, tu se bo moral uveljaviti delavec, od tod bo delavski razred zavladal v komuni in republiki, s tem pa tudi v federaciji...
... Vloga in vpliv socialistične zveze sta se okrepila. Začela se je usposabljati, čeprav še vedno počasi, za opravljanje nalog, ki jih nalagajo ustavna dopolnila in osnutek nove ustave. Na republiški ravni jo je uspelo kadrovsko okrepiti. Proces kadrovske konsolidacije poteka tudi v občini in na drugih ravneh, vendar tam še ni ustreznih premikov. Zato bo moralo biti težišče prizadevanj komunistov na usposabljanju Socialistične zveze v sami družbeni bazi, torej njenih krajevnih in občinskih organizacij ter njih sekcij ...“
(Iz poročila sekretarja sekretariata CK ZKS na seji centralnega komiteja ZKS 11. oktobra 1973 v Ljubljani)
To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami!
SPOMIN IN UPANJE
Noč je ležala nad mestom in težke dežne kaplje so udarjale ob okenske šipe. Skoraj v vseh bolniških sobah je bilo že temno. Spokojna tišina je vladala vse naokrog, le včasih sojo skalili koraki dežurne sestre, pa še ti so kmali zamrli. OblaJd so se kmalu pretrgali in prikazale so se številne zvezde. Topel majski vetrič je stresel zadnje dežne kaplje z vej.
Skrita za debelim stebrom sem sedela na balkonu bolnišnice. Nisem vedela, kako dolgo sem že tu. Le včasih mi je še rahel drget stresel telo. Sama sebe sem tolažila in si dopovedovala.: „Punca, vesela bodi, da greš jutri že domov. Marsikdo bi dd vse, kar ima, da bi lahko zapustil bolniške zidove. Doma te že komaj čakajo, pa tudi Jože bi te rad zopet čimprej videl.“ Toda vsa ta tolažba ni prinesla miru v moje srce. Vedela sem, da se bom težko poslovila od Andreja — svoje ljubezni, rojene v beli bolniški sobi. Njegove visoke in vitice postave, oblečene v belo haljo, njegovih črnih las, oči, tistih otožnih, včasih malce hudomušnih modrih oči ne bom mogla nikoli pozabiti.
Tisti dan, ko sem prišla v bolnico, sem morala že takoj na operacijo. Po dveh urah, ko je bilo najhujše za mano in sem se ravno prebujala iz narkoze v svoji bohiiški postelji, je stopil v sobo, prižgal luč ter mi prinesel čaj. „No, gospodična že odpira oči,“ seje hudomušno nasmehnil. Koje videl, kako mi bolečine kremžijo obraz, me je potolažil z besedami, da mi bo sestra dala injekcijo in bom potem lahko zaspa-la. To se je kmalu tudi zgodilo.
Dva dni po tem ga nisem nič videla. V množici novih obrazov sem kar pozabila nanj. No, tretji dan pa je zopet prišel. Po kosilu, ko sem vsa povezana ležala in brala knjigo, je tiho odprl vrata, pozdravil ter mi dal termometer. Začutila sem, da mi je srce pričelo močneje biti. Vzel mi je desnico, otipal žilo ter pričel polglasno šteti:„Ena, dve, tri..Utihnil je, njegove globoke modre oči pa so se srečale z mojimi. Nisem, vzdržala pogleda, obrnila sem glavo v stran, Uca pa so mi zagorela. Ko je nato vpisoval podatke o temperaturi in pulzu na karton, pripet na koncu postelje, je hudomušno pripomnil: „Čudno, danes je pa pulz večji kot prejšnji dan.“
Z narejeno zaskrbljenostjo me je podražil, češ da se mi je stanje poslabšalo. Se enkrat me je pogledal, se nasmehnil ter odšel ven. Vrata so ostala odprta in t^o sem lahko opazovala sestre in bolnike, ki so hodili po hodniku. Vsakokrat, ko sem zaslišala značilne Andrejeve korake, mi je srce pričelo razbijati. Včasih je mimogrede stopil na prag moje sobe, me pogledal in nato odbrzel po hodniku naprej.
V	tistih, zame najbolj srečnih trenutkih, ko ni imel kakih posebnih opravkov pri pacientih, je prihajal k meni in mi pomagal preganjati dolg čas. Takrat sem pozabila na vse bolečine in ves prestani strah pred operacijo. Želela sem si, -da bi večno ostd v moji bližini. Zardevala sem ob njegovih pogledih. Opazil je to in me včasih poredno vščipnil v lice.
Nekoč, po večerji, je zopet vstopil v sobo ter kot običajno sedel na posteljo. Brala sem neko knjigo. Rahlo mi jo je potegnil iz rok ter dejal: „No, sedaj mi pa povej kaj o sebi.“ Pričela sem mu pripovedovati o domu, o službi, o tem, da nimam več matere. „Imaš fanta? “ me je vprašal. Prikimala sem, zdelo se mi je, da je svetel lesk v njegovih očeh ugasnil. „Ga ljubiš? “ je hotel vedeti dalje. „Nekoč sem ga, sedaj pa se je vse skupaj ohladilo. Skupaj hodiva le še iz navade.“
Utihnila sem. Njegova roka je poiskala mojo in Jo močno stisnila. Val vročine mi je šinil po vsem telesu. ,,§e dva dni ostaneš tu, kajne? No, saj vem, da komaj čakaš, da boš spet pri svojem dragem,“ nagajivo pripomnil. „Nisem prepričana o tem,“ sem odvrnila. „Lahko noč, in kaj lepega sanjaj!“ Zaprla so se vrata za njim in ostala sem zopet sama.
Vse prehitro so minili tisti dnevi, ki sem jih preživela v bolnišnici. Vsi moji domači, prijatelji ter Jože so verjetno mislili, da komaj čakam, da se vrnem mednje, toda jaz sem z težkim srcem čakala.na zadnji dan in slovo.
Mrak se je spuščal v sobo in med pretrganimi oblaki sem opazila prve zvezde. Običajni živžav po sobah in hodniku je utihnil, kajti pacienti so se že odpravili k počitku. Odprla sem tranzistor in prisluhnila melodijam popularne popevke. Tedaj so se vrata odprla in vstopil je Andrej.
„Posloviti se morava, kajne? Jutri dopoldne nas boš zapustila. Pogrešal te bom. Kadar bom vstopil v to sobo, se bom spomnil nate. Na, vzemi to knjigo v spomin na bolnico in tudi name.“ V grlu se mi je napravila čudna kepa, da skoraj besede nisem mogla spraviti iz sebe. „Hvala, Andrej,“ sem le spregovorila. Solze, ki sem jih do sedaj le s težavo zadržala, so se mi nenadoma usule po licih. Sklonil se je nad mano, se zazrl v moje oči ter mi z robčkom obrisal mokro pot solza.
„Upam, da se bova še videla,“ je dejal. Nekaj trenutkov je nato še stal ob postelji, potem pa mije še enkrat stisnil roko ter s tihim korakom zapustil sobo.
Da, jaz še vedno upam, da se bova kje srečala. Upam,
•	TANJA
Mladina iz dijaSdh domov na Dolenjskem se je 7. oktobra v velikem številu udeležila zborovanja ofc 304etnici zbora odposlancev sloven^ega naro^ v Kočevju. (Foto: foto krožek Dijaškega doma Maide ŠUc, Novo mesto)	^	j-
PROFESOR MLINAR SLAVI
75-letnico rojstva praznuje v teh dneh upokojeni profesor zgodovine in zemljepisa Janez Mlinar, doma iz Loke pri Zidanem mostu. Zlasti prebivalci njegove rojstne vasice Loka, Id ga poznajo pod imenom profesor 2ani, se ga v teh dneh spominjajo, saj je svoji vasi posvetil m ji še posveča največjo ljubezen.
Poučeval je zgodovino in zemljepis na murskosoboški in celjski gimnaziji Raziskoval je zgodovino rodne vasi, o njej govoril vaščanom na številnih predavanjih in lukoU ni vprašal za plačilo. V Loko je vabil svoje prijatelje, znane slovenske pesnike in pisatelje, in ti so brali svoja dela in priredili vaščanom marsikak nepozaben večer.
Znanci in prijatelji mu želimo, da bi še dolgo let v miru užival z^u-žem pokoj in da bi se mu izpolnila želja, ki jo že dolgo nosi v sebi: rad bi namreč izdal zgodovino svoje rojstne vasi Loke in okolice.
STANKO SKOCIR
»Pikolovska ocena Boja Belokranjcev«
Tako Imenuje oceno Antona Štampoharja avtor knjige Rudi Vogrič in mu hkrati odgovarja
Sprašujem se, čemu naj koristi neprijetni, bolj ali manj nepotrebni zapis Antona Štampohaija „O, Boju Belokranjcev' Rudija Vogriča“, ki je bil v juliju in avgustu letos obja\ijen v petih nadaljevanjih v Dolenjskem listu. Piščevo hudovanje zavoljo pomanjkljive žlahtnosti jezili v knjigi je bržčas edino, kar bi bilo v njegovem kritičnem zapisu vredno zanimanja in pohvale. Prav gotovo je ponekod vejica odveč, drugod premalo, pa tudi slogovno je branje za koga trdo, dejal bi, celo okorno.
Toliko o tem, kajpada s pepelom na glavi. Kar zadeva pomanjkljivosti in napake, ki so nastale med tiskom, si tudi sam ne znam razložiti, kako je do njih prišlo. Kljub mojim posredovanjem v tiskarni in poskusom za čistejši odtis in prelom knjige so se vanjo prikradle precejšnje neprijetnosti. Ce omenim le to, da so tiskali tudi zemljevid Bele krajine, ki bi ga morali vstaviti v knjigo, pa ga nisp, ali pa to, da so v vsebinskem pregledu zamenjali kazalo za tabele, potlej je pripomba o tiskovnih po-manjkljivostfli utemeljena. Tudi ne vem, zakaj ni na strani 283 opomb, ki jih on našteva. Opombe 183, 184 in 185 bi morale nositi enako oznako kot opomba 182, in sicer Arhiv CK ZKS IV/1943 - 9; opomba 186 je iz vira Niko Jakofčič: zapiski, opomba 187 je iz vira Zbornik dokumentov in podatkov o narodnoosvobodilni vojni jugoslovanskih narodov, VI. del, 6. knjga, št. dok. 112, opomba 188 pa iz vira Arhiv IZDG, fasc 900.
Anton Stampohar pa je kritično obravnaval vrsto drugili dejstev iz knjige, pri čemer je zašel v neprijeten položaj, da puščice, izstreljene proti avtorju „Boja Belokranjcev", zadenejo njega samega.
Tako bi najprej želel razložiti mu pojem boj, kajti le-ta ga je že v začetku zaposlil. Kdor je bral njegov prispevek v prvem nadaljevanju, se bo spomnil na naslednjo njegovo misel „(Ilede na poudarek besede ,politični‘ se zdi, da naslov ni najbolj posrečeno izbran, saj takoj pomislimo na to, da bo knjiga govorila o vojaškem boju oz. bojih v letih 1941-1945.“ Res, naslov obljublja bralcu opis boja Belokranjcev v teh letih, toda ne le vojaškega, temveč vsestranskega: političnega, ideološkega, gospodarskega itn. Torej je šlo za boj Belokranjcev in
nas vseh, ki je bil zelo širok, tako zelo širok, da ga v nekaterih pogledih še danes bojujemo, četudi ne grme topovi, ne pokajo puške. Med še neizbojevane bitke iz tistih narodnoosvobodilnih časov sodi tudi današnji boj za samoupravljanje, ki smo ga začeli že ob prvem napadu na staro oblast; to je bil tudi vsebinski smisel našega narodnoosvobodilnega boja, ki je bil v danih okoliščinah vojne po obliki videti bolj vojaški, po vsebini pa je bil gotovo predvsem političen, razreden in, kajpada, vsestranski.
Pojdimo naprej! Na očitek o nestrokovnem izražanju odgovarjam kar z mnenji strokovnjakov. Stampohar namreč piše: “Bela krajina ni lonec, da bi imela ,dno‘. Namesto ,dna‘ je v veljavi ravnik. „Tako on. Toda Krajevni leksikon Dravske ba-riovine (Ljubljana 1937) v oddelku srez Črnomelj, pravi natanko takole: „Belokranjsko dno se širi od Ručetne vasi mimo Nestoplje vasi, Brstovca in Vinjega vrha (224 m) z velikim zavojem proti Črešnjevcu, mimo Cerovca pod Krvavčjim vrhom k Trnovcu, v zavoju preko Metlike mimo Drašičev v Rakovico h Kamenici ter na drugi strani mimo Tribuč h Kolpi.“ Tako so strokovnjaki zapisali pred drugo svetovno vojno in pojem belokranjskega „dna“ uporabili tudi po njej (glej Krajevni leksikon Slovenije, II. knjiga, str. 11, zadnji odstavek). V-istih strokovnih delih bo Štampohar našel ustrezne odgovore na svoje trditve, da „Bela krajina ni dežela izrazitih kraških pojavov“ itn. Seveda so, kar se tiče pravilnih zapisov krajev in ustrezne sklanjatve, v moji knjigi tu in tam napake, ki so nastale iz raznih vzrokov. Mednje bi uvrstil predvsem prekratek čas za preverjanje več tisoč imen, nadalje
Pionirji na »Kadinjači 73«
Polšji lov je zdaj na višku sezone. Povsem iz drugih namenov pa se s temi gozdnimi živalicami ukvaija tov. Klun iz Kočevja. Udomači jOi in se igra z njimi. (Foto: Janez Cemač)
Težko smo čakali na ponedeljek. Tisti ponedeljek, ko smo se zjutraj z avtobusi odpeljali legendami Kadinjači nasproti. Vreme je s svojimi sončnimi žarki prispevalo k naši dobri volji in veselju.
Ob vznožju Kadinjačc so nas četni komandirji postrojili po četah, pred katerimi so korakali oboroženi vojaki. Pred spomenikom so nas počakali pionirji iz Titovega Užica. spomenik je bU veličasten, tak, da ga ne znam opisati z besedami. Pred n>omenikom so bile razvrščene v.se čete, njihovi komandiiji pa so rapor-tirali komandantu v svojih jezikih. Naš prapor, prapor osnovne šole Bršlin, se nam je zdel naj lepši med vsemi.. .
V	recitalu smo sodelovali tudi mi skupaj z drugimi pionirji z vseh koncev naše lepe Jugoslavije, lako smo šc poglobili bratstvo med našimi narodi, to svetinjo, ki so jo začeli pjiti naši dedje in očetje. Poslušalci so bili navdušeni nad pesmimi in recitacijami. Ko so te izzvenele, se mi je zdelo, da bo spomenik, postavljen horccm, ki so žrtvovali življenje za svobodo Užica m vse domovine, odslej šc zvesteje branil z duhom padlih žrtev s krvjo priborjeno svobodo. In čeprav je spomenik končno le kamen, vem, da se je takrat jokal, .lokal od sreče in veselja .. .
Kp smo odhajali, je Kadinjača khcala za nami: „Ne razbijajte porcelanastega krožnika — bratstva med narodi, ne razbijte kristalnega kozarca — ljubezni med narodi...“
Darja Osolnik
7.	b. razred OS Bršlin. N. mesto
ZEMLJA SE JE TRESLA
Okna v naši kuhinji v Dulah 3 so se 5. oktobra ob 12.33 za sekundo ali dve stresla in okviri zaropotali, kot da bi vozil pod oknom težak tovornjak. Zabeležil sem dogodek v koledar in zapisal uro in minuto. Čakal sem, da se tresenje morda še ponovi, nato pa sem na to pozabil. Cez nekaj dni sem slučajno v Delu opazil poročilo o ,,zibanju vrhov stolpnic". Primerjal sem čas in ugotovil, da je bil tudi pri nas najbrž potresni sunek. Sporočil sem na (iolovec, kjer .so mi bili za obvestilo hvaležni. Naročili so mi. naj bi sporočil, če je šc kdo v našem kraju čutil ta čas kak tresljaj. Ce ga je kdo čutil, naj sporoči na telefon 22-695. To velja tudi za nadaljnja posebna znamenja zemeljskih ali nebesnih sprememb.
VLADIMIR PRI ZI I J, ORTNIK
včasih slepo povzemanje imena iz drugih pubhkacij in podobno.
Anton Stampohar navaja vrsto dejstev iz knjige „Boj Belokranjcev" brez razloga. Vsaj tako je videti, kajti ko jih omenja, ne pove, v čem
-	je napaka ali zmota. Tako omenja dejstvo iz knjige, da je bil proces proti enajstim upornijim kmetom z Vinice, nadalje dejstvo, daje orožnik ubil kmeta Goršeta v Dragatušu, pa še dejstvo o nastanku revolucionarne pesmi „Kosec koso brusi“ itn. Lahko bi omenil še več podobnih poskusov, ki jih je on zapisal v svojem neprijetnem, nič kaj potrebnem zapisu, npr. o postavitvi prvomajskega mlaja leta 1941, nadalje o odhodu prvih Belokranjcev v taborišča pri Miklarjih, opis sp>opada italijanskih zasledovalcev in borcev belokranjske čete pri Težki vodi in podobno.
Na drugi strani hoče Anton Stampohar biti kritičen tako, da ob omenjanju znanih dejstev le-teh ne zanika, temveč jih bolj ali manj dopolnjuje s takimi majhnimi podrobnostmi, s kakršnimi bi z enako namero tudi ob vseh drugih nekaj tisoč dejstvih, zapisanih v knjigi, le-to najmanj dvakrat povečali. Po moji presoji bi takšno pikolovsko drobljenje povsem zamejilo poglavitni namen knjige; zgodovinski pouk poznejšim rodovom, če bi se le-ti znašli v podobnih zgodovinskih okoliščinah, kakršne so doživljali in razumeli njihovi predniki.
A propos: te podrobnosti, ki dejstva iz knjige „Boj Belokranjcev“ dopolnjujejo ^i jih po obliki spreminjajo, je Stampohar zbral bržkone pri virih, ki so bili meni nedostopni ali pa neznani. Tako si namreč lahko razlagam, saj jih jaz v svojem več kot tri leta trajajočem raziskovanju nisem zasledil. Bilo bi več ko dobrohotno, če bi v kritičnih pripombah tudi omenil vire, iz katerih je črpal svoje podrobnosti.
In še: kakor v drugih, podobnih tej, je tudi v taki kritični presoji nekega zgodovinskega zapisa, če se mUo izrazim, nedopustno ravnati se
E o električni ali sofistični metodi, ajti z eno ali z drugo je moč doseči prek miselnih špekulacij neverjetne „resnice". Primer: Stampohar piše: „Na isti strani je zapisano, da je bilo podvojeno število italijanskih vojakov v postojanki na Tanči gori, toda v tej vasi postojanke nikoli ni bUo." Tako on! V knjigi Boj Belokranjcev pa piše na str. 139 „To so bile enote divizije Cacciatori delle Alpi, ki so zmedle tudi takratnera inštruktorja glavnega poveljstva Marijana Der-mastio. Le-ta je namreč poslal 15. avgusta neko poročilo na ^avno poveljstvo, v katerem med d^gim ugotavlja, da je nasploh itdijanska ofenziva precej zvodenela, čeprav so podvojili število moštev v starih belokranjskih postojankah Semič, Otovec, Tanča gora, Črnomelj in Stari trg." Iz primerjave obeh v narekovajih navedenih besedil je videti, da je o postojanki Tanča gora pisal za tedanji čas dober poznavalec razmer, čeprav ni bil nezmotljiv. Vendar sc v knjigi povsem drugače razume dejstvo o postojanki Tanča gora, kot pa v neprijetnem in tudi deloma nepotrebnem zapisku Antona Štampoharja (za boljfc razumevanje glej dok. št. 116 na str. 326 v Zborniku dokumentov in podatkov o narodnoosvobodilni vojni jugoslovanskih narodov, VI. del, 3. knjiga).
Se beseda, dve o navajanju konkretnih primerov .škodljivega ravnanja nekaterih partizanov. Prvič: naša narodnoosvobodilna vojna je bila vojna ljudstva proti vsakršnemu nasilju nad človekom. V teh prizadevanjih" so bili ljudje pripravljeni na največje žrtve in so dajali zares zadnje količine hrane za svoje borce. Naravno so čutili, da jih le-ti branijo tudi pred samo smrtjo.
' V takšnem razpoloženju pa je bil vsak grobi in krivični nastop posameznikov, če so bili le-ti partizani ali frontni aktivisti, proti njim hudo
dejanje, kakršnega sta slovensko politično in vojaško vodstvo odločno obsojali in farivce tudi ostro kaznovali. Drugič: zgodovinski zapis ne more biti namenjen priznavanju časti in zaslug za preteklost, temveč mora biti predvsem pouk za prihodnost. Že danes mora vsakdo vedeti, da v kritičnih zgodovinskfli preizkušnjah, če bi do njih spet prišlo, ne bo smel nihče ravnati proti interesom in čustvom ljudi, pa naj bi imel sicer še tako velike za^uge za nazaj.
Na vprašanje Antona Stampohar-ja, zakaj nisem v knjigi obravnaval dela ustanov, organov in odsekov, ki so bili splošnega pomena za vso Slovenijo, moram pojasniti naslednje: že ob prvih pogovorih v zimi 1968-1969 smo se v Črnomlju domenili, da v knjigi zajamem življenje in boj belokranjskega ljudstva med drugo svetovno vojno. Tako je bil predmet moje raziskave dokaj jasno določen. Pozneje se je izkazalo, da bi bili podobni zgodovinski zapisi potrebni tudi za dru^a medvojna politična okrožja, kar je tudi potrjevalo primernost izbora predmeta raziskave za Belo krajino. Zategadelj nisem obravnaval dela takšnih ustanov, kar pa bodo storili drugi ali pa so že (npr. partizansko saniteto).
Ob koncu še to: poglavitni smisel mojega raziskovalnega dela je bil ustvariti zaokroženo podobo življenja in boja Belokranjcev v času narodnoosvobodilne vojne. V tako obsežni nalogi pa je mogoče, izbrskati med več tisoč opisanimi dejstvi vrsto, vendar malo pomembnih zmot o času ali okolnostih posa-meznili zgodovinskih dejstev, nko-lovsko zbiranje takšnih spodrsljajev v slehernem podobnem zgodovinskem delu bi, kajpada, omogočilo podobne neprijetne in nepotrebne zapise, kakršen je „O, Boju Belokranjcev* Rudija Vogriča". Vsak avtor, ki se loti podobne monografije o NOB na določenem območju, kakršna je moja o Beli krajini, bo v večjem kritičnem zapisu o svojem delu pričakoval vsaj nekaj tehtnejših kritičnih presoj vsebine, na primer o dejavnosti Osvobodilne fronte, o pojavu oblik ljudske oblasti, o organizaciji zaledja, o povezovanju političnega in partizanskega delovanja, o taktiki razkrinkovanja izdajalske politike itn. Avtor bo pričakoval kritične pripombe glede morebitnih nesorazmerij pri obravnavi posameznih dogajanj ali pa glede precenjevanja oziroma podcenjevanja določenih dejavnikov narodnoosvobodilnega boja. Torej takšnih pripomb bi moralo biti največ, saj bi koristUe tudi drugim. Tako pa nič!
»Divji« vozni red
11.	oktobra letos sem na glavnem zagrebškem kolodvoru vstopil na vlak s številko 516, ki vozi na progi Zagreb-Maribor. Običajno odpelje ob 8.11, omenjenega dne pa je odpeljal točno ob 10.54. Tisti dan tudi motorni
Jubljana ni odpeljal iz Dobove 11.25, kot piše v
Eotniški vlak na progi Dobova -;ot p
redu, pač pa je vlak številka 422 krenil iz Dobove že ob 10.34.
Sprašujem se z drugimi potniki, zakaj sploh imamo vozne rede, če jih nihče ne spoštuje!? Mar res nihče za nič več ne odgovarja? Od^vorni se ne bi smeli potegovati le za povečanje svojih plac, pač pa bi morali skrbeti tudi za to, da bi se vsi držali predpisov. Kršitelje voznega reda je treba primerno kaznovati in jih tako opozoriti na njihove dolžnosti.
Rok Salamon Dolenji Boštanj
Splošni ljudski odpor v novi ustavi
Delovni ljudje in občani imajo pravico, da aktivno sodelujejo v oblikovanju politike obrambe države In v pripravah na splošni ljudski odpor (295. člen ustave SR Slovenije)
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Bistvenih sprememb glede normiranja narodne obrambe v tem poglavju glede na sedanjo ureditev v zvezni ustavi in njenih amandmajih ni. So pa izvršene nekatere dopolnitve in odpravljene nekatere ^ nejasnosti pri ureditvi posameznih pojmov in definicij. Zaradi tega in potrebe po celotni obravnavi ustavne ureditve narodne obrambe je prav, da se seznanimo tudi z vsebino tega poglavja in ga povežemo z določbami o narodni obrambi v drugih delih zvezne ustave
Na prvem mestu je v tem poglavju urejena in poudarjena nedotakljiva, pa tudi neodtujljiva in neprenosljiva pravica in dolžnost narodov in narodnosti Jugoslavije, da varujejo in branijo neodvisnost, suverenost, teritorialno neokrnjenost in z ustavo določeno družbeno in poUtično ureditev Jugoslavije. Iz takšne formulacije je nujno ugotoviti, da se omenjena pravica in dolžnost nanaša na obrambo dveh možnih objektov oziroma ciljev agresorjevega napada: na obrambo neodvisnosti države in nedotakljivosti njenega ozemlja in na obrambo samoupravne socialistične družbene ureditve. Morebitni agresorjev napad je lahko uperjen proti enemu ali drugemu objektu ali proti obema hkrati, temu ustrezno pa je normirana tudi pravica in dolžnost obrambe.
Bistvena prvina koncepta splošnega ljudskega odpora je, da se boj in odpor nadaljujeta tudi, če agresor zasede manjši ali večji del ozemlja. Takšna zasedba ozemlja po sovražniku je samo začasna. Zaradi tega Jugoslavija ne priznava okupacije dežele, niti ni možna kapitulacija njenih oboroženih sil. Podpis kapitulacije ali priznanje okupacije so protiustavni akti in kaznivi kot izdaja države. Izdaja države pa je najhujši zločin zoper ljudstvo.
Reči je treba, da so ustavne odredbe glede teh vprašanj izredno natančne in jasne in ne dopuščajo nobenega dvoma. Splošni ljudski odpor se nadaljuje tudi pod najtežjimi pogoji vse do zloma agresorjevega napada in ponovne osvoboditve ozemlja oziroma vzpostavitve ustavnega družbenega reda. Tak boj pa je možen samo ob popolni in vsestranski, samostojni, toda organizirani in enotni pripravljenosti in angažiranosti vseh ljudskih in materialnih zmogljivosti v obrambi dežele in njene družbene ureditve.
Pravice in dolžnosti federacije na tem področju so pretežno določene v zvezni ustavi, pravice in dolžnosti republik in drugih družbenih struktur pa so v tej ustavi urejene samo načelno, in sicer v 218. členu, ki glede tega določa:
,^avica in dolžnost občin, avtonomnih pokrajin in republik je, da v skladu s sistemom narodne obrambe vsaka na svojem ozemlju ureja in organizira narodno obrambo, da vodi teritorialno obrambo, civilno zaščito in druge priprave za obrambo države, če pride do napada na državo, pa da organizira in vodi splošni ljudski odpor.
Organizacije združenega dela in druge samoupravne organiacije in skupnosti izvršujejo pravico in dolžnost obrambe države v skladu z zakonom in načrti in odločitvami družbenopolitičnih skupnosti, zagotavljajo sredstva za rvirodno obrambo in opravljajo druge naloge, ki imajo pomen za narodno obrambo. Te organizacije in skupnosti so odgovorne za izvršitev omenjenih nalog. “
V	teh določbah se izraža bistvo podružbljanja narodne obrambe, ki že dalj časa ni več samo v pristojnosti federacije in njenih organov, temveč vseh družbenih dejavnikov in vseh delovnih ljudi.
Druga pomembnost naštetih ustavnih določb pa je v tem, da se morajo pravice in dolžnosti do narodne obrambe odraziti tako v pripravali kot v vodenju samega odpora. Da bi bil odpor zoper agresorja uspešen in učinkovit, je treba že v miru izvajati ustrezne organizacijske in materialne, psihološke, idejnopolitične in druge priprave za obrambo in to na vseh
področjih in dejavnostih družbenega in gospodarskega življenja.
Da so oborožene sile v primeru agresije nosilke oboroženega boja, ki_ je odločilnega pomena za uspešnost in učinkovitost odpora, je bilo poudarjeno že pri obravnavi temeljiiih načel. Iz posebnega poglavja o narodni obrambi, kjer so oborožene sile urejene bolj natančno, je treba še posebej omeniti tiste določbe, s katerimi se zagotavlja enakopravnost narodov in narodnosti Jugoslavije pri poveljevanju z oboroženimi silami in pri sestavi starešinskega kadra ter uporabi jezikov in pisav. Osnutek zvezne ustave v tem pogledu v glavnem prevzema določbe dosedanjega XLI. amandmaja in pravi:
„Glede sestave starešinskega kadra in postavitev na višje poveljniške in vodilne položaje v Jugoslovanski ljudski armadi velja načelo kar najbolj sorazmerne zastopanosti republik in avtonomnih pokrajin.
i V oboroženih silah Socialistične federativne republike Jugoslavije je v skladu z ustavo SFRJ zagotovljena enakopravnost jezikov narodov in narodnosti Jugoslavije in njihovih pisav.
Pri poveljevanju in vojaškem pouku v Jugoslovanski ljudski aramadi se lahko v skladu z zveznim zakonom uporablja eden izmed jezikov jugoslovanskih narodov, v njenih delih pa jeziki narodov in narodnosti. “
Ta ustavna določila so vsekakor odraz doslednega uveljavljanja načela enakopravnosti narodov in narodnosti Jugoslavije na vseh področjih družbenega in ekonomskega življenja. Vendar bodo za uresničitev teh načel potrebni napori vseh družbenih dejavnikov, posebno v republikah, ki so glede zastopanosti v JLA „defici-tarne“. Sem spada, kot je znano, tudi Slovenija: v teku so akcije, da se ta neusladenost dejanskega stanja s proklamiranimi ustavnimi načeli popravi.
OBRAMBA DRŽAVE JE PRAVICA, DOLŽNOST IN ČAST VSAKEGA OBČANA
Izmed določb o narodni obrambi, ki so zapisane v drugih delih osnutka zvezne ustave, je treba navesti nekaj zelo pomembnih novosti, s katerimi se tudi na področju narodne obrambe postavljajo v ospredje temeljni nosilci samoupravne socialistične družbe: občan — delovni človek, organizacija združenega dela, krajevna skupnost, občina.
V	152. členu osnutka je zapisano:
„Obramba države je nedotakljiva in neodtujljiva pravica in najvišja dolžnost in čast vsakega občana. “
Svojo pravico in dolžnost do obrambe države uveljavljajo občani v sestavi oboroženih sU in drugih oblikah odpora ter z vsako drugo dejavnostjo, s katero se ta odpor krepi in postaja po vsebini in obliki resnično: splošni ljudski odpor. Zato je po ustavi vsak občan, ki z orožjem ali kako drugače sodeluje pri odporu proti napadalcu, pripadnik oboroženih sil Socialistične federativne republike Jugoslavije. Ta določba je pomembna tudi s stališča mednarodnega vojnega prava glede tretiranja pripadnikov oboroženih sil vojskujočih se strani.
Zelo je pomembna novost, da se določbe o narodni obrambi nahajajo tudi v tistih delih, zvezne ustave, ki urejajo pristojnosti krajevne skupnosti in občine.
Krajevna skupnost je v osnutku zvezne ustave prvikrat opredeljena kot sestaven, temeljen element našega samoupravnega sistema. Med področji delovanja krajevne skupnosti, v kateri delovni ljudje (xlločajo o uresničevanju svojih skupnih interesov in zadovoljevanju skupnih potreb, kot so: ureditev naselij, izobraževanje, kultura in telesna kultura, otroško in socialno varstvo, družbena samozaščita, je navedeno tudi področje narodne obrambe.
Prav tako je med pravicami in dolžnostmi občine določeno, da se v občini zlasti tudi ,,.. ureja in organizira ljudska obramba“. Podobnih določb v sedanji zvezni ustavi ni.
PRISTOJNOSTI FEDERACIJE
Federacija kot skupnost jugoslovanskih narodnosti uresničuje svoje pristojnosti na področju narodne obrambe po svojih organih in organizacijah. To so predvsem;
— zvezni zbor skupščine SFRJ, ki odloča o vojni in miru ter določa temelje sistema narodne obrambe in temelje sistema varnosti države;
— predsedstvo SFRJ, ki je v vojni in miru najvišji organ vodstva in poveljevanja oboroženim silam SFRJ in opravlja vse druge naloge iz ustavne pristojnosti federacije na področju narodne obrambe, ki ne spadajo v pristojnost zveznega zbora. Med drugim:
Pri uresničevanju splošne narodne obrambe določa predsedstvo SFRJ osnove načrtov in pripravljalnih ukrepov za obrambo države, daje smernice za priprave in mobilizacijo virov in sil države za obrambo ter za uskladitev načrtov in ukrepov družbenopolitičnih skupnosti, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, ugotavlja neposredno vojno nevarnost, odreja splošno in delno mobilizacijo in razglaša vojno stanje, če se skupščina SFRJ ne more zbrati. “
*	Posebno pomembne so pristojnosti predsedstva SFRJ med vojno ali ob neposredni vojni nevarnosti:
„Med vojno ali ob neposredni vojni nevarnosti izdaja predsedstvo SFRJ na svojo pobudo ali na predlog izvršnega sveta uredbe z zakonsko močjo o vprašanjih iz pristojnosti skupščine SFRJ. Te uredbe predloži v potrditev SFRJ, brž ko se ta more zbrati Z uredbo z zakonsko močjo, izdano med vojno, se smejo izjemoma, dokler traja tako stanje in če to terjajo interesi obrambe države, suspendirati (začasno prepovedati) posamezne določbe SFRJ, ki se nanašajo na sprejemanje aktov in ukrepanje organov republik in organov avtonomnih pokrajin, na posamezne svoboščine, pravice, dolžnosti in odgovornosti človeka in občana ter pravice samoupravnih organizacij in skupnosti ali na sestavo in pooblastila izvršnilno-upravnih in upravnih organov. “
Del svojih pristojnosti s področja narodne obrambe uresničuje predsedstvo na svojih sejah, druge izvršuje v imenu predsedstva njegov predsednik, posamezne zadeve v zvezi z vodstvom in poveljevanjem oboroženim silam pa predsedstvo lahko prenese na zveznega sekretaija za narodno obrambo, ki je za izvajanje teh zadev odgovoren predsedstvu.
Predsednik predsedstva v imenu SFRJ poveljuje oboroženim silam inje istočasno tudi predsednik sveta za narodno obrambo, ki ga osnuje predsedstvo. V vojni pa lahko predsedstvo pooblasti svojega predsednika tudi za opravljanje drugih nalog.
Po osnutku zvezne ustave ne bo več institucije vojnega komiteja, predvidena pa je možnost, da predsedstvo SFRJ pošilja svoje delegate k zveznemu sekretaiju za narodno obrambo in k drugim višjim poveljstvom oboroženih sil' z nalogo, da spremljajo izvajanje določene poUtike pri vodstvu in poveljevanju oboroženim silam SFRJ.
POSEBNE DOLOČBE O TOVARIŠU TITU
Izhajajoč iz zgodovinske vloge tovariša Tita v narodnoosvobodilni vojni in socialistični revoluciji, pri ustvarjanju in razvijanju države ter bratstva In enotnosti njenili narodov In narodnosti, pri razvoju jugoslovanske samoupravne skupnosti, utrjevanju neodvisnosti Jugoslavije in njenega položaja v svetu, lahko skupščina SFRJ izvoli Josipa Broza Tita za predsednika republike. IVedsednik republike sc voli za dobo petil) let In je brez omejitve lahko ponovno izvoljen.
Predsednik republike je hkrati predsednik predsedstva SFRJ in Ima na p(xiročju narodne obrambe vse njegove pristojnosti, poleg tega pa tudi del pristojnosti, ki so predvidene za predsedstvo SFRJ
PROSTA DELOVNA MESTA!
„ISKRA", TOVARNA KONDENZATORJEV SEMIČ
Komisija za delovno razmerje
Na podlagi 20. člena pravilnika o ■ medsebojnih delovnih razmerjih „Iskre", tovarne kondenzatorjev, Semič
RAZGLAŠA
komisija za delovna razmerja za potrebe proizvodnje v Semiču in Črnomlju več prostih delovnih mest, in sicer:
a. 64 PROSTIH DELOVNIH MEST ZA POTREBE PROIZVODNJE V SEMIČU,
b. 18 PROSTIH DELOVNIH MEST ZA POTREBE PROIZVODNJE V ČRNOMLJU,
V	poštev prihajajo osebe, stare od 15 do 30 let.
Priučitvena doba traja 3 mesece. Za čas priučevanja znaša OD 1.150,00 din.
Prevoz na delo v Semič in Črnomelj bo organiziran na podlagi potreb.
Prijave na razglas sprejema splošno kadrovski sektor do zasedbe delovnih mest.
PROSTO DELOVNO MESTO!
PODJETJE ZA PTT PROMET NOVO MESTO objavlja prosto delovno mesto
ADMINISTRATORJA V NOVEM MESTU
Za delo na tem delovnem mestu se zahteva:
a) —gimnazija, srednja upravna, administrativna srednja šola ali strokovna ptt šola,
— šest, mesecev prakse;
b) — pofMina osnovna šola,
— najmanj 3 leta delovne dobe na delovnem mestu strojepiske,
— izredno šolanje na administrativni srednji šoli pod pogojem, da se konča v štirih letih.
Posebni pogoj: znanje strojepisja.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave PTT podjetju Novo mesto v 15 dneh po objavi razpisa.
CEPUENJE!
CEPLJENJE PROTI GRIPI
Ker se približuje čas gripe, vabimo vse delovne organizacije, da sporočijo svoje želje in zahteve po cepljenju proti gripi najbližji enoti zdravstvenega doma, vodstvu TZE Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto, Trebnje, na upravo ZD Novo mesto ali na Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto. Mej vrti 5. Zahteve predložite v obliki naročilnice.
Stroški cepljenja bremenijo sklade zdravstvenega zavarovanja 50 odst., ostalih 50 odst. plačajo delovne organizacije oz. naročniki ali posamezniki (upokojenci, nezaposleni, otroci itd.).
Stroški cepljenja (material in izvedba cepljenja) znašajo:
— za 2-kratno cepljenje z mrtvo vakcino 29,80 din
— za 3-kratno cepljenje z živo vakcino 25,90 din
— za 2-kratno cepljenje mladine do 18. leta starosti z živo vakcino 13,80 din
Naročnik plača polovičen znesek.
Prijave pošljite čimprej, najpozneje do 1.11.1973.
O organizaciji, kraju in času cepljenja se bomo dogovorili naknadno po prejemu prijave.
Za individualno cepljenje bo odprto posebno cepišče na Zavodu za zdravstveno varstvo Novo mesto od 22. 10. 1973 dalje.
ZDRAVSTVENI DOM NOVO MESTO
N
■ * \
Iz nesreče v nesrečo! Tako je bilo minuli teden s Francem Divjakom iz Studenca. V torek, 9. oktobra, je naredil na svojem vozilu za 3.000 dinaijev škode, čez dva dni pa se je na Logu zaradi neprimerne hitrosti in vožnje p« sredini ceste zdetel v ^Iski avtobus in vozilo uničil. (Foto; Železnik)	___________
Revolucija brez žensk ne bi uspela.
Tito
Mineva trideset let, kar so se slovenske žene in dekleta zbrale v Dobrniču na ustanovnem kongresu Antifašistične fronte žena, organizacije, ki je ves čas NOB nosila ^avno breme preskrbe za borce in ranjence. Požrtvovalnost, prednost, tovarištvo, topla beseda in odprte roke — so bile lastnost tisočev zavednih žena Bele krajine. Dolenjske, Posavja in kočevskega konca v času, ko smo s krvjo pisali zgodovino. Leta bežijo in čas zamegljuje spomine, pa vendar bodo liki na^ žena, kot sta Ivančičeva in Majcnova mama, za zmeraj živeli med nami. To pričajo tudi izjave nekaterih udeleženk kongresa AFŽ v Dobrniču, ki smo jih obiskali pred jubflejem.
Veliko tega, za kar so se žene in matere borile, smo uresničili. Na pomai^jivosti, ki jih odkriva položaj žene v današnji družbi, pa se spomnimo zdaj, ko praznuje AFŽ. Čas je, da sodobni ženi proizvajalki in materi pomagamo zavzeti v samoupra\ijalski družbi mesto in vlogo, ki ji pripadata po nienem delu.
SLAVKA ZUPANIČ
REZKA VIRANT
MARUSA BULC
SLAVKA ZUPANIČ iz Gor. Straže pri Novem mestu: „Za delegatko sem bila izvoljena v belokranjskem Gradcu. Belo-kranjice smo se peljale na kongres na dveh lojtrskih vo-zeh. Pot je bila dolga, zato smo prvič prespali že na Dvoru. V Dobrniču smo bili dva dni. Še dobro vem, kdo so bile govornice:	Mara Rupena, Angelca
Ocepek, Marjana Draksler in Sobarjeva Francka. Imela sem občutek, da je bil ta sestanek nekaj zelo važnega, saj smo takrat žene prvič javno nastopale in smo videle, da od nas še veliko pričakujejo.“
TONČKA ILJAŽ-SEDLAR iz Novega mesta je šla oktobra 1943 v Dobrnič kot partizanka ,\. delegatka brigade. „Vem, da so me po kongresu poslali iz brigade na teren, kjersemdelalaz ženami. Bila sem sekretarka AFŽ v rajonu Šmaijeta, potem na okrožju Novo mesto, po vojni pa sem prav tako delala v AFŽ ves čas obstoja organizacije. Veliko tega, kar smo napovedovali med vojno, se je ženam uresničilo. Enakopravnost je dosežena, pač pa zaostajamo v pomoči ženi proizvajalki in materi, da bi se otresla drobnih skrbi za družino. Potem bi ji ostajalo več časa za družbenopolitično delo. Tako smo žene v javnosti danes še premalo zastopane."
