Poštnina platana o oototnc«;	m	Cena	Din	1*«
jifjumski dom
Štev. 99
V	f|ubl|anl, 30. aprila 1930
teto 1.
Napredovanje proti Adis Abebi - Zastoj na južni fronti
Italija določila guvernerja za Abesinijo
Boji pri Dagaburju
Asmara, 30. aprila, o. Italijanske vojne oblasti priznavajo, da se italijanskim četani še ni posrečilo zasesti ne Sasabaneha ne Dagaburja. Zadnjo nedeljo so Abesinci z obupnimi napori pričeli nenadno ofenzivo pri Dagamodo in presenetili z napadom Italijane v spanju. Italijani so napad odbili ter so se Abesinci morali umakniti. Bataljon libijskih pešcev, ki so ga Italijani poslali na poizvedovanje proti Dagaburju, je napadlo 6000 dobro oboroženih Abesincev pri reki Fafanu, ki je zaradi zadnjega deževja zelo narasla. Bitka je trajala 7 ur, nakar so se Italijani morali umakniti proti Da-gamodu. ne da bi bili mogli predreti do Dagaburja. Pri Hamalehu grade italijanski pionirji velik most, da bodo lahko italijanske čete prodirale proti Dagaburju z motoriziranimi oddelki.
Polom Grazianove ofenzive
Addis Abcba, 30. aprila. Po abesinskih poročilih se zdi, da je ofenziva armade generala Gra-zianija v smer proti Hararju izv ženiš j nekatere posamične usjrehe popolnoma propadla. Zadnje dni so se vršili ogorčeni in krvavi boji v pokrajini okoli Sasabaneha; Italijani so izgubili več tisoč mrtvih.
Abesinske vojaške osebnosti trde, da je borbenost in morala abesinskih čet na tej fronti še zmerom na višini. Ce bi se Italijanom fvosrečilo zavzeti Daga-bur, bodo šele tedaj naleteli na prvo veliko obram-bno postojanko Abesincev.
Abesinski krogi kar najodločneje zavračajo vesti iz abesinskega vira, jx> kateri se vrše v Abesiniji medsebojne borbe za oblast.
Rim, 30. aprila. Z orizom na to, da italijanski vladni krogi pričakujejo skorajšnjega zavzetja Addis Abcbe in s tem konca vojne, javljajo iz izučenih krogov, da je italijanska vlada sklenila takoj, ko čete zavzamejo Addis Abcbo, imenovati svojega guvernerja za Abesinijo. Ta guverner bo bivši italijanski poslanik na neguševem dvoru grof Vinci, ki velja za največjega italijanskega strokovnjaka, kar se tiče abesinskih vprašanj.
Po zadnjih vesteh iz Abesinije so sc vodje dveh najmočnejših abesinskih plemen Volo in Gala udali generalu Birolliju ter mu privedli 10.000 svojih vojakov. S temi vojaki bo italijanskim četani prodiranje proti Addis Abebi zelo olajšano.
Zaradi .strahovitega dežja v južnih pokrajinah je general Graziani dal |ioveIje, da se ustavijo vsi
Sklepi komisije angl. kolonialnih izvedencev
Anglija vrne Nemčiji kolonije
London, 30. aprila, o. Kljub zagotovilom ministrskega predsednika Baldwina, da angleška vlada ne misli na to, da bi vrnila Nemčiji katero od kolonij, ki jih je dobila |io svetovni vojni od nje, vendar zatrjujejo iz dobro poučenih virov, da je kolo-nijalni urad imenoval komisijo izvedencev, ki proučujejo vprašanje, katere kolonije bi lahko Anglija pogrešal, ne da bi to škodovalo koristim države.
Komisija teh strokovnjakov je svoje delo že končala in sc sporazumela o naslednjih točkah:
1. Odstop ozemlja okrog jezera Tanganika v Osrednji Afriki ne pride v poštev, ker je to ozemlje važen činitelj za zvezo med severno in južno afriškimi angleškimi posestvi.
2. Druga vzhodno-afriška posestva, kakor Kenija na severu in na jugu Rodezija, imata isti značaj in se jim Anglija tudi ne more odreči. Pač pa bi se dalo govoriti o južno-vzhodnih pokrajinah, ki leže med tema dvema, ker bi tam Angliji ne grozila nobena nevarnost, tudi če bi jih dobili v izkoriščanje Nemci. Južno-afriška unija namreč ta posestva kontrolira in jih vojaško docela obvlada. Južno-afriška unija bi se seveda upirala proti temu, da bi Angleži odstopili te pokrajine Nemcem.
3.	Edino ozemlje, ki- bi ga Anglija lahko odstopila brez odpora svojih zveznih držav, bi bile Nigerija, Zlata obala in Sierra Leone na zahodno-afriški obali.
Odstop teh posetev bi pa imel simboličen |x>-inen za prebivalec bivših nemških afriških jvosestev in je nevarnost, da bi sc tam razvila revezionistična gonja in bi se začeli ujjori. Če bi prišlo do odstopa, bi morali lastniki kolonij paziti na to, ker nemški odposlanci razvijajo v teh posestvih veliko delavnost in propagando.
Te vesti, ki imajo popolnoma resno ozadje, kažejo, da so Angleži pripravljeni ugoditi Nemcem pri vseh njihovih zahtevah.
Vjrrašanje je, kakšen odziv bodo ta jrosveto-vanja in ta pripravljenost Anglije izzvale pri drugih lastnicah kolonij v Afriki in drugod. Res je, da predstavlja vrnitev kolonij najnovejšo zahtevo hitlerjevske Nemčije. Vjrrašanje je samo, ali sc bo gospodarski položaj Nemčije, če dobi nekaj nekdanjih posetev in to najslabših, izboljšal. Statistično je namreč ugotovljeno, da Nemčija večino surovin uvaža od drugod in ne iz bivših prekomorskih posestev.
Tanki in topovi na Tirolskem:
Avstrija straži svoje meje
Dunaj, 30. .aprila, o. Veliko razburjenje, ki je j zagnali sicer krik, da hoče Avstrija napasti Nem-
Inln vrprai nn v«i/*i Av«alriii in nn vkoi' -sannrilli ciin. Tnrfa A vdrlimnraln •» nnorni^nim lznra.
vladalo včeraj po vsej Avstriji in po vsej zapadni Evropi so povzročile vesti, da nameravajo hitler-janske legije 1. maja preko bavarske meje udarili v Avstrijo in proglasiti združenje z Nemčijo, ali fakozvani »Anscbluss«, ki bi pomenil vojno v Srednji Evropi. Budirnpeštanska policija je odkrila zaroto madžarskih narodnih socialistov in zaprla 1800 voditeljev narodnih socialistov, ki so boleli s svojimi napadalnimi oddelki zasesti Budimpešto in proglasiti diktaturo. To dejslvo je dalo opravičenega povoda za razburjenje. Avstrijsko armadno poveljstvo je takoj poslalo več tisoč vojakov na tirolsko nemško mejo. Čele so spremljali oddelki tankov in oklopnih avtomobilov. Ti oddelki bodo ostali na meji do jeseni, odnosno do tedaj, dokler sc mednarodno-politični položaj ne pomiri v toliko, da ne bo takih nevarnosti več. Zdi se, da so nemški narodni socialisti res nameravali kaj nasilnega, ker je zaradi spora med kanci. Schusch-niggom in knezom Starhembergom v Avstriji političen položaj čuden. Kazalo je celo, da bo knez Starhemberg moral iz vlade.
Uradni krogi v Avstriji izjavljajo, da je avstrijsko armadno poveljstvo ravnalo prav. Nemci so
Madžarski nar. socialisti so pripravljali upor
Budimpešta, 30. aprila. Reuterjev poročevalec je zvedel, da so odkrili zaroto madžarskih nacionalnih socialistov, ki so pripravljali 1. maja pohod na RudimpeSto. Doslej so že aretirali več oseb. Trde, da je že dosedanja preiskava dognala, da so hoteli nacionalisti s tem pohodom prevzeli vso oblast na Madžarskem v svoje roke.
Agencija Stefani je zvedela te-le podrobnosti o prevratnem poskusu: Prevrat so pripravljali nacio-nalno-socialistični disidenti pod vodstvom Basor-menja. Glavni štab se je nahajal v Deva Banji. Doslej so aretirali 90 oseb.
Pri aretiranih osebah so našli jmdrobna navodila, kako naj zasedejo posamezna ministrstva in druge važne urade.
Angleži nočejo žensk v diplomaciji
London, 30. aprila. AA. Vlada je sprejela sklep, ua še ni prišel čas, da bi bile lahko ženske nastavljene za uradnice v angleških poslaništvih in konzulatih. Vlada je sprejela ta sklep na podlagi Mišljenja parlamentarnega odbora, ki je svoje sklep obrazložil v Beli knjigi, ki je bila objavljena snoči.
čijo. Toda Avstrija je morala z energičnim korakom protestirati proti temu, da bi Nemčija neprestano grozila in izzivala zmede v Avstriji. Trenutno se sicer A vsi ri ji ni treba ničesar bati, loda mednarodni položaj je lak, da se lahko razmere vsak trenutek poslabšajo. Zato mora biti Avstrija pripravljena na vse. Vesti, ki trdijo, da je pošiljanje čet na Tirolsko imelo svoj razlog v tem, ker je Heimvvchr pripravljal prevrat na Tirolskem, proglašajo uradni krogi za brez podlage.
Nesreča v avstrijski vojski
Dunaj, 30. aprila. Pri vajah s tanki se je pripetil« katastrofa, ki je terjala življenje nekega poročnika, nevarno ranjen jc pa podpolkovnik tlieiss, namestnik poveljnika avstrijskih tankovskih oddelkov. Vaje so takoj prekinili.
boji in vse gibanje čet, ker zaradi strašnih nalivov ni mogoče storiti niti koraka.
Motorizirani oddelki, ki gredo iz Desije proti Addis Abebi, so na jugu prodrli do roba visoke planote, na kateri leži Addis Abeba in se nahajajo komaj 50 km pred mestom.
Abesinsko posojilo
London, 30. aprila. Te dru sc mudi v Londonu Kilije, guverner abesinske narodne banke, da se dogovori zastran posojila pol milijona funtov šter-lingov. Guverner je izjavil poročevalcem listov, da so najnovejše vesti z bojišča dokaj neugodne za Abesinijo, vendar ne gre pesimizma pretiravati. Predvsem si ne sme nihče domišljati, da bi vkorakanje Italijanov v Addis Abebo pomenilo konec abesinskega odporu. V tem primeru bi sc prestolnica preselila v katero drugo mesto, kjer bi bilo zadosti možnosti za ohranitev stikov z inozemstvom.
Guverner je dalje dejal, da ic vojska slej ko prej brezpogojno zvesta cesarju in da je oskrba Abesinije iz Sudana tudi nadalje zagotovljena.
Vse franc, stranke proti sankcijam
Pariz, 30. aprila. Kljub volilnemu boju v Franciji so se vendar vršili razgovori med Parizom in Rimom o rešitvi abesinskega spora. Francija želi, da bi se vojna čim prej -končala, kar se bo zgodiio z zasedbo Addis Abebe še ta teden. Francija hoče, da bi Italija zopet začela sodelovati v evropski politiki, kar pa ne bo šlo, dokler ne prenehajo sankcije. Vse francoske stranke, desničarske in levičarske, so nele proti poostritvi, temveč tudi proti po-daljšavanju sankcij. To pa zaradi tega, ker so mnenja, da ne gre, da bi Angležem na ljubo francoski delavci še nadalje izgubljali kruh. Tisti, ki so se zanašali, da bo levičarska zmaga v Franciji prinesla zmago proti italijanskim stremljenjem, so sc kruto zmotili.
