TEDENSKO GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ISKRA - INDUSTRIJE ZA ELEK-' TROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE; ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, KRANJ Uspešen izvoz v aprilu Tudi v aprilu je bil naš iz- Instrument!, voz zelo uspešen. Seštevek Otoče pošiljk vseh tovarn izkazuje Elementi, vrednost 446.625 dolarjev ali Ljubljana 105-odstotno izpolnitev me- Elektronika, pečnega plana, pri čemer pa Horjul fii všteta še prodaja za devi- Elektromotorji; ze na domačem tržišču. Železniki Glede prodaje na posamez- Kondenzatorji, na valutna področja -je bil Semič aiprilski izvoz še posebej ugo- Radijski sprejemniki, den. Izvozili smo' vrednostno Sežana ?3% izdelkov na konvertibil- Avtoelektrika, no -področje; le 5%; v vzhod- Nova Gorica ne države SEV in 22 %' v dr- Aparati, žave ostalega kliringa. Naj- Ljubljana več zaključkov smo realizirali za Zahodno Nemčijo, Tovarni USMERNIKI, skupno- kar 48% od celotne vo mesto in MIKRON, Prilep realizacije na konvertibilnem nista imeli v preteklem me-¡področju. Zahodna Nemčija seou izvoznih zadolžitev, a ga materiala, zlasti bakrenih | polizdelkov. | Skupno je naše združeno t podjetje izvozilo’v prvih šti- 1 rih mesecih letošnjega leta 1 196 i2deikov ^ vrednosti nekaj 1 . nad 1;600.000 dolarjev ali za J dobri dve milijardi starih dl- \ narjevi Za to obdobje smo to- ii rej docela izpolnili svoje izvozne obveznosti do banke, ne upoštevajoč še dodatno prodajo za devize51 na, domačem tržišču, ki jo bankatu-Čestitke in nagrada tov. ~Martinčiču (desno), di-priznava kot izvoz. »krivcev« za lep videz menze v Šentjerneju 112 47 enemu izmed 76 No- Javna demonstracija »šolskega kompleta« je postala tako naš najpomembnejši kupec in, kot kažejo Zaključki; bo ostala tudi v .prihodnje na prvem mestu. Na dragem mestu je to ■pot Italija, na. tretjem pa Turčija .in -nato na veliko ipreseheeenjejp^jaižnoameriška . §¡8 Kolunlbija. Sledijo: | Švica, Iran, Madžarska in šele na osmem mostu so ZDA. Razen Zahodne Nemčije je vrstni red držav v primerjavi 's. 'prejšnjimi meseci,..ze>It> spremeniea. Skupno. je. bilo: ha aprilski izvozni listi- 28 držav-uvoznic iz vseh kontinentov, razen Avstralije. - Posamezno tovarne so ta-Jkble realizirale svoje aprilske izvozne/obveznosti! . Elekfromehanika, % Kranj 114 Avtomatika, ■ Pržan 110» Polprevodniki, Trbovlje 111 sta vseeno izvozili nekaj svoje proizvodnje.. Edino tovarna TEN, Ljubijana-Stegne ni izvozila j nič ih tudi ni imela zadolžitve.. Regionalno je bil naš izvoz v aprilu takole izpolnjen gle? de r.a predvidene 'ZaR!jufke' oz. | proizvodno zadolžitve: mm ZDA . 83 VZHOD. DRŽAVE SEV 33 ZAHODNA EVROPA 117 TURČIJA 91 OSTALE DRŽAVE 346 _ J, J, Manj ši.: izvoz kot; }d bil planiran so zabeležile torej le tovarne: ELEKTROMOTORJI — Železniki, KONDENZATORJI — Semič, AVTOELEKTRIKA — Nova Gorica in APARATI — Ljubljana. Povsod navajajo kot vzrok; objektivne težave s pomanjkanjem reprodukcijske-- Obisk romunske delegacije Romunska delegacija Ministrstva za strojegradnjo, ki je bila pred kratkim na obisku v najvažnejših tovarnah, ki proizvajajo obdelovalne stroje, j e 26. aprila obiskala tudi »iskro«, kot proizvajalca elektroopreme programskih krmiljenj za obdelovalne stroje. Zadevno si je delegacija ogledala SVN tovarne električnih naprav v Stegnah, kjer. se je zanimala za proizvodnjo programskih naprav, in krmilnih plošč za obdelovalne stroje. Zatem-je obiskala Iskrin obrat »Kontaktov« v Kranju. Delegacijo so zanimali električni elementi za upravljanje obdelovalnih strojev. Kasneje so si ogledali v ZZA Ljubljana ,. numerično krmilno.' napravo na stružnem avtomatu, ki jo je razvil ZZA, Zadnji ogled so posvetili: laboratorijem za ugotavljanje kvalitete, in funkcije. Vodstvo ZZA je de» Jegaciji izročilo nekaj zadevnih prospektov. V razgovorih so člani delegacije .pokazali vidno zanimanje za programske. naprave in tudi ostalo elektro opremo. Vodja delegacije je izrazil željo, da bi zaključnim razgovorom v Beogradu prisostvovali tudi 'zastopniki združenega podjetja Iskra in 'da' bi. predstavniki združenega podjetja obiskali tovarne .romunske, industrije obdelovalnih strojev, za kar bo romunsko, ministrstvo za strojegradnjo poslalo uradno po-vabilo. . ....... -Na Zavodu za avtomatizacijo je bilo pred nekaj dnevi izredno zanimivo posvetovanje, katerega so se na povabilo Zavoda udeležili zastopniki prosvelno-pedagoških institucij iz vso Slovenije. Predstavniki Zavodir so povabljene seznanili z vse večjo potrebo uvajanja. prakfič-nega’ pouka v šolah in s tem v zvezi prikazali uporabnost »šblskoga kompleta« elektronskih merilnih instr-umontov pri pouku; osnov elektrotehnike, elektronike.• in. fizike, kakor tudi. možnost ‘prilagoditve razumske •zahtevnosti praktičnih vaj : posameznim stopnjam šol. j Vse ' navzoče' je v imenu Zavoda ' pozdravil ing. Osojnik in v nagovora dejal, da je posvetovanje namenjeno-predvsem I zainteresiranemu vodilnemu kadru posameznih šol, vaje pa naj prikažejo vsestransko uporabnost »šolskega kompleta« pri pouku na šolah, naj bodo to osemletke, gimnazije ali strokovne industrijske in tehnične šole. Ing. Ahačič je na kratko opisal posamezne elemente »šolskega kompleta«,,'njihove : karakteristike in uporabnost. Njegova izvajanja je nadaljeval ing. Mozetič, ki je v zelo poljudnem jeziku prikazal nekaj izbranih vaj iz. osnov elektrotehnike. Demonstracijo je zaključil ing. Starič z izredno zanimivimi poizkusi s področja fizike. Udeleženci posvetovanja, med katerimi eb -bili zastopniki Zavoda za šolstvo SRS, Republiškega sekretariata za kulturo in prosveto SRS, Tehnične šole za elektrotehnično stroko iz'Ljubljane in Maribora,1 Elektrogospodarskega' šolskega centra, Šolskega centra PTT, Železarskega industrijskega, centra z Jesenic, industrijskega šolskega centra Kranj in nekaterih: srednjih šol, so z- velikim zanimanjem spremljali demonstracije ■ posameznih vaj., || | V razpravi, ki je. sledila demonstracijam, so udeleženci posvetovanja s postavljali predstavnikom Zavoda . in prodaje Združenega podjetja ISKRsA vprašanja, ki iz ekonomske plati zanimajo posamezne šole: dobavni roki, cena, strokovna literatura, možnosti dodatnega komple-tiranja instrumentarija in flčilv' ki ‘sb^btretotia’ za izvajanje yaj itd. Predstavniki (Dalje na 6. strani) Jubilejni pohod po poteh partizanske Ljubljane Praznično, vzdušje ob 21. obletnici osvoboditve, je letos že desetič močno in prisrčno povezovala manifestacija, ki obuja spomin na NOB in ljudsko revolucijo. Pohod »Po poteh partizanske Ljubljane« množično povezuje starejše generacije z mlajšimi rodovi. Zamisel pred desetimi leti oz. s pohodom »Ob žici okupirane Ljubljane«, kakor se je imenoval še takrat in ko je sodelovalo 30 udeležencev, se je razrasla v desetih letih v eno izmed najmočnejših manifestacij. V nedeljo je Ljubljana sprejela že desetič udeležence jubilejnega pohoda. Več kot 22.000 pionirjev, članov ZB, množičnih in fizkultumih organizacij je sodelovalo v tem slavju. Ob poteh, kjer je potekala ta športna in politična manifestacija, ter na cilju na Trgu revolucije, se je zbralo več kot dvajset tisoč gledalcev, ki so s tem tudi sodelovali pri tej