ELA PODBEVSEK iz Novega mesta: „ Na kongres v Dobrnič sem šla kot novomeška aktivistka OF. Tega, kar smo doživljali dva dni v oktobru pred tridesetimi leti, ne moreš pozabiti. Bilo je veUčastno! V tistih časih, ko smo živeli od danes do jutri, nam je bil dobr-niški sestanek kot poživilo in spodbuda za nadaljnje delo. Zdaj je vloga žene popolnoma drugačna. Včasih je žena delala le v družini, danes mora zmagovati dva poklica: tistega, ki ji prinaša mesečni dohodek in gospodinjstvo. Res imamo danes več veljave, imamo pa tudi veliko večjo odgovornost in to nas izčrpava.“
REZKA VIRANT iz Dol. Toplic: „Delegatke druga za drugo nismo vedele. Sešle smo se v Toplicah, kjer nas je čakal voznik. V Podturnu so na zapravljivček prisedle Kraljeva Pepca z Verduna, Milka Štukelj, Klobučarjeva z Uršnih sel, Poglajenova Zalka in partizanka Angela. V Dobrnič smo prišle popoldne, kmalu nato pa so začela krožiti nemška letala. Potem je začel padati dež. Nepozabno je bilo, ko smo proti večeru prepevali partizanske pesmi. Kongres je'bil ponoči. Takega navdušenja nisem nikdar več doživela. Med nami je bil major Jones, član angleške vojaške-misije, a dolgo ni
Kje smo in kam gremo?
Vida Tomšič, članica sveta federacije in predsednica zveznega sveta za načrtovanje družine, sodi v tisto generacijo našili žena, ki so s svojim deležem v revoluciji in vsa leta zatem največ prinesle k socialistični preobrazbi naše dežele. Položaj in vloga žene sta se zadnjih 30 let v Jugoslaviji bistveno spremenila. Kje smo v tem pogledu danes in kam še hočemo priti, je tovarišica Tomšičeva povedala 2. oktobra v Novem mestu, ko je govorila o ženi in njenem mestu v osnutkih zvezne in republiške ustave. Nekaj nje-nili misli:
.... Ni stvar delovnih ljudi idejam v ustavi ploskati, temveč v prvih vrstah boriti se, da ho vse to preneseno v življenje. Ce ne bomo vsi aktivno sodelovali, bo ustava le mrtev papir in izvor razočaranja delovnih ljudi, kajti z delavčevim dohodkom bodo še vedno razpolagali drugi.
.... Pričakujemo, da se bo žena udejstvovala kot proizvajalka na delovnem mestu, da bo to njen poklic, ne samo dokler si ustvari družino.
.... Materinstvo žene ni več samo privatna zadeva. Žena bo čedalje bolj zainteresirana na tem, da šola dobro posluje, da je otroško varstvo dobro organizirano, da deluje družbena prehrana itd. Zena ne more in ne sme izčrpati vse svoje energije samo za vzgojo lastnih otrok. Naloga žene in družine se je spremenila.
.... v- vsakem otroKu glejmo kapital! Otroško varstvo smo dolgo smatrali za žensko ali socialno vprašanje, danes pa vemo, da je to vprašanje bodočnosti naše mlade generacije.
.... Moramo ustvariti vzdušje, v katerem bo vsak otrok dobrodošel, hkrati pa ustvariti pogoje, da bodo
imeli otroci enake možnosti za vstop v življenje.
.... Odločanje o rojstvu otroka je odgovorno družbeno dejanje. Ljubezen je svo-bodna, ne gre pa pozabljati, da iz te ljubezni lahko zraste novo življenje.
.... Borimo se za to, da planiranje družine ne bi pomenilo manj otrok, ampak da bi bili vsi rojeni otroci zaželeni in da bi imeli lepo življenje.
.... Kontracepcija ni navajanje na razvrat, ampak navajanje na izredno odgovornost starševstva.
.... t*ravičcn druzoeni red lahko ustvarimo le tedaj, če bo vsak delavec iz sebe naredil gospodarja.
.... Starši naj se ne čutijo starši samo doma v svojem stanovanju, ampak tudi na delovnem mestu kot samoupravljalci in povsod tam, kjer sodelujejo pri odločanju o delitvi dohodka.
prišel do besede, ker smo na ves glas zahtevale: „Hočemo drugo fronto! “
JERMANOVA MIMI iz Irče vasi 31: „Tja grede sem se peljala s Tratnikom do Podturna, tam pa sem zgrešila nadaljnjo zvezo in sem morala naprej peš. S tolmačico za Angleže sva se vso pot plazili za mejami. Meni je bilo toliko teže, ker sem šele štirinajst dni prej prebolela tifus. V Dobrniču se med vsemi, ki so govorile, najbolj spominjam Ivančičeve matere iz Kočevja, ki je izgubila več sinov. Ta je tako govorila, da smo vsi jok^i.“
MARTINA PETRIČ iz Novega mesta: „Kot vodja novomeške delegacije sem vedela, kam gremo, vendar drugim nisem smela povedati. Z vozom smo se odpeljale: Ela Podbevšek, Ančka Hlede, Milena Pod-bršček in Angela Kanhi. V Dobrnič smo prišle med zargimi delegatkami. Dvorana je bila zelo lepo okrašena. Na odru so bili: Mara Rupenova, Lidija Šentjurc, Angelca Ocepek, in tovariš Mikuž.
Name je naredil kongres izreden vtis, posebno pa to, da so žene kar vstajale in govorile. Tudi jaz. Taico, kot sta govorili Ivančičeva mama in Kolenčeva Milka, pa je človeku zvabilo solze v oči.“
MARUŠA BULC z Mirne: „Za delegatko sem bila izvoljena v domačem kraju, toda do Dobrniča nisem prišla, kar je bila lakrat usoda še nekaterih drugih delegatk. Žene pa smo po kongresu še z večjo vnemo po cele noči pekle za brigade in bolnišnice, zbirale hrano in šivale. Zdi se mi, da današnja generacija žena ne zna dovolj ceniti vseh dobrin, ki jih je prinesel naš družbeni razvoj.“
Narod, ki ima take žene in matere, ne more propasti Major Jones
CVETA STRNIŠA iz Dol. Toplic: „V Dobrniču smo bile delegatke podnevi skrite po vaseh, ponoči pa smo zaseddi. Še to vem, da so nam v hiši, kjer smo jedli, skuhali dobre štruklje. Tedaj mije bilo dvajset let, čas, ko je mlad človek najbolj neustrašen in navdušen. Ženska organizacija je imela takrat veliko vlogo in veljavo. Vsa leta sem delala v AFŽ, tudi po vojni, zdaj pa se udejstvujem največ pri RK in v socialno-zdravstveni komisiji. Poznam vsako ped našega terena še iz vojnih časov in mi to še danes prav pride.“
ANGELA JANESE iz Kostanjevice: „Z našega območja smo šle tri na kongres: Tončka Pavlovič, zdaj Lovšetova, Karlina Dragan iz Mladja in jaz. Peš smo šle čez hribe proti Novemu mestu, od tam dalje pa smo potovale malo z vozmi, malo peš. Vreme je bilo značilno jesensko: megleno, dež, zoprno pa še nevarno hkrati. Še zdaj imam pred očmi množico nepopisno navdušenih žensk v dvorani. Od ploskanja je vse bučalo in odmevalo. Sp^ smo pa na ličkanju v kmečki hiši.“
MILKA KOLENC iz Novega mesta je bila leta 1943 aktivistka na mirenskem in mokro-noškem koncu, tam so jo izvoli-h tudi za delegatko na ustanovnem kongresu AFŽ. „Več žena iz Šentruperta, Mirne in Trebnjega nas je šlo na lojtrski voz, s katerim smo se na dan kongresa pripeljale v Dobrnič. Presenetilo me je, ker so bile tam tudi delegatke iz okupirane Ljubljane, iz Koroške in Primorske. Govori v dvorani so nam prihajali iz srca, napisanega ni imela nobena nič, pa vseeno so izzveneli tako, da so sprožili val navdušenja. Na tem sestanku smo žene tudi izmenjale izkušnje glede organizacije prehrane in zbiranja drugega materiala za borce.“
Tekst in fotografije RIA BAČER
MIMI JERMAN
MARTINA PETRIČ
ELA PODBEVŠEK
TONČKA lUAŽ
CVETA STRNIŠA
Dolga je vrsta znanih aktivistk, funkcionark in partizanskih mam, ki se jih ob jubUeju AFŽ spominjamo z vso hvaležnostjo. Te žene je družilo tako trdno tovarištvo, da še danes ni pozabljeno. Na fotografiji je Mara Rupena-Osolnikova — prva sekretarka slovenske AFŽ organizacije (četrta z leve v prvi vrsti), v krogu belokranjskih aktivistk, s katerimi se je sešla letos poleti na Vinici.
f
t
f
#
„Dober dan, kako ste kaj...? Veste, kar skrbelo nas je že, če je z vami vse prav, pa smo prišli malo pogledat. Saj se že dolgo nismo videli. Ja, takrat, ko ste prašiča klali, smo. vam prišli nazadnje pomagat. Pa ravno grozdje obirate. Pa nič nam niste pisali! Ne izgovarjajte se, da ste imeli toliko dela, da še za pisanje ni bilo časa. Pa kako lepa jabolka imate! Ali sploh veste, koliko je vredno vse to, kar doma pridelate? Ja, ja, lepo je življenje na kmetih.“
Take pogovore je moč slišati v teh dneh po belokranjskih vaseh, zaselkih in osamljenih domačijah. Prišli so sorodniki, znanci in prijatelji. „Dobri“ sorodniki, Id sicer „neprestano“ mislijo na svoje domače, a kar ne najdejo časa, da bi jih obiskali večkrat kot dvakrat na leto. Ker pa je treba za obiske najti primeren čas in ker se bolj spodobi, da obiščeš domače t^rat, ko imajo dovolj, da te lahko postrežejo, da jim ne bi bilo treba biti nerodno, pa tudi sicer je bolje, da so obiski „neuradno“ znani že v naprej, čeprav brez poprejšnjega dogovora, si je večina „dobrih“ sorodnikov že za nekaj let vnaprej določila čas obiskov. K sorodnikom na kmete se pripeljejo iz Celja, Ljubljane, Kranja, Jesenic in drugih krajev Slovenije in tudi iz sosedjije republike v času trgatve in takrat, ko prašič zadnjič v svojem prašičjem življenju zakruli z nožem v vratu.
Nedelja popoldne. Iz belokranjske strani se preko Goijan-cev vije nepretrgana kolona težko natovoijenih avtomobilov, ki so zjutraj ali že prejšnji dan brzeli s svojimi posadkami na obisk k domačim, na belokranjske kmetije. Dvakrat na leto zagotovo pridejo iz mesta: na koline ip trgatev. Dvakrat na leto jemljejo mestni sorodniki -desetino. ‘Včasih so jo grašč^ teijali le enkrat!
Šteli smo avtomobile ljubljanske, kranjske in celjske registracije. Petdeset smo jih našteli v 45 minutah. Petdeset otovoijenih škatel, v katerih seje skrivalo več sto litrov vina, o krompiiju in jabolkih pa lahko le ugibamo ...
In se vije kolona najrazličnejših avtov preko Gorjancev v Belo krajino ob sobotah in nedeljah. Kam? „Po desetino,“ bi rekli nekoč kmetje. Po desetino že tako skromnega pridelka v naših vaseh, ki so ga kmetje s trudom prigarali, po del pridelka, za katerega so kmetovalci trepetali vse leto pred točo, slano, sušo ali preobilnim deževjem ... Po sladke grozdne jagode, za katere so kmetje prebedeli mnogo noči, ko so kurili med trtami, da vršički ponoči ne bi zmrznili.
„Iz Ljubljane so prišli,“ naznanjajo prihod sorodnikov otroci. „Mama, pogačo na mizo, jaz bom pa za pijačo poskrbel. Naj vedo, da nismo revni, in dobro naj se počutijo doma,“ pravijo oča, ki pod navidezno mirnostjo skrivajo rahlo nestrpnost pred ponovnim snidenjem. Mati hitijo. Še
enkrat se „sprehodi" metla po kuhinji, krpa očedi mizo, na kateri se že v naslednjem trenutku znajde okusna pogača. Pridruži se ji Štefan portugalke, ki jo oča še enkrat poskusijo, da bi se prepričali, da je zares dobra in da se gostje, ko jo bodo pili, ne bodo spakovali. Pa saj vino mora biti dobro; obrodile so trte, zalite z znojem.
In pripeljali so se. On, ki je takrat, ko je še nosil kratke hlače, tekal okrog te kmetije, ona, njegova žena, ki le dvakrat na leto z veseljem obišče dom svojega moža, sinček, ki bi prišel k starim staršem večkrat, pa mora takrat, ko ima počitnice in bi raje pasel krave, kot odšel na morje, na željo staršev vendarle k slani vodi, ter mala svetlolasa deklica, ki ve samo to, da bodo danes odpeljali s seboj v Ljubljano grozdje, jabolka in krompir, saj sta ji očka in mamica že
Kakšni sadeži so to, Lojzek? Jabolka in hruške, tršica! In Ige jih dobimo? V sadovnjaku starih staršev, tršica!
nekajkrat, ko so šli v mestu mimo trgovine, v kateri je bilo sadje, obljubila, da bo kmalu dobila sladke jagode in jabolka. Pa ne iz trgovine.
Stiski rok, nasmehi, pozdravno veselje sledijo snidenju. „Ja, spomnili smo se na vas in vam nekaj malega prinesli. Saj vemo, da imate pravo kavo radi. Redkokdaj jo pijete. In napolitanke za otroke smo prinesli ...
„Da ste le prišli,“ odgovarjajo domači. „Že dolgo se nismo videli, mi pa nimamo časa za pisarjenje. Saj veste, dela na polju je vedno dovolj, delavnih rok na kmetiji pa primanjkuje. Sama z ženo sva za delo, otroci so še premajhni. Mislili smo sicer, da boste spomladi, ko smo vinograd okopavali, prišli malo pomagat. No, pa nič zato, če niste prišli. Saj smo nekako sami zmogli.“
Pa so vstopili v hišo, se usedli za mizo in poskusili dobrote z nje.
„Dobro je, dobro,“ so hvalili obiskovalci. „Ja, res je lepo na kmetih! Vsega imate dovolj doma, mi moramo pa po vsako malenkost v trgovino. Pa še drago je vse. Čedalje dražje! Oba z ženo sva v službi, garava, pa skoraj komaj za hrano zasluživa. Vi pa lepo vsak dan na svežem zraku, brez tistih skrbi, ki jih imamo mi v službah. Ja, ja, lepo je vam na kmetih.“
Tako so se porazgovorih obiskovalci, malce so se tudi pohvalili, še bolj pa so tarnali nad tem težkim življenjem ...
Pa zares ne kaže, da bi sorodniki, ki so se potrudili, da so jih obiskali, odšli praznih rok. Samo dvakrat na leto jih vidijo, pa da bi jih kar tako odslovili? Ne, to bi bila sramota za kmetijo.! In v sodček seje „preseli-io“ kakih 100 litrov vina iz kleti, gajbice so se napolnile n jabolki, krompirjem pa še s čim, za vse skupaj pa so sorodniki „našli“ prostor v avtomobilu.
Sonce je zahajalo in z nastopajočim mrakom so postali mestni ljudje nestrpni. Kar na hitro so se poslovili, nič kaj prav se niso zahvalili za vse, kar so s seboj odpeljali, niso pa pozabili vzklikniti iz že premikajočega se avta: „Na svidenje na kolinah! Pa takrat kolji te, ko bo suha cesta, saj drugače ne bomo mogli čez Gorjance. Pa pišite nam!“
„Oče, zakaj pa ti Ljubljančani vedno le odnašajo, pa skoraj nič ne prinesejo? “ „Veš, sine,“ mu je odgovoril oče, „kaj bi ti razlagal! Saj si sam slišal: težko je življenje v mestu. Rekli so, da moramo biti srečni tu, na kmetih. Pa saj smo, ne? Se posebno, ko odidejo in vemo, da jih spet dolgo časa ne bo ...“
BRANKO PODOBNIK
VAS
PRAVI
KORAK
JE
KORAK
DOLENJSKE BANKE IN HRANILNICE v Novem mestu
in poslovnih enot v Krškem« Metli ki. Novem mestu, Trebnjem in na Mirni
% KJER ZBIRAJO HRANILNE VLOGE IN-JIH OBRESTUJEJO OD 7,5 DO 10-ODST.
# VODIJO ŽIRO RAČUNE IN DEVIZNE RAČUNE OBČANOV
% OPRAVLJAJO DEVIZNO-VALUTNE POSLE IN ODKUP TER PRODAJO DEVIZ
# DAJEJO KREDITE ZA STANOVANJSKO GRADNJO, POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA, OBRTI IN TURIZMA NA PODLAGI NAMENSKEGA VARČEVANJA
# ODOBRAVAJO KRATKOROČNE IN DOLGOROČNE KREDITE
% OPRAVLJAJO VSE DRUGE BANČNE POSLE
ZAUPAJTE DBH SVOJE DENARNE ZADEVE SAJ JE TO VASA BANKA.
DBH
NOVO MESTO
M
Posavje: na bolje
MILAN RAVBAR, namestnUc sekretaija medobčinskega sveta ZK Posavje:
1.	Pismo tovariša Tita in izvršnega biroja predsedstva ZKJ sta v Posavju vzbudila povečan interes za medobčinsko sodelovanje. Predvsem čutimo večjo osveščenost odgovornih ljudi do tega, da je treba uskladiti včasih tudi nasprotujoče si želje tako v gospodarstvu kot v družbenih sli^bah. Konkretnih rezultatov pri medobčinskem sodelovanju
^ 29. seji še nismo dosej^i, ČMra
mud se kažejo v tem, da smo
prav smo na dobri poti Pre-
pospešili nekatere že prej zastavljene akcije, kot je na primer regionalno planiranje. Ce ocenjujem razmere nasploh, potem l^ko rečem, daje pismo nalete-
lo	na podporo v vseh občinah. Začeli smo reševati mnoge probleme ne samo v ZK, ampak tudi v drugih družbeno-politič-nih organizacijah.
2. Na obmc^ju Posavia delujeta dve banki: Ljubljanica banka ter Dolenjska banka in hranilnica. Ta dvojnost je do sedaj med drugim bila ena izmed ovir pri zdmževanju sredstev za načrtnejše gospodarjenje v pokrajini. Po 29. seji smo opazili viden napredek pri sodelovanju med obema bankama, ki sta podpisali celo tovrstni sporazum. Tudi odnos Ljubljanske banke do občine Krško, ki jo pokriva Dolenjska banka, se je po 29. seji spremenil. Sadovi sodelovanja se kažejo preko tovarne papirja.
3. Pri sprejemanju novfli članov v vrste ZK smo v tem obdobju dosegli večje uspehe. V Brežicah so jih ta čas sprejeli 52, v Krškem 83, v Sevnici 9, vseh skupaj torej 144. S sprejemanjem nadaljujemo in to nam je že do zdaj omogočilo ustanavljanje novih organizacij ZK tam, Iger jih do zdaj niso imeli
4. S pripravami na kongres smo šele na začetku. Po pismu in po 29. seji smo veliko naredi-
li,	odprta pa so ostala še mno^ vprašaja. ZK moramo utrditi organizacijsko in številčno ter org^izacije ustanoviti tudi po tistih krajevnih območjih, kjer jih zdaj ni Ena največjih nalog je idejno-politično usposabljanje komunistov, da bodo kos nalogam, ki so pred nami. Pri tem smo bili do sedaj najmanj uspešni, od tod izvira tudi neučinkovitost pri uresničevanju sklepov in programov.
Delavci so spoznali
FRANC JAKLJEViC: sekretar aktiva delavcev v Metliki: „Aktiv deluje od marca letos in pokazalo se je, da je njegovo delovanje potrebno. Predvsem je dobro, da smo v aktivu zares sami delavci, saj le tako ni občutiti nobenih zadržkov pri obravnavanju najrazličnejših vpra-^j. Pri delu nismo naleteli na kakšne posebne težave, v razpravi o ustavnih dopolnilih in tam, kjer jih že izvajajo, pa je bilo in je še čutiti, (la so delavci spoznali, da so bili doslej prikrajšani za skoraj najvažnejše — sodelovanje pri delitvi ustvaijenega dohodka.
1. Leto dni je minilo, odkar sta se predsednik Tito in izvršni biro ZKJ obrnila na komuniste in vse naše občane s pismom o odprtih družbenih vprašanjih, predvsem pa s pozivom za odločno odpravljanje škodljivih pojavov. Tovariš sekretar, kako ocenjujete uresničevanje zahtev pisma?
2. Kakšna je bila dejavnost komunistov v prizadevanjih za še uspešnejši razvoj posameznih občin? Kaj se je spremenilo v podpori republiških organov in osrednjih bank pri razvoju gospodarstva in ostalih služb, zlasti po 29. seji CK ZKS?
3. Kako napreduje širjenje' članstva Zveze komunistov?
4. Kaj ostaja še odprto in kaj je treba pri vas še razčistiti? Kaj je bilo že storjenega v pripravah na zvezni in republiški kongres Z K?
Ta vprašanja smo zastavili sekretarjem medobčinskih svetov ZK na širšem Dolenjskem. Sekretarjem aktivov delavcev-neposrednih proizvajalcev (aktivov še vedno nimajo v Krškem in Sevnici, v Novem mestu pa uporabljajo drugačno obliko) pa smo zastavili naslednja vprašanja:
1. Kako ocenjujete delo aktiva delavcev?
2. Kje je bilo največ odporov in kako ste jih premagovali?
3. So delavci doumeli pridobitve ustavnih sprememb? Vam že sprejeta ali predvidena organizacija OZD in TOZD omogoča večji vpliv na odločanje o dohodku Jn celotnem gospodarjenju?
4. Vaša želja, priporočilo, ali vprašanje javnemu delavcu ali vodilnemu organu?
Odporov ni bilo
MARIJA Ca VAL,	sekretarka
aktiva ZK neposrednih proizvajalcev občine Ribnica:
1. Delo našega aktiva ocenjujem kot delno uspe&io. Zadeve, o katerih smo največ konkretno razpravljali, so samoupravljanje, ki ga ponekod vodilni ne spoštujejo dovolj, izplačila nadur in nagrad, stanovanjska posojila, reprezentančni stroški, način kontrole, uvoz, študijski dopusti, osebni dohodki in drugo. O razpravah na aktivu delavcev smo obvestili vsa podjetja, ki so bila v njej omenjena, in zahtevali, naj poročajo, kako so te zadeve uredili. Doslej nam je le INLES sporočil, kako je kritike in pripombe našega aktiva upošteval.
2. Odporov ni bilo, saj je 90 odstotkov vseh naših sklepov uresničenih tudi v tistih delovnih organizacijah, ki nam niso še odgovorile na naše pripombe in kritike. Žalostno pa je, če komunist na sestanku aktiva pove svoje kritične pripombe, na sestanku v kolektivu pa je potem o njih tiho. Komunist se mora vedno in povsod boriti za resnico in pravico. Pri tem se ne sme bati vodilnih.
mm
3. ^ ne čutim, da bi bila zdaj, ko imamo pri INLES TOZD, kakšna razlika v primeijavi s prejšnjim obdobjem pri odločanju o dohodku in gospodarjenju. Morda je to tudi zato, ker nismo sprejeli še novega statuta. Šele sedaj bo dan v javno razpravo.
4. Želim, da bi vsi pošteno delali in zadeve hitreje reševali. Delavci pa bi morali biti o vsem bolje obveščeni, ker bomo le potem o zadevah uspešno razpravljali in odločali.
Premalo o vsakdanjem
JANEZ SLAPNIK, sekretar občinskega komiteja ZKS v Novem mestu:
„V naši občini smo se kmalu po pismu odločili vključiti delavce v oblikovanje stališč in sklepov občinske konference ZK. Dclavce - komuniste zaradi številčnosti (vseh je nad 150) sklicujemo v treh skupinah. Organizacijsko stran smo zanemarili, ker pojmujemo te sestanke samo kot metodo dela. Letos so se delavci sestali že dvakrat in razpravljali o samoupravnih vprašanjih v luči ustave, delavski kontroli in akcijski usmeritvi občinske konference. Sami so načeli vprašanja, ki jih težijo, in spregovorili o odnosih,
intoriniranju, stanovanjski problematiki. Sodeč po tem, v svojih osnovnih organizacijah ne razpravljajo dovolj o vsakdanjih vprašanjih zaposlenih.
Odkritih odporov ni bilo. Bolj jih je bilo čutiti za najrazličnejšimi pomisleki, npr: zakaj je potrebno posebej organizirati delavcc, ali navsezadnje nismo vsi delavci, itd?
V	priliodnje - tako kaže - bomo morali oblikovati aktive delavcev v samili delovnih organ izacijali (v IMV, Krki, Novoteksu, Pionirju, Labodu in še kje). K temu nas spodbuja ugotovitev, da sc Število delavcev - komunistov iz mcseca v mesec povečuje."
Akcija ni otopela
- JSAKD ZM PISMO
MB)DOLENXr
Moč in volja
LUDVIK GOLOB, sekretar medobčinskega sveta ZK za Dolenjsko:
1. Sproščeni val energije in volje za akcijo sta v prvih trenutkih po pismu in 29. seji CK ZKS povzročila v nekem smislu nestrpnost, ki je silila v to, da je potrebno kar čez noč pomesti s problemi in deformacijami. Naš medobčinski svet je z občinskimi vodstvi vztrajal, da je potrebno povsod sklicati 29. sejo. Zato se je večina osnovnih organizacij ZK obrnila k sebi, v članstvo pa se je vrnila zavest o nujnosti ZK, poleg tega pa so se komunisti dokončno znebili dvomov o tem, ali se ZK lahko vmešava v družbeno-politično življenje ali ne. Zdaj si prizadevamo, da bi komuniste organizirali po TOZD. Iz povedanega sledi, da smo dosegli večjo idejno enotnost, akcijsko učinkovitost in navzočnost, posebno tam, kjer se bije boj za preseganje obstoječega v skladu s pismom in 29. sejo. Programi osnovnih organizacij in organov ZK so konw-et-nejši, opredeljeni po nosilcih m rokih. To seveda se ne pomeni, da je politična bitka subjektiv-' nih sil povsod enako temeljita in odločna, saj se še vedno srečujemo z omahovanjem in oportunizmom.
2. Znano je, da so se dolenjske občine v zadnjem desetletju hitreje razvijale, pri čemer velja poudariti temeljitejši razvoj tudi Bele krajine in trebanjske občine. Ob ukrepih slovenske družbe za odpravo zaostalih predelov je bil razvoj pospešen. Seveda sedanja stopnja gospodarske rasti, ki komaj dosega slovensko povprečje, še ni dovolj trdno zagotovilo, da bi se Dolenjska že v bližnji prihodnosti uvrstila v povprečno razvito sredino Slovenije. Zato bo potrebno vnesti v razvojno politiko več načrtnosti in podrejanje akcij programskim rešitvam, zlasti pa večje samoupravno povezovanje gospodarskih sposobnosti regije s spodbujanjem k integracijam. Menim, da tako smer v razvoju zagotavljajo tudi nove ustavne rešitve. Vsaka nadaljnja zaprtost v lastni krog bi l^hko razvoj precej za-vrla.
3. Večja učinkovitost in organizacijska prisotnost v tako imenovani neposredni bazi (med delavci) je pospešila zanimanje za Zvezo komunistov. Priča smo velikemu dotoku članstva iz vrst mladih delavcev' in mladine sploh. Tudi družb eno-politične-mu izobraževanju smo odmerili znatno večjo pozornost, kar dokazujejo seminarji, politične šole, posveti itd. Vztrajamo, da bi se idejno izobraževanje v vseh osnovnih organizacijah bolj uveljavilo.
4. Celotna vsebina pisma je pred nami še vedno odprta. Mislim, da moramo težiti k temu, da bomo v življenju uresničili, kar prinašajo ustavne spremembe. Z vztrajanjem pri idejni diferenciaciji bomo dali Zvezi komunistov še večjo sposobnost in gibkost. Končno bo nujno s političnimi ocenami v vsaki osnovni organizaciji ugotoviti, kaj smo že uresničili in kaj še moramo do kongresa.
»Dobivamo veljavo!«
STANE KOVACEC, sekretar aktiva ZK neposrednih proizvajalcev občine Kočevje:
1.	Aktiv postopno dobiva veljavo in vlogo, ki naj bi jo imel. Vpliva aktiva na delo občinske skupščine, SZDL, sindikata in drugih podobnih dejavnikov v občini še ni čutiti. Vabljen sem na seje občinske konference ZK, na seje komiteja pa ne. Aktiv je na dosedanjih sestankih razpravljal o srednjeročnem načrtu občine, gospodarjenju, stanovanjskih zadevah, delavskih stanovanjih, delavski kontroli, uresničevanju
pisma in drugem. Vsa naša stališča je potrdila občinska konferenca ZK in jih posredovala občinski skupščini in drugim organizacijam. Večino teh vprašanj zdaj rešujejo. Aktiv je dal tudi pobudo za reševanje konkretnih zadev v posameznih podjetjih.
3.	(Tlani aktiva sodelujejo na sejah samoupravnih organov v OZD in TOZD, če so člani teh organov, sicer jih na seje ne vabijo, oziroma ne vem za primer, da bi jih kje
vabili. Člani aktiva pa o našem delu v razgovorih obveste o razpravah na sejah našega aktiva. Nismo se še dogovarjali, kako bi obveščanje še izboljšali.
Na 2. in 4. vprašanje nismo zapisali odgovora, ker Staneta Kovačca pač nismo dobili za razgovor. Bil je namreč mobiliziran kot član teritorialne enote, da je sodeloval pri reševanju ljudi in premoženja med poplavo v Kočevju in okolici. Odgovora na 1. in 3. vprašanje pa smo zapisali na osnovi njegove razprave na nedavnem se.stanku sekretaijev aktivov delavcev, ki ga je sklical Medobčinski svet ZK Ljubljana.
Širimo osnovo
VIKTOR AUER: sekretar komiteja občinske konference ZK Sevnica:
Sekretarje
aktivov ZK v delovnih organizaciji je komite pozval, da nam pošljejo sezname delavcev-neposrednih proizvajalcev. Vsi te^ še ni.so opravili, le polovica. Aktivu samemu je prepuščeno, kako se bo organiziral,
' po delegatskem ali drugačnem načelu; o tem se bo odločil na prvi seji. Lep napredek pa dosegamo pri
Rripravi za nove sprejeme v ZK. a sprejem se pripravlja več kot 30.
Stran je pripravil
Alfred Železnik v sodelovanju z novinarji Brankom Podobnikom, Jožetom Primcem, Jožico Teppey in Ivanom Zoranom.
JOŽE DERNOVSEK, sekretar medobčinsk^a sveta ZK Ljubljana:
1.	V akciji po pismu nam predvsem ni uspelo prodreti do vsake osnovne organizacije, krajevne skupnosti temeljne ali osnovne organiza-cye z^’.ruženega dela. Kjer ta akcija ni bila dosledno izpeljana do konca, smo jo spodbujali. Nastaja pa problem, ki ga opažajo tudi občani: vsega ni mogoče fSŠiti naekrat, odtod tudi občutek nekaterih, da smo se zaradi obilice problemov razvodeneli Ce je ponekod tako tudi res, je temu tobo pomanjkanje družbeno-politične aktivnosti komunistov in vseh občanov. Uresničitev pisma ni naloga le nekaterih, ampak sleherne celice našega življenja. Za Kočevje je bilo značilno, da Zveza komunistov ni delovala, kot je bilo treba. To je bilo res le do lanske pomladi, dosti časa torej pred 29. sejo CK ZKS. Žal akcija ni vzbudila toliko iniciative vseh dejavnikov, da bi jo izpeljali do konca.
2. Zlasti Ribnica je na poti hitrega gospodarskega razvja. V Kočevju že na nekaj konferencah ugotavljajo prepočasen razvoj gospodar-
stva. Razvoj za obe občini pa bi bil še uspešnejši, če bi bilo boljše sodelovanje obeh občin. Dolgo je motilo zapiranje vase, ki se razbija z odločnimi pobudami obeh komitejev ZK, v kar se počasi vključujeta tudi obe občinski skupščini Republika kaže razumevanje za razvoj: naj omenim pripravljenost republiškega sklada rezerv za reševanje težav v kočevskem rudniku, naložbe v trgovini in drugod. Naslonitev na Ljubljano nasploh daje dobre rezultate.
3. Sprejeli smo načelo: organizacija, ki ne sprejema, ne živi! Do pisma je število članstva celo upadalo. Povsem določno smo se dogovorili, da mora vsaka organizacija poslej sprejeti vsaj 10 odst. novih članov. Tako so v Kočevju sprejeli nekaj manj kot 60 novih članov, v Ribnici pa 40. Toliko jih prej niso sprejeli dve leti skupaj. Odgovornost za sprejem smo prenesli v osnovne orgai^acije ZK. Prizadevamo si pokriti bele lise, cela območja KS, kjer ni osnovnih organizacij, ravno tako v nekaterih dejavnostih. Nekako tretjina - v Ljubljani smo ugotavljali, da tudi polovica organizacij
-	še ne živi, ne sprejema. Mnogo smo storili pri uspos^ljanju verstev, manj ali malo glede članstva. Zelo so uspeli seminarji za mlade komuniste. Sestav članov se popravlja, več je mladih in delavcev.
4. Septembra je naš medobčinski svet sprejel obscen program aktivnost^ ki jo moramo izvesti pred re-publi^im in zveznim kongresom ZK. Sleherna organizacija ZK mora proučiti svoj odnos do pisma od točke do točke. To je pot za učvrstitev ZK. V pripravi so seje občinskih konferenc s podobnimi nalogami Naš cilj je mobilizirati kar največje število Komunistov za ^cijo in vključiti v nadaljnje izvajanje pisma kar največ občanov.
Odpori le med tehnokrati
STJEPAN PULJAK:	sekretar
aktiva delavcev v Črnomlju: „Mislim, da je naš aktiv upravičil svoj obstoj. Pokazalo se je celo, da bi bili podobni aktivi potrebni že prej. Naš aktiv je posvetil največ pozornosti težki situaciji v Beltu, dali smo pobudo za ustanovitev občinske komisije, ki je raziskovala položaj v Beltu, zelo dobro pa smo vplivali tudi na druge delavce, ki so videli, da ni ostalo le pri besedah, pač pa da potekajo čisto določene akcije. Med tehnokrati smo sicer naleteli na odpore, ki se, sicer čedalje manj, še pojavljajo, vendar jih premagujemo z našimi akcijami. Predvsem nam je uspela uvedba delavske kontrole. Delavce smo seznanili s pomenom ustavnih dopolnil, tako, da počasi spoznavajo, da jim dopolnila že prinašajo večji vpliv. Tam, kjer so jih že uresničili imajo delavci resnično
večji vpliv na delitev dohodka in na celotno gospodarjenje. Mislim, daje ena najvažnejših nalog našega aktiva vpliv na kadrovanje.**
Manjka nam izkušenj
IVAN SLADIC, strojnik v polnilnici DANE, sekretar aktiva delavcev občine Trebnje:
1. Naš aktiv je še mlad, ustanovili smo ga letos januarja. Sestajamo se po'delegatskem načelu, vendar prihaja tudi iz najmanjše organizacije vsaj en član. V tem času smo imeli le en sestanek. Pretresali smo tiste vodilne, ki so člani ZK; med drugim smo sprejeli tudi sklep, da ne more biti več vodilni, kdor je izstopil iz ZK ali bil izključen. Zavzeli smo se tudi zato, da je treba mlade pred vstopom v ZK bolje marksistično podkovati
2. Na odpor doslej nismo naleteli. Morda je t^o tudi zato, ker smo še premalo delali Vmes je bila tudi poletna sezona, ki je za politično delo mrtva. Delavci so na aktivu bolj
sproščeni v razpravi to je dobro. V začetku je bilo nekaj težav, ker smo se spraševali: kaj smo sedaj, neka delavska, posebna partija ali kaj? To je pač le oblika dela.
3. O tem na aktivu še nismo govorili Vem le, kako je v DANI. Ustavne spremembe smo obravnava-
li	v Zvezi mladine, sindikatih in ZK. Pridobitev teh razprav je tudi to, da je komisija za delavsko kontrolo stalna, čeprav ni odkrila pomanjlji-vostl Pravilnik o delitvi dohoda smo spremenili že prej.
4. Želim predvsem, da bi nas bilo v aktivu še več. Naš aktiv bi moral pozvati delovne organizacije, naj mladim omogočajo izpopolnjevanje, bodisi preko delavske univerze ali drugače. In še to: aktiv je mlad, sam sem mlad, potrebujemo izkušenj!
Zahtevamo kritičnost
Naš aktiv je začel delati šele po pismu. Ustanovili smo ga
IVAN GLAS, predsednik občinskega aktiva delavcev v Brežicah:
tiv je J. Us
konec preteklega leta. V njem sta po dva predstavnika organizacij ZK iz enejstih večjih delovnih kolektivov. Stopili smo na pot, ki ni bila uhojena, zato smo najprej spregovorili o tem, kakšno je naše mesto v občinski organizaciji Z K in kakšne naloge so pred nami. Sklenili smo, da bo ta aktiv postavil na dnevni red vsa bistvena vprašanja, ki zadevajo samoupravo, standard delavcev, osebne dohodke in delav-.sko kontrolo.
Doslej smo že obravnavali delavsko kontrolo, družbeni standard delavcev in uresničevanje občinskega programa za zmanjševanje socialnih razlik. V razpravi o delavski kontroli smo zahtevali, da morajo biti v komisijah izključno proizvajalci, ker so ponekod volili vanje tudi vodilne. Stališče komisije je bilo, da jih morajo dopolniti in spremeniti neustrezen sestav. Od komisij pričakujemo, da bodo preverjale vse viižnejšc poslovne odločitve in ocenjevale njihovo primernost in potrebo. Dolžnost delavske kontrole je nadalje nadzor nad tem, kako v delovnih organizacijah	uresničujejo
ukrepe za varčevanje (tudi pri dnevnicah in kilometrinah), kako in komu delijo stanovanjska posojila, itd.
V	Brežicah sodimo, da aktiv delavcev še ni dovolj napravil, vendar je treba razumeti, da delo ni utečeno, da je vse to šele začetek.
Pri svojem delu doslej še nismo naleteli na odpor.
Za ustavne spremembe menim, da so jih delavci pravilno doumeli, saj so pokazni zanje veliko zanimanja in so glasno spregovorili o svojih zahtevah. Kritično so obravnavali pomanjkljivosti v samoupravnem mehanizmu, zlasti tam, kjer tedaj še niso imeli možnosti soodločanja, kot na primer v obratu IMV, v Jutranjki in Beti
tura
in
bra-
anje
Vzgojni zavod
£>olenjska z Novim mestom vred je eno redkih večjih območij v Sloveniji, ki ne premore svoje vzgojne posvetovalnice, čeprav bi jo ravno zaradi svojih značilnosti zelo potrebovala. Hiter gospodarski razvoj, menjavanje soaalnih struktur in sredin povzroča v mladih razklanost, ki prej ali slej vpliva na način njihovega življenja. Število mladih delinkventov in vzgojno zaostalih otrok narašča, nimamo pa nobenega zavoda, ki bi se ukvarjal s preventivo, ki bi vzgojno usmerjal vse tiste, katerim se je pot skrivila ali pa je. na tem, da krene v nepravo smer.
Glavni vzroki, ki jih navajajo, so pomanjkanje ustreznega prostora, potrebtUh kadrov in seveda denarnih sredstev. Za poslednja dva ni več prave tehtnosti, ker imamo nekaj strokovnjakov, ki bi se lahko preusmerili v to dejavnost (enega psihologa bodo poslali v Ljubljano na specializacijo), denar za tekoče delo mora zagotoviti TIS; ostaja samo še vprašanje prostora. Strokovnjaki menijo naj bi bil čimbolj intimen, ker bi le tak ustrezal svojemu namenu. Izbrali so tudi že stavbo, vendar bi bilo potrebno najti ^nar za njeno prenovitev.
Zveza prijateljev mladine je na svoji seji 9. oktobra ugotovila potrebo po ustanovitvi vzgojnega zavoda in predlagala, da se potrebna sredstva izločijo iz sklada, ki se zbira za gradnjo osnovnih šol. Ob dejstvu, da ne gre za veliko denarja in da bi delo vzgojnega zavoda olajšalo delo šol, je predlog sprejeinljiv.
Vsako odlašanje reševanja tega vprašanja prinaša škodo, ki sicer ni takoj op^na, ima pa hude posledice za vso dnižbo.
MiM
V
Primorsko gledališče iz Nove Gorice bo gostovalo v soboto, 20. oktobra, v Kostanjevici. Ob 19.30 bo v domu kulture uprizorilo Lorcovo delo ,4)om Bernarde Albe"'. Delo je režiral Jože Babič, v vlogah pa bodo nastopile: Nada Gabrijelčič, Metka Franko, Mateja Glažar, Maijeta Gregorač, Dragica Kokot — Šolar, Jerica Mrzel, Zoflja Nanut, Berta Ukmar in Breda Urbič. Uprizoritev je v okviru XVIII. dolenjskega kulturnega festivala in v počastitev krajevnega praznika Kostanjevice.
Punti v pionirskih grafikah
III. grafični bienale jugoslovanskih pionirjev bodo slovesno odprli v soboto, 20. oktobra, v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici
XVIII. dolenjski kulturni festival v Kostanjevici že šesto leto prireja grafični bienale, ki bo letos tretji po vrsti. Pred dvema letoma so izdali razpis, ki je vabil vse šola^ jugoslovanskih osnovnih šol, naj pošljejo svoje grafike, nastale na temo „Le vkup, le vkup, uboga gmajna.**
Imenovana je bila posebna mednacionalna žirija, ki je pod predsedstvom univ. prof. dr. Bogomila Kar-lavarisa iz Beograda izbr^a 377 grafik, ki bodo na razstavi v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici, dodatno pa tudi na sevniškem gradu in v galeriji Krško. Slednja, v Krškem, bo na posebno temo „Lik Matije Gubca v grafiki jugoslovanskih otrok.“ Na razpis so namreč
MIRENSKO „BRSTJE"
Prva številka Brstja, glasila pionirskega odreda Frana Lunačka na osnovni šoU Mirna, je izšla. Posvečena je 400-letnici hrvaško-slovenske^ punta. List prinaša obilo zapisov in grafik na to temo, zanimivost pa pomenijo živi posnetki, ki jih je izdelal foto krožek.
