Novi ma gi stri in dok tor ji zna no sti s po dročja geo gra fi je na fi lo zof ski fa kul te ti Uni ver ze v Ljub lja ni
208
Poročila Geografski vestnik 88-2, 2016
Na taša Joki ć:
Traj nost ni vidiki zdra vi liškega tu riz ma v Slo ve ni ji
Su stai nab le as pects of health tou rism in Slo ve nia
Magistrskodelo: Ljub lja na, Uni ver za v Ljub lja ni, Fi lo zof ska fa kul te ta, Od de lek za geo gra fi jo, Uni ver -
zi tet ni po di plom ski štu dij vars tva oko lja, 2016, 192 stra ni
Mentor: dr. Dušan Plut
Zagovor: 18. 2. 2016
Naslov: Trg ko man dan ta Sta ne ta 5, 1000 Ljub lja na
E-pošta: na ta ska.j @gmail.com
Izvleček: V ma gi str skem delu smo skušali oce ni ti sklad nost do se da nje ga raz vo ja zdra vi liškega turiz -
ma v Slo ve ni ji z okolj ski mi, so cial ni mi in eko nom ski mi načeli traj nost ne ga raz vo ja tu riz ma. Ob li ko va li
smo si stem in di ka tor jev, ki vključuje vse tri vi di ke traj no sti, in ga ume sti li v DPSIR mo del. Po leg na -
bo ra splošnih in di ka tor jev traj nost ne ga tu riz ma ne ka te rih že ob sto ječih mo de lov smo v mo del do da li
še ne kaj in di ka tor jev spe ci fičnih za zdra vi liški tu ri zem. Za pro stor sko ra ven iz ka zo va nja vred no sti
indikator jev smo pred la ga li ra ven občine. Na os no vi ana li ze iz bra nih in di ka tor jev, za ka tere smo uspe li
pri do bi ti po dat ke ter funk cij ske ga vred no te nja do se da nje ga raz vo ja zdra vi liškega tu riz ma, oce nju jemo,
da je zdra vi liški tu ri zem v večini zdra vi liških občin po memb na go nil na sila gos po dar ske ga raz vo ja, po -
mem ben za po slo va lec, ki je raz vo ju zdra vi liških občin dal svo je vr sten pečat. V bo doče bo tre ba na
eko nom skem in so cial nem po dročju dvig ni ti do da no vred nost na za po sle ne ga, iz boljšati plačilo za -
po sle nih v  turis tični de jav no sti ter po večati po ve za nost zdra vi liških pod je tij z manjšimi lo kal ni mi
po nud ni ki. Pri okolj skih in di ka tor jih so zdra vi liške občine pov prečno do se gle naj nižje oce ne. Z vi dika
okolj ske traj no sti je naj bolj spor no, da no be no zdra vi lišče izrablje ne vode ne vti sku je na zaj v geo termal -
ni vo do no snik ter da iz puščajo od pad ne vode ne po sred no v oko lje (na ko mu nal no omrežje s čis til no
na pra vo so pri ključena le zdra vi lišča v treh zdra vi liških občinah). Z vi di ka okolj ske traj no sti je med
dru gim pozitiv no, da so se zon ska ni ha nja v tu ri stičnem obi sku manjša, pov prečna doba bi va nja tu ri -
stov daljša ter da ima jo zdra vi liška pod jet ja vo dil no vlo go pri pri do bi va nju okolj skih zna kov za tu ri stične
na sta ni tve ne zmog lji vo sti.
Ključnebesede: zdra vi liški tu ri zem, traj nost ni tu ri zem, traj nost ni in di ka tor ji, DPSIR mo del
Kat ja De bevc:
Ti pi za ci ja rabe tal v mra ziščih
Typi fi ca tion of land use in frost hol lows
Magistrskodelo: Ljub lja na, Uni ver za v Ljub lja ni, Fi lo zof ska fa kul te ta,
Oddelek za geo gra fi jo, Uni ver zi tet ni po di plom ski štu dij vars tva oko lja, 2016,
174 stra ni
Mentor: dr. Ma tej Ogrin
Zagovor: 20. 6. 2016
Naslov: Be gu nje pri Cerk ni ci 98, 1382 Be gu nje pri Cerk ni ci
E-pošta: kat ja.de bevc @gmail.com
209
Geografski vestnik 88-2, 2016 Poročila
Izvleček: V ma gi str skem delu je razi ska na raba tal v mra ziščih in spre mi nja nje le-te v pri mer ja vi
z rabo tal v fran cis cej skem ka ta stru z začetka 19. sto let ja in rabo tal da nes. Pred stav lje no je po jav lja -
nje raz lične rabe tal gle de na nad mor sko višino dna mra zišča, gle de na ti pi za ci jo in re gio na li za ci jo mra zišč.
