„DER STEliHSCHZ LANDWIRT'
Erscheint jeden Samstag — Verlag und Schriftleitung: Marburg (Drau), Badgasse 6 — Ruf 25-67 — Bezugspreise: In der Ostmark.: vierteljährlich RM 1.20 einseht 9Rpf Postgebühr) im Altreich: RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr, zuzüglich 18 Rpf Zustellgebühr. — Postscheckkonto Wien Nr. 55030
Nr. 18 - V. Jahrgang	Marburg a. d. Drau, Samstag, 5. Mai 1945	Einzelpreis 10 Rpf
		
1		'i- ■ -1
		
V
Naš fflhrcr padel za
Führerjev glavni stan, 1. maja
Iz Fuhrerjevega glavnega stana je prišla vest, da je naš Fuhrer Adolf Hitler danes popoldan na svojem poveljišču v pisarni Reicha, kjer se je boril do zadnjega zdihljaja proti boljševizmu, padel za Nemčijo. - 30. aprila je imenoval Fuhrer Grossadmirala Donitza naslednikom.
Grossadmiral in naslednik
Fiihrerja nemškemu narodu;
Nemški možje in žene!
Vojaki nemške vojske!
Naš Fiihrer Adolf Hitler je padel. V globoki žalosti in spoštovanju se klanja nemški narod. Rano je spoznal strašno nevarnost boljševizma in je posvetil svoj obstoj tej borbi. Na koncu te njegove borbe in njegove ravne življen-ske poti je njegova junaška smrt v glavnem mestu Nemčije. Njegovo življenje je bilo samo služba Nemčiji- Njegova vpostava v boju proti boljševiški poplavi je veljala preko tega Evropi in vsemu kulturnemu svetu.
Fuhrer me je določil svojim naslednikom. Zavedajoč se odgovornosti prevzamem vodstvo nemškega naroda v tej usodno težki uri. Moja prva naloga je, da rešim nemške ljudi pred uničenjem po prodirajočem boljševiškem sovražniku. Vojaški boj se nadaljuje samo za ta cilj. V kolikor in kako dolgo onemogočajo Angleži in Amerikanci dosego tega cilja, se bomo tudi proti njim nadalje branili in borili. Anglo-Amerikauci ne nadaljujejo svoje vojne več za svoje lastne narode, temveč edinole za razširjenje boljševizma v Evropi.
Kar je nemški narod v borbah te vojne storil v bojih in prenesel v domovini, je zgodovinsko edinstveno. V bo- , doči dobi stiske našega naroda bom stremel za tem, da bom našim hrabrim ženam, možem in deci, kolikor je to v moji moči, utsvaril znosljive življenske pogoje. Za vSe to potrebujem vašo pomoč. Darujte mi vaše zaupanje! Vaša pot je tudi moja pot! Vzdržujte v mestu in na deželi red in disciplino! Vsakdo naj izpolnjuje na svojem mestu svojo dolžnost.
Samo tako bomo zaniogli omiliti trpljenje, ki ga bo prineslo prihodnje razdobje vsakemu izmed nas ter preprečiti polom. Če storimo, kar je v naših močeh, nas tudi Bog po tolikem trpljenju in žrtvah ne bo zapustil.
Dnevno povelje Grossadmirala Donitza
Nemška vojska! Moji tovariši!
Fuhrer je padel. Zvest svoji veliki ideji, obvarovati evropske narode pred boljševizmom, je vpostavil svoje življenje in padel junaške smrti. Z njim je odšel v večnost eden največjih junakov nemške zgodovine.
V ponosnem spoštovanju in žalosti klanjamo pred njim naše zastave.
Fuhrer me je določil svojim naslednikom kot državni poglavar in kot vrhovni poglavar vojske. Prevzemam vrhovno poveljstvo nad vsemi deli nemške vojske z voljo, nadaljevati boj proti boljše vikom tako dolgo, dokler bojujoče se čete in dokler stotisoči rodbin nemškega vzhoda ne bodo rešeni pred zasužnjen jem ali uničenjem. Proti Angležem in Amerikancem moram borbo nadaljevati tako dolgo in v toliko, v kolikor me ovirajo v borbi proti boljše-vikoin.
Od vas, ki ste dokončali že tako velika zgodovinska dejanja in ki si sedaj želite konca vojne, zahteva položaj nadaljnjo brezpogojno vpostavo.
Zahtevam disciplino in poslušnost. Kaos in pogin se bosta dala preprečiti samo z brezpridržno izvedbo mojih povelj. Strahopetec in izdajalec je, kdor hi se ravno sedaj odtegnil svoji dolžnosti in bi tako prinescf nemškim ženam in deci smrt ali suženjstvo.
Prisega, ki ste jo položili Führerju, velja sedaj za vsakogar izmed vas brez nadaljnjega meni kot po Führerju vpostavljenem nasledniku.
Nemški vojaki! Storite svojo dolžnost! Gre za življenje našega naroda!
Gauleiterjeva brzojovka
Grossadmiralu Dönitzu
Gospod Großadmiral! Gau Steiermark stoji v brezpogojni zvestobi za Vami kot po Führerju imenovanemu nasledniku.
Heil Hitler UIBERREITHER
Dnevno povelje vrhovnega
poveljnika naše armadne skupine
Globoko nas je pretreslo dejstvo, da je Führer in vrhovni poveljnik mrtev. Padel, je kot vojak v boju za Nemčijo na svojem poveljišču. Svojim naslednikom je določil Großadmirala Dönitza. Führer je obenem zapovedal, da prehaja zvestoba, izhajajoča iz prisege na zastavo; na njegovega naslednika. Zapovedal je nadalje, da je nadaljevati boj proti boljševizmu in da se je upirati zapadnim sovražnikom, v kolikor je to za obrambo potrebno.
Pričakujem, da se sleherni vojak armadne skupine v tej za usodo nemškega naroda odločilni nri zaveda veličine svoje naloge. Novemu Führerju moramo omogočiti, da bo lahko postopal v smislu odgovornosti, ki mu jo je usoda namenila za narod in Reich.
RENDULIC Generaloberst
Armada drži svojo postojanko
Naš Führer je padel junaške smrti zvest svoji prisegi v osvobodilni borbi Velike Nemčije. Svojim naslednikom je imenoval Großadmirala von Dönitza, na katerega prehaja naša prisega. Smrtna nevarnost Evrope je in ostane boljševizem, kateremu velja naš boj na nož tudi nadalje. Armada drži v svrho obrambe domovine in v svrho zaščite žensk in dcce svoje sedanje postojanke. Ohranite disciplino in zaupanje v vojaško vodstvo. Uničite tolovaje in sabo-terje! Živela Nemčija!
DE ANGFXIS General artileriie in vrhovai poveljnik naše armade.
H

Politični dogodki so pokazali pravilnost nemških ciljev Povsod žrtve boljševiške nasilne politike
Berlin, začetkom maja. vsi pojmi, ki so navedeni v tej pogodbi, bili
izdelani tako površno, da jih velesile lahko poljubno in nasilno interpretirajo.
čeval
. Ä POStE
Pfel
mocj
V letih mirne obnove in izgradnje je slavil nemški narod svoj državni praznik 1. maja kot praznik nacionalnega dela, spominjajoč se hvaležno Fiihrerja, ki je pretvoril Nemčijo v najbolj socialno državo na svetu. Fiihrer je bil tisti, ki je položil izrek »Delo je čast« v srce in možgane vsega naroda. Liki semenu je to geslo prinašalo vsemu narodu bogate sadove in obilo blagoslova. Tudi danes, ko sta fronta in domovina neločljivo povezani in te povezanosti ne more razbiti nobena sila na svetu, so misli in želje naroda pri Fiih-rerju, ki se je v tej najhujši borbi proti silam razkroja postavil vidno pred vsem svetom na čelo svojih borcev.
Od ure do ure zasleduje nemški narod potek in izhod te zares gigantske borbe, v kateri je postal Berlin večni simbol neupogljive volje. Ta narod hoče izpolnjevati izvoljene dolžnosti in hoče vpostaviti vse sile za rešitev skupnih nalog za blagor evropskega kontinenta. Medtem ko se jedro Berlina še vedno do zadnjega upira navalu sovražne premoči, pa dokazujejo politični dogodki na prepričevalni način pravilnost ciljev, ki si jih je postavil nemški narod v svoji borbi.
eprav Francija še ni v neposrednem območju Rdeče vojske, so pokazali dogodki na dan volitev dne 29. aprila, da se pojavi boljševizem povsod tam, kjer se mu ne zoper-stavi moč reda. Še 29. aprila zvečer Francozi niso doznali po radiu, kako so se politične stranke grupirale pri tej prvi volitvi po devetih letih. Tem številnejša pa so bila-poročila o politični napetosti, ki je vladala po vsej Franciji preteklo nedeljo. Pod pritiskom komunističnega voditelja Thoreza je moral De Gaulle prepustiti ulice, na katerih se ni smel pojaviti mirni malomeščan, komunistom za njihove demonstracijske obhode.
Ti dogodki v Franciji so poučni vzgled za vse tiste narode, fcf so prišli v San Franciscu v lahkovernem zaupanju, da so bili avtorji Atlantske izjave pošteni s svojimi obliuba-mi. Poučni so za vse tiste, ki so mislili, da bodo po tej vojni veliki in mali narodi določali obliko svoje vladavine brez tujih upli-vov zgolj na podlagi pravice o samoodločbi.
Nastop sovjetskega zunanjega ministra Molotova proti Veliki Britaniji je povzročil v britanskem imperiju precejšnjo tenkosluš-nost. Angleški dominioni so izjavili, da hočejo biti poleg Anglije v novi svetovni organizaciji enakopravni s sedežem in glasom, ker ne zaupajo Edenovim koncesijam napram Moskvi in ker nočejo svojih življenjskih interesov zaupati temu oblikovalcu praznih kompromisnih formul. Prav tako je tudi Ho-landija bolestni trn v mesu velike konference, kajti šef holandske delegacije zbira z uspehom male in srednje države. Najbolj kritični britanski dominioni so se združili z nezaupljivimi južno-ameriškimi republikami k naskočnemu oddelku proti diktatoričnim asmracijam velesil. Ni bil morda kak nemški znanstvenik, temveč holandski. strokovnjak na oolju mednarodnega prava, kije 29 aprila zvečer izjavil pred mikrofonom angleških in ameriških radmoostaj Holandrem, Južnim Afrikancem in Flamcem v niihovem materinskem jeziku, da je oogodba, ki ie bila sklenjena v Dumbarton Oaksu vse drugo, samo ne zavarovanje večnpo-a miru. Ta holandski strokovnjak je izjavil povsem odkrito, da so
Vse dežele, ki so pri uresničenju jasnega nemškega programa za Evropo odpovedale, doživljajo sedaj stvarnost, ki je niso priča-
kovale: postale so žrtve boljševiške nasilne politike, pa tudi žrtve demokratsko zakrinkanih manevrov plutokratskih sil.
Plutokracija in boljševizem sta si edina v sovraštvu proti vsakemu redu in vsaki sili-čuvarki tega reda. Mimo tega. si medsebojno pomagata pri izdajstvu malih narodov v svojih imperialističnih naporih, da bi tako izbrisali gospodarsko in kulturno samobitnost teh narodov.
Trda stvarnost usode nemške prestolnice, glavnega mesta v sredini Evrope — ta trda stvarnost odloča obenem tudi o političnem, gospodarskem in kulturnem življenjskem prostoru malih narodov.