Sladjana Markovič, učenka osnovne šole Dositei Obradović iz Niša, grafični bienale v Kostanjevici naredila grafiko, ki jo je
je za III naslovila
,Vile in motike — ubogi narod!** Grafiko objavljamo.
^^ ^
*
ZGLED Škofje loke - v prostorih stare šole v Zireh je loško Muzejsko društvo odprlo stalno zbirko „2irovsko čevljarstvo in čipkarstvo“. To je še ena manifestacija v okviru letos praznovane 1000-letnice Škofje Loke, gmotno pa jo je podprla tovarna čevljev Alpina iz Zirov. V tem zgledu bi lahko tudi na Dolenjskem našli pobudo za zbirke dejavnosti, ki so v tej pokrajini razširjene, na primer o lončarstvu, pletai:stvu in podobnem.
ETNOLOGI V BELI KRAJINI -Udeleženci XIII. posveta jugoslovanskih etnologov, ki od ponedeljka zasedajo na Otočcu, imajo danes ob 8. uri na sporedu ekskurzijo v Belo krajino. Obiskali bodo Metliko, kjer si bodo ogledali muzej in mestne zanimivosti. Podzemelj,- Griblje (rojstni kraj dr. Nika Župančiča z letos odkrito spominsko ploščo na njegovi rojstni hiši), od tam se bodo odpeljali v Adlešiče (obisk folklorne skupine), si ogledali Preloko in Vinico, nato pa se prek Črnomlja napotili v Novo mesto. Jutri bo na redu dru^ ekskurzija po Dolenj-ob Krki z ogledom Žužemberka, Muljave, Mokronoga, Lakenc, Škocjana, Bučke, Rake, Velike vasi in Brežic.
RIMSKA KERAMIKA Z NASII! TAL - Narodni muzej v Ljubljani jc
v Arkadah priredil razstavo rimske kerainike, najdene na Slovenskem. Veliko gradiva, ki so ra razstavili, so arheologi izkopali na Dolenjskem (V Drnovem, Novem mestu in drugih krajih). Razstava je vzbudila pozornost, nekajkrat so oskrbeli tudi strokovno vodstvo.
spoi
ski:
Pionirska knjižnica v Dolenjskih Toplicah je dobila nove, s(^ob-no urejene in opremljene prostore v novi šoli. Učenci marljivo segajo po knjigah. (Foto: I. Zoran)
prejeli tako množico tako kvalitetnih grafik, da so kostanjeviško razstavišče razširili še na dvorane gradu v Sevnici in galerijo v Krškem. Žirija, ki je dva dni izbirala gradivo za razstavo in katalog, ni mogla mimo tega, da se ne bi odločila pokazati javnosti vsaj najboljše stvaritve, zato se je odločila za tri razstavišča na avtentičnem puntarskem področju.
Priprave pa so terjale obilo truda, časa in denarja. Da je organizacija lepo stekla, so prireditelji dolžni hvaležnost predvsem občinski Zvezi prijateljev mladine v Krškem, temeljni kulturni skupnosti in republiški kulturni skupnosti, občinski konferenci SZDL in njenemu odboru za proslavo 400-letnice ter podjetju „Lesnina", ki je prevzela mecenat nad prireditvijo. Pokrovitelj razstave je sloveči hrvaški akademik Krsto Hegedušić iz Zagreba, ker je pokrovitelj bienala zmeraj slikar - grafik. Doslej sta bila Božidar Jakac in Fance Mihelič, letos pa je prevzel to funkcijo hrvaški slikar Krsto Hegedušić, ki je največ ustvaril na temo kmečkih puntov.
Razstava sama je lep primer medrepubliškega sodelovanja (katalog bo izšel v slovenščini in srbohrvaščini). K organizaciji so bili pritegnjeni najboljši strokovnjaki in poznavalci. Grafični bienale v Kostanjevici je torej vsedržavna prireditev, ki si je vzela za vodilo eno naj-aktualnejSh kulturno-političnih tem. Prireditev bo dostojna oddolžite v puntarjem v jubilejnem letu, saj je njen razpis prodrl v sleherno osnovno šolo v Jugoslaviji in tako angažiral in osveščal s puntarsko tematiko praktično ves mladi rod Jugoslavije.
Ce je postavitev razstave Lucasa Cranacha, ki je bUa do zdaj v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici ob 500-letnici Cranachovcga
O puntih za mlade
Izšel je Šalijev prevod knjige o puntih
v priredbi in prevodu Severina Šalija je Mladinska knjiga v Ljubljani v sodelovanju z zagrebško založbo Školska knjiga izdala zgodovinsko povest „Prizori iz kmečkega punta**, ki jo je napis^ zagrebški profesor Mirico 2eželj.
Ob številnih izdajali knjig in proslavah, posvečenih hiristoletnici velikega upora in tragičnega poraza slovenskih in hrvatskih kmetov v letu 1573, je omenjena povest še toliko bolj zanimiva, ker je namenjena predvsem mlajšim bralcem, kateri pač še nc morejo poseči po strokovnih razpravali, da bi se seznanili z vzroki punta in posameznimi kmečkimi voditelji. Temu primerno jc pisec naštel samo mekaj najverjetnejših vzrokov za nezadovoljstvo takratnih kmetov, zatem odločitev kmetov, kdaj in kako sc bojo uprli, in nato še bistvene okoliščine, ki so botrovale njiliovemu porazu. 1’rikaz dogodkov jc prepričljiv, saj je pisec v dogajanje spretno vključil zanimive in nazorne dialoge, zato bo knjiga pri mladini gotovo naletela na velik odmev.
Knjigo jc opremil in zanimivo ilustriral s celostranskimi podob;mii zaerehški slikar Boris Dogan
D K
rojstva (razstavo je pripravila državna galerija iz Weimarja in jo je posredoval generalni konzulat NDR iz Zagreba), primer mednarodnega sodelovanja Dolenjskega kulturnega festivala, je razstava „Le vkup, le vkup uboga gmajna“ primer sodelovanja z narodi Jugoslavije, kar velja ob tej priložnosti še posebej poudariti.
PRISPEVEK K OBLETNICI PUNTOV:
Knjižica o Fridrihštajnu
France Cankar nam predstavlja grad Friderika Celjskega in Veronike Deseniške
v začetku oktobra je izšla knjižica „Fridrihštajn Kočevje 1425-1515“, ki jo je napisal Franc Cankar iz Kočevja, publicist, pesnik in pisatelj, avtor knjige „Žlah-ta‘\ Fotografije za knjižico sta prispevala France Brus in Stane Jajtič. Založilo jo je Turistično društvo Kočevje, izšla je v 3.000 izvodih, natisnili so jo v tiskarni KOČEVSKI TISK v Kočevju.
vseh občanov v glavnem z veliko dobre volje in pogosto tudi na lastne stroške. Vsi jim bomo zato večni
Knjižica, ki je izdana tudi v spomin na hrvaško-sloven-ski kmečki upor leta 1573, je prva v predvideni seriji 6 do 8 podobnih knjižic o kulturnih in naravnih spomenikih oziroma zanimivostih Kočevske. Naslednja bo predvidoma o gradu Kostel Vse gradivo je že zbrano, obdelano in pripravljeno za tisk.
Zanimivo in posebne pohvale vredno je, da so avtor besedila Franc Cankar in oba avtorja slik opravili vse delo brezplačno! Tako so opravili in še opravljajo veliko delo v korist mladine in
France Cankar prizadevno zbira zgodovinske podatke o Kočev^ in opisuje njeno zgodovino, zanimivosti in lepote ter tako vse ohranja za pozne rodove.(Foto:	J.
Primc)
dolžniki, posebno Francetu Cankarju, ki je vložil v raziskovanje in opisovanje zgodovine in zanimivosti Kočevske največ časa in svojega denarja.
J. P.
Ožbolt nam je odkril Šercerja
V pravkar izišli knjigi o narodnem heroju Ljubu Šercerju je napisanih okoli 90 odstotkov, če ne celo več, stvari, ki doslej o Šercerju širši javnosti niso bile znane
v začetku oktobra je izšla v založbi „Borec** knjiga Toneta Ožbolta „Šerceijeva bojna pot**. V njej opisuje avtor predvsem Šercerjevo življenje in razburkani čas, v katerem je živel in delal.
Knjiga jc zelo zanimiva, saj prinaša kar okoli 90 odstotkov novih podatkov o Šercerju, njegovih dejanjih in njegovi junaški smrti, o čemer doslej širša javnost sploh še ni vedela.
Šercerjev rod poteka iz Belice v zgornji Kolpski dolini, od koder je doma tudi pisec Tone Ožbolt. Prav
Otrok in delo
Vzgojna posvetovalnica v Mariboru je izdala zbornik razprav, ki v bistvu pomeni praktičen priročnik za vse starše in vzgojitelje pri njihovem vzgojnem delu.
Za uvodnim sociološkim razmišljanjem so razvrščena naslednja podavja: „Usposabljanje za delo“, „Aktivnost našega šolarja" in „Delo kot izvor težav in zdravja". Posamezne razprave in članke je napisalo deset avtorjev, posebej pa bom omenil samo nekaj naslovov; „Otroku pomeni igra delo, učenje in srečo“, „Otrokove delovne in učne nava-de“, „Vplivi družine pri oblikovanju otrokove osebnosti in njihovih na-vad“, „Prosti čas našega šolarja**, „Otrok potrebuje prosti čas**, „Aktivnost duševno prizadete^ otroka" in ,.Otroku je delo muka m radost**.
VIKTOR ZEMLJAK RAZSTAVLJA V OGULINU
V frankopanskem stolpu v Ogulinu so.ob koncu minulega tedna odprli razstavo 28 olj in akvarelov icrškega slikar^ Viktorja Zemljaka. Akademska kiparka Vladka Stovi-ček je Zemljakovim delom napisala za popotnico: „Kot krajinar je Viktor Zemljak zelo blizu življenju in človeku. Umirjenost kompozicije in lahkotnost barv sta zanj značilni.**
VPRAŠANJA OBČINSTVU
Zavod za kulturo jc razposlal obi-.skpvalccm abonmajskih ^edaliških predstav anketne liste, da bi zvedel La njihove želje in kritične misli o izboru re(K*rtoarja v minuli sezoni. Občinstvu daje na voljo tudi to, da napiše, za katero gledališko hišo želi, da bi gostovala v Brežicah. Tako bodo lahko odločali med ljubljansko dramo. Mestnim. Mladinskim in Šentjakobskim gledališčem. Vprašani naj bi oiigovorili tudi na to, ali želijo v okviru abonmajskih predstav videti morda kako i>;ro posavskih gledaliških skupin.
to dejstvo je bilo gotovo eno odlo-čUnih, da se je Tone Ožbolt še posebno zanimal za Šercerja in o njem napisal knjigo. Knjiga se začenja s kratkim opisom nekdanje Sercerjeve domačije v Belici (zdaj je to doma-
čija Toneta Ožbolta) in opis(^m prednikov, nato nekoliko daljšim opisom Sercerjeve rnladosti, glavni poudarek pa je na kratkem a bogatem obdobju Sercerjev^a sodelovanja z OF in boju z okupatorjem, kater^a je prekinila Sercerjeva aretacija, obsc^ba in ustrelitev decembra 1941.
Knji^ obs^a skoraj 300 strani. V njej je okoli 100 slik, reprodukcij in dokumentov ter pr^ledna karta. Opremil jo je Ivan Seljak-Copič. Cena je 81 din.
J. PRIMC
POGOSTNA KRIVDA STARŠEV IN UČITELJEV
J
Mlade ljudi predvsem oskrbujemo z dobrinami, premalo pa jim razkrivamo bogat svet vrednot. Ker jim pa v tem ne pomagamo mi, starši in učitelji, si današnji mladostniki pohlepno iščejo vrednote sami, po svojih poteh, ki pa niso vedno prave ...
F. Pediček: Mladostnikove zadrege O SPRAŠEVANJU PRED KONFERENCAMI
Zlasti na predmetni stopnji pouka zavlada v času pred redovalnimi konferencami med učitelji in med učenci posebna psihoza. Učence v teh dnevih vsakodnevno ocenjujejo iz dveh in več predmetov, pri čemer jih sprašujejo tudi snov za več mesecev nazaj. Zgodi se tudi, da isti dan pišejo kar dve šolski nalogi, za nameček pa še kontrolno nalogo iz tretjega predmeta. Razumljivo je, da so učenci v teh dnevih pod hudim psihičnim pritiskom in da so pri pouku skoraj od prve do zadnje ure v stalni napetosti ter v nelagodnem pričakovanju, kdaj bodo vprašani.
H. Novak v Soidobni pedagogiki 1973, št. 3-4, str. 147
KAJ DOLOČAJO ŠOLSKI PREDPISI O PISANJU NALOG
Učenci od petega do osmega razreda osnovne šole in učenci srednjih šol smejo pisati na teden največ dve pismeni nalogi iz prejšnjega odstavka, na dan pa ne več kot eno. O datumih teh nalog morajo biti učenci najmanj tri dm prej obveščeni.
Pravilnik o ocenjevanju učencev v osnovnih in srednjih šolah, 7. člen
KAKŠNE SO NALOGE PEDAGOŠKE SLUŽBE
Pedagoška služba opravlja nadzor nad vzgojno-izobraževal-no dejavnostjo vzgojnovarstvenih zavodov, osnovnih in . srednjih šol domov za učence teh šol, zavodov za usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju ter drugih vzgojno-izobraževalnih zavodov ... spremlja, proučuje in pospešuje delo izobraževalnih zavodov ter nadzoruje izvajanje predpisov o organizaciji in vsebini dela v izobraževalnih zavodih.
Zakon o pedagoški službi, 2. člen
ŠPORTNI KOMENTAR
Strokovnjakov manjka
Dolenjsko še vedno tepe nekdanje pomanjkanje denarja za plačevanje strokovnjakov
Prejšnji leaen je v Sevnici odstopil trener tamkajšnjega drugoligaša Dogan. Nepotrebna bi bila razprav o tem, zakaj je sredi prvenstva zapustil ekipo, ki ji povrh vseffi ni z rožicami postlano. Dejstvo je, da je ekipa ostala brez potrebnega strokovnjaka, saj dva igralca, če sta še tako dobra trenerja, le s težavo usklajata na igrišču tako odgovorni in vsebinsko oddaljeni funkciji, kot sta igralec in trener.
Dolenjska je tudi v športu občutila vse posledice zaostalosti. Kot je na drugih področjih doslej primanjkovalo in ponekod še primanjkuje strokovnjakov, tako so v športu težave še bolj občutne. Neurejene finančne razmere po vseh občinskih zvezah za telesno kulturo, ko je povsod primanjkovalo denarja celo za redno dejavnost, so prejšnja leta onemogočale plačevanje trenerjev in vaditeljev. Zadnje sezone se položaj popravlja, vendar ni mogoče pričakovati, da bomo zamujeno hitro nadoknadili.
Ob pomanjkanju strokovnjakov je kajpak najbolj trpela kakovost, posredno pa zaradi nje tudi množičnost, saj sta kvaliteta in množičnost najtesneje povezani. Zaradi tega ni čudno, da imamo komaj dve ekipi v drugi zvezni ligi in da lahko na prste preštejemo ekipe, ki nas zastopajo v slovenskih konkurencah. Dosedanji uspehi so bolj plod zanese-njaštva, kot resnega dela na športnem področju.
Izredno spodbudno je zato, da so v novi organiziranosti temeljnih telesnokul-tumih skupnosti v Novem mestu predvideli tudi komisijo za kadre. Podobno kaže narediti tudi v drugih dolenjskih občinah, saj bodo te komisije pri prosvetljevanju na zaostalem športnem področju izredno pomembne. Denar, vložen v strokovnjake, se bo nedvomno bogato obrestoval: trenerji in vaditelji bodo po eni strani skrbeli za kvalitetne ekipe, po drugi strani pa tudi za množičnost. To pa je edina pot do uspehov.
J. SPLICHAL
Sevnik rokometna ekipa preživlja hude čase v drugi zvezni ligi, ker je nekaj odličnih igralcev pri vojakih. Na fotogr^ji stoje (od leve): Štojs, Radič, L^gar, Koprivnik, ŠUc in Simončič; čepe: Šumej, Tibovc, Sirk, Jurišič, Papež, Bis^. (Foto: Splichal)
Težka zmaga Brežičank doma
Z golom razlike so premagale Jedinstvo, Sevničani pa so z golom razlike izgubili s Celjani - Poraza Ribnice in Črnomlja v gosteh
Rokometašice iz Brežic so sicer težko premagale igralke iz Tuzle, vendar so se z novima dvema točkama prerinile na sedmo mesto in so za Alplesom druga najuspešnejša slovenska ekipa v drugi zvezni ligi. Sevničani, ki im^o dovolj igralskih težav, so med tednom izgubili tudi treneija: Dog^ je namreč pustil delo in sta ga zdaj prevzela igralca Šilc in Radič. Po nesrečnem porazu s Celjani doma so zdaj Sevničani cdo zadnji! Ribničani so sker izgubili v Slovenj Gradcu, vendar so še ostali na prvem mestu, čeprav imajo še tri druge ekipe enako število točk. In zanimivost: med prvim in predzadnjim so le štiri točke razlike. V ženski konkurenci v slovenski ligi nič novega: Čmomaljke so sicer tesno izgubile z Dobravljami in so še naprej zadnje brez točke.
odbojka
Trideset minut za dve točki
Lahka zmaga Novomeščank, nad katerimi je letos prevzela pokroviteljstvo tovarna zdravil Krka, in pričakovan poraz Trebnjega
v lepubliSdh ligah odbojkarjev so letos prvič preselili tekmovanje v tdovadnice, zaradi česar bo sicer manj ^edalcev, kvaliteta odojke pa bi mmala napredovati. Za to je ob nazadovanju tega športa v zadnjih letih zares že skr^i čas... V prvem kolu so Novomeščuike brez težav premagale novinke iz Prevalj, Trebanjd pa so ostali praznih rok in brez osvojenega seta proti odličnim Blejcem v Upnici.
BLED-TRIMO 3:0
Izid nedeljske tekme v 1. kolu SOL v telov^nici v Kropi ne kaže pravega razmerja sil. Bled, ki se bo tudi letos boril za vrh, se je dodobra namučil, preden je strl odpor gostov iz Trebnjem. Odločila je hitrejša in iznajdljivejša igra Blejcev na mreži; zm^aU so ^d^o s 3:0 (9, 13,10). Za TRIMO so nastopili: Sila, Slak, Babnik, Medle, Le^n, Zupančič, Masnik in Opara, ki se je odhkoval z ^redno učinkovito ino v napadu. /Posebno pohvalo zasluži tudi novinec Masmk. V nedeljo bo TRIMO I igral z Mežico na Mimi.
'	M.	L.
nju v zvezni ligi, bodo, kot kaže, ob ravenskem Fužinarju tudi brez re-
Erezentantke Pučkove najresnejše andidatke za prvo mesto.
Krka: Dokl, Fila, Rajer, Pilič, Babnik, Boh, Forte, Fabjančič, Adamčič, Gostiš.
Poraz v zadnji sekundi —
Lahka zmaga — Fila
- Sirk
SEVNICA - CELJE 15:16
V izredno težki tekmi so Sevničani izgubili, potem ko so Celjani dali gol iz sedemmetrovke v zadnji minuti, tik pred zadnjim sod^kovim ž\^gom. Sevničani so vodili le v začetku po dveh Silčevih golih, potem pa so odlični Celjani vodili vso tekmo, tudi s štirimi goli prednosti. Ko se je odprlo še Trbovcu, so Sevničani izenačili na 14:14 in 15:15, točko pa sta jim vzela sodni-
Veteran 8e igra - Opara
KRKA - KOROTAN 3:0
Novomeščanke, ki letos nastopajo pod pokroviteljstvom tovarne zdravil Krka, so v pičlih 30 minutah odpravile novinke iz Prevalj in jim v tren setih prepustile komaj 9 točk. Potem ko so se odpovedale nastopa-
ZUZEMBER' - V prvenstveni tekmi druge slovenske li^ so domači odbojl^i nesrečno izgubili z Ljubljano 2:3, čeprav so že vodili 2:0. (?. S.)
BREZICE - Na športnih igrah v počastitev občinske^ praznika je v vlečenju vrvi zma^la ekipa Kovinoplasta z Jesenic na Dolem-skem, pred tovarno pohištva in PPV Dobovo. V šahu je zmagala VP Cerklje pred Agiario in Ljudsko potrošnjo. (V. P.)
TEMEUNE TELESNOKULTURNE SKUPNOSTI:
Več denarja v blagajni!
Pred ustanovitvijo skupnosti v Novem mestu - V naslednjih števil* kah še pogovori s predstavniki iz vseh dolenjskih občin
Iniciativni odbor za ustanovitev temeljne telesnokultume skupnosti v novomeški občini, ki ga je spomladi imenovala občinska konferenca SZDL, se je doslej sestal trikrat. ^
prvem sestanku smo snokulturnih organizacij.
obravnavali načela organiziranosti in načrta financiranja, skratka osnovna načela za ustanovitev TTKS,“ pravi predsednik iniciativnega odbora, sicer predsednik občinske zveze za telesno krJturo Boris Gabrič. „Priznati moram, da smo takrat imeli še dokaj nejasne pojme, vendar pa nam je zakon o telesnokulturnih skupnostih konec maja mnoge stvari razjasnil. Na drugi seji smo že imenovali delovna telesa, ki so pripravila dokumente za ustanovno skupščino TTKS, predvsem osnutek delovnega programa in statuta. Na zadnji seji smo predlagane osnutke obravnavali in jih potrdili.**
- Kako bo bodoča skupnost sestavljena in kdaj jo nameravate ustanoviti?
„Iniciativni odbor meni, naj bi bodoča skupščina TTKS imela 45-51 delega-tov, ki bodo iz temeljnih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in tele-
Razen tega bomo imeli 13-članski izvršni odbor. Pri sestavi delegatov pa se iniciativni odbor ni mogel odločiti za ključ volitev. V občini imamo namreč izredno veliko TOZD, 20 KS in množi-
Boris Gabrič
co telesnokulturnih organizacij. Zato je iniciativni odbor zadolžU svoje vodstvo, riaj pripravi ključ volitev skupaj z družber)o-politični-mi organizacijami v občini. Na ustanovitev skupnosti računamo v prvi polovici
novembra, ker bodo konec oktobra slovesnosti ob občinskem prazniku.**
— Na kakšen način bo skupnost delala?
„Iniciativni odbor bo predlagal skupščini, naj bi imel bodoči izvršni odbor svoje stalne odbore ali komisije za šolska športna društva, za športno rekreaci^ jo, za tekmovalni šport, za kadre, za objekte in za podelitev priznanj. Komisge naj bi štele 5 do 9 članov, mandatna doba vseh organov pa naj bi bila štiri leta z uveljavljenim načelom reelekcije.**
— Pa denar?
„Iniciativni odbor je glede financiranja mnenja, naj bi sklepali samoupravne sporazume s TOZD na določen odstotek prispevka iz osebnih dohodkov. Iniciativni odbor bo imel še eno sejo, na kateri bomo sprejeli vse predlagane dokumente. Vsekakor pa od sporazuma pričakujemo — tudi glede na zastavljeni delovni program — več denaija v skupno blagajno TTKS.**
J. SPLICHAL
ka, ki sta dosodila sedemmetrovko, za katero so domačini menili, da je ni bilo. Razj^ene gledalce so pomirili domači i^alci in funkcionarji, sicer bi se sodnikoma slabo godilo. Ce bi Sevničani vseskozi igrafi kot v soboto, bi imeli znatno več točk.
Sevnica: Sirk, Papež, Simončič, Jurišič 2, Šumej, Bizmk, Radič 2, Koprivnik 2, Stojs 1, Sile 2, Trbovc 6, Logar.
E.R.
BREŽICE - JEDINSTVO 13:12
Borbene goste iz Tuzle so vodile skoraj ves prvi polča^ na koncu pa so ga dobile domačinke. Podobna slika je bila tudi v nadaljevanju. Jedinstvo je vodilo že 12:10, potem pa so Brežičanke iz hitrih nasprotnih napadov dosegle tri gole in si zagotovile najtesnejšo zmaro.
Brežice: 2^rko, Molan 5, Stauber 2, Bah, A. Mišič 1, Smerkolj 2, V. Mišič 2, Engel, Toplak 1, Hribernik, Lipej.
V. P.
Tokrat poraz — Žuk
dobili prvi polčas, v nadaljevanju pa jim je zmanjkalo moči, tako da so domačini celo močno zmagali.
Ribnica: Lovšin, Abram, 2uk 3, Nosan, Kersnič I. 4, Matelič, Mikulin 1, Ambrožič 1, Andolšek, Ponikvar 5, Kersnič II 3, Kersnič III.
DOBRAVLJE - ČRNOMELJ
7:5
Z borbeno igro v dežju in na mokrem igrišču so Čmomaljke v drugem polčasu celo izenačile, potem pa so popustfle. Domačinke so na koncu zaigrale bolj zbrano in si zagotovile zmago. Čmomaljke so se predstavile domačim tudi kot izredno športna ekipa.
Črnomelj: Starešinič, Spec 1, Geltar 1, Povše, Grgič 1, Željko, Jazin 1, Švajger 1.
NOVO MESTO - Mladmci novomeškem Elana so doma premagali Ihan 3:1, člani pa istoimenskega nasprotnika 4:1. Pionirji so gostovali v Vevčah in premagali Slavijo 3:1. (J. M.)
Težka zmaga — Štaubeijeva
SLOVENJ GRADEC - RIBNICA 23:17
Oslabljeni Ribničani niso bili kos domačinom, vendar pa so izgubili tudi rokometašf Branika, tako da je Ribnica še prva, v naslednjem kolu pa igra doma z Branikom. Po vodstvu domačinov so Ribničani sicer
BREŽICE — V Beltincih so Breži-čani igrali odlično in vodili do 80. minute 2:0, v zadnjfli minutah pa so ^ričo slabe obrambe rezervnera vratca dobili tri gole in izgubm. Brežičani so igrali samo z 10 iaalci; rola sta dala Marušič in Divković. Mladinci Brežic so doma premagali Kladivarja 2:0. (V. P.)
RIBNICA - V 7. kolu dolenjske rokometne lige sta Šen^emej in Ribnica igrala 15:15, Semič je premagal Itas 15:13, Grosuplje Višnjo goro 20:14, Sodra&ca in Gradišče pa sta igrala 15:15. Še naprej vodi Črnomelj pred Semičem in Grosupljim. (F. L.)
RIBNICA - V ljubljanski conski rokometni ligi za ženske je Ribnica premagala Zagorje 8:6. Najboljša pri domačinkah je bila Palmejeva. (F. L.)
NOVO MESTO - Jutri ob 15. un bo novomeški teniški klub pripravil klubski turnir za posameznilce in dvojice. (P. U.)
LESKOVEC - Leskovška ekipa je sestavljena iz dobrih rokometašev, ki pa premalo trenirajo. Zato se že dlje časa govori, naj bi starejše zamenjali mla<^ ker imajo več časa, ker več vadijo in ker igrajo od tekme do tekme bolje. Tako so člani izgubili v Zagorju, mladinci pa so presenetljivo premami Brežice. Domačini bi se morali zavedati, da brez treninga tudi dobri posamezni-Id ne morejo računati na zmago. Razen tega je tudi povezava med igralci in gledalci, če moštvu ne gre zelo slaba. Gledalci namreč spodbujajo Leskovec le takrat, kad^ moštvu gre, ne pomagajo pa mu takrat, ko je najbolj potrebno. (L. Š.)
NOVO MESTO - V bršlinski telovadnici je bilo četrtfinalno telonovanje za slovensko košarkarsko prvenstvo mladincev. Novoteks, je igral zelo ^bo in je izgubil s Tričavom 59:69 in z Ilirijo 61:95. Zmagal je Triglav, ki je prema^ tudi Ilirijo 84:73. Triglav in Ilirija sta se uvrstila v polfinale. (J. S.)
NOVO MESTO - V počastitev občinsk^a praznika so v Novem mestu pripravili balinarski tumir, na katerem so nastopile ekipe iz Ljubljane, Zagreba in dve iz Novega mesta. V prvi tekmi je Ljubljana premagala Novo mesto II 13:11, v drugi pa Zagreb Novo mesto 113:9. V borbi za prvo mesto je Zaseb premKd Ljubljano 13:4. (R. M.)
KOČEVJE — Na hitropoteznem šahovskem turnirju je med 11 igralci zmag^ Osterman pred Podkoritni-kom in Kirasičem (Z. F.)
KOČEVJE - Na mešanem kate-gomiškem tiirnirju sodeluje 12 mladih šahistov. Po dveh kolih vodi Žilevski z dvema zmagama; Kirasič ima 1,5 točke. Golob, Kovač, Ofak, Čuk, Malnar, Mohar in Jambrovič po 1 točko, Terbuc 0,5, Mladenovič in Fabjan pa sta še brez točk. (Z. F.)
NOVO MESTO — Na hitropoteznem šahovskem turnirju za oktober je zmagal med 10 šahisti Perovič in zbral 7,5 točke. Drugo mesto sta si razdelila Penko in Šporar, četrti pa je bil Praznik. (J. U.)
RIBNICA - Začela se je javna razprava o ustanovitvi TTKS, posebni odbori, ki jih je imenoval iniciativni odbor za ustanovitev' TTKS, sistematično pripravljajo vse podrobnosti, ki so potrebne za sklic ustanovne skimščme. (F. L.)
RIBNICA - V ponedeljek bo seja Upravnega odbora ribniškega Partizana, na katerem bodo izvolili močno delegacijsko telo. Zastcmane bodo vse panoge, ki jih goji raj zan. V bodoči TTKS naj bi ribniški
ki jih goji Parti-^ naj bi ribniški Partizan imel 4 delegate. (F. L.) V
Za pokal »Kočevskega zbora «
v letošnjem „Teku Kočevskega zbora“ po ulicah Kočevja, ki je bil 9. oktobra, so bili doseženi naslednji rezultati:
PIONIRJI (52 tekmovalcev): 1. Ivan Medvešček, 2. Andrej Močnik, 3. Peter Mavrin.
ŠTAFETA PIONIRKE ( 15 štafet): 1. 8. f osnovne šole Kočevje (Jana Šajnič, An^lca Potočnik, Ivica Oberstar, Marinka Novak), 2. 7. fin 3. 7.b.
ŠTAFETA MLADINK: 1. gimnazija I. (Gita Levstek, Magda Mladenovič, Mira Curl, Irena Abrahams-berg), 2. oblačilna šola, 3. gimnazija
H
MLADINCI - ČLANI: 1. Franc Henigman (gimnazija), 2. Marjan Škodnik (ITAS), 3. Milan Mlakar (gimnazija).
MLADINCI - ČLANI EKIPNO: 1. gimnazija (Henigman, Mlakar, Butina, ftaznik, Hrovat), 2. kovinarska šola, 3. ITAS.
Vse najboljše ekipe in posamezniki so prejeli za dosežena mesta zlata, srebrna in bronasta odličja. Prehodni Pokal Kočevskega zbora pa je prejela mladinska ekipa gimnazije.
„če morate zgodaj v posteljo, Evica, kaj potlej sploh še ča^va? “
»Trsta ne damo!«
„ŽIVLJENJE DAMO - TRSTA NE DAMO!“ so tisoči No-vomeščanov razločno povedali na zadnjih velikih demonstracijah 9. oktobra 1953. Poudarili so, da je dovolj barantanja z našimi interesi, ozemljem iri krvjo. Govoril je sekretar OK ZKS Novo mesto Franc PirkoviČ-Cort. Predsednik FLRJ, vrhovnemu komandantu JLA tovarišu Titu je 5.000 udeležencev protestnega zborovanja v Novem mestu poslalo pismo, v katerem so med drugim zapisali: „Tito, pokliči nas v boj, naša srca in naše železne pesti so pripravljene! “
NARODNI HEROJ Cana Babović se bo udeležila jutrišnje proslave 10. obletnice L kongresa SPŽS v Dobrniču, kjer bo spregovorila vsem delovnim ženam. Cana Babović je zgled komunistke, pravo poosebljenje revolucionarke, žene, ki je vse svoje delo posvetila boju za pravice in boljše življenje delovnega človeka.
PRETEKLO NEDELJO so nastopili ha meddruštvenem tekmovanju v Karlovcu tudi mladinci in mladinke TVD Partizan iz Črnomlja. Med tekmujočimi Črnomaljci so bile spet nove mlade moči, ki bodo uspešno zamenjale Pluta, Brinca in druge. Posebno pozornost je zbudil 16-letni Mušič, ki je zmagal v metu kopja z daljino 49 JI rn.
MESTNA OBČINA Kočevje obvešča, da bo opuščeno mestno pokopaUšče v Kočevju spomladi 1954 odpravljeno. Svojci pokojnikov, ki žele pokojnike iz tega pokopališča izkopati in prenesti na pokopališče na Frati ali kam drugam, naj to store najkasneje do 25. aprila 1954. Maja bo Pogrebni zavod v Kočevju iz opuščenega mestnega pokopališča odstranil vse spomenike, ograje itd. ter grobove izravnal.
NA LETO izvozi tovarna Drava, podjetje za izdelovanje vžigalic v Osijeku, že več kot 100 milijonov škatlic vžigalic. In kam vse: na Malto, v Sirijo, Nigerijo, Francijo in ZDA. V Avstraliji, Indiji, Pakistanu in Turčiji tudi prodajajo naše vžigalice, Jordan pa iih je že v letu 1952 naročil 20 milijonov zavojčkov.
Iz DOLENJSKEGA LISTA 16. oktobra 1953
OOo®
Kako bi bilo z zamenjavo, ha?
S
Zgodilo seje.V.
POSLEDICA NEUSPEHA -Mlad zdravnik v japonskem mestu Kobe je zdravil za rakom obolelega pacienta. Ker je pacient umrl, je bil zdravnik, ki je imel čudne pojme o etiki, tako potrt, da se je vigel pod vlak. Če bi vsi zdravniki delali tako, bi jih še bolj primanjkovalo!
ZNAMKA - Edina znamka z nominalno vrednostjo milijon funtov je zamenjala lastnika. Kupil jo je Douglas Watson iz Exetra. Gre za modro znamko, natisnjeno pred dvema letoma med dolgotrajno stavko poštarjev. Takrat so si nekateri ljudje pomagali z zasebnimi znamkami. Vrednost v dinarjih: fimte pomnožite z malo manj kot štiri . . .
OGLAS — V pariškem listu je izšel oglas: „Nujno potrebujem psa vodnilu za depe. Ponudbe na naslov Gaston Pimentel, nogometni sodnik." Pimentel je vložU tožbo proti neznanemu naročniku oglasa. Sodniki in navijači so pač po vsem svetu enaki!
NOGOMETNA - Angleški skladatelj je napisal delo „Nogomet" in ga podnaslovil „simfonija v dvanajstih golih in dveh enajstmetrovkah". Sele iz not je najbrž razvidno, ali sta bili enajstmetrovki zastreljani ali ne ...
ŽENSKA IN MOSKI - New-yorški detektivski urad je izdal poslovno skrivnost: v letu dni je 17.418 žena z detektivi iskalo svoje izginule može in le 13 moških je iskalo pobegle žene. Ubogi možje!
PIVCI - Na znamenitem Okto-berfestu so veseli Bavarci spili kar 4,4 milijpna vrčkov piva in pospravili okroglo 550 tisoč pečenih piščancev. Se neslavna rekorda: policija je ujela 60 žeparjev, ljubitelji spominkov pa so ukradli 100.000 vrčkov. Vsakoletni bavarski rekordi...
KONJ - Konj lbayadon ni zmagal na dirki v Muenchnu, zato ga je razjarjeni lastnik ubil kar vpričo gledalcev. Sodišče je odločilo, da mora lastnik plačati društvu za varstvo živali 3.600 mark, lastnik pa se je branil, da je zadnje tri dni pred dirko popival. Konj ni bil ne pijan ne kriv - pa je mrtev!
MILIJONI - Milijonar Howard Hughes, znan kot izdajatelj Play-boya, je vložil 250 milijonov dolaijev v raziskave, katerih cilj je izkoriščanje podvodnih bogastev. Posebej za to zgrajena ladja bo raziskovala ležišča mangana, niklja in bakra. Posebne črpalke bodo spravljale rudo na ladje. Dinarja ni nikoli
KUHARSKA - V Oslu je 54-letni mož zahteval ločitev od žene. Na sodišču je dokazal, da je njegova žena ustanovila zasebno kuharsko šolo za mlade zakonske žene - ubogi mož pa je moral vse umetnije pojesti, ker si jih mlade kuharice niso upale nositi domov. Dober želodec!
KRALJEVA - Danski kraljici Margareti II. se je silno mudilo na
frad Fredensborg, kjer so praznovali etrti rojstni dan princa Joachima. Dvornega avtomobila ni bilo od nikoder, kraljica pa kljub temu ni zamudila, ker je prišla - na avtostop. Moderne navade prodirajo tudi v stare institucije ...
GLASBENIK - Joe Norton iz New Orleansa, virtuoz na številnih instrumentih, je prišel pred sodnika, češ da je ukradel klarinet. Obtoženi je krivdo priznal, zraven pa je dodal: „Klarinet bi vrnil, ko bi se naučil nanj igrati. Lahko verjamete, saj sem tako naredil tudi s trobento, pozavno, saksofonom, kitaro in klavirjem." Izjemen talent: za glasbo in dolgoprstnost!
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice.
Potreba dijaške kuhinje
(Potreba) dijaške kuhinje v Novem Mestu se kaže vedno bolj. Nekateri gospodje resno govore o tem, kako bi se osnovala. Treba bode skrbeti za prostor — drugo se bodo vže naredilo. Nekateri so obljubili že lepo podporo za to blago reč. Da, prej ne smemo mirovati, kakor da osnujemo za naše poštene, a uboge študente ta zavod.
(S p i ž a n j e) vina. Po Dolenjskem je sko-rej sploh navada, stara vina ob trgatvi z novimi z^iti ali doliti, kar se imenuje navadno špižanje vina. Ako prašamo zakaj da se to dela, dobimo odgovor: zato, da se vino zboljša, posebno pa Še zato, da se bolje ali raje obdrži. Kaj radi dodajajo Dolenjci novega vina takemu staremu, katero je postalo vže cikasto, češ, da s tem cik odpravijo.
(Na Češkem) se vrti še vedno vse okoli izjemnega stanja v Pragi. Mladočehi, ki so preklicali na stolno mesto to nesrečo, ujeli so se v
tttežati raku
g
Des9t zapovedi, osnovanih na znanstvenih raziskavah v Amerilci
Raka je možno preprečiti! Ob napovedi, da bo 50 mfl^nov danatejih prebivalcev Amerike v teku življenja zbolelo za to najhujSo boleznijo - od teh jih bo 34 mil^nov umrlo — v tej deželi množica ljudi mrzlično raziskuj, kako bi bolezen ozdravdi ali vsq preprečili. Ameriiko druStvo za boj INt>ti raku vidi velike možnosti za preprečevanje bolezni in navaja 10 zaSčitnih ukrepov, ki j£h je treba upoštevati.
Teh 10 zapovedi je naslednjih: 1. VARUJTE SE SLABEGA ZRAKA! Ugotovili so, da je smrtnost l^dil-oev, ki živgo v nečistih mestih, mnogo večja kot smrtnost nekadilcev, ki živijo v vaseh. 2. PAZITE NA HRANO! Med drugim so ugotovili, da je rak na črevesu v razvitih deželah lO^krat pogostejši kot v nerazvitih. 3. NE PRETIRAVAJTE S SONČENJEM! 4. PRENEHAJTE KADITI! Ameriško ministrstvo za zdravstvo trdi, da je danes v 2DA 8 do 10 smrt^ primerov i^jučnega raka povzročilo kajenje. S. PAZITE SE RENTGENSKIH 2ARK0V! To velja pr^vsem za zdravstveno osebje. 6. NE PIJTE! Statistični podatki ameriške-
Edruš^ za boj proti raku žejo, da obstaja zveza med uživanjem alkohola in rakom na ustih ter v g^u. 7. MISLITE OB IZBIRI POKLICA! Delavci, ki delajo z azbestom in ob tem še loidi-jo, se izpostavljajo 92-krat večjim možnostim, da zbežijo za rakom. 8. PREVIDNO S KONTRACEPajO! 9. OMIKAJTE SE DRAŽILOM! Znano je, da se pojavi rak na koži, Če je stalno izpostavljena katranu. ,10. DAJTE SE PRAVOČASNO PREGLEDATI! Na to zdravniki še posebej opozaijajo in dokazujejo, da je rak mogoče pozdraviti, če je pravočasno odkrit.
Predrago!
Boj draginji
V Zahodni Nemčiji potrošniki štrajkajo zaradi cen, v Angliji imajo celo svoje ministrstvo, v Ameriki predstavljajo zelo pomembno in vplivno silo, v Franciji imajo celo 18 lastnih časopisov, vse z namenom, da se organizirano uprejo navijanju cen na trgu.
V sosednji Italiji, kjer se je ta boj šele začel, so ugotavljali, da gre blago, preden pride do kupca, skozi 5 do 6 rok. To je tel^til podražilo za 5-krat, čevlje za 3-krat, sadje za 4-krat, lepotilna sredstva pa celo za 10-krat. Ker se temu odiranju, ki izvira iz monopola proizvajalcev, posameznik ne more upreti, so iz ogorčenja ustanovili „Nacionalno zvezo potrošni-kov“ s sedežem v Rimu. Začeli so hud boj tudi prek lastnega časnika in dosegi precejšnje uspehe. Pek iz C^tanissette, ki je svojevoljno kljub določilom o zamrznitvi cen v Italiji podražil kruh, je bil kaznovan s 600.000 lirami kazni in s 4 meseci zapora. Takih primerov pa je bilo še več. Po zgledu zveze v Rimu so podobna združenja ustanovili tudi v drugih mestih in tako začeli organizirano pritiskati na vlado ter druge, ki so dolžni varovati potrošnike. Veliko uspeha imajo predvsem združenja, ki so povezana s komunistično stranko in ki se dosledno bojujejo za koristi malega človeka. Ob vsem tem se mora zganiti tudi italijanska vlada, ki preučuje načrt, kako bi zmanjšali število malih prodajaln in prodajo usmerili preko wlikih, ki imajo manjšo prodajno režijo. Razmišlja tudi, kako bi z zakonom omejila reklamo, ki je pogosto lažniva in pretirana. V Italiji se v ta namen na leto porabi kar 440 mi-Ujard lir, ki jih plača kup)ec.