Ra zi ska no je tudi po jav lja nje ar heo loških naj dišč v mra ziščih kot znak še sta rejše po se li tve. Rabo tal
iz kart fran cis cej ske ga ka ta stra smo kar ti ra li za skup no 50 mra zišč. Vzo rec tri de se tih mra zišč iz sku -
pi ne di nar ske pre gra de, na ka te rem smo umer ja li me to do, ter vzo rec 20 mra zišč Do lenj ske ga po do lja
in Bele kra ji ne, na ka te rem smo me to do pre ver ja li. Iz bra ne kri te ri je, nad mor sko višino, in deks preo -
braz be oko lja in po se li tev smo stan dar di zi ra li na isto mer sko les tvi co, da so med seboj pri mer lji vi.
Z upo ra bo več-kri te rij ske ga od ločanja in ob težene li near ne kom bi na ci je, smo jim do ločili vred no sti
in na pod la gi teh vred no sti pred vi de va li spre mem bo rabe tal na kon trol nem vzor cu mra zišč.
Ugo to vi li smo, da je mra zišča, v ka te rih ni poteka la spre mem ba rabe tal, lah ko do ločiti, težje pa je
do ločiti, ali po te ka ogoz do va nje ali oze le nje va nje. Ugo to vi li smo tudi, da je in ten zi fi ka ci je in ur ba ni -
za ci je zelo malo.
Re zul ta te in me to do smo ovred no ti li in po da li pred lo ge za iz boljšave in na dalj nje delo.
Ključnebesede: mra zišča, raba tal, fran cis cej ski ka ta ster, nad mor ska višina, in deks preo braz be oko -
lja, po se li tev, več-kri te rij sko od ločanje, ob težena li near na kom bi na ci ja, Slo ve ni ja
Bran ka Mirt:
Uva ja nje ukre pov traj nostne mo bil no sti v občini Ra dlje ob Dra vi
In tro duc tion of mea su res in the field of su stai nab le mo bi lity in the muni -
ci pa lity Ra dlje ob Dra vi
Magistrskodelo: Ljub lja na, Uni ver za v Ljub lja ni, Fi lo zof ska fa kul te ta,
Odde lek za geo gra fi jo, Uni ver zi tet ni po di plomski štu dij vars tva oko lja, 2016,
134 stra ni
Mentor: dr. Ma tej Ogrin
Zagovor: 23. 6. 2016
Naslov: Can kar je va 26, 2000 Ma ri bor
E-pošta: bran ka.mirt @e ner gap.si
Izvleček: Za ra di vse večjih ne ga tiv nih učin kov pro me ta na oko lje, zdrav je in bla gi njo lju di je postala
ce lost na obrav na va pro met ne ga si ste ma nuja. Ce lost na obrav na va te me lji na si ste ma tičnem ure ja nju
in uprav lja nju mo bil no sti s ci ljem do se ga nja večje ka ko vo sti bi va nja. Pri tem se, ob upošte va nju okolj -
skih, so cial nih in gos po dar skih po treb družbe, enakovred no obrav na va vse pro met ne pod si ste me, kot
so hoja, ko le sar je nje, jav ni pot niški pro met, mo tor ni in mi ru joč pro met. Občina Ra dlje ob Dra vi nima
iz kušenj s ce lost nim pri sto pom pri načrto va nju mo bil no sti. Raz voj ni do ku men ti občine se na po dročju
pro meta osre do točajo v večini na za go tav lja nje za dost ne zmog lji vo sti cest ne in fra struk tu re. Vzpo stav -
lje na prak sa, ki te me lji na ne po ve za ni obrav na vi pro met nih po dročij, je po go je na z vi so ki mi stroški,
ki jih občina na me nja po sa mez nim sto ri tvam. Ma gi str sko delo se tako osre do toča na traj nost ne pri -