Prihodnja številka »Slovenskega doma« izide radi praznika 1- maja šele v soboto.
Študentje zborujejo
Bukarešta, 30. aprila. AA. Odbor zastopnikov mednarodne študentovske organizacije je imel pod predsedstvom profesorja varšavske univerze Oskarja Halečkega svoio 11. letno skupščino. Razpravljal je o pripravah za svetovni mladinski kongres, ki se bo vršil s sodelovanjem mednarodne zveze lig za DN v Ženevi od 31. avgusta do 7. septembra. Glavni predmet razgovorov so bila načela in metode mednarodnega študentskega sodelovanja. O tem so podale razne organizacije svoja poročila.
Po obširni debuii je odbor sklenil, da bo zaradi splošne vznemirjenosti m razburjenja javnosti, ki vlada v mnogih državah, opozoril mladino, da jc njena dolžnost, da tudi zunaj svojega udejstvovanja nastopi zoper nesoglasja, ki povzročajo nasprotstva med narodi. Odbor ic z zadovoljstvom vzel na znanje, da se v vseh organizacijah opaža razvoj v smislu proučevanja poklicnostnih vprašanj z mednarodnega stališča.
Avstrija skrbi Angleže
London, 30. aprilu. Današnja »Morningpost« piše, da zadaja položaj, ki jc nastal v Avstriji zaradi čedalje bolj odkritega spora med zveznim kanclerjem dr. Schuschniggom in podkanclerjem knezom Starhembergom, veliko skrb britanskim političnim krogom. V Londonu, pravi list, so posebno v skrbeh zato, ker vlada očitno tudi na Francoskem nervoznost zaradi takšnih razmer v Avstriji, ker mislijo, da bi jih Nemčija utegnila izrabiti in navaliti na Avstrijo, /ato bo Pariz po sodbi lista nedvomno odkrito zahteval od Velike Britanije, da bo neposredno sodelovala pri zaščiti avstrijske neodvisnosti.
Sodba nad avstr, komunisti
Dunaj, 30. aprila. Po dvodnevni razpravi je porotno sodišče v Lcobnu izreklo obsodbo nad komunisti, ki so bili obtoženi veleizdaje. Glavni obtoženec jc obsojen na 6 let robije, 6 drugih obtožencev pa na po 5 let robije, kazni ostalih pa se gibljejo med enim letom in 18 meseci robije.
Po smrti kralja Fuada
Žalost in zmede v Egiptu
Kairo, 30. aprila. Potrjujejo sc vesti, da bo egiptski prestolonaslednik iutri odpotoval iz Londona v Benetke, odkoder bo nn parniku »Vikto-ria« nadaljeval pot v Egipt, kamor bo prispel dne 3 maja. Ogromna množica ljudi sc zbira pred dvorom. V glavnih ulicah so okna zastrta s črnim pajčolanom m vsi javni lokali so zaprti v znak žalosti.
Po odredbah egiptske ustave bi sc rcgeritski svet moral končno obrezovati pred parlamentom in to nnjdolic deseti dan po kraljevi smrti. Težava pa je v tem, ker sc parlament nahaja še v volilni dobi, V parlamentu bo do ustavno določenega roka že verificirano zadostno število poslanskih mandatov in tako bi parlament bit sposoben sprejemati sklepe. Senat pa do tega roka še. ne bo konstituiran. Vodstvo Vufda predlaga, da noj se skliče prejšnji senat, ki je bil razpuščen leta 1930 in da naj sc stanje vrne na temelje ustave iz leta
1923, ker je bil ta senat razpuščen po ukinitvi ustave. Poudarja pa se, da bi bilo sklicanje senata, ki je bil razpuščen 1930 zvezano z velikimi materijalnimi in tehničnimi težavami. Pismo, v katerem je kralj določil namestništvo, sc bo odprlo šele na sanu seji parlamenta.
Spored pogreba
Kairo, 30. aprila. Po snočnji vladni seji jc bilo izdano uradno poročilo, v katerem so v glavnem določene slovesnosti o jiogrebu kralja Fuada. Posmrtni ostanki pokojnega vladarja bodo danes ob 3 popoldne preneseni iz dvorca Kubeha v dvorec Abdine. V četrtek ob 10 dopoldne sc svečan sprevod poda v džamijo El Rif, kjer bo dženasa. Nato bodo posmrtni ostanki shranjeni v kraljevski grobnici. Predpisana je državna žalost za 3 mesece.
Potop jugoslov. parnika v angleških vodah
London, 29. aprija. AA. Po vesteh, ki jih je dobil Lloyd iz Dovra, jc jugoslov. parnik »Mrav« trčil v parnik »Mary«. »Mrav« sc jc potopil. Vso njegovo posadko jc prevzel parnik »Mary«. Podrobnosti še ni. Zdi sc, da sc jc nesreča pripetila v Rokovskem prelivu.
Parnik »MurY«, ki ic trčil v jugoslovanski parnik »Mrav«, je estonski. Tudi parnik »MarY« se je pri trčenju poškodoval. Poveljnik »Mrava«, trije častniki in sedem mož posadke so prispeli na
Nesodobnosti Ljubljane
Sredi dneva sr edi Ljubljane..
enem izmed svojih čolnov v Dover. Kapitan neke ribiške ladje je izjavil, da je ob 6 vladala na morju v okolici Folkestona zelo gosta megla. Slišali smo sireno nekega parnika v rednih časovnih presledkih, malo kasneje smo zagledali neki parnik, kako stoji na mestu s hudo poškodovanim prcdnjfm delom. To je bil parnik »Mary«. Njegov poveljnik nam jc povedal, da je njegov parnik trčil davi ob
7	z nekim parnikom, ki sc je potopil, in da jc prevzel vse brodolomce. Megla je še zmerom zelo gosta in se ne ve, ali je rešilni čoln, ki je davi ob 9 odplul iz Dovra, prispel do parnika »MarY«.
Član posadke jugoslovan. parnika »Mrav«, ki so ga rešili angleški mornarji v Doverju, jc izjavil med drugim tole:
»Komaj smo sc mogli obleči in pohiteti na palubo odkoder smo sc takoj vkrcali v rešilni čoln. Ostali smo samo s tem, kur imamo na sebi. Vse se ic odigralo v 15 minutah. Megla jc bila zelo gosta, vendar pa smo mogli opazili o pravem času. da se jc ladja začela potapljati.
London, 30. aprila. AA. Reuter poroča: Vsi napoTi, da bi se pomagalo jugoslovanskemu parniku »Mrav«, so ostali brezuspešni, ker parniki, ki so hiteli na pomoč, niso našli več nobenih sledov z.a parnikom. Na mestu katastrofe je morje globoko 35 do 40 metrov in menijo, da je morski tok odnesel parnik še bolj na globoko.
Vezuv bruha
Neapelj, 30. aprila. Na vrhu Vezuva so se začele širiti plasti v širini do 200 m in to od glavnega žrela. V bližini se je odprlo žrelo, iz katerega se vali lava v smeri peklenske doline.
Atene, 30. aprila, m. Predsednik grške vlade Metaxas je obenem s člani delegacije za zasedanje držav Balkanskega sporazuma ter obenem s turškim zunanjim ministrom Rudii Arasom odpotoval iz Aten v soboto ob treh popoldne s posebnim vlakom v BeLgrad na konferenco držav Balkanskega sporazuma. Turški zunanji minister prispe v Pirej v soboto ob sedmih zjutraj ter bo takoj po svojem prihodu stopil v stik s predsednikom grške vlade Metaiasom, s katerim bo izmenjal mnenje v vseh vprašanjih, ki bodo predmet razprav na zasedanju držav Balkanskega sporazuma.
Tudi sinočnja simultanka dokazala:
Ljubljana - šah. središče države
Aljehin je dobil 18 iger, izgubil 8( neodločeno 17
Ljubljana, 30. aprila.
Dr. Aleksander Aljehin je včeraj po svojem prihodu v Ljubljano postal na mah središče ljubljanskega zanimanja. Neprestano so ga nadlegovali razni njegovi oboževalci, hoteli so priti do njega
poročevalci itd. Vendar Aljehin je svetovna kapaciteta in znal se je vsem nevšečnostim lepo izogniti.
Na kolodvoru so Aljehina sprejeli številni ljubljanski šahisti. S kolodvora se je takoj po prihodu vlaka odpeljal v Union. Ko je odložil svoje stvari in se malo okrepčal, jo je zavil v nebotičnik.
Zvečer pa se je že nekaj pred osmo uro ves ljubljanski in okoliški šahovski svet zgrnil v dvorani hotela Metropol. Dvorana je bila zopet tako preurejena, kakor pri zadnjem brzoturnirju: dober meter od zida so	v velikem	kvadratu	stale mize, na	;
njih pa deska pri	deski. Za	mizami so sedeli	igralci	:
—	preko 40 po	številu —	za njimi	pa sc	je trlo	i
gledalcev.	j
■■	11
SBovan na šahovskem prestolu? j
Točno ob osmi uri je predsednik Združenih ljubljanskih šahovskih klubov prof. ing. Kasal v ; lepih besedah pozdravil došlega dr. Aljehina. V imenu mestne občine ljubljanske je izrekel dobrodošlico svetovnemu mojstru podžupan dr. Ravnihar, j Dr. Aljehin se je za oba pozdrava zahvalil ter izrazil svoje 'veliko zadovoljstvo, da ima priliko prebiti nekaj dni v Ljubljani. Zaveda se namreč, da je v Ljubljani šahovstvo najbolj razvito in da se v tem oziru z Ljubljano ne more primerjati nobeno mesto v državi. Dejal je, da bo izrabil vsako priliko, da se ponovno vrne v Ljubljano. Obenem je pcrvdaril, da je lansko leto po nesrečnem slučaju izgubi) šahovsko prvenstvo. »Prišel pa bo čas, ko bom zopet lahko dokazal, da sem še stari Aljehin. Zlasti na bodočem svetovnem prvenstvu v Nottinghamu, kjer bo tudi moj tovariš dr. Vidmar, bom imel priliko dokazati, da sem res še stari Aljehin. Napel bom vse sile, da zasede šahovski prestol zopet Slovan.«
Spregovoril je še dr. Milan Vidmar, ki je po-vdaril, da je nešteto srečanj z dr. Aljehinom na raznih mednarodnih turnirjih rodilo eno: da sta si z dr. Aljehinom postala najboljša prijatelja. Zato Aljehina pozna bolje, kot kdorkoli in je prepričan, da je Aljehin edina zvezda, ki niore na šahovskem nebu blesteti še dolgo časa.
Prva žrtev po sedmi potezi
Medtem so figure na šahovskih deskah že čakale na prve poteze. Bilo je menda točno ob četrt na deset zvečer, ko si je Aljehin prižgal cigareto in prestavil prvo figuro. Od začetka se pri posameznih deskah sploh ni vidno ustavljal. Kar tako mimogrede je potegoval in predno so se nekateri igralci dodobra zavedli, je bil mojster že okrog cele runde in je potegnil pri dotičniku že drugič. Kakor da se sprehaja, je Aljehin krožil na notranji strani kvadrata ter stegoval roko proti deskam. Sredi tega se je zgodilo, kar ni nikdo pričakoval: naenkrat se je Aljehin obrnil k vodji turnirja in ga opozoril, da je že padla ena žrtev. Res se je zgrnilo vse okrog deske, kamor je Aljehin pokazal, in šele tedaj so se zavedli, da je bila to prva Aljehinova žrtev, ki je padla po sedmi potezi. Aljehin je bil medtem že pri četrti ali peti deski. .