In pri nas? Veliko l^o pričakujemo od dogovarjanja med proizvajalci in kupci izdelkov, seveda če bodo pri oblikovanju cen imeli slednji kaj besede.
m.
m
i
I
zagato, iz katere se ne znajo prav rešiti. Pogovorili so se, da izdajo na ljudstvo nekak manifest, v katerem bi pojasnili svoje razmerje do izjemnega stanja. Nobena domača tiskarna ga ni hotela natisniti in noben časnik prinesti. Zagledal je slednjič vendar le beli dan, a državno pravdništvo ga je zapolenilo. Ta manifest pa tudi ni povedal nič novega; izdali so ga menda le zato, da so sploh katero zinili.
(Nedavno) je izdal zastopnik srpske vlade v Macedoniji, Karič, knjigo, v kateri raz-motriva vprašanje o zvezi balkanskih držav. S tako zvezo bi se male države znebile tujega vpliva, zlasti ruskega in bi se mogle svobodnejše razvijati. Srbija naj bi se zvezala najprej z Grško; k tej zvezi bi polagoma pristopile Bolgarija, Črna Gora, Rumunija in Turčija.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. oktobra 1893)
Račane hlače
Sinoči sem pred mrakom koračil po Mišjem dolu, kar sem zaslišal za sabo vpitje. Vsa zadihana je pritekla Gašperjeva Angela in me prosila:
„Martin, ali boš zapisal? “ „Kaj pa? Menda ne tega, da za mano tečeš pa vpiješ, ka-li? “ sem se šalil.
„Kaj še ne veš? Moja svinja je povrgla ducat mladičev. Ti ne veš, kako sem srečna. Rada bi, da bi o meni brali v Dolenjskem listu. “
„Lepo je to, vendar jaz ne pišem o teh rečeh. Ljudi bolj zanima, kako se razumemo med seboj: ali se kregamo, tepemo ali pa koljemo. Kar pomisli, koliko bi jih prišlo gledat tvoje pujske? Nobeden. Eni zato, ker jih ne zanima, drugi pa zavoljo nevoščljvosti. Kadar se tepo, pa vse dere na en kup prodajat zijala: veliko in malo, staro in mlado. ‘‘
„Daj no, vsaj malo napiši,'" me je rotila.
„Bom poskusil," sem ji obljubil, ker se mi je že mudilo. Dolga pot je bila še pred mano pa tema se je sto-
rila, zato sem jo mahnil kar po bližnjici, da nadoknadim zamujeno.
Bil sem že pri zadnjih hišah, kar me v temi popade pes. Otepal sem se, a kaj, ko je zgrabil hlačnico in mi jo raztrgal. V jezi sem ga brcnil, da je zacvilil, tedaj pa se je prižgala na bližnji hiši luč. Ven je stopila ženska in me previdno ogledovala. Hotel sem jo okregati zavoljo psa, pa se je opravičila: „Joj, pa niste ta pravi! Veste, taka reva sem kot le kaj. Soseda mi hodi kar naprej v škodo. Samo to imam, pa bo vse uničeno. Menda hodi ponoči polivat s kropom."
Z lučjo mi je kazala na pol uničen vrt. Skušal sem jo pregovoriti: „Mogoče se pa motite, kajti letos je prav čudna letina. “
,J^e, ne. Ona je kriva. Ne odneham, pa če bo treba celo leto čakati, da jo zasačim.”
Kaj sem hotel? Požrl sem svojo jezo ob njenih težavah in revščini ter si sam zaJ^rpal hlače.
MARTIN KRPAN
Nogomet je denar
Reklame - sestavni del^ zaslužka nogometašev
OKROGLA s KRANJSKIH SEMINARJEV
Na seminarjih za urednike tovarniških glasil v Kranju je predaval tudi tov. Rebolj, vodja službe za informacije pri republiškem svetu sindikatov Slovenije. Po enem izmed tečajev se
Bržkone bo tudi v Italiji prihodnje leto začelo veljati vs€
Usto, kar je dovoljeno profesi^
Te fes tr rrr
zdavnaj ^avni bog v nalnem nogometu - to je Čutiti
tudi pri nas. Medtem ko pri nas	pre<^vatet,
.n na ^^^lot mi ]e pa prav všeč!
slišimo za številne afere, so na Zahodu finančne probleme reši-h bolj preprosto: namesto črnih fondov so najboljšim omogočili, da delajo reklamo za različne
- Kateri?
- Tale, ki vodi seminar in predava!
So je vendar Rebolj!
- Saj sem vedel, da je po-
izdelke Najbolja mož klubsl*	^
svetovnih prvakov, nogometa-
kV Ajaxa, Cruijff, ki je zdaj	P‘iem	m,ra,e	merlot..
odšel v Barcelono, dobi kar 60 milijonov lir, da ^ njegovo ime pojavi v reklami za pivo, za testenine, za zobno pasto ali za novo ploščo ...
HRCKI — v haaškem časopisu je Kfel oglas, v katerem je mlad samec iskal stanovanje zase in za svojih 14 hrčkov. Ob koncu je pripisal, da poroka ni izključena. Iščemo ljubiteljico hrčkov. ..
KRAJ PRI TRSTU
D L
DEL
SVECE
KARTUZ.
SAMOSTAN
VODNA
ŽIVAL
OSNOVA
8ARVIL
BIUARDNA
PALICA
ZIVALSK/
NOGA
FR.
FILOZOF
VOLT
DAVEK V DELU
BOG
VETROV
GARDNER
KEM.
PRVINA
SARAJEVO
RAZGOVOR
ZA
JAVNOST
SKLADBA
IZVRŠNI
SVET
ZACANO
DELO
PVINSKI
^LAKOMErt
GROZA
BREG
GR.NOV
NAPEV
NAŠ
SOSED
SILHUETA
GR.
^INJA
PRIRODE
PRIPADNIK
FILOZOfae
AVGUST
ŽIGON
NAGON
SKALA
PRODUKT
VARJENJA
ŠPORTNI
REKVIZIT
TETOVO
GR.
Mmm
TKANINA
GR-
boginja
D L
PRITOK
RENA
IZRAEL.
POLITIK
ŠESTERICA V OZVEZDJU ORION;
Orioni ali Fantje iz vseh vetrov že štiri leta zabavajo na Otočcu
Milijoni od vsepovsod — Cruijff
Nič drugače ni v Zahodni, Nemčiji, kjer sta najbolj iskanj nogometaša za reklamo Becken-bauer in Mueller, ogromno pa je zaslužil tudi Netzer, ki je za težke milijone zamenjal klubski dres in je zdaj v službi madridskega Reala.
V Franciji, kjer z uspehom igra zlasti naš Skoblar, je indu-' strija mineralnih vod naredila pravo invazijo: skoraj ni mineralne vode, id bi zanjo ne delali reklame nogometaši. Je pa res, da so Francozi dovolili nogomel^ tašem delati reklamo — toda samo za športne proizvode. Italijanski trg se bo odprl prihodnje leto. Kdo bo najhitrejši, kdo bo pobral največ denarja? V primerjavi z avtomobUskimi dirkači, boksarji in drugimi so kajpak tudi nogometaši - reveži ...
f
I Otočec; šestkrat šest zvezd
I I
I
I I I I I I
I
n
I
v soboto je minilo štiri leta, odkar igrajo na Otočcu Orioni. Vsako soboto, ob praznikih, ob posebnih priložnostih, poleti pa dva meseca vsak dan zabavajo fantje — muzikantje staro in mlado. Veliko gostov prihaja na Otočec prav zato, ker znajo vedno ustvariti prijetno razpoloženje.
Pred sedmimi leti so začeli: ko so igrali na gasilski veselici v Preboldu v Savinjski dolini, so jih organizatorji krstih za Orione. Sicer so tudi Fantje z vseh vetrov, če nastopajo kot ansambel narodnozabavne glasbe. To ime še najbolj zaslužijo, saj so zares iz vseh vetrov. Drago Gradišek, ki igra v Slovenski filharmoniji, je Korošec, v ansamblu igra orgle ali rog in tudi poje. Tomaž Zorko, najmlajši, je Gorenjec in študent — v ansamblu igra bas kitaro in poje. Štajersko zastopa študent Uroš Zupanc, ki igra saksofon, klarinet ali kitaro in poje. Iz Savinjske doline sta
Zdravko Hribar, ki je učitelj glasbe, igra trobento ali harmoniko in Frenk Kramer, ki je receptor na Otočcu, sicer pa bobna in poje. Iz Zasavja je prišel Dušan Urbas — Cimba, študent, ki igra trobento.
Fantje igrajo vse, kar občinstvo želi, in to dobro. Dokaz za to sta njihova letošnja nastopa, ko so v Portorožu igrah na mednarodnem plesnem turnirju parom iz .11 držav standardne, južnoameriške in moderne ritme in pa v Ljubnem ob
Savinji, Iger so igrah na Flo-sarskem balu 7.000 obiskovalcem. Pohvalijo jih tudi znani pevci, ki prihajajo pet na Otočec, češ da se z njimi dobro ujamejo.
In kako bo naprej? Štiri leta nastopanja so za ansambel dolga doba. Fante čakajo vojaška suknja in druge obveznosti. Nesporno pa je, da so Orioni dali lep prispevek zabavnemu življenju na Dolenjskem, čeprav so zbrani iz vseh vetrov.
M. VESEL
Takole so se Drago, Tomaž, Uroš, Zdravko, Frenk in Cimba na otoški gobi prestavili objektivu. (Foto: M. Vesel)
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
JOIESPUCHJU.
Novomeška IMV je na Uniji: ker ima član CK ZKS Franci Šali R 12, so dva-najstke začeli prodajati tudi v IMV...
Prejšnji novomeški župan Franci Kuhar je obljubljal, da bo šport dobil streho nad glavo. Nedvomno: ko bodo nad športnimi igrišči na Loki gradili most čez Krko!
Ker Krkina zobna pasta vademecum (lat. vade cum me - pojdi z mano) ni šla dovolj ra^ s kupci, so jo zabelili z biseri; živela potrošniška družba!
Rešitev prejšnje križanke:
PRISTANEK V PRASKUPIMOSTI
]
m
24. Zaključimo pripoved o pf**rizmu! Le še to povejmo — da bodo otroci v ioH ’^eli — odkod beseda turizem. Prav iz teh časov, d^^ bralci! Ne avtomobilov in ne konj še ni bilo v tej^^bi in prapotrošniki, željni potovanj, so pred svoja	vpregali — ture.
Potegnimo zdaj črto pod	poročilo o vrtogla-
vem napredku praskupnosti in (Znajmo: lahko je bil ponosen Paradižnik na svojo staritev! In je tudi bil. Pa njegova Klara z njim.
Odtegnil se je zdaj Paradižnil<nalce javnim poslom.
In po drugi plati — tudi prapotrošniki, obsedeni od zemeljskih dobrih, so se vse manj zanimali za svoje božanstvo. In tako je lepega popoldneva, potem ko je pokosil in prebral „Košate pranovice,“ Paradižnik predlagal soprogi, da se sprehodita. „V hrib nad pečino stopiva in kakšno lisičko utrgava za večeijo,'* je dejal Paradižnik.
Obula sta torej stare čevlje in odrinila.
Praprot v hribu je rumenela v zgodnji jeseni, svileni mah je bil še bolj svilen in zmajčki v vejah so
1	1	m	■		X.		»u.		is,	ss	«a,	M		
■	1	1	1		1		t	L,	>1	A	►J		e	
■	1	1	1	xs	u		t>	1	0	c,	1^.	A	M	
■	1	1	1		a	H	1	K.	iiiL. iiV			l	o	
1	1	1	1		?	A.	L.	H?	u	1	V	E	M	
	V	1	1			B!	T		0	?	1	lu	A	
11^			S		H	1	*T		'i	A	sr		S«	
	k				C	K	1	t	's:			K.	1	
	(L	0	L	c.			1		a			1	H	
	C	A	S	tJ	1	V_		»-	i	T	v	0	MU	
KS		L	e	N-.	L	e-	L		e	t		T	O	
•'			?L		O	s		r,	t	1 II		0	s	
LAVVRENCE JANIFER:
IVENAVADNA
ZAHIIENJAVA
Vrnil sem se v pralnico in zavpil ter se trudil, da bi bil moj glas čimbolj ogorčen:
— Dali ste mi napačen sveženj perila!
Moški, ki je sedel pri blagajni, je pobledel kot apno, ko je zagledal zavoj, ki sem mu ga dal. Prav tako kot sem si predstavljal, da se bo zgodilo.
Nazadnje je le zbral svoje moči in me pogledal:
— Najlepše vas prosim, da mi oprostite - je dejal. -Zmotili smo se.
Boječe se je nasmehnil in me prosil naj oprostim.
Gotovo je bila pomota - sem odvrnil. - In še kakšna! Veste, pogledal sem noter!
Smehljaj z njegovega obraza je izginil. Njegov videz je postal starejši, zdelo se je, da ima čez petdeset let. Nosil je očala s kovinskimi okviri. Njegoye oči so jezno poblisnile.
— Ste res? — je vprašal.
— Videl sem pulover - sem rekel. - To je bilo prvo.
— A tako — je dejal. — Pulover?
— Seveda - sem odgovoril in globoko vzdihnil. - S petimi rokavi!
. - No ... - je skomignil z rameni. Šala! Tovarniška •napaka!
— Seveda, — sem dejal. — Morda pa sem se zmotil? Pulovef s petimi rokavi. Velikost 56. Pižama tako velika in okrogla, kot da jo bodo oblekli balonu, pa z eno samo hlačnico!
-Da, da razne deformacije, - je hitreje pojasnil. - To je za neki cirkus. Spački! Strašno!
— Na vsem ljubem svetu ni nič takega, — sem odgovoril.
Nekaj časa je čakal, jaz pa se nisem premaknil.
Sveženj s perilom je še vedno stal pred mano.
Nazadnje je globoko vzdihnil:
— No, prav, — je dejal, — če že za vsako ceno hočete vedeti. Takih bitij na zemlji ni, so pa na planetu, ki se imenuje Almar. Vam je sedaj jasno?
— Tako torej, na planetu? — sem vprašal’porogljivo.
— Planet Almar pripada sistemu, ki je tako daleč od tod, da ga niti vaši najboljši teleskopi še niso mogli odkriti! — je pojasnil. - Na Almarju vlada skrajno brezobziren diktator. Ljudje so tam samo navadni sužnji! - je pokimal. - Da sužnji, to je prava beseda.
— Ah, — sem odgovoril, ~ kakšna lepa fantastična zgodbica za otroke!
— Če pogledamo površno, se moški na Almarju ne razlikujejo dosti od Zemljanov, je dejal. — Samo ženske so drugačne.
Pokimal sem:
— To si lahko mislim.
— Pred nekaj meseci je skupina moških in žensk skrivaj zapustila planet Almar. To je posebna vrsta potovanja skozi vesolje... No, bolje je, če vam tega ne razlagam, saj tako ne bi razumeh.
— Gotovo ne bi, - sem odgovoril. — Priznam, da se prav nič ne razumem na te stvari.
Vidite, — je nadaljeival, — ta skupinica beguncev pripravlja revolucijo proti tiranu Almarju. Tukaj, daleč od domovine, delamo načrte in se pripravljamo na uresničitev našega cilja.
— Aha, tako torej! — sem vzkliknil in se delal, da sem še bolj osupel, kot sem v resnici bil.
— Da, da, je dejal, — in ko bomo popolnoma pripravljeni, se bomo vmiU na Almar, vrgli bomo diktatorja in uvedH pravo demokracijo.
Počakal sem nekaj sekund.
— To je popolnoma nora zgodba! - sem rekel nato.
— Biti pa moramo zelo oprezni, - je nadaljeval, — potem pa je hitro nekaj izvlekel izpod mize. - Na Almarju so diktatorjevi vohuni na vsakem koraku. Ta tiran ima tako spretno in razpredeno obveščevalno službo', da se bojimo, da ne bi njegovi agenti prišh celo sem. Zato moramo upoštevati vse varnostne ukrepe.
— To je vendar nemogoče, — sem rekel. — Celo, če bi...
Pogledal sem njegovo roko. Bil sem zelo presenečen, ko
sem v njej zagledal nenavadno majhen revolver.
— Zato vas moram ubiti, — je rekel z očitnim obžalovanjem. Naj vam bo v tolažbo, da ste padli za svobodo velike in sposobne rase!
— Res lepo, — sem odvrnil.
— Rad bi, da bi bil kak izhod za vas, — je dejal.
— Zelo prijateljsko od vas, — sem odgovoril. — Bodite prepričani, da ta izhod je!
Nisem se posebno trudil, da sem neopazno zavlekel roko v svoj desni žep, odpel varovalo na revolverju, pomeril in ustrelil, ne da bi ga izvlekel iz žepa. V tem sem bil res spreten, ker nas je naš šef, diktator na Almarju, redno vadil, vsi uporniki pa so bili le besedni amaterji.
Ko sem odnesel upornikovo truplo in ga skril pod kupom ' umazanega perila v skladišču, sem se vrnil k mizi in prevzel njegovo delo.
Prepričan sem, da se bodo prej ali slej pojavili vsi uporniki in tedaj jih bom lahko pobil. Zato so me tudi poslali sem — na Zeniljo!
omamno zavijali. Sedla sta na vrh hriba, se objela okrog pasu, se ozrla navzdol, kjer so se prižigale prve luči in je ,JPiskroskledoprodiikt“ bruhnil poslednji oblak saj v večerno zaijo.
Šepetaje sta zakonca obujala spomine na da^e-prihodnje čase...
Visoko je stal mesec, ko sta se do grla nadihala svežega zraka in vstala, da odrineta domov. A ^ej, noga jima je zastala v mahu: iz gošče so prihajaO neznani glasovi.
Ol	-
... biubb... blubb... blubb.. .!*
POTA li\ SViif
Pod katero škatlico je krogla?
Prevejani kockarji so se na vlaku lotili zdomca in mu vzeli 8.000 šilingov • denar, s katerim se je iz
tujine vračal domov
Tri škatlice od vžigalic in steklena kroglica so bili „delovno orodje** treh Zagrebčanov, s katerim so na vlaku med Zidanim mostom in Zagrebom 9. aprila letos nameravali obrati zdomca. Ker se ni dal zvabiti v igro, so mu velik dd prisluženega denaija kar potegnili iz denarnice. Enemu treh kockarjev je te dni sodilo novomeško okrožno sodišče.
Dežurni poročajo
KLATEŽA SO PRIJELI - Novomeški miličniki so 10. oktobra pridržali Svetozara Rakiča, ker se je brez dokimientov klatil na našem območju.
TAT V STANOVANJU - 11. oktobra dopoldne je neznan tat prišel v stanovanje Vide Cesar v Brezovem logu in ji ukradel 530 din gotovine.
RAZGRAJAČ NA HLADNEM -Žužemberški miličniki so pridržali do iztreznitve Marjana Mn^arja iz Žužemberka, ker je 13. oktobra razgrajal pod vplrvom alkohola. Prijavili so ga tudi sodniku za pre-krške.
AKUMULATOR JE IZGINIL -
V	noči na 14. oktober je neznanec iz tovornjaka podjela ,,GORJANCI parkiranega v Bočki pri Metliki, ukradel akumulator in oškodoval podjetje za 2.500 din.
GRE ZA MAŠČEVANJE? V Malem Lipovcu pri ŽužemJjerku je
14.	oktobra dopoldne zgorela kmečka hiša, krita s slamo, last Cirila Kužnika. Nastalo je nsgmanj za
10.000	din škode. Požara je osumljen Anton Kužnik iz iste vasi, oškodovančev sin. Domnevajo, da je ogenj podtaknil iz maščevanja, zaradi dnižinskih razprtij. Preiskovalni sodnik Je za Kužnika odredil pripor.
OPIT JE RAZGRAJAL - 2u-žemberški miličniki so 13. oktobra zvečer pridržali Slobodana Raduliča iz Korit pri Dobrniču. Radulič je bil vinjen in je razgrajal v gostišču Zupančič, nijavljen je tudi sodniku za prekrške.
PRIDRŽAN DO IZTREZNITVE
-	Branko Grahek iz Črnomlja je 14. oktobra zvečer razgrajal v metliškem gostišču „Na Dragah^. Miličniki so gd mor^ pridržati do iztreznitve, prijavili pa so ga tudi sodniku za prekrške.
SMRT POD TRAKTORJEM
Peter Tkalčič, 30 let, iz Brezovice v kočevski občini se je 13. oktobra smrtno ponesrečil: nanj se je prevrnil neregistriran traktor, ki mu ga je bil poslal brat iz Nemčge. Bil je tal^ mrtev.
Tkalčičev traktor so vlekli z drugim vozilom proti Croljam. Ko je vžgal, ie peljal Tkalčič sam naprej. Na nekem križišču je hotel obrniti, a je zapeljal delno izven ceste. Nekdo, ki je stal na traktoiju, je še imel dov^ časa, da je odskočil in se rešil. llcalčiča pa je traktor pokopal pod seboj. Ko so ga rešili, je bU že mrtev.
Čez okno po salame
„Pravo razdejanje sem našel v pisarni, ko sem v sredo, 10. oktobra, zjutraj stopil skozi vrata. Predali od pisalne mize so bili vlomljeni, vse premetano, na obisku pa smo imeli tudi že strokovnjake iz UJV.“ Tako je povedal Miro Saje (na sliki), ki vodi upravne posle v novomeški Delavski restavraciji, kjer je trenutno okrog stavbe vse narobe, ker nadzidavajo eno nadstropje.
Vlomilec je ponoči prišel skozi kuhinjsko okno, nagrabil 7 salam, nekaj konzerv s pašteto, surovo maslo in med, 3 nože in škaije ter nekaj steklenic pijače. Iskal je denar, toda v tem se je nasmolil, kajti
v tem podjelju imajo navado vsak dan denar nositi v bančni trezor. V blagajni je bilo samo 40 din drobiža.
Verjetno je vlomilec sam ali pa s pajdaš takoj zatem priredil pojedino. V vlomljenih prostorih kolesarskega kluba na Loki so namreč našU ostanke salam, odtod pa je izginila še srajca.
Tik pred zaključkom redakcije smo izvedeli, da so storilce že prijeli. Gre za Jožeta Podržaja iz Novega mesta, ki je ponoči obiskal oba prostora z dvema pajdašema iz Savinjske doline.
Hazim Horozović, 33-letni Zagrebčan brez poklica, je bil v trojki, ki je prisedla v kupe k osamljenemu Huseinu Bohiću iz Bos. Petrovca, ko se je iz Avstrije vračal domov s precej polno denarnico. Na vsak način so ga hoteli pridobiti za igro, seveda za denar, v kateri naj bi uganil, pod katero škatlico je krogla. Ker Bohić ni bil tako lahkoveren, da bi neznancem nasedel, ga je eden prosil,.naj mu razme-nja vsaj 50 dinarjev. Toda ko je zdomec potegnil ven denarnico, je segel vanjo najprej eden od treh neznancev, potem še Horozović. Sk-upno sta zdomca „olajšala“ za 8.000 avstrijskih Slingov, vrednih 6.400 din.
Bohić se je branil, tudi klical
PREDRZNEŽ SPET DELA
V noči na 10. oktober je bilo na Otočcu spet vlomljeno v osebni avtomobil. Vlomilec je ameriškemu gostu Robertu Mortonu odnesel kovček z elektronsko napravo, vredno 5.000 DM, in še zimsld plašč.
VSE JE RAZBIL
V bifeju „Krka“ na Uršnih selih so imeli 14. oktobra popoldne neljubega gosta: Ivan Klobučar, domačin, je opit začel razgrajati; razbil je mize, stole, steklenino, raztrgal zavese, toUI pijačo in jo hotel še zažgati. Ze je prižgal vži^ico, vendar so mu dnigi gostje požig preprečili. Razgrajač je naredil kar za
10.000	din škode. Preiskovalni sodnik je za Klobučarja odredil pripor. Vsekakor ga bo nedeljski bes drago veljal!
PEŠCA MUNI BILO MAR
15.	oktobra zjutraj ob 6. uri je v Novem mestu pred samskim domom SGP Pionir Robert Stranič iz Cegel-
nice na prehodu za pešce z avtom
K)drl Nikolo Tok^iča, delavca onirja, ki je prečkal cesto. Precej
poškodovanca pešca so odpeljali v bolnišnico, voznik pa bo moral za dejanj‘3 odgovarjati.
Molk jo je veljal življenje
Ženska je umrla za posledicami poškodb, ki jih ni izdala niti zdravnikom, toda skrivnosti vseeno ni odnesla s seboj v grob
Lastnina in posestvo sta v ozadju tragičnega dogodka, ki se je ^ pred letom dni zgodil v Drenovcu pri Bizeljskem. Posledica tega je bila smrt S7-letne Ane Bertole. Bila je na obisku pri hčerki, ko jo je v prepiru zet Viktor Geršak pahnil po betonskih stopnicah, nato pa še na tleh ležečo obrcal.
Ženska je samo drupi Anici Žnidaršič takot
hčerki
zatem
Vzorne bomo spoznali
Na vetrobranskih steklih ali na maskah nekaterih vozil bomo kmalu začeli opažati nenavadne nalepke: sive kvadrate z oranžnim okraskom in petimi belimi puščicami. Prepričani bodimo, da voznik tega avtomobila ni nevaren, kajti nalepka je nov javni znak, ki ga bo republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu podeljeval vzornim voznikom.
Predloge za tako javno priznanje, h kateremu sodijo še plaketa, značka za v gumbnico, diploma in izkaznica, bodo pošiljali občinski sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, lahko pa tudi družbene organizacije, podjetja ali celo občani.
In kdo lahko dobi plaketo „VZORNI V0ZN1K“? To natančno določa pravilnik. Glavni pogoji so naslednji: da kandidat vozi motorno vozilo v javnem cestnem prometu stalno in najmanj 7 let kot voznik B, C, D, E ali F kategorije (poklicno) ali pa je voznik amater, ki stalno vozi v cestnem prometu najmanj 10 let in je v zadnjih treh letih prevozil naj-
manj 20.000 kilometrov. Za obe vrsti kandidatov pa velja še določilo, da od vozniškega izpita dalje niso bili povzročitelji prometnih nesreč in niso bili kaznovani zaradi hujšega prekrška ali kaznivega dejanja v cestnem prometu. Znani morajo biti kot stalno popolnoma trezni med vožnjo, veljati morajo za obzirne in tovariške udeležence v prometu in vrhu vsega morajo še vzorno vzdrževati vozilo.
Pogoji za pridobitev plakete so dokaj strogi, prav tako pa bo komisija preverjala, če navedbe s terena držijo. Še to: plaketa bo lastniku odvzeta, če bo prekršil katerega od pogojev, s katerim se mora ponašati vzorni voznik.
Ob tem, ko smo vsak dan priče pravim pustolovščinam za volanom, divjanju in vsem mogočim drznostim, s katerimi nekateri ogrožajo ne le svoje, ampak tudi tuje življenje na cesti, je plaketa vzornim voznikom zelo primerno javno priznanje. Redki so, ki ga bodo dobili, in lahko bodo ponosni nanj!
R B.
zaupala, kaj se je zgodilo. Sicer nikomur ni črhnila o tem, niti lastnemu možu ne. Imela je zlomljena rebra, dobila je še vnetje rebrne mrene in druge notranje poškodbe. Zdravniki so iskali vzrok bolezni v notranjih or^ih, kajti Bertoletova tudi njim ni izdala, da gre za poškodbe. Tako ji življenja niso mogli rešiti in je oktobra lani izdihnila.
Domnevajo, da je tajila zetovo grobost samo zato, da ne bi delala zdrahe v družini, a je fo drago plačala. 2^deva pa je vendarle prišla na dan in 10. oktobra je o njej razpravljalo okrožno sodišče v Novem mestu.
Obtoženi 35-letni Viktor Geršak iz Drcnovca je tajil, da bi taščo tako poškodoval. Njegova verzija dogodka je taka: „Pili smo pod hruško, ko je tašča rekla moji ženi, naj ne gre na pašo, češ da tako krava ni njena in ne posestvo. To jezikanje me je tako razburilo, da sem jo pahnil, nakar je padla po tleh.“
Senat pod predsedstvom Janeza Kramariča Geršaku ni verjel. Druga hčerka Bertoletove je pred sodiščem izpričala, kar ji je mati zaupala takoj po dogodku, razen tep je sodni izvedenec prof. dr. Milčinski UMtovil, da so bile pokojničine poškodbe take, da niso mogle nastati brez brc ali ^ugih udarcev. Končno pa je tudi znano, da je Geršak nagnjen h grobosti, saj sc je nekaj let prej moral zagovarjati zaradi podobnega primera.
Sodišče pa je smatralo, da se ju zet znesel nad taščo v trenutni raz-
Nl PRESTAVLJAL
Pred letom dni smo v prispevku ^.Odstranil je mejnike** poročali, da je bil pred občinskim sodiščem v Kočevju spoznan za krivega Blaž Kovač iz Starega kota 3. Obsojen jc bil na 15 dni zapora pogojno, češ da je prestavljal mejnike. Kasneje je bil z zdaj že pravnomočno sodbo Blaž Kovač tega dejanja oproščen, ker jc bil po krivem osumljen. Da ne bi delali krivice njegovi časti, poročamo tudi o oprostilni sodbi.
na pomoč, toda nihče ga ni slišal, ker je bil v vagonu popolnoma sam. Po dalj časa trajajočem prerivanju je nesrečni zdomec le pobegnil. Našel je sprevodnika, nato sta skupaj po vlaku iskala tatove. Ravno ko je vlak pripeljal na zagrebški kolodvor, sta kockarje odkrila, toda ti so urno odnesli pete. Dva so miličniki že po tednu dni prijeli, tretji pa za zdaj še ni znan. Drugemu udeležencu tega podviga, Petru Dijakoviću, bodo sodili kasneje.
Senat pod predsedstvom Janeza Kramariča je Horozoviću prisodilo 1 leto in 6 mesecev strogega zapora, četudi je predrzno trdil, da ga sploh ni bilo takrat na vlaku. Sodišče je verjelo prepričljivi izpovedi zdomca Bohića, upoštevali pa so tudi dejstvo, da je Horozović znana oseba iz zagrebškega podzemlja. Razen kazni je sodišče izreklo še varnostni ukrep: obtoženec bo ostal v priporu do pravnomočnosti sodbe.
Ta skrinjica visi sredi Metlike na Trgu svobode že vsaj pet let, toda kadarkoli jo je inšpektor odklenil, je bfla prazna. V najboljšem primeru je našel smet, kakšen odpadek ali prazen list. Ker prazna skrinjica nima nobenega smisla, jo bodo v kratkem odstra^. Škoda, da se je njen dober namen izjalovil. Veijetno bi bilo koristno še v drugih večjih mestih take sk^jice namestiti, seveda če bi vanje občani metali zares prave prijave s polnim podpisom. Inšpekcija namreč ugotavlja, da ljudje napake samo ustno kritizirajo, ne spomnijo pa se ^prijaviti.	J
draženosti, h kateri je še alkohol prispeval svoje. Sodili so mu zaradi hude telesne poškodbe iz malomarnosti, ne pa zaradi poškodbe s smrtnim izidom, kot ga je bremenila obtožnica. S sodbo, ki pa še ni pravnomočna, je določeno, da bo Geršak osem mesecev zaprt.
R.B.
KOSTANJEVICA: IZSILJEVAL JE PREDNOST
9.	oktobra zjutraj je zapeljal z domačega dvorišča v Kostanjevici na cesto Stanko Jordan iz Kostanjevice. Izza vogala je pripeljal kolesar Jože Krašovec in se zaletel v prednji del osebnega avtomobila. Kolesar je padel po tleh in so ga morali zaradi poškodb odpeljati v novomeško bolnišnico.
VABA ZA TATOVE
Stanko Markovič iz Metlike je 8. oktobra parkiral avto pred novomeško restavracijo „Pri vodnjaku**. V nezaklenjenem vozilu je pustil dvoje hlač, dve srajci in nove čevlje. Ko je šel na okrepčilo, je tat izkoristil priložnost in mu iz avta odnesel pakete. Spet primer, kako so nekateri neprevidni!
Nočni obisk v šoli Šentjernej
Vlomilec je iskal denar
v noči na 10, oktober je bilo vlomljeno v šentjernejsko Solo. Vlomilec je prišel v poslopje skozi kletno okiio, ki ^a je razbU, in ker hodniki niso bili zaklenjeni, se je lahko nemoteno sprehajal po vsem poslopju.
. Najprej je nočni obiskovalec vlomil v pi.s^no mizo v pisarni, kjer jc našel šop ključev in 50 din, odprl w še več predalov v zbornici in iz njih pobral še 730 dinarjev gotovine ter ročno blagajno.
S	plenom je vlomilec odšel v bližnjo barako. Tam jc blagajno na silo odprl, vendar jc bilo v njej samo 100 dinarjev. Velika železna blagajna v šoli je ostala nedotaknjena, l-dina sled m storilcem Je za /daj razbita ročna blagajna, ki so jo našli v baraki
KLEK: LETEL PO ZRAKU - 9. oktobra je Franc Vavtar iz Trebče vasi vozil z Dvora proti Žužemberku. V Kleku je njegov avto zaneslo v mostno ograjo, od tam pa odbilo, da je več metrov daleč letel po zrdai, končno pa obstal na boku ob robu ceste. Škode je za 15.000 din.
• OSOJNIK: NA KUP GRAMOZA
-	Anton Ramuta iz Osojnika je 9. oktobra zvečer vodil konjsko vprego iz Semiča proti domu, ko mu je pred domačo vasjo naproti pripeljal avto. Konj je zapeljal na kup gramoza ob cesti, voznik pa je tedaj izgubil ravnotežje in padel. Pri tem si je zlomil nogo.
BRSLIN: kar na CESTO -Ante Stipanović iz Bršlina je 10. oktobra dopoldne zapeljal z dvorišča Kmetijske zadruge v Bršli-nu proti križišču, ne da bi se prepričal, če je cesta prosta. Ker se je prav tedaj pripeljala po cesti s kolesom Anica Kastelic, sta trčila. Kolesarka se je pri padcu poškodovala in so jo odpeljali v bolni^ico, gmotne škode je za 600 din.
URNA:	MOPEDIST	GA	JE
PODRL - Franc Grčar z Mirne je 10. oktobra zvečer pred pekarijo na Mirni prečkal cesto, ko je s trebanjske smeri pripeljal neznan mopedist. Ta je pešca {K>drl na tla in tudi sam padel. Mopedist se je takoj zatem ZARADI HITROSTI V JAREK 10. oktobra je peljal z neprimerno hitrostjo proti Sevnici Franc Metelko iz Ponikve. V ostrem ovinku ga je zaneslo v levo čez cesto in nato v
6	m globok jarek. Hudo poškodovanec voznika so odpeljali v celjsko bolnišnico.
KRSKO: SMRT ZARADI VINJENEGA PESCA 10. oktobra zvečer je v KrScem hodil cik cak po cesti vinjeni pešec Stefan Slomšak iz Krškega. Za njim je pripeljal mopedist Jože Turk iz Bušeče vasi. Zaletel se je v pešca in oba sta padla po cesti. Hudo poškodovanega mopedista so odpeljali v novomeško bolnišnico, vendar je poškodbam naslednji dan podl^el.
S CESTE V POTOK 13. oktobra je z neprimerno hitrostjo peljal proti Pianini pri Sevnici Vili Starc iz Lob-n^a pri Krškem. Zaradi hitrosti ga je zaneslo na bankino, od tam pa se je prevrnil v potok Sevčnico. Poškodb ni bilo, škode na avtomo-bUu pa je za 10.000 din.
VINJEN POVZROČIL NESREČO
8.	oktobra malo po 18. uri se je v Straži pri mostu pripetila prometna nesreča. Vinjen voznik, ki je peljal čez most v Vavti vasi, jc v blagem desnem ovinku na drugi strani zavil v levo in trčil v nasproti vozeči avto Andreja Rebolja iz Gor. Straže. Nesrečo je zakrivil 33-letni Jože Potočar iz Dol. Polja. Gmotna Skoda znaša 2.000 din, Potočarja pa bodo prijavili tudi sodniku za prekrške.
NAD DOMAČIMI SE JE ZNAŠAL
Žužemberški miličniki so 8. oktobra pridržali do iztreznitve 37-letnepa Stefana Kuhlja iz Žužemberka, ker je opit doma strahoval družino in se znašal tudi nad otroki. Z razgrajanjem je Kuhelj motil in vznemirjal tudi sosede, zato so ljudje pokli-caU na pomoč miličnike.
pobral m odpeljal, Grčar pa je obležal poškodovan. Odpeljati so ga mor^i v bolnišnico. Za brezvestnim mopedistom poizvedujejo.
'WNICA: Z GLAVO V AVTOMOBILSKO STEKLO - Ko se je Franc Bukovec iz Žubrencev 10. oktobra zvečer vozil s kolesom od Vinice proti Pribanjcem, ga je zaneslo v levo prav tedaj, ko je naproti pripeljal z avtom Anton Plut z Brezove rebri Plut je sicer močno zavrl, vseeno pa zadel kolesarja. Ta je priletel na pokrov motorja, nato pa z glavo razbil vetrobransko steklo. Bukovec je bil na srečo le laže poškodovan, gmotne škode pa je za
1.500	din.
KRONOVO:	ZASPAL	ZA
VOLANOM - 12. oktobra zjutraj je Ladislav Bite iz Paliča vozil tovornjak proti Ljubljani, med vožnjo pa ^ pri Kronovem zadremal. Zapeljal je v levo in trčil v osebni avto Martina Krhina iz Smalčje vasf pri Šentjerneju. Pri trčenju se je Krhin hudo poškodoval in je v bolnišnici Gmotne škode je kar za 30.000 din.
ODRGA: TRIJE NA KUPU -
12.	oktobra popoldne je Bršlinčan Jože Aljančič z avtom vozil proti Ljubljani in pri Odrgi trčil v osebni avtomobil nekega Nemca, parkiranega ob robu ceste. Za Bršlinčanom je vozil tovornjak Janez Bevk iz Preserja, trčil v Aljančičev avto in ga porinil čez nasip na travnik. Škode je za 4.000 din.
NOVO MESTO:	DEKLE	V
BOLNIŠNICO - 12. oktobra zjutraj je Milenko Radenkovič iz Novega mesta vozil po Cesti talcev, ko je stopila predenj Vlasta Cvar, 16-letno dekle iz Novega mesta. Voznik je Cvarovo zadel v nogo; morala je iskati pomoč v bolnišnici.
BRSLIN: CELNO TRCENJE -
12.	oktobra zvečer je Stanislav Kolenc iz Dol. Nemške vasi vozil po Ljubljanski cesti proti Bršlinu, ko mu je na ovinku pri Pionirju naproti pripeljal po levi strani z avtom Franc Murn iz Dol. Straže. Vozili sta čelno trčili, pri tem pa se je Kolenc poškodoval. Škode je za 10.000 din.
BREZA: NI MOGEL USTAVITI
- Ko je 13. oktobra dopoldne Mira Marn iz Kranja vozila mimo Breze proti Ljubljani, je dohitela kolono vozil in zmanjšala hitrost. Za njo je vpzil avto Mirko Lenart iz Smolenje vasi, ki pa ni mogel zmanjšati hitrosti, zato je trčil v zadnji del avtomobila Marnove. Škode jc za 8.000 din.
DEBENEC: ZAPRL MU JE POT
- 13. oktobra popoldne je Alojz Breznik iz Trebnj^a zapeljal s stranske ceste od Deb«nca na Mirni in tako zaprl pot avtomobilu, s katerim je prav takrat pripeljal mimo Ljubljančan Alojz Peric. Vozili sta učili in imata za 4.000 din škode.
STRAŽA: ZADEL DEKLICO -Ljubljančan Jože Stok je 13. oktobra popoldne z avtom vozil čez Stražo. Pred samopostrežno trgovino jc dohitel sestri Martino in Danico Lovrih, ki sta šli po levi strani ceste. Nenadoma sta pred avtomobilom stekli čez cesto, zato je voznik 7-let-no Martino zadel in jo zbil na tla. Dekletce so poškodovano odpeljali v bolnišnico.
TEŽKA VODA: PREHITEVAL KOLONO IN TRCIL - Ljubljančanka Vera Anžur je 14. oktobra vozila iz Metlike proti Novemu mestu, na Težki vodi pa ji
popoldne Novemu i
je naproti pripeljala kolona vozil, ki jo je prehiteval Martin Žlogar iz Bušinje vasi. Žlogar je ^ Škarjah
zadel avto Anžurjeve, nato pa mimo odpeljal dalje, vendar so ga v Črnomlju dobili. Povzročil jc za 4.000 din škode.
\ Zapleten zakon \
( Rudi Hrvatin: »Po dopolnjenem zakonu jih
iahl(o več dobi starostno polcojnino«
Spremenjeni in dopolnjeni zakon o starostnem zavarovanju kmetov, ki je začel veljati letos 2. avgusta, je prirasel tri bistvene novosti," pravi Rudi Hrvatin, vodja enote pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Novem mestu, na vprašanje Franca Bega.
Zakon širi krog upravičencev do pokojnine. Poglejmo, kako:
Rudi Hrvatm: ,Mcd kandidate za starostno pokojnino se po novem uvršča tudi zakonec zavarovanca-kmeta. To pomeni, da lahko najprej uveljavi pokojnino tisti zakonec (mož ati žena), ki prvi doseže starost. Kajpak velja to v primeru, če so izpolnjeni drugi pogoji.
i \
Vsi Jiaši otroci so zaželeni
Delati skupščine občinske Zveze prijateljev mladine so se 9. oktobra zbrali na V. redni skupščini v Novem mestu. Poročflo, ki ga je podal predsednik ZPM Janez Grašič, je bilo kritično in je opozorilo na probleme, ki jih bo treba v bodoče smotrneje in bolje reševati.
Rudi Hrvatin
Družinsko pokojnino lahko dobi samo zakonec preužitkarja, ki je ob smrti užival starostno pokojnino. Izpolnjeni pa morajo biti pogoji: starost, da ga prevzemnik kmetije preživlja, le-ta pa mora biti kmečko zavarovan.