sto pe pri ure ja nju mo bil no sti v občini Ra dlje ob Dra vi. Na pod la gi oprav lje ne ana li ze sta nja in po treb,
preučitve ne ka te rih prav nih ok vi rov ter pre gle da pri me rov do brih praks, je bil pri prav ljen kon cept traj -
nost ne ga ureja nja mo bil no sti. Ta po drob ne je obrav na va po dročji jav nih pre vo zov in uprav lja nja
z mo bil nost jo, v ok vi ru ka te rih so po sa mez ni ukre pi že bili iz ve de ni ozi ro ma so v fazi pri pra ve na iz -
va ja nje
Ključnebesede: ce lost no načrto va nje mo bil no sti, mo bil nost ne potre be, pri me ri do brih praks, traj -
nost na mo bil nost, Občina Ra dlje ob Dra vi
210
Poročila Geografski vestnik 88-2, 2016
Uroš Mli nar:
So na rav ne raz voj ne možno sti iz bra nih kraških za va ro va nih ob močij
Su stai nab le de ve lop ment op por tu ni ties of the stu died pro tec ted areas of
the Karst re gion
Magistrskodelo: Ljub lja na, Uni ver za v Ljub lja ni, Fi lo zof ska fa kul te ta,
Odde lek za geo gra fi jo, Uni ver zi tet ni po di plom ski štu dij vars tva oko lja, 2016,
130 stra ni
Mentorica: dr. Met ka Špes
Zagovor: 15. 9. 2016
Naslov: Do lo mit ske ga odre da 18, 6230 Po stoj na
E-pošta: uros.mli nar @gmail.com
Izvleček: Na ob močju Kra sa, No tranj ske in Se ver ne Pri mor ske ob sta ja več raz ličnih vrst na rav nih
par kov, med ka te ri mi so ve li ke raz li ke v uprav lja nju. Re gij ski park Škoc jan ske jame, No tranj ski re gij -
ski park in Kra jin ski park Pivška pre si ha joča je ze ra so prido bi li sta tus par ka v času sa mo stoj ne države,
med tem ko so os ta li manjši par ki sta rejši in ni ma jo ure je nih pra vil uprav lja nja. Us ta no vi tve ni akti treh
ome nje nih par kov pred vi de va jo načrte uprav lja nja, ven dar se ti v prak si le del no iz va ja jo. Po leg tega
so na preučeva nem ob močju pri sot ne po bu de po us ta no vi tvi še dveh re gij ski par kov (Snežnik in Na -
nos-Tr nov ski gozd), ki bi pri po mo gla k po ve zo va nju manjših za va ro va nih ob močij in am bi cioz ne je
začrta la so na rav ni raz voj re gi je. Iz kušnje pri us ta nav lja nju parkov iz pre te klo sti kažejo, da se nas pro -
to va nja po jav lja jo v lo kal nih skup no stih, v raz ličnih gos po dar skih pa no gah in pri do mačinih. Ra zi ska va
obrav na va us pešnost de lo va nja us ta nov lje nih par kov in vključuje od nos stro kov ne jav no sti ter de ležni -
kov v prostoru, ki so na klo nje ni smo tr ne mu de lo va nju par kov in so na rav ne mu raz vo ju re gi je. Naj večje
težave iz vi ra jo iz občin in nji ho ve ne pri prav lje no sti za po ve zo va nje na vars tve nem po dročju ter na
področju skup ne ga uprav lja nja par kov. Ra zi ska va opo zar ja, da je za učin ko vi to so na rav nost po treb no
načrto va nje raz vo ja za va ro va nih ob močjih na širšem re gio nal nem ni vo ju. Po da ni so pred lo gi po ve zo -
va nja in vzpo stav lja nja ze le nih ko ri dor jev med ob sto ječimi in načrto va ni mi par ki.