Kmalu pa se je le začelo opažati, da bo ljubljanska simultanka za Aljehina dovolj trd oreh: polagoma — vendar pa vsaj malo opazno je moral zmanjševati hitrost, s katero je hodil mimo šahovskih desk.
V	štirih urah dva remis-a
Šlo je avtomatično naprej brez kakih posebnosti. Dr. Aljehin si je prižigal cigareto za cigareto, spregovoril je le, kadar je naročil črno kavo, neprestano pa je bil uprt v šahovske deske in stegoval roko nad figurami. Situacije na posameznih deskah so se menjavale, preteklo pa je precej časa, dokler je prišlo do nadaljnjih odločitev. Ob 22.10 je bil remis na deski g. Remšnikarja (Triglav), ob 22.45 pa na deski g. Dobnikarja (Triglav). Nato sta ]io-tekli skoraj dve uri brez odločilnih sprememb. Ob
0.30 je je padla druga Alejinova žrtev g. Singer iz Kranja. Z ozirom na to, da je padla prva žrtev okrog 8.30 zvečr, druga pa ob 0.30 po polnoči, so potekle cele štiri ure, tekom katerih je prišlo samo do dveh remisov.
Ob dveh ponoči: 7 remisov 5 porazov
Odločitve so. postajale čim dalje gostejše: ob
0.35 je bil remis na deski g. Isrek (ŠKL), ob 0.40 remis z g. Bajcem (Triglav), ob 0.45 remis z g. Longerjem (izven klubov), ob 0.50 remis z g. prof. Bajcem (Triglav), ob 0.55 je padla tretja žrtev (g. Jančar, Triglav), ob 1.10 je podlegel g. ing. Maiida (izven), ob 1.15 je bil remis z g. Simoničem (LSK), ob 1.50 pa je moral kloniti g. Miklavčič (Železničar). Do dveh zjutraj je torej dr. Aljehin dosegel 7 remisov in 5 zmag.
Trinajstletni zmagovalec
Nadaljnje odločitve so padale vedno hitreje. Končno so ljubljanski šahisti doživeli prvi uspeh: ob četrt na tri zjutraj je izgubil Aljehin prvo igro, in sicer proti Asejevu. Drugi zmagovalec je povro-zil pravo senzacijo: Aljehina je porazil najmlajši igralec, ki se je udeležil simultanke, in sicer 13 letni Medvodčan Sešek. Medtem ko so padale neprestane žrtve Aljehinu in ko so se končavale številne remis-partije, je pa tu in tam moral kloniti tudi svetovni mojster. Najljutejša borba se je razvijala proti koncu, med tretjo in četrto uro zjutraj, ko so za C. Vidmarjem dobili zadnje partije Preinfalk, Sikošek in Erker.
Rezultati
Končni rezultat simultanke je bil: 8 zmag za ljubljanske šahiste (Asejeve, Sešek, Marek, C. Vidmar, Preinfalk, Rabuze, Sikošek, Erker. 17 remijev (Remškar, Dibnikar, Bajc, Iskra, Longer, dr.
Marib. , bibelf oršerji' - razpuščeni
Bajec, Simonič, Jošt, Garžinič, Deisinger, Osana, Berčič, Lukovšek, Kocjan, Weiss, Lovše, Kuščar). Izgubilo je igro IS igralcev. Ker je bilo vseh igralcev 43, ie dobil Aljehin le 62% vseh partij.
Konec ob petih zjutraj
Šahovska simultanka je trajala od osmih zvečer do 5.10 zjutraj, ko so šahisti po deveturni borbi spremili Aljehina v hotel Union. Dr. Aljehin je bil videti silno utrujen, kar je dokaz žilavosti ljubljanskih šahistov.
Neverjetno je, kako so tudi ostali šahisti, ki niso igrali, vztrajali na simultanki do konca. Bili so med gledalci ljudje vseh mogočih stanov. 7. izjemo dveh dam, pa so bili izključno niqški. Med njimi je bil menda najmarkanlnejši oni, ki je sedel v desnem kotu — v oglu med dvema šah. mizama. Starega gospoda sta prišli spravljat domov kar dve dami, a ni vse skupai nič pomagalo: vztrajal je do konca.
V	splošnem je uspeh ljubljanskih šahistov izredno lep. Saj nam je treba primerjati rezultate sinočne simultanke le z rezultati z ostalimi simultankami, ki jih odigrava dr. Aljehin v drugih mestih, pa dobimo takoj jasno sliko o izredno dobri formi ljubljanskih šahistov. Neverjetna pa je tudi forma, v kateri vzdrži eden človek devet ur v napeti borbi proti 43 dobrim šahistom. Kaj takega zmorejo le svetovni mojstri!
Bolnico povezal v koc ter odnesel 4000 Din
Drzen roparski podvig v Sp. Ložnici
Maribor, 29. aprila.
Drzen roparski napad je bil izvršen te dni v Spodnji Ložnici na domu posestnika Jakoba Križanca. V mraku, ko se je nahajal Križane v hlevu, kjer je molzel krave, je bila njegova bolna žena sama v hiši ter je ležala v postelji. Naenkrat so se na ti-homa odprla vrata in v sobo je prihuljeno stopil nepoznan mlajši moški. Bolnica je prestrašena kriknila, v tem trenutku pa je že planil proti njej do-šlec ter se vrgel na bolno siroto. Glavo in gornji život ji je povil s kočo ter vse skupaj krepko po-
vezal. Nato je s sekiro odprl pokrov na skrinji ter pobral iz nje 4000 din. K sreči je opazovala njegovo početje skozi okno sosedova hčerka. Nagloma je zbežala domov ter poklicala mater. Povedala ji je, kaj se dogaja pri Križancu, nakar se je odpravilo več sosedov na pomoč. Ko je ropar videl prihajati ljudi, je naglo skočil skozi okno ter zbežal. Kljub zasledovanju ga niso mogli prijeti. Pomoč sosedov je prišla v pravem času, da so še lahko rešili bolno Križančevo ženo, da se ni zadušila. Zaradi pomanjkanja zraka se je namrpf pod od^io onesvestila ter so jo komaj prebudili nazaj v življenje.
Maribor, 29. aprila.
Kraljevska banska uprava je razpustila društvo »Svetionik, udruženje iztraživača sv. pisma za Kraljevimi Jueoslaviju u Mariboru«. S tem je posegla državna oblast vmes ter napravila konec društvu »bibelforšerjev«, ki je že davno prekoračilo delokrog svojih statutov ter s svojo neresno, od tujega kapitala podpirano propagando rušilo verski mir in rovarilo proti državnemu redu. Maribor je postal sedež tega društva v povojnem času. Prinesli so ga neki ljudje s Holandskega, odkoder so po večini pritekala tudi denarna sredstva, ki so morala biti zelo izdatna, saj je društvo razvijalo nenavadno propagandno delavnost. Pošiljalo je svoje agitatorje jx> vsej državi. Pred nekaj leti pa se je glavni štab društva preselil nekam v sredino države, baje v Novi Sad, Maribor pa je kljub temu še ostal ena glavnih postojank in oficielen sedež društva.
Eldorado za verske sekte
Maribor je v povojni dobi sploh nekak eldorado za raznovrstne verske sekte. Vse sekte so silile v državo iz inozemstva od zapadne strani preko Maribora, kjer so skušale najprej dobiti tla za nadaljnje delo. Pogoji so bili ugodni zlasti v delavskih predmestjih na desnem dravskem bregu, kjer je marksizem širil versko brezbrižnost. Na takih tleh najlažje uspevajo sekte in tako so se širile posebno v Studencih in v Pobrežju. V obeh teh predmestnih delih imamo še danes močne skupine špiritistov, ki imajo v Studencih celo svoj tajen klub. v katerem se večkrat na teden shajajo ter kličejo duhove. Prišla je preko Maribora v državo tudi sekta metodistov. V Mariboru inia sekta celo svojega »škofa«. Iz Banata so se poskušali razširiti na Maribor tudi
nazarenci, ki pa niso dobili pristašev. Pač pa so se usidrali baptisti, ki imajo svoje pristaše na Tezmi ter adventisti.
,fBibelforšerji" - najmočnejša sekta
Najbolj so se razširili v Mariboru »raziskovalci sv pisma«. Nastopali so zadnje čase že precej javno, tako na pogrebih in raznih svojih verskih prireditvah. Mojstri so »Bebelforšerji« zlasti v propagandi. V Mariboru izdajajo svojo revijo »Svetionik«. Vsebina revije je neka čudna mešanica; običajen smrtnik ima pri čitanju vtis, da pisec ni bil čisto pri zdravi pameti. Člani sekte seveda sveto verujejo vse, pa naj je še tako zmešano. Poleg tega so izdajali v Mariboru in Novem Sadu vsako leto serijo |>ropagandnih knjig in po njihovem okusu prikrojeno sv. pismo. Ves ta material so razpečavali njihovi fanatični agitatorji med ljudmi. Knjige, ki so vse zelo opremljene, so prodajali za nekaj dinarjev izvod tako, da se niso s prodajo krili niti stroški za papir Mogoče je bilo to delati le zato, ker so dobivali velika sredstva iz inozemstva. Privržence so si pa dobivali največ med polizobraženstvOm. ki živi versko brezbrižno življenie. Vseh pripadnikov v Mariboru je imela sekta nekaj »to. Največ so si jih pridobili s svojo vero, da noben člane sekte ne umrje, temveč bodo živi dočakali nebeško kraljestvo na zemlji. — Sedaj so jim organizacijo razpustili. Gotovo sekta s tem še ne bo zatrta, odvzeta pa ji je možnost, da bi naravnost na vsiljiv in javnost razburljiv nači nvršila svojo agitacijo. In s tem je že itak obsojena na propast, kar bodo vsi resni ljudje pozdravili.
Soba št. 28. - prava polit, arena
Nekdanji politični prijatelji se lasajo
Ljubljana, 30. aprila.
Soba št. 28 na oikrajnem sodišču, nazvana v ljubljanskem, navadnem pravdarskem žargonu »špe-tirzol«, je zadnji čas postala najprej torišče častnih borb zdravnikov in znanstvenikov, sedaj se je še spremenila v — politično areno. Pojavili so se v ozki sobi aktiyni in penzijonirani politiki in bivši ministri. Naravno, sekundirali so jim ljubljanski advokati, tudi g. dr. Dinko Puc si je za nekaj minut ogledal politično farso pred kazenskim sodnikom. Čudno! Poprej intimni politični prijatelji, navdušeni sodelavci, so si sedaj skočili v lase. Zatekli so se pred kadija, kazenskega sodniika g. dr. Leopolda Šmalca. In zakaj? Ozadje? Neki, baje previsoki odvetniški stroškovnik, ki se je spremenil v »političen stroškovnik«. Pred sodnikom sta nastopila dva mlada advokata, dr. Vouk in dr. Urbanc, prevzemnika pisarne dr. Marušiča, kot tožnika, dalje pa bivši minister dr. Ivan Švegelj in odvetnik dr. Štempihar, ki ju prva dva tožita zaradi prestopka zoper čast. Dr. Šveglja, je zastopal dr. Aleš Stanovnik, odvetnik na Jesenicah, drugega toženca pa ljubljanski odvetnik dr. Celestin Jelenc.