prireditvi. Udeleženci pohoda, na stotine zastav, tribune s častnimi gosti, gledalci in poslopje slovenske* univerze, na katere balkonu se je pred 21. leti prva vlada slovenskega ljudstva prvič predstavila, vse to se je zlilo v eno samo nepozabno podobo. Vrhunec pa je bil prihod~odreda nekdanjih slovenskih partizanskih kurirjev. Partizanska koračnica je odmevala med hišami, kurirji pa so strumno ; korakali' v bojnih uniformah z odlikovanji in rdečimi nageljni na prsih. Na zaključni svečanosti v dvorani Slovenske filharmonije, kjer so najboljšim podelili nagrade in priznanja, je prvi komandant slovenskih partizanov Franc Leskošek-Luka na kratko orisal zgodovino boja našega glavnega mesta, nato pa je odredu kurirjev izročil spominski prapor za udeležbo v vseh pohodih. S pozdravno brzojavko predsedniku Titu je bila sklenjena nepozabna svečanost. Pohod »Po poteh partizanske Ljubljane« je ena izmed prireditev, id znova in znova obuja spomin na tiste slavne dni, časovno sicer odmaknjene, a vsebinsko vselej enako bogate. Zaključni račun podjetja za L 1965 Kot vsako leto smo tudi za čutno znižati blokacijo na preteklo leto izdelali za- žiro račun v zadnjih mesecih ključni račun podjetja kot leta 1965. celote,^ in sicer na podlagi Prekomerna vezava sredstev zaključnih računov orgamza- je povzročila tudi dodatno cij v sestavu podjetja in za- nenamensko vezavo zapadlih ključnega računa uprave pod- dolgoročnih in kratkoročnih jetja. obveznosti iz kreditov in s Iz analize k zaključnemu tem dodatne stroške in Izred-računu podjetja je razvidno, ne izdatke. Od zapadlih ne-da je bil plaapfizičnega obse- plačanih obveznosti so bile ga proizvodnje izpolnjen s do dneva plačila odnosno do 93,9 % in da so plan presegle konca leta obračunane redne — tovarne Avtomatika, In- in zamudne obresti. Zato 'so strumenti, Polprevodniki in nastala velika odstopanja med Radijski sprejemriiki. Dalje je predvidenimi in obračunani-iz poročila razvidno, da se je mi stroški od kratkoročnih proizvodnja v letu 1965, pove- in dolgoročnih kreditov za' čala za 12,7 ^/0 nasproti letu obratna sredstva. 1964. Vzroki za nedoseganje Obračunane redne in za- * za leto 1964 so prikazani pokazani podatki skupaj za Avtomatiko in RA-sprejem-niki! Iz tabele je razvidno, da so 3 tovarne: Elektromehanika, Kondenzatorji in Polprevodniki presegle planirano število zaposlenih. Hitro naraščanje števila zaposlenih v prvih letih po integraciji se je v letu 1965 ustavilo in začelo postopoma padati, kar je razvidno iz naslednje primerjave: Leto 1962 — 100,0 Leto 1963 — 116,2 Leto 1964 — 142,8 Leto 1965 — 143,0 Samoupravni organi podjetja so prve mesece preteklega leta dali priporočilo tovarnam, da se povprečno število pposleriih v podjetju fie poveča nasproti letu 1965. To priporočilo je bilo skoraj v vseh tovarnah realizirano, saj je povprečno število zaposlenih v podjetju se vsak meseč približno enakomerno zmanjšalo, tako da so bili vidni ukrepi, kj so imeli namen zaustaviti pretirano naraščanje število zaposlenih, (se bo nadaljevalo! V. A. Sprememba proizvodnega plana in.osebnih dohodkov v »Elektromehaniki« proizvodnega načrta so pred- xmicin.e obresti nad predvide-vsem v pomanjkanju materiala tako domačega kot iz uvoza; pomanjkanje materiala pa je bilo v glavnem posledice naše nelikvidnosti, ni mi so seveda negativno vplivale na končni finančni uspeh poslovanja v letu 1965. Iz povedanega lahko povza- oziromV tudi posledica ne- 4* gospodarjenje z skladnega planiranja in naba- pbratmmi sredstvi m bilo ve. Oboje pa jepovzročilo P°vsem zadovoljivo, nesortiranost materiala in s Povprečna obratna sredstva tem kopičenje zalog in pove- so se nasproti letu 1964 povečanje nedovršene proizvodnje, šala za 14,5 °/o, nasproti letu kar. vse je imelo za posledico 1963 pa za 41,0%. Ce pa 'rast neizpolnjevanje pogodb do virov obratnih sredstev pri-kupcev po postavljenih termi- merjamo samo z rastjo vpro-nih - izvodnje (1965/64 = 12,4 %, Podjetje je bilo že ob kon- J965^63 1 65'7 %)„so razumen leta 1964 v izredno težav- finančne težave podjetja, nem finančnem- položaju, saj ©pazen je občuten padec je zaradi velike vezave obrat- aedoipene proi^odnje ma-riih sredstev zašlo v nelikvirf^oti decembru 1964 (indeks nost, ki je trajala skozi celo f.6/6) medtem se pa na esta-leto 1965. Zaradi ukrepov kre- llh. kategorijah vidi porast, pe ditne politike, je bilo v tem Primerjamo začetno^ m konc-pogledu pričakovati poslab- "o stanje v 1965. letu. če pa v primerjamo gibanje med le- tom vidimo, da so zaloge šanje, saj je omejitev kratko ročnega kreditiranja prizadela najbolj naše podjetje, kije v letu 1964 izkoriščalo od občutno porasle v I. polletju, dočim so se v II. polletju z skupnih virov obratnih sred- Rajanjem sanacijskega na- črta znižale skoraj/ na isto višino, ki je bila ob začetku leta. Z izvajanjem sanacijskega načrta zaloge še vedno štev kar 40 % v obliki kratkoročnih kreditov. - Gospodarski pačrt za leto 1965 je predvideval povečanje padajoT proizvodnje ob približno ena- _ * , kih virih sredstev kot so bili . s.tevlI° zaposlenih v pod-na razpolago v letu 1964. Tudi |?§E se „f a!?rt>tl ?lanu ob maksimalnem izkoriščanju znizjao za 0,7 /o- Nasproti pov-kratkoročnih virov in dodeli- P«*?“ K let,a f,96f Pa se ij tvi novih posojil, za trajna število zaposlenih le minimal-obratna sredstva bi to pome- no zvišalo in sicer za 0,1 % nilo,/da je treba ob povečani Po ^posameznih poslovnih proizvodnji znižati vrednost enotah so indeksi realizacije povprečno vezanih sredstev na povprečnega števila zaposle-vrednošt virov in tako bistve- niih v 1. 1965 nasproti planu za no izboljšati koeficiente obra* leto 1965, oziroma indeksi Čanja. Iz teh razlogov je pod- realizacije 1. 1965 nasproti jetje izdelalo svoj sanacijski realizaciji 1. 1964 i načrt, ki ima namen sprostitev obratnih sredstev in > /^; ustvariti likvidnost podjetja. Žiro račun podjetja je bil blokiran skozi vse leto ,1965. Elektromehanika Tako je bilo želo otežkočeno Avtomatika urejeno finančno poslovanje: Avtoizdelki dobavitelji, banke, družba so Elektromotorji svoje terjatve vnovčevali z Instrumenti izvršbami, osebne dohodke je Naprave podjet. redno izplačevalo iz Elementi rezervnega sklada, za uvoz Kondenzatorji materiala ni bilo mogoče red- Elektronika no in pravočasno zagotoviti Polprevodniki dinarskega kritja. Vse to je Usmerniki . /y... povzročilo podjetju veliko ma- Ra-sprejemniki terialno in moralno škodo. SKUPAJ Zato je sanacijski načrt po- Skupne službe stavil kot prvo nalogo izbolj- Samost, dejavnost šanje likvidnosti podjetja, z PSO-skupaj izpolnitvijo nalog iz tega na- SKUPAJ črta nam je .uspelo zelo ob- PODJETJE naslednji: Indeks "R-65§ R-65 P-65 R-64 100,8 99,2 99,5 88,4 99,2 106,3 99,8 118,0 100,0 102,2 97,4 93,3 95,9 102,9 101,2 99,5 98,8 102,4 100,5 114,2 93,3 90,9 99,8 — 99,3 99,9 99,4 100,7 99,8 104,9 99,3 100,1 Delavski svet »Elektrome-hamitke« je na zSSedanju dne 20. 4. 