'■fčal Eulturnc-prop. odšel: EV OJ y Uh i i Posebna izdaja št.2 je izšla v avgustu leta 19l5* Ta druga posebna izdaja je namenjena predvsem Primorskim Slovenčeva,ki že toliko let žive v tujini,trpijo in se mučijo ... pa hrepene po svoji domovini .Njim, Žfctvan fašizma in medna = rodnega sovraštva naj ho ta izdaja v spodbudo, naj jim prinese zopet upanja in vere,ki so jo v te!ru let izgubili. Bero pa naj jo tudi osta li z enako navdušenostjo,kajti v njej bodo na šli vsaj medlo podobo tistega, dela slovenske-' ga ožemija,ki je naša največja lepota, sreča ter iiaša največja bolečina.V upanju,da o tej zemlji ne bomo vedno samo sanjali,govorili,an pak se bomo tja Ir.valu povrnili,odprli zapušče ne domove,popravili razdrte hiše in zgradili naše požgane vasi,zbrali se bomo in sedli v kot,da se pogovorimo kot nekoč ...posvečamo to brošuro spominu tistih,ki so dali o življenje za lepšo in srečnejšo bodočnost slo venskega naroda. / \ kjp Na domači jem' i '••...Naše slovensko Primorje jo po dolžili letih o= svobojeno,toda nastali so neprijetni dogodki, na= stal je nesporazum. Hoteli so nas obdolžiti, češ cla smo jf§, ilkal tili to vojno za nekakšno osvajal ne cilje. Hoteli so nam naprtiti,da hočemo tu v zahodni Evropi postaviti .ruše zaveznike pred do= vešeno dejstvo. Nel Nismo postavili zaveznikov pred dovršeno dejstvo. Nemce smo postavili pred do vršeno dejstvo, Nemce.,katere smo tolkli in prefeia geli.. Izvršili smo samo svojo zavezniške/dolžnost. Izvršili smo. jo stoodstotno. Izvršili smo jo vest no do konca,. V imenu vsega ljudstva,ne samo slovenskega,temvteč vseh narodov Jugoslavije,odločno odbijam očitek, da imamo kakršen koli namen nekaj s silo osvojiti.. Ni nam treba s silo osvajati tega,kar je naša po polna pravica,ker verjamemo,da bodo zavezniki svo jo obljubo,dano v Atlantski pogodbi, izpolnili sdp, bodo narodi,/si narodi,ki so zasužnjeni,imeli pra vi c o, d a s ami o d 1 o č a jop svoji usodi, V tem s lu a a j u ni treh . bati z,a maše tamkajšnje bratel M (Iz Titovega govora v Ljubljani) »m O ZGODOVINSKA ura PRIMORSKE Dogodki z-rdnjeg? meseca so polizali,da je ljudstvo Trsta,kulja,norice in drugih. krojev Primorske doc a kal o svojo veli.:o zgodovinsko uro,v kateri se odlo oa njegova usoda,zrelo in pripravljeno. .. .ogodna in silna drama primorskega ljudstva se je urhoma in nepričakovano pričela odpletati tako,da .ljub vse:: stiskam današnjega dne obeta,da bo prišel dan, ko bo s polno svobodo poplačano za vse pretekle muke. Globoka vera,da ni vnanje, a,a? v -ne. svetu,ki bi :io= gla iztrgati iz rek ljudstvu'tiste njegove irnvice ki si jih je ono samo priborilo, .doživlja te dni na Jrin.orskem svoje sijajno potrdilo. Z umikom jugoslcvenske armade od Sode in Trsta so naenkrat spl .-'imeli v prazen nič vsi zlobni očitki, o enostranski aneksiji in vsi pikri ugovori o svo= jevoljnem. reševanju primorskega vprašanja. Sedaj stoji primorsko ljudstvo goloroko na svojih last— nih tleli trdno zaupajoč vase,in volja,ki jo^v tem trenutku izraža to ljudstvo,zato ni več običajna , politična manifestacija,marveč pomeni nepreklicni, dokončni izraz njegove samoodločbe>po...eni dokončni in nepreklicni temelj bodočega mednarodnega poioža ja Primorske. Doslej so se nasprotniki Jugoslavije sklicevali na italijansko manjšino na Primorskem, 'f tej usodni zgodovinski uri pa je ta italijanska e= mota sama rešila svoje vprašanje in zato so enocluš ne in veličastne manifestacije it lijonskega prebi valstva v krstu,v Pulju in djtf-.od za demokratično o blest in Titovo Jugoslavijo mnogo več kot običajna politično, manifestacija. . - one pomenijo samoodločbo italijanske -manjšine na °ri.iorgkem,one pomenijo do končno ureditev primorskega vpoa-Sonja. In kakor ni mogel taksen političen-razvoj presenetiti onega,ki je dosledno zaupal v demokratično rešitev narodne* = 7 i ga vprašanja,pa je nor' X tek večje zaprepe.sc en j® vzbuditi pri onih,ki niso verjeli v demokratičen razvoj na' Primorskem in katerim je italijanska e nota na Primorskem služila kot glavni argument a njihove protidemokratične tq'ze. Današnja zgodovin slca ura je napravila kriz Šez vse njihove jalove računan vprav italijanska manjšina na Primorska* je postaja v današnjem zgodovinskem trenutku pred lija straža Primorske v njeni borbi za dokončno o svoboditev,vprav ona je. dvignila prapor za dosle dno demokratično rešitev primorskega vprašanja. Zato danes doživlja Primorska svojo zmagoslavno zgouovmsmo uro ti primorsko v in .risanje vsem onim,ki morsko ljudstvo mo v kom ..lici r ane r acunc s so hoteli narecla, težko vprašanje,je pri’ olajšalo njihove zamotane, je vprašanje, sodi. Dogo dki,ki ' so s e krstu in po vsej •» * o.a te....,da je strmo rešilo svo=» je samo odločilo o svoji u v ureteklem mesecu odi gr. .li v cu: da le n: b0 P j tih,ki v imorska : Primorski,so^post: vili na laz m svoji ' i -dušnosti niso veroval^. £daj doživela svojo uro,ki so s vo j i p c vrš no s 11 zgodovinsko rimors.ro. ni ti; • spreg ••.■n .ed .li, da da- šna je bi iz-cvar jenos ti ka,kakr vo j i ciničnim nasme ško nošnja 1.- lete. 1918. ,in ki sc bili v prepričani,dr bo zgcrovina s zaprla linji go krvavih, žrtev primorskega ljudstva in tako za večno opeharila izmučeno ljudstvo za grenko zaslužene sadove njegove triletne borbe za suverenost in ljudsko samoodločbo. Zgodovina je ponovno preklicala vse omahljivce,ki so vide¬ li v umiku jugoslovansko vojsko iz krsta in od koce dokončni polom vseh sanj in vseh upov trpe« bega primorskega ljudstva. Ta umik je le Še pri« l;i 1 olja v pla. en goreče domovinske, ljubezni Pri jursko in ta vari k jugoslovansko vojske se je za.« to spremenil v btesteSi triumf Jugoslavije po vsi i 0 tri, .kri tor ju in krstu, tako da je ta /vojska od« v svojih ne koŠ pono bajala s slavo osvoboditeljice,nos< rokah vse svojo divne lovorike,da ■J )o a 8 - zopet nazaj v -kraje^Žjer Sy/'je prvič okrasila z njimi. Ta armada miru ir* bralstva j c na; ure c odhaja la zaradi miru,trdno uver/Ožn, da se prej Iro slej vr ne, ker more samo ona zopet vrniti mir zeulji,;::: t< ro je zapuščal: nice= .Zgodovina ne pozna čiru zrna in z rto ona niti s ar zastonj ne podari j-pa tudi plačila ne ■tistemni ki se jo boril za svojo zgodovino. Zato pa krati Primorska ne bi mogle/poživeti današnje zgodovin rtlrA i ^ m w v-v /^v V* Ai*r* n 1 .*» rt in n rs -.~i "'-v n ■ — ske ure^eilo ,oe ne,-bi borila zanjo m ona no 'oi no= gla postati nepremagljiva, politična postoj se ne bi odziba.lv. v trdi zibelki triletne n: ar o dne v s 1 1 j e, Titovega vo j uka^ do robode >_]-:r ne bi poslušala pesmi 1 je štirideset dni s svojo arma~ bedel ob teinseverneli delu Jadranskega morja na njeno vstajenje/ -Iko ona ne bi doživela tega,ne bi bila to,kar jo,danes: glasnica, svoje volje,ki odme va po vsej Evrooi. Prekalila in rodila se je Pri= morska,k/vršna jo ona bodalu .zato' ona danes ti kot n danes,v krvavem, boju e, z j.agov: .agovati tudi brez voj isdeljiva politične sila,ki s: .ridobila svo; ne. T/ jti Primorska dandanes more z . .v/ . _ . . je neizpodbitne pravico v teku te voj že zdavnaj ni veo sa= vec: ona jc posvala osrednje evropsko vprašanje a ob katera se bo morala odlomiti-.vsa,Evropa,ali je načelo o samoodločbi ve rjavno ali ni veljavno. Z to je bilo v temelju po = crešeno mnenje tistih,ki so mislili,da Primorska s svojo vstajo ni ničesar dobila in da je ona le pom i,o mrl .o i s ka, d na/j o c... ne s .'"nogo ivroosko vprašan je. ob 'at: ' v* milove.nja vredna žrtev svojo; ga zanosa,da je ona lete Igli las trne ga domo1j ubne izgubila svojo svo= bodo ,ke: zor :o Se ni borila zanjo, in let% 194 .. izgubila,Čeprav so je borila zanjo- Zgodovina, n... ir e c ni prikrajšala Primorske za njeno pl .