Razpra-va je bila mestoma prav temperamentna in po ozki sob' so se čuli medklici, kakor v našem parlamentu, ko se politične strasti nekoliko razgibajo. Sodnik je moral z vso svojo uradno resnostjo živahne akterje v razpravi opozoriti na dostojnost sodišča. Bili so potem nekoliko mirnejši.
Podlago za obtožbo tvori neka vloga, ki jo je podal dr. Štempihar v imenu svojega klijenta dr. Ivana Šveglja na ljubljansko sodišče. V tei vlogi so bili odstaivki, s katerimi je bila načeta čast obeh odvetnikov-tožnikov. Obtoženi dr. Ivan Švegelj je podal primerno izjavo glede sestave vloge, zlasti, da ni dal ntk&kih posebnih informacij. Sodnik je nato uvedel dokazno postopanje. Zaslišal je dve priči.
Med^razpravo je branilec dr. Aleš Stanovnik predložil fotografični posnetek nekega stroškovnika. Nastal je v dvorani čuden nemir. Posnetek se nanaša na neki odvetniški stroškovnik, ki ga je poslala pisarna dr. Marušiča dr. Šveglju, ki je bil takrat tudi še generalni zastopnik Canadian-Paci-
Naša reprezentanca proti Romuniji
Belgrad, 30. aprila, m. Včerajšnja nogometna tekma, ki se je odigrala med našim poskusnim državnim moštvom in moštvom dunajskega Hako-aha, je končala z visoko izgubo za goste. Končni rezultat 5:0 (3:0) pomeni namreč za goste zelo občuten poraz.
V	naši poskusni državni reprezentanci, ki bo začetkom maja nastopila proti romunski državni reprezentanci za pokal kralja Karola, so bili: Glazer, Hiigl, Beloševič, Arsenijevič, Gajer, Vujinovič (Paunovič), Glišovič, Vujadinovič, Marjanovič, To-maševič (Lojančič in Sekulič. Gole so dali: Vujadinovič, Sekulič, Tomaševič, Marjanovič, Lojančič.
Po tekmi je zvezni kapetan Simič izjavil časnikarjem, da je s tekmo popolnoma zadovoljen in da je morala tekma gotovo zadovoljiti tudi tiste funkcijonarje pri zvezi, ki so biii najbolj proti setavi takega moštva, kakor sem ga sestavil že v svojem prvem predlogu in kakor je danes igralo.
Tudi gostje so igrali odlično, dasi so bili nekoliko utrujeni. Sploh je bila !gra na višku in fair. Od naših so posebno zadovoljili Glazer, oba branilca, Arsenijevič, Gajer in Vujadinovič.
Na predlog zveznega kapetana Simiča je Jugoslovanska nogometna fcveza sinoči takoj po ome-nieni tekmi deloma določila že državni tim in sicer: Glazer, Hiigl, Beloševič, Arsenijevič, Gajer, Lech-ner, Timanič, Vujadinovič, Marjanovič, Tomaševič, Glišovič. Kot rezervi sta dosedaj imenovana samo Jakšič in Sekulič. Branilce in krilce bodo določili pozneje.
Stavka v tovarni ffTivar"
Varaždin, 30. aprila, m. Zaradi spora, ki je nastal med delavstvom in vodstvom znane tovarne TIVAR (Tekstilna Industrija VARaždin), je okoli 2300 delavcev zapustilo včeraj popoldne delo, ker pogajanja med predstavniki delavstva in predstavniki tovarne niso rodila nobenih uspehov. Dočim so vsi delavci zapustili svoja mesta, so ostali v posameznih oddelkih tovarne le čuvan, ki pazijo, da ne bi kak stavkokaz prišel na delo.
Belgrad, 30. aprila. S sklepom ministrstva za pošte je otvorjen telefonski promet med Jesenicami na Gorenjskem in vsemi mesti v Romuniji. Taksna enota običajnega razgovora znaša 5.40 zl. fr„ ne računajoč romunsko takso, ki je odvisna od kraia, s katerim se govori. Razgovori se lahko vrše od 1. maja naprej.
fica. Dr. Marušič, kot priča zaslišan, je pozneje priznal, da je ta fotografični posnetek identičen z originalom, ki je bil tudi predložen sodniku v pogled. Tu so postavke, ki so prav zanimive.
Načelnik v pok., g. Adolf Ribnikar, je bil zaslišan o neki spomenici, ki jo je bil izročil takratnemu ministru brez portfelja dr. Ivanu Šveglju. Spomenica je nosila naslov »Afera Kajfež«. Priča je priznal, da je ministru izročil neko »Pro me-morio«, ki je bila brez podpisa, pisana na 4 listih, toda samo na eni strani, V tej spomenici, kakor trdi obramba, je bila pritožba, da si je takratni odvetnik dr. Drago Marušič v zadevi Kajfež zaračunal velik ekspenzar. Zaradi te spomenice se je dr. Marušič odločil, da vloži proti g. Ribnikarju tožbo zaradi žaljenja časti. O vsebini spomenice pa je dr. Marušiča informiral minister brez portfelja, takratni njegov intimni politični prijatelj g. dr. Švegelj. G. Ribnikar je pred sodnikom izjavil med drugim:
»Ko je g. dr. Marušič postal ban, se je situacija spremenila. Sporazumeli smo se, da sestavimo arbitražo, ki sta jo tvorila dr. Novalk (senator) in dr. Ivan Modic (takrat obč. svetnik). Ta dva sta pregledala vse spise in na podlagi informacij razsodnikov sem podal izjavo, s katero senj dal zadoščenje dr. Marušiču v pogledu zadeve Kajfež. Na vprašanje sodnikovo, če si je o tem kaij zapisal, je dr. Jelenc proti priči pripomnil: »Verjetno, da nisi nič pisal, posebno v tem primeru ne.« Priča g. Ribnikar ironično: »Dosti ne pišem.«
Priča dr. Marušič je sodniku mirno in obširno pojasnjeval svoje politično in prijateljsko razmerje do dr. Šveglja. Vršil je za njega mnoga pravna posredovanja. privatnega značaja pri družbi Canadian-Pacific. Uspelo mm je. da je dobil toženi dr. Švegelj od družbe 4000 funtov šterlingov odpravnine. Sodnik: »To ne »pada v okvir razprave!« Pojasnil je priča tudi zadevo Kajfež. V razgovoru z ministrom ie bil od tega obveščen v tem smislu, da mora tožiti g. Ribnikarja, ker je v izročeni spomenici rečeno, da je priča v zadevi Kajfež postopal »nefair« glede stroškovnika.
Po zaslišanju je sodnik odredil, da se zaslišijo še druge priče in pribavijo razni spisi ter je zato razpravo preložil na nedoločen čas.
Ban dr. Natlačen v šmarskem okraju
Šmarje pri Jelšah, 30. aprila.
Včeraj je prispel v naš srez ban dravske banovine g. dr. Marko Natlačen, ki je na služb eni poti po tukajšnjih okrajih. Na meji okraja je bana pričakoval sreski načelnik g. Mareš, banski svetnik g. Zorenč in predsednik sreske organizacije JRZ dr. Ogrizek. Poleg teh oficijelnih predstavnikov pa se je zbrala k sprejemu nepregledna množica kolesarjev in konjenikov, ki so bana navdušeno pozdravljali. Dobrodošlico mu je izrekel najprej sreski načelnik g. Mareš, za njim pa predsednik sreske organizacij JRZ g dr. Ogrizek. Spremljan od kolesarjev m konjenikov, se je nato g. ban podal v srez. Ved)t sprejem je bil v Stopercah, kjer je bana pozdravil g. Vrabič st. in domači gospod župnik. Vaščam in okoličani pa so izrabili priliko, ter izročiti g. banu več prošenj, v katerih prosijo posebno za zboljšanje cest ter za ureditev drugih krajevnih potreb.
... Lu se je g. ban napotil v Rogatec, kjer je bil isto tako lep in navdušen sprejem. Pozdravili «<■ bana domači župan in predstavniki krajevnih oblasti. Od tod se je podal g. ban s svojim spremstvom proti Rogaški Slatini. Ze pred Rogaško Slatino so čakali bana konjeniki in kolesarji, ki so nato v daljšem sprevodu spremili bana v Rogaško Slatino. Tu je bil prav triumfalen sprejem z godbo na čelu.
Ban je bil spričo takih sprejemov vidno ginjen in se je povsod za tople pozdrave iskreno zahvaljeval. V Rogaški Slatini je bila g. banu zvečer prirejena podoknica, ki so jo lepo pripravili in izvedli domači gasilci in pevci. Njim se je g. ban zahvalil z okna.
Danes zjutraj se je napotil g. ban na sedež sreza, t. j. v Šmarje pri Jelšah. Tudi tukaj je bil sprejema nad vse veličasten. Na sreskem načelstvu so g. bana pozdravili poleg sreskega načelnika tudi še predsednik JRZ dr. Ogrizek, banski svetnik Zorenč in podpredsednik JRZ g. Turk.
Ko se je g. ban za sprejem zahvalil, je v poslopju sreskega načelstva začel sprejemati številne deputaoije, ki z velikim zaupanjem prihajajo k g. banu z raznimi prošnjami. Ljudje so namreč prepričani, da bo g. ban storil vse, da v teh težkih razmerah ljudstvu pomaga, kar se mu pomagati more.
Belgrad, 30. aprila, m. Na včerajšnji seji tukajšnje filozofske fakultete je bil izvoljen za izrednega profesorja botanike dr. Stevan Jakovljevič, vseučiliški docent.
Ljubljana danes
Koledar
Danes, četrtek. 90. aprila: Katarina.
Jutri, petek, 1. maja: Filip in Jakob.
*
Lekarne:	Nočno	službo	imajo:	mr. Leustek,
Resljeva cesta 1, mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. lvoniotar, Vič.
Kaj bo danes
Društvena soba pri Sv. Jakobu :_ob četrt na devet redni sestanek fantovskega krožka.
Društvena soba pri Sv. Petru:	ob	8 retoričen
večer fantovskega odseka.
*
Zbirke vseh oddelkov Narodnega muzeja bodo od prihodnje nedelje (8. maja) dalje odprte vsako nedeljo od 10—12 dopoldne za splošen brezplačen poset. Občinstvu je na razpolago tiskan vodnik in tolmač po zbirkah, kjer so razstavljene razen tega tudi nekatere najnovejše pridobitve (n. pr. Greben-čeva kolekcija domače obrtnosti, srednjeveška slikana okna, tkzv. devinski kapiteljski vrč iz leta 1591 z emajlno slikarijo, vitrina z jugoslovansko numizmatiko, lužiškosrbska in belokranjska narodna noša, več predmetov ljudske pa tudi umetne plastike iz raznih razdobij, prazgodovinska situla s torevtično okrašenim pokrovom, edinstven hall-stattski oklep z mečem in drugim j>osodjeni, izbor iz MeeklenburŠke arheološke zbirke, izumrla barska fauna, jadranska fauna, biološka skupina os
i.	t. d.
Zorko Prelovec obhaja svoj 25 letni jubilej kot dirigent Ljubljanskega Zvona. V proslavo tega dogodka mu prirede Zvonaši koncert, na katerem se bodo izvajala izključno le njegova dela. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice.