Ključnebesede: za va ro va na ob močja, uprav ljav ski načrt, po ve zo va nje, so na rav ni raz voj, vars tvo na -
ra ve, vars tvo oko lja, vars tvo kul tur ne de diščine.
Maja Žun:
Poučeva nje oko lje vars tve nih vse bin pri pou ku geo gra fi je po načelih eko -
pe da go gi ke in in duk tiv ne ga vzgoj ne ga pri sto pa
Environ men tal is sues edu ca tion in geo graphy clas ses ac cor ding to eco -
pe da go gi cal prin ci ples and the in duc ti ve edu ca tio nal ap proach
Magistrskodelo: Ljub lja na, Uni ver za v Ljub lja ni, Fi lo zof ska fa kul te ta,
Odde lek za geo gra fi jo, Od de lek za pe da go gi ko, Uni ver zi tetni po di plom -
ski štu dij vars tva oko lja, 2016, 145 stra ni
Mentorica: dr. Tat ja na Re snik Pla ninc
Somentor: dr. Robi Krof lič
Zagovor: 27. 9. 2016
Naslov: Pod smre ka 29, 1356 Do bro va
E-pošta: maja.zde sar25@siol.net, zun.maja @gmail.com
211
Geografski vestnik 88-2, 2016 Poročila
Izvleček: Na men ma gi str ske ga dela je bil iz li te ra tu re iz luščiti pe da goška načela eko pe da go gi ke in
jih pre ne sti v pouk geo gra fije, v okolj sko vzgo jo pre ne sti tri sto penj ski mo del vzgo je za od go vor nost,
ki je bil raz vit v ok vi ru in duk tiv ne ga vzgoj ne ga pri sto pa, v em pi ričnem delu pa ugo to vi ti vključenost
pe da goških načel obeh kon cep tov v učne načrte in učbe ni ke za geo gra fi jo ter med pred met ne ku ri ku -
le za okolj sko vzgo jo kot VITR ter na kon cu pri učite ljih geo gra fi je z vprašal ni kom pre ve ri ti, v ko likšni
meri ta načela vključuje jo v pouk. Re zul ta ti ana li ze šol skih do ku men tov so po ka za li, da bi bilo smi sel -
no v do ku men te bo lje vključiti prob lem sko-dia loški pouk, z obraz ložit vi jo, kakšen po men ima tak pouk
za raz voj kri tične za ve sti, ki vodi v an gažira nost za spre mem be v družbi in oko lju. Rav no tako je tre -
ba bo lje vključiti ak tiv no sti v ok vi ru mo de la za raz voj od go vor no sti do okolja z obraz ložit vi jo. Tako
z vi di ka eko pe da go gi ke kot in duk tiv ne ga vzgoj ne ga pri sto pa bi bilo tre ba bolj spod bu ja ti učenje in
poučeva nje v na ra vi, v oko lju iz ven učil ni ce, ki je te melj za raz voj lju bez ni do oko lja, kar je na da lje os -
no va za raz voj spoštova nja in od go vor no sti do oko lja. Pri obrav na va nju vse bin vars tva oko lja in
traj nost ne ga raz vo ja pa je tre ba na re di ti vse bin ske po ve za ve med družbe no geo graf ski mi pro ce si in po -
ja vi, kot so rast sve tov ne ga pre bi vals tva, glo bal na nee na kost in ne pra vičnost ter glo ba li za ci ja
ka pi ta li stičnega si ste ma s ko ličin sko gos po dar sko rast jo in po trošniško družbo, z no sil no spo sob nost -
jo oko lja in glo bal ni mi okolj ski mi prob le mi. V učne ci lje je smi sel no vključiti tudi manj ka joče ukre pe,
ki so v prid traj nost ne mu raz voju in ki pris pe va jo h glo bal ni eko loški traj nost ni družbi, kot je opre de -
lje na v Li sti ni Zem lje, te melj ni li sti ni eko pe da go gov. Ker se vzgo ja in izo braževa nje za traj nost ni raz voj
ozi ro ma traj nost nost od vi ja ta v šoli, je zelo po memb no, da je tudi sama šola zgled traj nost ne ga rav na -
nja, v ka te re ga se de jav no vključuje jo vsi – učenci ozi ro ma di ja ki ter učite lji in dru gi za po sle ni v šoli.