Preužitkarji pridobijo pravico do starostne pokojnine, če so dovolj stari, vendar nerede na to, kdaj so izročili kmetijo. Seveda pa mora biti prevzemnik posestva ob uveljavitvi zakona kmečko zavarovan. Odpadla je tudi dosedanja omejitev, da pre-užitkar ni mogel dobiti pokojnine, če je izročil kmetijo osebi, ki je že imela
lastnost zavarovanca kmeta. Po novem so pogoji izpolnjeni, če novi lastnik plačuje prispevke. “
Hrvatin nadalje pravi, da je urejeno tudi vprašanje, ki ga zastavlja Beg: kaj je takrat, če kmetijo prevzame sin, ki je ob uveljavitvi zakona zaposlen? Vodja novomeške enote pokojninskega in invalidskega zavarovanja meni, da je pot.'ebno zakon v tem primeru razumeti takole: če postane zaposleni sin spet kmečki zavarovanec, bo dobil oče starostno pokojnino naslednji mesec po tem, ko bo nastala taka sprememba.
Pri uveljavljanju pravic po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov so često težave pri postopkih. Ker se podatki ne ujemajo, je večkrat težko ugotoviti. Mo je nosilec zavarovanja. „Zakon sam je preveč zapletel postopke pri uveljavljanju pravice do starostne pokojnine in varstvenega dodatka za zavarovane kmete borce"', trdi Hrvatiru ,JHed drugim zahteva, da je potrebno vložiti dvojni zahtevek: enega za starostno pokojnino pri pokojninski službi, drugega pri pristojnem občinskem organu. Tako dobijo borci dve odločbi in tečeta dva postopka. Veliko nepotrebnega bi odpadlo, če bi predpis spremenili in zapisali, da o pokojnini in varstvenem dodatku odloča en sam organ Ne nazadnje bi tako zavarovancem omogočili, da bi prej dobili kuverto s pokojnino. “
Rudi Hrvatin je predlagal, naj bi prihodnjič odgovarjal predstavnik posebne šole y Šmihelu. Povedal naj bi, kakšne težave imajo z zaposlovanjem otrok, ki pri njih končajo šolanje. Morda še kaj več o tem, ali učenec posebne šole lahko dobi zaposlitev, kje te mlade fante in dekleta sprejmejo, kje jih zavrnejo in kako to utemeljujejo.
I.	ZORAN
Slo je predvsem za izravnavanje pogojev dnižben^a varstva in vzgoje, ki so takšni, da povzročajo Mcialne razlike tudi na tem področju. Ugotovili so tudi premalo zanimanja za vzgojno varstvo in kulturno življenje otrok v nekaterih krajevnih skupnostih, ki se preveč ukvarjajo s komunalno dejavnostjo, pozabljajo pa na svojo dolžnost na področju dela z mladimi.
Finančno poročilo Milice Salijeve je opozorilo na neporavnane obveznosti te vrste in na težave, ki iih ima zveza z zbiranjem namenskih sredstev.
V	razpravi in pri prejemanju novih pravil občin^e Zveze prijateljev mladine so delegati dali več predlogov v duhu nove ustave. Predsedstvo, ki so ga izvolili kot začasno jedro izvršnega odbora, bo predloge upoštevalo in jih vneslo v pravila po sprejemu republiškega statuta.
Na koncu skupščine te predstavnik ZPM Slovenije Srečko Bulc podelil najprizadevnej!im delavcem za njihovo dolgoletno delo priznanja in zlate značke.
M. MARKELJ
Vsi naši otroci zaldeni otroci! Pod tem geslom je potekala redna skupščina Zveze prijateljev mladine. (Foto: S. Mikulan)
NOVOMEŠKA TRIBUNA
l-v
MINI ANKETA:
Arabsko-izraelski spopad je
Eost^ tudi naša vsakdanjost, judje se o njem pogovarjajo.
Da se bodo ljudje v belem'upali in znali spoprijeti tudi z ognjem, je gasUsko društvo Novo mesto pripravilo za učence srednje medicinske šole kratko predavanje o uporabi ročnih ga?alnih aparatov in še praktičen poizkus. Na sUki: učenec v „akciji“. (Foto: Mikulan)
Novoles hoče čiste račune
Danes v Straži: na seji delavskega sveta pričakujejo dialog s predstavni • ki občine, služb in solidarnostnega stanovanjskega sklada
Danes bo v Novolesu zasedal centralni ddavski svet. Na seji bodo razpravljali o nadaljnjem razvoju lesnega kombinata, stanovanjskem vprašanju, avtobusnem postajališču v Straži in preureditvi ceste od Drganjih sel do Uršnih sel. Glede na pomembnost posameznih točk dnevnega reda so na sejo povabili predstavnike občine, interesnih skupnosti in nekaterih služb.
Samoupravne organe Novolesa najbolj pekli vprašanie razvoia
podjetja. Ugotovili so, da je gradnja prečenske^ letališča, ki je sicer za občino veukega pomena, Novolesu v škodo. Delavk svet je že na julmki seji zahteval od občinske skupščine kot soinvestitorice del na let^šču, da gradnjo ustavi. Tokrat podčrtujejo, da letališče posera v življenjski prostor kombinata, v smeri proti letališču se Novolesovo območje poveča za hektar, za nadaljnji razvoj pa je potrebnih še najmanj 50 hektarov.
S povabljenimi predstavniki občine in nekaterih služb namerava delavski svet danes razčistiti to pereče vprašanje, na katero, je Novoles opozoril že pri sestavi urbanističnih načrtov. Obe strani imata v rokah prepričl^e argumente, zato ni pričakovati lahkega popuščanja, ven-
dar bo potrebno pretehtati interese, ki naj odločajo v tem primeru. Malo je verjetno, da bi lahko že danes dosegli za vse sprejemljivo sog^je.
Delavski svet Novolesa zanima tudi, kak^o politiko bo zavzel solidarnostni sklad občine na področju stanovanjske graditve za delavce. Zanima ga odnos sklada do denarja, ki ga vplačuje kombinat. V Novolesu pravijo, jim ne more biti vseeno, kje bodo porabljena ta sredstva. Ta denar ni majhen; za stanovanja daje Novoles na mesec po
270.000	din, od tega gre 60 odstotkov solidarnostnemu skladu. S predstavniki tega sklada odnosov ne nameravajo zaostriti, radi bi le čiste račune, ali kot sami pravijo: „Radi
bi vedeli, pri čem smo! ‘
I. Z.
Suhokrajinski drobiž
Gradbeniki se trudijo, da bi dela pri nadzidavi delavske restavracije na Društvenem trgu v Novem mestu dokončali. Šolski center za gostinstvo bo pridobil prepotrebne prostore za učilnice in upravo. Delavska restavracija je ves čas odprta; kot zatrjujejo, se je promet celo za polovico pove^. Ko bodo dela na Glavnem trgu končana (znano je, da jih je poseg spo-meniškovarstvene slu^ občutno zavri), bodo v njej uredili tudi nadomestflo za delavsko restavracijo.
DESNI BREG KRKE OD SOTESKE DO Šmihela pri Žužemberku je še vedno odrezan za tovorni
?romet in vse kaže, da bo še lep čas. !eprav so se Cestna skupnost SRS in dru^ odločili, da bodo na Dvoru zgradili montažni most, ni\ še nič narejenega. Občani pravijo, da bi bil tak most lahko hitro zgrajen, saj bi izvajalec pripeljal le gradbene elemente in jih sestavil na tamkajšnji ugodni ožini Ker je poplava odtrgala tudi bližnji most, po katerem je šel promet z vprežnimi vozili in osebnimi avtomobili, so morali prebivalci Jame grozdje voziti preko žužemberškega mostu. Da bodo imeli bližnjico, bodo v kratkem poma^ krajevni skupnosti obnoviti odtrgani del mostu, kjer je zdaj zasilna brv. Most čez Krko pod gradom v Žužemberku so razdru in pripravljajo opaž, armaturo za obnovo. Nosilci in ves drugi material so že pripravljeni. Za obvoz z vprežnimi vozili in osebnimi avtomobili je poskrbljeno čez lesen most mimo Kojčevega mlina.
VELIKO PODZEMELJSKO JAMO so odkrili občani iz vasi Plešivica nad Šmihelom pri Žužemberku,
ko so kopali jamo za velik vaški vodnjak. Ptavijo, daje globoka okoli 30 metrov in da je razen tega prostorna. Zaradi tega so morali z izkopom prenehati in izbrati drugo mesto za vodnjak.
JESENSKA SETEV je v polnem teku. Kmetje pridno orjejo, sejejo in branajo, so kmetovalci z naročilom zamudili. Zadrum je pšenice naročila le nekaj več, kot je so kmetovalci z naročilom zamudili Zadruga je pšenice naročila le nakaj več, kot je Dilo naročil, ker ji je prejšnja leta ostala. Zato bodo morali kmetovalci v bodoče pravočasno naročati pri zadrugi.
VZORNO VASKO POT so si ob pomoči krajevne skupnosti uredili na Rebri pri Žužemberku. Cez cesto imajo speljanih več deset kanalov, da jim voda ne odnaša materiala s cestišča.
M. S.
ustvarjajo mnenja in zaključna,
Serkoli se pri pc^ovoru dobijo, imo tega (Rajanja nihče ne gre in vsak si je ustvaril o njem svoje mnenje.
Vojna odmeva
VINKO ISTENIČ, strojnik: ,Arabci so upravičeni do svoje osvobodilne vojne, zato se čudim Izraelu, Id Idjub arabski številčni premči dreza v to gnezdo. Prepričan sem, da bi bilo edino primerna reStev t^a problema miroljubno sporazumevanje in usklajevanje interesov, spoštovanje in sožitje.**
JOZE ROLIH, tehnik: „Do spopada je moralo priti in povsem naravno je, da hočejo Arabci okupirano ozemlje nazaj. Svetovna javnost bi morala že prej več sil vložiti v miroljubno reševanje spora, tako da do vojne sploh ne bi prišlo, saj v vojni ^ita tako arabski kot izraelski človek. Prav je, da Jugoslavija moralno podpira Arabce, vendar do kakšn^a drugačnega vmešavanja ne sme priti**
STANE JARC, študent: „Sedanji razvoj dogodkov niti ni presenetljiv in moralo je priti do obračunavanja z orožjem, ker so vsi miroljubni poskusi rešitve propadli Mislim, da vojna za svetovni mir ni nevarna, dokler se nobena od velesil neposredno ne vmeša v obračunavanje. Vopa ne more dokončno refe-vati nobenih problemov, človeštvo bi se tega moralo zavedati in reševati spore na nekrvav način.**
FRANE SMERDU, študent: „Vojna na Sinaju je logična poledica zapleten^a st^ja tem delu sveta. Do nje je tako rekoč moralo priti, čeprav je moje mnenje, da vojaški spopad ne more rešiti arabsko-izraelskega ^ra. Edina prava rešitev je v medsebojnem spoštovanju pravic, ozemeljski nedotakljivosti, sožitju in miru. Tega bi se morale zavedati tudi velesile, ki so vpletene v spor, in ga na neki način tudi omogočajo.**
JANEZ PAVLIN, učitelj: „Ta vojna je nov dokaz, da odnosi med narodi ne temelje na pravih osnovah. Žalostno je, da se morajo spori reševati z orožjem in da zaradi t^a veliko ljudi trpi. In če se stalno izkazuje, da morajo narodi, kot so vietnamski, kamboški in arabski svoje pravice iskati z orožjem, potem je to vredno resn^a premisleka o svetovni politiki. Vojna ne bi smela biti rešitev. “
M. MARKELJ
135 JAVNIH RAZPRAV
Javnih n^rav o zvezni in republiški ustavi v novomeški občim se je do 10. oktobra udeležilo 7.832 ljudi Od 2. septembra so razprave organizirali v 93 sindikalnih organizacijah in 42 v krajevnih organizacijah Socialistične zveze.
Staro mora v pozabo \ N^Oincšks kroniks
> VARČEVANJE — V sredo doool- din kiloeram). Solata ie še ..držala**
Veselje, za katero ni besed, in udobje, Id si ga niso znali zami-diti, je že za njimi - učenci in učitelji. Zdaj se privajajo novemu, redu in čistoči, in poskušajo čimprej pozabiti na staro šolsko poslopje onstran Sušice.
Tako mi je pripovedoval ravnatelj Vinko Cirnski, iz kate-r^a še kar naprej vro najprisrč-nejše zahvale za novo šolo. „Tudi zato,** je dodal, „ker ni možna primerjava prejšnj^a s sedanjim. Preveč let negotovosti in stiahu pred vedno hujšo stisko je bilo tam.**
Osnovno šolo v Dolenjskih ToplKah bodo slovesno odprli
29. oktobra, na dan občinsk^a praznika. V njej bo imela slavnostno sejo občinska skupščina. Nova šola v tem kraju bo v središču pozornosti: dali ji bodo ime (Baza 20) in spominsko obeležje.
Na terasastem prostoru pred vhodom v stavbo Ik) obelisk, na katerem bo napisano, da je bila šola postavljena s samoprispevkom delovni ljudi, da je spomenik vsem padlim borcem NOV za boljši jutrišnji dan, in še, naj se nove generacije v tej šoli vzgajajo v duhu naše samoupravne družbene ureditve.
VARČEVANJE - V sredo dopoldan je ob desetih še gorela cestna razsvetljava na Glavnem trgu, kar je nedvomno dokaz, da so poplave in množična jeza nad pomanjkanjem električnega toka opravile svoje. Ali pa ni tako in je vmes samo malo pozabljivosti?
POTNIK, SKOCi! - Vsi ki se nameravajo zjutraj Odpeljati z lokalnim avtobusom izpred postajališča pred hotelom Kandija, se morajo prej dobro razgibati Avtobus namreč sploh ne zapelje na postajališče, ampak vozi počasi v koloni, potniki pa skačejo vanj, eni z več drugi z manj sreče. Pa naj kdo reče, da pri nas ne skrbimo za športno dejavnost širokega sloja ljudi!
MANJ SE UMIVAJ - Novomeško javno kopališče po svoji opremljenosti nikakor ni zgledno. Večina tušev ne dela, kot bi bilo treba, las si ni mogoče posušiti ker ni vtičnice za fen; vselukor pa je na zelo visokem nivoju, kar se cen tiče: za uporabo tuša je treba odšteti stare^ tisočaka. Kdor te^ ne zmore niti nima doma kopalmce, naj torej hodi umazan. Ali pa ...?
TRŽNICA - Jurčki in kostanj so bili spet posebnost novomeške tržnice ob koncu minulega tedna. Naprodaj je bilo obilo grozdja (po 7 do 8 din kilogram), jabolka so 9a po 4 do
7	din ( v skladišču KZ ćelo po 2,90
din kilogram). Solata je še „držala* ceno (7 din), krompir pa je bil nekoliko cenejši (od 1,90 do 2 din).
ROJSTVA — Rodila je Marija Gazvoda iz Ulice Ivana Roba 4 -Sonjo.
POGREBI - Umrl je Florjan Hren, posestnik, Pod Tr^o goro, v 72. letu starosti
—	Ena gospa je rekla, da bi takoj dala srp in srpico tistemu, ki bi brezplačno oplel jdevel okrog gimnazije. Je rekla, da se boji, da se ne bi njen nadebudni študent, ki hodi na to šolo, zgu-bfl v divjem rastlinjaku, saj je tako majhne rasti...
Sodi so polni. Predelovalne naprave Slovenija vina v Šentlenartu so to jesen stisnile osemdeset vagonov grozdja. Podjetje bo v drugi fazi še povečalo predelovalne zmogljivosti, razen tega pa zgradilo klet za nekai sto vagonov vina. (Foto: J. Teppey)
REFERENDUM BO 22. OKTOBRA
Kolektiva Krke in Ljudske potrošnje bosta v ponedeljek, 22. oktobra, odločala o združitvi. Ce bo za združitev glasovala večina zaposlenih, potem se bo združeno podjetje preimenovalo v Trgovsko in gostinsko podjetje na veliko in malo POSAVJE, Brežice. Člani obeh kolektivov — vseh skupaj je 330 - so med pripravami na referendum prejeli informacijo o sporazumu o zdru-^tvi. V njej je obrazloženo, da bodo v skupnem podjetju imeli pogoje za ustanovitev TOZD grosistična dejavnost, maloprodajna mreža in gostinstvo.
GRADILI BODO Z LASTNIM DENARJEM
Agroservis je sklenil postaviti nove delavnice. Za delovno halo, dolgo 70 in široko 15 metrov, ter pomožne prostore ima kolektiv rezerviranih že 2,5 milijona dinarjev. Obrat Agroservis je samostojna TOZD v okviru Agrotehnike in zaposluje sto delavcev. Letos bodo popravili 14.000 vozil, kar jim bo prineslo 8 milijonov dinarjev.
NA OBISKU VVELIKI PLANI
Z Brežicami pobratena občina Velika Plana je minuli teden praznovala svoj občinski praznik. Slovesnosti so se udeležili trije predstavniki brežiške občine:. predsednik občinske skupščine Vinko Jurkas, predsednik občinske Zveze ZB NOV Milan Kostevc in sekretar občinske konference SZDL Ivan Tomše.
Do konca leta
m
strojev
Agrotehnika ima v Brežicah obrat za proizvodnio kmetijske mehanizacije V njem dela 50 delavcev - Strokovnjakov še premalo
Vse, kar zraste na novo, se brez strokovnjakov s težavo razmahne. V nerazvitih občinah pa . je že tako, da bi morali hkrati s : postavitvijo vsakega novega obrata uvoziti še Jjuidi za vode-■^nje, čeravno bi se z načrtnejšim j;'Stipendiranjem lahko izognili marsikateri začetni težavi. Tre-^ nutno so za strojne inženiije in tehnike v zadregi v brežii^em 7 obratu Agrotehnike za proizvodnjo kmetijske mehanizacije. Obrat je še v izgradnji in so ga ustanovili 1. oktobra.
Delovne prostore mu je občinska skupščina odstopila v zgradbi bivšega Posavja. Agrotehnika je doslej vložila 1 milijon dinaijev za odkup delavnic in ureditev dvorišča ter 2,8 milijona dinarjev za nakup strojev in za obratna sredstva. Zdaj zidajo poleg še skladišča in lakirnico, kar jih bo veljalo poldrugi milijon.
Obrat v izgradnji zaposluje 50 delavcev. V njem izdelujejo posamezne dele za kosilnice, trosilnike za umetni gnoj, kosU-. nice za parke, traktorske kabine in kultivatorje po nemški licenci. Za pozneje imajo v progra-
mu še sadilec in izkopač krompirja. Že letos bodo napravili 4000 strojev in priključkov v skupni vrednosti osem do deset milijonov dinarjev. To še ni redna proizvodnja. Kot kaže, bodo morali pozneje proizvodnjo premestiti drugam, ker ne sodi v središče mesta. Na sedanjem prostoru bodo v tem primeru uredili razstavni in prodajni prostor. Tu bodo potem naprodaj izdelki in umetna gnojila
za slovensko in hrvaško tržišče. Agrotehniki ni vseeno, če se bodo morali seliti, ker jih je obrat že zdaj veljal precej denarja. Občinski skupščini zamerijo,	da jim pomislekov
zaradi lokacije ni omenila takoj na začetku in da jim je tako z lahkim	srcem obljubila ob
zgradbi	še 2000 kvadratnih
metrov prostora za razvoj njihove industrije.
JOŽICA TEPPEV
Presenečenja na posestvu
Ogromno delo opravijo stroji - Le za piščance dobijo pomoč, dokler ne zrastejo
Delovodja posestva Globoko Miljan Zidanič stresa podatke o tem kmetijskem obratu Agrarie (zdaj TOZD) kar iz rokava. Ko sem vprašala zanj, so me posili k silosu. Vanj so spra\djali koruzo, on pa je medtem vzel vzorec in izmeril vlago zrnja. Mimogrede je povedal, da je letošnji pridelek koruze 6000 do 7000 kg na hekrar. Posejali so je 45 ha in bodo vso uporabili za živinsko krmo. Z njo hranijo govedo, ki ga pitajo v hlevih v Trnju.
Za konzerviranje so letos vpeljali nov postopek s propion-sko kislino, ki preprečuje razvoj mikroorganizmov. Koruza v silosu ostane sveža kot ob trga-
NOVO v BREŽICAH
z jurCki zaloZene stojnice. Gobarji so ta mesec le prišli na svoj račun, pa ne samo tisti, ki ^h nabirajo zase, ampak tudi tisti, ki jih prodajajo. Na tržnici v Brežicah so gobe po 30 din kilogram. Tu in tam celo kdo spusti ceno na 25 din, če je ponudba le prevelika. Mlade gobice za vlaganje so seveda dražje. Med kupci so tudi taki, ki pokupijo večje količine, jih dobro plačajo in se odpeljejo v neznano, največkrat proti Ljubljani, kjer so gobe dražje in kjer z njimi brez truda zaslužijo.
MESTO DO PRAZNIKA LEPSE. Na zahtevo odbora za pripravo praznovanja letošnjega občinskega praznika 28. oktobra bo inšpekcija strožje nadzirala red in čistočo po mestu. Stanovanjsko podjetje je opozorilo na večjo skrbnost hišne svete in vse stanovalce, da bi počistili nesnago pred bloki, komunalni referent pa bo osebno obiskoval delovne organizacije, da bodo počistile okoli svojih voglov.
GASILCI ZA 400-LKTNICO PUNTOV. Gasilci brežiške občine so počastili puntarsko obletnico s sodelovanjem na zborovanju gasil-
skih enot Posavja na Stadionu Matije Gubca v Krškem. V slovesnem sprevodu so tudi oni prikazali, kakšna je njihova opremljenost za učinkovit spopad z ognjem.
DA NE BI BILI PRIKRAJŠANI. Občani z zanimanjem obravnavajo položaj krajevnih skupnosti v ustavi. Odtod tudi pripombe oziroma strah, da revnejša območja ne bi bila zapostavljena. Tam, kjer nimajo nobene temeljne organizacije združenega dela, se boje, da bo tudi manj denarja v blagajni, zato izražajo željo, da bi v takih primerih morali zagotoviti prelivanje sredstev.
NA DOVOLJENJI ČAKAJO. Zdravilišče Cateške Toplice jc naredilo vlogo na svet za zdravstvo v Brežicah, ila bi jim ta izdal dovoljenje za zobozdravstvene storitve, ki jih že poldrugo leto opravlja v Toplicah Centralna zobna poliklinika iz Zagreba. Doseči želijo te, da bi poslej delali tudi za socialno zavarovanje. 1'ako bi zavarovanci plačali le razliko med sedanjimi ckononiskinii cenami in cenami, ki jih priznava .socialno zavarovanje.
nju, ne plesni in se ne segreva. Tudi za prehrano živine je boljša, ker ne povzroča prebavnih težav.
Na globoškem posestvu so letos pridelali tudi okoli 170 tisoč kilogramov hrušk. Vseh še iiiso obrali. Gojijo večinoma viljamovke in kleržo, ker je po teh sortah povpraševanje največje. Prodajo jih v Ljubljano, Kranj in Celje. Polovico so jih oddali, polovico pa jih v skladišču č^a na dozoritev. Nasade hrušk bodo povečali še za 5 ha v Piršenbregu in za 11 ha v Globokem.
Delovodja Zidanič me je nato pospremil v poslopje, kjer vzrejajo piščance. V ogrevanem hlevu je kar završalo, ko sva vstopila. ,.To je znak, da je drobiž brc? matere zdrav,“ mi je pojasnil, in koje za poizkus ponovno zaploskal z rokami, so se spet vznemirili komaj dva dni stari piščančki. Hranijo jih do dvajsetega tedna starosti, nakar jih odpošljejo Emoni v Ljubljano. Na leto jih vzredijo do 60 tisoč	J	TEPPEV
breMke vesti
OBVEZNO ZA VSE ČLANE ZK V BREŽIŠKI OBČINI
Komisija /a družlK*no-pt)litičnc odnose m idcjno-politična vprašanja jo sprejela delovni program za študij sko obdobje 1073-74. /avzcla se je za večjo načrtnost pri izobraževanju komunistov in sklenila v prihodnje posvetiti posebno pozornost novim članom, /a katero naj bi prirejali seminarje žo prod sprejemom
Zaradi položajev polena pod
iz krške ol>čine je trenutno na višjih in visokih šolah 150 študentov ■ ^ radi slabega odnosa se mladi strokovnjaki neradi vračajo ^
Kaj odvrača krške študente od zaposlitve v matični občini? Nižje plače, ugodnosti, ki jih imajo po večjih središčih, ali kaj tretjega? Na to vprašanje so skušali odgovoriti na sestanku, ki sta ga 6. septembra sklicala komite občinske konference ZK in komisija za kadrovska vprašanja. Srečanju so prisostvovali študenti in predstavniki družbeno-političnih in delovnih organizacij.
boj za pomembne položaje, bodo mladi resnično lahko dajali tisto, kar skupnost od njih pričakuje.
Odgovor na to vprašanje je bil pravzaprav presenetljiv. Študentje so zagotavljali, da je za njihov povratek v domače kraje odločilen odnos, ki ga kažejo do rnladih strokovnjakov v kolektivih, kjer bi se radi zaposlili. Ta odnos vse doslej ni bil tak, da bi jim zagotavljal postopno uveljavljanje strokovnosti, da bi pridobljeno teoretično znanje pokazali v praksi, se izpopolnjevali in res tvorno pri-spev^ k napredku delovne organizacije.
V razpravi so poudarjali, da se jih marsikje še „boje“, da jim mečejo polena pod noge, in to prav tisti, ki bi morali skrbeti za izboljšanje kadrovske strukture zaposlenih. Le če bodo iz kadrovske politike izključili
Kostanjevica: Trideset let
Jutri začetek slavja
Krajevna skupnost Kostanjevica se vsako leto skrbno pripravi na svoj praznik 21. oktober. Na ta dan se občani poklonijo spominu talcev, ki so jih Nemci postrelili med ofenzivo 1943. leta.
Praznovanje se bo začelo jutri z otvoritvijo nove tovarne za obrat Splošnega mizarstva iz Krškega. Kostanjeviški mizarji so se že preselili v nove prostore. Ptidružili se jim bodo tudi delavci s Prekope. Stavbo dosedanjega obrata sredi mesta bo novomeška Novotehna preuredila v sodobno trgovino z gradbenim materialom, gospodinjskimi stroji, avtomobilskimi deli, elektro-materialom ipd.
Mladina bo v soboto zjutraj krenila na pohod po poteh Ko-stanjeviške čete. Dopoldne bo slovesna otvoritev ceste Črneča vas - Vrtača - Vrbje - Pnišnja vas na Gorjancih. Malo pred praznikom so vaščani nasuli cesto z gramozom in tako dokončali naporno delo zadnjih mesecev. Samo še most pri Klepcu bo treba napraviti, tam pa jim bodo priskočili na pomoč gozdarji s slovenske in hrvaške strani.
Kostanjeviški praznik bosta popestrili dve kulturni prireditvi, ki po svojem pomenu presegata okvire krajevne skupnosti. V soboto bodo odprli III. grafični bienale jugoslovanskih pionirjev pod naslovom „Le vkup, le vkup uboga majna.. .“ Na slavnostno predstavo Primorskega dramskega gledališča so v soboto zvečer vabljeni domačini in gostje grafičnega bienala. Na odru jim bodo predstavili „Dom Bernarde Albe“ špansk^a dramatika Garcie Lorce. Slavnostna seja krajevne skupnosti bo v nedeljo po žalni svečanosti pred domom kulture in po razvitju prapora Društva upokojencev.
______________________bL/
Po podatkih, ki so jih posredovali na sestanku, je trenutno na visokih in višjih šolah več kot 150 študentov iz krške občine. Največ jih posluša predavanja na filozofski fakulteti, na pravu in ekonomiji, manj pa na tehničnih fakultetah. Vse te ljudi bodo v občini le težko zaposlili, zato bi bilo treba že prej usmerjati mladino v poklice, la jih najbolj potrebujejo. Študentje so menili, da bi bilo treba štipendirati že otroke, ki zapustijo osnovno šolo, saj so takrat še premalo zreli, da bi se sami pravilno poklicno usmerili. Zamisel o občinskem štipendijskem skladu podpira komite Zveze komunistov, pa tudi nekatere delovne organizacije, ki menijo, da pri njih nimajo najboljših pogojev za štipendiranje tistih, ki bi bili take podpore najbolj potrebni.
Vseeno pa se je v kadrovski politiki v krški občini v zadnjem času marsikaj spremenilo. Komite je končno orodrl z zamislijo o ustano-
vitvi občinske kadrov^e operativnem organu, w da se bodo besede	^	tJ
menile v dejanja. Poleg pred podpisom sporazum j
5ci pSitiid, ki bo nalM^ S
vsa vprašanja na tem P° . jpit področju. Končno pa ^ menjen odnos do .pjonja.k''* kov tudi zamisel, da bi je bilo zadnje v Kostanje	I
da’jevalL
s PUNTARSKO
NASLAVJE VSTUB
• • irrike 0^
Mladi pevci IZ % okt<^ ne bodo v soboto, bra obiskali Stubic • , p,
bra obiskali
pili bodo na srečanju
skih in hrv^^H^t,L iz Sl®’ Združeni pevski zb _
ZAiiu/icm t«..—	jevij.
venije bodo zap« -g a pet pesmi. Sode/ov^ tem zboru pionii] j čeno v tekmovanje . to Matije Gubca, lani razpisale	.jzl^
ze prijateljev mladm«^ , sa\ja.	J
l
E
(na desni)
Brata Franci (na levi) in Bojan Bajc ,
Krškem sta navdušena gobaija. Vs^ dan se P^v^jgj jurčke. Doma so jih že veliko vložili in jih	yQij	^
mizi za priboljšek. Pa jih še vedno Najhitreje gredo v denar na odcepu z avto ^	je
Naprodaj jm prineseta po šest košaric naenkra ,	r
Franci, ki hodi v četrti razred v Veliki Po^og, ^ ka kupil hlače in škornje, za letos pa
Aoltki in Irai ci Hrt lalilrrt Liiml TFoto! !IOŽica Tepp*'
DO KDAJ TRGOVINA? delež in kaj si bo lahko kupil. (Foto: Jožica
Prebivalci Črneče vasi in okoliških zaselkov so razočarani, ker Preskrba Krško nJ izpolnila obljube za ureditev trgovine v vaški šoli. Prodajni lokal je se vedno v zasebni hiši, ves stisi\jen in brez pomožnih prostorov. Do spomladi 1973 naj bi trgovino presehli pod drugo streho, pa je tu jesen, a se ni nič premaknilo.
ZARADI CIGARETE MRTEV
11. oktobra se je v svojem stanovanju med spanjem zadušil 35-letni Kostanjevičan Jože Sokolovič. Ljudje ga poznajo kot vodiča po Kostanjeviški jami. Tudi sam je bil jamar. Usodno noč se je opolnoči vrnil domov in zaspal s cigareto v roki. Vnela sc je Zimnica in sobo je preplavil dun. Zjutraj ob šestih jc Jožeta Sokolovića nafcl bral mrtvega na tlel) ob postelji.
IZ DOLINE GRADOV
Turistično društvo Kostanjevica ima naprodaj novo serijo značk o dolini gradov vzdolž Krke. l/.delal jih je IKOM iz Zagreba, Obiskovalci jih lahko dobijo v kiosku pred F-ormo vivo
KAKO JE Z MALICAMI
V osnovnih šolah občine Krško prejemajo malice vsi otroci, kosila pa kuhajo šolarjem na Senovem, v Krškem, v Brestanici, v Kostanjevici in I eskovcu. Podalj^no bivanje zu učcnce. katerih starši so za|K)sleni, so v|H.'ljali do sedaj na Senovem, v Brestanici m v Krškem.
KRŠKE novice
NKIOCNA VKST - V prejšnji številki smo zapisali, da so Eda Komočarja razrešili dolžnosti predsednika občinskega sindikalnega sveta. Točno je to, da ne opravlja več funkcije p>oklicnega predsednika, ostaja pa še vedno ,,nepoklicni“ vse do rednega občnega zbora občinskega sveta.
SPRl.JKT PROGRAM - Posavska pevska zveza v novi sezoni ne bo bistveno spremenila delovanja in ostajajo njene naloge slej ko prej enake. Tudi letos bodo organizirali strokovni seminar za pevovodje, medobčinsko revijo odraslih pevskih zborov in kot novost Sc reviji šolskih in mladinskih zborov.	'
NUJNO mViCANJi; - Sti-{)endisli tovarne celuloze in papirja „Djuro Salaj“ bodo to šolsko leto deležni večje pomoči, saj so se povečali tudi življenjski stroški. Osrednji delavski svet je sprejel predlog, da bodo srednješolci prejemali odslej |K) 750 novih dinarjev na mesec, študentje na višjih in visokih šolah pa po 950 dinarjev.
tednu
treningom bod^.. v <31«^
sec sledili ,,
tem šolskem pa se,P.
fiifj
treningu*.-
sec sledili ,, tem šolskem . se
boljši tekmo^frbovlJ^'
enkrat na teden
GASILSKA so
požarne varn	jjtvijW
zaključUi s s
Krškem.	letnico 50
stUi tudi 400- opora- ter^jio ij skega kmefike^. ^ m b ^ ,
S tudifKI
Skih društev ^
Stadionu	J ovoril« 5;;, ^
nak8teremj«»skupji obc
„ik občinsk	I
"Zaživela ,„mi 0^^'^
smo «5 /aži''®*®! mi °	#
občini
skupnost »'gPgnko ^
predseduje	iji
delo že zaklj	,01«“
;'uta skupr^*''
obravnaval'-	^
DOLENJSKI UST
Stran uredilo: JOilCI TEPPET
Kako bo s sevniškem
Nadaljniji razvoj sevniškega gospodarstva ne bo lahek
občinske konference ZK in komisija za družbenoeko-^nose sta že večkrat predlagala ustanovitev posebne ko-naj začrta razvojne možnosti sevniškega gospodarstva, je ie imela uvodno sejo	^	mi-
tov 1^^ vseeno ni brez načr-^ • ^^prava dolgoročnega raz-
voja
napreduje, besedju ^ razpravi prečiščeno Koncept
»laistv!	razvoja gospo-
(ievax ^vniške občine predvi-dve leti 522,5 mUijona ite^J^®^otnega dohodka. Te je ve{' .	°	po	vsej verjetnosti
J®. že lani je namreč ce-
•Jutranjka
pomaga
40. številka
^ Jlce izdaje KOMUNI-Ka	JUTRANJ-
I
^ Dn '	poseb-
stanovanjski kvcei ^\^^^^^°^^vanju de-
kolikor
tietti	samouprav-
Zfl	namenjenih
Sradnjo, pri-Odit dodatnih 3,76 ^H74^Jruto OD. Kar tfieniii , ^^nev pa so na-fioviti ^^jJ^^^^<^^^vanje 60 ^ w 75 vajenk, k narrip ^J^^^i^nega zneska «0	dopolnil-
dpi^	zaposle-
^	pozabljajo
^terih de-zoradi
krnati ne morejo pre-osebnih do-
ščiti tudi so uspešno ^	^^stu, ki
in so pre-^sto •	.	odgovorno
jim enaka ^"**0 osnova!
lotni dohodek znašal 506,3 milijona dinarjev, dohodek 149,7 milijona, ostanek dohodka za sklade pa 42,9 milijona dinarjev.
Stari nosilci sevniškega indu-str^skega razvoja pešajo, vendar so .trdoživi in iščejo poti tudi za vnaprej. KOPITARNA, veteran iz leta 1886, se je v zadnjih letih precej modernizirala. Odprto vprašanje tega 300-član-skega kolektiva je^ iz kakšnih surovin naj bi izdelovali svoja osnovna proizvoda: kopita in pete. Delna preusmeritev na obetajočo plastiko pa bo terjala precejšnje naložbe. JUGOTA-NIN-KONUS se je z lastnimi silami in iznajdljivostjo z osvojitvijo proizvodnje furfurala zaenkrat rešil propada. Načrti za nadaljnji razvoj tovarne bodo v KONUSU predvidoma narejeni prihodnje leto. Vsa lesna industrija, predvsem STILLES in KOPITARNA, imajo težave pri oskrbi z lesom.
Razvoj LISCE in JUTRANJKE ne bo lahek. Sedanja gospodarska pohtika jima meče polena pod noge zaradi večjih obremenitev pri uvozu osnovnih surovin in repromateriala. Na ta uvoz sta tovarni nujno vezani. Čeprav sta vlagali že velike napore, da bi dobili kakovosten material doma, so jih kooperan-
ti razočarali. V takem primeru je uvoz torej edini i2ih(^. Obe tovarni imata težave tudi zaradi novega davka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela. Republika je sicer oprostila podjetja plačila 0,76-odst. prispevka iz OD, novovpeljani davek na TOZD pa je mnogo večji od „odstopljene" obdavčitve. Pričakovali so drugače.
A.ŽELEZNIK
/•------------------------ N
LISCA:
100.000 DINARJEV ZA FAKULTETO
Minuli četrtek je predsednik ZKS Franc Popit položil temeljni kamen za gradnjo prepotrebnih prostorov ekonomske fakultete v Ljubljani. Vodstvo fakultete se je obrnilo tudi na gospodarstvo za pomoč pri gradnji. Sevni-ška LISCA, ki ve, kaj pomenijo dobri ekonomski strokovnjaki, se je odzvala z 100. 000 dinarji posojila. Ne gre torej le za pomoč študentom v oblila štipendij, temveč tudi za pomoč, ki je v sedanjem trenutku najpomembnejša:	predavalnice
ekonomske fakultete že lep čas ne morejo sprejeti vseh študentov, ki bi si v njej radi nabirali znanje. Dolgoročno pa bo imelo od tega največio korist ravno gospodarstvo!
Prednost še odstopijo...
Prednost gasilski cisterni - Nekateri vozijo gasilne aparate le za okras - Kazni
Točno ob 14. uri je zdrvela po sevniških ulicah gasilska cisterna in opozarjala nase z zavijanjem sirene. Vozniki so se dobro izkazali, njihovi namreč, kajti v gasilski cisterni je sedel tudi miličnik! V akciji so „mi-mogrede“ pregledali tudi 45 tovornjakov in nekaj avtobusov. Zvedeti so hoteli, če imajo vsa ta vozila gasilske aparate in če
Je preizkušala prometno vzgojenost voznikov.
r ~........
pai-. Stanc Jene zara-
MOČI -a vodovodnih ioy^ '	Celo'iil'V?''® J®ne zara-
DrS * življenje, je v kolekti-^ ^®vnici p.**®*^ovanjskega DrpH	delavca sta
nr-	opravila
ni	vendar
•'«	imel	obrtni za-
Sl	n?i	pregledo-
popoldan-
'^ftniiP^®8ledar*	*'ovem sme
!&:	Prostore,	ki
nezo/Cf P®**ovne pro-''•'‘h	*®	i® zgodila
>K	KakSna
'‘‘“podstrešij?
j*	-	Pred
pri
n.k.J!''*1"' <'o«i
Agato Gla-
PABERKI
vač. Polavtomatske zapornice niso rešetke, ki bi onemogočale prehod, kadar so zaprte. Grajene so za disciplinirane uporabnike; če gorita signalni luči ali pa sta zapornici celo spuščeni, nimajo pešci na tirih več kaj iskati!
PRAGOVI BI OLAJŠALI POT -SevniSki grad, ponoči prijetno owet-Ijen z reflektorji, prijazna gostilna, pogoste občasne razstave v likovni galeriji,- edinstven razgled - vw to so stvari, ki marsikoga pritegnejo na grajski hrib. Na najbolj nevarnem mestu je postavljena dobra jeklena ograja. Vožnjo pa močno motijp prečni jarki na cesti.<ču. Marsikatera vaška skupnost je to vprašanje odpravila z enostavno rešitvijo: železnimi ali lesenimi pragovi za odtok vode. Skrbni urejevalci ^adu, predvsem pa cestna služba, bi-imeli v začetku sicer večji izdatek, potlej pa lep čas mir. Vožnja pa bi bila prijetnejša.
\wrKiic
TREBANJCI V OBRENOVAC, OBRENOVČANI V DOBRNIČ
V soboto je odpotovala v pobrateno občino Obrenovac 4-članska delegacija trebanjske občine na slavje v počastitev obrenovškega občinskega praznika. V Obrenovac so odpotovali: Ciril Pevec, dosedanji predsednik ObS, in novi predsednik Slavko Kržan, predsednica sekcije za družbeno aktivnost žensk Rozi Drnovšek in tajnik občinskega sindikalnega sveta Jože Klemenčič. Delegacija Obrenovčanov bo Trebanjcem vrnila obisk z udeležbo na pro-slavi-v Dobrniču.
Franc Jarc, kmet iz Vrbovca: ,JCako sem dosegel tak donos? Dobro seme, gnojenje. Škropljenje ... Ostal bom pri krompfaju in živini.** (Foto; Železnik)
Rekorderji jz Dobrtiiča
Letos tekmovali le pridelovalci krompirja, prihodnje leto tudi koruze
jih znajo šofeiji tudi uporabljati...
Cisterna je startala pred Jutranjko, zdrvela preko mostu mimo Stil-lesa v Šmarje in nato mimo Lisce skozi mesto do križišča za Poklek. Strah vzbujajoča drveča in tuleča gmota gasilske cisterne je kar mimogrede „prepodila" s cestišča ali pa na njegov rob vsa druga vozila, Id pa jih ni bilo dosti na cesti. Morda so gasilci pričeli akcijo prekmalu, saj se zaposleni še niso vozili domov, komaj so zapuščali tovarniške izhode. Pred Lisco pa se še niso pojavili avtobusi, ki po 14. uri večkrat povsem zaprejo cesto, ko čakajo zaposlene. Kljub temu so gasilci prvi del akcije ocenili kot uspešen, še posebno v primerjavi z zadnjo „zaresno" akcijo, ko so se dolgo težko prebijali proti Blanci, da bi rešili odtrgani brod.
Manj zadovoljni pa so bili z drugim delom akcije. Kar dve tretjini voznikov tovornjakov in avtobusov ni znalo uporabljati ročnih ^silnih aparatov. S seboj so jih torej vozili le za okras. V nekaj vozilih so našli pokvarjene gasilne aparate, v dveh vozilih pa jih sploh ni bilo. Seveda voznikoma ni ušla kazen. Tistim, ki teh aparatov niso znali uporabljati, so priredili gasilci „mini tečaj“, denarnic pa jim ni bilo treba odpirati ...
V sodelovanju z brežiškimi miličniki, ki imajo edini v Posavju radar za kontroliranje hitrosti, so sevniški miličniki v bližini mirenskega kamnitega mostu, kjer je hitrost vozil omejena na 30 km na uro, postavili zasedo. Ne zaman! V dveh urah je 33 šoferjev, ki se jim je tudi na n^ varnem ovinku preveč „mudilo“,
Elačalo skupaj za 1.050 dinarjev azni. Bolj kot vozniki so se „i: zali“ avtomobili, saj le eden med ni bil tehnično brezhiben.