čilo. in čeravno ona danes se no uživa polne svo bode,pa vendar doživlja svojo veliko zgodovinsko u ro,ki ji daje poroštvo,d:*. ji ne uide njeno doiionc" no vlači,lo. Plačilo -Čisto domoljubje ze ia,ki ga je prejela iz -k dramer s k za svojo zgoaovme in ki bistveno spreminja njen današnji položaj napredi o= ne- n is 3 kta 1-.3 _ ? je predvsem trojno: Prvič: h radi svoje triletne borbe s a svobodo je Primorska dočakala on, srečni trenutek,ko ji je prinesla prvo svobodo Jugoslovansko e.rrada,ki je armada njenih lastnih si no v, bore 6 ih se v njenih junaških vrstah. Zavoljo tega si ni mogel nihče prilastiti pravico,da bi nastopil v vlogi njenega osvoboditelja in zavoljo tega lahko Primorska po* ve vsemu svetu,da so je osvobodila iz svojih la st nih noči- hko je lete 1518. Primorska delile, svo¬ je usodo s poraženi? avstrijsko vojsko in bila sa= seclena 1 Italije kov ena iznad takratnih zmagovi tih sil,je lete 13.,j 5 * zmagovita Jugoslovanske, ar® nad:, izpraznila del njenega ozemlja selo na tujo zahtevo,poten ko jo je v celoti osvobodila,kar še z daleč ni eno pln isto in o čemer bo bližnja bo* dočnost najlepše pokazala ; da nikakor ni eno ter isto, k tem obstoji prva velika razlika ned polo* žajen,Primorske leta 1'310. in leta Ijkk in to je prvo veliko zgodovinsko plenilo Primorski za nj--©* 110 triletno narodno vstajo* Drugič« Iz svoje borbe je razbila. Primorsko svojo ljudsko oblast,Id je izraz njene samoodločbo in v. j ene suverenosti« Savoljo tega danas nikce ne :.o re ostro,ilti te oblasti,ne de bi obenem poteptal i' Jelo o pro.vioi narodov do samoodločbe.« -.ko je bila Primorska 1918. pasivni objekt mednarodnih' špekulacij , velikih sil,je v ona postala danes aktiv ni cinitelj mednarodnega življenja,ki bo s svojo samoodločbo sama opredelil« svojo usodo, To j c 2 .. veliko zgodovinsko plačilo Plinorsai za njeno svetlo domoljub je, zs. dr-'go ceno kri njenih sinov.- ki so jo prelili za svojo domovino, tretjič: S svojo nesebično,kakor biser čisto bor* bo za svobodo je Primorska potegnila za seboj ita lijenske -.rožice Trsta in se za vselej združila z njimi'v neločljivo bratsko celoto, lato so danes, v težki uri,prav te italijanske množice Trsna naj glasnejši klican Primorske,ki terjajo od vsega sveta, svobodo za to zemljo, svobodo v Jugoslaviji, * 10 * nko je bila leta 191C. i tsafU. j anska. manjšina na Pri morskem leglo šovinizma, ima leta 1$A> slovansko prebivalstvo Primorske in Istre v tej italijanski manjšini svojega najbolj šega,naj#festej šege. in do = slednega prijatelja,demokratičnega zaveznika.To je tretjo veliko .zgodovinsko plačilo Primorski za nje no nesebično borbo za svojo domovino,za neskaljeno človečnost. Zate položaj Primorske leta 1945*so zdaleč ni enak njenemu položaju leta lplS.in ni enak zavoljo tega ker se jo primorska .borila za svojo svobodo in ker je svojo kri prelila zanjo. Iz krvi rastejo zahte= ve,in ce so zavezniki zahtevali “objektivno vojaš= ko upravo" na Primorskem,jo bomo prav tako odločno zahtevali tudi mi,da se ni za las ne okrne pravica primorskega ljudstva do njegove samoodločbo in da se do konca uresničijo njegove zahteve oh tej veli ki zgodovinski uri. (Pr.Vladimir Joliškar) PRIMORSKA VOJ SKA Leta cini je za' nami, kar je "bil ustanovljen na naj zapadnejšem delu Slovenije korpus IX.v Jugoslavi« ji..Ustanovljen je bil korpus Titove Narodno-osvo bodllne vojske na ozemlju,katerega narod je 2f)let ječal pod fašističnim mussoliniJevškim terorjem. Petindvajset dolgih let zatiranj a,raznarodovanja, mučenja po raznih j-eČah,vsa. ubijanj... Bidovca in mnogih drugih ni moglo Primorskim Slovencem iztr= gati iz njihovega srca močne zavesti,da so Sloven ci,da žive onstran krivične meje njihovi bratje po larvi,jeziku,stremljenjih,ni jim moglo omajati trdnega prepričanja in volje,da ho popravi j ene^ri vica iz leta l9lS.,da bo razdejana in odstranjena umetna v zična bvira,ki naj bi po fašističnih načr« tih ločila dve državi,da se bo slovensko Primorje s Trstom vred;'združilo z materinsko Slovenijo. Sa mo poglejte ih videli boste,da žično pregreje med primorskim in gorenjskim delom Slovenije ni več. Po želji naroda na obeh straneh jo je uničila na¬ ša vojska. Stara Jugoslavija ni mogla podpreti stemljoni ljudstva v Slovenskem Primorju,saj ni mogla,niti dl hotela zadostiti interesom narodov v svoji/lastni državi. Vsebino in polet je dalo gibanjA na Primorskem razkosanje Slovenije med dva roparska fašizma po kapitulaciji. Borba mod dvema/ velikima svetovoma »naprednim in raakeionarr. nim,Je potegnila v svoj vrtinec tudi vse male za« tirane narode. Ta velika borba je dala polet do« slej pritajeni.. silam»ki so se nahajale v narod« nilif množicah Slovenskega Primorja,pravo vsebino pa/je dala boju Slovencev na Primoiškem zavest, da jse njihovi bratje tam onstran seje ne borijo salo proti italijanskemu okupatorju ali nemškemu, ampak se bore tudi za lepšo,srečnejšo bodočnost 12 * slovenskega človeka,zn polne demokratične pravice slovenskega naroda v okviru demokratične,fedora = livne Titove Jugoslavije. Po zgledu vseh jugoslo= vauskih narodov se je n-a' dri .ionskem že zelo z go - daj pojavilo'partizanstvo,formirale so se skupine ki so zanetile narodno vstajo v Slovenskem Primor ju. Ves narod se je oklenil svojih partizanov., Na Krasu,Pivki r v Brkinih in v Benečiji,na Tolminskem, in colo v Bežiji je počilo partizanska puška, Ha= rod je prisluhnil in spoznal, da. so to njegovi fan t jo, ki bodo z or oŠ j ek. v roki uresničili njegove sanje = Ob 'splošni podpori vseg.-. naroda in ob pogojih* ki so jih ne. osrednjih in svetovnih fr n tali ustvari- le velike zavezniško armade,zi .sli Bdeča Armada , so je partizanstvo na Primorskem se pod močno razvilo. Že pod It,.11jo so se vo brigade pod vodstvom štaba operativne zone* Globoko v notranjosti,no le v olikini stare jugm its.il jo slouansko iasisrt co obdale z žičnimi -.O iiiG J G , S O S G X o. o X .o v> x CliO G CiX.X.L “ ovir.xui ? bu;:.leer j i in i-iinskl.A pol ji* V lastni državi-,pred lastnin narodom. s-: vojska ne skriva tako kakor so se s kri' nije vi žnndarjijki so začutili,da so n Pl ussoli- n • l viQT l — tujci V.svoji ogorčenosti so izvajali proti a orel j ali. :.:U SSO o z geni: civilnemu prebivalstvu trde rapresalje so in požigali,Česar pa ni do kr ja izvod lini,je na dalj ev al Hi11er. Bane s je na Slovenskem Primorskem nad >000 slovenski! U do - mov " V se te rapresalje niso mogle streti narod ovo ga odpora tem bolj pro-rr-: i r>r. t se borite proti tej poti zločinca, lini. o&govor na vsa mo č n e j s: p o vez aho s t ra,se večji dotok no spoznal,da njegova pot gre Nerod je aavilno,kolikor bolj zagrizeno in kruto ai.il er in a'us s o krepilu,da jo nje za ta.no ■ ih tov. .menovano "ljubljansko po .risov ali funkcionarjev 1 ' * s., j i n o . masti recimo v XI 1 ® Ij) = Udarni diviziji na Stajorskem,kjer so v slavnem po hodu te divizije pripomogli k tora,da imamo danes Slovenci udarno divizijo. Ha samem Primorskem je naša vojska narasla tako,da so se iz brigad formi= rale divizije in po kapitulaciji Italije so bile z novim dotokom borcev dane vse možnosti,da se for = mira korpus* Primorski rlovcnci so si pred letom formirali svoj korpus,ki so mu dali za nalogo > da prežene v sklopu silne Titove vojske okupatorja in popravi krivice iz leta 1918, Narod si 'je. ustvaril svoj korpus,formacija sama in vodstvo korpusa s. ta bila poverjena dvoma od naših vodilnih borcev, generalmajor ju Siv odru Dušanu in ge nemima jor ju mabimžiču Lado tu. General Kveder je danes komandant glavnega Štaba Sloveni j e r , general ambrožiČ pa načelnik istega štaba,.