San Francisco obsofen na neuspeh
V svojem poročilu k položaju ie izjavil znani nemški komentator dr. Günther Erdmann pretekli četrtek sledeče: Včeraj so otvorili v San Franciscu takozvano konferenco za zavarovanje svetovne varnosti. Znamenja, pod katerimi se je ta konferenca sestala, so slaba. Njen duhovni oče Franklin Delano Roosevelt, ki je še doživel porodne krče te konference, se konference «ame ni mogel več Udeležiti. Ameriški Žid je in boljševiki, ki so bili nekaki botri te konference, so se medtem skregali glede nekega fundamentalnega načela, in sicer glede načela svobode narodov. Angleški dopisniki, ki so prisostvovali otvoritvi konference, so telegrafirali svojim londonskim redakcijam poročila, v katerih povsem odkrito ugotavljajo, da se brezna, ki se je odprlo na eni 6trani med Anglijo in Ameriko in na drugi med Sovjeti glede nadaljnjega postopanja s Poljsko, nikakor ne more več premostiti. Povodom otvoritve konference v Sari Franciscu je imel novi ameriški prezident Truman po radiu govor, pozivajoč udeležence, naj na vsak način zavarujejo bodoči svetovni mir. Truman je vedel prav tako kakor njegov zunanji minister Stettiniu6, ki je istotako pozval vse udeležence, naj prispevajo k uspehu konference, da protislovij med zapadnimi demokracijami in K remi o m ni možno premostiti. Te diference 60 tako velike, da jih rešuje pred'popoln m razpadom samo skupno sovraštvo proti Nemčiji.
Zastopniki treh sil, ki hočeio pahniti Evropo v temno noč barbarstva, vedo potemtakem prav dobro, da je ta konferenca že od vsega početka obsojena na neuspeh, kakor se je to dogajalo z v mi prejšnjimi konferencami. Sovjetska Unija niti najmanj ne misli na to, da bi respektirala kakrš-ne*koli sklepe te konference. Moskva niti najmanj ne misli na zvesto izpolnjevanje kakih paktov, kakor se tudi ne briga za razne anglo-saksonske načrte o zavarovanju svetovnega miru. Vse to ja znano tudi zastopnikom malih narodov na tej konferenci. Zastopnikom malih narodov na tej konferenci je povsem jasno da nameravajo Anglija, Amerika in Sovjetija uresničiti svoje imperialistične cilje po vsem 6vetu brez najmanjšega 'ozira na interese malih narodov.
Konferenca v Sam Frenciscu je konferenca duhov. Na tej konferenci zastopajo ideale, ki 60 jih udeleženci že davno pomorili. V prednjih klopeh te nove konference sedijo strahovi Atlantske izjave ter sestankov v Moskvi, Wa6hingtonu, Otta-wi in Jalti. TI strahovi so pripravljeni, sprejeti tudi sklepe Saša Francisca; v kolikor so že formulirani, ▼ carstvo strahov izdanih človečanskih idealov. Nobenega dvoma ni, da bodo v San Franciscu mlatili prazno slamo. Naj 6i bo tako ali tako: zgodovina bo Sla tudi preko te konference na «ličen način kakor se je to zgodilo z vsemi drugimi konferencami te vojne.
A nglo-A meri kanci v precepu
Dočim govorijo v San Franciscu, da hočejo osvobiditi svet groze in stiske, besnijo po berlinskih cestah oklopniki ene izmed v San Franciscu zastopanih sil, da bi za vedno uničili zapadno evropsko kulturo. Tudi Angleži in Amerikanci vedo, kaj pomeni boljševizem Kar 6e dnevno dogaja v področjih, okupiranih po sovjetih, in sedaj tudi v okupiranih delih Berlina, jim ni neznano. Anglo-Amerikanci vedo prav dobro, da pomeni boljševizem iztrebljenje, zasužnjenje, skrunitev in glad. Zadnji dogodki so jih — hočeš, nočeš, moraš — poučili, da odgovarja dejstvu, kar je nekoč izjavila sovjetska veleposlanica Kolotajeva v Stockholmu. V nekem trenotku odkritosti je izjavila ta zastopnica Lenina in Stalina 6ledeče: »Sovjetska vlada niti ne misli na to, da bi izpolnjevala kakršnokoli pogodbo, ki jo je sklenila s kapitalističnimi in meščanskimi državam.«
Romunija Bolgarija, Finska in tista Poljska, radi katere 6e je baje vnela sedanja vojna, so živ dokaz za to, da hoče Stalin brezobzirno Izvesti Leninovo oporoko: boljševizacijo vsega »veta.
Ni izključeno, da bo gospod Molotov podpisal kako kompromisno formula ▼ zadevi Poljske. Ta podpis bo vreden prav toliko, kakor Stalinov podpis na dogovorih v Teheranu, Mo«kvi in Jalti. Toda črnilo še ne bo suho, ko bo Stalin preskočil tak kompromis, kakor je to storil z vsemi dogovori, ki jih je sklenil z meščanskim svetom. Vojaki Velike Britanije in Zedmjenih držav, ki podpirajo tolpe iz vzhnča v njihovem boju proti Nemčiji, morda niti ne vedo, da prelivajo svojo
renc je možna Izmenjava pozdravov, mimo tega pa si lahko pri vodki in. drugih pijačah lahko za-jamčiš medsebojno prijateljstvo. Čim so taki razqovori končani, se zanje ni treba več brigati. Premočrtno lahko grež po poti, ki je zarisana že celih 20 let. To črto označujejo gore trupel, ki pokrivajo vso Evropo, korakaš lahko skozi razvaline mest hi evropske kulture od Atene do Berlina, od Helsinki j ev do Črnega morja.
Narodi Evrope, ki so šli v vojno proti Nemčiji, morda ie »hitijo, da se bo nad razvalinam Evrope razvila krvava zastava s srpom in kladivom, ako bi se spustila z droga kadarkoli zastava Nemčije.. Narodi na Balkanu vedo, kaj to pomeni, v Parizu in Bruslju pa že narašča tozadevno razumevanje. Morda bo kedaj napočil dan, ko se bo to spoznanj« rodilo tudi v Londonu in VVashing-tonu.
Zaenkrat »tojI v Berlinu mož, ki je pripravljen, vpostaviti sebe ta svoj narod do zadnjega vzdih-ljaja, da bi preprečil potop sveta v morju boljševiške knrL
REICHSMARSCHALL NI VEC VRHOVNI POVELJNIK LETALSTVA Reichsmarschall Hermann Göring je akutno zbolel na »reu, in »leer na bolezni, ki je bila že dalje ča6a kronična. Radi tega je sam zaprosil naj se ga v času, ki zahteva vpostavo vseh sil. od-veže od vodstva letalstva In od vseh s tem zvezanih nalog. Führer je tej prošnji ugodil
Novim vrhovnim poveljnikom je imenoval Fiihrer Generalobersta Ritter von Gleim-a, ki je bil istočasno imenovan Generalfeldmarschall-om.
kri za diktaturo boljševizma v Evropi in na vsem Drark and v.rlag: Marler Verlag,- und Druckerei-
svetu. Davkoplačevalci V teh deželah niti ne	Ges. m b. H. — Verlagsleitung Egon Baumgartner Haupt-
sanjajo, da služi njihov denar samo V to svrho,	Schriftleiter-Friedrich Golob: a Ue In Marburg/Drau. Badgasse 6 da bi prišla imperialistična sovjetska, politika ko-
rak 7a korakrmi hližip «¡vniprnn rilin	Zur Ze,t ,9r Anrelgen «He Preisliste Nt. 3 vom 10 April 1P43
raK za KoraKom DUZje svoiemu clliu.	gültig. Ausfall der Lieferung des Blattes bei höherer Gewalt
Stalin ie vsekakor pnjatel] konferenc. Na takin	oder Betriebsstörung gibt keinen Ansprjch auf Rückzahlung
konferencah 60 možni dolgi razgovori, lahko se	des Bezugsgeides
tudi postavljajo zahteve. V okviru takih konfe-
Presseregläternummer RPK 1/1017,
\
Nezmanjšana silovitost pouličnih in hišnih bojev v nemški prestolnici -Zveza med branilci Potsdama in divizijami iz Srednje Nemčije vzpostavljena
Pri Delmenhorsts ob reki Weser so preprečile nemške divizije po poročilu z dne 25. aprila vse anglo-ameriške poskuse prodora. Zapadno od Bremena pri Zaunburgu so se odigravali obrambni boji v nezmanjšani jakosti. Mesto Brauneburg smo zopet zavzeli.
V	bitki za Berlin so vdrli boljševiki do črte Babelsberg—Zehlendorf—Neuköln. Medtem ko so Amerikanci ob Muldi obtičali, so prišle sovjetske napadalne konice do Elbe med Rieso in Belgernom. — V Italiji se je premaknilo težišče bitke med mestoma Reggio in Ferrara do reke Po. — Močne sovjetske tolpe so se prerinile do Reke, kjer so se ob robu mesta razvili boji. Pri Brnu so boljševiki dosegli 24. t. m. globlji vdor. Pri Moravski Ostrovi so se izjalovili sovražni poskusi prodora. Breslau je odbil vse napade; v področju Görlitz—Bautzen—Kamenz so dobro napredovali nemški protinapadi. Weißenburg je "bil zopet osvobojen ob velikih izgubah za sovražnika. — Bombe so padale na južno Nemčijo, po noči pa na Kiel.
Po večurni artilerijski- pripravi so Angleži po ooročilu z dne 26. aprila napadli Bremen.
V	težkih boüh so vdrli v jugovzhodna predmestja. V bitki za Berlin sta vrgli obe vojskujoči se sili nove rezerve v boj. Težki poulični boji so se razvili v južnem delu mesta. Na severu so se nemške čete srdito upirale, prav tako tudi v Charlottenburgu. Sovražnik je po tem poročilu vdrl v Brandenburg ter je bil zaustavljen pred Rathenowom. Medtem so se nadaljevali gibljivi boji v področju Württemberg—Baden. Nemške čete so uspešno napadale ameriške oklopniške odrede in dovoz. Sovražna pehota je imela pri Ulmu in Tuttlingenu težke izgube. — V Italiji so izsilili Angl o-Amerikanci na več mestih prehod čez reko Po. Pri Brnu so trčili boljševiki na nemške protinapade. Po večkratnih napadih in ob velikih izgubah so vdrli v Tropoau. Breslau je odbijal sovražne napade, obenem je bila osvobojena hrabra posadka v Bau^ze-nu. — Ameriški bombniški odredi so bombardirali naselbine na Bavarskem in Ostmar-ki. Pred angleško obalo so nemške podmornice potopile pet natovorjenih ladij z 32.000 brt, torpediran pa je bil v Atlantiku močno zavarovan nosilec letal razreda »Hlustrious«.
27. aprila je sporočilo nemško vrhovno poveljstvo, da je bilo težišče bojev v severno-zanadni Nemčiji dne 26. aprila v Bremenu. V težkih bojih so Angleži razširili svoje vdore v mesto. V središču bojev je bila 26. aprila bitka za Berlin. Junaški branilci so se upirali boliševiškemu množinskemu navalu v vsaki hiši ter so v protinapadih zavračali sovražnika iz notranjega obrambnega obroča. Južno od Fürstenwalde so nemški odredi sunili globoko v bok južno od Berlina se bojuioe;h boljševikov ter so jim prebili glavno dovozno cesto Kanusch—Zossen Iz zapadne strani napadajoče mlade nemške divizije so prodrle do Bielitza, kjer so se razvili težki boii z boliševiki. Napadi na Brandenburg in Rathenow so bili odbiti. Pri Oranienburg so se zrušili sovražni ooskusi forsirania Hohen-zollern-Kanala. Jnfjozapadno od Stotina pa so boliševiki rsridobiH terena v smeri na Brenzlau. V južni Nemeiii so nrit'skoli A wo.
rikanci od Deggendorfa do Ulma. Pri Dillin-genu so Amerikanci razširili svoje mostišče ter vdrli severno v mesto Ulm. — V Italiji so se naše čete umaknile na nove črte na severu. V dolini Pada je sovražnik zgradil večja mostišča na severnem obrežju reke. Sovražnik je sunil do mesta Parma. Branilci Reke so odbili močnejše sile tolp. Na jugu vzhodne fronte smo v protinapadih vrgli boljševike iz frontnega loka jugovzhodno od Mürzzuschlaga Öo odseka Lafnitz. Opetovani napadi na Brno so bili odbiti. Pillau smo izgubili po težkih pouličnih bojih.