Ključnebesede: eko pe da go gi ka, in duk tiv ni vzgoj ni pri stop, di dak ti ka geo gra fi je
Lu ci ja La puh:
Eko nom sko geo graf sko vred no te nje prožno sti re gij v času re ce si je
Eco no mic-geo grap hi cal eva lua tion of re gio nal re si lien ce du ring re ces sion
Doktorskadisertacija: Ljub lja na, Uni ver za v Ljub lja ni, Fi lo zof ska fa kul teta,
Od de lek za geo gra fi jo, 2016, 292 strani
Mentor: dr. Si mon Kušar
Zagovor: 10. 5. 2016
Naslov: Lip tov ska 19, 3210 Slo ven ske Ko nji ce
E-pošta: lu ci ja.la puh @zrc-sazu.si
Izvleček: Re ce si ja, ki je na države Evrop ske uni je vpli va la od leta 2008, je pov zročila gos po dar sko
na za do va nje in po rast šte vi la brez po sel nih tudi v slo ven skih re gi jah in občinah. Za ni ma lo nas je, v ka -
te rih ti pih re gij in občin gle de na nji ho vo družbeno-gos po dar sko se sta vo je bilo gos po dars tvo
naj močneje pri za de to. Spo sob nost re gij, da se zo per sta vi jo re ce si ji in okre va jo, poj mujemo s kon cep -
tom prožno sti. Prožnost, ki se na naša na dru go po lo vi co gos po dar ske ga ci kla, smo opre de li li kot okre va nje
na vred no sti pred re ce si jo in jo me ri li s spre mem bo bru to do mačega proi zvo da na pre bi val ca za re gi -
je ozi ro ma bru to do da ne vred no sti na zapo sle ne ga za občine in stop njo re gi stri ra ne brez po sel no sti.
Te melj no znans tve no vprašanje je bilo ugo to vi ti, kako družbeno-gos po dar ska se sta va re gi je vpli va na
nje no prožnost. Pri ana li zi vpli va družbeno-gos po dar ske se sta ve na vpliv re ce si je ter prožnost re gij in
občin smo upo ra bi li niz mul ti va riat nih in bi va riat nih sta ti stičnih me tod ter ana li zo opi snih sta ti stik.
Po mur ska je edi na slo ven ska re gi ja, ka te re gos po dars tvo je okre va lo. Občini Go rišnica in Vi ta nje sta
edi ni prožni. Prožnejše so bile go ste je pose lje ne re gi je z ugod nejšo de mo graf sko se sta vo, ki so pod jet -
ništvu na me nja le večjo po zor nost. Pre ve li ka spe cia li zi ra nost re gi je zmanjšuje prožnost, večja iz voz na
us mer je nost in do bra pro met na do stop nost pa pris pe va ta k prožno sti. Dok tor ska di ser ta ci ja pris pe va
k boljšemu poz na va nju de jav ni kov prožno sti in do pol nju je vr zel v ra zi ska vah s po dročja prožno sti.