- Pod takim krop® • kitoodločnim vodstvom'je bil Ek Korpus zmožen do* seči velike uspehe,ki jih je v enem letu svojega obsEja tudi pokazal - Rihemberk,Razdrto.Baška gra pa,Orni vrh,prevrnjeni vlaki,na terenu potolčene sovražnikovo ofenzive,itd,itd,dokazuj e j o veliko mo c borcev Ek Korpusa-in njegovega vodstva,doka * zujejo tudi,karo je moral sovražnik z vso resnost® jo računati z jekleno pestjo naroda no. Slovenskem ari morskem- Te dtu tura ima nemem v skromnih obris sik prikazati življenje in delovanja edinic IX« Korpusa v tclcu enega leta.- bi hoteli dati tor¬ no sliko vsega tega,bi morali govprrš ti_sleherne® ga borca v Korpusu,--borce,ki so dan in no 6 hrabro , požrtvovalno vršili svojo vojaško dolžnost. V enem. letu svojega obstoja jo IX.Korpus dosegel lepe u -• spehe. Ha j večja zasluga za te uspehe, gre našim ju® nakora,ki so v borbi za pravi eno cilje slovenskega naroda žrtvovali svoja življenja, -danes naia mora® jo biti njihove žrtve svetal zgled v končnem•juri š u a. a ki e t e ga s o vr a z n i ka.. V o j ko, I s t o I:, Kolo d ja, Ru ® ,dkr in ogrozimo drugih jun kov je dalo svoj.pečat Ek Korpusu. Žrtvovali so se ža dobrota t slovensko® ge. naroda in še posebej za dvig vojske IX,Korpusa. Slava ifdlim borcem Ek Korpusa,sovražniku neiZpro® son boj za maščevanje padlih tovarišev,za maščeva® = l v m nje vseh storjenih krivici Borb' narodov Jugoslavije je služila za zgled tudi it lijanskox.AU narodu. Že prej ,zla ti pa po :apitu= laciji Italije,se je partizansko H&bemje v zasede^ ni Italiji močno pojaČalo. Ban s m jo pod poveljs tvon 11.korpusa berita za isto cilje ena italijan= ska brtge.de. in ena itali j nisi. divizija, ro, cesar ne bi mogel us o vari ti nihče, je ustvarila bu.ba p-ro ti skupnemu sovražniku - na teritoriju,kjer je bilo danih največ možnosti za razpihovanje nacionalne nestrpnosti,se je v skupni borbi proti skupnemu s:v ražniku,nemško-fašističnemu osvajalcu, zvarilo bor beno bratstvo slovenskega, in italijanskega naroda. no polagamo letni obračun delov:nja IZ.korpuse, se moramo jasno zavedati,da jc sovražnik sicer strt, ni pa se popolnoma uničen. Zavedati se moramo dolž nostijda prav v teh odločilnih dneh pred dokončno osvoboditvijo še podvojimo tako številčno kakor tu di udarno moč svojega Korpusa,da se podvojimo vse napore za Čim večjo voj&kko strrmraost,disciplino , in mojstrstvo v ravnanju in uporabljanju orožja. s/ Jivcli borci IZ,Korpusa! Živel nas veliki vodja maršal Tito: (Za osvobojenem ozemlju januarpa 1$ ,5-) Viktor Avbelj ,politkomisar IZ.Itorp. ŠT A B ix, korpus ft. k; v it: poj Položaj, ki.12.1944• štev- 854 IZREDNO DNEVNO POVEUE V t^h dnehj ja preteklo eno lato,Kar ; e bil formi*, ran na ozemlju slovenskega Pri morja iz takratne 9 « Operativne zone "Hoške” IK.korpus F JV in RmJ,deve ti Korpus jugoslovanske arkade pod vodstvo , veliko ga ••...rš.-.la rita. N&Ši borci so v polni z -vesti vo= likih nalog,Ki jib jo zahteval od njih narod, zla= sti pr So de takrat zasužnjena Pri .orska Slovenija in n:log,ki so si jih z&d li s sni,v velikem in po¬ žrtvovalnem boju vršili svojo poslanstvo osvobodi^ tel j v, v skozi vse loto in tako tako pred vsem s ve* ton dokazali,da so edino oni borci za novo,fedora= tivno kitovo Jugoslavijo, in da so pripravljeni zr tvovati samega sebe za popolno zmago nad fašistič* ni 1 o hupat or j i - V teku borb,ki so jih uspešno izvedlo v tclcu enega leta ieJso edin., cc, jo bilo likvidiranih ve c sovraže¬ nih po stoj ruk,-..ed katerimi: urni w vrh, .ihomberk,Ko“ ritnica/Dornber ohorc,Poljana,Solczniki,Hotavlje Haberle, Pr vaši na, Razdrto,Plava,Avče,Srednja vas,H no,Kamna goric ,Gorje in druge* Bilo je uničeno ne ;aj tisoČcv metrov -roge,porušenih voŠ mostov,med nji 1 n. j več ji pri Avšah v kanalski dolini,za več mesecev je bila za promet popolnoma onesposobljena Baška grapa. Fobitih je bilo Čez 8eOO sovrazniko * vih v; jakov,ranjenih ccz 5 0 in ujetih 10^;. »V teh - i6 * bojih so naše odinico za;; Ioni le volimo količino vo jaškoga materiala,zlasti veliko količino orožja , ned drugi.,.-.: 3 topov, 3 težkih ,ino •otov ,29 lahkih .aino..„ptov,lC 4 lahnih strojnic,20 težkih strojnic Il8 brzostrelk, lj .91 P^šk, coz 20J samokresov in VCČ kamionov municijo« Polog teh ofenzivnih bojev pa so naše odinico krepko izdržalo in ra ..bile pet foejih sovražnikovih ofenziv,od katerih je ena trs. ,jala 2p dni in sc j o, kot vse ostalo zaključila a .popolnim neuspehom, za fašis,-ticnega okupator ja.. ~ t vseh teh borbah so borci in funkcionarji pokaz&= li svoje v-_li ..o vo jasno znanje, ki so si ga nabrali jokom enoletnih voj ških izkušenj; borci, da zn-..jo ravnati z orožjem in so boriti»podoficirji in ofin c|ir.ii ? da znajo edinicc voditi 'in z njimi manevrira 2 to izr-oka štab ih. korpusa. IkY in POJ v zvozi z ksemi uspehi,ki so bili doseženi tekom enega leta v\boju proti naduioČnc :u scvražnik.u.vsem borcev: in ;odof i c ir j cm, of i c i r j cm in pol i t ■ :omi s a r j cv i IS , ko r p . . r 2 I Z i 1 .,. i. c J i, .2 . m T ... o. as hočasno pa noživemo vso vojsko IS.korpusa.da , s posvojenimi silami pri poslednjem jurišu sodeluje, tekmuj e v sklopu vse IkV in p ...J pri izgonu sovraž= nema z našo svete zemlje in pri končnem uničenju fašizi. . Zato v tem poslednjem trenutku se Čvrst c = jc strnimo našo vrsto,so bolj poglobimo svojo vo= jafko znanje,stopnjujmo borbenost,postanimo popol= ni mojstri svojega orožja in vložimo svoji vojski vso duševno in telesne sil«.,da bo zadnji udar pope ion, Dolžnost naših štabov je, da s o vse bore e, ki. so e e-' 7 teku lota junaško zadržali, pa še niso prejeli odlikovanja,t:ko.j predlagajo za odlikovanje z re = 1 ar,odnosno znakom, hrabrosti:, Smrt fašizmu svobodo narodu: nalitkomisar: ■Komandant,polkovnik: V' it er nvbelj lar. Potočar Stane kr. P O H G D V 'BFNE C13O Co koncu zvine 19 j.2/4;.. j c narodno osvobodilno giba* njo na Pri .orskom naraslo tako,da jc bil pritok no vi h borca ■ s Primorske ir brigado na kotrahjsko in dolenjsko prevelik. Potrebno jc bilo partizansko čete in bataljone na Primorskem združiti v brigade in iz lokalnega bojevanja prciti na večje operaci* je,s katerimi bi so sovražniku prizadejalo se več* jo izgubo na ozemlju bivšo Italije* ; ‘Pakoj po izvršenem formiranju brigad • smo sklenili-,, udariti čez Sočo v Slovensko Benečijo- Brigadam pa s'.0 dali' sledečo vojaške naloge; 1 ) i z vrši t i ' pr e hod. 6 oz 3 ob o ) združiti so na desni" obali SoČe ■ 1) izvršiti čiščenje sovražni"z v Brdih,v Slovensil Benečiji in Pozi ji a) Vršiti mobilizacijo in oborožitov 5) zanesti narodno osvobodilno borbo v.' od slovenstvo prebivalstvo do skrajnih'zapadnih moj Slovenijo in s tem ustvariti tudi pogoje za nadaljno sir*- jonjc antifa šis t i6n.ga razpolož onj a mod it ali =■ jenskim ljudstvom v Italiji« Italijanski armijski štab v Padovi jo zvedel za na šo n a vene- in so z avb del vso resnosti položaja. Zla sti so sc fašisti6.1 i oblastniki bali prenašanja is krc upora na italijansko prebivalstvo,ki je takrat žc dobro občutilo pest Zaveznikov,predvsem pa Bde* oc Armade,ki je razbila deset italijanskih divizij pred Stalingradom in so so ostanki pravkar vrača* li s svojim, štabom v Gorico in tai: sc jc vršila ton feronoa vseh višjih vojaških in političnih funkci* on \rjev Izdani so bili ukrepi,da so partizanom za vsako cono prepreči prehod coz Sočo in sc posebej čez staro avstrijsko italijansko me. 3 o v Slovensko Benečijo,Rozijo in Eurlanijo. Zbrali so dvajset ti soc alpinov,fašistov,kvestu-rinov in posadijo. Važnosti tega pohoda v Slovensko. Benečijo pa so se = 18 = tudi dobro zavedali naši primorski partizani. Saj so bili .zavedni,odločni in hrabri sinovi svojega naroda,vsak jo bil pripravljen žrtvovati svojo šiv ljcnje za svobodo- In ros,v borbah pri tem pohodu sc ni nikdar nihče umaknil s svojega polož \ja,ni= kogar niso Italijani ujeli živega,v nobenem jurišu ni bilo strahopetcev. Petindvajset let fašistične^ ga zatiranja jih je prekalilo in jim dalo jekleno voljo', čeprav so bili raztrgani,bosi in lažni, ni so nikdar godrnjali. Takšne bore- sta imeli brigadi Simona G-r ogorči da in Ivana Gradnika, 5- in 6. slovcn ska brigada,ki sta nastali iz Južnoprimors koga in Sovornopri .orskoga odreda. Bili so to si. ovi kra= sa,Istro,Vipavo,Trsta,Tolminskih in bovških kri = bov,Brd,Banjško planoto, in vseh drugih krajev te lepe Primorske Pohod v Benečijo se je zadel že mad zbiranjemci so bili s po 6 c tka z nami, so nar ostali zvestjJ^once.,njihove vrste so sc še pomnožile. Najvosji omahljivci so se is strahu pred žrtvami umaknili v ozadje. Po jav sv,:.bobr .nstva mm - splošno ni zbegal duhov,ljudstvo jo te narodno iz¬ dajalce sprejelo z zaničevanjem,velika večin . &u= hovnikov pa je odločno odklonila njihovo ponudbo za sodelovanja. Sprejela jo je le tista peščica,ki jo že prej sodelovala s fašisti,in nekateri redki, ki so bili ra si tihi nasprotniki ih so šele v var= stvu Nemcev in šfabobranccv pokazali svoj pravi ob raz. Le ti ponekod s svojin moralnim vplivom zava= jajo politično nezrele ljudi in pomagajo sovražni 55 ku. i M Kaj pa primorsko ljudstvo? ik.kšen je njegov odnos do duhovščine,ki odpada od svojega naro da? Kakšen do tistih pravih duhovnikov,ki so ostali resnično zvesti svojemu prvprič ulju,s te da so ostali zvesti tudi svojemu narodu?'" Primorsko ljudstvo je poboža©,4, z ostrim Čutom za narodna koristi od!:lanja vsakogar,ki šc drži s sov paznikom,pa naj bo tudi duhovnik. Nič boljo bot iz dajalcem,hi so morali po zlomu Italije pobegniti • pred upravičeno ljudsho jezo,sc ne bo godilo tudi današnjim pohrovitoljem švnbcbranstva. Zasledoval jih bo poleg tega tudi srd zapeljancev,ho odprejo oči. listi duhovnihi pa,hi so sc zavedali svojega visokega poslanstva ljubezni»ki so niso dali zave« sti od političnih strasti in od želje po oblasti te so s svojin modrin vedenjem preprečili bratomorni boj,uživajo vso ljubezen in spoštovanje ljudstva. tudi narodu,s katerim Zve; tl bogu,so ostali zvesti so sc trdno povezali v dolgoletneti boju za narodn in demokratične pravice in bodo zato z njin vred deležni vseh velikih pridobitev. Poudarjam pa,da pravilna orientacija večino te pri morske duhovščine v boja se ni i prvih razdobjih osvobodilnega prod vsemi skuš n j sv saii. kiiogi so med njimi še nagnjeni k politiki sredlnstva,ki jo ■’tvo,kor mu je spodletel direkten Ir Tn^ša svaboor napad. Vsi pa vemo,da politika, sredinstva ni nič drugega kot podpora boli gardi, bredinstvo je to« tej najtežja p] Čo bi se mu vdala v večjem vila ves kapital,ki ga ima .izkušnja za pri .romsko duhovščino. š t c vi1u,bi lahko z apra doslej. kožno je samo ili proti narodu; kdc jo dvojo: ali si z n .rodom z nerodo ., je z Osvobodilno'fronto. ,f Ti si predstavnih tiste skupine intelektual cev,ki ni pripadala nobeni predvojni stranici, ki je bila ponosna na svojo neodvisnost od političnega dogajanja. Takoj,ko si prišel iz zapora,si sc navdušeno pridružil Osvobodilni fronti, kat eri švvbobr vriska propaganda očita, da ni vs, nistične --.rodna fronte., ampak 55 tir eni j a komu 1 str? Kaj s i km j čutil,da bi kdor koli v Osvobodilni fronti nasprotoval tvojemu odnosu do svobode prepričanja?” Kleveta naših nasprotnikov,ki jo navajaš,me ni ni ti malo ovirala,da sc ne bi pridružil Osvobodilni 24 Fronti. Bil sem uvcrjon. do dna dusc.df bi sc tako mo .goono vsenarodno gibanje ne bilo moglo razviti,da ni bila pos eneznikom zagotovljena svoboda vosti in prc= pričanja. In sc nisem varal. To,kar de šivijam,prcsc« ga loja pričakovanja. Deseti mesec som v partizanih, a vos čas niso., slisr.l niti ene bes-odu*?poudarjam:ni** ti ene besedeI- ki bi mogla žaliti čustvovanje ali prepričanje kogar koli. Tega no bi mogel mirno trfli= ti c družbi izven Osvobodilne fronte. Vjsakomur izmed nas ,pa naj bo k terc ga koli politične g*: prepričanja ali svetovnega nazora,je dana'polna :ožnost osebnega razvoja in udejstvov. uja. Druži nas nesebična ljube*= zen do n ser o da, skupni napori in boji so vse skupine za vodno povezali v tesno tovarištvo in-prijateljst® vo. 3 (Odlomek iz brošure "Harije Tilf.nn;Slov 4 nski duhovni ki in politiki o' Osvobodilni fronti in ^ri ,; .) TITO ZAGOTAVUA . .Storili Sni O VSO 5 liS-ju* je bilo v naši svobodili našw ljudstvo v Istri ,oloveiisk^:>. in Trstu še v času,ko je bil sovražnik š- zadnjem razdobju borbe^smo vrgli tja dl 1 j ene je br iz naših najboljših enot,da bi osvobodili s' ate,ne da bi štedili pri tem življa.ja naših či,da bi o= Primorju - n močan. V i jo,sestav vo- vo i neodolji- sn-mo m s tro in ^iovensko Pri in Tržič.Sedaj'p* je prišlo do tega,da nam kratijo pravico na. te kr 4 j c, ki smo Jih osvobodili. Kratijo nam ne samo pravico^da jih pri « ki j učimo, temveč celo nas postopek asrneč ijcjo kot imp perialističen korak,kot enostransko re. svanje vpraša jakov,sinov naših narodov. Kaše enot vem zaletu osvobodilo ne morje,temveč tudi Trst ga,da nsrn kratijo - -25 “ ' n j a, oziroi.ua kot postavljanje pred izvršeno dejstvo. Na diplomatskem polju smo se vztrajno borili,da bi oSuvali naše pravice. Zato povejte ljudstvu Istre, in Slovenskega.Primorja,da smo se borili,storili vse kar smo mogli in da drugega nismo mogli ničesar na praviti, deškega srca smo morali pristati na to ve liko žrtev. Vprašanje civilne narodne oblasti je ost lo odprto, toda bojevali so bomo za spoštovanje pravic ljudst« va v krstu,Slovenske a Primorju in drugih. ..krajih. Ob* stoji težnja,da bi se uvedle stare italijanske ob = lasti, da bi se uvedla, fašistična sodišč a , : ki so obla stajsla do kapitulacije Italije. Raaume te,da ina ljudstvo r teh krajih,vsi Slovenci in Italijani; ki so protigašisti, polno pravice,da. se preti temu bo= re,bodisi s protesti»bodisi s prošnjami šli tudi z drugačnimi sredstvi. V ten pogledu lahke/ računano na izve st en uspeh. .Sene tukaj veseli pmidvse.... ena stvar,a ta je: vidi....,da je ljudstvo v Trstu,Gorici in vseh ostalih krajih,brez razlike, pajj so to Ita lijani ali .Slovenci, e no duš no v svojem odporu in ci lju,da ocuba svoje demokratične uridob.ijtvo.Veseli ne, ra. je it.JLi jensko ljudstvo uvidelo,. ;aj p o:. ..eni no va federativna Jugoslavija,da to ni več tista Jugo« slavija,ki je bila popraj in v kateri narodne nanj« sine niso imele pravic,kakor jih niso imele niti v fašistični It. liji,temveč da je to nova.,demokrati6= na Jugoslavija,” kateri ina vsak narod ne glede pia svojo številno? *• popolno enakopravnost in vse nož = aosti razvoja. Sporočite tam v Slovenske . Primorju in v Istri,naj to bratstvo,skovan, v skupni borbi proti fašistič - ni:,., silam,ostane čvrsto,naj ga Čuvajo v blagor ljud st Ve obeh narodnosti j. n naj služi kot vzor vsem o= stalim deželam. .Sporočite ljudstvu v Primorju in Istri,de. bomo. budni in da bomo ostali zvesti svojim načelom,to je.,da se bomo borili do popolnega uspeha za svobodo n samoodločbo narodovaTo. je bilo rečeno tudi v atlantski pogodbi, leg;, se ?i.ao in za to se borimo...” {Iz govora Tita a:til.