1966 potrdil predlog strokovnih služb in upravnega odbora tovarne; da se proizvodni plan za leto 1966 dvigne od 172 milijonov na 182,4 milijona N din.'Poveča se zlasti proizvodnja stikal, relejev, trifaznih števcev in vrtalnih strojev. Na čem temelji sprememba plana proizvodnje, in kakšen učinek ima na tvorjenje celotnega dohodka ter na delitev? V zadnjih dveh letih je bilo vloženega mnogo denarja za nabavo in gradnjo osnovnih sredstev (iz kreditov). Tako se je vrednost aktiviranih osnovnih sredstev (zgradb, strojev m; naprav) povečala od leta 1963 za 77 % po nabavni in za 164% po sedanji vrednosti. V tem času smo “proizvodnjo povečali za 41-% (po stalnih cenah). Torej tempo porasta proizvodnje zaostaja za porastom vrednosti osnovnih sredstev. Značilne jša je primera med letoma 1966 in 1965. Vrednost osnovnih sredstev se nam v tem intervalu zviša za 25 % proizvodnja po starem planu pa le za 13%. S spre-membo/plana se stopinja porasta proizvodnje zviša na 20%. kapacitete so torej glavna podlaga, ki omogoča večjo proizvodnjo, zlasti še, ker.se vzporedno s tem uvaja tehnološka specializacija. Draga, ne manj pomembna podlaga je tempo porasta produktivnosti. Ce meri- mo produktivnost dela s proizvodnjo na produktivno uro, ugotovimo, da je bila 'v letu 1965 stopnja j»rasta 'produktivnosti 14,7%, medtem ko je bila po prvotnem psoiz-vodnem planu za leto 1966 predvidena stopnja 6,5% (po stalnih cenah)... Z izpolnitvijo novega plana proizvodnje bi bita dosežena stopnja produktivnosti 15 % in s tem zagotovljen enak tempo kot v letu 1965. _ Struktura delitve celotnega dohodka -se s spremembo plana dokaj spremeni. Pri 6 odstotkov povečani proizvodnji se bodo stroški predvidoma povečali- le za 4,6%. Pri tem gre le za spremenljive stroške. Stalni stroški se s spremembo ne povečajo (obresti, amortizacija, stroški služb podjetja itd.). S tako spremembo strukture delitve celotnega dohodka bo ustvarjeno za okrog tri in pol milijona novih dinarjev več dohodka. Po predlogu spremembe plana naj bi od tega porabili za popravo osebnih dohodkov 3.341.050 .N din, medtem ko bi se ostanek dohodka povečal za 103.814 N dinarjev. Znano je, da so že nekaj let povprečni osebni dohodki »Elektromehanske« najnižji v industriji kranjske občine ter tudi med najndžjimi v združenem podjetju Iskra. Ta razloček ¡je bil še pove1-čan z reformo, ko so bili osebni dohodpti v tovarni po-povečani le za odpravljene stopnje prispevkov (12,8%). Zaradi takega stanja je v tem- času zapustilo tovarno veliko visokokvaMficranh de-delavcev ih uslužbencev. V . začetku letošnjega leta smo imeli naslednjo kvalifikacijsko strukturo zaposlenih: VK KV PIC+NK VS SS NS+PD Zasedena del. mesta Osebna kvalifikacija 658 958 1600 169 331 264 1156 1837 40 134 239 524 Razlika —394 +198 +237 —129 —197 +285 Postavimo, da - delovna mesta niso previsoko ocenjena. Torej nam manjka: 523 visokokvalificiranih delavcev in visok os'trokovnih uslužben- cav ali 63 % potrebnih strokovnih kadrov. Ni da bi govorili o tem, kaj pomeni to za proizvodnjo, kakršna je naša. Ce bi raziskovali vzroke sedanjega stanja, bi marsikoga zabolela glava, _ če drugače ne bi bili te kadre že pridobili z rednim štipendiranjem -in dopolnilnim izobraževanjem v zadnjih desetih letih. Zamujeno bo treba nadoknaditi, te strokovne kadre, pa, ki jih imamo, pa je treba s pravilnim stimuliranjem obdržati, kajti najvažnejše pri sedanjem gospodarstvu je to, da nam proizvodnja redno in nemoteno teče. Pravilna politika nagrajevanja strokovnih kadrov je osnova za dobro gospodarjenje, s tem pa tudi našega osebnega in družbenega standarda. R. K. S 1. seje DS »Aparati« Na 1. seji (28. 4. 1966) DS tovarne električnih aparatov — Ljubljana so navzoči so- Popravek Pri razglasu rezultatov volitev v prejšnji številki, v rubriki št. II Izvoljeni člani v DS organizacij združenega podjetja »Iskra« Kranj in pod naslovom Prodajno servisna organizacija Ljubljana — je bila nehote izpuščena št. 4 in izvoljeni kandidat Gvardjančič Aleksander, kar s tem popravljamo. glasno sprejela poročilo predsednika vodilne komisije. Za predsednika DS je bil izvoljen tov. Anton Brulc, za njegovega namestnika pa tov. Ciril Klanjšek. DS je poročalo predsednika UO o delu v pretekli mandatni dobi vzel na znanje brez pripomb in -sprejel raz-rešnico odbora. y novi UO so bili izvoljeni: Janez Gia-nini, Ciril Istenič, Viktor Korošec, Franc Grad, Janez Trtnik in Božo čeihak, za namestnike pa inž. Dušan Kalan, Franc Rošelj in inž. Drago Gruden. Predlog za podaljšanje veljavnosti začasnega pravilnika o delovnih razmerjih, ki ga je predložil splošni sektor, je DS brez pripomb ah soglasno sprejel. Na isti seji je DS sprejel nov sistem za določevanje letnega dopusta. ABC DOPISUJTE V »ISKRO«! Osem let so se borili za obratno menzo V našem obratu za proizvodnjo uporov v Šentjerneju, ki bo letos praznoval že petnajstletnico svojega obstoja, so malone že' od vsega začetka pogrešali svojo obratno menzo. Posebno resno so se zavreli ?za to, da bi jo zgradili, že pred osmimi leti, vendar ni bilo sfedsitev in ostalo je le pri želji in potrebi. . Pred dobrim letom so predvsem s prostovoljnim delom in lastnimi denarnimi sredstvi sicer , že preuredili prostore za svoj obrat družbene prehrane, toda zaradi potreb po razširitvi proizvodnje, menza ni začela služiti svojemu prvotnemu namenu, pač po so jo hočeš nočeš morali Odstopiti za delovne prostore; Nekako v Začetku letošnjega leta pa so se Šentjernej-' dani spet zagrizli, v to, da bi svojo dolgoletno; željo uresničili. Ž zgraditvijo skladišč v notranjosti tovarniškega dvor rišča, so sprostili pritlične prostore upravne stavbe, v Sjsaterih so sklenili urediti težko pričakovano menzo in & tem realizirati vsaj prvi del načrta, po katerem naj bi za nad 400 zaposlenih razen menze urediti;'tudi objekt za -varstvo otrok zaposlenih delavk, ki v obratu v Šentjerneju predstavljajo veliko večin© delovnega kolektiva. Člani delovnega kolektiva sov zgraditev obratne menze razen številnih prostovoljnih del. ur, vložili tudi po polovico svojih mesečnih prejemkov, pri čemer bi lahko rekli, da so prispevati okrog_ 25 milijonov starih dinarjev. Novi načrti so bili kaj kmalu nared in v pičlih štirih mesecih so nekdanja, skladišča v upravni stavbi dobila povsem drugo lice. Spremenila, so se v lično urejeno, prav sodobno obratne menzo, z dvema prostoroma za serviranje, lepo kuhinjo in okusno urejenim bifejem-, če naj “bom v tem opisovanju kritik, potem lahko izrečem vsem, ki so pripomogli do rojstva nove menze v Šentjerneju v takšnem obsegu in izgledu — edinq vse priznanje, saj se mirno- lahko kosa z marsikatero sodobno urejeno restav-. racijo ali drugim gostinskim obratom, pa čeprav je šent-jernejska menza terjala le delček sredstev, kakršna so po navadi potrebna za izgradnjo sodobnega gostinskega objekta. Nikomur menda ne bom prizadejal ' krivice, ' če navedem imena ¡tistih članov delovnega kolektiva, ki so se pri gradnji — to pot zares — najbolj prizadevali, da bi bila čim prej dograjena. Zato so tovariši' Jože Martinuč, _ Andrej Baša, Ivan’ Turk, Alojz Modic, Slavko Franko in Janez Mencin upravičeno in zasluženo ob otvoritvi menze prejeli tudi skromne nagrade,'s katerimi je delovni kolektiv dal svoje priznanje za njihove napore in prizadevanja,, da bi bila menza res dograjena in predana, svojemu namenu do letošnjega praznika dela. 4 Ban pred prvim majem je bilo okrog Iskre v