Recitacijski večer v Ljubljani. Na predvečer desete obletnice smrti pesnika^ Srečka Kosovela ilne 26. maja t. I. pr i redi Slavistični klub v dramskem gledališču recitacijski večer sodobne slovenske lirike, ki bo posvečen pesnikovemu spominu m na katerem bodo brali iz svojih del vsi najvidnejši predstavniki povojne slovenske poezije. Opozarjamo kulturno javnost že sedaj na to edinstveno prireditev ter obenem prosimo vsa društva in ostale prireditelje, da se ozirajo na datum. — Slavistični klub v Ljubljani.
Vzgojni pomen psihoanalize. Pedagoški klub ljubljanske univerze priredi ob osemdesetletnici S. Freuda, početnika psihoanalize, jutri, v petek, dne
1.	maja ob 18 v mineraloški predavalnici univerze predavanje »Psihoanaliza in vzgoja«. Predava stud. phil. St. Kociper. ' Vabljeni vsi, ki se zanimate za sodobno vzgojo, zlasti matere, \stop prost.
*
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani
DRAMA
Začetek ob 20 uri.
Četrtek, 30. aprila: »Prva legiia«. Ped Četrtek.
OPERA
Začetek ob 20 uri.
Četrtek, 30. aprila: zaprto.
Radio
Programi Radio Ljubljana
Četrtek, so aprila: 12 Naša pesem, naša glasba tplošre) 12 4.1 V romanska napoved, poročila 13 Napoved caaa, objava sporeda, obvestila. 13.16 Baletna godba (plotbc). 14 Vrom.en.sko poročilo, borzni tečaji. 18 Lahka glasba (Radi jaki orkester) 18.40 Slovenfičimi 7,a Slovenec (K-dr. Rudolf Kolarič). 10 Napoved časa, vremen-ska na poved, poročila, objava sporeda, obvestila. 19.30, Nac. ura: Sokolsko predavanje (iz Bolprada). 20 Večer romantične glasbe: Schubert — Chopin. Sodelujejo, jrilt*. Antič Carmcn, ga. Štefanija Vuk—Frankovwka. k. prof. Marjan Lipovšek in Radijski orkester. 22 Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda. 22.la Narodne pesmi (Fantje na vasi).
Drugi programi
Četrtek, SO. aprila: Belgrad I.: 20 Simfonični koncert orkestra kraljeve garde. 22 Tamburice. — Belgrad: II.:
8 Salonski kvintet. 14 Dr. Novakovo predavanje o Zrinjskem in Frankopanu. 22.20 Plesna glasba. — Zn-greb- 20 TamburaSki orkester. 20.30 Moja Strozzi poje. 21 Koncert onk ostra tramvajskih namešfiencev. 22.15 Narodne pesmi. - Dunaj: 20.10 Vo^jažka godba. 20.40 Braunova »Indijska jjravtjičma igra«. 22.10 Zabavni koncert. 24 Pičena glasba. — Budimpešta: 19.10 Japonski večer. 19.45 Pehje. 20.35 Fantastična frlaeba. 22.20 Olgamstkn glasba. 23.20 Plesne plofiče. — Irst-Muan: 20.35 Simfonični koaicert. 22.13 Igra, nato plesna glasba. — Him-Hari: 17 Sofokljojev »Bcitp v Koloni« (Piz-zetijeva glasba). — prenos iv. grSkegn gledadiSča v Si-rnikuaah. 20.35 PoncMelMijovn opera «La Giacondn«. — Praga: 10.15 Prvomajska proslava. 10.40 Novakove balade. 20.15 Caipkova igra »Razbojnik«. 22.15 Vojafika godba. — Bratislava: 20.30 Salonski orkester. 21 lluske eerkvone pesmi. 21.15 Mairtcamjev godalni kvartet. — Varšava: 20 Lahka glasba. 21 Igra. 21.35 Poljske narodne. 22 Plofičo. — Berlin-Uambiirg-Vralislava-Kipsko-Frankfurt: 20.10 Plesni večer. — KSiiigsbern-Stuttgart-Monnkovo: 20.10 Mozartov »Rekvijem«. — Kolv: ‘10.10 Uvod v prvomajsko proslavo — Brromiinstcr: 20 Igra. 21.10 Mozartova 20. Simfonija. 21.30 Sodobna švicarska glasba.
Naval privatistov
Ljubljana, 30. aprila.
Od jutri, i. j. f, maja naprej bodo sprejemala ravnateljstva srednjih šol prošnje privatisiov za polaganje privatnih izpitov na srednjih šolah Do-sedaj je povpraševalo pri ravnateljstvih in profesorjih toliko kandidatov, da je pričakovati rekordnega navala diiakov-privatistov. Mnogi so hoteli vložiti prošnje že pred pričetkom roka za vlaganje, vendar so nekatera ravnateljstva sprejemanje prošenj pred prvim majem odklonila.
Kakor vse kaže, so med kandidati za privatne izpite ljudje vseh mpgočih stanov in starosti. Prevladujejo nižji uradniki, ki jim je šolska kvalifikacija potrebna pri napredovanju v službi; mnogo pa je tudi dijakov, ki so tekom leta izstopili iz šol in hočejo sedaj položiti izpite kot privatisti. Tudi je med njimi mnogo takih, ki hočejo nadoknaditi, kar so svoječasno zamudili. V splošnem pa prevladujejo med privatisti moški
Pogoji za polaganje privatnih izpitov so iz leta v leto težji, izpiti sami pa se zaradi navala privatistov tudi v strogosti stopnjujejo. Profesorji imajo proti koncu leta že s svojimi rednimi učenci ogromno posla. K vsemu temu pa pride še izpraševanje pri privatnih izpitih. Ker morajo profesorji v izpitnih komisijah privatistov delati izven svojih predpisanih in plačanih ur, bi bilo pravično, da dobe to delo tudi plačano in to bodisi s strani privatistov, ki bi gotovo radi žrtvovali tiste stroške, ker bi vedeli, da profesorjem ne povzročajo neplačanega dela, bodisi s strani državne uprave. Trditev, da so profesorji plačani itak mesečno, ni pravična, ker so tudi drugi državni uradniki plačani mesečno, a kljub temu sprejemajo za komisijska dela posebne dnevnice. V tem oziru velja za profesorje popolnoma izjemno in za nje v primeri z ostalim uradnišivom krivično stališče.
79 narodov igra nogomet
Maribor
Prvi začetki nogometne igre segajo še v sivo davnino nazaj in ni mogoče iočno ugotoviti, kdaj so v prošlosti prvič igrali, danes tako poznano igro. Kot rojstno domovino nogometa smemo najbrže tudi imenovati Anglijo, čeprav trdijo nekateri zgodovinarji, da so na laponskem poznali nogomemt že davno prej. Točne predpise nogometne igre so pa skoraj gotovo postavili šele z ustanovitvijo angleške nogometne zveze leta 1863, ki so bili prav gotovo merodajni tudi za nadaljnji razvoj. V drugih angleških deželah pa so začeli igrati z usnjeno okroglo žogo — kot so jo imenovali — šele mnogo kasneje. Na Škotskem šele leta 1873, torej celih 10 let kasneje; na Irskem komaj leta 1880. Anglija je bila učitelj za celo Srednjo Evropo. Nogomet so prinesli najprej v Nemčijo, in sicer mornarji, študentje in trgovci leta 1885. Ta letnica zaznamuje tudi ustanovitev prvega nogometnega kluba v Nemčiji. Za Nemčijo sta prišli Danska in Holandska 4 leta kasneje; ostale evropske države pa so bile še mnogo počasnejše. Igra se je udomačila zlasti v poslednjih dveh dežeiah, ki sta kmalu in dolgo časa prednjačili pred Nemčijo.
V	izven-evropskih deželah so pričeli z nogometom v Novi Zelandiji, leta 1892 pa Angleška indija in južna Afrika. Prav iz tega se vidi velik vpliv Anglije na razširitev nogometne igre; tudi drugi, čeprav manjši angleški dominijoni, so kmalu privzeli to zabavno igro in jo močno razvili
l eta 1895 so začeli igrati Belgijci in Švicarji, leta 1898 Italijani, leta 1901 pa Madjari. Za Mari jare je letnica 1901 oficielna ustanovitev nogometne zveze, vendar so že MatFari nekaj let preje vabili nogometna moštva, seveda pod celo enostavnimi razmerami, kar dokazuje da, tim je bila nogometna igra poznana že mnogo prej V Avstriji so nastali prvi klubi leta 1894, ludi močno pod angleškim vplivom, saj je bil ravno Anglež Nicholson oni, ki je prvi kazal umetnost nogometa Dunajčanom. Še danes nosi znani dunajski klub Nicholson ime po tem prvem angleškem trenerju. Nogometna zveza v Avstriji je pa bila ustanovljena šele leta 1905.
Počasnejši so bili severni narodi Tako so začeli 7. nogometom Norvežani 1902, Švedi 1904, Finci pa 1907. Njim jr sledil evropski zahod: Francija leta 1908, Portugalska 1909. V obeh deželah se je pa igra zelo razvla. Danes pa igra nogomet 79 držav, kar dokazuje, kako zelo se je razvila nogometna igra in kako vabljiva jo postala.
50 držav v FIF-i, — 29 izven
Od 79 držav, v katerih sc danes goji nogometni šport, je včlanjenih v mednarodni nogometni zvezi le 50 držav. Ostalih 29 pa ne. Iz tega dejstva ne smemo sklepati, da morda tam nogomet ni tako razvit, marveč ravno nasprotno. Tudi tam zavzema prav zavidljivo višino. Naj pokažemo samo na štiri angleške dežele: na Anglijo, Škotsko, Walles in Irsko, o katerih prav gotovo ne moremo trditi, da bi bili slabi nogometaši. In vendar niso včlanjeni v FIF-i.
Angleški vpliv v nogometu se je zlasti pokazal v angleških dominijonih m kolonijah kot so: Barbados, Bermuda, Angleška GuaYona, Kanada, Nova Zeelnndija, Avstralija, Angleška Indija, lužna Afrika in še druge, ki tudi ne pripadajo FIF-i, čeprav je nogometna igra v teh krajih postala skoraj narodni šport in je bila udomačena že prej kot v evropskih državah.
Mednarodna nogometna zvezo — FIF-a — je bila ustanovljena leta 1904. Združilo se je sedem držav, ki so obenem takoj pristopile. I.cto dni kasneje je štela Zveza že 11 držav. Do svetovne vojne pa je šel razvoj zelo počasi Do leta 1914 je bilo včlanjenih v FIF-i 15 držav. Tudi po svetovni vojni je šlo spočetka zelo počasi, kar je popolnoma razumljivo iz mednarodnih napetosti, ki so bile posledice svetovne vojne, l eta 1920 ic bilo včlanjenih 20 držav. Pet let kasneje pa že 42. Amerika je pristopila k FIF-i že pred vojno, večina drugih južno-ameriških držav kot: Bolivija, Brazilija, Chile, Kostarika, Kuba, F.guador itd. pa so pristopile šele po vojni. 2e omenjene 4 angleške dežele so najprejc bile včlanjene v FIF-i, kasneje so pa izstopile, ker se niso soglašale s stališčem do amaterstva, ki ga je zavzela FIF-a. Vkljub temu pa je število članic še vedno naraščalo. Leta 1930 jih je bilo 46, ob koncu leta 1935 pa 50.
Kakšen večji razvoj FIF-c si moremo komaj zamišljati, kajti ostalih 29 držav, ki so izven te mednarodne nogometne zveze, ne moremo računati iz najrazličnejših razlogov. V nekaterih teh držav je nogomet kljub vsemu še zelo slabo razvit. Tako na pr. ima Venezuela komaj 9 klubov, Hongkong, Šangaj in še nekaj drugih pa komaj malo več. Zelo bi bilo želeti, da bi se FIF-i pridružile tudi vse države onkraj luže, kar bi imelo za izvedbo nogometnega prvenstva prav gotovo velik pomen. Po razmerah pa izgleda, da bo FIF-a ostala le bolj evropska stvar.