ženam Jugosl.) kulturno-prosvetno delo / sredini meseca decembra se Je vrnila v Ajdovšči¬ ni in Vipavi prva razstava slovenskega vojaškega tisk' in fotografij na .Primorskem. štirinajst dni preje se je vršil v Cerknem, prvi kOhcert slovenske pesmi na Primorske m-orodukeij a pevovodskega teč? = ja. človek ima pred seboj vsak dan novo in sveže Časopis je,vedno nove tiskane brošure,ene s pesmimi druge s smernicna,potem zopet spominske knjige i.t. d. Igralska skupina je izv. jala ob sodelovanju vo= jaške godbe akademijo o priliki obletnice Korpusa, kmalu nato nastopi s Pinžgarjevo:Razvalino živije= nja. led vs ko dnevno pošto nihaja j o stenski in žepni časopisi,spisi borcev za naša glasila. Priha ja j o prošnje po učnih Im j ig.ah, pesnih in igrali. Vojska in teren sta rvzgib ...na,borci piše jo, se udej. strujejo v kulturnih krožkih,dekleta se uče dekla .acij in iger. Vsa ta razgibanost,ki jo danes sle* herni spremlja s tako ljubeznijo in veseljem,je iz šla iz vojske,je izšla iz tistih prvih borcev naše ga pokret.so ustvarili iz sebe prvi lik nove armade,ljudske armade,ki ne pozna e_.mo sile orožja ki se .e boji dati narodu široko politično in kul* turno razgled.mast. Izšla je iz vojske,ki to raz * gledanost in izobrazbo ljudstva želi in hoče,skra* tka,ki se bori tudi za silo duha* Ha temeljih dela in žrtev naših prvih borcev je vstala vojska, je vstala narodna oblast,je vstala nova ljudska unet* nost,kultura in prosveta. Po dolgih letih boja ni več kulturno udejstvovanje naroda naš cilj] to je postalo dejstvo,ki najde najzgovornejše dokaze v skromnih žepnih in stečasih,na naših prireditvah , y našem tisku. Človek bi se morda vprašal,ali je potrebno in sploh mogoče,da se naši borci,ki so neprestano v borbah, •» * 27 in na pohodila in . ';ar s ih , utrujeni, b&vijb s kultur¬ nim. udejstvovanjem,ki zahteva bitnega in te leljite ga dela ter poglabljanja. v dušo in vsebino pisane besede. Tetro bi se vprašal človek prejšnjega časa, ti ni duhovno preživel stare Jugoslavije in njene armade, §1 še večno vidi v svojem voja.ru s te vlito , robota,mrtvo orodje v rohni: gospodarjev. Vojak naj bo po njegove n c love h, ti pozna disciplino in ki se zna boriti, mislili bodo zanj drugi,zanj ital; ni vežno, c emu se bori. Burno- to hotenje starih reži .* arov in armad je bila tista l;oprena,v katero so hc= teli vlastodrlci narod oviti in ga prepustiti sle= poti. Budno so pazili,da ne bi vojska zvedela res=* niče,ter so vedeli,da se pote i ne bi nihče več bo¬ ril zanje. Li pa in naša, vojska,ari je nastala zgolj iz prostovoljcev in ki je sedaj dobila značaj in funkcijo redne arnip.de, hočemo,da nas vojak ve,zakaj se bori,da pozna smisel borbe in žrtev,da zato na= šo vojsko vzljubi in ji Žrtvuje samega sebe. Tem .aacelcjm pa ne bo odgovarjal samo borec,ki je dober vojak,ampak borec,ki je razgledan politično,gospo® darsko in kulturno prav tako kot vojaško. In marši komu sp bo prav na podlagi kulturnega dela,katerga dušo ih smer bo spoznal,razširilo duševno obzorje in politično se bc poglobil,vojaško pa učvrstil in postal neusmiljen praganjae fašizma. Vseskozi smo se zavedali polena kulturno prosvetne ga dela,skozi vsa leta borbe nas je ; spremljala pe= sem, spremlja la sta. nas tisk in nova beseda,ki sta služila svojemu osnovnemu namenu; dviganju zavesti narodu in vojski, -voj razvoj je imela vojska,svoj razvoj kulturno prosvetno delo v njej. .Stopala sta vzporedno in se .medsebojno podpirala,drug drugega sta gradila,dajala novih sil in možnosti razvoja . Včasih so bile ciklostilr.e tehnike čudb,danes ti 3 sirarno dnevno časopisja s tiskanimi črka:ai v. pravih partizanskih tiskarnah. Včasih je priredila četa slaro..en miting,dela iz sebe vso vsebi.. o doživetij in občutkov,danes nastopa igralska skupin.gledali žče z drams.tski.ai prizori in programi, naštudirani 28 ,,i v težkih• okoliščinah,vendar z novo voljo po se večjem uspehu.In delo v četi? V tej skro.mi edini = ci se hujejo vedno novi in novi kadri. Vse hiti,de la,.oradi in obnavlja. Kultura ni in ne b~- z.dnja ; I;orahati mora s prvimi v novi časi oe se radi spominjamo naporov v brigadah pred aiim letom,ko smo s skromnimi sredstvi prirejali po na* ših vaseh mitinge. Danes je .aenda ni ve c vosi na Primorsfefem,hjer ne bi bilo vsaj ene prireditve. 3 haho ljubeznijo aro se vadili za nastope pred voj* sko in pred prebivalstvom. Kajuh,še preje Bor,Gre* gorčic, to so bile točke recitacij,partizanske pe* srdi so bile točke pevskih zborov, sem in tja s no vi deli skeče,hi so jih kovali borci novca o-i.se. iz našega življenja, To js bil nas skromni spored, te ga. so se učili borci brez str o ovnih vodij. Volje., koristiti,dvigati borbenost in odpor proti nemške = mu okupatorju je bila sila.ki nas je gnala preko vseh ovir. Petera so prihajale nove pesni,novi par* tiz.ruski pesniki so stopili pred narod,klicarji bo doc ih brezmejnih oze:.,elj. Spremljali smo njih raz* voj,se z njimi st pl j ali in izpopolnjevali. Kinelu smo znali že v brigadah deliti mitinge v kulturne prireditve,v spominske prireditve,v zabavne prire* ditve itd. Danes je n opredek še večji. V brigadah delajo kulturno prosvetni odbori,katerih člani so orol in funkcionarji,danes ustvarjajo programe,ki ■ peli j o prireditve, jih usmerjaj o, dajo. jo razmah kul* turno prosvetnemu delu ,,-ed borci. Sedaj smo blizu cilja. Borci so dobili smisel za kulturno prosvet* m udejstvovali j e, borci so spoznali vrednost tega •dela,postali so gibalo in ustvarjalci, kulturno prosvetni krožki zbirajo krog sebe vej sko,tam se uče pesmi,Kajuhovih in Borovih, tem se seznanjajo Z' zemljepisom Jugoslavije,njeno zgodovino. Me. dri 1 * gl strani pa je bila ustvarjena igralska skupina, kp je v teku enega leta svojega obstoja večkrat prehodila vso Benečijo in Brda,prehodila Tipivsko in Kras ter imela čez 200 prireditev.Danes se iz nje razvija gledališče.ki z..dovoljuje tudi Človeka ■z umetniške-sv. vidika. Razvoj tiska nam nudi se posebno zanimivo sliko.Ta se je razvijal vseskozi v znamenju tekmovanja med posameznimi edini c ..mi.. Takoj po ofenzivi v nov. Al. se je pojavil "Partizanski dnevnik",razmnožen vab izvodih. Izdajal ga je prop. ;dsek XXXI.divizije,ter se je razvil iz radijskih poročil. Naklada je ras= la,Še v diviziji dosegla 800 izvodov. XXX.divizija je z cel. izdajati "Vestnik". "Partizanski dnevnik" je začel nato izhajati v Korpusu v 1200 izvodih v ciklostilni tehniki. ko je bil prvi vojaški dnevnik na Primorskem in nekaj edinstvenega tudi v Jugosla viji za tiste čase. 3e se je razvijal,povečana jo bila oblika,članki so se nožiči,razvil se je v glasilo OP na Primorskem,nato se za Gorengkko.konč¬ no je bil pritegnjen na Pokrajinski odbor OP za Slovensko Primorje. Danes je ni hiše na osvoboje nem ozemlju,ki se ne bi veselila in čakala na ta svoj dnevnik* Brigade in odredi so izdajali še svoja glasila in tekaovali. Kako so bili skrbno urejeni ti skromni s isi: "GorenjšČi fantje","Za Vojkom","Soški glas". Gorenjski partizan",itd. Spominjam se.kake nas je vzpodbudila k delu nova številka "Goriškega borca", glasilo Gradnikoveev. Tudi diviziji sta imeli svoj list. "Primorski partizan" je dosegel 18.številk, j.številka "Triglavskih odmevov” pa je brez dvoma spomenik partizanske umetnosti,spomenik ciklostilne tehnike. Končno smo vsa svoja stremljenja vložili v "Našo vojsko",naše centralno glasilo,ki kaže kot ve ren mozaik našo NOV in POP in vodi naša stremljenja. Ko so brigidna glasila odpadla,so naši borci se ču= tili potrebo po pisanju in pesnikov en ju,hoteli so poglobiti svoje jezikovno znanje -in nastali so nam žepni in stencas(opiš^i. Poleg periodičnih glasil pa so izhajale tudi razne publikacij e,ki so imele po večini dokumentaricen značaj. "Pesmi borcev XXX£.div .'zi je", "XXX. -'Avizi ja v ofenzivi", "Baška grapa", "Leto borb ob Soči"', "Črni vrh", "N:.