74
Razglas.
Volitve novega mestnega zbora bodo kmalu.
Zadosti je znano, da se je razpustil prejšnji mestni zbor zato, ker zgolj trma brez postavnih vzrokov lanske zborove večine, ki ni hotela v seje prihajati in se udeleževati mestnih opravil, je prisilila vlado v to, da je razpustila mestni z&stop.
Od 1861. leta do spomladi 1868. leta so n&rodni možje bili voditelji mestni županiji, kajti oni so bili v večini v mestnem zboru.
Ozir na ta pretekli čas nam očitno kaže, kako ves drugačen obraz ima mesto naše danes mimo onega,, ki gaje imelo pred 8 leti. Nov tlak je že skoro povsod narejen, novih kanalov je veliko dodelanih; nektera lepša poslopja stoje na mestu prejšnjih razvalin; na mestu raztrganega lesenega „šuštarskega mostu" stoji lepi železni „Hradeckov most"; na več krajih je struga Ljubljanice z obrežjem pritrjena; kupil se je grad „pod turnom" in skrbelo se je za bolje ohranjenje krasne okolice njegove. Kdor koli tujcev in zlasti tacih, ki so naše mesto poprej poznali, potuje skozi Ljubljano zdaj, vsak rad priznava, da je čedno in prijazno mesto. — Kar se tiče šolstva, spada v to dobo naprava izvrstne mestne ljudske šole pri sv. Jakobu in pa c. kr. više realke. — V tej dobi se je sprožila naprava sirotnice in pa bolnice za otroke; načrtal se je meščanski statut, meščansko čutje se je vzbudilo vnovič in pomnožilo število meščanov za stotine; oskrbstvo za mestne uboge se je v bolji red djalo, tržni red se je po potrebah sedanjega časa ustanovil itd.
Za vse te naprave bilo pa je mestu več dohodkov treba. Od kodi jih vzeti? Naš mestni zbor je previdel, da na velike zemljiščine in hišne davke dandanes nakladati še mestnih priklad, bila bi prevelika butara zemljiščnim in hišnim gospodarjem našim; pomagal si je tedaj iz te stiske s tem, da je mestne dohodke pomnožil le s posrednimi davščinami, ktere nikogar hudo ne pritiskajo, ker se med vse prebivalce enakomerno razdelujejo, in pomagal si je še posebno tudi s tem, da se je pognal za to, da je vlada mestu dovolila viši na-mestek od davka za vžitnino; s tem je na svojih dohodkih od te strani za več kot tretjino dohodkov (vsako* leto za 38.000 gold.) na boljem.
Čeravno je mesto na-se vzelo mestno policijo in ž njo mnogo stroškov, — Čeravno je nesrečna vojska 1866. leta v Ljubljano pripeljala sila veliko vojakov, ktere je mestno županijstvo brez posebnih nadlog hišnih gospodarjev nastanilo (vkvartiralo), — čeravno je kužna kolera velike stroške prizadela mestu, vendar vklub vsemu temu je denarni mestni stan dober, in Ljubljana je ostala v našem cesarstvu blezo edina občina, ki nima priklad na neposredne davke.
S polnim zadovoljstvom se tedaj oziramo na gospodarstvo dosedanje glavnega našega mesta.
Na tem stališču bi tedaj nikakor ne moglo dvomljivo biti, ktere može bi pri prihodnjih volitvah mestnih odbornikov društvo naše priporočalo in podpiralo, ako bi šlo samo za to.
Al važnejše vprašanje se stavi zdaj do nas, namreč to: ali se imamo kakor koli djansko udeležiti novih volitev, ali pa tihi biti in ničesar početi?
Nemška stranka, kteri korenina je tukajšnje „konstitucijonalno društvo", se poganja na vse kriplje za to, da dobi gospodstvo v svoje roke. Ona mestu obeta zlate gradove. In tako, da prebivalci ljubljanskega mesta jasno sami vidijo namene in djansko moč te stranke, pač ni bolj pripravnega sredstva, kakor je to, da se jej začasno prostovoljno in brez borbe prepusti gospodarstvo mestno. Naj pokaže ta stranka: ali bo ona zboljšala žalostni stan našega kupčijstva, obrtnijstva in rokodelstva, — kaj bode ona storila za olepšanje našega mesta, in kako bode ona gospodarila z denarjem? — Naj pokaže ta stranka: ali bo res in v djanji se svobodno vedla in da ves njen liberalizem ni le jalova beseda? — Naj pokaže ta stranka, daje res ustavoljubna in da bode delala na to, da se po ustavi zagotovljena narodna ravnopravnost popolnoma vresniči. „Iz. njihovih del jih boste spoznali!" Po tem pa meščanom ljubljanskim ne bode težko, konečno soditi t koliko veljajo.
To so razlogi, da društvo „Slovenija" sklene,
„da se prihodnjih mestnih volitev nikakor,  niti aktivno niti pasivno, ne udeleži"* Iz občnega zbora društva „Slovenije4' 1. dne sušca 1869.
Dr. Jan. Bleiweis, prvomestnik.       Janez Murnik, tajnik.