Cesta Medno-Medvode
brez medenskega klanca
Ljubljana, 30. aprila.
Znani medenski klanec ima že svojo zgodovino. Kadarkoli .se je na klancu ali na ozkem in paragrafarsko zavitem cestišču na mostu poleg gostilne Šušteršič zgodila kaka prometna nesreča
—	in teh razmeroma ni bilo malo — vedno se je znova dvignil krik, naj se ta del ceste osposobi za normalen promet, kakor ga zahtevajo današnje razmere.
Načrt, da se sirasira nov del ceste, ki naj se odcepi od dosedanje ceste takoj, ko se začenja vzpon in nato zavoj, je že star. Bilo pa ic ogromno ceremonij, preden se ic pristopilo k dejanskemu uresničenju načrta.
Po taki predzgodovini so končno začela ob medenskem klancu dela za novi del ceste, ki se odcepi od stare takoj, ko se začenja vzpon za Cirmanovo gostilno. Nato vodi nova cesta poševno proti železniškemu tiru, ki ga končno doseže in preko tira. Ne bodo pa tu običajne rampe, marveč bodo postavili preko tira most, kar bo zlasti dobrodošlo avtomobilistom. Saj se vidi pri vseh rampah, kako taka križišča motijo zlasti avtomobilski promet Kmalu za tem mostom bo nov most, ki bo vodil preko potoka Mavlošce.
V	ravni črli bo šla nato cesta proti Medvodam in bo dosegla dosedanjo cesto tik pred Medvodami.
Novi del ceste bo dolg okrog 1700 m. Dela izvršuje tvrdka Dedek, ki so ji bila dana v izvr-! šitev dela kot najugodnejšemu ponudniku. Na te-j renu je zelo živahno in napredujejo dela zelo naglo. Dosedaj je odstranjen vrhnji del zemlje in I bodo v kratkem začeli graditi kamniti temelj ce-
stišča. 7.emljo, ki jo odkopavajo, navažajo na me kjer bo cesta izpeljana preko novega mostu cez železniški tir. Svet je namreč do bližine železniškega tira dovolj visok, nedaleč pred tirom pa pade in bo treba tam svet zasuti, v kolikor tam ne bodo postavljeni betonski oporniki.
Novi del ceste, ki pusti zloglasni medenski klanec na levi strani (računano v smeri Ljubljana
—Kranj), bo gotov predvidoma do srede jeseni. Kljub temu, da se dela izvršujejo precej daleč iz mesta, opazuje dela vedno dovolj ljudi, ki z zanimanjem gledajo, kako gre posel hitro od rok. Največ pa je med opazovalci brezposelnih, ki čakajo na priliko, da se jim morda le nasmehne sreča in da sprejmejo katerega izmed rijih na delo...
Andergaški cerkveni ropar - blaznež
Ljubljana, 30. aprila.
Mali kazenski senat je danes ob 9.30 nadaljeval dne 28. febr. prekinjeno razpravo proti 62-letnemu Lojzetu Pihlerju, po poklicu dimnikarju, doma od Sv. Petra pri Mariboru. Svojo karijero kot cerkven tat je pričel že leta 1891. Enkrat je bil zaradi takih tatvin obsojen na 5 in drugič na
8	let. Ponoči 3. jan. se je splazil v romarsko cerkev v Adergasu pri Velesovem in oropal kip Matere božje raznih dragocenosti, zlatnine in srebrnine v vrednosti 4000 Din. Tamošnje prebivalstvo je ta rop močno razburil.
Adergaška ali bolje velesovska cerkev slovi daleč naokrog po Gorenjskem, Štajerskem, Dolenjskem in tudi Notranjskem, kot velika romarska cerkev. Stara je že nad 600 let. Ic pri nas najlepša in nnjznamenitejšn cerkev. — Pri prvi razpravi 28. febr. je Pihler tako nastopal pred malim senatom, da so dobili vsi vtis o nenormalnem,
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Četrtek, 30. aprila ob 20. uri: »Direktor Čampa«.
Red A.
Petek, 1. maja: Zaprto.
Sobota, 2. maja ob 20, uri: »Plee v Savoyu«. Gostuje Erika Druzovičeva.
Priljubljena članica zagrebške opere Erika Druzovičeva, mariborska rojakinja, gostuje v partiji Madeleine v opereti »Ples v Savoyu« v soboto 2. maja ob 20. Gostovanja te odlične pevke in igralke so vselej napolnila mariborsko gledališče ter bo gotovo tudi v soboto hiša popolnoma zasedena. Zate rezervirajte vstopnice! (Tel. 23-82.)
Premiera »Tujega deteta« bo v teku prihodnjega tedna. To delo sovjetskega pisatelja Škvarkina pa-rneni najmočnejši uspeh sodobne veseloigre ter ga igrajo pred vedno nabito polnimi hišami. »Tuje dete« je pisano z redko in blestečo duhovitostjo ter z vedrim in pristno ruskim humorjem. Vsekakor bo delo dostojen zaključek letošnje dramske sezone.
Mladina frančiškanske župnije vprizori v nedeljo 3. maja v Mladinskem domu ob pol 17 ža-loigro »Kapelica na Šmarni gori«.
Klub železničarjev JRZ ima v soboto ob 7 zv. sestanek v običajnih prostorih.
Studenčani, člani Prosvetnega društva, priredijo v nedeljo izlet v Studenice pri Poljčanah.
Ljudski oder. Drevi ob 20 obvezen sestanek na odru. Po sestanku vaja za igro »Dva apostola«.
Ljudska univerza v Studencih. Danes ob pol 20 predava Rupert Lindner »Čudeži narave — izlet v pradavnino«.
Otroške šmarnice se bodo tudi letos vršile v trančiškanski bazilki, in sicer vsak dan ob 18.
Ukraden šivalni stroj
Sv. Trojica v Slov. gor. 29. aprila.
Preteklo soboto so neznanci napravili pri čevljarskem mojstru Francu Nakrepu iz Zg. Perčiča pri Sv. Trojici nenapovedan obisk. Bili so tatovi, ki so imeli prav nenavadne potrebe. Odnesli so Nakrepu njegov čevljarski šivalni stroj, z njim vred pa tudi vso zalogo usnja, skoro vso obleko in šest parov izgotovljenih čevljev. Tatovi so oškodovanju s tem napravili veliko skrb, ker so mu pač odnesli stvari, brez katerih ne more izvrševati svojega poklica in je zaradi tega škoda občutna. Orožniki so takoj začeli zasledovati tatove in so jim baje že na sledu.
Trbovlje
Trbovlje, 29. aprila.
nekoliko blaznem človeku. Psihiatra sta preiskovala njegovo duševnp stanje.
Državni tožilec g. Branko Goslar je umaknil obtožnico in predlagal, da se proti Pihlerju postopa v smislu § 110 k. z., ker sta zdravnika psihiatru izjavila, da je Pihler duševno bolan, zato kazensko za svoje dejanje neodgovoren. Državni tožilec je predlagal, da se Pihler odda v zavarovalni in očuvalni zavod v Lepoglavo. Današnja razprava ie bila kratka. Predsednik senata ie prečital poročila psihiatrov o duševnem stanju Pihlerja. Naposled je bil sprejet predlog, da se odda Pihler v omenjeni zavod. Proti temu se je Pihler upiral, kajti rajši presedi leta in leta v mariborski kaznilnici, ker so boljši »kolegi«.
»Oh, prav zares, kakšen bedak sem bil tedaj, ko sem se oženil!« potoži razočarani možek
»Imaš prav, toda upala seiri, da te bom iz-patnelovala,? aa zavrne žena.
Težko pričakovanje. Deputacija, ki je odšla v nedeljo v Belgrad, da ponovno posreduje za večjo oddajo premoga, je dosedaj obiskala: ministre dr. Korošca, dr. Kreka, bila je pri glavnem ravnatelju drž. železnic Naumoviču in vojnem ministru armadnem generalu Mariču ter ministru dvora Antiču. Rudarji težko pričakujejo, kakšen uspeh bo imela ta deputacija, ki je poslana od vsega rudarskega delavstva, da predoči merodajnim gospodom obupno stanje delavstva.
V	časopisju čitamo, da so vsi gg. obljubili svojo pomoč za rešitev tega važnega življenjskega problema rudarjev naše banovine. Pa to je bilo obljubljeno tildi prvi deputaciji, ki se je mudila pred meseceiti v Belgradu.
Same obljube po rudarjev ne bodo nasitile, pač pa bo treba tudi dejstev, ki bodo ta problem enkrat dokončno rešila, saj je navezano noni nad 20.000 življenj v Sloveniji.
Kje je vzrok? TPD je izjavila, da je od sedanjega odjema zgubila pri drž. železnicah približno 2000 ton mesečno. Po izjavi g. ministra Kreka po družba dosedaj še niti tono ni izgubila od odjema, ki ga je imela lansko leto. TPD tudi izjavijo, da radi tega ne more mesečno več obratovati kot 11 delavnikov, dočim je v lanskem letu točasno z istim odjemom obratovala še 14 delavnikov mesečno. Tako; kje je sedaj vzrok?
Prerok v Mostarju
Pred nekaj dnevi se je pojavil v Mostarju neki neznanec z dolgo črno brado, ki se je na kolesu vozil po mestu in raznašal neka pisma v rumenih kuvertah. Čeprav so vsi meščani mislili, da gre le za reklamne letake kake trgovske tvrdke, so vseeno odpirali te kuverte in zaskrbljenih obrazov odlagali skrivnostna pismu. Pisma so bila pisana z nerodno roko in so svarila pregrešni svet, naj se pokesa in spokori hitro, dokler je še čas. Svet je zabredel dandanašnji čas v tako duševno stisko, da mu ne pomaga drugega, kakor da se odvrne od današnjega življenja in se zateče k Bogu. Pismo se je preroško zaključilo z grožnjo, da je že pripravljena božjo kazen za tiste, ki ne bi poslušali tega poslednjega svarilnega opomina. Nato se je novi prerok še podpisal.
Pozneje so dognali, da ie pisec tega svarila neki verski zanesenjak, kmet iz bližnje okolice, vendar je svoj uspeh zabeležil v tem, da so sc ljudje, ki so brali pismo, s skrbjo spogledovali in premišljevali o koncu svojega življenja. Prijelo se jih je prepričanje, da je to opomin, ki ga je treba razumeti kot oznanilo bližajočega se propada sveta.
62 jih je obtoženih ene smrti
Pred sodiščem v Beranah v Črni gori se je pred dnevi pričel proces, pred katerega je bilo privedenih nenavadno veliko število obtožencev. N;i zatožno klop je namreč sedlo 44 fantov. 14 dekle! in 4 fantiči. Torej skupno 62 obtožencev, ki se morajo vsi zagovarjati zaradi umora nekega žandarja. Tudi med dekleti so tri, ki so mlajše, kakor 18 let.