V herojski bitki za mesto Berlin prihaja usodna borba nemškega naroda proti boljševizmu pred svetom očitno do izraza. Dne 28. aprila je sporočilo nemško vrhovno poveljstvo, da so naše čete ob reki Elbi obrnile Amerikancem hrbet, da bi z napadom razbremenile branilce v Berlinu. Sovražnik je vdrl v notfanji obrambni obroč od severa v Charlottenburg in iz juga sem čez Tempel-hofer Feld. Ob Halleschen Toru, ob Schlesi-scher Bahnhofu ter ob Alexander-Platzu se je začel boj za jedro mesta. Vzhodno-zapadna os se je nahajala pod težkim ognjem. Nemško letalstvo je z največjo požrtvovalnostjo podpiralo posadke. Kljub najjači lovski in protiletalski obrambi so dan in noč izkrca-vali nove napadalne rezerve in municijo. Južno od Königswusterhausena so napadale divizije 9. armade proti severozapadu ter so se upirale ves dan koncentričnim sovjetskim napadom. Iz zapada napadajoče divizije so zavrnile sovražnika po srditem boju na široki fronti ter so dosegle Ferch. Zapadno od Berlina je bila obdržana črta Brandenburg— Rathenow—Kremmen, proti vsem sovražnim napadom. V področju Prenzlau so dosegli boljševiki več globljih vdorov. V Bremenu je držala hrabra posadka severovzhodni del mesta. Ob Donavi je vdrl sovražnik v Regensburg in Ingolstadt. Med Dillingenom in Ulmom so sunili Amerikanci proti jugu. Razvili so se boji v Mindl- in GUnztalu. — V Italiji so se umaknile naše armade za reki Po in Tessin. — Boljševiki so nadaljevali v področju Brno z močnffni silami svoje napade ter so vdrli v mesto. Severozapadno od Baut-zena, kjer je bila pri Meißenu vzpostavljena zveza z zapadno fronto ob Elbi, so prešle naše čete k napadu proti severu. — šibkejši ameriški bombniški odredi so bombardirali južno Nemčijo. — Med Temzo in Scheldo sta bili potopljeni dve natovorjeni ladji z 8000 brt.
29. aprila so sporočili, da so se v Berlinu, in sicer v jedru mesta, dan in noč odigravali najhujši poulični boji. Z junaštvom brez primere so se upirali nemški vojaki sovjetski premoči. Izredno srditi boji so se vršili med Halleschem Toru in Charlottenburgom. V vsled bomb porušenih delih mesta so se pojavila številna gnezda nemškega odpora, ki so boljševikom prizadevala velike izgube. Nemška posadka je s pomočjo tunelov podzemske železnice izvrševala celo vrsto uspešnih sunkov. Nemški protinapadi v centru mesta so bili uspešni. Med Beeli£zom in Wer-
fjpfiprn Jp "hiln TTr-^/^c+^xTl^oTio	o rr
Verteidiger von Breslau Moskauer Blätter veröffentlichen Berichte über die Kämpfe in Breslau, in denen es heißt: »G> kämpft wir dnicht nur um jedes Stockwerk uno jeden Raum, sondern buchstäblich um jedes Fen 6ter, wo die Deutschen Maschinengewehre. und andere automatische W?ffen installiert haben Man kann überhaupt nicht begreifen, wie siel.-die Deutschen mit Lebensmitteln, Wasser und Mü nition versorgen. Während des ganzen K*ieg<is hat es kein Gegenstück qegeben zu einem so dramatischen und fanatischen Ringen wie in Breslau, in dem die Kämpfe an Frbitterutig und Todesver-_achtung alles' frühere übertreffen.
Potsdama. Sovjetsko vodstvo je moralo vreči nove rezerve v boj.
30. aprila je sporočilo nemško vrho rje poveljstvo, da trajajo boji za centrum Ber lina 7, nezmanjšano srditostjo. V srditih p uličnih in hišnih bojih držijo čete s pomočjo Volkssturma in HJ jedro mesta kot p avi simbol nemškega heroizma. Ob Anhaltet Bahnhofu vzdolž Potsdamerstraße in v Sehö nebergu je bil sovražnik od hrabrih branilcev zaustavljen. Letalski odredi so v požrtvovalni vpostavi dovajali posadki municijo v mesto. Južno od Berlina so vdrle na pomoč prihajajoče nemške divizije s svojimi bok globoko v boljševiške odrede, ki so bili zavrnjeni ob težkih izgubah. Med Berlinom in Vzhodnim morjem se je fronta na črti Kremmen—Neustrelitz—Neubrandenburg—Anki am, zopet sklenila. — V severozapadni Nemčiji sovražnik ni mosrel razširiti svojega mostišča pri Leeru. Angleži so bili zavrnjeni tudi pri Oldenburgu in Delmenhorstu. Jugozapadno od Hamburga so vrgli Angleži nove sile v boj. Iz mostišča Lauenburg pa niso mogli prodreti proti Lübecku. Na južnem Bavarskem je sovražnik med rekama Isar in Donava prodiral proti jugu. Oklopniške konice so stale severno od Landshuta ter med W denom in Dachau-om. Izgubili smo Augsburg in Kempten. — Za planinske vhode na obeh straneh jezera Garda in severozapadno od Verone in vzhodno od Brescie so se razvili težki boji. Hrabra posadka Reke se bori proti koncentričnim napadom iz morja ter iz suhega. — Na južiem odseku vzhodne fron1 e se je položaj utrdil. V področju Brna so boljševiki ustavili svoje napade vsled velikih izgub. Severozapadno od Moravske Osträve so se Izjalovili sovjetski poskusi prodora v srditih bojifi. Breslau je' odbijal boliš"viške navale na zapadni strani. Zapadno od Bautzens ie bila sovražna skunina obkoliena in uničena.
V štaierskem obmejnem področju ni bilo v preteklem ted.iu razen izvidnikih in na-skočnih sunkov tir boiev lokalnega pomena m'VoVih no^oVinih doErodko
Kravja kupčija za mesta sn odbore
V San Franciscu 60 zapletjaji med tremi velesilami vedno boli očividni. Dejstvo, da so Angleži in Amerikanci predložili ameriškega zunanjega' ministra Stettiniusa permanentnim predsednikom konference, Sovjetska Unija pa Molotova, komentirajo v časnikarskih krogih v tem sm slu, da se bo razvila izvolitev predsednika kot nekako merjenje moči med zavezniki.
Glede spora za mesto stalnega predsednika konference v San Franciscu poroča agencija Reuter. sledeče: Nastop Molotova je pomenil senzacijo. Na plenarni seji drugega dne je bila n§ dnevneVn redu izvolitev predsednika in njegovega namestnika, obenem pa so mislili razpravljati o deiov-' nem programu konference. K prv! točki dnevnega reda je izjavil Molotov v največje iznenadenje udeležencev sledeče: »Izvolitvi častivrednega ameriškega tovariša stalnim predsednikom konference ne morem privoliti.-Zahtevam, da bodo te visoke, časti deležni najman^ zastopniki štirih velesil v enaki meri:«
Agencija Reuter poroča glede drugega dne konference v San Franciscu, da so bile osnovane običajne komisije in ustanovljeni odbori, da bi študirali posamezne probleme. Ustanovili so tudi odbor za študij delikatnega poljskega vprašanja.-Angleška agencija pristavlja 6vojemu poročilu sledečo pripombo: vsekakor je zelo malo verjetno, da bi zamogel kakršnikoli odbor na tem 6yetu rešiti to vprašanje, ki je povzročilo ministroma Stettiniusu in Edenu toliko glavobola.
Na prvi seji konference v San Franciscu se poljskega vprašania sploh niso dotaknili. Vsi anglo-ameriški poskusi, rešiti diference z Moskvo še pred otvoritvijo konference, so se izjalovili ob trdovratni drži Kremla Se istega dne je imel Molotov govor pred plenumom konference. Molotov ie obžaloval odsotnost lublinskega odbora ter je na ta način prešel v očito opozicijo naeprot predsedniku konference, ameriškemu zunanjemu ministru Stettiniusu.
Sovjetski zunanji minister Molotov je izjav:! zastopnikom tiska, da Moskva ne žeti ničesar tako vroče kot aktivno sodelovanje lublinske vlade na
konferenci v San Franciscu. V zvezi s to izjavo Molotova 60 sporočili zastopniki tiska svojim listom v New Yorku in Londonu vest, da je jedva pričakovati sporazuma treh velesil v poljskem vprašanju. Konferenca v San Franciscu je razvila veliko in vsestransko delavnost. Čim so 6klenili ustanovitev odbora 11 narodov, ki naj bi obavil glavno delo konference, se je začela velika igra intrig in borb za razne sedeže. Vsaka delegacija bi hotela biti zastopana v odboru, nobena pa ne bi rada stala ob strani ko{ opazovalka. Odločitev v tem vprašanju je prej kot slej pri velesilah.
Konferenca v San Franciscu 6e nahaja v središču interesa francoskega tiska. Dopisniki velikih francoskih listov ugotavljajo soglasno: Poljsko vprašanje je glavno vprašanje konference, obenem pa merilo za njen uspeh. Ker v razgovorih med zunanjimi ministri Sovjetske Unije, Velike Britanije in Zedinjemh držav ni bil dosežen nikak rezultat, pričakujejo v Parizu, da bo Stalin sedaj odločil o tem. da li bo konferenca v San Franciscu uspešna ali ne. De Gauile-ova vlada še ni bila sprejeta v ožji konferenčni odbor v San Francisco. Ta sklep oblastnikov v San Franciscu pomeni za generala De Gaulle-a izgubo prestiža, v lastni deželi, ker bodo sedaj v Franciji prvič po devetih letih zopet izvedli volitve. Nobenega dvoma ni, da so močno narasli vsled tega brisidranja Francije izgledi francoskih levičarskih strank.
Švedski tisk zasleduje z veliko pozornostjo zaostritev položaja na takozvani svetovni mirovni konferenci v San Franciscu. Neki ugledni švedski list piše med drugim sledeče: »Težko je verjeti. da se bo iz pogajanj v San Franciscu kaj večjega izcimilo.« List dostavlja, da v San Franciscu zastopanim velesilam niti ni uspelo-pregnati gladu iz okupiranih področij na kontinentu Pričakovanja, ki so bila zvezana s to konferenco, bo vsekakor treba spraviti na minimum.
V San Franciscu je govcril tudi angleški zunanji minuter Eden V svojem govoru je dejal med drugim sledeče: »Najti moramo pot, da bomo Spravili naša prizadevanja na pravično podlago. V obratnem slučaju se bomo bližali novi svetovni vojni, ki bi pomenila konec sleherne civilizacije.
Krvavi s'ed©vi
bolfševiške strahovlade
Boljševiki so na štajerskih tleh ropali, plenili in posi.jevali
Mnogi ljudje verujejo kako resnico šele tedaj, kadar jo občutijo na lastnem telesu. Ako ga na kako grozečo nevarnost opozarja časopisje, postane marsikdo takoj nezaupljiv in pride takoj z diskreditiranim pojmom o »propagandi«. Boli zamišljen postane tek človek, ako mu ljudje iz ožje domovine pripovedujejo o svojih doživetjih. Izkazalo se je, da boljševiška soldateska. ki jo silno jezijo na njenem pohodu slike kmetskega in meščanskega blagostanja izropa vse. kar se ji do-pade in da obenem uniči vse drugo, kar je še ostalo. Dobro bo, ako bodo čitatelji razmišljali o dedecih uradno protokoliranih dejstvih:
Prebivalci vasi Fischbach (Kreis Weiz) Franz Dichtinger, čevljar, Franz Scliuliebauer, Rektor, in Odolf Wi8bock potrjujejo polno lesnico sledečih izvajanj:
»Vsi možje Volkssturma, ki so padli v roke boljševikom, 60 bili ustreljeni Nekemu 6taremu kmetu, ki je zbežcil v svojo hišo, so poživinjeni boljševiki sežgali hišo tei ga ustrelili na begu.