 ^2.
CESTARSKA LOGIKA
Sevničani ne morejo razumeti tega, kar je v republiki nenavadno jasno: edino odsek ceste Sevnica-Blanca do Brestanice je občinska cesta, vse ostalo od Ljubljane do Litije, preko Radeč, skozi Loko do Sevnice, vmes še čez hribe v Jurklošter, je regionalna cesta, kot tudi od Brestanice dalje! Kaj se je v republiki zameril ta nesrečni odsek v Sevnici, ni jasno. Magistralna cesta na drugi strani Save je namreč v gradnji, obvozi za težke tovornjake so označeni sicer drugod, vendar. Šoferji vedo, da je preko Blance bližje, kdo bi jih ugnal! Vaščani pozivajo miličnike, naj pošiljajo 50 in večtonske tovornjake nazaj, odkoder so prišli, saj jim za že skoraj uničeni most nihče v republiki ne bo dal niti ficka.
Najboljši pridelovalec krompirja Franc Jarc iz Vrbovca je pr^elal 389 centov na hektar. To je bil rekord prvega tekmovanja, ki ga je letos priredil kmetijsko-gospodarski odbor v Dobrniču. Odziv je bil dober: Tekrhovalo je 15 gospodarjev.
Kot nam je povedal vodja kooperacije pri trebanjski Kmetijski zadrugi inž. Alojz Metelko, je bil boj hud. Pod samim ,vrhom“ sta še dva enako močna pridelovalca: Janez Slak iz Knežje vasi je pridelal 332 centov na hektar, Tomaž Grandovec iz Artmanje vasi po 331 centov. Tudi drugi ne zaostajajo mnogo: Jože Jerič iz
Gorenje vasi je dosegel 308 centov, Franc Hočevar in Alojz Smolič iz Knežje vasi ter Janez Kek iz Luže pa 306 centov. Celo zadnjeuvrščeni je pridelal kar 205 centov krompirja na hektar.
Tekmovalci so sadili sorti igor in dobrin, ki sta najbolj primerni za predelavo v mirenski tovarni. Prvouvrščeni je prejel nagrado kmetijsko-gospodarske-ga odbora 500 dinarjev, ostali pa darilne pakete KOLINSKE. Tekmovanje bi bilo še zanimivejše, če bi se vanj vključili še drugi kmetijsko-gospodarski odbori v občini.
A. Ž.
IZOBESITE ZASTAVE
Za pravo počastitev dobr-niškega praznika mora še posebno ob cestah vzdolž poti v Dobrnič vladati praznično razpoloženje. Občinska konferenca SZDL poziva vse občane, da dajo temu slavju tudi potrebno zunanje obeležje, zato prosijo vse lastnike hiš in uporabnike prostorov vzdolž poti, naj izobesijo zastave. Hkrati vabijo vodstva občinskih družbenopolitičnih organizacij vse občane, da se udeležijo nedeljskega	praznovanja v
Dobrniču, Id je hkrati tudi ^oajevni^ra^^
MLADI ORGANIZIRANI PO NOVEM
Na seji občinske konference ZMS Trebnje minuli četrtek so sprejeli tudi sklep o novi organiziranosti mladinske organizacije. Novost so tako imenovane specializirane konference. Tako bodo poslej namesto sestava stalnih članov ene konference imeli: 45 članov konference mladih delavcev, 27 članov konference mlad^ v izobraževanju, ravno toliko mladih v kmetijstvu in konferenco 45 mladih iz krajevnih skupnosti.
»Dolenjski list« v vsako družino
Med prvimi v krvodajalstvu
Ni bojazni, da ne bi konec meseca presegli načrte predvidenih 800 odvzemov krvi: že v spomladanski akciji se je odzvalo kar 656 občanov
Krvodajalstvo ima v trebanjski občini lepo tradicijo. Že vrsto let se borijo za prvo mesto v republiki. Na proslavi krvodajalcev v Dobrniču je ta prizadevanja še posebej pohvalfl predsednik republiške krvodajalske komisije dr. Boris Kravanja. Sedaj imajo Trebanjci tretje mesto v republiki. Pripravljenost ljudi je še veliko večja, kot pa to kaže statistika o odvzemih.
Kakšno je vzdušje med občani, pove že podatek, da je treba samo razglasiti uro odhodov avtobusov iz večjih kr^evnih središč, pa ljudje iz manjših krajev ob progi že vedo, kako se morajo ravnati. Organizacije Rdečega križa so domala že v vseh večjih krajih. Podobno kot na terenu je dober odziv tudi po sindikalnih organizacijah v kolektivih.
Kakšna je vloga krajevnih organizacij RK, najlepše povedo podatki iz zadnje proslave pred mesecem dni v Dobrniču. Avtobusi so na slavje zvozili kar 400 krvodajalcev. Dobrniški aktivisti Rdečega križa so v sodelovanju z osnovno šolo, mladinskim aktivom in gasilci pripravili prijetno slovesnost, s katero so bili vsi zadovoljni. Ob tej priložnosti so najboljšim krvodajalcem podelili tudi priznanje in pohvale. Tone Gole iz Trebnjega in Tone Petje z Mirne sta darovala kri že 25-kfat. Kar 125 je bilo takih, ki so darovali kri petkrat, 43 je dalo kri 10-krat,
TREBNJE: ZANIMANJE ZA RAZPRAVO
Povsod, kjer so bile doslej javne razprave, so z izjemo Trebnjega ugotovili velik odziv med občam. V Šentrupertu jih je prišlo v nedeljo kar 50, v povsem kmetnskem predelu Šela-Sumberk pa 3/ občanov. Za ustavne dokumente je bilo veliko zanimanja tudi na razpravah po delovnih organizacijah.
18 15-krat, štiije pa 20-krat. Kar 12 aktivistov Rdečega križa
je prejelo srebrni znak. V marsikateri občini, ki je po številu prebivalstva močnejša od trebanjske, imajo manj krvodajalcev. Razveseljivi uspehi v Trebnjem so plod prizadevnosti in sodelovanja vseh dejavnikov.
A. ZELEZNlK
TREBANJSKE IVERI
KAKO V DOBRNIČ? Na velikv. proslavo ob 30-letnici ustanovne konference Antifašistične zveze žensk v Dobrniču bodo vodstva družbeno-političnih organizacij v občini organizirala avtobusni prevoz. Šolski avtobus bo peljal iz Dol. Nemške vasi ob 9,30, avtobus TRIMA iz Martinje vasi ravno tako ob 9,30, LITOSTROJEV avtobus bo peljal s Trebeln^a ob 9. uri, ravno tako tudi iz Sel-Sumberka, Velikega Gabra, Sentlovrenca in Velike Loke. LITOSTROJEV avtobus bo peljal tudi z Mirne ob 9,30. Pričetek slovesnosti bo ob 11. uri, avtobusi pa morajo biti v Dobrniču najkasneje ob pol enajstih.
MIRENSKI PEVCI V STUBICu - Šolski pevski zbor mirenske osnovne šole se je uvrstil na nastop najboljših, ki so nastopili na osrednji proslavi v počastitev kmečkih uporov v StubicL Na srečanje partizanskih enot, ki so v NOB nosile ime Matije Gubca, se je odpeljalo tudi 15 borcev Gubčeve brigade, ki je bila ustanovljena na Trebelnem. Na slavje je odpeljal tudi avtobus Sent-ruperčanov.
TREBANJSKE SAMOUPRAV-LJALKE GOSTJE „ASTRE“ - V počastitev ustanovne konference AFŽ je bil včeraj v Ljubljani zbor
samoupravljalk iz vse Slovenije. Na osrednji slovesnosti jim je govoril predsednik CK ZKS France Popit. Posamezne občinske delegacije so nato sprejeli v sindikalnih organizacijah ljubljanskih kolektivov. Trebanjsko delegacijo so sprejeli medse čla^ veletrgovskega podjetja ASTRA.
MOKRONOG:	TUDI ISKRA
DALA ZA ASFALT - Minuli teden je novomeško Cestno podjetje asfaltiralo cesto od šole mimo obrata za predelavo plastike. Občani so pridobitve veseb, posebno zaradi tega, ker rok izvedbe del ni preveč prekoračen. Tudi ISKRA bo prispevala svoj delež za asfaltiranje prostora pred tovarno vse do doma Svobode, posamezni lastniki hiš pa bodo asfaltirali dohode k hišam.
MOKRONOG: KAM KANALIZACIJO IZ NOVEGA NASELJA? - Lastniki hiš v novem naselju so pred leti plačali komunalni pris^-vek za ureditev kanalizacije. To talaat ni bilo opravljeno, sedaj pa je zaradi podražitev vse dražje. Občani tega dela Mokronoga so še vedno pripravljeni sodelovati s prostovoljnim delom, menijo pa, da bi moral pri nabavi materiala sodelovati občinski komunalni sklad.
TECBUUSEE HOVKE
Množičnost naj ima prednost
iz množičnosti zraste Icakovost - Priznanje ivetu Staniču in i(ritika sedanjega vodstva Šalmvsicega Iduba • Razčistiti nezdrave pojave
v telesni kulturi naj ima množičnost prednost pred kakovostjo oziroma tekmovalnimi športi. Tak je bil eden izm^ sklepov aktiva komunistov tdesnovzgojnih delavcev občine Kočevje. Telesna vzgoja mora imeti pr^nost, saj je zdrai^ in zadovoljstvo ljudi najbolj pomembno za boljše ^lo in srečnejše življenje.
Ob tem so pravilno poudarili, Zavedati se je treba, da zra-da ZK ne bo pomagala raznim stejo vrhunski športniki oziro-
enkratnim tekmovanjem po gospodarskih panogah (npr. „Lesariada“, športne igre gradbincev, grafičarjev, kovinarjev itd.) Za taka tekmovanja je porabljenega precej denarja. Gre za ugled podjetij, igre niso dovolj množične, športno delo ni stalno, zato so take igre za zdravje tekmovalcev bolj škodljive kot koristne.
KAKO DELIMO DOHODEK?
Na zadnjem sestanku aktiva de-lavcev-komunistov kočevske občine, ki je bil 4. oktobi^ so člani najprej poslušali predavanje o ustvarjanju in delitvi dohodka. Nato so se pogovorili še o delu in bodočih nalogah aktiva komunistov-delavcev ter bili obveščeni o sklepih nedavnih sestankov sekretarjev aktivov delavcev, ki sta jih sklicala CK ZKS in medobčinski svet ZK Ljubljana.
ma tekmovalci iz množičnosti. Lep primer je Šahovsko društvo Kočevje, ki je pod vodstvom Iveta Staniča doseglo množičnost, iz njega pa so zrastli zelo kakovostni igralci. Prav zaradi množičnosti kočevski šah danes
ŠOLNIKI O USTAVI
Člani sindikalne podružnice prosvetnih delavcev občine Kočevje so imeli 9. oktobra v avli nove osnovne šole Kočevje razpravo o osnutkih nove ustave. Organizirali so jo: upravni odbor sindikalne podmeće prosvetnih delavcev, uprava šole in svet šole Kočevje ter osnovna organizacija ZK. Na sestanku je predaval o novi ustavi republiški poslanec Drago Benčina. Odgovagal je tudi na vprašanja ter pojasnjeval in razlag vse nejasnosti v zvezi z ustavo. NiMveč vprašanj je bilo o financiranju šolstva in o brezplačnem šolanju učencev v osnovni stoli
V.I.
Leseni most v Rožni ulici, po katerem je potekal tudi avtomobilski promet, je narastla Rinža ob poplavi odnesla (zgoraj), vendar so ga ramaiji nekaj sto metrov niže ujeli in privezali (spodaj). (Foto: J. Primc)
DROBNE IZ KOČEVJA
ZAMAN VSE PRITOŽBE - Stanovalci Podgorske ulice so se že pogosto pritoževali na razne organe zaradi skbe ceste, a ni nič pomagalo. Po tej cesti vozijo težki tovornjaki kamen iz kamnoloma in uničujejo cesto, pa tudi bližnje hiše, ki jih uničuje še miniranje v kamnolomu. Prebivalci v tej ulici so pripravljeni tudi sami prispevati del stroškov za utrditev in asfaltiranje ceste, še več pa bi seveda moral prispevati uporabnik kamnoloma in seveda tudi krajevna skupnost.
KULTURNI SPOMENIKI - O financiranju obnove kulturnih spomenikov so razpravljali na četrtkovi seji kulturne skupnosti Kočevje. Gre za financiranje dosedanjega dela medobčinskega Zavoda za spomeniško varstvo Ljubljana, finansiranje obnove cerkvice v Ribjeku in obnove gradu Kostel. Več o tem bomo še poročali.
POLHARJENJE - V Kočevju so se začele pred leti največje polharske prireditve v Sloveniji, zdaj pa je vse potihnilo, polharske večere, srečanja, razvitje praporov in podobne zadeve pa prirejajo celo posamezne vasi. Polharjenje pa kljub temu ni
zamrlo, vendar je bilo doslej organizirano predvsem zasebno.
OZIMNICA - Trgovina Sadje-zelenjava ima v izložbi objavljene cene za ozimnico, in sicer zelje in krompir, medtem ko kaže, da jabolk za o2imnico nimajo ali pa menijo, naj sijih priskrbi vsak sam.
- Sem slišal, da je ZKGP obljubilo in darovalo za obnovo znamenite cerkvice v Ribjeku precej lesa?
— Dalo ie že, dalo, vendar je nato poslalo račun za les Zavodu za spomeniško varstvo in dobilo tudi plačanega!
KOČEVSKE NOUIGE
v Sloveniji nekaj pomeni. Zato je posebne obsodbe vredno, da je novo vodstvo Šahovskega društva, izvoljeno pred kratkim, sklenilo podpirati predvsem „vrhunski šah“. Tega ZK ne bo dovolila, ker to pomeni zapostavljanje množičnosti.
Znotraj telesne kulture pa je še več zadev, ki jih je treba urejati. Med najpomebnejše sodita gotovo tudi ustanavljanje temeljne telesnokulturne skupnosti in odnosi med centrom za vzdrževanje telesnovzgojnih objektov in telesnovzgojnimi organizacijami. Raznih bolj ali manj javnih oziroma prikritih razprav o odnosih v telesni vzgoji je namreč precej. Komunisti so dolžni nezdrave pojave in razprave onemogočiti ter na pameten način odpravljati nastala nasprotja.
J. PRIMC
KOČEVJE:
NOVA BENCINSKA ČRPALK>\
Nova bencinska črpalka v Kočevju je potrebna zato, ker promet na sedanji že presega normative. Ce bodo dana dovolj zgodaj vsa soglasja, jo bodo začeli graditi maja prihodnje leto, gradnja pa bi trajala okoli 3 mesece. Nova črpalka bo stala nasproti sedanje, se pravi na prostoru, kjer je zdaj špedicija ZKGP. Gradnja bo veljala okoli 2 milijona dinaijev. Sedanja črpalka bo seveda tudi ostala; pri njej pa nameravajo čimprej obnoviti oziroma preliti z asfaltom poškodovano betonsko vozišče.
Kočevski
grafičar
Glasilo mladinskega aktiva Kočevskega tiska
v poletnem času je izšel časopis Kočevski grafičar, glasilo mladinskega aktiva v Kočevskem tisku. Tako seje mladi, žilavi kolektiv kočevskih grafičaijev po večletnem premoru spet pridružil tistim kočevskim kolektivom, ki im^o lastna glasila. Ne smemo pozabiti, daje prav ta kolektiv v marsičem omogočal dolgoletno izhajanje kočevskih Novic, ki so se pi^ desetimi leti združile z Dolenjskim listom. Pred več leti so v tiskarni že imeli interni časopis - Upravljalec, vendar je zaradi pomanjkanja Časa, preobremenjenosti sodelavcev in tildi prem^gline zavzetosti prenehal izhajati Ko so iskali novo obliko glasila z novo vsebino, so se med mnogimi predlogi odločili za ime Kočevski grafičar, skrb za izh^anje pa so poverili mladinski organizaciji Čeprav je nekje v listu zapisano, da bo izhajal mesečno, so sedaj to določilo že prekršili in bati se je, da bi Grafičaija doletela usoda Upravljalca, če se ne bodo vsi v kolektivu zavzeli zanj.
Prva številka prinaša nekatere zanimive prispevke o nadaljnjem razvoju tiskarne, ki je doslej dosega že zavidljivo raven, prizadevajo pa si še naprej. Prispevki govore še o uresničevanju pisma in akcijskega programa 00 ZK v tiskarni, o dejavnosti mladih in o nekaterih strokovnih stvareh ter športu, zanimivi pa so tudi spomini sodelavke na njenih deset let dela v tiskarni.	,
GIBANJE PREBIVALSTVA
V septembru na območju matičnega urada Kočevje ni bilo rojstev. Poročilo se je 6 parov. Umrije: Vid Mohorič, upokojenec iz Kočevja, Trg zbora odposlancev 8, star 51 let.
SREČANJE DOPISNIKOV
V okviru J Pl (jugoslovanske pionirske igre) in v počastitev 30-le-tnice splome vstaje primorskega ljudstva je bilo 12. in 13. oktobra v Kopru peto srečanje pionirjev-dopisnikov Slovenije. Udeležili so se ga pionirji, ki so se najbolj izkazali v dopisniških ali drugih krožkih. Z osnovne Sole Kočevje se je srečanja udeležil pionir 7. e razreda Jure Podržaj kot najboljši član FKK in nagrajenec Pionirskega lista.
V.I.
KOČEVJE: PREMOGA NI
Številni občani Kočevja in okolice imajo za ogrevanje stanovanj peči na premog. Ker premoga na rudniku v Kočevju trenutno ne prodajajo, so občani močno zaskrbljeni, kje in kako si ga bodo lahko nabavili za bližnjo zimo.
V.I.
Ribnica dobi kmalu prvi botel
Otvoritev bo predvidoma že 29. novembra • Skozi Ribnico in Kočevje bo vodila bližnjica iz Ljubljane za južni Jadran - Tudi poceni malice
Drago Tiunšek, direktor trgovskega ribniškega podjetja JELKA je prebral naš članek ,J^}i malice za Ribničane** in mi dal nato naslednjo izjavo:
„Ribničani ne bodo lačni. Malice bomo imeli v novem hotelu, in to ne po hotelskih, ampak po zmernih cenah. Ko bo obnovljena sedanja gostilna „Pri Ribničanu “ in spremenjena v hotel, bo imela zadostne
/
l ale prometni znak ne kaže prav: na ribniško pošto ne boš prišel, če boš šel v smeri puščice. (Foto: Primc)
Gospodarstvo je zastalo
Tudi pred potekom mandata konference ZK resno delo - Preverjati izpolnjevanje sklepov
Občinska konferenca ZKS Ribnica je na zadnji seji razpravljala o gospodarskih gibanjih v občini in oceni poslovnih uspehov v gospodarskih organizacijah. Osnovna ugotovitev je bila, da ribniško gospodarstvo letos v primeijavi z leti 1970, 1971 in tudi 1972 napreduje občutno počasneje, da dajatve gospodarstva družbi naraščajo in da se je treba resno zavzeti za oživitev gospodarstva.
Pravilna je bila odločitev, naj bi za vsako delovno organizacijo posebej napravili analizo, ugotovili sedanje stanje v njej in pripravili priporočila, kaj ZK in družba pričakuje od nje ter kaj zahteva vodstvo ZK od osnovnih organizacij ZK v podjetjih in od vsakega komunista.
Samokritično so ugotovili, da je bilo doslej za razna področja, ne le za gospodarstvo, sprejetih mnogo sklepov, nihče pa ni kontrohral, kako so izvršeni, če se sploh izvajajo, in ni ukrepal proti tistim, ki jih niso izvajali. Ob tem so spet omenili STANGRAD, propadlo podjetje, ribniško sramoto. Krivcev zanjo ni nihče poklical na odgovor.
Občinska konferenca ZK že leto in več ni razpravljala o gospodarstvu in prav v tem obdobju je začelo ribniško gospodarstvo počasneje napredovati v primerjavi z republiškim povprečjem, medtem ko je prej napredovalo znatno hitreje. Tudi to je dokaz, da mora ZK pogosteje razpravljati o gospodarstvu in mu dajati smernice. Zdaj, še pred decembrom, ko bo potekal sedanji konferenci ZK mandat, bodo opravili temeljito analizo gospodarstva. O njej bo potekla raz-
prava v osnovnih organizacijah ZK in v kolektivih.
J. PRIMC
zmogljivosti in dovolj prostora, bo lahko kuhala poceni malice za vse Ribničane. To pomeni, da Ribnici ni potrebna ne samopostrežna restavracija ne večji objekt družbene prehrane za delovne organizacije. V hotelu ne bo hrana in vse le za „boljše" Ijudi.“
Novi in hkrati prvi ribniški hotel bi bil dokončan že do 30. junija letos, če bi bila dela opravljena v roki«, kot je zahtevala pogodba. Vendar so se dela zavlekla zaradi pomanjkanja materiala. Kljub vsemu pa Ribničanje in vodstvo JELKE vztrajajo, da mora biti otvoritev novega hotela najkasneje za dan republike 29. novembra.
Nekateri sicer menijo, da Ribnica hotela ne potrebuje, vendar to ne drži Tako trdijo tudi turistični delavci. Predvsem pa bo Ribnica potrebovala hotel, ko bo posodobljena cesta Kočevje-Brod na Kolpi-Delni-ce in bo tudi skozi Ribnico precej večji promet, kot je danes. Ta cesta bo namreč bližnjica za južni Jadran. _______________________ J.	PRIMC
NI PROSTORA ZA MRTVE
Pokopališče v Loškem potoku je že prem^hno oziroma na njem zmanjkuje prostora. „V bodoče naj bi umrlim postavljali manjše spomenike, sicer na sedanjem pokopališču ne bo mogoče več dolgo pokopavati,** je sldenila pokopališka skupnost. Na pokopališču je potrebna obnove tudi mrliška vežica.
KDO BO VZDRŽEVAL?
t
V Sodražici razčiščujejo, kdo naj bi vzdrževal cesto na Pesek. Domačini menijo, da jo je dolžna vzdrževati KOMUNALA.
,3AVA“ V Ribnici so 11. oktobra odprli predstavništvo Zavarovalnice SAVA Ljubljana.'Vodi ga Andrej Klemenc. Otvoritve so se udeležili predstavniki gospodarečih organizacij,- občinske skupščine, dnižl^no-političnih organizacij in drugi. F^stavništvo je na Kolodvorski 7 in opremljeno v starinskem slogu. (Foto: J. Pirimc)
Potoške iveri
MLADINA ZASPALA - Potoška mladina, ki je bila še pred kratkim zelo delavna, je zaspala. Predsednik Alojz Lavrič iz Travnika se je preselil v Ribnico, kjer dela pri INLESU, razen tega pa nadaljuje šolanje, zaradi česar mu seveda zmanjkuje časa, da bi delal še v mladinski organizaciji.
KAKO SO GOSPODARILI?
Na zadnji seji občinske skupščine Ribnica, ki je bila 12. oktobra, so razpravljali in sklepali o gospodarjenju v prvi polovici leta, o uresničevanju občinskega proračuna za prvih devet mesecev letos in o proračunih skladov občine, o družbenem dogovoru o pospeševanju živinoreje ter predelave in prodaje živilskih proizvodov, sprejeli so več odlokov in sklepali o raznih drugih zadevah. Več bomo o seji še poročali.
GREMO NA RAB
Tudi ribniška občina bo zastopana na proslavah na Rabu 27. in 28. oktobra. Občinski odbor Zveze borcev organizira dvodnevni izlet. Odhod iz Ribnice ob 6. uri preko Sodražice in Hriba. Prenočili bomo na Rabu. Priporočamo, naj vsi, ki bodo potovali na Rab, vzamejo s seboj svečke, da jih prižgemo na grobovih tamkaj umrlih. Venec bo skupen. Prevoz, prehrana in prenočišče stane 200 din. Pohitite s prijavami! Sprejemamo jih do 23. oktobra pri osnovnih organizacijah v SodraiUci in v Loškem potoku ter v Ribnici v „stari trafiki**.
Občinski odbor ZB NOV Ribnica
STARO PROPADA - Stara šola postopoma propada. Omet odpada na zunanji strani in izpod njega se je
Erikazal napis W IL DUCE, kar naj i pomenilo „2ivel Duce**. Napis so še me.d vojno namalali Italijani Duce, vodja fašizma, je propadel že pred približno 30 leti, zdaj pa propadajoča stavba obuja spomin na težke čase.
NOVI POSLOVODJA — Trgovina na Hribu je dobila novega poslovodjo. To je Franc Lavrič iz Retij. Dosedanji poslovodja Jože Mohar se je preselil v Kočevje.
NOVO PROPADA — Ne propada le staro, ampak tudi novo. Komaj so pred dobrim letom odprli novo šolo, že je na njeni stavbi uničene veliko opeke, da šolaijem med dej^em kaplja na glavo. Stavbo je gradilo SGP Grosuplje, ki je pokrilo streho z italijansko opeko. Zdaj bodo šolo menda pokrili s pločevino.
NI PROSTORA - Obrat bombažne tkalnice in predilnice nima še prostora, da bi se razširil in zaposlil nove ljudi. Vendar bo do razširitve le prišlo, ko se bodo nekateri stanovalci iz stavbe, kjer je obrat, preselili v svoje hiše.
ODSLI in PRISLI - Med počitnicami so zapustili šolo v Loškem potoku; Olga Mohar, ki je delala tii 19 let, je odšla v Kočevje; Marija
Lavrič, ki je delala tu 10 let, se je pposlila v Grosupljem; Milka Mišič je odšla v Velike Bloke, Nada Arko pa za svojim možem na delo v Nemčijo. Na novo sta se na šoli zaposlila Helena Oblak, učiteljica za nemščino in slovenščino, ter Anton Arko, absolvent, za zgodovino in zemlje-
?is. Zbolela pa je še učiteljica Ivana anko, ki je že nad mesec dni v bolniški Tako je imel sedanji kolektiv — vodi ga v.d. ravnatelja Darko Kraševec - precej težav, ki pa jih pre-
maguje
nostjo.
z dobro voljo in prizadev-
BOLJSI SPREJEM - Novi televizijski pretvornik, ki je začel delati septembra, je skoraj v vsem Loškem
E otoku zagotovil boljši sprejem sli-e, žal pa je ponekod (nekatere hiše v Retjah) zdaj sprejem še slabši.
NI PREMOGA - V novi osnovni šoli je mrzlo, ker še niso dobili naročenega premoga iz Kočevja.
občan
vprašuje
medved odgovarja
— Zakaj trgovsko podjetje JELKA v dveh letih ni nareduo niti koraka naprej?
— Direktor se je preveč ukvarjal z napredkom kmetijstva, je namreč na svoji njivi delal.
REŠETO
Samo asfalt je že premalo
Kljub dobrim možnostim vlada v Beli krajini turistični zastoj - Kako zadržati goste dalj časa? - Kmalu povečane gostinske zmogljivosti
Gostinstvo in turizem si v črnomaljski občini krepkeje utirata pot šele v zadnjih letih. Zastoj za turistično bolj razvitimi kraji v Sloveniji je zato več kot očiten, res pa je tudi, da so v občini mnoge možnosti za hiter razvoj te donosne gospodarske panoge. Lov, ribolov, kopanje in obisk zgodovinskih spomenikov naj bi v prihodnjih letih privabili v Belo krajino več tujih in domačih turistov kot doslej.
Uspeh in zagotovilo za turistično „zeIeno“ luč v črnomaljski občini sta že spoznanje, ki so ga na nedavni seji izrekli tudi člani črnomaljskega sveta za gostinstvo in turizem pri občinski skupščini, da se turizem ne začne in konča pri asfaltirani cesti, pač pa da je treba gostom razen gladke ceste ponuditi kaj več.
Prenočitvene zmogljivosti v črnomaljski občini premorejo v družbenem sektorju vsega skupaj samo 42 postelj. To pa je premalo, čeprav je tudi res, da so obstoječe prenočitve-
ne zmogljivosti zelo slabo izkoriščene. Večje skupine nočejo prenočiti v občini, saj jih hotel „Smuk“ v Semiču ali „Lahinja“ v Črnomlju ne moreta sprejeti, ker nimata dovolj prostora. Gostje pa se odpeljejo . . . Zato bo potrebno misliti na gradnjo večjega hotela.
Kljub temu je obiskalo v prvih šestih mesecih letos občino 17 odstotkov več gostov kot v enakem obdobju lani. Ko pa bo prenovljeno
gostišče (Jrad, se bodo tudi gostinske zmogljivosti močno povečale. K daljšemu bivanju turistov v občini pa naj bi razen večjih gostinskih zmogljivosti prispevala tudi ureditev kainpa na Vinici ter večje sodelovanje med belokranjskima občinama na vseh področjih turizma, ne le v gostinstvu in prometu, kjer že sedaj vzorno sodelujeta.
Člani sveta so tudi menili, naj bi v akciji za hitrejši razvoj turizma sodelovali prav vsi. Zveza kulturno-prosvetnih organizacij naj bi organizirala kar največ prireditev, ki bi privabile tujce, in na vse prireditve seveda tudi pravočasno opozorila, v prizadevanja po razvoju stacionarnega turizma pa naj bi se bolj vključiU tudi lovci in ribiči.
B. PODOBNIK
KRVODAJALSKA AKCIJA
Darovalci krvi iz črnomaljske občine bodo lahko spet ^kazali svojo humanost: občinski odbor RK prireja krvodajalsko akcijo, ki bo 23. oktobra v Novem mestu. Iz Črnomlja bo odpeljal poseben avtobus v dolenjsko metropolo ob sedmih zjutraj.
Prireditelji upajo, da se bodo akcije udeležili številni občani, ne le tisti, ki so se prijavili za darovanje krvi v delovnih organizacijah.
Iskanje bodočih delegatov
Kadrovanje je zelo pomembno • Javne razprave o ustavah zaključene - Denar za delo KS
JEZA ZARADI MOSTU
Zaradi dotrajanosti je most preko Kolpe v Zuničih že ddj časa zaprt. Promet po njem bi bil preveč nevaren, saj so leseni most zgradili vojaki s pomočjo občanov že pred več kot dvajsetimi leti. Ker pa je most za tukajšnje prebivalce najbližja zveza s Karlovcem, imajo precej težav in se seveda hudujejo: če hočejo namreč preko Kolpe, morajo oditi do Vinice 'di Metlike. Črnomaljska občinska skupščina zato skupaj z občinsko skupščino Duga Resa že išče denar za obnovo starega ali gradnjo novega mostu, za pomoč pa se dogovarjajo tudi z vojaškimi organi.
V	črnomaljski občini so doslej evidentir^ okrog 150 ljudi, ki bodo na volitvah v prihodnjem letu kandidirali za delegate v različnih delegacijah. Število kandidiranih občanov pa še zdaleč ni zadovoljivo, saj računajo, da bodo morali v delovnih 'organizacijah in na terenu najti še okrog 300 kandidatov.
Zato bodo bližnje posvete krajevnih organizacij SZDL in osnovnih
NOVE TRGOVINE
Delavci belokranjskega gradbenega podjetja iz Črnomlja že nekaj časa gradijo nasproti sodišča nov trgovski objekt, v katerem naj bi našla prostor prodajalna mesa, delikatesa, prodajalna sadja in najbrž še frizerski salon. Seve^ bo v novi' zgradbi tudi bii'e. Dela za novo trgovsko stavbo financira črnomaljska zadruga, dela pa naj bi končali do konca letošnjega leta. Nove trgovine bodo gotovo velika pridobitev za Črnomelj.
I
Črnomelj bo kmalu dobil novo trgovino Jugotehnike, ki jo gradijo v teh dneh. Trgovino gradijo v Ulici komandanta Staneta nasproti Veietekstila. (hoto: B. P.)
ČRNOMALJSKI DROBIR
KONEC RAZPRAV - Pred dnevi so se končale javne razprave o osnutku republiške in zvezne ustave tudi v delovnih organizacijah v občini. Razen o ustavah so govorili tudi o srednjeročnem razvoju občine. Razprave na terenu so bile za-kyučene že prej.
OCENE - 20. in 21. oktobra se bodo sestale osnovne organizacije SZDL v vsej občini. Pregledali naj bi dosedanje delovanje in si zastavili delovne naloge za v prihodnje.
O ZDRAVJU - Občinski odbor RK pripravlja za jesen in zimo več predavanj, namenjenih zdravstveni vzgoji občanov. Predavanja bodo tudi v manjših vaseh in krajih.
KOSTANJA DOVOLJ - Kostanji
v	okolici Crnomljff, zlasti v Plešivici in v Stražnjem vrhu, so letos dobro obrodili. Razen Črnomaljcev in prebivalcev okoliških krajev pobira te okusne gozdne sadeže -tudi mnogo izletnikov, ki sc pripeljejo z avtomobili ljubljanske registracije.
NIHCE ga ne PECE - Pred leti so v Črnomlju pekli kostanj kar na treh krajih mesta, sedaj pa okusnega pečenega kostanja na ulici ni več mogoče kupiti. Nihče ga noče peči, čeprav je gotovo, da pri tem poslu ne bi bilo i;^ube. Kostanj lahko prebivalci kupijo le na trgu, kjer prodajajo surovega po 5 dinarjev.
sindikalnih organizacij v delovnih kolektivih izkoristili tudi za iskanje in predlaganje morebitnih bodočih delegatov. Casa do volitev ni več na pretek, že doslej pa se je večkrat pokazalo, kako pomembno je kadrovanje. Napačna izbira predstavnikov je lahko tudi ovira pri delu posamezne organizacije ali predstavniškega telesa.
V	občini so-pred dnevi zaključili tudi javne razprave o osnutku republiške in zvezne ustave. Na terenu je bilo 28, v delovnih organizacijah pa 33 razprav. Bolj kot osnutka ustav je občane, predvsem na podeželju, zanimal sretojeročni načrt razvoja občine, o katerem so v razpravah tudi govorili. Občani so se pritoževali nad slabo električno napetostjo, slabimi potmi, ponekod neurejenimi prevozi otrok v šole, zanimali so se za nov zakon o dedovanju kmetij in prometu s kmetijskimi zemljišči. Od razlagalcev osnutkov ustav pa so zahtevali najpogosteje točne razlage o bodočem financiranju krajevnih skupnosti. V razpravah v delovnih organizacijah so udeležence najbolj zanimale novosti, ki jih prinašata osnutka v delovanje posameznih interesnih skupnosti. Zlasti jih je zanimalo delovanje zemljiške in stanovanjske interesne skupnosti.
POMOČ TURIZMU
Štirim turističnim društvom, kolikor jih v črnomaljski občini deluje, so podelili denar, ki ga je za to dejavnost namenil občinski proračun. Denarja je zares zelo malo in turistična društva z njim ne bodo mogla narediti „čudeža". Prav zato so se člani sveta za gostinstvo in turizem zavzeli za podpis samoupravnega sporazuma med gostinci in drugimi, ki so zainteresirani za razvoj turizma. Vsi skupaj naj bi obenem z občinskim skladom za razvoj gostinstva in turizma, ki naj bi ga ustanovili pri občinski skupščini, poiskali stalen vir dohodkov, ki bi jih namenili razvoju turizma v črnomaljski občini.
Denar pa so razdelili takole: Črnomelj - 3.500 din, Vinica -
2.500	din, Semič - 2.000 in Adleši-či 2.000 dinarjev.
Slabi kadri
Napake ne bomo ponovili
Pred dnevi so člani predsedstva črnomaljskega občinskega sindikalnega sveta ocenili delovanje sindikalne organizacije v zadnjem obdobju. Znano je, da se bodo sindikati kmalu na novo organizirali, zato bi moralo biti njihovo delo sedaj zelo učinkovito. O tem smo sc pogovarjali s predsednikom občinskega sindikalnega sveta Radom Vrliničem.
„Kritično smo ocenili delovanje sindikalnih organizacij, zlasti predsedstva občinsKega sindikalnega sveta. Ugotovili smo namreč vrsto slabosti, ki se ne smejo več ponoviti.“
- Kje je „škripalo"?
„Posamezni člani predsedstva
občinskega sindikalnega sveta so bili preobremenjeni in vseh številnih dolžnosti zares niso mo^i vzorno opraviti. Mislim, da je bolje, da imajo posamezniki, čeprav so sposobni, manj nalog, da pa tiste dobro opravljajo. Nekateri pa so bili pasivni, čeprav drugih dolžnosti niso imeli. Take bo treba izločiti.**
- Torej kadrovanje ni bilo najboljše?
„Tako je. Za vodstvena mesta smo izbrali nekatere neprimerne ljudi, sedaj pa se nam je to maščeva-
lo.	To naj bo šola za naprej. Napake ne smemo ponoviti.**
- In kaj bo sedaj?
Po delovnih organizacijah bodo sindikalne organizacije skupaj z akti-
vi	ZK razpravljale o delu v zadnjem obdobju ter podale Se ocene svojega dela. Hkrati bodo s teh sestankov predlagali tudi člane za novo vodstvo sindikata. O novi organiziranosti sindikata v občini pa bo spregovoril tudi ožji občinski politični uktiv.
I
r
Delavci metliškega komunalnega podje^'a gradijo dva nova stanovanjska bloka, v vsakem pa bo po 12 stanovanj. Vsa stanovanja gradijo za trg, precej pa so jih kupila za svoje zaposlene metliška podjela. V en blok se bodo stanovalci vseiUi že letos, v bližini pa nameravajo zgraditi še tri stanovanjske bloke. (Foto: B. Podobnik)
Čisti računi med vsemi TOZD
V »Beti<c so namjenili 70 milijonov investicij v naslednjih treh letih nje nadomešča znoj • Uveljavitev dopolnil do konca leta
Zna-
Za nakup tekstila je v povprečnem jugodovanskem družinskem proračunu med vsemi njegovimi postavkami namenjeno skoraj najmanj denarja, ^to tekstilci padec kupne moči občutijo hitreje kot proizvajalci drugega blaga. Tekstilci se mmjo hitreje podrejati razmeram na trgu.
bistveno ne povečala. Večjih potreb po odpiranju novih delovnih mest za ženske v občini ni, zato bodo v „Beti“ raje zastavili vse sile za modernizacijo proizvodnje.
Jugoslovani kupujemo skoraj petkrat manj tekstila kot prebivalci razvitih zahodnih držav. Konkurenca med tekstilci pa je zelo huda. Kdor zamudi, izgubljenega skorajda ne more več nadoknaditi. Zato so se v metliški „Beti“ odločili za pravočasno vlaganje. V razvojnem programu v prihodnjih treh letih nameravajo investirati v nakup novih strojev in modernizacijo proizvodnje v pletilstvu in konfekciji 70 milijonov dinarjev.
V tovarni so spoznali, da s prodajo samo na domačem trgu ne bodo mogli uresničiti vseh svojih prizadevanj. Se naprej bodo iskali tržišče v drugih, predvsem v bolj razvitih državah. Seveda pa tudi dobro vedo, da bodo tam uspeli le, če bo njihovo blago po kvaliteti in ceni konkurenčno blagu, ki ga ponujajo druge tovarne. Zato pa se bo potrebno tehnološko dobro opremiti in usposobiti zaposlene za delo v moderni proizvodnji. Znoj in pridnost, ki sta doslej pogosto še lahko nadomeščala manjše znanje, namreč ne zadoščata več.
V tovarni računajo, da bodo v naslednjih letih na osnovi že omenjenih investicij dosegali letno rast skupnega dohodka od 18 do 20 odstotkov. Zaposlenost pa naj bi
Pri uveljavljanju delavskih ustavnih dopolnil so v podjetju sicer v zaostanku, ki pa ni posledica nasprotovanja uveljavljanja dopolnil, pač pa kadrovskih težav. Kljub temu pa v „Beti*‘ trdijo, da bodo dopolnila do konca leta uveljavljena. Najprej bodo analizirali vse možnosti in se šele potem odločili za število TOZD. Med vsako TOZD bodo razčistili ekonomske odnose. Največje težave pa obstajajo prav pri delitvi premoženja med posameznimi TOZD, saj je tovarna nastajala v
STANARINE PO NOVEM
Nosilci stanovanjske pravice v Metliki bodo poslej plačevali polne stanarine, določene v stanovanjskih pogodbah. O tem govori odlok o najvišjih stanarinah v občini, ki so ga na seji prejšnji petek sprejeU metliški odborniki. Konec je z linearnim subvencioniranjem stanarin, uvaja pa se diferencirano subvencioniranje. Novost velja tudi za nazaj, do l. julija letos.
OBVESTILO O DERATIZACIJI (zastrupljanju podgan in miši) v OBČINI METLIKA
Po odioku o obvezni deratizaciji v občini Metlika (Skupščinski Dolenjski list 15/72) bo Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto opravil OBVEZNO DERATIZACIJO (nastavljanje zastrupljenih vab) na območju naselij METLIKA, GRADAC in SUHOR V DNEH OD 22. DO 29. OKTOBRA 1973.
Točna navodila in opozorila bodo objavljena na vidnem mestu v krajih, kjer bomo opravljali deratizacijo.
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO NOVO MESTO, MEJ VRTI 5, TEL. 22-253
dobršni meri na „odrekanju** zaposlenih, manj pa se je razvijala s pomočjo družbenih kreditov.
B. PODOBNIK
Kri rešuje
23. in 24. oktobra bomo darovali kri
Za letošnjo največjo krvodajalsko akcijo, ki bo v Metliki 23. in 24. oktobra od 7. — 14. ure v prostorih doma Partizan, se je doslej prijavilo nekaj več kot 200 krvodajalcev. Lani je v podobni akciji darovalo kri več kot 500 darovalcev te dragocene in nepogrešljive tekočine, zato organizator, metliški občinski odbor RK, pričakuje, da sa bo te humane akcije tudi letos udeležilo približno toliko darovalcev.