Na dan pravoslavnega božiča se je pri kmetu Neradovieu zbralo preko sto mladih ljudi, sam mladi svet, ki so vsi proslavljali božič. Nenadno pa se je pojavila pred hišo žandarska patroln, ki je bila na svojem običajnem obhodu. Neki fant, ki je žan-darje prvi opazil, je pritekel med zbrano mladino in zakričal, da prihajajo žandarji. Vseli se je kar nanadno in kar sam od sebe polastil silen strah, začeli v strumah dreti skozi vrata in od tam vsevprek po polju na svoje domove. Vendar se je p:> ta ras brez kakih prepirov skupina mladeničev lo tila žandarja, vodje patrule, in ga začela mikastiti. Ko je prišlo ojačanje, so našli vodjo patrule pr« tepenega v mlaki krvi. V bolnišnici je naslednji dan podlegel ranam. Državni pravdnik zadeve ni mogel razčistiti in je moral dati pred sodišče pri vesti tako veliko število obtožencev. Proces bo zetu zamotan, ne samo, ker je toliko obtožencev, temver tudi zato, ker doslej pravih storilcev med njimi še niso dognali.
Čudna pota dovtipov
Doviip, šala, »vic«, ali kakor žc ta duhovni stvor imenujemo, ie zadeva, ki je njeno poreklo in izvor docela nejasno. Težko srečamo človeka, ki bi nam dejal: »Tega sem pa jaz pogruntal«. Vsak dovtip, ki ga slišimo, je nekdo nekomu povedal, človek, ki ga pripoveduje nam, ga je slišal od tega in tega Rojstvo dovtipa pa je najbolj dvomljiva zadeva, podobna rojstvu narodne-pesmi.
Na podlagi dovtipa bi lahko napisali celo razvojno in kulturno zgodovino posameznega naroda ali stanu. V dovtipu lahko proučujejo značaj ljudstev, psihologijo meščanstva. Čas, v katerem živimo, je posebno pripraven za proučevanje izvora dovtipa in zn vse drugo, kar je z njim v zvezi. Evropa sc dandanes šc zdaleč ne nahaja v stanju, ki bi dovoljevalo nebrzdan smeh in razposajeno šalo. Čas, v katerem živimo, je taka trapast in tako nemogoč da se človeku zdi, da se v vsej tej zmedi niti z dovtipom nc more do živega.	i
V zvezi s tem ie zanimivo opazovati, kako se zaradi časa spreminja dovtip. Treba je samo gledati humoristične kotičke v listih, treba je gledati komične filme in gledališke predstave. Človek pri tem ugotovi, da postaja dovtip vsebolj surov, prav tako, kakor postaja vsebolj surov današnji čas. Včasih se je dovtip rodil iz veselja nad življenjem, zdaj pa se poraja iz strupene škodoželjnosti, iz zagrenjenosti iri iz sovraštva. Vsi hodimo zdai v šolo zlobnosti Najboljša šola za to so pa časopisi.
V šaljivih listih, ki so tako glede svojega izvora in smeri, kakor glede svojih vrelcev nad vse nedolžni, ne nahajamo danes drugega, kakor smešno kroniko samih nesreč: ljudje padajo v prepade avtomobili jih razkosavajo, s padali se mečejo iz avionov itd. Prejšnji čas tega ni bilo. Kvečjemu je dovtip vseboval rahel namig n# nesrečo. Zdaj pa sc norčujejo i/. najhujše katastrofe same. Največja nesreča, iz katere so se včasih ljudje upali norčevati, je bila, če je koga ugriznil pes. Pred 25 leti je kot okrutna šala veljala slika,
dan za dnem dovtipe, kakor je naslednji: »Tukaj počiva John Smith iz Alabame. Prižgal si je vžigalico, da bi videl, če ima še kaj bencina v tanku Bencin ie bil še notri. Starost: 53 let...«
Tudi ta humor ni zrasel kar čez noč. Ima svojo zgodovino, toda v Ameriki ni nobena zgodo-; vina in nobena tradicija zelo stara in sega le malo j let nazaj. Zgodovina amerikanskega humorja sega do Marka Twaina, očeta amerikanskega humorja in satire.
Ta je v uredniškem kotičku svojega lista odgovoril nekemu »pesniku«, ki mu jc poslal bedasto pesem z naslovom »Zakaj živim?« odgovoril: »Zato, ker ste k sreči poslali pesem po pošti.« Taka šala se porodi iz neomejene vere v to, da človeka ves svet razume. Take vrste šaljivec jc bil tudi drugi Amerikanec 0’Henry, ki pripoveduje takole: »Vprašal sem boksarja, ali bi se nc mogel izraziti malo vljudnejc. Ko sem tri tedne potem zapustil bolnišnico...«
Amerikanci so razvoj svoje šaljivosti v tem smislu nadaljevali, pri njih se ta robata šaljivost, ki meji ponekod na surovost še da nekako razlagati z ozirom na težko preteklost njihovih prednikov, ki so osvajali Ameriko v neprestanih bojih v večni bližini pokopališč in grobov. Od tu tudi izvira njihova odrezanost, njihovo poveličevanje surove moči, ker jim pač manjka večjih duševnih dobrin in pa, ker teh dobrin sploh ne znajo ceniti. Amerikanci so narod otrok, ki se iz same škodoželjnosti reži za vsako malenkost. Zato so tudi amerikanske burke in amerikanski komični filmi sestavljeni iri skrpani iz najbolj bedastih pretepov. Zato ima ta Stan Laurel in Oliver Hardy, debeli in suhi idiot, s svojimi primitivnimi bedarijami toliko uspeha, čeprav so največii dovtipi v njunih filmih tisti, ki se končujejo s težkimi udarci po glavah. Njuu humor sestavljajo nadalje dimniki, v katere padata, prepadi, premikajoče sc stene, eksplozije itd. Nobenega dvoma ni, da postaja humor čisto prijemi ji v, materijalen, gledalca ali poslušalca ne požgačka več nobena druga stvar, kakor električni tok.
lilpp
V**' ;
' 1 :
Šilili
i
Inaji, kjer se godi naš podli stek: Gorovje Atlas v Maroku.
ki jc kazala, kako pade kmet s kozolca na tla in pravi, potem: »Hopla, kmalu bi bil malo spodrsnil!«
V	današnjih šaljivih risbah pa se junakom spodrsava tako, da obleže na dnu razmesarjeni in razbiti. In ljudje se smejejo... Včasih smo videli v šaljivih lislih samo obvezane otekle študentovske glave in smo udarce mislili pod njimi. Danes pa vam brivec iz navadne človeške raztresenosti i gladko odreže glavo, kakor smo pred nedavnim videli na neki italijanski šaljivi risbi.
Po listih kar mrgoli »smrtno nevarnih« šal, ki se zatrdno iztečejo s smrtjo Če smo včasih videli v risanih šalah samo mrtvaške poteze na obrazih, nam zdaj seivuajo col pogreb z mrliči vred. In to naj učinkuje šaljivo in osvežujoče! Kakor ves povojni čas smrdi po vojski in smrti, tako grebejo tudi šaljivi listi po grobovih, ki jih ljudje kopljemo drug drugemu. Sprehod po svetu današnjega dovtipa, ni nič drugega, kakor sprehod po kabinetu spačenih grozot.
Smrt v dovtipu
Moderna humoristična žurnalistika nam umiranje in smrt hoče predstaviti kot lahko in zabavno zadevo. Kakor je to strašno in nečloveško, se vendar ne smemo čuditi, saj živimo v času, ko j postaja vsa resničnost okrog nas fantastična. Danes se amerikanske oblasti brez slehernega pomisleka in brez groze igrajo z glavo obsojenega Hauptmana.
Iz Amerike tudi prihaja ta iežnja k skaženosti, k spačenemu smehu, prihaja prijemljivi humor in otipljiva šala, dostopna najbolj zabitemu in najbolj zaostalemu človeku. Iz Amerike dobivamo
Ta humor bi lahko imenovali boksarski humor. To je humor tiste vrste, ki ali drugega surovo tolče, ali pa sam možato sprejema udarce, kakor to zahteva možata športna igra. Po eni strani ie v tem amerikanskem smehu športna možatost, po drugi pa veliko otročjega, saj vemo, da je že filozof Nietzsche dejal, da je v vsakem pravem moškem otrok, ki se hoče igrati.
Ta amerikanski otrok sc igra z železnimi bati, gumijevkami, revolverji, avtomobili, z elektriko. Tiste reči, ki sestavljajo njegovo življenje, sestavljajo tudi njegov humor.
Kaka razlika je med posameznimi narodi in med njihovo duševnostjo, si moremo najbolj predstaviti, če vzamemo kak amerikanski humoristični list in ga primerja s francoskim. V amerikanskem vidimo avtomobile, francoskem ženske, v arneri-kanskem železo in jeklo, tam svilo in obleke. Tu velikansko železnico, tam pogrnjeno mizo, tu nebotičnike, tam mrčes.
Morda jc ta amerikanski humor robat in surov zaradi tega, ker niso Amerikanci poženščen in razuzdan narod. Te vrste humor si utira pot tudi v F.vropo, zlasti v Nemčijo, kjer sc kaže izrazito teženje za tem, da postane narod bolj moški in sc osvobodi ženskih lastnosti. Po Nemčiji in po Evropi veje danes bojevit veter in zato postaja nemški in evropski dovtip, dovtip, ki diši samo šc po smodniku, po smrti in po strelskem jarku.
Gost: »Ti pa res tako od srca rad deklamiraš, Fric.«
Fric: »Prav nič rad nc, gospod, ampak mamica hoče, da deklamiram, kadar želi odsloviti kakega gosta.«
Življenje in trpljenje v najstrašnejši vojski sveta
Zakleta
legija
Čutijo sc prezirane in vedo, da se je mogoče spremeniti samo takrat, ako se iztrgajo iz svoje preteklosti. Vsem tem ljudem — Dostojevski jim pravi »Ponižani in razžaljeni« — nudi tujska legija zatočišče.«
Ta razlaga lahko velja za Evropejce, zdi se mi pa pretirana taka trditev za Ameri-kanca. Toda nič! Povedal sem približno, zakaj sem vstopil v legijo. Vsaj mislim, da sem!
Torej, v nekem lepem kraju na jugu je živelo neko mlado dekle, ki sem ga ljubil; toda poročila se je z drugim ...
DRUGO POGLAVJE.
Mala vojašnica v Oranu je prehodni kraj za one, ki so v legijo ali šele vstopili ali pa že odslužili svoj rok. Tukaj se ustavljajo oni, ki gredo v Francijo na dopust, ali ki se z dopusta vračajo. Imenujejo jih »permissio-naires«.
Zgradba je lep paviljon, zgrajen v arab-
skem slogu, okrašen z verandami in oboki in brezprimerno čist. Tukaj sem spoznal, kako zgledna snaga je v legiji, Dvakrat na dan čistijo in ribajo hodnike ter stopnišča, ki so tlakovana s kamnitimi kockami. Kolikokrat se pa na dan pometa, to ve sam sveti Bog! Dvorišče, ki ima obliko četverokota, vedno strogo nadzirajo. Tu ne bi mogel videti niti koščka papirja, niti cigaretnega ogorka, niti zobotrebca. V začetku sem se z začudenjem spraševal: ali se nisem prevaral in se spremenil v sobarico, ko sem mislil, da bom služil v tej tako zvani vojski. Umival sem okna, gladil jih in brisal, vedno sem imel v rokah ali metlo ali cunjo. Pohajkoval sem po »kvartir-ju« s košaro na hrbtu in sem se pri vsakem koraku sklonil po dvajsetkrat in tako pobiral vsako najmanjšo smet. Moral sem delati tudi v kuhinji, lupiti krompir, luščiti grah in rezati kumare.