Načelno 60 boljševiki izropali vsa stanovanja, odnesli so V6a živila pred očmi posestnikov, ki nimajo kaj jesti Drobnjad so sovjetski vojaki poklali ali pa odnesli Konje in govejo živino so odvedli iz hlevov ali pa poklali na licu mesta. Na pokopališču leži 13 umorjenih mož Na truplih j^spoznati, da so jim iztaknil' oči Streljali so jih v tilnike. Tako so hoteli tudi ustreliti nekega Fritz Zellerja Kroglja je izstopila pri ustih in težko ranjeni Zeller se je rešil samo xako da se le potuhnil, kakor da bi bil mrtev. 10 prebivalcev je izginilo neznano kam. Ne ve se, ali so jih odpeljali ali ubili.	%f
Ortsgruppenleiter je potrdil, da so sovjetski armisti posilili vse žene in dekleta ne oziraje se pa starost.
V	sr^riovaniih so sistematično un;čili vse pohištvo. Živino 60 sovjetske to'pe pobile, ako je niso mogli drugače uporabiti,
'21. aprila 1945 je izjavila Franziska Dichtinger iz Fischbacha. rojena 7. februarja 1922, na zapisnik:
V	soboto dne 14. aprila 1945 ob 12. uri st^ se pojavila dva sovjetska vojaka. Odvedla sta moške 7. hiše ter jima odvzela ure. Zvečer je priš'o kakih pet boliševikov, ki so zahtevali jajca in mleko Obenem so dejali, da iščejo nemške vojake. Potem so od=li in se zooet vrnili, ko se je že rodbina podala k počitku. Eden izmed sovjetskih vojakov je prišel v mojo sobo. češ, da išče nemške vojake. Pozval me je, naj grem z njim. Ko ga je moj oče prosil, naj me pasti ori miru, mu ie nastavil puško na prsa. Isti rdeči armist ie še! nato v drugo sobo ter je vzel s seboi neko 121etno dekle, ki ga je sprem'jala mati. Prosila sem ga, naj ne strelja iÄ naj me pusti še k mon materi. Ko me je posilil, sem se 6mela vrniti k materi. Naslednjega dne sta me dva rdeča armi-sta trikrat posilila. Odvedli so me v prazno sobo, kjer so me posiljevali. To izpoved-lahko potrdim s prisego.
Za medsebojno pomoč
Posebnost te vojne je. da fronte čestokrat nfc potekajo samo geografski, temveč tudi duhovno med narodi. Nekaj stičnega je bilo nekoč v strankarskih bojih, ko so se čestokrat v eni in isti rodbini nahajali posamezni člani v različnih taborih in so Se med seboj srdito kregali. Istotako se nahajajo 6edaj deli enega in istega naroda to in onstran črt Spoznanje, da boj proti boljševizmu ni nikaka vojna proti ruskemu narodu, temveč uporniško- gibanje proti infekciji, ki grozi zastrupiti vso Evropo in preko tega ves svet, je povsod vzbudilo sile ter ji}i dovedlo do razmišljanja, četudi ne povsod v isti meri, Smer sedanjega boja, ki ga je primerjati morda le s tvorbo front v tridesetletni vojni, ko je šlo istotako za zadevo verstva in orepričarna. ie do-^edla do teaa, da se
Spodaj eštajerci!
Borba proti boljševiškim tolpam Iz vzhoda in njihovim pomagačem v deželi, komunističnim tolovajem OF, se nadaljuje z nezmanjšano odločnostjo.
Naj vas nikako prišepetavanje zločinskih elementov ne dovede do nepremišljenih dejanj.
Pojdite mirno in disciplinirano za vašim običajnim delom.
Gre za blagor naše ožje domovine, za usodo naših žena in otrok. Storiti hočemo vse, da bi prihranili naši lepi spodnještajerski deželi boljševiški kaos. Smrt boljševizmu! Vse za našo domovino!
nahajajo na eni strani fronte rame ob rami tudi narodi, ki se preje bodisi vsled na"ravnih alj vzgojenih antipatij niso ravno prisrčno ljubili Prepričanje, da je ta boj nespremenljiv in da gre za svetovne odločitve, zahteva z vso nujnostjo, da se mala in malenkostna protislovja sedaj umaknejo. Tako na primer se ne bi smelo zgoditi, da so Hrvatje s srbskimi borci za svoboHo. ki so morali iz vojaških razlogov prestopiti na hrvatska tla, postopali kakor s sovražnikom in da so Srbi zopet postopali tako, kakor da so se nahajali v sovražni deželi. Eni kot drugi 60 s svojim postopanjem dokazali, da v njihovih glavah še ni dozorelo razumevanje za tisto večjo nalogo, ki ji, služita oba dela.
Do «ličnih, četudi bolj nedolžnih tienj je prišlo v zadnjih tednih, ko so morali močni madžarski odredi pod pritiskom vojaških dogodkov zapustiti svojo deželo in se boriti na teritoriju Reicha, bodisi tudi da so bili njihovi odredi tu na novo formirani. Posebna naloga obmejnega prebivalstva leži torej v spoznanju, da ti Madžari pri nas niso morda samo kaki tolerirani tujci, temveč da služijo isti stvari kot mi sami, da se hočejo boriti, da bi svojo domovino zopet osvobodili. S tem stremijo Madžari za formiranjem zapornega pasu, ki naj za*ustavi boljševiško poplavo, ogrožajočo tudi naše štajersko obmejno .področje. V zadnjem času so poročali o hrabrih storitvah takih madžarskih čet. Kjerkoli jih bomo srečali, bomo skušali tovariško ugoditi njihovim željam, pomagali jim bomo, prešinjeni ideje, da so tudi oni naši bratje v orožju v skupni borbi.
Uboga sovjetska Madžarska
Očividec iz naselbine Mesztegnyo je pripovedoval nedavno o razmerah, ki vladajo v tej vasi po zasedbi s strani sovjetov. V vseh hišah so razbili pohištvo, prostore pa so na nepopisni način onesnažili. Vrtni plotovi polomljeni, grede poho-;°ne, drevesa posakana. V stanovanjih ni najti nikjer obleke, perila itd. Cerkev je popolnoma izronana. Od opreme ni ostalo ničesar več. Altar so uporablfali kot latrino. Na stopnicah oltarja ležijo razbiti angelji, čijih obraze so pomazali z blatom. V kripti so boljševiki vlomili v grobnico madžarskih plemičev. Rakve so razbili in preiskali. Tako se ponaša soldateska. o kateri se je drznil Stalin pred kratkem zatrjevati v snekem dnevnem povelju, da je najbolj disciplinirana armada na svetu.
Mussolini umorjen
dnb. Ženeva, 1. maja
Po poročilu neke italijanske radio postaje je padel Mussolini skupno s 17 ožjimi sodelavci v roke upornikov. Sodrga je ubila Mussoiinii,' in njegove sodelavce, med njimi Farinacčija. Maršala Graziariija so izročili zavezniškim vojašk;m oblastem. Trupla umorjenih so položili na ogled na Trgu Loretto v Milanu.
Svojo čast je opra!
Severno od Hartberga v odseku Lafnitz so naši odredi iztrgali boljševikom vas Wagendorf, ki so jo boljševiki imeli zasedeno dva dni. V tei vasi so ubili nekega- sovjetskega kapetana, ki je posilil ženo nekega kmeta. Več prebivalcev je izpovedalo, da je izjavil neki sovjetski major v nemščini, da ne veruje, da bi boljševiki Evropo premagali
Laž, goiiufija in hinavstvo!
Razočarariec o svojih doživljajih pri tolovajih
Hd., Marburg, aprila 1945.
Štiriindvajsetletni pripadnik protektorata Edvard Sw., ki je šel dne 8. oktobra 1944 v Rastu prostovoljno k tolpam in se je že dne 13. januarja 1945 pri Montpreisu stavil na razpolago naši oboroženi sili, poroča o velikih iznenadenjih, ki jih je doživel v dotič-nih treh mesecih. Njegove izjave ne potrebujejo nikakega komentarja — one povejo vse, kar trdimo mi že od nekdaj. Kljub našim svarilom se še vedno zopet najdejo ljudje, ki postanejo pametni šele po lastnih izkušnjah. Edvard Sw. pripoveduje:
„Jaz sem pripadnik protektorata, moj oče je Čeh, moja mati ruska emigrantinja iz prve svetovne vojne. Leta 1930 so se ločili moji starši. Moj oče je poročH nato neko Nemko. Jaz sem obiskoval realno gimnazijo in sem se že takrat zanimal za politiko. Bili so pa seveda samo nepopolni nazori, ki jih ima človek v dotičnih letih.
Ko so me tolovaji na cesti Rast-Fall vprašali, če hočem z njimi, sem na to pristal z gotovim veseljem. Hotel sem se pač prepričati, da ni res nič kar piše nemška propaganda. da ni nič tako, kakor piše časopisje, kar poroča radio in kar pripovedujejo Nemci na shodih. Vse to se mi ni zdelo niti možno, niti resnično.
Kako veliko je pa bilo moje razočaranje, ko sem gledal komunizmu iz oči v oči. Laž, goiiufija, hinavstvo in intrige! Kdor Se ni ozdravljen komunizma, naj nastopi mojo pot. Tolovajski politični komisarji, ki so poglavarji za širjenje komunističnih nau-
kov, odlično razumejo svojo stvar. Svojim nalogam so odlično dorasli in se izražajo predvsem nad vse' previdno. Prirejajo politične ure, v katerih lažejo ljudem na najbolj nizkoten način. Z odprtimi kartami seveda nikdar ne bi prišli do svojih ciljev. Njihov princip je laž in goljufija. Navedel bom samo mali primer:
Kmetom na Spodnjem Štajerskem pripovedujejo, pa naj si bo po njihovih domovih ali pa kot bojevnikom med tolovaji, da bo nastala Slovenija, v kateri ne no ne kolhozov in da se jim ne bo vzelo niti živine in tudi ne zemlje. Lahko bodo imeli, kolikor bodo hoteli. Iz kakih vzrokov pripovedujejo kmetom to laž, mi je popolnoma jasno. Samo da bi pridobili te ljudi za zadevo tolovajev. — Ti politični komisarji so pridobili veiiko Spodnještajercev, ki verujejo vse v svoji priprosti miselnosti in zaupljivosti. Da se v Sovjetski Uniji, kakor so mi pravili Sevjeti sami, vzame kmetom vse in ca delavec tam komaj živi z denarjem, ki ga zasluži, to ne izve nikdo. Nikdo jim tudi ne pove, da trpijo vsi, ki se podajo K tolpam, da zamorejo živeti voditelji in komisarji v izobilju. Vodilna plast pri tolovajih in komunistih živi dobro kakor še nikdar poprej. Preje so morali težko delati, danes zadostuje da komandirajo in zapovedujejo. Kakor v Sovjetski Uniji, tako delajo tudi na Spodnjem Štajerskem. Dolga leta bi trpeli Spcd-nještajerci, če bi prišli na površje ti liudie. Vladala bi umor in sleparija. Dovolj sem videl na lastne oči..."
Amerika zniiu'e prehranie-valni obrok voin»m uletnikom
Vojno ministrstvo Zedinjenih držav Severne Amerike je odredilo znižanje prehranjevalnih obrokov nemških vojnih ujetnikov. Ameriški tisk je hkrati napovedal še nadaljnja znižanja.
Ta vest ni v Nemčiji nikogar vznemirila. Odkar je pokojni predsednik Roosevelt pred tedni napovedal ustavitev dobav živil v Anglijo in v zasedena področja Evrope, je očitno. kam plove po zaslugi svojih političnih hazarderjev najbogatejša dežela na svetu. Anglo-Amerikanci ~ v fled organizatorne nezmožnosti niso organizirali svojih prehranjevalnih^ zakladov tako, da bi zadostovali za prehrano svojih narodov. In v tem položaju se ameriška vlada niti najmanj ne sramuje hvaliti svojo nesposobnost na nemške vojne ujetnike. Ljudem, ki so jim padli kot bojevniki na bojiščih v roke, najbrž niso dajali nikdar več kakor skromno hrano,.-ki jo sedaj še znižujejo 'Ukrep predstavlja niz tistih grozovitosti, ki se izražajo v uničenju evropskih kulturnih vrednot, v ubijanju ljudi na njivah ter v obstreljevanju in "bombardiranju bolnišnic, lacaretnih ladij itd. Vse to bo sodila zgodovina.
posamezni bojevniki. Iznenada se pojavijo ter streljajo^ na angleške spremljave, ki jih uničijo na cestah, nakar izginejo, ne da ti jih bilo -možno uničiti. Odločno se bijejo tudi sestreljeni padalci med gorečimi razvalinami."