Ključnebesede: eko nom ska geo gra fi ja, re gio nal no načrto va nje, re ce si ja, gos po dar sko na za do va nje,
prožnost, od por nost, družbeno-gos po dar ska se sta va, struk tu ra re gij, Slo ve ni ja
212
Poročila Geografski vestnik 88-2, 2016
Al joša Ja sim Ta hir:
Mo del traj nost ne rabe pro sto ra na pri me ru lo kal ne skup no sti
Su stai nab le land-use mo del on a lo cal-com mu nity exam ple
Doktorskadisertacija: Ljub lja na, Uni ver za v Ljub lja ni, Fi lo zofska fa kul teta,
Od de lek za geo gra fi jo, In ter dis ci pli nar ni dok tor ski štu dij ski pro gram
Vars tvo oko lja, 2016, 231 stra ni
Mentor: dr. Dušan Plut
Somentor: dr. An drej Po gačnik
Zagovor: 19. 5. 2016
Naslov: Šti ho va uli ca 15, 1000 Ljub lja na
E-pošta: aj.ta hir @bo son.si
Izvleček: Raba pro sto ra po memb no vpli va na po sa mez ne kri te ri je traj nost ne ga raz vo ja, kot so biot -
ska raz no vrst nost, eko si stem ske funk ci je, ener getska učin ko vi tost in možnost rabe ob nov lji vih vi rov
ener gi je. V ok vi ru di ser ta ci je je bilo ugo tov lje no, da je vpli ve rabe pro sto ra na ne ka te re kri te ri je trajno -
sti možno me ri ti ozi ro ma vred no ti ti stop njo traj no sti mo de la rabe pro sto ra. Pred la ga na je me todolo gi ja
v ob li ki in dek sa traj no sti, ki izraža kvan ti ta tiv no od sto pa nje iz mer je nih vred no sti na preučeva nem ob -
močju lo kal ne skup no sti od op ti mal nih traj nost nih vred no sti. Pre ve ri tev me to de na pri me ru Mest ne
občine Ljub lja na je po ka za la, da ob sto ječi mo del rabe pro sto ra v iz bra nih kri te ri jih po memb no od sto -
pa od op ti mal nih traj nost nih vred no sti. Na pod la gi pre gle da dog nanj tu jih in do mačih stro kov nja kov
ter last nih em pi ričnih ana liz so po da ne us me ri tve za iz boljšanje stop nje traj no sti rabe pro sto ra. Glav -
ne usme ri tve pred stav lja jo po li cen trično struk tu ro str nje nih na se lij, po večanje go sto te po se li tve, 3D
he te ro ge no rabo pro sto ra, višjo večsta no vanj sko grad njo, op ti mi zi ra no z vi di ka sončnega ob se va nja,
vključeva nje na rav nih po vršin v na se lja (ze le na in fra struktura) in v agrar ni pro stor ski mo del. Na pri -
me ru Mest ne občine Ljub lja na je bilo ugo tov lje no, da je v bo doče ob upošte va nju teh us me ri tev tudi
v pri me ru po večanja šte vi la pre bi val cev možno ohra ni ti ob seg eko si stem skih funk cij, de lež na rav nih
po vršin, zmanjšati spe ci fično rabo ener gi je v gos po dinjs tvih in spe ci fične emi si je CO2, ter za go to vi ti
po mem ben del po treb ne ener gi je iz ob nov lji vih vi rov ener gi je.
Ključnebesede: in deks traj no sti rabe pro sto ra, mo del traj nost ne rabe pro sto ra, ener get ska učin ko -
vi tost, raba ob nov lji vih vi rov ener gi je, bio di ver zi te ta, eko si stem ske funk ci je, Mest na občina Ljub lja na
213
Geografski vestnik 88-2, 2016 Poročila
Ja nez Ma tos:
De jav ni ki pro stor ske raz po re di tve div jih od la ga lišč od pad kov
Fac tors of spa tial di stri bu tion of il le gal dump si tes
Doktorskadisertacija: Ljub lja na, Uni ver za v Ljub lja ni, Fi lo zof ska fa kul teta,
Od de lek za geo gra fi jo, In ter dis ci pli nar ni dok tor ski štu dij ski pro gram
Vars tvo oko lja, 2016, 166 stra ni
Mentorica: dr. Met ka Špes
Somentor: dr. Krištof Oštir
Zagovor: 19. 5. 2016
E-pošta: ja nez.ma tos @gmail.com
Izvleček: Spo pa da nje s prob le ma ti ko ne le gal ne ga od la ga nja od pad kov je lah ko učin ko vi tejše, če
proučimo de jav ni ke, ki vpli va jo na pro stor sko raz po re di tev div jih od la ga lišč. Za is ka nje kom plek snih
po ve zav med temi de jav ni ki je bilo upo rab lje no ru dar je nje podat kov. Po ka za lo se je, da je na ta način
mo goče izračuna ti mo del, ki pra vil no na po ve lo ka ci je 71 % od la ga lišč. Če na pod la gi mo de la iz de la -
mo kar to ob močij, pri vlačnih za ne le gal no od la ga nje, ta ob močja po kri je jo 2 % po vršine Slo ve ni je.