In to naj bo ves čas, ko bom v tujski legiji? Ne poznam niti ene vojašnice, niti ene stražnice, niti enega tabora, ki bi bil tako malenkostno čist in pregledan nekajkrat na dan. Joj, tistemu legijonarju, pri katerem «bi našli prah pod posteljo ali umazano perilo v kovčku. Takoj pride v črno knjigo. Prvič dobi za kazen štiri dni »požarstva«, drugič gre pa že v luknjo. Kazen avtomatično raste, če vojak ne drži snage. Lahko rečem, da v legiji obstoji nekako češčenje snage, drugo se niti nc zahteva.
V	Oranu so me ostrigli do kože (vse radi snage), v svoje veliko zadovoljstvo sem mo-
Prah, naravna velesila
Vitamin K imenujejo v Ameriki šaljivo tisti prah, ki prodira v stanovanja skozi pragove in vrata, ki skeleče bode v oči in se kopiči v debeli skorji na vsakem koščku živil. Prahonosni viharji imajo zelo raznovrstno podobo: zdaj se zbirajo v valeče se grmade kakor oblaki, zdaj se potihoma kakor brezoblična megla plazijo dalje. Odkod la njihova oblika? Tu so rdeči, lo je vrhnja plast oklahomske površine; tu so rjavi, io so rodovitna tla zapadnega Kansasa; izborna prst pašu iškega ozemlja v Teksasu in Novem Mehiku se pod vihar-
Novi egiptovski kralj Farouk.
no metlo razkadi v mrko rumeno soparo. »Kmalu pride stric,« govore tam, »pravkar smo videli iti mimo njegovo farmo.
Meščani Vlagajo perilo v natrpane kovčege, za-delujejo špranje pri oknih in vratih s cunjami, ocenjujejo težke tone peska v temnem ozračju nad seboj, si lepijo z gumiranimi papirnatimi pasicami platnene maske na obraz in skušajo zbijati šale na račun vitamina K. Na farmah in rančah pa vlada obup.
Splošen brezup vsenaokoli. Kaj naj bi človek ukrenil? Nič no pomaga, kopati v košarah valeče se pišance iz peska ali odkopavati zasute svinjake:
j kmalu^bo za _->prahonosuikonR privršal drugi, ne-I mara se hujši. Kaj pomaga, snažiti stanovanja ali [ pa nanovo nasipati živini krmo, ko je prejšnjo vi-I har dobesedno razpihal. Leta 1035 je ta naravna ! šiba zavzela ogromne mere Prahonosni viharji so opustošili in uničili
300.000 štirjaških milj zemlje
Prejšnje leto so farmarji kosili za krmo tkzv. rusko koprivo, o kateri se jim ni bilo dotlej niti sanjalo, da bi jo živina mogla uživati. Toda lo leto jim je veljala kopriva za dragoceno krmo. Drugo leto pa tudi te krme ni več bilo. Morali so se zadovoljiti z nekakšnimi divjimi nageljni, ki so jih sušili za krmo namesto nekdanje zlate žitne slame. Živina je bila i>o takem krmljenju kajpada hirava in mršava, sama kost in koža. Goved je dobila hrapavo kožo in motne oči. Tako je bilo v kratkem uničeno vse večletno delo, ki so ga imeli farmarji, da so zredili zdravo in lepo živino. S krvavečim srcem eo morali gledati, kako jinupriljubljena domača čreda pred očmi propada. Od farme do farme so se vozili uradniki ter žigosali živali, ki so bile zaradi hiranja na smrt obsojene: kmetom je bilo, kakor da bi bile ubi.jalne krogle namenjene njihovim rodnim otrokom.
Strašen je pogled na prahonosen vihar. Foto-gralske kamere se pod valečimi se rumenimi oblaki podirajo na tla, leče je treba neprestano brisati in popravljati. Ljudje imajo podnevi čudnolike maske na obrazih, ponoči pa ei ovijajo brisalke okoli glav. Gorje pilotu, če ga zajame tak vihar. Motor se mu kmalu zamaši, in če se spusti v padalo, ga suka ure in ure po zraku, preden se mu posreči pristati na tleh. Kmet, ki ga’je tri ali štiri leta zapovrstjo zadela ta naravna nezgoda, je obsojen na gospodarsko smrt in se mora
seliti s trebuhom za kruhom
v kako sosedno državo, v Arizono ali Illinois. Tam bo morda dobil delo pri nabiranju bombaža, in ko bo ta kratka delovna sezona minila, bo moral spet z družino in prtljago odriniti dalje. Žalosten je pogled na izgnane brezdomce, ko sede na sredi svojo prtljage, obdani od otrok in sorodnikov na velikih vozeh, potrti, pa vendarle veseli, da so ohranili vsaj to, obleko in odejo, preden je napočil težki dan rubežni, ki bi jih bi! slekel do golega ter jih kakor tornado brezpomemben zemski prah razpršil po širnem svetu.
Ko se zemlja trese
Potresi, ki naslajajo navadno zaradi ohlajc-nja zunanje zemeljske skorje, ki povzroča krčenje njene površine in telesnine, sc v večji ali manjši meri čutijo po vsej zemlji, toda doslej sta se izkazala posebno dva zemeljska pasova kot potresu podvržena.
Pas, v katerem so bili zadnja leta naipogub-nejši potresi, se začenja na Španskem, teče preko Grčije, Male Azije, Turkestaria, Severne Indije, južno od Himalaje in se končuje malo pred Tihim oceanom.
Drugi potresni pas se začenja v Vzhodni Indiji, se nadaljuje skozi Filipinske otoke proti japonski, zajame spotom« Formoso in teče ob Kurdskih otokih. Na Alaski sc spet pojavi in teče proti jugu ob vsej oboli ameriške celine, preko San Francisca proti Čilu. To je zares prava pravcata »razpoka«, ki teče do preko polovice ogromne morske kotline, ki jo tvori Tihi ocean.
Potresi po teh pasovih niso enakomerno razdeljeni; tu pa tam je kaka vrzel, kjer so redki ali pa Jih sploh ni. Poljudno povedano, potresi so najčešče tam, kjer kaka velika strmina na mah prehaja v nižavo, zlasti pa tam, kjer visoka pogorja meje na globoko morje. Na Angleškem je bilo vse preteklo tisočletje za čuda malo pomembnih potresov: najhujši jc bil leta 1580, ko jc ob potresu izgubil življenje neki londonski obrtni vajenec, ki ga je ubil utrgani kamen. Vse drugače pa je na pr. s potresi na Japonskem, kjer jc ob zadnjem velikem potresu izgubilo življenje samo na otoku Formosi 3152 ljudi, medtem ko jih je bilo
Čas beži
Paul Morand pripoveduje v zanimivi knjigi »London« dogodek, ki ga ima od Herberta Wellsa: »Nekoč, v zgodnji mladosti sem šel z Mac-Donal-dom mimo Buckinghamske palače. Pogledal je starinsko mrko poslopje, pred katerim so stali na straži velikanski gardni vojaki in zaničljivo dejal: »Vse to bomo poslali med staro šaro.« A lani sem zopet korakal pred isto palačo. Kralj je sprejemal. Vojaki so se vzravnali pred ministrom v dvorski noši. Ozrl sem se. Ta mož je bil MacDonald.
nad 10.000 težje ali laže ranjenih. V severnem Iranu jc bilo nedavno od potresa 1400 oseb ubitih in ranjenih, a v severni Turčiji jc bilo ob drugi priliki 2000 žrtčv,'
Golf von
Marmi
oaifpoi,- M e
lapijki
fiS!'***?'«
'**' KdlCSultan
Kef«s Bur™
Eshi-Hiasarlik
Idii-Bahr
Kum-Kale
Dardanelska oži n n
ral iti tudi pod toplo prho. Vojaki, katere pošljejo v Sidi-bel-Abes, sedež legije v Alži-ru, morajo priti tja obriti, okopani in ostriženi.
V	Oranu sem ostal samo nekaj dni, od tam sem pa odšel v Sidi-bel-Abes ali samo bel Abes, kakor ga po domače imenujejo le-gijonafji. Odšel sem z oddelkom petdeset do šestdeset ljudi, vseh mogočih narodnosti, velikosti in jezikov. Vlak vozi v notranjost samo kakih šestdeset kilometrov in ker vozi tako počasi, kot kak tovorni vlak, je bilo. potovanje zelo mučno. Bil je že skoraj mrak, ko smo prišli. Stopali smo uvrščeni po trije ob zunanji strani mestnega zidovja kot zlikovci. Z nami se ni najbrž nihče ponašal. Padli smo v neko široko ulico sredi mesta.
To je glavna ulica Sidi-bel-Abesa. Na obeh straneh so nanizane zgradbe legije. Šli smo mimo straže: nataknjen nož, podbradek stisnjen z jermenom od šlema, Prišli smo v vojašnico. Šli smo v tretje nadstropje: tukaj so sobe za novince. V vsaki sobi je osemindvajset majhnih železnih postelj in na vsaki postelji popolna oprema. Na ukaz smo se postavili poleg postelj s čelom obrnjeni napram posteljam, slekli obleko, ki smo jo nosili, in oblačili to, kar smo našli na postelij. T*o so začasne uniforme. Seveda se nihče ne briga za to, bodo li pristojale onemu, ki jih bo nosil. Izglodali smo kakor kaka cirkuška skupina. Hlače prevelike, suknjič preozek — nič ni pristojalo. Dali so nam skodelico črne kave, mesa in kruha, malo kasneje pa je zatrobilo za počitek. Srečni smo, da gremo lahko spat.
i O pol šestih, ko jc slaba zelenkasta svet-j loba komaj rahlo obarvala okna, so nas ostri ! zvoki trobente vrgli iz spanja. Hkratu je začel kaplar vpiti: »Vstani, vstani!« Ta kaplar je bil dobrodušen. Pozneje sem zapazil, da sobni starešine v legiji začenjajo kričati »Vstani« že prej, preden zadoni trobenta.
Z žalostjo in tegobo smo poskakali iz postelj. Popili smo četrtinko kave z malo sladkorja. Poleni nas jc kaplar začel učiti, kako se pospravljajo postelje.
V	legiji je to kakor nekak verski obred; odeje jc treba zganiti natančno v čveterokot in jih položiti na dolnji konec postelje. Rjuhe je treba zviti v dva svitka in jih razmestiti eno na levo, drugo na desno od odej. Natanko na sredi presledka med njimi je podolgasta blazina. Ko so postelje narejene, mora vsakdo pod svojo posteljo in v svojem kolu pomesti, potem pa vse skupaj obrisati z vlažno cunjo.
Kaplar zažvižga in zavpije: »V vrsto!« Na la klic smo vsi stekli po stopnicah, čim hitreje je kdo mogel, in tekmovali, kdo bo prej doli. Tedaj sem prvič spoznal, kaj pomeni dostojanstvo in moč kaplarja v legiji.
Naredniki, ali kakor jih imenujejo Francozi, seržani, nikakor niso kaka neznatna bitja, katerim pripada samo drobna mrvica avtoritete in moči. Njihov vpliv in moč jih delata za nekake častnike. Nosijo zlate našive, žive izven čete, imajo svoje obednice, svoje kuharje, svoje strežnike in pomočnike. Vsakdo od njih ima svojega ordonansa. Vse je urejeno tako, da imajo čini večji ugled.
»Slovenski dom« izhaja
ja vsak de^njk ob l2 Meseeria naročmna ]2 Din, za inozemstvo 25 Din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica G/m. Telefon 2994 in 2996. Uprava: Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Oec. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik; Jožo Košiček.
Kopitarjeva 6,