š’a beseda","N va pisarija"v Štirih zvezkih itd.Tudi tu je razviden razvoj enoletnega dela ter zlasti napredek partizanskih tehnik. luksuzna izda ja "Leto borb ob boči" je brez dvoma edinstvena iz daj a knjige in je.ponoven dokaz požrtvovalnosti in vztrajnosti naših tehnikov po bunkerjih,daleč od življenjskega vrveža. štab korpusa je izdajal r,hc%t vse leta "Vojaški vestnik",ki je sedaj dosegel 22 številk in je po = stal uradno glasilo štaba. Tam so sedaj objavljeni ukazi o odlikovanjih in napredovanjih borcev nove Jugoslavije,Id se bori na Primorskem. Ko delamo danes obrnem,ko delamo bilanco,se zave damo, da bi lahko storili še vec. navedeno pa se tu di,da so bili tudi z našim delom post .hijeni novi temelji kulturnemu ra mahu v bodočnosti. Ta kratek pregled Irulturno prosvetnega' dela IX. Kor pusa tekom enega leta dokaz -a j e, da tudi na tem podr rožju ni šel čas miao nas,da smo z njim živeli,da je kulturno prosvetno delo vedno stremelo za tem , da popravi z dvigom prosvetne vzgoje krivice vjl.su ženjstva,odtujevahja materinskemu jeziku,odtujeva= n ja izobrazbe n asi m borcem. Stremelo /je za tem, da dvigne njih borbenost,njih politično obzorje, da jih končno pomaga zgraditi v aktivne državi j a..e v Tittvi Jugoslaviji. kaša '3 tempi kar. [Iz brošure "'Eno leto IX,Korpus..^izd«prop,odsek.} e vam zdi, pas tirnici vi... Tako mi je zapelo pred dobrimi petdesetimi leti prvikrat in tako 1 poje nenehoma vsako leto poslej pred božičem dva, ali eri mesece. Ta * jzična pesem je sploh prva pesem,ki'sem jo znat peti in povedati. Pel sem jo tako,kakor so jo peli VO ■' ; prav kaj ,i ari 'naši na ootu pri sv. Luci ji, in se se živ mminjam hude ogorčenosti,ko sem slišal peti e sem dru,? oče v Gorici •g vam zdi... 0 sladkost te prve pesmi. ki sen j znal peti in povedati: Nobena druga mi ni lep® ča, oen-' mi ne obuja toliko spominov,nobena mimo te zdine ne bo živela v meni do zadnje moje ure. Sa,» sem jo že davno zapisal,celo na note ser jo poem ga prine - eel,sam bora streljal z njim. C) e go. ne bom vreden, boste pa povedali pozneje. Oučten patron je ta Aadon,so se p --tem pomen j kovali fantje. Pa ,.:.j mitraljezov je sedaj dovolj. Eden ] ' eč ali manj. potem je prišla borba za Vrtovce, .adon je bil pri naskoku med prvimi. Pa pri Štanjelu,ko je njegova iijasinca preprečila kamionom beg. madonevc. slava je rasla. Fantje so ga zaceli spoštovati. V Vrtojbi so postali ponosni nanj. kdo bi si mislil,da je x.:a do n tak tiči V brigadi so dobili brene. Prvega je namenil komam c!ant m-a&onu, ko ja je .manon ;u zaiskrile očim Nekaj časa pa se je ojunačil:"Toviri o preizkusim?” v ’ f Seveda,n.adcn. Čakaj grem : Ves bataljon se je zbEai bor,kadon. Ali ga vidiš?” samoten bor med skalami. Napravili so polkrog in ... nil po travi. Tesno je na ril. Nekajkrat se je popr rafal. En meter od tal je bo tisn.il k sebi,so se ga. je ogledoval, po te.n onandant,ali ga lahko teboj.” "Glej t; pokazal ;ti na sredi zlek - na ramo in me je siknil prerezalo in počasi se .je razprostrl preko skal.Vsi so zaploskali. ; ’Ži = vijo,..adon,najboljši mitraljezec Kosovelove briga¬ de." Njemu se je zdelo,da še ni bil nikoli tako srečen. Zvečer dolgo ni mogel zaspati. Večkrat je nežno bo žal svojo mas1n c o,pr d de n je zaspal. Pri Hudi južini je"...adon,triinštiridesetletni mi = traljezec Kosovelove brigade,napravil svoje zadnje, junaštvo. Večkrat je že zamenjal okvir,ko so se za hrbtom o- glasile brzostrelke. Nemci so prišli za hrbet, na~ aon je pograbil strojnico in se z enim sunkom vr - .1 na nasprotno stran. Niti sekunda ni milila in že je spusti rafal v sredo sovražne kolone."Umik, ' - 27 - tja na levo/' je slišal komandanta,".ntraljezoi naj ščitijo umik. Po teni za nami." . imo Madona so s ki o = njeni hiteli zadnji njegovi tovariši. "kadon,umakni se." Eden ga je pograbil za ovratnik,toda on se ga je otresel in streljal dalje. Ko je pograbil mitraljez in hotel končno steci, ga je zadelo, ^viškoma je padel preko drena. Tisti večer so govorili dolgo v noč o kadonu. STARKA ZA VASDO Sre oko Koso-/el Lačni otroci ležijo na senu, burja vihra skozi lino pod nizlci.i,sivim celom hiše - noč je pojcrila ravnino. kali sanja: kroupirček, ne eden ... polna skleda... Tiho stopa za temno vasjo raztrgana sivka -Beda. Drugi sanja: krompirček v oblici -irzle ročice ogreje. Tiho stopa za hišami in so ledeno zasmeje. Tretji,Četrti in peti in vsi ... tisoč in več — jaz ne morem spati. Ničesar nimam in vendar mislim: vse,o vse bi vam moral dati! MAROA V LANDARSK) 3AMI France Bevk To se.' je godilo tdelat,ko je icralj lierodez iskal Je zuseka,da bi ga ukoril, -.vati božja je zavila sira n pisano ruto in zbezala z njim po svetu. Tavala sta iz kraja v kraj,a Herodeževi hlapci niso JLrovali zmeraj ca ji.ca bili za pet vri. Dolgo sta blodila,da ata prišla končno v Nadiško dolino. Kateri,božji krvavele .noge,čLa S'd se 'poznale rdeče stopinje. Jezu s če k ji je jokal v naročju. Se malo,majceno . ialo, pa bi ce zgrudila in ne bi mogla več dalje. Pod Landarj en je na strmem bregu čepela ženica -oacla edino kozo. m "Kam tako tečeš?" jo orila Barij n "Odpocij £6 Zd ir. položi otroka v senco,da bo spal, jaz mu bom leno vej. odganjala :uhe." ■ ; He snom s-e počiti," je potožila božja mati arija "Herodeževi hlapci so za cenoj: bojim se,da me dohi te,mi vzamejo otroka in ga umorijo. Zaradi ljubeg Jezuaa- -to prosim, 3kri j na ju, ako .moreš l " "Bog pomagaj!" je vzkliknila ženica. "Če je tako,le brv-rž za mano l Pa otroka mi ds j, saj ga težko nosiš! Pazila bom nanj in mehko v držala,nič se ne boj!" -vrija ji je dala sina. Zenica ga je vzela v na roč je,pustila kozo,da se je sama pasla,pa stekla po stezi proti sivi skalnati steni. ..ati b žj:. jo je le stežka dohajala,zdaj pa zdaj še je spotaknila, in sala. In kamor je pala,povsod j o zrasla"nova roža. ženica je vso pst tolažila jokajočega Jezusčka: "Tiho bodi * ubožec moj,to je božja stezica,nihče hu= dobrih zanjo ne ve,skrita boste ko sladki- jedro v luni:- li. 1 Ustavila se jc prod visoko steno, bredi s.tei jala jama, Lanam? sak:. jama,Že dandanes : ne je zi vidi.Zdelo se je, da :: bera pot ne drži do n je, a ženica je po¬ znala. s tezo,kozjo stezico,!-.! je -rodila navzgor/ .V hladni -j orni je n e dl a na skalo,zibala dete v tiaro 6 55 j^in Mi, p el a staro pesem - ubogi zemljici,o otro = cih,ki jočejo in ne morejo speti ker so lačni; Spite,otroci,zoprite oci, sanje prinese vasi bolje daril Jezuse .v je zaspal in ženica niu je z zelene? vejico kostanj,nosila v prgišču vodo? iz Nadiže ter po, za : i 11 v- la. Sre.slo je la lato. drevc in obilno obrodilo Otr oci so pobirali njegove sadove, j ih pekli v zer= j o. vi c i in uživali* Tako je prišel kostanj v Slovan ko Benečijo. njegovi gozdiči se d-.a-ns pokrivajo ironasne obronke. V Landarski jami pa stoji oltar nj a;:,: a na podob-: Čud -delne Katere božje. HE3, BRIGADE! dat e j Bor Hej,brigade,hitite, razpodite,zatrite požigalce slovenskih domovi Hej mašinoa,zagodi, naj odmovn poVscdi nas pozdrav iz svobodnih gozdov! H j e a o ,c j e, pr e gr ade? za alovezone brigade? Ho;za nao ni pregraj in ne noji Po slemenih oblačnih in po grapah temačnih vso od zmage do zmago naprej! čez poljane, požgane tja do bele Ljubljane i-ača o- jaha pr dre leot vihar. Dokler tu so brigade, kdo zemljo nam ukrade? Na Slovonsnom emo mi gospodar! O^NES 3E POLITKOMISAR BATALJONA Preko g,riške ravni se jo odražala v jesenskem, s on cu te na črta. Strelski jarek, Vec dni je n opre sta no vrelo. Nemci so se besno zaletavali iz Carice , da bi predrli, listo jutro je bilo čudovito. Od norja je potegnil topel veter in rumeno listje je plesalo"po zraku. Nastajal je krasen oktoborski dan. V jarku so par® tizani še spali zviti v klcpciČe. Le stražo,ki so jih obsevali prvi jutranji žarki,so nemo strmele proti^Gorici. Nekaj sto metrov pred njimi so se razločno videli Nemci,ki s švigali ,_ed hišami.Pod sopara cipres je stal njihov težki mitraljez. Prejo nje dni je bil za skalno- -graj . ,pa so ga mine pr e® gnale. Le od časa do časa je počil kak strel proti Gorici Komandant in komisar bataljona,ki sta se ugnezdila z zemljevidi,daljnogledi in pisalnim strojeni v niz ki hiši, sta predobro slutila,ds. je ta tišina Sum = Ijiva. Tako je pa c pred vsakim spopadom, udminist® ratorka Dušica je srebala mleko in ju gledala z ve likirai očmi. Pred nekaj tedni je bila se v soli in je le iz časopisov včasih razbrala,da je vojna tez ka stvar. T srcun je nosil od rojstva brezmejno sovr štvo do fašistov. Pila ga je z materinim ml e® kom, gojila ga je skozi mlada leta. Osmega s ep tem. = bra je tudi njo potegnil silen vihar,ki se je spro stil na Primorskem. Ni še popila NLeka,ko je pri Gorici votlo zabobne® lo. Strepetala je, T teh dneh je že spoznala topo® ve. Trenutek za te.