„Pretirano bombardiranje nemških mest iz zraka se je izkazalo škodljivo za naše hitro prodiranje." Tako piše angleški poročevalec. „Vedno zopet moramo najprej očistiti in izprazniti ceste, nakar se šele lahko premikajo oklopniki in čete. S tem izgubimo veliko na času."
K istemu problemu dodaja tudi londonski „Daily Mail" sledeče: „Angleška armada je", . premoderno motorizirana. „Njena lastna teža otežava mnogokrat njeno brzo prodiranje. Čim povzroči en sam nemški na-skočni top s svojim ognjem prometno oviro, traja -dolgo časa, predno se nadaljuje premikanje. Par odločnih Nemcev zadostuje, da skrijejo take naskočne topove v vaseh in gozdovih, nakar jih potem vpostavijo. To pa vedno zopet povzroča ovire v prometu, česar se angleška armada zelo boji."
Nemški naskočni topovi
„Kljub zavojevanju ozemlja moramo priznati, da trčijo v Nemčiji angleške kolone povsod na silni krajevni odpor in da so naše čete zelo utrujene vsled ogromne neprestane vpostave." Tako je zapisal vojni poročevalec angleškega lista „News Chronicle" ter izvajal: „Vedno zopet ustavljajo nemške rezerve naše sile, tako da jih moramo ali popolnoma uničiti ali pa do slehernega moža ujeti."
„Izreden vtis so napravili" na angleške čete nemški naskočni topovi, ki nastopajo kot
Kaj ima Evropa piičakovati?
Glede vprašanja, kaj ima Evropa po vojni pričakovati, sg je razpisal te dni v izčrpnem člaijku angleški list »Illustrated London News«. List piše med drugim: »Okupacijske oblasti štirih velesil se bodo nahajale po sklepu vojne pred ogromnimi problemi. Pov6od bodo vladali giad, skrb in stiska in povsod se bo težko z njimi boriti.«
Schonbrunn so izropali
V Wienu so inozemski delavci skupno z oboroženo sodrgo izropali pred očmi boijševikov zgodovinsko pomembni grad Schonbrunn. 2e preje so zapadni zavezniki s svojimi bombnimi napadi na to mojstrovino nemške baročne stavbne umetnosti podali »plemenit vzgled«. Notranja oprema v baročnem slogu je bila izredno dragocena. V gradu Schonbrunn je bila po bitki pri Wagramu leta 1809 sklenjena mirovna pogodba z Napoleonom. Schonbrunn je bil med drugim tud, zad-
nje bivališče Napoleonovega sina, vojvode Reicb-stadtskega.
Hujše kot svetopisemske nadloge
Sevdlj6ki nadškof kardinal Segura je iimel davno pomembno pridigo o komunizmu ter ga je označil kot največjo nevarnost za človečanstvo. Globoko brezno loči katolicizem od komunizma. Boljševizem je izrodek hudičevih grehov in je mr.ogo hujši kot svetopisemske nadloge.
Inflacija v Franciji
V Franciji se opaža v denarnem prometu vedno hujše razpadanje. Pred nekaj časa so morali povišati prejemke uradnikov in državnih nameščencev, vsled česar so cene kmalu tako močno poskočile, da so morali sedaj zastopniki uradništva in nameščenstva zahtevati nadaljnje zvišanje plač. Vlada se z raznimi finančnimi eksperimenti krčevito trudi vzdržat ravnotežje v denarnem prometu. Je pa malo verjetnosti, da bi ob sedanjem razvoju gospodarskega položaja, predvsem na čini borzi, imela s temi ukrepi znatnejše uspehe.
Glad in zmešnjava
»Schweizer Illustrierte Zeitung« piše o bodočnosti Evrope sledeče: »Ko bo Evropa »osvobojena«, je več ne bo. Skozi leta 6mo slišali o silnih zalogah', ki zadostujejo za oskibo gladujočih narodov Evrope. Govorili 60 o tem, da bodo Evropo osvobodili stiske. Naenkrat pa so dejali, da jim primanjkuje ladijskega prostora za živilske transporte. Sedaj čujemo, da teh zalog živeža sploh ni. Na svetovnem gledališkem odru sta se pojavila dva nova generala, ki sta bila doslej kot rezerva v ozadju: glad in zmešnjava.
POLIVČNE BELEŽKE_|
□ Anglo-Amerikancem v spominsko knjigo.
Sovjetski list »Vojna in delavski razred« je zapisal svojim anglo-amcriškim zaveznikom sledeča v spominsko knjigo: »V kolonijah, kjer živi znaten del prebivalstva tega sveta, ne poznajo niti znamenja demokracije. Narodi, ki nastopajo kot govorniki in podporniki demokracije, naj usmerjajo svoja prizadevanja v to smer.« Moskva se pri tem seveda ne misli potegovati za demokracijo v anglo-amerišjdh kolonijah, dobrika se le tem narodom na račun svojih zaveznikov v svrho uresničenja svojih svetovno imperijalističnih ciljev.
C Stalin gradi cerkve. Stalin je določil baje v zadniem času večje vsote za- gradnjo cerkva. Tako je stavil med drugim tudi metropolitu deset milijonov rubljev na razpolago za dograditev cerkve v Moskvi. Razume se, da je Stalinovo prijateljstvo napram cerkvi čisto . navaden politični trik, s katerim hoče potegniti ^ifndon in Washington. Čim mu cerkve v zunanji politiki ne bodo več potrebne, jih bodo spremenili v ječe, garaže ia zborovalne dvorane.
d Lepo zavezništvo. »Manchester Guardian« ugotavlja v nekem poročilu, da smejo prihajati angleške vojne ladje v dalmatinska pristanišča samo z dovoljenjem lokalnih partizanskih komandantov.
O Nemiri v Bolgariji. V Bolgariji so nedavno
razstrelili most čez dolino reke Isker. Gre za sa-botažna dejanja proti boljševiški upravi. Most ja bil važen za sovjetski dovoz.
O Obsodba diplomata. » Aftonbladet« poroča, da je komunistični sodni dvoi v Belgradu obsodil na Švedskem se nahajajočega švedskega konzula En-lunda radi »sodelovanja z okupator jem« na smrt. Obsodba je značilna ker gre menda za prvi primer, da so nekje Obsodili nevtralnega diplomata, ne da bi upošteval pravo eksteritoriainosti. ■
d Glad in komunizem. Iz Rima, ki je pod anglo-ameriško zasedbo, poročajo med drugim sledečei »Matere od treh do štirih otrok se ponujajo angleškim in ameriškim vojakom za hleb kruha.« Da je koristnik takih razmer edino komunizem, ja najbolje razvidno iz nekega pariškega poročila, ki pravi: »Čim bolj gladuje francosko prebivalstvo, tembolj je pripravljeno poslušati komunistična gesla.« To je zapisal list »Humanite«. Boljševiški list je temu cinično dodal: »Nezmožnost de Gaullejeve vlade je najboljša volilna propa-ganda za komunistično stranko.«
* Prehranjevalno stanje Amerike. Senatni odbor, ki je imel nalogo prekontrolirati stanje prehrane Zedinjenih držav, je izdal med drugim sledeče poročilo: »Pri daljšem trajanju vojne bi do* seglo stanje prehrane civilnega prebivalstva Zedirf njenih držav doslej najnižje stanje.»
UMNI KMETOVALEC
J
DUH PO
ŽVEPLOVEM VODIKOVCU
Kako se žveplov vodikovec pojavlja? Žveplo v vodikovec, spojina žvepla in vodikovca (H2S), je močno smrdeč plin, katerega si za vedno zapomnimo, ako smo ga kdaj tudi samo malo povohali. Od razbitega gnilega jajca ali žlapotka se razširja ogaben smrad, prav tako od zanemarjenih stranišč, greznic, iz kanalov itd., osobito ko se pripravlja na dež. To je v glavnem žveplov vodikovec. Ta plin nahajamo včasi v večji ali manjši meri tudi v mladem vinu, katerega duh in okus zato trpita in je pijača radi tega manj vredna, včasi celo neužitna. Kdor tako vino pije, ga navadno boli glava ali mu celo še bolj nahudi, da mora bruhati.
Kaj povzroča tvorbo žveplovega vodikovca? — Ta plin nastane v pijači navadno med vrenjem, pa tudi šele po končanem vrenju. Pogoj za ta pojav je vselej navzočnost žvepla. Ako trsje bolj pozno žveplamo proti oidiju, lahko ostane precej žvepla zlasti v bolj natrkanem grozdju, ne da bi se bilo do trgatve razkrojilo ali da bi ga mogel dež izprati. Tako pride žveplo v prešo in mošt; največ ga je v samotoku. Žveplo pa lahko spravimo v sod tudi z nepravilnim žvepla-njem posode in potem v pijačo z nezadostno pripravo-take posode za polnitev. Žveplo na debelih žveplovih treščicah zgori namreč le deloma (žveplov dvokis, radi katerega sode žveplamo, je neviden plin), mnogo se ga raztopi in pokapa v sod, precejšen del pa izhlapi, kar spoznamo po belem dimu, in se potem vsede na notrahje stene soda kot jako fin žveplov prah. Tvorbo žveplovega vodikovca v vinu povzroča — sicer bolj redko — tudi zemlja, ki vsebuje žveplove spojine, n. pr. .malec (gips, sadra, žveplokislo apno ali kalcijev sulfat, Ca SO' +2 H2 O), potem včasi železov kršeč ali pirit (železov disul-fid, Fe S2). Iz zemlje, ki je preveč pognojena s hlevskim gnojem ali prahom od volne, more trsje sprejeti mnogo sulfatov ali soo-jin. odnosno soli žveplove kisline. Sladkorna industrija skrbi, da je sladkor v kockah in klobukih bel ko sneg, zato ga je nekdaj belila z dodatkom majhne količine sinjemodre barve „ultramarin" katero poznajo naše perice pod imenom „Dleba" in ki tudi vsebuje žveplo. Ako bi sladili mošt s takim sladkorjem. bi spravili vanj tudi nekaj žvepla. (Danes belijo sladkor z nekim drugim, nrav nedolžnim organskim modrilom.) Nadalje vse-buieio drože same beljakovinaste snovi, v katerih je tudi žveplo kakor v kurjem jajcu. Ako se drože kvarijo, razpadajo, gnijo. se tvori žveplov vodikovec kakor v žlapotku, pri čemer pa nastajajo še druge izhlapljive žveplove spojine, katere so mnogo hujše zlo kot žveplov vodikovec sam in ki jih navadno vobče ne moremo docela spraviti iz vina. V živih, tvornih vinskih kvasnicah ali drožeh je encim, katerega imenujejo znanstveniki hidrogenaza, ki presnavlja žveplo v žveplov vodikovec.
Kako pa preprečamo tvorbo žveplovega vodikovca? Odgovor na to važno vprašanje sledi iz odgovora na prejšnje vprašanje: Ne žveplai grozdja premočno in ne prepozno! Uporabljaj žveplalnike, ki puhajo fino in enakomerno. Grozdie, ki je od žvepla ali zemlje onečiščeno, skušaj temeljito oprati in iz previdnosti posebej obdelati. Za žvepla-nie vinske posode uporabljaj samo tanke žveplove azbestne treščice ter f.ežigaj vsako posamezno, vsako zase, da žveplo res popolnoma zgori in ne kapa v sod niti so pri tem ne kadi. sicer pa sod pred polnitvijo temeljito očisti tudi vse žveplove nesnage. Premočno gnoienie vinogradov <3 MwoVivn rmn-
jem je lahko prav škodliivo. Ako sladiš mo^t v smislu zakonskih določil, uporabljaj najfinejši rafinirani, toda ne beli mi sladkor. Vino naj ne bo predolgo na drožah, že celo ne na nezdravih drožah. Zato pretakaj pravočasno, mošt od bolnega grozdja pa najprej pravilno razsluzi!