Organizatorji akcije upajo, da se bo delovnemu kolektivu „Novoteksa“, ki se je doslej v takih humanih dejanjih vedno najbolje izkazal, pridružila še večina zaposlenih v drugih metliških delovnih organizacijah in posameznikov. Občani, ki se bodo odločili za darovanje krvi, ki bo rešila marsikatero drugo človekovo življenje, so lahko za zgled drugim. Iz vseh krajev občine bodo vozili v dneh krvodajalske akcije v Metliko posebni avtobusi, tisti, ki pa se še nameravajo prijaviti za oddajo krvi, naj to sporočijo krajevnim organizacijam RK, seveda pa lahko darujejo kri, čeprav se ne bodo prej prija- >
PODEŽELJE VEG GRADI
Letos je za gradbeno dejavnost v metliški občini značilno, da seje po številu zasebnih gradenj iz mesta
Ereselila na vas. Izdali so doslej re-ordno število gradbenih dovoljenj za gradnjo stanovanjskih hiš ali drugih poslopij v okohških vaseh Metlike, pa tudi v bolj oddaljenih krajih, kjer se doslej ni veliko zidalo. Kot pravijo na občini, črnih gradenj večjih objektov ne poznajo, pač pa imajo primere čmih gradenj zidanic, in adaptacij hiš. Gradbeni red je po novih zakonih zelo zaostren.
BORCI POJDEJO NA RAB
Zaključna proslava ob obletnici priključitve Istre in Slovenskega Primorja k Jugoslaviji, ki bo 27. oktobra na Rabu, bo povezana tudi s slovesnostjo ob obletnici osvoboditve tega taborišča, v katerem je med vojno trpelo tudi mnogo Slovencev. Občinski odbor ZZB NOV Metlika bo priredil izlet na Rab z dvema avtobusoma. Ze doslej so zljrali toliko prijav, da v avtobusih ni več prostili mest, tistim, ki pa bi šc radi obiskali Rab, ostane le upanje, da bo kateri otl prijavljoncev svojo udeležbo odpovedal.
SPREHOD PO METLIKI
POŽIVITEV TURIZMA - Konec oktobra bo ustanovni sestanek novega turističnega društva, saj je delo starega povsem zamrlo. Da bi turistično društvo tudi v Metliki delovalo tako, kot se spodobi, bo treba bolje zgrabiti za delo. Ta delovanje novega društva se zavzema tudi Dolenjska turistična zveza.
MARLJIVI ROKOMETAŠI -Rokometaši „Beti**, ki delujejo in tekmujejo v „senci** uspešnejših košarkarjev, so tudi delavni. Letos so odigrali precejšnje število tekem z rokometnimi ekipami iz Črnomlja, Semiča, Ozlja in Karlovca. Ekij>o vodi Marjan Pavlovič.
USPEH V BEOGRADU - Na letošnjem beograjskem sejmu, je, kot že več let do^ej, sodelovala tudi
„Beti**. Predstavila se je z modeli nove pomladno-poletne mode, ki bo veljala prihodnje leto. Kombineže, spalne srajce, kopalke in diolen loft so vzbudili med obiskovalci precejšnje zanimanje.
ZAKRPANA CEV - Vodovodno cev, iz katere je tekla voda pred hotelom, so te dni popravili. Delo je trajalo nekaj dni, v tem času pa so bile na cesti kar težave, saj so delavci delali prav v nevarnem nepreglednem ovinku.
NOVA CRTA - Pred dnevi so na novo označili sredino ceste. Crta, ki loči polovici cestišča, je sedaj dobro vidna, manj vidni pa so prehodi za pešce, saj so zebre že močno obledele.
metliški tednik
n.
REŠETO REŠETO REŠETO REŠETO REŠETO
Ustava naj bo življenje, ne paragraf
Pomoč nerazvitim območjem bo potrebna, Icer mora pač biti vsa dežela naseljena, živa - To bo Icoristno za SLO in manj ljudi bo odhajalo s trebuhom za kruhom - Odgovorne dolžnosti razdeliti
med več ljudi
Na ustavni razpravi v Loškem potoku so predvsem poudarili, da je treba storiti več za napredek podeželja, predvsem oddaljenih' krajev, ki imajo bodočnost za razvoj, tak pa k tudi Loški potok. Pri tem so menili, da se občina po svojih močen prizadeva za razvoj podeželja, vendar sama ne zmore vsega, zato bi bila za razvoj ne-razvitfli območij potrebna tudi širša dnižbena pomoč.
l aKo so opozorili, da naj-	vsaj več strokovnjakov. Ena iz-
boljši strokovni kadri (na pri-	med oblik pomoči takim kra-
mer učitelji) beže iz Loškega potoka, medtem ko imajo vei^a središča in manjša središča, ki imajo dobre prometne zveze z večjimi kraji in mesti, dovolj ali
jem naj bi bUa tudi gradnja družbenih stanovanj.
Opozorili so, da je treba vsakemu zagotoviti možnost za
primerno delo čim bliže doma. Tako bi preprečili izseljevanje ali samo zaposlovanje v tujini. Naši ljudje bi delali doma, zase, za našo družbo, ne pa za tujce. Za Loški potok obrata INLES in BPT veliko pomenita, vendar se še precej ljudi vozi na delo v Ribnico in dnigam ali je zaposlenih v tujini. Potrebovali bi torej še kakšen obrat ali pa nova delovna mesta v sedanjih obratih.
KRIM: Nove ženske na priučevanju
Obrat KRIM v SoHrsižici po storilnosti najboljši med vsemi obrati tega podjetja ■ Ko bo prevoz, se bo tu zaposlilo več Ribničank
s Francetom Čampom, obra-tovodjem obrata KRIM v Sodražici, kjer je našlo zaposlitev 64 žien^ iz .Sodražice in okolice, smo se pogovorili o delu, uspehih in težavah tega kolektiva, ki obstaja šele dve leti in pol.
— Kako so se ženske privadile delu in kakšno storilnost dosegajo?
- Po storilnosti smo najlx)liši izmed 5 obratov podjetja KRIM. Delamo le lahko žensko konfekcijo, in to skoraj izključno za izvoz v Zahodno Nemčijo. Za domači trg delamo le msdenkost, in sicer samo če dučajno kakšen dan ne delamo za izvoz.
—	Kakšni hodki?
so osebni do-
— Zelo različni Povprečje je nekako od 1.450 do 1.500 din na mesec. Osebni dohodki so po učinku. Nekatere zaslužijo tudi po 2.000 din in več na mesec.
— Ste spet vzeli kaj žensk v priučevanje?
— 3. septembra smo začeli pri-učevati ie 9 žensk. Trajalo bo 3 mesece, da bodo priučene Šivilje. Za njihovo priučevanje bo predvidoma
^al tudi Zavod za zaposlovanje lov ^a mesta.
— Delavke so iz Sodražice in okolice. Zvedeli pa smo, da bi se tu rade zaposlUe tudi ženske iz Ribnice in okolice, saj je to obrat, ki zaposluje skoraj izključno ženske.
- Zaposlujemo tudi nekaj žensk z območja Ribnice, bi jih lahko še več, če bi bil prevoz urejen. Zdaj se vozi 16 delavk. Med šolskim letom ni težav, ker se vozijo s šolskim avtobusom, med počitnicami pa smo prevažali z osebnimi avtomobili in kombijem podjetja DONIT. Največ težav imamo, kako razvoziti domov večerno izmeno. S SAP se bolj ali manj u^ešno dogovaijamo o prevozu, vendar za avtobus ne moremo plačati 80.000 din, kot so zahtevali že pred letom. Za ta denar bi že raje kar 40 delavkam dajali 2.000 din [dače na mesec, pa jim Še v službo ne bi bflo treba in izdatek bi znašal prav 80.000 din na mesec. Zaradi
težav s prevozom nabiramo delavke predvsem z območja Sodražice. Te dni smo zaposlili tudi dve, ki sta se vrnili iz Nemčije.
—	Kjer je zaposlenih precej žensk, so ponavadi težave s prehrano. Moškim pač kuhajo žene, če so pa ženske zaposlene ...?
-	Svojega obrata prehrane res nimamo. Vsaka dobi po novem 200 din-na mesec za malico in se hrani, kjer koli se hoče. V obratu nimamo primerno urejenih’ prostorov za obrat družbene prehrane, pa tudi veliko dela in stroškov bi bilo za tako malo zaposlenih. Zato skušamo prehrano urediti za več obratov skupaj. Pripravljeni pa smo tudi mi, se pravi I®IM, plačati eno kuharico, ki bi v šol^i mlečni kuhinji kuhala za nas, lahko pa tudi še za potrebe šole. Vendar kuharice ne dobimo.
J. P.
Ljudi je treba obdržati na vasi. Na to so opozorili tudi, ko so razpravljali o SLO, ki naj vključuje slehernega občana. Davki so za male kmete v primerjavi z večjimi preveliki. Kmetom bi morala družba še bolj pomagati. Zadovoljni pa so, ker dobivajo otroške doklade, čeprav so zelo majhne in posebno za delavske družine sploh premajhne.
Posebno pa so poudarili, da se mora na vseh področjih bolj uveljaviti samoupravljanje. Zdaj se dogaja, da je kdo na več vodilnih oziroma odgovornih položajih.* Tega v bodoče ne bi smelo biti več. Vsak naj ima le po eno vodilno oziroma odgovorno dolžnost. Tako bodo odgovorne dolžnosti porazdeljene med veliko ljudi, kar pomeni, da bo v samoupravljanju res sodelovala v .ka večina ljudi.
JOŽE PRIMC
I«
T(4e je eden izmed obeh ribniških mostov. Po obeh je v g^vnem varno le peš.oziroma z lahkimi vozili. (Foto: Ji Primc)
Podjetja potrebujejo trden most
Mostova v Ribnici nista primerna za težak tovorni promet - Zgraditi bo treba nov most - Denarja zanj še ni - Tudi obvozna cesta je slaba
Oba mostova čez Bistrico v Ribnici sta popolnoma dotrajala, kar pomeni, da tovornjaki ne bi smeU voziti čez njiju, se pravi, da bi bila vsa podjetja na desni strani Bistrice (Urezana od ^avne ceste.
To velja še posebno zato, ker je cesta v Lipovščici tako slaba, da v dežju ne prenese niti obremenitve dveh ton. Zato je tudi obvoz na cesti 2iebič-Sodražica skoraj onemogočen. Cesta pri Lipovščici zdrži v suhem vremenu vozila največ do treh ton. Nekateri odseki ceste se kar lomijo.
Skoraj brez predmetnih učiteljev so
N« šoli v Loškem potoku Imajo le enega predmetnega učitelja namesto devetih - Na pomoč
prihajata učitelja iz Sodražice in Ribnice
Na osnovni šoli v Loškem potoku manjka letos učiteljev. Med počitnicami so štiije uči-
6
V odstotku je med zaposlenimi največ zaposlenih žensk v obratu KRIM v Sodražki. Zaposlilo pa bi se jih tu še več, in sker z območja Ribnice, če bi bil urejen prevoz. (Foto: M. Vesel)
telji odšli, ena učiteljica je že nad mesec dni v bolnici, na novo pa so dobili le dva.
Težav ni na razredni stopnji (1. do 4. razreda), ampak na predmetni (5. od 8. razreda), kjer imajo le enega predmetnega učitelja namesto 8 do 9. Pomagajo si na vse načine tako, da poučujejo na predmetni stopnji tudi učitelji razredne stopnje, matematiko prihaja učit učitelj Milan Bavdek iz Sodražice, kemijo pa učiteljica Marija Kržan iz Ribnice. Vse to pa ima za posledico, da so morali za 4. do 8. razred urediti dva-
KOLI KO TELEFONOV?
Na območju ribniške občine je nad 360 telefonskih naročnikov. Največ jih je na širšem območju Ribnice, ki zajema tudi območje Dolenje vasi, in sicer 293. Na območju Sodražice imajo 51, na območju Loškega potoka pa 18 te-lefonsl^ naročnikov. Število telefonskih naročnikov iz leta v leto narašča, posebno v Ribnici.
INLES gradi novo veliko dvorano, v kateri bo skladišče, kasneje pa tudi proizvodnja (Foto: J. Primc)
krat na teden pouk popoldne, zaživelo ni še delo v raznih krožkih, prave telesne vzgoje ni, pojavljajo pa se še druge nevšečnosti.
Mala šola ne bo celoletna, ker manjka učiteljev. Učenčke bodo vpisovali vanjo konec oktobra, pouk pa se bo začel predvidoma šele marca in bo trajal skupno 100 ur.
Akcija, da bi pri osnovni šoli od-
Crli še vrtec, letos ni uspela. Prijav je Uo premalo, zato organiziranega varstva ne bo. Se naprej bodo morale otroke zaposlenih staršev varovati tete in stare mame.
V novi šoli imajo lepo urejeno kuhinjo, kjer kuhajo toplo malico skoraj za vse šolarje, za obrat BPT (Bombažna predilnica in tkalnica) in kosila za učitelje. Malica velja 20 din na mesec, kar je enako kot lani. Učenci prinesejo razne pridelke za šolsko kuhinjo.
Namučili pa so se v novi šoli predvsem, ko ni bilo elektrike in ni
ŠE ENKRAT O USTAVI
Učitelji osnovne šole Loški potok so sklenili, da bodo še enluat razpravljali o ustavnih dopolnilih, prvič so namreč že na razpravi, ki jo je organizirala krajevna skupnost. Tokrat bodo razpravljali predvsem o tistih delih ustav, ki govore o izobraževanju in šolstvu. Pogovorili pa se bodo seveda tudi o idejnosti pouka. Na razpravo bodo povabili sekretarja občinske konference SZDL Franca Grivca.
DOBRA LETINA
V Loškem potoku sta letos dobro obrodila krompir in koleraba, ki sta glavna kmetijska proizvoda tega območja. Slabše pa je bilo z zeljem. Jabolka so srednje obrodila.
NAJSTAREJŠA POTOČANKA UMRLA
V septembru in oktobru so na območju matičnega urada Loški potok umrli: Jakob Koprivec, upokojenec iž Retij 129, star 71; Alojzija Knavs, gospodinja iz Hriba 89, stara 77 let; Marija Samsa, upokojenka iz Sodražice, ki je umrla v Loškem potoku, stara 72 let, in najstarejša Potočan-ka Antonna Sega, invalidska upokojenka iz Segove vasi 2, stara 95 let. Rodil se ni nihče. Poročili so se: Stanislava Car iz Retii 62, stara 20 let, in Janez Turk iz Malega loga 58, delavec pri RIKU, star 28 let, ter Jožefa Knavs s Hriba 74, stara 70 let, in Jernej Košir, upokojenec iz Retij 130, star 74 let.
tekla voda, nato pa še .zaradi poplave, ko je zalilo črpalnico pitne vode in je ^la spet ostala več dni brez vode. 2La la^o, pomivanje in druge potrebe so jo morali nositi precej daleč iz vodnjakov.
UNIČENA CESTA
2^
}ČU
ge ceste v ribniški občini, med njimi cesto Sodražica-Loški potok. Posebno hudo je poškodovana na odseku od Sodra^^ce do Vagovke, kjer se najbolj strmo vzpei\ja. Na i^j so pravi jarki, ki jih je napravila deroča voda, ki je s ceste oc^esla tudi kamenje. Cestarji si prizadevajo, da bi poškodbe popravih, vendar jim delo ne more iti hitro od rok, ker je cesta prehudo poškodovana.
„Most v Ribnici, po kateri poteka ves osebni in tovorni promet, je tako dab, da za nas sploh ne obstoji," je poudaril strokovnjak 2^voda za raziskavo materiala. Zato za ta most sploh niso delali analiz. Na njem je zdaj nosUnost omejena na tono, kar pomeni, da po njem lahko hkrati pelje le en osebni avto, v katerem so štirje ljudje.
Denarja za novi most ni. Kaže pa, da bi morali za njegovo gradnjo na podlagi družbenega dogovora prispevati vsi, ki ta most najljolj potrebujejo, to pa sp. razen .občinske skupščine še podjetja ITPP, SUKNO, ZKGP in obrat ZiCNICE. Za gradnjo bi morda kazalo najeti tudi posojilo.
Po načrtih naj bi novi most, katerega nosilnost bi bila 20 ali 30 ton, st^ 3 m vstran od sedanjem. Urediti pa bi bilo treba še cesto, laižišče in podreti hišo pri Veterinarski postaji. Vse to bi veljalo 1,5 milijona dinarjev. Stroški gradnje so visoki tudi zato, ker so poizkusne vrtine pokazale, da je v Bistrici 4 m naplavin oziroma zemlje in drugega in Sele nato trdna skala.
Vendar toliko denarja v Ribnici ne bo lahko zbrati na hitro. Zato nekateri predlagajo, naj bi uredili le najnujnejK, se pravi most in dostop nanj (cesto). Samo most bi po predračunu, izdelanem lani, veljal
560.000 din (z eno kolono) oziroma
680.000 din (z dvema kolonama). Tako bi le omogočili, da bi šel težki tovorni ce. Ost se bo nabr
Dl ic uinuguvui, ua ui ni promet varno preko Bistri-stalo pa bi uredib kasneje, ko nabral denar.
Vsakemu le po eno odgovorno dolžnost
Med ustavno razpravo dajejo občani ponekod tudi take pripombe, na osnovi katerili bi lahko sklepali, da ne razumejo smisla ustavnih sprememb. Tako so na primer v Sodražici med drugim poudarili tudi, „naj bi se vse, kar je z novima ustavama predvideno, res tudi izvajalo v praksi“ in „da bo v novem sistemu potrebnih toliko delegatov, da ne bo niti dovolj ljudi za vse delegacije in de-legate“.
Kar se prve pripombe tiče, je treba poudariti, da „se ne bo nič samo izvaja-lo“, ampak je uveljavitev ustavnih dopolnil odvisna od vseh občanov in proizvajalcev. Njim je dana „oblast“. Proizvajalci in občani torej ne bodo smeli čakati, da bo kdo prevzel oblast nad njimi in v imenu njih odločal, ampak bodo vse urejali sami
in seveda s pomocio svojih delegatov in delegacij.
Iz tega odgovora pa izvira odgovor tudi na drugo bojazen, ki so ga lepo povedali že kar sami občani na razpravi v Loškem potoku. Menili so namreč, da v bodoče ne bi smeli nalagati več funkcij enemu občanu in tako združevati odločanja in oblasti v enem človeku ali le v nekaterih ljudeh. „Vsak naj ima le eno funkcijo!“ so poudarili.
Ob zaključku naj v opravičilo pripombam, ki sem jih navedel v začetku in ki so se pojavljale tudi v drugih krajih in občinah, povem, da so sad dosedanjih izkušenj in dela, ko se je kljub lepim besedam marsikje dogajalo, da so si predpise res le nekateri razlagali po svoje in delali tako, kot so oni menili, da je najbolj prav.
J. PRIMC
181
DOLENJSKI LIST
Stran uredil: J02E PRIMC
Sl. 42 (12291 - 18. oklobia
GOZDNO GOSPODARSTVO BREŽICE
RAZPISUJE po sklepu delavskega sveta
LICITACIJO
za prodajo osnovnih sredstev, in sicer za nepremičnine v obliki ofertalnih (pismenih) ponudb, za premičnine (opremo) pa ustno dražbo.
A. NEPREMIČNINE:
Dražba dne 30. 10.1973 v prostorih GG Brežice od 8. — 10. ure. Pismene ponudbe (v zaprtih kuvertah) se sprejemajo do 7,30 na dan dražbe za naslednje nepremičnine:
Izklicna cena:
1. Enodružinska stanovanjska hiša (nova) v Pavlovi vasi, p. Pišece	292.800.—	din
2. Enodružinska stanovanjska hiša (logarnica) „Javorški pil" Gabrovka 1, p. Gabrovka	180.000.—din
3. Enodružinska stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje, Reštanj 81, p. Senovo	9.500.—	din
4. Lesena baraka (provizorij) brunarica v Bister grabnu, p. Kozje	9.200.—	din
5. Lesena lopa (3 x 5 m) na Polomu, p. Kostanjevica
1.000.-din
6. Žaga Tržišče (provizorij), ki jo sestavlja:
-enolistni stranski jarem z vozič. za vpen. h.l.
1.000.—din
— elektromotor za pogon jarma	1.300.— din
— poslopje (lesena lopa 3 x 7 m)	2.500.—	din
B. PREMIČNINE - OPREMA
Ustna dražba bo dne 24. 10. 1973 na dvorišču obrata za transport in mehanizacijo v Brežicah (železniška postaja) od
7. — 12. ure za naslednjo opremo:
1. 2 kamiona FAP-13 S, letnik 1972,s Hiab nakladalno napravo in hidrav. servo volanom po 170.000.— din
2. kamion TAM-4500, letnik 1962, nevozen	10.000.-din
3. avto prikolice (4,5 tone) invent. št. — 386	4.000.— din
_ 387	2.500.— din
-	390	2.500.- din
4. traktor Zetor — Super	23.000.—	din
5. 2 traktorja Zetor 3045	po	35.000.—	din
6. traktor Fe-35	30.000.-	din
7. rigolni plug Peschi	12.000.—	din
8. rigolni plug Peschi	8.000.—	din
9. plug, trobrazdni	1.600.—din
10. krožna brana	1.800.—din
11. traktorska prikolica 5-tonska (dvoosna)	8.000.—din
12. traktorska prikolica 3-tonska (enoosna)	7.000.— din
13. 2 trosilca hlevskega gnoja	po	4.000.—	din
14. motorna škropilnica Lera	500.—	din
15. žični žerjav KS-1 —	komplet	12.0(X).—	din
16. Čeljustni drobilec kamna	4.000.— din
17. Dieslov motor Aran	2.000.—din
Poleg naštetega bo na dražbi več drugih manjvrednih predmetov — opreme.
Interesenti si lahko predmete pod A/1-6 ogledajo vsak dan potem, ko se osebno ali telefonično javijo komercialni službi podjetja, tel. št. 72-294, pod B/1-17 pa od 19. 10. 1973 dalje na dvorišču OTM Brežice.
Pravico do licitacije imajo vse pravne in fizične osebe, ki so uro pred licitacijo položile 10-odstotno kavcijo v gotovini ali bariranem čeku od izklicne cene. Pri enakih pogojih ima družbeni sektor prednost.
Vse eventualne informacije lahko dobite v komerciali podjetja, telefon št. 72-294.	>
Mercator
r
OBIŠČITE BLAGOVNICO V NOVEM MESTU!
Velika izbira sobnega pohištva, tekstila, porcelana, stekla, strojev za gospodinjstvo in ostalega blaga.
Znova prodajanK) izdelke GORENJA na potrošniški kredit!
J
OBVESTILO!
SALONIT ANHOVO TOZD OPEKARNA BREŽICE
OBVEŠČA,
da prepoveduje vsakršno odlaganje smeti na dosedanjem smetišču pri Opekarni s 15.'10. 1973. Prepoved velja za vse občane kot tudi za vse gospodarske organizacije.
PROSTO DELOVNO MESTO!
NOVOTEHNA,
trgovsko podjetje. Novo mesto
razglaša prosto delovno mesto
VODJA MIZARSKE ENOTE MIRNA PEČ
Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	da je tehnik lesne stroke ali mizarski delovodja s 5 leti prakse v stroki.
Ponudbe pošljite splošnemu sektorju podjetja do 1.11.1973.
metalka
LJUBLJANA
TAKOJ ZAPOSLI
10 delavcev
brez kvalifikacije, za delo v skladiščih v LJUBLJANI
Kandklati naj pošljejo pismene ponudbe na KADROVSKI ODDELEK METALKE, 61000 Ljubljana, Dalmatinova 2, ali se osebno zglasijo v roku 15 dni po objavi oglasa
OBVESTILO!
Obveščamo cenjene stranke, da smo se začasno preselili iz dosedanjih prostorov v GRADU.
DAMSKI SALON imamo sedaj v Ulici 21. oktobra 13 — pri BETI, MOŠKI SALON pa v ulici Staneta Rozmana — pri trafiki.
To^bo le do takrat, ko bomo imeli zgrajene nove, sodobno urejene poslovne prostore v novi tržnici.
Prosimo stranke za razumevanje in nadaljnji obisk!
Kolektiv Brivsko-frizerskega podjetja
Črnomelj
ONPZ
SEVNICA, Kvedrova 28
razpisuje po 38. členu statuta in sklepa zadružnega sveta prosto delovno mesto
1) DIREKTORJA (ni reelekcija)
in
2) VODJE KOOPERACIJE Pogoji;
1) višja šolska izobrazba komercialne smeri s 5-letno prakso ali srednješolska izobrazba z 10-letno prakso na odgovornem delovnem mestu;
2) viiya šolska izobrazba komercialne smeri ali srednješolska izobrazba s 5-letno prakso na odgovornem delovnem mestu.
Rok prijave 20 dni po objavi.
Osebni dohodki po pravilniku o delitvi sredstev za osebne dohodke.
%
Pismene ponudbe pošljite na naslov: ONPZ „Bohor", Sevnica.
Podjetje
INTEREUROPA,
mednarodna špedicija in transport.
Koper
razglaša prosto delovno mesto
KOMERCIALNEGA REFERENTA za izpostavo v Novem mestu.
Pogoji:''višja ali srednja šolska izobrazba, obvladanje nemškega jezika in strojepisja. Posebni pogoj je trimesečno poskusno delo.
Pismene ponudbe z navedbo šolske izobrazbe in o izpolnjevanju ostalih pogojev pošljite kadrovski službi podjetja v Kopru, Vojkovo nabrežje št. 32., v 15 dneh po objavi tega
razglasa.
Občinska konferenca SZDL Črnomelj
razglaša prosto delovno mesto
ADMINISTRATORKE.
Pogoji:
— ekonomska ali administrativna šola,
— znanje strojepisja in stenografije,
— moralno-politične kvalitete.
Prijave tošIjite v 15 dneh po objavi na Občinsko konferenco SZDL Črnomelj.
Komisija za delovna razmerja pri „VIATORJU" - TOZD Črnomelj
prosto delovno mesto
^objavlja RECEPTORJA.
Pogoji: končana hotelska ali srednja ekonomska šola, praksa eno leto, znanje dveh tujih jezikov.
Prijave sprejema komisija za delovna razmerja pri Viatorju Ljubljana TOZD Črnomelj, Črnomelj Kolodvorska 62, do 1.
11.	1973. Nastop službe možen takoj.
„SOP",
specializirano podjetje za industrijsko opremo.
Krško
PRODA
1. RABLJEN AVTO TAM - 2000 V VOZNEM STANJU IN
2. RABLJEN KOMPRESOR „TRUDBENIK" - TROFAZNI, 100-LITRSKI, UPORABEN.
Licitacija bo v Krškem dne 23.10.1973 ob 10. uri v prostorih podjetja v Krškem, Gasilska 3, za družbeni sektor in ob
11.	uri za zasebni sektor.
Izklicna cena za TAM-2000	15.000	N	din
izklicna cena za kompresor	1.050	N	din
Razpisujemo prosto delovno mesto
KVALIFICIRANEGA KURJAČA za nizkotlačne kotle.
Pismene ponudbe pošljite, oziroma se osebno zglasite pri
„ŽITO" LJUBLJANA DE pekarna in SLAŠČIČARNA Novo mesto. Ločna 21
r	STANOVANJSKO	PODJETJE	ČRNOMELJ
proda na javni dražbi
STANOVANJSKO HIŠO V ČRMOŠNJICAH ŠT. 21 Izklicna cena je 81.615,00 din.
Dražba bo v ponedeljek, dne 22. oktobra 1973, ob 9. uri v prostorih Stanovanjskega podjetja. Interesenti morajo pred licitacijo položiti kavcijo 8.160,00 din. Prometni davek in stroške za prepis placa kupec.
ne drobite jesenskih nakupov-opravite jih hkrati-na enem mestu - po nižjih cenah!
PRIHRANITE NAJMANJ 200NDINZ DRUŽINSKIM NAKUPOM
od 1.10. do 30.11. pri
OAO-OA
je vizitka dobre mcxJne prodajalne!
Sl. ki (1229) - 18. oktobra 1973
DOLENJSKI LIS
i 21
t f IM y f f •
iS
Četrtek, 18. oktobra - Luka Petek, 19. oktobra - Etbin Sobota, 20. oktobra - Irena Nedelja, 21. oktobra - Uršula Ponedeljek, 22. oktobra - Zorislav Torek, 23. oktobra - Severin Sreda, 24. oktobra - Rafael Četrtek, 25. oktobra - Darinka
BREŽICE: 19. in 20. 10 italijan-sko-francosko-španski barvni film „Avanture velikana**. 21. in 22. 10. ameriški barvni film „Ponočni kav-boj“. 23. in 24. ameriški barvni film „lOrvavi mesec**.
BRESTANICA; 20. in 21. 10. ameriški barvni film „Willie Boy“.
ČRNOMELJ: 19. 10. francoski barvni film ,,Varuj se prijateljev**, 21. 10 švedski barvni film „Pika nogavička - preko 7 morij**. 24. 10 angleški barvni film „Serif, to je dežela nasilja**.
KRSKO: 24. 10. ameriški barvni film „Polnočni cowboy“.
igi
METLIKA: 19. in 20. 10 franco-sko-italijanski barvni film „Pobij vse in vrni se sam“. 19. in 20. 10 fra-ncosko-italijanski barvni film „Rdeči krgo**. 24. in 25. 10 jugoslo-vansko-italijanski barvni film „General in vojak**.
MOKRONOG: 20. in 21. 10. ameriški barvni film „Človek imenovan hrabrost**.
MIRNA: 20. in 21. 10 „Človek iz Arizone**.
NOVO MESTO: Od 19. do 21. 10 francoski barvni film „Obračun na Karibih**. 22. in 23. 10. domači barvni film „Ljubezen na odoru**, 24. in 25. 10 italijanski barvni film „Priznanje policijskega komisaija**.
-	POTUJOČI KINO NOVO MESTO: Od 19. do 23. 10 francoski barvni film „Nepoznani junaki**.
RIBNICA: 20. in 21. 10 ameriški barvni film „Aerodrom**,
SEVNICA: 20. in 21. 10. angleški film „Borqucro‘*. 24. 10 francoski film „Veseli lov na diamante**,
ŠENTJERNEJ: 20. in 21. „Postaja Komanča**.
TREBNJE: 20. in 21. 10. ameriški barvni film kavbojski „Dobri in slabi fantje
02
SLUŽBO DOBI
PRI ZDRAVI dvočlanski družini dobi zdrava upokojenka-hišna pomočnica dom, dobro hrano in
flačo za pomoč v gospodinjstvu, rof. Minka Kokot, Karlovac, Rakovac 29, Hrvatska.
MIZARSKEGA pomočnika sprejmem takoj. Plačam dobro, stanovanje v hiši. Stane Snedec, Bohinčeva 14, Ljubljana.
STANOVANJA
ZAKONSKI PAR brez otrok išče sobo in kuhinjo za dve leti. Ponudbe pošljite na naslov: Furlan, Predjamska 78, Ljubljana, Možno predplačilo.
MLAD FANT nujno išče opremljeno sobo v Novem mestu. Naslov v upravi lista (2665/73).
ISCEM sobo z možnostjo kuhanja in pranja v okolici Novega mesta. Na^ov v upravi lista (2670/73).
ZDRAVNICA išče opremljeno sobo s souporabo kopalnice od 1. novembra dalje. Mila Viceič, pri Tekstorju, Koštialova 8 a. Novo mesto.
Motorna vozila
PRODAM škodo 1000 MB po zelo ugodni ceni, lahko tudi po delih. Informacije na telefon 21-513.
PRODAM AVTO Zastava 750, letnik 1965, 70(X) km po »neralni, motor Jawa Standard 175 ccm,
20.000	km, diatonično harmoniko in jazz trobento. Anton Šuštarič, Prilozie 6, 68332 Gradac.
PRODAM NSU princ 1200, letnik 1969, dobro ohranjen, po zelo ugodni ceni ali zamenjam za fiat 750, letnik 1971/72. Naslov v upravi lista (2677/73).
PRODAM škodo, letnik 1969. Informacije v nedeljo, 21. oktobra pri Kavšku, (3otna vas 27, Novo mesto.
ZELO DOBRO OHRANJEN VW 1200, letnik 1965 iz prve roke, ugodno prodam. Ferdo Spiler, Krško, Zdolska 11. Informacije do 14. ure na telefon 71-010.
UGODNO PRODAM fiat 750, letnik 1970. Alojz Turk, Partizanska 29, Novo mesto.
AMI 6, letnik 1965, prevoženih 118000 km, tehnično pregledan, dobro ohranjen in garažiran, prodam. Cena 8000 din. Informacije od 15. do 20. ure na telefon 22-505, Novo mesto.
PRODAM osebni avto PZ 125, letnik 1970, prevoženih 41.000 km. Informacije na telefon 21-288.
PRODAM
PRODAM 2 peči na olje l-MO 5. Štirn, Koštialova 16, Novo mesto.
PRODAM konja. Anton Uhan. Irča vas 46, Novo mesto.
PRODAM vprežni plug, brano in 20-colski komat. Kovačič. Mali vrh 4, Mirna peč.
UGODNO PRODAM televizor RR Niš. Krampclj, Zagrebška 14, Novo mesto.
UC.ODNO PRODAM dve postelji / vložki. Turk, Mestne njive 6. Novo mesto.
PRODAM novo oljno peč Kontakt. Franja Krsič. Kettejev drevored 39, Novo mesto.
PRODAM malo rabljen 300-litrski hidrofor na trofazni tok z vscnu
priključki. Jože Pakiž, Žlebič 5, Ribnica.
PRODAM japonsko kamero Canon. Naslov v upravi lista (2678/73).
PRODAM tesano ostrešje (grušt) za vikend in kravo, staro šest let. Angela Jakše, Cešča vas 9, Novo mesto.
UGODNO PRODAM večje količine zelja (do 4 tone). Ignac Skoda, Kamna gora 24 pri Trebnjem, telefon 83-024.
ZARADI PRIKLJUČITVE mestnega vodovoda ugodno prodamo 140 litrski trofazni hidrofor za domači vodovod, s 5 stopenjsko črpalko, kablom in cevmi. Ogled vsak dan pri Meserku, Sp. Pohan-ca 5, 68253 Artiče pri Brežicah.
PRODAM pletilni stroj Regina, dvodelni, za 1.500 din. Mara Zupančič, Cesta herojev 31, pri Labodu.
POCENI PRODAM vzidljiv levi štedilnik na dve plošči in pol, bakren kotliček in malo rabljen pečnjak. Naslov v upravi lista (2690/73).
PRODAM 8 m bukovih drv in 800 litrov mošta. Na.slov v upravi lista (2691/73).
UGODNO PRODAM električni štedilnik, štedilnik na drva in pomivalno korito. Slavko Pavlič, Gotna vas 26, Novo mesto.
RAZNO
POROCNI PRSTANI! - Ce želite osrečiti in razveseliti svoje dekle, ženo ali nevesto, ji kupite lep prstan! Dobite ga pri Otmarju Zidariču, zlatarju v Ljubljani, Ckisposka 5 (poleg univerze). - Z izrezkom tega o^asa dobite 10 odst. popusta!
Ob prerani izgubi naše drage mame
JOŽEFE GORENC, poročene JERMAN iz Gor. Lakenca pri Mokronogu
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nudili pomoč. Hvala sindikalni podružnici PF. Petrol Brežice, kolektivu Petrol Trebnje, uslužbencem pošte Trebnje, kolektivu tovarne Kolinska na Mirni za udeležbo, izrečeno sožalje in podarjene vencc Zahvaljujemo sc tudi zdravstvenemu in strežnemu osebju internega oddelka splošne bolnice Novo mesto za vso pomoč. po.sebna hvala tuili župniku za opravljeni obred.
Žalujoča družina Jerman in drugo sorodstvo
Ob tragični izgubi mojega dragega moža, očeta, sina m bratu
ZVONIMIRJA VENDRAMINA
se iskreno zahvaljujemo vsem. ki so sočusivoviili z nami, darovali vence, izrazili sožalje m nam pomagali v težkih trenutkih ter ga spremili na /adnji poti.
Žalujoči:	žena	Andreja	s
hčerko Karmen, mama. oče. brat in drugo sorodstvo
Ob smrti drage žene in mame
ANE STRASBERGER iz Vinice pri Šmaijeti
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami. Vsem najlepša hvala za podarjeno cvetje, hvala pevcem ter župniku za opravljeni obred.
Žalujoči:	mož,	otroci	in
drugo sorodstvo
ZAHVALA VSEM PRIJATELJEM IN SOSEDOM
Huda elementarna nesreča, ki me je doletela Ž4. septembra me je hudo prizadela: razkrila mi je hišo in poleg tega sta mi padla v kuhinjo še dimnik in strop. Da ni prišlo do še hujše katastrofe, gi« predvsem zasluga dobrim prijateljem in sosedom. Najbolj se zavaljujemo družini Hren in dru.7,ini Gore, ki sta največ pomagali v teh laitičnih trenutkih. Obe družinf sta moji sose-•di. Vsem se najlepše zahvaljujem. Erih Kotar, Trdnjava 15, 61330 Kočevje.
[2ffl(tlCI'^
JOŽE Spiler, Cadraže 18, Šmarješke Toplice, opozarjam vse, naj ne širijo neresničnih vesti o meni in moji družini. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
ANTON DRGANC iz MaUn št. 14, Semič, prepovedujem pašo živine in povzročanje druge škode po mojih parcelah. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
JOŽE SMOLE, Mej vrti 3, Novo mesto, prepovedujem sekanje hrastovine v mojem gozdu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
I^OBVESTIiA I
NUDIM vam vse vrste rolet, žaluzije in platnene zavese ter opravljam vsa poijravila iz te stroke. Cene solidne. Naročila sprejema Bogo Radi, Žabja vas 15, Novo mesto.
ZAHVALA
Ob nepričakovani, težki in boleči izgubi nenadomestljivega moža, skrbnega očeta, tasta in starega očeta
IVANA AVSCA
mizarskega mojstra
se prisrčno zahvaljujemo vsem sosedom, ki so nam nudili prvo pomoč, vsem sorodnikom, prijate^em in znancem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali toliko vencev in cvetja, z nami sočustvovali ter nam osebno ali pismeno-izrazili sožalje. Posebej želimo izraziti zahvalo za požrtvovalno pomoč zdravniku dr. Sakiču. čč. duhovščini za spremstvo, in poslovilni govor, sestram usmiljenkam, gasilskemu društvu Škocjan za spremstvo, organizacijo pogreba in poslovUni govor, tekstilni tovarni Novoteks Novo mesto, obratu Strešnik v Dobruški vasi, Iskri-TOZD Upori Šentjernej, Novost-modni konfekciji Ljubljana. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Globoko žalujoči: žena Jožefa, sin Janez z ženo Anico, sin Stanislav z ženo Danico, hčerka Jožica z možem Francem, sin Slavko z ženo Tončko, vtiuki Jani, Tomaž Marjanca, Lidija in drugo sorodsvo Škocjan, 15. oktobra 1973
ZAHVALA
Ob težki izgubi dragega očeta, tasta in starega očeta
MATIJE MORAVCA
iz Podklanca
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, predstavnikom političnih in drugih organizacij, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam bili v pomoč. Zahvala velja vsem, ki so nas v teh dneh obiskali, šli za pogrebom ter darovali cvetje in -vence. Se enkrat iskrena hvala vsem!
Žalujoče sorodstvo
Podklanec, Golek, Učakovci, Črnomelj, Ljubljana, Maribor in Beograd
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi našega nepozabnega moža, očeta, deda in pradeda
JOŽETA MUŠIČA
s Tanče gore 37
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom in prijateljem, ki so z nami sočustvovali, mu darovali toliko vencev in cvetja, poča,stili njegov spomin in ga v velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo organizacijama ZB Dragatuš in GD 1 anča gora za sodelovanje in govornikoma za poslovilne besede pri odprtem grobu. Zahvaljujemo se tudi župniku za opravljeni obred. Hvala vsem skupaj in vsakemu posebej.
Žalujoči: žena Ana, sin Alojz, hčerki Amalija in Anica z družinami, zet Slobodan z družino in drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob prerani izgubi našega dragega moža. očka in brata
DUŠANA KRBANJEVIČA
iz Novega mesta
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za podarjene vence m cvetje ter izrečeno sožalje Posebno se zahvaljujemo kolektivu IMV-ja Novo mesto in Novolesa Stra/j Iskiena hvala tudi dr. Savlju in dr. Novakovi s kirurgičnega oddelka splošne bolnice Novo mesto za nesebično pomoč.
Žalujoči: žena Jagoda, sin Dragan, brat in sestre z družinami, mama ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob težki in boleči izgubi naše drage mame in stare mame
NEŽE RENKO, roj. STAREŠINIČ
iz Kloštra pri Gradacu
se iskreno zalivaljujemo vsem sosedom, znancem in prijateljem za izkazano pomoč, podarjeno cvetje in vence. Zahvala gospodu dekanu za njegove tolažilne besede in spremstvo na njeni zadnji ROti.
Žalujoči: otroci France, Ivanka, Slavko, Pepca, Jože in Edo z družinami
ŽALOSTEN SOBOTNI VEČER
Dan se je nagibal k večeru in mize za točilnico so se polnile, kar za sobotni večer ni bilo nič nenavadnega. Soba je bila zakajena od cigaretnega dima, stene in strop počrnele, večina gostov pa razgretih od pijače, ki je stala pred njimi. Beseda je dala besedo in živahen pogovor je privabil še nekaj ljudi. Rinili so se za točilno mizo, kričali dnig čez drugega in zahtevali pijačo. Sredi največjega nereda in vpitja so se vrata počasi odprla in vstopila sta mož in žena. Slekla sta pomečkana plašča in se ozirala po prenapolnjenih mizah. Pristopila sem in s skupnimi močmi smo našli v kotu prazno mizo, od katere sta malo prej vstala dva tujca. Hvaležno sta me pogledala in naročila liter cvička. Čudno se mije zdelo, kajti navajena sem bila točiti po dva deci in le redkokdaj se mi je primerilo, da sem na mizo prinesla pol litra vina. Šele v tistem trenutku sem se zazrla v njen obraz. Groza me je obšla, ko sem zagledala udrta lica, črne kolobarje pod očmi, razpraskan nos in buško na čelu. Mož, ki je sedel-poleg nje in je medtem izpraznil že tri kozarce, je bil njeno pravo nasprotje, Njegova široka pleča so poudarjala močno postavo, bela srajca in kravata pa sta ga delala elegantnega. Ko je žena videla, kako pije, se je opogumila in ni hotela zaostajati za njim. Vino je teklo po grlu, liter se je izpraznil in naročila sta vinjak in nov liter vina. Medtem so se vrata široko odprla in na pra^ so se prikazali štirje otroci. Najmlajšemu v dolgi srajci ni bilo niti dve leti. Drugi so bili nekoliko starejši, prav gotovo pa še nobeden izmed njih ni hodil v šolo. Oči so begale po zakajenem prostoru, ko pa so opazili starša, so se jima s počasnimi koraki približali, poiskali prazne stole in prisedli. Kjerkoli drugod bi bilo lepo videti mlado, številno družino. Mati je najmlajšega gladila po laseh, oče pa je starejšega spraševal, če je zaklenil avto. Starši so skoraj boječe zahtevali kozarce in postregla sem jim že tretjič, čez malo časa pa je stal pred njimi že peti liter vina.