-i so splavale granate premo njih in se raztreščile nekje na njivah. "Ples se je zo® pet pričel, tl se je smehljal komandant. Z dal j nogi e do.;a se je zazrl skozi okno. limonada se je stopnje vala. Ne ci so popravljali in granate so vedno halj tipale nazaj k jarku. Partizrni so se s ul -J-li na dno jamica, le komandir ji. in stražar j i y so iifeli^vi-i pete o h' na' ciprese in niše, k j er so zdeli nemsici pesjaki , aenada.a je .nastala /tišina. Dim in prali,ki so ga povzročal? granate, j e veter hitro odiiaS ; ' 1 proci Gorici. Sonce se je zopet^nasmejzlo. konznpant je planil iz hiše in stei.el k jarku. del ^e,spdr’ bodo, navalili. tu , je z..ri- cal kar ied tekoni in zri skr. skočil v j-.rek. Izpod ciires se je z dolgin rafalov oglasil 'irra ljez, P& izza hiš? in ograje.. ‘takoj nato sc sc ' r su li N$mci in stekli preko njiv in travnikov. •■ogenj v se je cul komandirj ev glas te : je vsfe oglušil ropot pušk in ni trgijezov, venci k tlom. ?o trebuhu so se plazili so se dvignili i tildi rok mi so p hoteli i .ogled paravnd.st v obrni Boj se je razbesnel. - Nemci ac_p-bXežral'L....^d razori in za.'skale vi ir. niso mogli naprej, rodi izza hi s so š e"hre dna~ -gr iha j a 1 i novi. ’ ' : lje so le vzamejo;" je morJLjal predse komandant. Bil si je na jasnem, da bodo skušali predreti. Njegov odsek so si zbra¬ li za preboj. Ge jih vržejo iz v jarka,potem jih bo do imeli n: listini kot zajce.uez len” je t-gsba vzdržati.-Na /Štab brigade bo poslal po ojačenje. v se to je povedel tudi komandirjem. 2 c Črni> je i= skal kurirja; Toda vsak mož je*dragocen. Eden na deset Nemcev. Tedaj je pomislil na dušico. Po trebuhu se je s-plmzil is jarka, 'vso ,ot ga je spremljal tisti težlq, vrag izvod -cipres".' Dušica je tipkala. ; ‘3tab III.bataljona.Položaj .Ob 8-'Tri Y( :• inut je prišel sovražnik na' našem odseku z močno topniško predpripravo'. Ud granit trije mrtvi,pet ranjenih. Ob §.vri 14mmut je prešla pe sadi ja v napad. Boj še traja. Pritisk je modan . Izgleda,da skušajo na a šem odselcu prebiti fron¬ to. Prosimo za takojšnjo po no 6'. Zdržati moramo cist ir. i tež,-k. D ao reci,ker je umile na čistini težak, a rt fssiz nu,.svobodo na . «du ri: "Dušica, ali 01 ti resi.' to poročilo v štah?ICurir= ja r.e -.oren, poslati .ker je vsake, ruška potrebna v jarku. Dan je še dol^a Nercev or j e kot listia in trave, " Dušic . je plašno pogledovala komandrnta, Toda sa= ao trenutek. Sovraštvo do fašistov, rr kopi c er njenem srcu,.je prelagalo se op. sel in s puško v roki ■ ed rjo se je bleščalo gor iško polje v dopoldni o njivah in travnikih so so ra.sl.oenc vi Gezi, ki so jih pustile gr n,rt e. 1 as1s rov, ra ropiceno , v b o j a zen.Oble ki 2/j e suknjič oki storila nr mr. >0: our.aze.li rj •a drugi st žik-.le bele ko se je.sp ropot naenh no-mi je s s no i-LO O cresn; ■D. vrt, j c, o a rani,med vinogradi i hiše, k"' je bil št ■a s o 1 .L.. z c, hi s o s ro z i rav utihnil. D,mio listje pod n umrlo. Nekoliko se je zmedla. topovi in ravno Ir 11, so bodo 'išeii lusujoe j eri mi 5 j je po njei do or= veaera ni poti ...o je stekl a no rebri in pril vih razorov, je v Geriči že zabobnelo Toda v njej se je prebudil vojak. .. prej čez pol ure bodo zopet naskočili ir. z dr žari je treba i ko so s vi g vile granate preko nje,se je sklonila, moda na= sledi r/ J obraz. ;c vrgel ob tla.Irk razrušenimi lasmi prsti se-je dvignila. Ni c več cd eh. o j je videla s ko in rdečo streho,ki at ib časa ec ca je trenutek jo Ija ji je udarila in s polnimi usti ni bilo v njej strahu, zi kopreno dima le belo hišo se je zlivala s pordelimi listi trt. brigade.Granate p. dajo okoli nje. OP s a se nagonsko vrže na tla in izpljune prst. ukv variši čakajo.- orda jih sedaj trgajo granate,in .mre j. 2 o eni meri razdal j o. d e .,do onega drevesa,pa ho konec čistine. - .čudeno so jo pogledali v štabu,ko je obstala pred njimi zasopijena,z razpuščenimi lasmi in vsa polna prsti.Brez besed jim je dala pismo., in se utrujpno naslonila na .vrata. ♦ • * ♦ • Dušica Bratuž je dan es-p-Olitkoiidrsaja b at ki jo-im • zopet se požene uialo, se SOČI Simon Gregorčič krasna si,bistra liči lahir,, brdlca v priročni si lepoti, ko ti prozornih globočin nevihte te orne srd ne loti, krasna si lici planin: Tvoj tele je živ in je lehak, ko hod deklet s planine; in jasna si ko gorski zrak, in glasna si/not spev krepak planinske je mladine,- krasna si hči planini kad gledam ti v valove bodre, valove te zeleno modre: te.uia zelen planinskih trav in vedra višnjevost višav lepo se v njih je zlila; na ros. li sinjega neba, na rosah zelenih gora lepoto to si pila,- krasna si lici planini Ti meni si predraga znankaI ko z gorskih prišumiš dobrav, od dom. se mi zdiš posl. nkk, nesoča mnog mi ljub pozdrav, Bog sprimi te tu sred planj .vi Kako gl,..sno,ljubo šumljaš, kako čvrsto,krepko skakljaš, ko sred gora. še pot imaš: k ko pridereš n -ravnine, zakaj te živa radost mine? kaj trudno lezeš in počasi, z :.kaj so tožni tvoji gl. si? Težko se ločiš od hribov, = 45 .= zibel,; s tvojega domov ja? .r - s,da tečeš tile grobov, gtob j . slovenskega domovja? Oboj70 bol psc tu trpiš! V tej boli tožna ir. počasna., 0 rc j na solza se mi"zdiš, a Še kot solze. - krasna! tCrasri si hči planin, brdita\v prirodni si lepoti, ' o ti , nozornih globočin neriit divje srd ne noti! 'ta,oh, . troti tebi žuga '.‘ihar 'ozrn ,vihar strašen, ■rihru » gorkega bo juge., divjal č ’ plodno bo revan, go rje, da . ...