Šentjerneju vse^čivo. Zastave, godba po ozvočenju, cvetje — vse je pričalo o tem, da je za dobršen del Sentjernejčancrv prišel dolgo pričakovani veliki dan, ko bodo s skromno slovesnostjo otvorili svojo obratno menzo. Ob desetih je predsednik sindikalne podružnice, tov. Ivan Metelko spregovoril o pomenu mednarodnega delavskega praznika -in na kratko orisal prizadevanja delovnega kolektiva v 'Šentjerneju, da bi si iz lastnih žuljev ustvaril obrat družbene prehrane, ki ža večino zaposlenih pomeni veli- ko pridobitev in: razbremenitev zlasti zaposlenih mater. Zastopnik občinske skupščine je nato v krajšem nagovoru dal priznanje kolektivu obrata v Šentjerneju in prerezal vrvico ob vhodu v menzo, ki jo je s tem simbolično dtvoril; Gostje iz združenega pod jet j a,, matične tovarne. elementov in. organizacij izven Iskre, so si nato ogledali prostore'menze. Potem je za vse udeležence» slavnostne otvoritve šent-4 jernejske menze sledilo kosilo. De1, članov kolektiva -je zasedel oba prostora v menzi, ostalim pa-so postregli na dvorišču za menzo, kjer je peterica mladih muzikantov poskrbela' za Veselo razpoloženje in po kosilu tudi za »brušenje pet«. Ob dobri volji, vedro in veselo je tako naš delovni kolektiv v Šentjerneju \ proslavil otvoritev svoje menze in se z zanj pomembno delovno zmago \ pripravil na nad delavski praznik., -C- I Na dvorišču za menzo se je po otvoritvi razvilo prije praznovanje pomembnega dogodka v obratu Uspešna racionalizacija Tov. Tiringer, strojni ključavničar, ki vzdržuje v obratu AIN navijalne stroje znamke Auman, je prijavil predlog izboljšave, ki se nanaša na tehnološki, postopek pri navijanju tuljaivic za ....rele dvotarifnega številčnika.. . Z navijalnimi strojčki znamke Auman se navijajo razne tuljavice, ki služijo v različne namene. Med temi RAZPIS Kadrovska komisija OBRATA STIKAL razpisuje delovni mesti KV FINOMEHANIK KV REZKALEC Pogoji: Priznana kvalifikacija z najmanj 2 leti prakse na ustreznem delovnem mestu. Prijave sprejema Kadrovski oddelek ISKRA Kranj, najkasneje do 1. 6.1966. sd tudi tuljavice za rele dvotarifnega številčnika. Njena uporaba je zelo ' velika pri števcu E5 in je bila zmogljivost treh strojev na dve izmeni majhna.- Dnevno je bilo navitih 480 kom. navojnili tu-ljavic, potrebujemo pa jih 8Q0 kom. za montažo dvota-rifnih . števcev. Zato ■ so se kazale potrebe po novih naivi-jalnih strojih in s tem novi finančni izdatki. Zelo dobro je rešil ta problem tov. Tiringer, ki je z uspešno 'racionalizacijo povečal zmogljivobt obstoječih navijalnih . strojev za 35 %. Preuredil je stroj tako, da se sedaj navijata dve tul javi ci hkrati. To je dosegel, z nekaterimi dodatno vgrajenimi elementi na navijalhem stroju ih z dodatnim motorjem zraven stroja, kjer se navija preja na tuljavice. Treba je pripomniti to, da so v tovarni že delali podobne poskuse, vendar ni bilo uspeha. Imenovani navijata! stroji šo konstrukcijsko predvideni za navijanje ene tuljavice. Predlog izboljšave je bil obravnavan za polletni prihranek, ker se predvideva na tuljavici konstrukcijska sprememba. Namesto bombažnega povitja preko žice, bi se tuljavice: v bodoče: zahvale z umetno maso. V primeru, da se sprememba ne izvede, se bo odškodnina obravnavala naknadno. V nasprotnem primeru bo upoštevan le. prihranek pri navijanju žice. . Tovariš Tiringet Anton je bil za- polletni prihranek 6,843.609 S din nagrajen z 3.003 N din. J. S. Predsednik UO ZP „Iskra“ - inž. Tone Nedog: Jih predstavnikov v uprav- točila obširno obravnaval nem odboru podjetja.— takratno problematiko pod- Na ta način naj bi se za- jetja t ter se odločH, da bo gotovil kar najbolj demokra- nadaljeval z delom in ures-tičen-. način sprejemanja ničevanjem nerealiziranih sklepov in obravnavanja naj- sklepov prejšnjega iipravne-bistvenejše problematike v ga odbora, ter takoj pričel našem podjetju. ! , -z dhižbeno-političninii orga- Umestna • je 'ugotovitev, nizarijami pripravljati kon» da se je ta zamisel v znatni kretnejšl program dela saf “ Upravni odbor podjetja je nem obdobju zastopane na» jetja zasledoval tudi pri Iz- meri uresničila, kar se odraža moupravnih organov za tebi! izvoljen na prvi seji slednje tovarne oz. organi- biri in' imenovanju1 članov v potrditvi pretežne večine koče mandatno obdobje, novoizvoljenega delavskega zarije podjetja: Aparati, Av- gospodarske komisije Uprav- sklepov upravnega odbora Predvsem nai hi se delo» sveta podjetja v začetku toizdelki, Avtomatika, Elek- nega odbora, saj je bil iz- na zasedanjih DS podjetja. _ .fi upravnega odbora ‘maja 1965, konstituiral ,pa tromehanika, Elektronika, voljen za predsednika te ko- Prt upravnem odboru so „„M-.. J" „n«iedn!a rmd. se je na svoji 1. seji 14. 5. Elementi, PSO , Radijski misije predsednik upravne-, delovale še .komisije za _ov. , J P 1965. ■ sprejemniki in uprava pod- ga odbora predhodne man- OD, : za organizacijsko-ka- J Po dejanski kvalifikacij-. : jetja ter ŽZA. - datne dobe. drovska vpkašanja ter komi- — reševanje - notranje eko» "skl strukturi so upravni od- Zaradi kontinuitete delo- Uresničena je bila tudi sija za družbeni standard nomske in druge problema» bor sestavljali: 1 član VK vanja so' bili drugič izvo- zamisel, naj bodo v gospo- in rekreacijo. tike podjetja (kriza z obra- ' delavec, 4 člani s SS izo- Ijeni isti predstavniki iz or- darski komisiji zastopane . Tmr>.T, tovalnimkapitalom, neustrez» brazbo, 2 člana z Vš 'izo- ganizacij: Aparati, ZZA, in 'vse tiste organizacije, ki pri » SMERNICE DELA UPRAV-. ¿j koeficienti obračanja, ter» brazbo* in 4 člani z VS izo- PSO. v omejenem številu članov v NEGA ODBORA jatve dolžnikov, upniki itd.); brazbo. » Kontinuiteto je novoizvo- upravnem odboru — zaradi Na 1. zasedanju je ■ novo- — reševanje organizacijske “P upravnem odboru šo Ijeni upravni odbor na pred- operativnega značaja dela Izvoljeni upravni odbor' na problematike v smeri jača- bile v preteklem mandat- log sindikalnega odbora pod- tega organa — nimajo syo- podlagi primopredajnega po- nja poslovne dinamičnosti, Poročilo o delu upravneja flora podjetj v pretek i mandatni dobi Naš razgovor : Vprašuje UREDNIŠTVO, odgovarja predsednik DS tovarne' električnih merilnih instrumentov Otoče — EMIL ŠKRINJAR. VPRAŠANJE: Vaše delovanje kot predsednik DS spada k pretekli mandatni dobi, zato je razumljivo, da bodo vprašanja tesno povezana z dejavnostjo »starega« delavskega sveta. Ali menite, tda je DS v tej dobi zadovoljivo opravil svojo nalogo in kakšna je bila udeležba in sodelovanje članov DS na zasedanjih? ODGOVOR: Na kratko Vprašanje "ni moč ,na kratko odgovoriti, zato bo prav, če se poslnžim nekaterih podatkov. Delavski svet je imel 13 rednih 'zasedanj, 1 nadaljevanje in 4 izredna oz. skupno 18 zasedanj. Udeležba ni bila najboljša oz. v številkah izraženo 67%. Zabeleženo je 123 izostankov, od tega kar' 41 neopravičenih. 2 zasedanji delavskega sveta sta-zaradi nesklepčnosti odpadli.