Takrat pa se je materin želodec uprl, bil je poln do vrha. Postalo ji je slabo, zrušila se je pod prazno sosednjo mizo. Lica, ki jih je bilo pordečilo vino, so se spremenila in postala bleda kot stena. Ljudje, ki so sedeli ob sosednjih miz^, soji hoteli pomagati, a bUo je prepozno. Zvijala se je v smrtnih krčih. Spustila je roko najmlajšega, ki je jokaje klečal poleg nje in jo prosil, naj vstane. Starejši so stali ob njenih nogah, jo vsi omotični stresali, jo dvigali in jo prosUi, naj gre na zrak, kjer ji bodo prinesli čiste vode ali toplega čaja. ftošenj svojih otrok, ki so ji želeli dobro, ni slišala.
Pred vrati se je ustavilo vozilo, dva človeka v belih srajcah sta odneslo mamo v avto in jo odpeljala po beli, vijugasti cesti. Takoj za njimi je odšel tudi oče. Za mizo s šestimi praznimi kozarci pa so ostali otroci sami in tiho čakali, kdaj se bosta vrnila. Čas se je vlekel v neskončnost. Ko je vstopU oče, je povedal, da mame ni več ...
V	grobni tišini, ki je nastala, so odšli. Oče in štirje nedorasli otroci, za katere bo moral skrbeti.
NATAKARICA KARLINCA
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SZDL Brežice. Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo me.sto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVIT: Lojzka Potrč (predsednica sveta), Franc Beg, Viktor Dragoš, Tone Gošnik, Jože Jeke,Tone Klenovšek, Franc Lapajne, Tine Moltk, Slavko Smerdel, T'ranc Stajdohar in Ivan Živič URI'DNISKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni uralnik), Ria Bačcr, Milan Markelj, Branko Podobnik, Jože Primc, Jože Spliclial, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Allred Železnik
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 2 din -- Letna naročnina 79 dinurjev, polletna naročnina 39.50 din. plačljiva vnaprej Za inozemstvo 160 dinarjev ali 10 ameriških dolarjev oz. 30 DM (o/, ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun: 52 100-620-107-32002-009-8-9
OGl ASI: I cm višine v enem stolpcu 40 din, I cm na določeni Mrani 55 din. I cm na prvi. srednji ali zadnji strani lista 80 din. Vsak mali oglas do 10 besed 15 din. vsaku nadaljnja beseda l din. Za vse drii['e oglase in oglase v barvi velja ilo preklica cenik št. 5 od 1.7. 1972 DOLI'NJSKI I IST šteje med proizvode iz 7. točke prvega ikIstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list ST K J 33-316/72). za katere sc ne plačuje temeljni davek oil prometa proizvoilov (mnenje sekretariata za informacije IS SRS št. 421-1/72 1x1 31. I. 1973)
n KOCl RACUN pri poilružnici SDK v Novem mestu: 52100-601-10558 Naslov uredništva in uprave: 68001 Novo mesto. Glavni trg 3 o/., poštni pretlal 33 - Telefon; (068) 21-227 -Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi m prelom: K l.V Dolenjski list. Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, ljubljana
RADIO LJUBLJANA	RADIO	■ M"T‘TX iL L JIL ^ L 'X X J
	BREŽICE	
: por
6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00,
15.00, 18.00, 19.3o in ob 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do ^.00.
Četrtek, 18. oktobra: 8.10
Glasbena matineja. 10.15 Po TaKjii^ poteh. 11.00 Poročila -Ti^tični napotki za na$e goste iz tujine. 12.30 Kmetuski nasveti -inž. Marija Sedej: Zlahtnjenje če-belnih pridelkov. 12.40 Igrajo pihalne godbe. 13.30 ftiporočajo vam ... 15.30 Glasbeni intermezzo.
16.00 f,Vrtiljak“. 17.10. Po^ldan-ski simfonični koncert. 18.15 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana.
19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Georga Sheringa.
20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 22.15 Nagrajene stvaritve s festivala „Jugoslovanska glasba na radiu“.
PETEK, 19. OKTOBRA: 8.10 Glasbena matineja. 10.15 Teden dni na radiu. 11.00 Poročila -Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -inž. Iztok Winkler: Gozdno delo zahteva skrajšanje delovne dobe. 12.40 Po	domače.	13.30
Pr^oročajo vam...	14.10 Iz
mladih gr. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in	pozdravljajo.	16.00
„Vrtiljak". 18.15 „Signali". 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s triom Fritz	Maldener.	20.00
„Top-pops 13“. 21.15 Oddaja o moi]u in pomorščakih. 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih.
SOBOTA, 20. OKiOBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.25 Studio za najdene skladbe. 10.15 Glasbei drobiž od tu in tam. 11.00 Poročila
- Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetigski nasveti - dr. Stojan Vrabl: Na katere bolezni in ^odljivce moramo biti pozorni v jagodovih nasadih. 12.40 Cez travnike in mlja. 13.30 Priporočajo vam ... 15.30 Glasbeni intermezzo.
16.00 „Vrtiljak". 17.20 Gremo v kino. 18.15 E>obimo se ob isti urL 19.00* Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pianistom Claudom Bollingom. 20.00 Radijski radar. 22.20 Oddaja za naše izseljence.
NEDELJA, 21. OKTOBRA: 6.00
- 8.00 DOBRO JUTRO! 8.07 Radijska igra za otroke — Jožko Lukeš: Otroci, otroci vsega sveta
9.05 Se pomnite, tovariši... Ciril Zupanc:	Starega Žefa davek svobodi. iu.u5 Koncert iz naših krajev., 11.00 Poročila — Turistični napotld za naše goste iz tujine.
11.15	- 14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. - vmes ob 11.50 Pogovor s poslušalci. 14.05 Humoreska tega tedna - K. Kusenberg: Lepa poroka. 14.30 -
17.00 Nedeljsko športno popoldne.
17.05 Nedeljska reportaža. 18.00 Radijska igra - Marcel Pegnol: „Lepa pekovka". 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice.
20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Zaplešite z nami.
PONEDELJEK, 22. OKTOBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.4C Izberite pesmico. 10.15 2^ vsakogar nekaj. 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine.
12.30 Kmetijski nasveti - inž. Lojze Plaznik: Zboljšanje postopkov ter zmanjšanje stroškov zreje telic v planinskih območjih. 12.40 S tujimi pihalnimi godbami. 13.30 ftiporočajo vam ... 14.30 Naši podušalci čestitap in pozdravljajo.
15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak". 18.15 Pop zakladnica instnmientov. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s Štirimi kovači. 20.00 Predstavljamo vam nov posnetek Bellinijeve opere ,J4orma". 22.15 Za ljubitelje jazza.
TOREK, 23. OKTOBRA: 8.10 Glasbena matineja. 10.15 Plesni ritmi na koncertnem odru. 11.15 Z nami doma in na poti. 12.40 Z domačimi ansambli. Priporočajo, vam ... 14.10 „Alijih poznate?"	15.30 Glasbeni
intermezzo. 16.00 „Vrtiljak". 17.45 Svet tehnike. 18.30 V torek na svidenje! 19.00 Lahko noč, otroci!
19.15 Minute z ansamblom Les Paul. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20.30 Radijska igra - Leo Goldman:	„Sovražnik vsepovsod". 22.15 Od popevke do popevke.
Sreda, 24. oktobra: 8.10
Glasbena matineja. 9.25 Otroške igre. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine.
12.30 Kmetijski nasveti - inž. Matija Kovačič:	Delovanje in gospodarski pomen pašnih skupnosti. 12.40 Od vasi do vasi.
13.30 Priporočajo vam ... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in
pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Loto vrtiljak". 17.45 Jezikovni pogovori. 18.15 S pop ansambli. 19.00 Lahko noč. otroci! 19.15 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana. 22.15 S festivalov jazza.
ČETRTEK, 25. OKTOBRA: 8.10 Glasbena matineja. 10.15 Po Talijinih poteh. 11.00 Poročila -Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -inž. Milena Boksa-Bac:	Tudi
kmečka žena potrebuje strokovno izobrazbo. 12.40 Igrajo pihalne
fodbe. 13.30 Priporočajo vam ... 4.40 Med šolo, družino in delom. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak". 17.00 „OKTOBER 73".
18.15 Popldanski simfonični koncert. 19.00 Lahko noč, otroci!
19.15 Minute z ansamblom Milana Ferleža. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 22.15 Popevke in plesni ritmi.
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile:	Milena
Radkovič iz Sutne - Damjana, Stanka Radkovič iz Jugorja -Sabino, Marija Senica iz Meniške vasi - Marjanco, Štefka Lenčič iz Šentjerneja - Eriko, EUca Valenčak z Malega Kamna - Andreja, Marija Prešeren iz Potovrha — Antona. Ivana Kermc iz Goriške vasi -Sonjo, Anica Zavodnik iz Hrastulij
- Marka, Angela Spiler iz čadraž -Dušana, Šenka Tripkovič z Mirne -Veselina, Neža Sega iz Dolža -Stanislava, Milena Stefanič iz Črnomlja - Branko, Jožica Cešek iz Armeškega - Martina, Stanka Didovič iz Oskoršnice - Tomaža, Antonija Žužek iz Gabrijel -Božidaro, Marjeta Fink iz Obrha — dečka, Martina Majcen iz Krmelja -Antona, Marija Fortuna iz Gombišča - deklico, Majda Kranjc iz Bušeče vasi - dekhco, Nada Modic iz Stranja - dečka, Danica Lukič iz Savelj — dečka, Anica Vrbovšek iz foškega - dečka, Marija Resnik iz Lokev - deklico, Rozalija Kramarič iz Metlike — dečka in Danica Vranešič iz Tribuč
- dečka. - Čestitamo!
^ .1 -
r >r-
-I'.	»	-f	i.	It	;,	•
.	;	—	-J*-■ Sr .	/	.	.	■	■	*r
KMETOVALCI. POZOR!
Trenutno imamo na zalogi še po stari ceni 3.500 din puhalnike „TAJFUN", ki so najbolj iskani in razširjeni na jugoslovanskem tržišču.
S puhalnikom „TAJFUN" boste v naslednjih letih prihranili mnogo časa in truda pri shranjevanju krme, kar je želja vsakega naprednega kmetovalca.
Velika pritočna cev premera 50 cm omogoča veliko zmogljivost, tudi do 4.000 kg na uro. Puhalnik lahko žene elektromotor moči 4 kw, kosilnica ali traktor. V ceni puhalnika je vračuruino tudi 6 metrov cevi ter koleno, skupne višine 8 metrov. Puhalnik vam pošljemo tudi po železnici.
V sezoni z n&šimi izdelki žal ne moremo zadovoljiti vseh kupcev, zato vam priporočamo, da se za nakup odločite že sedaj. Naročila sprejemamo pismeno, ustno ali po telefonu na naslov:
8PAN J02E
izdelovanje kmetijske mehanizacije 63225 PLANINA pri Sevnici
telefon: Planina 12
Četrtek, 18. oktobra:
16.00 - 16.15 Napoved programa, poročila, sport 'in turistični napotki. 16.15 — 17.00 Nove plošče RTB, Aktualnost tedna, Mala šola avtomobilizma. Obvestila in reklame. 17.00 - 18.00 Glasbena oddaja: Izbrali ste sami.
SOBOTA, 20. OKTOBRA: 16.00 - 16.30 Pol ure za pop glasbo. 16.30 - 16.45 Sobotno kramljanje. 16.45	-	17.30 Jugoton vam
predstavlja. Med zabavnimi zvoki nekaj obvestil, reklam in melodija za vas. Za naše najmlajše. 17.30 -
18.00 Narodnozabavne na valu 192
NEDELJA, 21. OKTOBRA:
10.30 Domače zanimivosti -Poročilo s seje občinske skupščine Brežice - Za naše kmetovalce: inž. Darko Jelčič: Orodje za vzdrževanje in popravila strojev na kmečkih gospodarstvih, in Drago Malneršič: O zakonodaji prometa s kmetijskimi zemljišči - Nedeljski zapis pred referendumom v trgovskih podjetjih Krka in Ljudska potrošnja Brežice -Obvestila, reklame in spored kinematografov. 12.00	- 15.00 Občani čestitajo in pozdravljajo.
TOREK, 23. OKTOBRA: 16.00 - 16.10 Napoved programa in srečanje z Marjetko Falk. 16.10 —
16.30 Poročila, Kaj prinaša nova številka Dolenjskega lista. Novo v knjižnici 16.30 - 16.45 Tedenski športni komentar. 16.45 — 17.00 Obvestila, reklame in filmski
• pregled.
RADIO
SEVNICA
NEDELJA, 21. OKTOBRA:
10.30 Reklame, oglasi in obvestila.
10.45 Po domače. 11.00 Obiskali smo vzorno kmetijo. 11.15 Zabavna glasba z uganko. 11.40 Nedeljski intervju. 11.55 Za vsakogar nekaj.
12.30 Poročila. 12.45 Čestitke in pozdravi naših poslušalcev.
SREDA, 24. OKTOBRA: 16.00 Poročila. 16.10 Reklame, oglasi in obvestila. 16.30 Po domače. 16.45 Martin Cesenj: Kotiček za šoferje. 16.55 Disko klub brez imena. 17.30 Ali poznamo mojstre operne glasbe. 18.00 Zaključek programa.
SOBOTA, 27. OKTOBRA: 16.00 SOBOTNI VRTILJAK. 16.15 Pet minut za... 16.20 EPP I. del.
16.30 PoročUa. 16.35 EPP II. del.
16.45 Mini anketa. 17.00 Zaključek programa.
Pretekli teden so v brežiški ^rodnišnici rodile:	Matilda
Skoflanc iz Koritnega - dečka, Zdravka Horvat iz Stojdrage -deklico. Zora Potežica iz Brežic -dečka, Ljudmila Baznik iz Cerkelj -Mateja, Jana Biščan iz Draganje sela
- Štefanijo, Milena Gorenc iz Gor. Lenarta - Sebastijana, Angela Maček s Senovega - Matjaža, Anica Petrič iz Dvorc - Lidijo, Marija Rovan	iz	Zakota	-	Vladko,
Stanislava	Andrejčič iz Dvorc	-
Renato,	Slavica	Koletič	iz
Samobora - Snježano, Terezija Planinc iz Čanja - deklico, Marica Beljak iz Medsar - deklico, Nada Blaževič iz Bestovja - Mira, Brigita Cizerle iz Loga - Mateja, Đurđa Mihelič	iz	Vrbovca	-	Kristino,
Ljudmila	Zvar iz	Presladola	—
deklico, Dragica Horvat iz Podvrha
- Blaženko, Terezija Jurkovič iz Leskovca	- Suzano, Frančiška
Rihter	iz	Krškega	-	Branko.
Čestitamo!
Četrtek, i8. oktobra: 9.35
TV v šoli (Zg) — 10.30 Angleščina (Zg) - 10.45 Nemščina (Zg) -11.00 Francoščina (do 11.30) (Bg)
— 14.35 TV v šoli — ponovitev (Zg)
— 15.40 Angleščina — ponovitev (Zg) — 15.55 Nemščina — ponovitev (Zg) — 16.10 Francoščina — ponovi-tev (Z^ — 16.45 Madžarski TV pregled Mohorje, Plešivec do 17.05) (Bg) — 17.35 Iz zakladnice svetovne knj^evnosti: A. Linhart: Matiček se ženi — I del (Lj) — 18.05 Obzornik (Lj) - 18.20 Mozaik (Lj) - 18.25 Izbor: ... (Lj) — 19.15 Delavska tribuna (Lj) - 19.45 Risanka (Lj) -19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 Kam in kako na oddih (Lj) - 20.40 Četrtkovi razgledi: Solzice za Voranca (Lj) — 21.35 A. Ingolič: Mladost na stopnicah — barvna TV nadaljevanka (Lj)
— 22.10 Poročila (Lj).
PETEK, 19. OKTOBRA: 9.25 TV v šoli (Zg) - 11.00 Angleščina (do 11.30) (Bg) - 14.35 TV v šoU -ponovitev (Zg) - 16.10 Angleščina
— ponovitev (Bri - 16.45 Madžarski TV pregled Mohorje, Plešivec do 17.05) (Bg) - 17.40 Pisani svet -mladinska oddaja (IJ) — 18.25 Obzornik (Lj) — 18.4(J Rekreacija: Planinarstvo (Lj) - 18.50 Pet minut za boljši jezik: Dve odločitvi (Lj) -
19.00 Mozaik (Lj) - 19.05 foatek film in Naš ek^ (Lj) — 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) -
20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj) - 20.35 Potovanje na dno morja - čelov, film (Lj) - 22.15 XXI. stoletje (Lj)
- 22.40 Poročila (Lj).
SOBOTA, 20. OKTOBRA: 9.35 TV v ŠoU (Zg) - 11.00 TV v ŠoU (do 12.00) (Sa) - 17.30 Narodna glasba (Lj) - 18.00 Obzornik (Lj) -18.15 Daktari - serijski barvni film (Lj) - 19.10 Mozaik (Lj) - 19.15 Igralec je igralec - oddaja TV Beograd (Lj) - 19.45 Risanka (Lj)
- 19,50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj) — 20.30 Lice ob licu
- zabavno glasbena oddaja (Bg) -21.20 Barvna propagandna oddaja (Lj) - 21.25 Skrivnosti morja -barvni film (Lj) - 22.15 Starinarja
- serijski film (Lj) - 22.45 TV kažipot (Lj) — 23.05 Poročila (Lj).
NEDELJA, 21. OKTOBRA: 8.50 Skrivnosti morja - ponovitev barvnega filma (Lj) - 9.40 Ptujski festival - II. oodaja (Lj) — 10.10 Kmetijska oddaja (Bg) - 10.55 Mozaik (Lj) - 11.00 Otroška matineja:	Otroci	naše šole.
Enciklopedija živaU (Lj) - 11.45 PoročUa (Lj) - 11.50 TV kažipot (do 12.10) (Lj) - Nedeljsko popoldne (Ljudje in zemlja. Tuja folklora. Sport, Za konec tedna) (Lj) - 18.05 PoročUa (Lj) - 18.10 Strast - ameriški film (Lj) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) -20.0() TV dnevnik (Lj) - 20.30 3-2-1 in TV barometer (Lj) - 20.35 Libar Marka Uvodiča - oddaja TV Zagreb (Bg) - 21.30 Nova imena -zabavna glasba (Zg) - 21.45 Športni pregled (JRT) - 22.15 PoročUa (LJ).
PONEDELJEK, 22. OKTOBRA: 9.05 Odprta univerza (Bg) - 9.35 TV v ŠoU (Zg) - 10.30 Angleščina (Zg) — 10.45 Nemščina (Zg) —
11.00 TV v ŠoU (od 11.30 (Bg) -
14.45 TV v ŠoU - Ponovitev (ZG) 15.40 Angleščina - ponovitev (Zg)
- 15.55 Nemščina - ponovitev (Zg)
- 16.10 TV v ŠoU - ponovitev (Bg)
- 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bg) -
17.45 Pengov-Simončič:	Zlata
ribica - II. del (Lj) - 18.10 Obzornik (Lj) -	18.25
Enciklopedija živaU - barvni film (Lj) - 18.55 Mozaik (Lj) - 19.00 Mladi za mlade (JRT) (Lj) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) -
20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj) - 20.35
Hvala za vašo kri.
ki rešuje življenja!
Preteku teden so darovaU kri na novomeškem transfuzijskem oddelku: Tone Kovač, Jože Smrekar, Anica Zupevc, Karolina Barbič, Franc lijaž, Jože Jereb, Marija SpUer, Alojz Urbič, Mirko MiUč, člani Novoteksa Novo mesto: Ivan Zoran, član Komunalnega podjetja Novo mesto; Martin Safar, Slavko Matko, Stane Drmaž in Jože Lenart, člani IM V Novo mesto; Anton Saje, krojač iz Irče vasi; Branko Pavček, Zdravko Bradač, Danica Peciga, Ivan Vidmar, Marica Fifolt, Darinka Oberstar, Peter Kumer, člani Novolesa Straža; Ivan Florjančič, član Kovinarske Krško; Janez Prešeren, kmet z Vrha pri Pahi; Jože Bratkovič, uslužbenec iz Prečne; Tončka Prešeren, gospodinja z Vrha pri Pahi; Marija Slak, gospodinja iz Prečne; Alojz ‘ Primc,'član Iskre Novo mesto; Vinko Srpčič, Branko Gorjan, Dragica Petrcle, Zlatica Tatalovič, Sonja Masnik, Danica Simčič, Jelka Jarc, Sonja Papež, Jožica Erjavec, Dušan Šuštar, Dušan Podbevšek, Anica Kodrič, Tatjana Savnik, Bojan Strmole, MUan Obradinovič, Miran Jenko in Zmago Mihalič, dijaki novomeške Gimnazije; Martin Konda, kmet iz Gornje Lokvice: Zdenka BlatnUc, članica Laboda Novo mesto; Dušan Puš, član Inštalaterja Novo mesto; EmU Tivič in Alojz Žonta, člana Krke - tovar.nc zdravil Novo mesto.
M. Pintar: Ljubimec - drama TV Zagreb (Lj) - Rezerviran čas
 - PoročUa (Lj).
TOREK, 23. OKTOBRA: 9.35 TV v ŠoU (Zg) - 10.40 Ruščina (Zg)
- 11.00 TV v ŠoU (do 11.30) (Bg) -
14.45 TV v ŠoU - ponovitev (Zg) — 16.10 Ruščina - j^novitev (Z^ -16.30 TV vrtec - ponovitev (Zg) -
16.45 TV v ŠoU - ponovitev (Bg) -17.15 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.30) (B^ -
17.45 B. Čopič: Noge v zlatu glava v blatu - IV. del (Lj) - 18.00 Obzornik (Lj) - 18.15 Intervju -barvna' oddaja (Lj) - 18.45 Mozaik (Lj) - 18.50 V temnem onkraju: IztrgaU ti bom veter, da bi te ustavil (Lj) - 19.15 Vitezi svetega Ivana -od^ja iz beo^jske serije Mediteranska srečanja (Lj) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) -
20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj) - 20.35 Diagonale (Lj) - 21.25 F. N. Dostojevski: Bratje Karamazovi -TV nadaljevanka (Lj) - 22.15 PoročUa (Lj).
SREDA, 24. OKTOBRA: 8.20 TV v šoU (Zg) - 11.00 TV v ŠoU (do 11.30) (Bg) - 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bg) - 17.45 Otroci naše šole -serijska oddaja (Lj) - 18.05 Risanka (Lj) - 18.10 Obzornik (Lj) - 18.25 Od filma do filma (Lj) - 18.45 Arhitektura in družba: Reprezentiranje (Lj) -	19.15
Mozaik (Lj) - 19.20 Kaj hočemo -Ob ustavnih in kongresnih razpravah (Lj) - 19.45 Kozmetično o^edalo
- barvna oddaja (Zg) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV di^evnik (Lj) - 20.25 Barvna propagandna oddaja (Lj) - 20.30 3-2-1 in TV barometer (Lj) - 20.40 Film tedna: Pekel v mestu (Lj) - 22.15 Likovni nokturno: Jože Spacal — barvna-oddaja (Lj) — 22.30 PoročUa (Lj).
Četrtek, 25. oktobra: 9.35
TV v ŠoU (Zg) - 10.30 Angleščina (Zg) - 10.45 Nemščina (Zg) -
11.00 Francoščina (do 11.30) (Bg)
- 14.45 TV v ŠoU - ponovitev (Zg)
- 15.20 Angleščina - ponovitev (Zg) - 15.35 Nemščina - ponovitev (Zg) -	15.50 Francoščina -
ponovitev (Bg) — 16.45 Madžarski TV pregled (Pohoije, Plešivec do 17.05) (Bg) - 17.35 Iz Zakladnice slovenske književnosti:	A. P.
Linhart: Matiček se ženi - II. del (Lj) - 18.05 Obzornik (Lj) - 18.20 Mozaik (Lj) - 18.25 Shane -serijski barvni fUm (Lj) - 19.15 Delavska XV tribuna: TOZD — temelj samoupravne organizacije (Lj) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 Kam in kako na oddUi (Lj) - 20.40 Četrtkovi razgledi (Lj)
- 21.30 A. IngoUč: Mladost na stopnicah - barvna TV nadaljevanka (Lj) - 22.00 PoročUa (Lj).
Berite »Dolenjski list«
BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ
e por
iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Alojz Glas, zidar iz Presladola, je padel z motorjem in si poškodoval glavo; Barbaro Geč, kmetico iz Sel je prevrnUa krava in ji poškodovala desno nogo; Klara Mrgon, kmetica z Malega Kamna je padla iz drevesa in si poškodovala hrbtenico; Martin Rupret, upokojenec iz Starem Grada se je poparU po obeh rokah; Sida Šoštar, gospodinja iz Gredic, je padla na dvorišču in si poškodovala desno nogo; Ivana Munič iz Obrežja je nekdo obstrelil in mu poškodoval levo roko; Tajana Adunka, hči kuharja iz Brežic je padla z balkona in si po9codovala levo roko; Bojana Seiko je nekdo podrl z avtomobilom in mu poškodoval glavo in levo roko; Stjepana Slonjšak je nekdo podrl z avtomobilom in mu poškodoval levo nogo.
UMRLI SO
Pretekli teden so v brežiški bolnišnici umrU:	Ana Pečnik,
upokojenka iz Piršenbrega; Marija Gerjevič, gospodinja iz Gor. Lenarta; Janez Račič, upokojenec iz Osredka pri Kiškem, Franc Suler, kmet iz Piršenberga.
Od pastirja do pisca
v teh dneh je izšla knjiga Toneta Ožbolta „Šercerjeva bojna pot", v kratkem bo šla v tisk njegova knjiga „Dežela Petra Klepca", nato pa še tretja „Partizanske tiskarne".
„Osnovno vodilo za pisanje teh knjig mi je bilo, da bi se vsaj nekaj ohranilo o dogodkih v teh krajih, kjer sem tudi doma. V oporo so mi bili ljudje, ki enako mislijo in so mi pomagali s podatki."
Podatke za te knjige je Tone Ožbolt zbiral 14 let, zadnja tri leta pa je skoraj neprestano zbiral, preverjal podatke, pisal in dopolnjeval knjigo o Šercerju. Zelo se je trudil, da bi kar najvemeje opisal glavne dogodke.
„Danes zelo pogrešam doslednost. Nekaj sklenemo, potem pa ne preverimo, če smo sklepe izvršili. Ne ugotavljamo, kdo kriv za neizvršene sklepe. Nobenega ne kličemo na odgovor. Tako delo ne more dati dobrih rezultatov. Kar poglejmo: govorimo o stabilizaciji (utrditvi denarja), dobimo pa inflacijo (razvrednotenje denarja). "
Tone Ožbolt, ki se je rodil 1919 v Belici v Cabranski dolini in je sploh prvi, ki v knjigah opisuje to območje in ljudi, je bil do 13. leta šolar in pastir, nato pa je 10 let delal v kočevskih in slavonskih gozdovih, najprej kot kuhar, nato pa pomožni. gozdni delavec, tesar, dogar in oglar. S plačo je postopoma napredoval. Najprej je imel tretjino delavčeve, nato polovico, pa dve tretjini in šele nato, ko je bil v delu enakovreden drugim, je dobil polno delavsko plačo.
„Danes hoče že mladinec, ki je komaj prišel na delo, imeti enake prejemke, kot jih imajo starejši delavci, ki napravijo več kot on. To ni
prav. Čutim tudi premalo c^žbenega pritiska na lene ih zapravljive ljudi, ki malo ustvarjajo ali pa nič, veliko pa zahtevajo od družbe."
Tone Ožbolt je že kot pastir in delavec veliko bral. Prebral je vse, tudi časopisni papir, v katerem so mu v trgovini zavili blago. Šele po vojni je dokončal tudi gimnazijo, pa nižjo in srednjo šolo za družbene vede pri CK KPS, gozdarski tehni-kum in druge šole. Nikoli ni imel časa za počitek. Čeprav je že upokojen, še vedno dela od jutra do noči
„Prehitro pozabljamo na trpko preteklost. Preveč je brezbrižnosti in neodgovornosti, hlastanja po udobnem ali celo razuzdanem življenju. Sem zaskrbljen, če se bodo te stvari nadaljevale. Niso namreč v korist redu in napredku. Tudi socializem in samoupravljanje zahtevata red "
Ožboltova družina si je uredila dom brez kakršnegakoli posojila. Vsi so pridno delali, starši v službi in doma, otroka doma. Ce bi vsi tako delali, ne bi bilo inflacije.
„Neupravičeno bogatenje je tudi to, če ima nekdo veliko posojila, nato pa zaradi inflacije (razvrednotenja denarja) praktično le malo vrača. Tako tisti s posojili bogate na račun onih, ki varčujejo in ustvarjajo."
Danes je veliko razprtij in kritik na račun gospodarstva.
„Izkušnje iz preteklosti premalo izkoristimo v sedanjosti za boljšo bodočnost. Nekateri novi vodilni ljudje zanemarijo, dajejo v nič ali celo podirajo vse, kar so naredili njihovi predniki. Frav pa bi bilo, da bi novo rastlo na doslej ustvarjenem in da bi gradili novo na starih dobrih temeljih."
J. PRIMC
SMRT Z OGLJIKOVIM MONOKSIDOM
1
Kako so direktorji popadali v vodo
Prisilno kopanje je bilo pri mostu v Sodražici, pri »Kaprolu«
... in potem je reklo „resk!“, ograja mostu se je odlomila ... potem pa je reklo „štrbunk“, ko je padel v vodo prvi direktor .. . nato je reklo ,,štr-bunk‘', ko je padel drugi direktor, potem je reklo pa samo še „bunk“, „bunk“, „bunk“, ko so popadali ostali.
Po nepopolnih podatkih - udeleženci v nesreči in očividci so bili namreč naslednji dan nekam skriv-
nostni - se je nesreča zgodila 11. oktobra proti večeru na mostu pri „Kaprolu“ v Sodražici, ko so si predstavniki zavarovalnice SAVA iz Ljubljane z domačini ozironia predstavniki delovnih organizacij ogledovali, do kod je narastla Bistrica ob zadnjih poplavah in kakšno škodo je naredila.
Kaže, da je do nesreče prišlo, ko se je več članov te skupine naslonilo na trhlo ograjo mostu; ta se je polomila, ljudje pa so popadali 3 m globoko v vodo, pri čemer se je lažje poškodoval direktor zavarovalnice
Andrej Klemenc, vodja ribniškega predstavništva SAVE in. predsednik turističnega društva Ribnica o nesreči ni hotel dati izjave, priznal je le, daje bil tudi on med „plavalci**.
Ivan Vesel, predsednik krajevne skupnosti Ribnica, pa je dejal: „Most bi moralo vzdrževati Cestno podjetje Novo mesto. Obrat tega podjetja ali njegove predstavnike smo že večkrat pismeno in ustno opozorili, da je ograja trhla in da zaradi tega lahko pride do nesreče, vendar ni nič pomagalo. Nazadnje smo jih opozorUi pred tremi tedni.**
MRTEV PEŠEC V STARI VASI
15. oktobra ponoči sta šla peš po desni strani ceste proti Stari vasi pešca 18-letiu Drago Močilar iz Ra-dakovega in Franc Kajs iz Dramelj pri Bizeljskem. V Stari vasi je pribijal za -njima po desni strani 21-letni Marjan Kranjčič iz Globokega. S prednjim delom avtomobila je trčil v oba pešca. MočUarja je vrglo na pokrov avtomobila, po nekaj metrih pa je padel na cesto in zaradi hudih poškodb umrl. Težko poškodovanega Kajsa so odpeljali v brežiško bolnišnico.
ZDRAVNIKI NA KOROŠKO
Slovenski zdravniki bodo v soboto in nedeljo, 20. in 21. oktobra, obiskali svoje kolege na Koroškem v Avstriji. Med dvodnevnim izletom si bodo ogledali Koroško in se udeležili predavanj. Interesenti z območja podružnice slovenskega zdravniškega društva Novo mesto se lahko prijavijo pismeno dr. Ivanu Hriberniku, Zdravstveni dom Kranj. Za njih bo odhod v soboto ob 15. uri izpred hotela Creina v Kranju. Interesenti z območja Brežic pa naj se prijavijo dr. Leopoldu Budni, Zdravstveni dom Slov. Gradec. Za njih bo odhod v soboto ob 15,30 uri izpred splošne bolnišnice v Slov. Gradcu.
OGLAŠUJTE v DL!
Mostovi, ki se podirajo, vsekakor niso v čast tistemu, ki jih je dolžan vzdrževati. Sreča v tej nesreči je bila, da ni bil nihče huje poškodovan. Prav bi bUo, ko bi zaradi takih nesreč kdo odgovarjal. Že osnovnošolski otroci nas opozarjajo, da na primer ne more biti resno, če je bila nosilnost lesenega mostu na Dvoru (ki se je podrl) ocenjena na 10 ton, zidanega mostu pri cerkvi pa na približno trikrat manj. Ne bi se spuščali v razpravo, če imajo bolj prav šolarji ali strokovnjaki, vendar bi
želeli, da bi vsak za svoje delo odgo-J. PRIMC
REŠILECPOGOBE
V soboto, 13. oktobra okrog 11. ure dopoldne, so nekateri gobarji začudeni opazovali rešilni avto novomeške registracije 190-40, kako stoji prazen sredi gozda proti Dobravi, umaknjen s ceste, ki pelje na Karteljevo na avtomobilsko cesto. Avto ni imel prižgane ne sirene ne utripajoče luči. Gobarsko navdahnjeni 'sprehajalci so ugibali: „Bržkone je gob tako malo, da so slišali, da je sredi gozda ena zrasla, pa so jo šli pobrat kar z rešilcem .. .**
UMRL ZA POSLEDICAMI NESREČE
9. oktobra dopoldne je v brežiški bolnišnici umrl za posledicami prometne nesreče, ki se je zgodila 3. oktobra 62-letni Janez Račič iz Osredka.
11. oktobra zjutraj so našli v Ko^i stanjevici v stanovar^u na Gorjaiisld ^ cesti 13 mrtv^a 35-letnega Jožeta' Sokoloviča. Prejšnji dan je prifclj pozno zvečer vinjen domov. Predi panjem je pokadil cigareto, ogorek j je padel na posteljnino, ki se je vne*'j la. Ker je bil prostor popolnoma! zaprt, je zaradi d^a in pomanjkanja^ zraka prišlo do zastrupitve z ogljiko*^ vim monoksidom.	j
Usoden sprehodi za Črnomaljčana
Vojaka Bojana Vovka je i v Beogradu povozil avto;
v nedeljo, 15. oktobra, se je vo- -i , jak Bojan Vovk sprehajal po Beogradu, ko ga je na pločniku ulice Maršala Tita podrl avtomobil. Cmo-maljčan je dobil tako hude poškodbe, da Je umrl že med prevozom v bolnišnico.
Tragedija je toliko hujša, ker bi «| moral Bojan že čez mesec dni oditi; | domov. On sam in domači so se^t snidenja že močno veselili, pa je M usoda hotela drugače. Vojaka Boja-;, na je podrl fičko beograjske r^istra-cije, ki je z veliko hitrostjo pridrvel) po cesti, vozil pa ga je Jovan Sibino- • vić. Avto je nič hudega slutečega vo-;! jaka zbil, da ga je vr^o deset metrov ^ dalje v zid neke hiše.
Povzročitelju nesreče so odvzeli kri za analizo, ker simiijo, da je vozil ; j vinjen.	^
SMRT ZARADI	j
NEZAVAROVANEGA TOVORA;
10. oktobra je Rudolf Grmovšek iz Trebnjega peljal iz Brežic proti Dobovi tovornjak. Na kasonu je Ij imel naložen stroj za krivljenje žele- . za, težak 3 tone in 1-tonski ventila- J tor. V Mostecu je tovornjak zaradi vožnje v desni ovinek na^iilo tako, da je z njega padel stroj za krivljenje železa v trenutku, ko je z nasprotne smeri pripeljal z osebnim avtomobi- ^ lom 32-letni Friderik Kovačič iz Loč pri Dobovi. Stroj je padel na osebni avto in ga obrnil v smer, odkoder je pripeljal. Voznik Kovačič = je zaradi hudih poškodb na kraju i nesreče umrl.
Padel kapitalen medved
Lovci pravijo, da zasluži trofeja zlato odličje
Medvedje so okras kočevskih in ribniških gozdov, njihova naravna zanimivost in privlačnost, hkrati pa velika nadloga za kmete. (Foto; J. Primc)
Lovci velikopoljanske lovske družine so že dolgo opažali, da je mrhovišče pridno obiskovano. Sklepali so, da mora biti v bližini večja družba kosmatincev. Zato so na mrhovišča pripeljali 500 kg težkega ubitega konja. V treh dneh so ga mrcine skoro vsega pospravile.
Lovci so dobili iz Italije gosta in v sredo, 3. oktobra, ga je peljal lovec France Prijatelj na prežo. Kmalu sta prihlačala dva krepka medveda in sc vrtela okoli mrhovišča kot v začaranem krogu.
Tekmovanje hitrih prstov
Novomeško podjetje PTT je organiziralo jubilejno deseto tekmovanje telegrafistk Slovem'je
Novo mesto je bilo gostite! najboljših slovenskih telegrafi stk, ki so se 10. oktobra pome rile na X. jubilejnem tekinova nju telegraflstov PTT Slovenije Tekmovanje je pripravilo novo meško PTT p^jetje.
Med sedemnajstimi udeleženkami, ki so se potegovale za naslov prvakinje in skupno nagrado v vrednosti 10.000 dinarjev, je bila tudi uslužbenka PTT podjetja Novo mesto, Jožica Rozman, ki ji je uspelo v močni konkurenci osvojiti 13. mesto.
Tekmovanje, katerega namen je spodbuditi delavke ob teleprinterjih k točnosti in hitrosti oddajanja
sporočil in s tem k doseganju večjih delovnih učinkov in izkoriščenosti telegrafskega omrežja, je pokazalo, da ima Slovenija vrsto odličnih telegraflstov, ki tudi na tekmovanjih v zveznem merilu pobirajo prve nagrade. Pet najboljših s tekmovanja v Novem mestu se bo udeležilo zveznega tekmovanja, ki bo letos v Titogradu.
Potrpežljiva lovca sta izbirala najugodnejšo priložnost in ob 16. uri je počil strel. Krepkejši lakotnik se je prevrnil, se hitro pobral ter jo, čeprav ranjen, ucvrl za bežečim v goščavo.
Prva lovska runda je bila končana. Temnilo se je in zasledovati se ni dalo več. Lovci so nato ugotovili, da sta se pajdaša razšla in da je obstreljeni taval po gozdovih v krogu Soba-Stnige-Podgora. Tam so ga preganjalci v petek, 5. oktobra, zopet zasledili, ga obkolili in po gostovem strelu je moral klecniti, nakar ga je dokončal lovec Grebenc.
Gostu so se kar iskrile oči, ko je lahko od blizu ogledoval mogočnega medveda, ki je bil cUj njegovega obiska. Po lovski oceni je bil težak 180 kg in okoli 10 let star. Medveda so nato strokovno odrli in razkosali. Gost pa je moral v vaški krčmi sprejeti „lovski krst**, s čimer so mu priznali, da se je „lovsko obna&l“ (? ? ) in da zasluži priznanje, ki pa je gotovo dvakrat mastno: pod medvedovo kožo in še bolj za gostovo denarnico.
Lovska družina je za enega medveda lažja, težja pa je zdaj lovska blagajna.
V. P.
^Kozerija^
OČE IN SIN PRIPOVEDUJETA
Oče: Spominjam se, bila je noč kot v rogu. Pa zima pa sneg pa mraz. Lačni prej kot siti, nekje v globokem gozdu in nekje blizu so tulili voleje. Za palec nisi videl predse. Snežilo je kot za stavo.
Sin: v prostoru je bila tema, oče moj, le obrisi so se videli. Zatohlo je bflo in dim se je valil, podoben jesenski meg^i. Sedeli smo in čakali, bosi, napol nagi.
Oče: Tudi mi smo bUi bosi, sin moj, pa raztrgani. Težki časi so bili takrat. Jermen se mi je zarezal globoko v ramo in v želodcu sem
imel praznino, bolelo me je, kot bi pojedel težko skalo.
Sin: Glavo mi je hotelo raznesti. Čutil sem, da se nekaj pripravlja, oče moj. Bil sem nestrpen, tresel sem se po vsem životu, živci so mi zveneli kot struna na električni kitari, oče moj.
Oče: Nekdo zraven mene je jeknU. Morda je omahnil za vekomaj, morda je samo dal duška svoji bolečini. Nestrpno smo čakali, sin moj.
Sin: Napetost je rastla, oče moj. Telesa so se stegovala, globoko dihala, vedeli smo, da je prišla naša ura, naš čas, oče moj. Vedeli
smo. Čakanje me ubija, oče moj. Najraje bi kriknil!
Oče: Vedeli smo, da se bo zgodilo nocoj.. To so nam povedali, nič več. Čakali smo samo besedo, pa bi zleteli kot puščica z loka, se spoprijeli, naredili konec, sin moj.
Sin: Nastala je močnejša svetloba in zagremelo je. Nekdo je nekaj govoril, daleč, oče moj.
Oče: Za hrbtom je počila puška. Nekomu se je sprožila nehote. Nastala je smrtna tišina. Smo pokapani?
Sin: Po grmenju se je prikazala.
Oče: ,JMapad!“ smo zaslišali poveljnikov glas.
Sin: Vrtela se je, plesala, oče moj.
Oče: Spopadli smo se, sin moj.
Sin: Odvrgla je zadnjo krpo, oče moj.
Oče: Zmagali smo nad drhaljo, sin moj.
Sin: Bila je gola golcata, oče moj.
Oče: To je bil moj ognjeni krst, sin moj.
Sin: Tako sem videl prvi strip tease, oče moj.
Oče: Si me poslušal, sin moj?
Sin: Sem, oče moj.
TONI GASPERIČ
V
Za hitro poslan telegram je potrebna zbranost in hitri, spretni prsti. Na sliki: Jožica Rozman, delavka PTT podjetja Novo mesto, pri teleprinteiju. (Foto: S. Mikulan)