Kako odpravimo žveplov vodikovec? Ako ta napaka ni posledica razkroj itve in razpada drož, je prav nedolžna stvar, vendar pa povzroča mnogim vinogradnikom cesto velike preglavice. Navadno izgine kot precej nestanoviten plin, če ga ni baš preveč, že ob rednem pretakanju s prezračevanjem in žveplaniem mladega vina, t. j. oo končanem kipenju in glavnem izčiščenjfu piiače. Precej ga pri tem izpuhti v zrak, morebitni ostanek pa se spaia z žvenlovim dvokisom od pravilnega žveplani a, pri čemer se tvorita voda in žveplo: voda ostane v vinu, žveplo pa se izloči, odnosno se vsede na dno soda in ga ob pravočasnem pretoku lahko izločimo iz posode z drugim kaležem vred. Vsa ta pretvorba sicer ni čisto tako enostavna vendar jo skušamo ponazoriti z naslednjo kemijsko enačbo: SO2 (plin žveplov dvokis^ -h 2 H2 S) plin žveplov vodikovec (= 2H2°) voda 4- 3S (žveplo). Čez kake tri tedne moramo pretok ponoviti baš radi izlo-
čitve tega žvepla, ki bi se sicer ob ponosnem kipenju, odnosno pri takoimenovanen» pokipevanju zlasti ob začetku pomladi spet pretvarjalo v žveplov vodikovec itd. Usedlino ali izločino žvepla moremo spraviti i» vina tudi s kakim čistilom ali filtrom. Ako je napaka posebno močna, moramo vino pri pretakanju bolj prezračiti (z razpršilnikom) in močneje žveplati. Neznatno napako zbog žveplovega vodikovca pri prvovrstnih kvalitetnih vinih, katerih dobrota bi pri opisani manipulaciji morda preveč trpela, jmilimo, nekako zakrijemo, ako mešamo tako vino s primernim drugim zdravim vinom: pravtako vino, ki ima bolj ali manj izrazit duh po žveplovem vodikovcu zbog razkrojitve diož; v poslednjem slučaju tudi eponitiziranjo lahko ugodno učinkuje. Nekateri vinarji si pri odpravi žveplovega vodikovca skušajo pomagati tudi tako, da pretakajo vino če» primeren bakren predmet, n. pr. čez bakreno ploščo, čez bakren liiak, pri čemer se na bakru tvori bakreni sulfat ali modra galica, katero med pretakanjem po potrebi lahko odstranimo z bakrenega .predmeta itd.
Na ta ali drug način popravljeno vino j« potem navadno spet prav dobrega duha in okusa ter se navadno posebno rado in lahko bistri.
GOSVODAKS1VO
J
Obroki živeža v 75.
dodelilni periiodi
Nobenih posebnih sprememb naprnm minuli periiodi
Načelno ostanejo obroki živil v 75. peri-jodi napram 74. nespremenjeni. Odpade samo zvišanje obrokov marmelade (na želio sladkor) za mladinske normalne potrošnike (Jgd) ter mladinske delne samooskrbovance z mesom in mastjo, kar je v zvezi s prehranjevalnim stanjem. Pri popolnih in delnih samooskrbovancih so se izvršile nekatere spremembe, ker odpadejo dodelitve Nährmittel ter se določijo obroki masti delnih samooskrbovancev z mesom in mastjo ter delnih samoskrbovancev z maslom za vse vrste potrošnikov enotno na 150 g. Temu primerno znašajo obroki potrošnikov in samooskrbovancev — z izjemo masti in Nährmittel — v 75. periiodi iste količine za 4 tedne, kakor so znašali v minuli perij odi za tri tedne.
Ker je stanje oskrbovanja v posameznih Kreisih različno in je preprečiti vsak nepotreben transport, so opravičeni Kreisbauern-fiihrerji kot voditelji Ernährungsamtov, smatrati načelno določeno obroke za najvišje in jih lahko spremenijo in prilagodijo prehranjevalnemu stanju svojih Kreisov odgovarjajoče
Izdale so se sledeče živilske karte: Klk za otroke do 6 let, Jgd za od 6 do 18 letne, E za potrošnike nad 18 let, SV Klk za samooskrbovance do 6 let, SV Jgd samooskrbovance od 6 do 18 let in SV E za samooskrbovance nad 18 let. Te karte so tiskane na rumenem papirju, ki ima nov vodni znak. Pri kartah za samooskrbovance odpade razlika med popolnimi in delnimi samoo^krbovanci in v okviru poslednjih razlika delnih samooskrbovancev.
Pri samooskrbovancih s krušno moko, mesom, mastjo in maslom se odreže in razveljavi odgovarjajoče odrezke že pred izdsjo kart.
Vse karte vsebujejo male odrezke za kruh, meso, mast in Nährmittel, kar omogoča pri zakasneli obiavi razglasov osi puran je možnosti skromnega prehranievania. Vse karte vsebujejo nadalje svobodne od-
y»r»r» <r» iri on	t n'wfl-ivoi ^^mrillrimi
ter na vsaki karti po 3 odrezke SI, SII in S III, ki so na razpolago Landeswirtschafts-amtu za dodelitev mila in pralnih sredstev.
Dodatne karte za delavce pri težkih in najtežjih delih so urejene kakor v 74. perir-j odi in so podvržene v celem Reichu enotnemu oklicu, ki se bodo razglasili.
Karte za otroke do 6 let ne vsebujejo n izročilnih listkov za neposneto mleko. Ernäh-rungsamti izdajo radi tega delilcem mleka Bezugscheine za neposneto mleko na podlagi dosedanjih podatkov. Pri tem je upoštevati vsled vojnih raz ler izvršen dohod in odhod otrok, ki so opravičeni do tega mleka.
Gau Steiermark in Spodnja Štajerska na dobita iste karte kakor ostali deli Reicha, temveč posebno izdajo. Radi poenostavitve upravnega dela in da se preprečijo težave pri trgovcih na drobno, ie odrejeno, da se t 75. perijodi na v ostalih področjih Reicha veljavne karte na Štajerskem in Spodnjem Štajerskem ne izda nikakega blaga. Pri tem velja izjema samo za dodatne karte za delavce pri težkih in najtežjih delih. Iz drugih Gauov dopotujoči potrošniki morajo za prehranjevanje v Gau Steiermark in na Spodnjem Štajerskem zamenjati svoje karte za gostilniške in potniške. Obratno morajo tudi potniki iz Gaua Steiermark in Spodnje Štajerske pri odhodu v druge Gaue zamenjati svoje karte za potniške in gostilniške
Nove karte nosijo eno vrsto odrezkov z natisom „Fleisch", „Fett", „Brot" in „Nährmittel". Razen teg^ bodo izšli razglasi za vsak teden, ki se bodo objavili.
GOSPODARSKE VESTI _|
X Podržavljenje francoskega gospodarstva. Veliko prahu je dvignila širom sveta izjava francoskega gospodarskega ministra, da nameravajo staviti pod državno kontrolo vso francosko gospodarstvo. Privatna inicijativa naj igra v bodoča samo podrejeno vlogo. Francoski minister je nadalje izjavil: »Francija bo dala na daljšo dobo temu eksperimentu podržavljenja gospodarstva priložnost, da se uveljavi.« Ameriški časopis »Herald Tribune« dodaje k temu. d« je izjavil francoski minister, da se bo razvil alo f-ancosko gospodarstvo v smislu smernic sovjetskega gospodarstva.
* Kruh namesto perutnine. Kokoš požre letno kakih 30 kg žita. Da bi znesla še jajca, potrebuje dodatne krme v obliki žita in krompirja. Sirom Nemčije požerejo kokoši kakih 1,5 milijonov ton žita ter isto količino krompirja. Kakoši «o nrav «lah izkoriščevalec krme, ki jo požerejo.
MALE VESTI
■ * Proslava Führer j evega rojstnega dneva v Pet-
tau-u. V gradu Oberpettau so na Führerjev rojstni ¿an priredili dostojno proslavo, na kateri je govoril Hauptmann von Scheai nastopil enim formacijam oborožene sile, policije in Volkssturma. Njegov govo-r je predstavljal vneto priznanje Adolfu Hitlerju ter vzpodbuden klic vsem, da se bojujejo fanatično v uri uveljavljenja. Počastitev Führerja, podana po Kreisfiihrerju Bauer-ju, je zaključilo petje himne.
*	Proslava Führer j evega rojstnega dneva v Cilliju. V hiši Kreishaus so obhajali uslužbenci »rada Kreisführung in Landrat v slavnostno okrašeni dvorani v obliki apela Führerjev rojstni dan. Kreisführer in Landrat, SA-Oberführer Mayerhofen se je spomnil v srčnih besedah Führerja ter pozival navzoče k zanesljivemu izvrševanju vseh dolžnosti.
*	Eisernes Kreuz za 18-letno dekle. General-leldmarschall Schörner je podelil 18-letn: Leni Stannelick iz Gornje Slezije odlikovanje Eisernes Kreuz II. Klasse. Imenovana se je odlikovala v bojih pri Bielitzu" ko je branil nek bataljon Volks-»renadirjev njen rojstni kraj.
*	Kraber Spodnještajerc. ff -Panzergrenadier Rudolf Tatechko iz Erlachstein-Lorenzena je dobil •dlikovanje Eisernes Kreuz II. Klasse za hrabro ■adržanje pred sovražnikom.
*	Hraber 15-letni iant odredov Hitler-Jugend. V kritičnih dneh in nočeh je v prostoru Birkfeld komaj 151etni mladenič oddelkov Hitler-Jugend Zeiringer iz Birkfelda popravljal uničene in pokvarjene telefonske ^veze ter napravil nove do •eznih opazovalnih straž in bojevniških prosto-»ov. Akoravno je dotični teren izpostavljen sovražnemu obstreljevanju, je vrl fant neustrašno ■adaljeval svoje delo ter na ta način pomagal vzdrževati poročevalno 6lužbo.
*	Junaška smrt za domovino. Na severnem delu vzhodne fronte je padel junaške smrti ff-Haupteturmführer Walter Körner, sin Ruperta Körner-ja, trgovca iz Graza. Imenovani se je javil takoj ob izbruhu vojne kot prostovoljec v odrede Waffen-f^ in je bil za izredno hrabrost odlikovan z redom Deutsches Kreuz in Gold.
*	Hrabrost v obramki domovine. Težki vojno poškodovanec ter z odlikovanjem Eisernes Kreuz L Klasse odlikovan Unteroffizier Derler se je. ja-*il prostovoljno v Volkssturm, čim je bil njegov domač kraj Gasen od sovražnika ogrožen. Udele-ftil se je bojev kljub težki telesni poškodbi, akoravno je bil oproščen vojaške in službe v Vojks-•turmu ter hrabro opravljal službo poročevalca. Pri bojih je našel junaško smrt Ortsgruppenführer, ki je padel na čelu svojega Volkssturma, odlikovala sta se pa tudi dva fanta odredov Hitlerjugend.	.
*	Odlikovanje Eisernes Kreuz I. Klasse. V bo-
Kpri Gleichenbergu sta se odlikovala dva ukra-
ska ff-Waffen-Obersturmführer ja nekega oddelka Waffen-^'ter sta dobila zato odlikovanje Eisernes Kreuz I. Klasse.
*	Razstrelilne snovi niso za mladino. Šestnajstletni vajenec je našel v bližini Weißenfelsa a. d. Saale razstrelilni naboj ter ga je odnesel domov. Doma je potem luknal z neko iglo po razstrelivu, kar je povzročilo eksplozijo, ki ga je usmrtila.
*	Prisilno delo za vojne invalide. Moskovsko fcasopisje je objavilo razglas vojaškega poveljnika Moskve, po katerm se bo v bodoče poslalo na prisilno delo vse vojne poškodovance, ako bi se Jih zasačilo, da beračijo po hišah.