-Vse to kaže . na premajhno zainteresiranost za Tov. Emil Škrinjar delo v samoupravnih organih s strani nekaterih članov delavskega sveta, čeprav smo na nekaterih sejah sprejemali zelo važne sklepe. Taik odnos, poudarjam, nekaterih članov kvari plodno sodelovanje in angažiranost dragih članov delavskega svata.. To poudarjam zato, ker se bo novi delavski sivet v letu 4966 srečal še z večjima težavami kot so bile do sedaj in tudi s takimi, ki so nam bile tuje. VPRAŠANJE: Kot vodja poskusne proizvodnje, hkrati pa predsednik DS tovarne, ste bili več kot polno zaposlen, zato ste prav gotovo morali tudi doma večkrat premlevati razne probleme in težave, ki jih v pretekli mandatni dobi ni bilo malo. Kaj bi nam na kratko povedali’ o gospodarjenju v otoški tovarni? ODGOVOR: Težav in problemov''je bilo več kot dovolj. Stalno pomanjkanje •obratnih sredstev in deviz je imelo svoj vpliv tudi na. proizvodnjo v podejtju in tovarnah. Kij ubitemu je naša tovarna dosegla .letni plan 100,-9 % medtem ¡ko - je vrednost proizvodnje bila v primerjavi z letom 1964 za 19,5 odst. višja. število zaposlenih” se je v tem obdobju znižalo' za 12 oseb. Z izkoriščanjem delovnega časa pa nikakor ne moremo biti zadovoljni. Po številuzaposlenih smo imeli’ na razpolago 696,112 delovnih ur Od tega pa smo izkoristili za delo le 507.125 ur. Razliko 188.987 ur predstavljajo .prazniki, dopusti, odmori in bolezenski izostanki. Slednji so posebno problematični. Medtem ko je odpadlo v le-.tu 1964 na bolezenske . izostanke 44.316 ur, se je v letu 1965 povišalo na _45j087 ur. Zaradi bolovanj smo izgubili skoraj. 3.000 več kot zaradi letnih dopustov oz. jasneje ¡povedano: skozi. Vse leto je. bilo dnevno odsotnih 18 delavcev zaradi bolovanja. VPRAŠANJE: Kakšno mnenje imate o poslovanju v le- tu 1965 z ozirom na vse naštete težave, reformo, sanacijo ipd.? ODGOVOR: Višja realizar čaja in nižji materialni stroški so vzrok, da je bdi letošnji dohodek znatno višji kot lanski. Izplačani bruto osebni dohodki so bili v letu 1965 za 22% višji od izplačanih OD v letu 1964. Povprečni mesečni OD na zaposlenega so znašali 51.251 S din, v letu 1964 pa le 40.908 S din. Iz tega lahko , ugotovimo, da smo v~ preteklem letu • poslovali dosti boljše kot pa prejšnja leta. Razveseljiva je ugotovitev, da je celoletna akoija samoupravnih organov za znižanje materialnih stroškov obrodila lepe sadove, menim pa, da še na bilo storjeno vse, kar je potrebno in da tudi v letošnjem letu s to akcijo ne smemo prenehati. Zaključni v Novi seminar Gorici Pred nekaj dnevi je bil zaključen seminar v Novi Gorici, ki je hodil možnost čla-; nam ZK, članom samoupravnih organov in nekaterim drugim delavcem tovarne, da so se v dokajšnji meri seznanili s tematiko druž-beno_ ekonomske vede. Seminar je bil nadaljevanje seminarja, ki smo ga imeli v letu 1965 za člane samoupravnih organov in druge delavce tovarne. Zahtevno in obsežno snov seminarja so posredovali izkušani domači-in zunanji predavatelji, ki so se posluževali načina: »Povezava teorije s prakso«. Prav to je omogočilo, da snov mi bila posredovana le teoretično, pač pa je vsako predavanje zajemalo dejanske probleme v tovarni, ki Popusti za skupinska potovanja po železnici Železniško transportno podjetje Ljubljana nam je o popustih za 'potovanje po železnici poslalo naslednje obvestilo: Z ukinitvijo popusta za potovanje na letni dopust na podlagi Ugitimacije K-15 na eni strani in s prenehanjem obveznosti 1,5 % od bruto osebnih dohodkov na drugi strani, je nastopila okolnost, zaradi katere se je marsikdo odločil, da bo svoj letošnji sdopust preživel v letovišču, ki je najbližji njegovemu kraju, s čimer si hoče zmanjšati stroške potovanja. Železnica je v želji, da omogoči delovnemu človeku čim cenejše in čim udobnejše potovanje ne samo na dopust, ampak tudi na splošno pri vseh skupinskih potovanjih — izletih, odobrila za skupinska potovanja popuste od 20—25 %, po posebnem dogovoru pa tudi večje popuste. Višina odobrenega popusta je odvisna od števila udeležencev skupinskega potovanja in znaša: število skupine potnikov % od 10—39 10 od 40—119 15 večja od 120 20 najmanj 500 25 Vsa pojasnila dajejo šefi železniških postaj in Turistično-transportni biro v Ljubljani, Titova cesta 32. so bili' prikazani med predavanjem in v razpravi. -Program seminarja je bil sestavljen na podlagi zahtev samih udeležencev in dotedanjih analiz seminarjev, M je 'upošteval vse izsledke za doseganje 'boljšega uspeha. Anketa je resno opozorila na napake, ki so na seminarn' jih dokaj pogoste. Predavatelji namreč dostikrat ne prilagodijo- vsebine nivoju oz. dojemljivosti skupine sluša-ljev. Predvsem so v določa-' nih primerih tujke odveč, če pá jih jé treba na vsak način uporabljati, je le-tetré« ba obrazložiti š preprosto in razumljivo besedo,- saj je oa tega marsikdaj'odvisen uspehi predavanja. ~ ■ Zaključek seminarja je bil pogojen z obravnavo anke® članov ZK »O delu komuni“ stov v tovarni«. Z izidom ankete so bili slušatelji seznáj njeni že na safnem semina®-ju, 'kjer so !bila oavedeffi| mišljenja 75% članov ŽK glede odnosov OOZK in $j|r moupravnimi organi, delitve dohodka v tovarni, vloge OOZK v tovarni, odnosov sest.. ZK- in sodelovanja ntí¡ OOZK in občinskim komlif jem ZK. Anketa je opozori] na probleme, ki zadeva vskiajevanje norm, stimul«^ tivno nagrajevanje, informiranje članov kolektiva, notranje rezerve .itd. Ugotovljeno je bilo, da je problemov v tovarni precej,, IJi da jih bo moč reševati ob n!e>-¡neh.ni skrbi ' za izpoimtčff strokovnega-, znanja, vestñjp isti. in odgovornosti, kar J» omogočilo . ¡učinkovito reševanje nerešenih problemov in dosedanjih, težav, h Iz ankete je razvidno, da ..je bil omenjeni semináS" uspešen, Saj bo priporno®® ,k plodnejšemu udej stvovánljMÍ samoupravnih organov in po< kitičnih organizacij, pri dose-ganju boljših uspehov na t&. lovnem.: mestu. Omeniti re treba, da je bil interes za’ izpopolnitev določenega znafir (Dalje na 6. strani) . h -. k mm organizacijskim oblikam večanja ekonomske samostoj-prilagojeno delovanje samoupravnih organov; — realizacija neizvršemih sklepov UO in DS podjetja pretekle mandatne dobe. Na 15. seji (20. 8. 1965) je UO obravnaval predlog programa dela samoupravnih organov in ga sprejel. V vsebinskem smislu pomeni ta program večjo razčlenitev nalog, ki so naštete v prej dmenjenih osnovnih smernicah za delo tega organa in ponovno poudarjene nekatere naloge, ki so zajete v neizpolnjenih sklepih upravnega odbora prejšnjega mandatnega obdobja. Realizacija heizvršenih sklepov iz mandatnega obdobja 1964/65 se je časovno razvlekla . skozi Vse preteklo mandatno obdobje. Nekateri še sedaj nerealizirani sklepi bi v slučaju realizacije pripomogli k izboljšanju poslovne in ekonomske učinkovitosti podjetja. Ti sklepi ostajajo pomembni tudi v prihodnjem mandatnem ob internem deviznem poslovanju; sprejemal je spremembe in dajal uradna tolmačenja: — pravilnika o nagradah učencev v gospodarstvu, — pravilnika o poslovni tajnosti, — pravilnika o štipendiranju, — posameznih določil statuta;- ter proučeval in skupno s pripombami komisije za OD predlagal v potrditev delavskemu svetu podjetja pravilnike o delitvi OD organizacij podjetja. Redno je upravni odbor, proučeval in posredoval svoja tolmačenja in priporočila vseh najvažnejših aktov gZA- in šolskega centra. Pil delu in razpravah smo ohranili sistem dela, ki ga je -uvedel prejšnji upravni odbor. Razumljivo je, da množice obravnavanih