Na jus pešnejša primerl ji va ob sto ječa ra zi ska va (Chu, Lin in Shiu 2013) z upo ra bo dru gih me tod na 12 %
proučeva ne ga ob močja od kri je 56 % od la ga lišč.
Pri proučeva nju po sa mez nih po kra jin skoe ko loških ti pov se je po ka za lo, da je v re lief no raz gi banih
ob močjih za ne le gal no od la ganje naj bolj po memb na do stop nost lo ka ci je, po memb na de jav ni ka v mo -
de lih za to vrst ne po kra jin ske tipe sta zato bližina cest in na se lij. V rav nin skih, go ste je po se lje nih ob -
močjih, sta naj po memb nejši skri tost in in ten ziv nost rabe tal. Gle de na ugo to vi tve pričujoče ra zi ska ve
je z opi sa ni mi me to da mi mo goče iz de la ti po kra jin sko pri la go je ne kar te ob močij, pri vlačnih za ne legalno
od la ga nje, in s tem močno iz boljšati učin ko vi tost te ren ske ga dela pri nad zo ru prob le ma ti ke div jih od -
la ga lišč.
Ključnebesede: div ja odla ga lišča, na cio nal ni re gi ster div jih od la ga lišč, pro stor ska raz po re di tev, ka -
zal nik po jav no sti od la ga lišč, ru dar je nje po dat kov
Dam ja na Kern:
Ohra nja nje iden ti te te s poučeva njem slo venščine med Slo ven ci v Avstriji
Preser ving iden tity by teac hing Slo ve nian to the Slo ve nians in Au stria
Doktorskadisertacija: Ljub lja na, Uni ver za v Ljub lja ni, Fi lo zof ska fa kul teta,
Od de lek za geo gra fi jo, 2016, 432 stra ni
Mentor: dr. Jer nej Zu pančič
Somentor: dr. Mar ko Sta bej
Zagovor: 5. 9. 2016
Naslov: Ce sta v Po li co 31, 4207 Cer klje
E-pošta: dam ja na.kern @ff.uni-lj.si
Izvleček: V in ter dis ci pli nar no za sno va ni di ser ta ci ji se v kon tek stu av strij ske ga slo vens tva os vet ljuje
vlo ga, ki naj bi jo pri ohra nja nju slo ven ske iden ti te te ime lo učenje slo venščine v manjšin skih vzgoj no-
izo braževal nih us ta no vah ter od del kih do pol nil ne ga pou ka slo venščine. Ločene obrav na ve se po drob ne je
pos večajo šti rim po se li tve nim ob močjem, kjer v Av stri ji živi jo slo ven ske skup no sti in je or ga ni zi ran
214
Poročila Geografski vestnik 88-2, 2016
pouk slo venščine: Ko roški, Šta jer ski, Pre darl ski in Du na ju. Da našnja skup nost Slo ven cev v Av stri ji je
se stav lje na iz pred stav ni kov av toh to ne na rod ne manjšine, iz se ljen cev raz ličnih ge ne ra cij ter zdom cev.
Glav na značil nost nji ho ve ga na rod nost ne ga opre de lje va nja je vzpo rednost med av strij sko in slo ven -
sko iden ti te to. Skup ni ka za lec slo ven ske iden ti te te je slo ven ski je zik, ki vsaj pri sta rejših ge ne ra ci jah na
zu naj os ta ja glav ni raz poz nav ni znak, pre ko ka te re ga se ma ni fe sti ra pri pad nost po sa mez ni ka slo vens -
tvu, pri mlajši ge neraci ji pa vsak da nja raba je zi ka ne sov pa da več z izraženim slo vens tvom. Slo venščina
je bolj ali manj si tua cij sko ome je na in zre du ci ra na na svet za seb no sti.