*	Poslušajte radio-vesti. Imejitelji radio-apara-tov v Marburgu in v Cilliju, ki imajo možnost •prejemati poročila, se naprošajo, da omogočajo poslušanje naših dnevnih poročil čim večjemu krogu poslušalcev. Drahtfunk Marburg daje vesti dnevno ob 20.15 uri. to je po zaključni oddaji službenega radio-poročila. ki se daje ob 20. uri. Prav posebno se naproša gostilne da uredijo svoje aparate ob 20.15 uri na Drahtfunk Marburg, ki je dosegljiv s priklopitvijo na val 1200 metrov. Raten tega so dnevno ob 9 , 14., 15 in 21. uri napovedi urada Gaubefehl6ste!le Graz.
*	Mladina in žene pri ranjencih. Na Führerjev rojstni dan so v Cilliju razveselile voditeljice odredov Deutsche Jugend ranjene vojake na glavnem obvezovališču. Medtem ko so žene preskrbele za prigrizek, so dekieta priredila vojakom nekaj veselja, humorja in dobre volje z raznimi igrami in reki. Sličen obisk so napravile v nekem drugem obvezovališču ter v vojnem lacare-tu. — Tudi v Rohitschu 60 se žene spomnile ranjenih vojakov. Za Führerjev rojstni dan so na-
brale darila v obliki 657 jajc, 100 kg moke, masti, sladkorja 'in medu, kar je omogočilo pripraviti odličnega peciva, ki so ga razdelile ranjencem po lacaretih.
*	Dosmrtno prisilno delo. Edgar Snow potrjuje v listu »Saturday Evening Post« znano hudičevo namero sovjetov in plutokratov, vpostaviti nemške vojne ujetnike na prisilno delo v Sovjetiji. V naravnost sadističnem cinizmu izjavlja, da ne bo milijone Nemcev nikdar več videlo svoje domovine. Dela bo za njih dovolj, sistem kazni bo pa skrbel, da bodo storitve na višini. Snow pravi nadalje, da Moskva niti ne misli takozvanemu »svobodnemu nemškemu komiteju«, ki ga uporablja sedaj kot napisano tablo svoje propagande, izročiti politično oblast. 2e sedaj je vodstvo komiteja v rokah židovskih emigrantov in uveljavljenih boljševiških voditeljev.
*	Odstavlien zdravnik, ker ni poznal svoje dolžnosti. Reichsverteidigungskommissar je odredil oddajo bivšega Kreisamtsleiterja Dr. Hans Miihlbauer-ja, Distriktsarzta v Vorau-u, v oddelek, kjer bo. imel priložnost za uveljavljenje, ker je mož odpovedal v službi v kritičnem času
*	Pod Nemčijo je bilo boljše. Celo uradni ameriški krogi so prisiljeni priznati, da je gospodarski položaj Evrope bistveno neugodnejši, kakor je bil v ča6u, ko so gospodarili Nemci velikemu delu Evrope. Napaka anglo-ameriške agitacije je bila, tako pravijo, da se je pripovedovalo tem deželam, da bo invazija prinesla boljše življenske razmere. Ce ne pride kmalu do izboljšanja, obstoji nevarnost za mir in red. Anglija pa naglasa, da nima zalog, ker to kar ima, potrebuje za lastno prehrano. Na vsak račin uvidevajo tudi ameriški krogi, da je bilo nemško vojno vodstvo tudi v gospodarskem pogledu vzorno.
*	Municija ni nikaka igrapa. V Bismarcku (Alt-mark) je neki vajenec hotel prežagati naboj. Pri tem je municija eksplodirala ter ga. tako težko ranila, da je umrl kmalu nato v bolnišnici.
.* Na razpolago je 30 punktov Reichskleider-karte. Na 4. Reichskleiderkarti so na razpolago za nakup blaga Sonderabschnitti 4 in 5, vsak v povezanosti s 15 zapadljivimi ali na razpolago stavljenimi punkti. Izključeno od nakupa na te odrezke je blago, ki se dobi na karte za dojenčke. To blago se slej kakor prej dobi samo na karte za dojenčke. Razen že doslej na razpoložljive punkte Reichskleiderkarte nabavljivega blaga je bistveno izdano sedaj tudi metersko blago na razpolago za nakup.
*	Odprema poštnih pošiljk preseljenim. Poštno ravnateljstvo v Gr.azu se trudi spraviti preseljenim osebam v roke pošto. V to svrho so določili poštni urad Trautenfels (Ennstal) za shranjevanje in odprejnanje. Naloga preseljenih je, da pošljejo temu uradu predlog za dostavo pošte. V to svrho se dobi na vseh poštah tiskovino, zadostuje pa
tudi Feldpostkarte ali pa karta v velikosti dop = niče. Te je nasloviti: An die Postnachsendu steUe in _ Trautenfels (Ennstal) (12a). Na d strani je navesti dosedanji naslov, pod isteg sedanji novi naslov predlagatelja z navedbo ✓ vilke Postleitzahl. Cim dobi poštni urad Trau fels take predloge, dostavi na nove naslove t. shranjene pošiljke. Ce se pa tekom predpisan časa ne stavi predloga za odpremo pošte, se v ista pošiljateljem, v kolikor je to izved!j:vo, se pa postopa s pošiljko v smism obstoječih p ■ pisov za riedostavljive pošiljke. Predlogi, k se stavili brez znanja te ureditve na prejšnji < movinski poštni urad, se odstopijo pošti Traut' fels.
*	Užitne cvetlice. Poznamo cvetlice, ki jih 1 dje uživajo kot posebno delikateso Cvetlice, se pripravljajo za hrano, igrajo v evropski hinji bolj malo vlogo Od sočivnatih rasti: užitni večinoma mesnati listi in sadež, k: je bolj okusen. V prvi svetovni vojni so razpoš prenasladjene vijolčice iz primorskih krajev, je bila seveda zelo draga slaščica. V nek? krajih pripravljajo iz bezgovega cvetja d močnate jedi. Japonci uživajo tudi krizant=>m- J solato.
s j a novih bankovcev. V svrho ob jasi ; se razglaša sledeče: »Reichsbanka bo stav"!? Dromet razen dosedanjih veljavnih bankovcev 10, 20, 50 in 100 RM tudi bankovce v boV po stavljenem tisku. Ti novi bankovci odgov, r: po velikosti in besedilu sedanjim v p m- tu nahajajočim. Glave vodnega tiska so nndom •'< z omamenti. Odpadel je odpravni kontrolni ? ter črka za spoznavanje. Istotako so odpad!" < vilke na drugi strani bankovca. Tisk je po 6tavljen. Opozarja se, da so ti bankovci ki poenostavitvi in sprememb popolnoma v redu jih morajo povsod sprejemafi kot plač-lno 6-stvo. Vse druge trditve, da gre za ponarejen č nar ali pa za vojni denar, ki rima vrednosti, ■ popolnoma izmišljene.
*	Preseljeni Nemci lahko postanejo vaierr Ker 6e nahajajo med preseljenimi Nemci iz vzi da in jugovzhoda tudi mladeniči ki bi rad p' stali vajenci ali 6o pa že vstopili v uk, je gosiv darsko ministrstvo izdalo odlok, da lahko sklene c učne pogodbe v smislu v Reichu veljavnih predpisov.
*	Od daleč se spozna Žida«. Tako je dejal nek sovjetski vojni ujetnik te- dod*>. da je vso drug. prebivalstvo Sovjetije slabo hranjeno in slab oblečeno, židje pa nosijo dobra oblačila in izgledajo prav dobro.
*	Drago plačana otročja radovednost. V Deutech-Rybni je našel dvanajstletni fanf znžicra nik lovskega naboja. V 6voji otročji nevertnrs' in radovednosti je udarjal s kladivom po njem, da bi ga sprožil. Svoje dejanje je plačal z izgubo dveh prstov, ki mu jih je odtrgala eksplozija.
ZAKLETO
ZLATO
Spodnještajerska ljudska pravljica
Globoko v zemlji pod razvalinami nekdanjega gradu Plakensteinberg, stoječimi med železniškima postajama Poltschach in Lin-denkogel, se nahajajo ogromni zakladi. V časih, ko so vladali v naših krajih graščaki, so shranjevali v grajskih kleteh svojo zlatnino, srebrnino in ostale dragocenosti. Tla-čane nad vse izkoriščaj očim grofom Plan-kensteinberškim je raslo bogastvo na vseh koncih in krajih. Največ so ga spreminjali v zlato ter shranjevali v podzemeljskih skrivališčih. Lakomnost in požrešnost po zlatu je bila tako velika, da sploh niso imeli več pregleda o zalogah, ki so se nahajale v podzemeljskih kleteh.
Ker je naravno, da ima vsaka stvar svoj začetek in svoj konec, je bilo tudi samo ob sebi umljivo, da je minulo končno tudi vladanje grofov. Doba graščakov se je preživela in prešla je v žalostno zgodovino. Nekateri so izumrli, mnogo so jih pokončali uporniški tlačani, bili so pa tudi taki, ki so postali žrtve turških vpadov v naše kraje.
Tudi zadnji grof Plankensteinberški je padel v boju s Turki, ki so oblegali njegov grad, ga zavzeli, izropali, opustošili ter spremenili v pepel in razvaline. Pri tem Da Turki niso odkrili tajnih vhodov v grajske kleti in tudi niso našli zlatih zalog, ki bi jih sicer bili odvlekli s seboj.
■Minula so stoletja. Gradu Plankenstein-berg niso nikdar več obnavljali. Mah, grmovje in drevje raste okrog grajskih razvalin. Tamkajšno prebivalstvo si pripoveduje o neodkritih zlatih zakladih pod tem nekdanjim gradom. Nikdo se jih ne upa poiskati in izkopati.
Pred davnim časom so se našli pogumni ljudje, ki so stikali za tem zlatom ter no dolgem in trudapolnem izkopavanju nrišli do zalog. Čim so se jih skušali samo dotakniti, so se zrušili ter bili takoj mrtvi. Neka nadnaravna sila straži to krivično nagrab-ljeno in zakleto zlato ter ne dopušča, da bi prišlo komu v roke.
Nekoč se je našel pogumen človek iz bližnje okolice, ki si je dokopal vhod do zlata, ne da bi si ga osvojil, temveč samo, da bi ea videl. Zavedajoč se, da bi ga pograbila takoj smrt, če bi vzel od istega kako malenkost, je snel zlat prstan s svoje roke ter ,r'a dal na kupe tam se bleščega zlata rekoč: „Nisem prišel, da bi si nekaj prisvojil, temveč samo da vidim in da nekaj zlata dodam." In nič se mu ni zgodilo.	O.
TO IN ONO
*	Odlikovanje fantov Hitler-Jugend. Za hrabro zadržanje v vpostavi za obrambo štajerske domovine so bili odlikovani trije fantje odredov Hitler-Jugend z redom Eisernes Kreuz II. Klas-»e. Odlikovanja je izročil General Ringel sedemnajstletnemu Johannu Schober-ju iz Leobena, sedemnajstletnemu Erwinu Kolb-u iz Juden-dorf-Strafiengela ter šestnajstletnemu Herbert Setz-ii iz Vordernberga.
*	Pozdrav našim pticam-selivkam. Razen nekaterih vsako leto običajnih zakasneležev so vse naše ptice-selivke že zopet „doma", vsaka najraje v svojem rodnem kraju. Letos se je po-vratek ptic izvršil nenavadno zgodaj. Našle so veliko sprememb zlasti v naših mestih in njih bližnji okolici. Marsikatero drevo, pa tudi marsikatera hiša, kjer so gnezdile lastovice in podstrešja, kjer so našle zavetišče tudi ptice-tovari-šice, in še marsikaj je med tem „izginilo" kot žrtev vojne. Zato bodi letos tem večja skrb vseh prijateljev domačih ptic, da jim po možnosti olajšamo nova gnezdišča. V večini 6lučajev ni potreba drugega ko — pustiti jih na miru tam, kjer so si ptice že same poiskale in našle nova gnezdišča. Pač pa skrbimo, da lahkomiselna mladina letos ne bo več stikala po grmovju in na-6adih za gnezdami, še manj pa da bi iz njih pobirala jajčka ali celo že mladiče. Tudi brez takg lahkomiselnosti je vojna sama napravila nepregledno izgubo na številu zlasti koristnih domačih ptic. Skrb, da to izgubo po možnosti izravnamo, to bodi naš pozdrav našim pticam-selivkam!