zadev, ki so bile zelo različne po tematiki, nismo mogli presojati vedno dovolj kvalitetno kljub tetnu, da je. bil .sedanji upravni odbor po kvalifikacijski strukturi! usmerjen strokovno bolj v ekonomsko kot tehnično smer. Ob tako številnih nerešenih problemih/ željah in hotenjih, ki so jh pogojeva- le v podjetju notranje in zunanje gospodarske razmere, ter rastočem nezaupanju tovarn v efektno, koristno in objektivno delo skupnih služb so se zaostrovali naši medsebojni notranji odnosi. K _tej notranji krizi so bistveno, pripomogli tudi ponavljajoči se negativni poslovni , rezultati ncfcaterih tovarn v podjetju in relativno visoki stroški skupnih služb ter plačil za razvojne storitve. Določen deležsok nastali Situaciji prispevali še nerazčiščeni novo nastali problemi, kot posledica prehitre centralizacije upravnih, samoupravnih/- rtasti še finančnih funkcij, ki jih je pogojevala organizacijska oblika podjetja. Omeniti je potrebno še zakonodajo, ki na relacijah ekonomske in samoupravne decentralizacije na eni' ter centralizacije (solidarne) odgovornosti na drugi strani, je in še ovira uveljavljanje pravih ekonomskih odnosov med organizacijami podjetja, z V tako nenormalnih razmerah so se in se, bodo pojavljale tudi tiste notranje grupacije ali posamezniki, ki nočejo iskati rešitev V/energičnem odpravljanju vzrokov za nastalo stanje, temveč ^postavljajo na kocko nadaljnji obstoj podjetja. Te Sile skušajo energično zaradi objektivne ali subjektivne prizadetosti uveljaviti osebne, lokalne ali interese nekoga tretjega, ne oziraje se ha ekonomsko stvarnost in iz te stvarnosti ^izvirajočega pomena nadaljnjega obstoja in razvoja celotnega podjetja. Take akcije se manifestirajo po logiki reagiranja pra- viloma vedno kot skrajna nasprotja obstoječega in jim zato ne moremo pripisati napredne vloge v razvojnem procesu podjetja. Mi si ne moremo in ne smemo privoščiti iskanja poti- iz težav z zanikanjem obstoječega in ustvarjanjem povsem novih oblik 'koncentracije gospodarske moči in medsebojnega povezovanja. Isti procesi kot pri nas se niso odvijali samo v drugih gospodarskih sistemih, temveč potekajo z naglico tudi pri nas ter jih občutimo v obliki konkurence dnevno v našem poslovnem življenju. Tudi širša družbena skupnost in (odgovornejši) družbenopolitični činitelji po dosedanjih izkušnjah v"ta^dh situacijah niso ustrezno zainteresirani za temeljitejšo proučevanje in tvorno teše- Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov Sklepi 15. seje DS ZZA (19.4.1966) • DS vzame na znanje poročilo, ki ga je .podal ing. Lavrenčič o delovanju strokovne komisije UO ZP ISKRA za dejavnost št. 1 in 2 in priporoča navedeni komisiji, naj v zvezi s finansiranjem dejavnosti št.' 1 in 2 posluje po statutu. \ ® Delavski svet s pohvalo razreši komisijo za racionalizacijo s tem, da služijo vsi nerealizirani predlogi, v kolikor so še aktualni, predvsem pa predlog, da je ob sprejemanju novega. statuta Zavoda potrebno podrobno razčistiti probleme delokroga programa, organizacijske oblike in enotnega vodenja v. pogojih decentraliziranega gospodarjenja in poslovanja, kot smernice za bodoče delo samoupravnih organov. • Delavski svet vzame na znanje poročilo tov. Gorazda o finančnem delu preno-nosa dejavnosti RRS I v Elektromehaniko. DS bo dokončno sklepal o tem delu prenosa po tem, ko mu bo komisija za prenos posredovala točne in dokončne podatke. 0 Delavski svet potrdi poročilo o personalnem delu prenosa RRS I v tovarno s tem, da se po možnosti namesto 6 štipendistov, ki se bodo zaposlili-v Zavodu, ker niso podpisali premostitvenih odločb, odstopi Elektrome-haniki drugih 6 štipendistov Zavoda. ' ® Strokovne službe Zavoja naj uredijo vse potrebno, la se dvigne 1,500.000 S din nakazanih - za tov. Stojanovi-ia na Sklad Center, če pa to li mogoče, pa naj se sred-rtva prenese na drugega koristnika, O Delavski svet smatra, da le sindikalni podružnici pravilno odgovoril na vsa pra-šanja v pismu, ki ga je naslovila na DS. Na podlagi zapisnika tričlanske komisije in na podlagi dodatnih po- jasnil. v razpravi, DS potrjuje pravilno poslovanje stanovanjske - komisije. Tov. Stojanoviča se zaradi neutemeljenih obdolževanj stanovanjske komisije preda z 20. aprilom 1966' disciplinski komisiji Zavoda. ® DS potrdi delo disciplinske komisije in vzame na znanje poročilo o njenem delu s tem, da odgovorne službe storijo 'vse potrebno, da bo Zavod sam prodajal razne odpadke, ostružke ipd. Komisija naj v bodoče javno objavlja poročila o svojem delu. V primerih, kjer je to mogoče, pa naj objavi tudi imena kršilcev delovne dolžnosti. 0 DS potrdi . poročilo predsednika HTV komisije in zadolži splošni sektor, da pregleda vse možnosti za uvedbo centralnega ogrevanja v prostorih Zavoda. 0 DS -dokončno potrdi predlog pogodbe o pravicah in dolžnostih med ZP ISKRA in- ZZA z vsemi pojasnili pravne službe, O Delavski svet potrdi predlog plana J vezave sredstev v nedokončanih nalogah, posamezni SDE pa naj odločijo ali bodo vodili podatke o prekoračitvi maksimalno dovoljenih angažiranih sredstev po posameznih oddelkih ali za sektor kot celoto. Sklepi 1. zasedanja sveta ZZA (5.5.1966) © Svet Zavoda sprejme poročilo volilne komisije, ki ga je podal predsednik tov. Jurjovec ter ugotavlja, da je dne 21. 4. 1966 volilo 745 (90 %) volilcev od 811 volilnih upravičencev, 75 glasovnic je bilo neveljavnih. Skupno je bilo izvoljenih 50 članov kolektiva in sicer v delavski svet združenega podjetja ISKRA 2 člana, v svet Zavoda 9 _elan.ov in 39L članov v svete delovnih enot Zavoda. S tem svet Z .voda potrjuje pravilnost izvedbe volitev. - @ Za predsednika sveta Zavoda je bil soglasno izvoljen Dušan Pirc, dipl. inž. iz RRS IV. Za namestnika predsednika sveta Zavoda je i|jla soglasno izvoljena Marjanca _ Kobe, dipl. inž. iz SMK. 0 Svet Zavoda sprejema poročilo o delu upravnega odbora v mandatni dobi 1965/1966, pozitivno oceni delo upravnega odbora v pretekli mandatni dobi in daje dosedanjemu Upravnemu odboru razrešnico. @ DS Zavoda je na svoji zadnji seji z ozirom na to, da se je RRS I priključil tovarni, sklenil, da bi svet Zavoda imel 1J članov, upravni odbor pa 7 članov, od katerih se ^jih 6 voli, direktor Zavoda pa je član upravnega odbora po svojem položaju. Volitve so bile izvedene na podlagi kandidatnih list, na katerih šo kandidati vpisani po abecednem redu, glasovanje je bilo' tajno. V upravni odbor Zavoda so izvoljeni naslednji delavci: 1. inž. Franc Benedičič, TPS 2. inž. Marko Gliha, RRS II 3. inž, Franc Jan, RRS III 4. Franc Peterca, RRS II 5. Zorko Raubar, GFS 6. prof. Ernest Petelin, SMK 0 Po predlogu organiza-cijsko-kadrovskega oddelka naj bi imel Svet Zavoda tri komisije in sicer: disciplinsko, HTV in kadrovsko komisijo. 