V raz me rah, ki so značilne za manjšin ski ozi ro ma iz se ljen ski pro stor, učenje in poučeva nje slo venskega
je zi ka pre se ga splošni izo braževal ni po men. Po leg pri do bi va nja, raz vi ja nja in ohra nja nja (knjižne)
slovenščine, pred stav lja jo (manjšin ske) šole in od del ki do pol nil ne ga pou ka tudi oko lje, kjer naj bi pri -
ha ja lo do nad grad nje in utr je va nja je zi kov nih in narod nost nih vred not, ki se, pre ko med ge ne ra cij ske ga
pre no sa slo ven ske ga je zi ka in pri za de vanj za ohra nja nje slo vens tva, vzpo sta vi jo v družin skih oko ljih.
Ključnebesede: so cio ling vi sti ka, so cial na geo gra fi ja, slo venščina, učenje slo venščine, ohra nja nje iden -
ti te te, av toh to ne na rod ne manjšine, iz se ljen ci, Slo ven ci v Av stri ji, manjšin ska šola, do pol nil ni pouk
slo venščine, av strij ska Ko roška, Šta jer ska, Pre darl ska, Du naj
Mat jaž Ger šič:
Slo ven ska po kra jin ska ime na kot de jav nik iden ti te te
Slo ve nian ho ronyms as an iden tity fac tor
Doktorskadisertacija: Ljub lja na, Uni ver za v Ljub lja ni, Fi lo zof ska fa kul teta,
Od de lek za geo gra fi jo, 2016, 346 stra ni
Mentorica: dr. Kat ja Vin tar Mally
Somentor: dr. Dra go Klad nik
Zagovor: 26. 9. 2016
Naslov: Znans tve no ra zi sko val ni cen ter Slo ven ske aka de mi je zna no sti in
umet no sti, Geo graf ski in šti tut An to na Me li ka, Gos po ska uli ca 13, 1000
Ljub lja na
E-pošta: mat jaz.ger sic @zrc-sazu.si
Izvleček: V dok tor ski di ser ta ci ji obrav na va mo ime na slo ven skih po kra jin. V uvod nem delu opre -
de li mo te melj ne poj me in po da mo pre gled obrav na ve zem lje pi snih imen pri nas. V  dru gem delu
kro no loško pre tre se mo vire po kra jin skih imen, začenši z ar hiv skim gradi vom. V tret jem delu so pred -
stav lje ni re zul ta ti zbi ra nja po kra jin skih imen s po močjo an ke ti ra nja. Ugo to vi li smo, da so v pri mer ja vi
z os ta li mi tipi zem lje pi snih imen po kra jin ska ti sta, ki so med naj slabše ra zi ska ni mi, kljub temu, da jih
naj de mo že na naj sta rejših zem lje vi dih da našnje ga slo ven ske ga ozem lja (na pri mer Is tra in Kras). Z an -
ke ti ra njem smo med dru gim ugo to vi li, da je stop nja uje ma nja med poi me no va njem po kra ji ne in
po kra jin sko iden ti te to vi so ka (več kot 70 od stot kov). Na pod la gi spoz nav nih zem lje vi dov, ki so jih na -
ri sa li an ke ti ran ci, pa smo ugo to vi li, da večina Slo ve ni jo deli na osem po kra jin, da je naj več raz ličnih
imen upo rab lje no za ob močja vzhod no od Kam ni ka, ju govz hod no in se ve ro za hod no od Idri je ter za -
hod no od Brežic. Med sklep ni mi ugotovi tva mi lah ko iz po sta vi mo, da po kra jin ska ime na zr ca li jo iden ti te to
po kra jin in so po mem ben de jav nik v za ve sti nji ho vih pre bi val cev, da niso hie rar hično raz po re je na, de -
lo ma pa lah ko po tr di mo tudi, da jih je večina trdo za ko re ni nje nih, ne ka te ra iz gi nja jo, de lež na novo
uve ljav lje nih pa je za ne mar ljiv. V za ve sti lju di ima jo po kra jin ska ime na ne ja sno de fi ni ran ob seg in se,
tako kot os ta le je zi kov ne pr vi ne, sčaso ma spre mi nja jo.
Ključnebesede: geo gra fi ja, po kra jin sko ime, zem lje pi sno ime, ime no slov je, po kra ji na, spoz nav ni zem -
lje vid, re gio nal na geo gra fi ja, Slo ve ni ja
Lu ci ja Mi klič Cvek