*	Strašni dnevi v St. Jakobu. Begunci jz St. Jakoba so v Grazu poročali o hrabrem zadržanju vpostavljenih mož Volkssturma in mladeni-čev Hitler-Jugend, katerim gre zahvala, da so se rešili p^ed boljševiki. Na župnika v Wald-bachu, ki je skušal braniti svojo gospodinjo pred posilstvom, so oddali štiri strele, ki pa niso zadeli, ker so bili boljševiki totalno vinjeni. Gospodinji je uspelo skočiti iz okna prvega nadstropja, nakar jim je zbežala v splošni zmedi. xudi v župnišču so boljševiki uganjali 6tvari, da je rekel župnik ves ogorčen: „To niso nikaki ljudje, to so zverine!" V Wenigerzellu so neko 221etno deklico, ki se jim je zoperstavila, najprej težko ranili z noži in udarci s puško, nakar Je bila pokončana s 6trelom v tilnik. V istem kraju so ustrelili kovaškega mojstra, ker ni vedel povedati, kam je zbežal pri njem zaposlen delavec z vzhoda.
*	Večja skrb za varstvo prirode. Kljub ponovnim opominom tudi od poklicanih strani prihajajo iz raznih strani mestne okolice še vedno nove pritožbe o poškodbah na drevju, po travnikih, na polju in po gozdovih. Ne gre več le za lahkomiselnost 'mestne mladine, marveč je tudi med starejšimi in sicer razumnimi ljudmi še zdaj razširjeno mnenje, da je v vojni pač vsem in vse dovoljeno. Sicer pa po dokaze o poškodbah v naravi ni treba iti daleč izven mesta. Tudi najbližja okolica jih nam nudi še vse preveč. Gotova pota in sprehajališča so posebno ob nedeljah popoldne kar postlana z nalomljenimi vejami raznega v cvetju se nahajajočega sadnega drevja. Vmes se nahajajo cela nastelja po travnikih in vrtovih nasilno natrganih (izruva-nih) cvetlic in zelenja. Torej si storilci niti tega ne privoščijo, da jim cvetje služi za okras doma Utešena jim je strast, povzročiti tujim ljudem občutno škodo že kar v tem, da — napravijo Škodo.
*	Tako postopajo Sovjeti z bolgarskimi zavezniku Ujetniki in ubežniki iz bolgarskih edi-nic, ki se bojujejo ob strani boijševikov, pripovedujejo o slabem ravnanju z bolgarskimi četami Tako so na primer pri operacijah v madžarskem prostoru bombardirali sovjeti iz ietal III. bataljon 31. bolgarskega pešpolka, ker je pri nekem prodiranju nekoliko zaostajal. Zastopajoči poveljnik bataljona, neki sovjetski komisar, je naknadno dodal, da se bo zgodilo to odslej vedno, ako bataljon ne bo napadal navdušeno in veselo. Razpoloženje v imenovanem bolgarskem polku je slabo vsled velikih izgub in ker je formacija že predolgo v prvi bojni črti Ujetniki izjavljajo, da izvajajo „zastopniki poveljnikov" izredno močan pritisk na oficirje in moštvo. Ustrelitve se izvršujejo brez vsakega zasedanja vojnega sodišča. Neki vojni ujetnik je bil priča, kako je ustrelil zastopnik poveljnika bolgarskega podčastnika, ker ni nastopal dovolj ostro pri nekem nemškem napadu.
*	„Oklopniška pest je brezdvomno najboljše orožje proti oklopnikom! Hladno kri, mirno merjenje in največji oklopnik sveta se spremeni v gorečo razvalino." Tako izjavo je podal ¡^-Oberscharführer Lüders nekemu vojnemu poročevalcu, ki je uničil štiri anglo-ameriške oklopnike.
*	Amerikanski letalci so napadli kolono ujetih Angležev. Na cesti blizu Ulma so napadli ameriški letalci v nizkem poletu kolono Angležev. Akoravno so se Angleži javljali z mahanjem belih robcev, so Amerikanci svoje zaveznike dvakrat napadli. 29 Angležev je obležalo mrtvih, 29 pa ranjenih.
*	Sovjeti imajo velike izgube. Aprila ujet vojak 956. sovjetskega strelskega polka je pri svojem zaslišanju navedel, da je imel njegov polk pri nekem nemškem protinapadu v bojih v južnem delu Madžarske ob reki Muri izredno težke izgube. Od prvotnega stanja 1000 mož jih je ostalo komaj kakih 200.
*	Junaška nemška lovska letala. Nemška lovska letala dajejo bojem svoj značaj. Predvsem prizadevajo sovjetskemu dovozu težke izgube. Pod vodstvom srčnih in smrt prezirajo-$ih oficirjev in mož napadajo svoje cilje. Pri tem se nehote spominjamo našega pohoda v Francijo. Takrat so bile naše konice globoko v sovražni deželi. Fracosko letalstvo je bilo ohromelo. Pri na6 pa danes ni nikake ohromelosti, akoravno je sovražnik globoko v našem ozemlju. Za mlade letalce naših lovskih odredov velja Führerjeva beseda, da še ni odločena zadnja bitka.
*	Junaška smrt Gauleiterja. V zadnji izdaji smo poročali, da je padel junaške smrti Gauleiter Gaua Halle-Mörseburg, Pg. Eggeling. Dodatno se je seznalo. da je padel Gauleiter v cestnih bojih na čelu svoje bojevniške skupine, ki jo je sestavil iz mož svojega štaba in grena-dirjev.
*	Pogrebna slavnost v Trifailu. V Trifailu so nedavno položili k večnemu miru 14 žrtev letalskega napada v nizkem poletu. Najprej se je poslovil od svojih moz Kompanieführer Peter Präsent, nakaj je spregovoril še Kreisführer Eberhardt, ki je v svojih izvajanjih naglasil, da bo tudi to slovo ojačilo našo voljo, da bomo liki tem padlim junakom izvrševali svoje dolžnosti do smrti. Častna salva alarmkompanije ter petje himne je zaključilo žalno slovesnost.
*	Zene Trifaila se žrtvujejo v službi vojnih žrtev. Letalci v nizkem poletu in teror tolp so prizadeli v Trifailu že mnogim sonarodnjakom in sonarodnjakinjam rane, ki čakajo ozdravljenja v domači bolnišnici bratovske skladnice. Nedavno so priredile žene vseh treh trifailskih Ortsgrupp tem ranjencem veselo uro z obiskom, kateremu so se pridružile skupine otrok, pri katerem so podarile ranjencem pecivo in vino. Razen pogostitve so jih razveselili s petjem. Na isti način so se spomnili ranjencev v lacaretu. Kreisfrau Pgn. Schultz in njene Ortsfrauen so bile povsod navdušeno in hvaležno sprejete.
*	Domovina časti fronto. Na vrtu zbirališča bolnikov v Marburgu je spregovoril ob Füh-renaevem rojstnem dnevu vodilni zdravnik o žrtvah, ki jih prinaša naš narod ter dejal, da moramo ravno sedaj biti v mislih pri našem Führerju. Pri tej priložnosti so pridne žene
mesta Marburg podarile ranjenim vojakom pecivo, cigarete, vino in sladkorčke, medtem ko so voditeljice odredov Deutsche Jugend razveselile vojake z lepim petjem, ki je našlo dober odmev. Mala dekleta so priredila težko ranjenim vojakom posebno veselje s podaritvijo lastnoročno izdelanih torbic za šivalne potrebščine. Istega dne so obiskale žene skupno z mladino neko glavno obvezovališče vojakov, kjer je bilo veselje z darili in petjem veliko. Da bi se tudi potujočim vojakom napravilo nekoliko veselja, so se zbrala dekleta v opoldanskem času v mestnem parku, kjer so prepevala lepe pesmi.
KRATKE VESTI
I
Prepiri, ki so nastali v Stuttgartu med gaulli-stičnimi in ameriškimi četami, imajo izvestno politično ozadje. Spor je izbruhnil tudi na znatno višjem mestu, pri čemer se očitno ne morejo ze- * diniti, ali naj bi Američani imeli zasedeno mesto ali gaullisti.
*
Kanadski ministrski predsednik Mackenzie King je izjavil, da se pri zgraditvi mirovne organizacije ne sme opirati na stalno oblast velesil. Zdrave srednje države kakor Švedska in Španija so prej v stanu, ohraniti svoj zunanjepolitični položaj'kakor velesile, ki so se izčrpale v predolgo trajajočih vojnah.
Iz poročil, ki prihajajo iz okupirane Bonomijeve Italije, so razvidne strahotne posledice, ki so nastale vsled katastrofalnega prehranjevalnega položaja. Tako poročajo iz Rima, da se matere treh ali štirih otrok ponujajo ameriškim vojakom za hleb kruha.
*
Vest angleške poročevalnice Reuter o ustanovitvi češkega narodnega odbora je v čeških krogih Anglije, Francije in Amerike zbudil veliko zadovoljstvo. Navdušeni so, da si je vendar enkrat utrlo pot češko gibanje, naperjeno zoper Moskvi slušno politiko Beiješa
Neki ukrajinski list je objavil pismo neke ukrajinske delavke, ki piše med drugim sledeče: »Ukrajina je bila nekoč krasna dežela. Pod boljševiki je postala puščava. V 25 letih sovjetskega gospodarstva smo postali berači. Izropali so nas, ker smo morali rediti sovjetske lenuhe, četudi smo sami stradali.«
Angleška poročevalska služba priznava, da so japonski letalci potopili v bližini otoka Okinava več ameriških vojnih ladij.
Senatski odbor, ki se je imel baviti s proučevanjem prehranjevalnega položaja v Zedinjenih državah, ugotavlja med drugim, da bo prehrana civilnega prebivalstva v Zedinjenih državah padla na doslej neznano raven,, ako bi se vojna še nadaljevala.
Was! Unser geliebter, Ruter und * treuer Sohn und Bruder
Eduard Slomschek
läger
ist fern seiner Heimat am 22. März 1945 im Alter von !8 lahren im Süd-teii der Ostfront gefallen.
Fresen am First, Andeiburg, am 28. April 1945.
Sammelt
Für die warme Anteilnahme anläßlich des Hinscheidens unseres unvergeßlichen Vaters Herrn JAKOB ZAFUTA und die Beteiligung an seinem heutigen Begräbnis sowie für die schönen Blumen- und Kranzspenden sage ich im Namen alier Verwandten den innigsten Dank.
Gams-Marburg-Dran, 29. 4. 1945.
Br. Ledinek. geb. Zafuta, Tochter.
essiea*
H E I L K R
Anweisungen Ul
tergroßh.mdlune
Graz-Andritz.
Verschiedenes
Goldring mit großem Stein verloren. Ge-ge ngute 'Belohnung Herrengasse 28. abzugeben.	1018-13
Rotbraunkarierte Einkaufstasche, Hitler-jugendregenmantel, Wcllkopftuch u. verschiedene lebensmittelsachen und andere Kleinigkeiten in Rpmerbad, Wartesaal abhandengekommen. Finder wurde erkannt. Abzupften sofort am Bahnhof-Rtimerbad	902
Kleiner Besitz mit Einfamilienwohnung nsw. zu kaufen oder zu pachtcn gesucht. Zuschriften unter „Besitz" an die Verw. des Staf. Gospodar	1010-2
Wirtschafterin wird gesucht. Unterrot weinerstr 35. Marburz, Johann BeziaU. Sattlermeister.	1006-6
Ältere Frau sucht auswärts Unterkunft gegen Bezahlung und Mithilfe im Haushalt Zuschriften unter ..Umgebung Mamburgs" an den Sta). Gosp.	1017-8
AftgSmiig! Am 24. 4. 1945 ist meine 21-iährige Tochter Anna Stetanifsch aus der Stadt Marburg unbekannt wohin verschwunden. Wer von ihrem gegenwärtigen Aufenthalt etwas anzusehen weiß, wolle dies sofort der Poiizeidirektion Marburg oder mir bekannt geben, eventuelle Kosten vergüte ich. Franz Stefa-nitsch, Grundbesitzer in Planken-t»i- ?8 Post Plankenstein bei Pöltschach. 1018-14