0 Ker svet Zavoda ni bil enoten, ali se imenuje centralno kadrovsko komisijo v okviru celotnega Zavoda ali kadrovske komisije svetov delovnih enot, je sklenil, da bo o tem razpravljal na prihodnji. seji. Vodjo splošnega sektorja pa je zadolžil, da' pripravi podatke, kakšne pristojnosti s področja kadrovske politike ima po novem statutu svet Zavoda in kadrovske komisije. Sklepi 1. zasedanja DS »Elektromehanike« (6.5.1966) © Delavski svet je sprejel na znanje poročilo volilne komisije' o volitvah v DS Združenegr. podjetja, DS tovarne in DS delovnih enot. 0 Delavski svet je izvolil za predsednika DS v mandatni dobi 1966-67 tov. VINKA ŠARABONA, ža namestnika pa ing. IVANA BOGO- eva. " ® Delavski svet je sprejel na znanje poročilo o delu upravnega odbora v mandatni dobi 1965-66 ter potrdil razrešnico staremu upravnemu odboru. © V upravni odbor tovarne So bili izvoljeni naslednji kandidati: Janez Debeljak (Obrat mehanizmov Lipnica), Evstahij Drmota (Gospodarski sektor), Maks ing. Erzih (Razvojni sektor), Polde Gregorač (Produkcija), Danijel Kus (Obrat stikal), Ivo Lavrenčič (Skupne službe), Danica Martinjak (Obrat ATN), Jože Novak (Vzdrževanje), Vili Planinšek (Obrat ATN), Vinko. Plešec (Orodjarna). Za namestnike: Janez Glač (Gospodarski sektor), Aleksander ing. Mihev (Razvojni sektor), Sj Avgust Smole (Obrat ATN). © Delavski svet je potrdil korekcijo osebnih dohodkov z vsemi dodatnimi predlogi upravnega odbora. Korekcija osebnih dohodkov začne veljati pri obračunu OD/ ki bodo izplačani 15. junija 1966. 0 Istočasno se uvede tudi stimulacija za prisotnost na delu, in sicer višini 2.090 S din mesečno. Delavcu se prizna stimulacija, če v obračunanem mesecu izpolnjuje tele pogoje: — če je na rednem delu polni delovni čas (8 ur) ali — če je bil na službenem potovanju (na osnovi potnega naloga) — če je imel služben izhod iz tovarne — če je bil na rednem letnem dopustu ■ Nadalje se stimulacija prizna tudi: — za opravljanje javnih funkcij (pri samoupravnih organih, skupščinah in njihovih organih, v katere je bil. delavec voljen oziroma imenovan s strani tovarne) — izostanek ob krvodajal-ski akciji — delavcem, ki delajo na zdravju škodljivih delovnih mestih, za preventivne preglede. .Splošni sektor naj / izdela še dodatni predlog za izhode v Obratno ambulanto, zaradi laboratorijskega pregleda in začetnih zobozdravstvenih uslug. © Delavski svet zadolžuje strokovne službe, da začnejo z izdelavo osnutka normativov za stimuliranje režijskih delavcev. . © Delavski svet zadolžuje tehnični sektor, da v mesecu maju pripravi analize in konkreten predlog za upravni odbor, kako uskladiti nofme na tekočih trakovih in istočasno izdela osnutek o korekciji in usklajevanju ostalih normativov časa, s paralelnim uvajanjem Work-Factor sistema kot osnovnega merila za normiranje. ® Delavski svet je sklenil,-da se v prihodnje na vseh zasedanjih DS ugotavlja izpolnjevanje sklepov prejšnjih zasedanj. Sklepi 45. seje UO združenega podjetja (5.5.1966) © Upravni odbor združenega podjetja sprejema delovno poročilo upravnega od-dobe, ki ga je pripravil predsednik UO ing. Nedog, in vanje te družbene problematike v fazi njenega nastajanja, kljub temu, da so z nadaljnjim razvojem integracijskih oblik v gospodarstvu vedno prizadeti tudi interesi ter koristi širše gospodarske sredine, kot je v tern slučaju naše podjetje. Njih ocene so večkrat vse preveč načelne in deklarativne ali, kar je še pogostejši slučaj, izrečene so takrat, ko so težnje razkroja dosegle svoj cilj! » Ob upoštevanju yseh teh spoznanj in izkušenj se je UO v razpravah novega zakona o gospodarskih organizacijah zavzemal za organizacijsko obliko, v kateri bo mogoče kar največ relacij medsebojnih odnosov v podjetju zagotoviti z ekonomskimi odnosi. Izkušnje iz preteklosti zgovorno govore v prid takim rešitvam, saj kljub številnim (administrativnim) sklepom in ukrepom nismo v celoti obvladovali situacije v podjetju. Nihče sl tudi ne mpre delati utvar, da so s prehodom na obliko ždruženega ' podjetja odstranjene vse težave, s katerimi smo se v preteklo-' sti srečavali, vendar upamo, da bo v prihodnje pri razčiščevanju te problematike laže argumentirati dogodke s pomočjo strokovnih In ekonomskih argumentov - UO je po sprejetju statuta usmeril svoje delovanje v rešeyanje tistih nalog, ki so ovirale prehod na spremenjene notranje odnose. Opustil je tudi obravnavo številnih nalog, ki sodijo, v neposredne kompetence organizacij združenega podjetja. Preveč poenostavljeno pa bi bilo mišljenje,' da je ta samoupravni organ izgubil svoj pomen v pvlhodnosti. Predvsem ostaja pomemben zato, ker bo potrebno tudi v bodoče usklajati medsebojne interese in iskati ustrezne poslovne rešitve za našo uveljavitev na domačem In zunanjih tržiščih ob čim po-voljnejših ekonomskih efektih. Usmerjati mora tudi strok, službe v konkretnejša reševanja mnogih notranjih in zunanjih strokovnih problemov’ vse s ciljem/ da dosežemo s takimi rešitvami .tudi skupne ekonomske koristi. Nerazcjružljivo z omenjenim je povezan še problem akumulativnosti naše proizvodnje, ki je izredno zaskrbljujoča. Mnenja smo, da mora bodoči upravni odbor združenega podjetja dosled- no vztrajati na čim. konkretnejšem delovnem programu strokovnih področij, spremljati njegovo izvajanje ter tako ustvariti pogoje, da se ob ustrezni stimulaciji še bolj uveljavi solidno strokovno delo ter utrdi prepričanje koristnosti našega skupnega življenja. želim se zahvaliti vsem članom upravnega odbora, ki so s svojimi prizadevanji in delom omogočili reševanje naštetih nalog, čeprav so bila mišljenja v. posameznih razpravah deljena in nasprotujoča, razprave često ostre in brezkompromisne ter včasih obarvane z interesi organizacij, v katerih živimo in delamo, smo vendarle ob sklepanju vedno ostali enotni v zasledovanju naših skupnih interesov In ciljev. ga predlaga delavskemu svetu v obravnavo in potrditev. ® UO sprejema spremembo v zvezi z aneksom III investicijskega elaborata za rekonstrukcijo, ter pooblašča investicijsko področje strokovnih služb, da sklene tozadevne definitivne aranžma-ne z bankami in ostalimi partnerji in da izdela korekturo aneksa III po tem predlogu. Dopisujte v »Iskro«! Naslov uredništva: Kranj, Savska loka 4 Tel. 22-221 int. 639 Prelepo naravno okolje na Okroglem pri' Naklu, kjer je prek 290 članov »Elekiromehanlke« predvsem članov aktiva ZB s svojci v prijetnem razpoloženju preživelo praznik dela 1. maj Športniki v Elektromehaniki so počastili 1. maj in 15-letnico telefonije Predsednik športne komisije Janko Košnik, me je pred prazniki srečal v Elektromehaniki in dejal: »Ce boš pisal o športu, napiši še to, da v, Kranju spet pripravljamo tekmovanja. Veš, 1. maj je blizu, pa dara zmage in 15-letnica telefonije, kar mora-md vsekakor dostojno proslavili tudi mi, športniki. S sindikalnim odborom ATN bomo izvedli tekmovanja V. kegljanju; streljanju, šahu in plavanju. Prijav je kar- precej. Najrajše 'se naši člani kolektiva odločajo za , podiranje kegljev,.pa tudi strel- ZAHVAI.A Ob težki izgubi najinega očeta FRANCA JELENCA se iskreno -zahvaljujeva celotnemu, kolektivu obrata Otoče za darovani venec, denarno pomoč, za zadnje slovo • in udeležbo pri pogrebu. Enaka zahvala tudi oddelku konstrukcije tehnološkega sektorja »Elektromehanike« Kranj za darovani venec in izrečeno sožalje. Anica Perne in Ivanka Puzin z družinama ZAHVALA Iskrena hvala vsem sodelavcem, ki ste prispevali za cvetje in vence ob smrti drage mame. Enako tudi vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Stremselj Branko Razvoj telefonije 1 S K RA — glasilo delovnega kolektiva Iskra industrije za elektromehahiko telekomunikacije elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredni ški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — odgovorni urednik: Igor Slavec — izhaja tedensko — Tisk in klišeji: *CP Gorenjski tisk« Kranj ci ne zaostajajo za njimi. Sahistov je manj, najmanj pa se je dosedaj prijavilo plavalcev. Kljub temu upam, da bo tekmovanje v celoti lepo uspelo, saj je zaupano izkušenim organizatorjem tov. Planinšku, Grilu, Kranjcu ih ostalim, ki ob takih priložnostih vedno radi pomagajo športni komisiji. Prazniki so; za nami ip že vam lahko postrežemo s prvimi rezultati.- Najbolj prizadevni so bili šahišti in strelci. Obbji so izvedli tekmovanje že 28. aprila. Iz, rezultatov je.videti, da sp bile, borbe za najboljša,, mesta zelo ostre. Pri. šahištih so šele po dodatnem' medsebojnem srečanju uspeli določiti zmagovalca. ", 7/ . Peter Koren in Alojz Mezek sta ob koncu turnirja pristala na vrhu tabele z istim števjlom točk,:-pozneje pa je slednjemu uspelo premagati nasprotnika z 2:0. Podobno je bilo tudi pri strelcih, kjer je Malovrhu le z enim krogom prednosti1 uspelo osvojiti prvo mesto pred Martinčičem, ki je tokrat s svojim 'rezultatom presenetil in pustil za seboj mnoge-priznane tekmovalce, V ekipni razvrstitvi pa je. spet z velikim naskokom zmagala ekipa tehničnega sektorja. ■ REZULTATI: Šah (11 tekmovalcev) 1. Mezek — '»Orodjarna« 9 točk; '2. Koren — TS 9; 3. Gril — »Orodjarna« 8; 4. Prelovšek — TS 7; 5. Zorman — TS 6 točk. Streljanje z zračno puško (49, tekmovalcev): 1. Malovrh —TS 177 krogov od 200 mož- j nih; 2. Martinčič — Produkcija 176; 3. Naglič — Kontak.' 17.3, 4. Gros' — TS 166; 5. Vilfan — TS 164 krogov: Ekipno — (10 ekip): 1. Teh. sektor 670 krogov od 800 možnih; 2. Orodjarna 619; 3. Kontaktor 609; 4. Produkcija ,593; 5. Vzdrževanje . 577 krogov. V dneh pred—prazniki je tudi naš TK ZMS organiziral tekmovanje v .narnjznem te- nisu med mladinci Iskre, Tekstilindusa in Save. Tokrat je naša tričlanska ekipa spet dosegla lep uspeh. Premagala je obe nasprotni vrsti z. rezultatom 5:1 ter zasluženo osvojila prvo mesto. B. M. Skromna src V tovarni usmerniških naprav v Novem mestu so -že dolgo občutili potrebo, -da bi ; nekje uredili ustrezen prostor, kjer bi delavci lahko med, delovnim odmorom za-vžili, svojo malico ali topli obrok. Že je kazalo, da zaradi teh in onih: .vzrokov te zolje ne bo- mogoče izpolniti, ko se je rodila ideja — preuredimo del garderob za te namene! Uprava tovarne in sindikalna podružnica sta to pobudo brž sprejeli in v ta namen so se tuda našla potrebna sredstva. Približno' štirinajst dni požrtvovalnega dela tovarišev: Franca Cotiča, | Mladena Novaka in Antona Škufce ter okrog 2000 tisoči •starih dinarjev je bilo treba in iz dela garderob, ki so jih lahko odstopili, je nastal sicer skromno, vendar z okusom, urejen prostor, kjer bodo odslej zaposlenim lahko postregli, s toplim obrokom. Prostor je ' sicer majhen, vendar ob .mizicah bodo delavci laže »pospravili« kar jim bodo Za malico pripravili v obratu družbeno 'prehrane v Novem mestu, odkoder jim bodo vsako dopoldne dostavljali topli obrok. Da pa bi to sicer skromno, pa kljub temu pomembno pridobitev še izpopolnili, so se delavci -v tovarni usmerniških naprav v Novem mestu odločili, da bodo iz lastnih sredstev kupili tudi hladilnik, ki jim bo v vročih Kot smo poročali v prejš-rai številki- je aktiv; ZB »Elektromehanike« pripravil praznovanje delavskega praznika na Okroglem pri Kranju. Sončno Vreme, ki ga ne pomnimo za ta dan že vnsto let, je izvabilo tisoče im tisoče ljudi v naravo, ki je. bila bogato odeta s pomladnim zelenjem in cvetjem. Tudi Okroglo, kjer je pred dvorcem cvefoči sadovnjak vabil v Svoje okrilje, je zgodaj razživelo. Prihajali' so peš prek zelenih livad, v svetlobi igrivih sončnih pramenov in božajočega vetra, drugi, oddaljenejši, pa so zapregll motorne konjiče in šele na Okroglem uživali vso blago-dat čudovitega majskega dneva med zelenjem, cvetjem in V pomladni opojnosti. Napisi kot »Živel prvi maj« in »Dobrodošli« so že ob vhodu pozdravljali udeležence. Ob 9. uri je bilo zbranih že prek 200 izletnikov — predvsem članov aktiva ZB š . svojci. Kmalu hato pa je Jelencev Lojze raztegnil harmoniko, borbena pasem je objela'livado in se prelila tudi prek Save na beishiškd stran. V proslavi k počastitvi 1. MAJA so sodelovali recitatorji | tov. Vlado Guna, in Hočevarjeve deklice. Po proslavi je domača kuhinja delila okrepčilo in točila pristno dolenjsko kapljico,- pa tudi plesišče je. oži-vclo. Popoldan je večina izletnikov odšla k partizanski duplini oz. h grobu padlih .partizanov, kjer je tov. France Križnar opisal junaško borbo rin smrt 13 partizanov v jami na Okroglem 22. aprila 1942. leta. Popoldne so prihajali izletniki iz bližnjo okolice. Mize so bile polno zasedene in gotovo, je marsikdo' kar stoje zaključil obisk. Kakor so našli'odrasli syojo zabavo v , razgovoru, pleša in »poskušanju« dobre kapljice, tako’ so se otroci razživeli pri streljanju z zračno puško in V igri, z žogo. Kot kaže so bili oboji zadovoljni, da so ta dan preživeli v prelepem naravnem okolju na Okroglem in da se bodo kaj radi vračali na kraj, kjer so preživeli prvi ■maj. dstva in prizadevnost so rodila zaželeni uspeh poletnih dneh nedvomno ko- zadavno-sti in dobre volje ristil, prav tako pa so svoj kolejktiva, ki si tudi sam na-delež v prostovoljnem: delu laga določena bremena, da obljubili tudi za postavitev bi si s tem' ižboljšgl: delovne Ograje okrog- svoje tovarne, in življenjske pogoje. Vse to je lep dokaz — pri- • , —ko POZDRAV OD VOJAKOV Lado” Vagaja V. P. 7318-VE-1 Prevláka —j Herceg-Novl prav 'lepo' pozdravlja sodelavce iz orodjarne obrat jg Prisrčen pozdrav pošilja sodelavcem na vretenskih stružnicah vojak Marjan Eržen. V. P. 7345/86 VE-3 Split. Milan Boncelj V. P. 3489/4 V. E. 2 Leskovac-Srbija se priporoča za časopis »Iskra« in pozdravlja sodelavce iz mizarske delavnice- in oddelka za vzdrževanje naprav. V imenu »Iskrašev«, ki Služijo vojaški rok’ v Sombo-ru, lepo pozdravlja vse sodelavce v TEN, posebno pa na traku TN in jim želi veliko delovnih uspehov vojak Miro Veber V. P. 3065/23 Sombor —1 Srbija. Franc Jerala iz Banja Luke piše, da redno prejema naš časopis, ki ga z zanimanjem prebira. Pravi, da mu je časopis dobra vez z »Iskro«, saj je na tekočem s problematiko in gospodarjenjem v Iskri., K doseženim uspehom nam čestita, prav lepe po- zdrave :pa pošilja sodelavcem iz ZZA (avtoelektriika). Vojak Janko Mihelčič V. P. 5733/3 - Svilijanac — Srbija nam je poslal daljše pismo. Zahvaljuje se za redno pošiljanje časopisa »Iskra«, ki ga ne bere sam, pač pa ga vneto prebira »cel kolektiv« domačih fantov, ki. želijo »Iskri« : Še veliko uspehov. Tov. Mihelčič zaključuje pismo s prisrčnimi pozdravi sodelavcem v »Iskra-servisu« — Rožna dolina. Ado ZAHVALA Čudovit je občutek, da v težavah nisi sam. Prav to sem čutila za časa bolezni, ko sem, prejela pozdrave, cvetje, čestitke in darilo za prvomajske praznike prek sindikalne organizacije »Elektromehanike« v Kranju, za kar se prisrčno zahvaljujem in želim vsem čim več uspehov pri nadaljnjem deliC predvsem pa zdravje in osebno zadovoljstvo! Valentina Vidmar