\ č ni ta dan! aad tabo j 1 an bo obok, krog tebe p, -svinčena toča, in dež krven . ‘.n solz potok, 1 n h liski i n r o ^ - o', b i t v a vr o 6 Tod šekla br: ka bodo jekla', in ti mi b s - -vava tekla, V :,:ri naša te pc tla bo. \ sovražna te lot. le. bo! Takrat se sporni bistra Soča, kar gorko ti srt naroča: \ kar bode- shranj e\ tli voda \ v oblakih tvojega neba, V kar vode v tvojih bo plsn.in.ui, kar bocle v cvetnih je ravninah, toč\s prčdrvi vse na dan, . \ narasti,vzkipi v tok strašni Ne stiskaj v ' meje se bregov, srdita čez branove stopi, in tujce,zemlj e 1ačne utopi na dno razpenjenih valovi TJ c. pojdem/kjer so rasle moje 3.11 j lepše rože, tj a, fejer selu poslušal svojo naj slajše pesmi; v tiste Igraje pojdem* Id so poslušali smehljaje moj prvi gi,as,veseli klic škrjanca pod soncem. Tolikokrat si> mi dedi tolažbe; vselej,kadar sem prišel utru jgu.pust in premražeu,so mi dali okrepiila ir. ci gfcoga ognja. Kje so?... ft Ivi bi so povrnil tja,v tiste blagoslovljene kra j fe, lej er se je moje srce trepetaje odprlo? K ja. se povrnem: vesele pesmi so tam, vroča, sončna P.a<ž/l»ju pel,da bi se zvrnil ta črni kamen od moje duše.... {Ivan Cankar:Podobc iz sanj) ČAS 3E, DA SE VRNEMO nogo ,.cU je primorskih Slovencev v j Silanu in se= er ni :taiijf sploh. Kaj ve d nas živi tulca j v tuji i £f'mogo let. Te žice razbere* ki so zavladale na uati'geniji kmalu pc prvi svetovni• vojni,kc je bi l/'ne.p. lepa dežela priključena Italiji,so nas ti .r&i&Jr tujin- za kruhom. Fašistični rezin je raz¬ dal pri nas hujše kot po ostalih deželah jltali = je. Oblasti so postopale z našim, življem na Pri -* morskem slabše kot z /.robci v Libiji. Odvzemale so nam polagoma pravico za pravico. Za.tir.' le so našo visoko narodno kulturo,naše s pridom zglajeno go* odpravila so n... š e sole. V na š e kr g j e ošilj.alsvoje ljudi y ve6i- loma izrodke naj slabšega kova; našim delavcem in spouarstvo; je fašistična Italija inteligenci pa je jemala .mssta in jim onemo¬ gočala obstoj na lastni zemlji. Kdor ni imel pr-' = moženja,da bi živel od njega,je bil prifcoran za = pustiti domačijo in iti v borbo za -zruh v tuje Ira je. Fašistična^Italija je hotela iztrgati iz naše zemlje tudi državne nameščence našega porekla. Za sela je z _železničarji. Že leta i924.ii! 1925. je začela nase železničarje premeščati z družinami vred v notranjost Italije,večinoma na jug. n: 3 i= čili jo,na Sardenijo,v Kalabrijo,itd. Kot pregnan* ci so^morali naši železnice rji,ki so bili zavedni, zapuščati pvojo zemljo. Kmalu potem je prišla vr¬ sta na nase učitelje. Tudi ti so bili spočetka premeščeni večinoma na jug. Njim so sledili vsi tisti,ki jim je oil obstoj omogočen samo z delom, ki ga pa doma niso dobili. Tako si srečeval že v tisti dobi primorske Slovence po celi Italiji.Vsi vesbe,kako je oilo nase življenje v tem uregnanst vu. Daleč od nase domačije,na tuji ze/mlji,smo se borili za obstanek. Največja skupina nas je bila v severni Italiji,kamor so se polagoma dali preme® ^ J U £K- budi < ; mogi pregnani železničarji in u čitelji. -Oda rezi ..ci nas je odtrgal od naše zem - 1 -j o j na.u ni j-Ogel zatreti naše n .ar o dne zavesti. Če¬ tudi daleč od_domovine,smo ostali vsi zavedni sino vi naše domovine, nase zemlje. Vsi dobro pomnite,ka ko s. a se porezali med sebo j,kskoieje posebno naša skupina v Ki Innu in oklici vedno bolj družila. File dar ne o orno pozabili naših sest...r.kov,ki so postaja 1 i ve dno s t e v Urnejši i n v e dno bol j tia vduš eni, 0 gre= vali smo svojo narodno zavest tudi na tuji zemlji, ojili našo slovensko besedo in pesem,v nodi in za vesti,da bo prišel dan,ko bo nasilstev v :iaši do ,:0 vini konec,ko bo prepadel nečloveški režim,Id je tl...čil naše ; rimorsko ljudstvo. Prišlo je do druge svetovne vojne,do napade fašis= ti ene Italije a.a ' šo domovino - Jugoslavijo, štiri dolge, leta je razsajala ta kruta vojna po naši zem. .1 j i. Grozote, ki jih je pretrpela - tej dobi Jugos¬ lavija in Pri .-.oreha, so nepopisne. Hrže ljudstvo je doživljalo naj hujšo Kalvarij O/svoj ega obstoj a, a ni klonilo,ni izgubilo upa v skorajšnje odrešenje. Ha rodno*osvobodil ni pokžet.s partizani in terene! t je pisal na naši zemlji raj lepše strani junaštva in pcžrtvovanja, najboljše sinove je -Izgubila ruš: zsn Ija v dolgi borbi za svobodo,ogromne žrtve je do = prinesla naša -domovana ,a končno je letošnja po^ - .■•la d .'rine s Is. svobodo tudi nase' .u Primorju, maršal drug Tito,pod katerega vodstven so .se hrabro bori* rili tudi naši primorski partizani,je prve dni ma¬ ja proglasil osvobojenje naše Primorske. Po n5«le= tih trpljenja, zapostavi jan jan n žrtev smo primorski Slovenci končno dosegli ono svobodo,ki bila / v vsej tej dobi naše edino stremi j en j a, nas naj'/ec ji ide .1. Odkar imamo tu v ilanu naš Faro dno -osvobodilni od bor in naš Urad za repatriacije,::! neutruden- sin - bita tudi za primorske Slovence, s ..o precej dobre poučeni o razmerah,ki..vladajo sedaj pri nas .ia Pri morskem. Sedanji položaj na na. si zemlji se ni or a- vi. Kljub temu,da j e aarŠc,l Tito s svojo vojsko za sedel ir osvobodil celo Primorsko, da so ^Primorci takoj vzeli v roko civilno oblast na naši z e ril j i, je prišlo do nesoglasja z zavezniškimi vojnimi ob* lastni,ki so se pojavile v delu našega Primorja, ■ posebno v Trstu in Gorici,šele po zasedbi nase &e= žele po hrabrili eSinicah IV. jugoslovanske armade. Zato je maršal Tito po dogovoru z m.ršalom .lek = Sandro v. oristal na to, da se na- slovenskem Primorju začasno potegne de \ ...rkuci jska črta,ki deli ni dvoje ik.šo deželo, .inglo-.maerikanci so namreč zahtevali to začasno dem..■.rkacijo,da ščitijo pot.ki veže luko Trst z avstrijskim zaledjem,ki s ga oni zasedli. R di teh pogojev je prišlo, na Primorske.:, do dud:, e.3 ga položaja. Znaten del slovenske pri.orske zemlje živi sedaj pod unglo-amerikarsko okupacijo,čeprav 1 so narodno-osvobodilni odbori pc nekod popolnoma slovenski,drugje pc. mešani,kakor je pač sestavlje¬ no prebivalstvo posameznih krajev. Jasno j c . da j? naš živelj pod zavezniško vojaško uprave nestr/en in razočnrmijker je že po približno enem mesecu 00 0= svoboditvi s strani Titove vojske doživel pogodbe® ni umik zmagoslavne armade/in prišel o o d zavezniško/ kontrolo. Prvotno navdušenje je na ta način prešlo ponekod v razocar nje in zaskrbljenost za nase pra vice- Toda naše slovensko primorsko ljudstvo ....on ; razumeti resnost položaja.,ki je pri nas nastal, pa zaslugi reakcije,po dotiki Titove vojske z zmez = niškimi silami.Naš živelj ima razumevanje za odlok .-.mr sala ant a, da znosno zapusti del Primorske, da ne pride q.o nepotrebnega trenja z nevarnimi posledica ,1. n .'.si Primorci pa so si obenem s ves ti svojih pra vic in ne dvomijo,da pridejo vsi slovenski kraji r.o.še Primorske pod novo demokratično federativno J ugo slavi jo, čira se razčisti položaj in ko pride do mirovne monference,ki bo morala koncnoveljasno pri znati slovensko Primorje novi Jugoslaviji.Ne smemo se torej predajati malodušnosti,toda obenem tudi ne Si..emo biti nestrpni. Zavedati se moramo,da naro du,ki je'toliko pretrpel in doprinesel za svoje os svobojetije ,nihče ne bo mogel kratitit svetih pravi in da naše slovensko Primorje še čaka dan končne znage in pravične razmejitve. Po go s. torna se pogovarjam z vami, dragi tovariši Pri= morci. Vsakikrat v opažam pri vas nestrpnost,žejo po poročilih^ o položajau v domovini,o končnoveljavnl rešitvi situacije v naši deželi ob Ja&rmiu in ob 4—yj. 3oČi t o možnosti rpijost je do. sem tudi jaz s vrnitve v domovino. Razumem vas.Ne strpijost je človeška lastnost. Ilorain vv: priznati, iestrpen in da hrepenim kot vi si,da se činprej vrnem na domača,osvobojena tla*. Toda,še enkrat va Na senu oaooru , _ 'V' . , _ r.oV n c; i To P v _. priporočam,potrpite se,nekoliko Uradu za repatriacijo leži povre. = tek n,,eih Primorcev ravno tako mo or. o pri srcu,kot repatriacija ostalih Jugoslovanov: bivših vojnih u je onikc'.',internirancev in pregnancev. Delo Odbora in Ura?.a za repatriacijo v tem smislu jo stalno; in neumorno.. Težkoe je mnogo. Toda vse težko če bomo obstani li ali prev-stili ..Tv,ko težko delo .ot je repatriacija zahteva dobro,.vestno orga aoije.dola 9 \ Slovencev,ki pilpr ave v Na —r» -V' i V *tr ses se ' aau prnaorsk se je vršil dne id. j ulij c, sito vam pod: ja.priv: zali smernice n...sv ki ste jih jod. nas želeli.Foudarj? do/ -.ovina pričakuje aezu izčrpno .sev Odbor: a aels V3 vse in rabi v; like jli poj še enkr Vsi se ga bo ak po vaši otroci položa .s ni .1, t, da moramo n. nas ./oral svojih vrniti v našo zemljo,v novo Jugoslavijo,Do čaka ogro rjo dela. Vsak izmed nas se lotiti z vso nemo in neumorno s t j o, v. zmožnostih.. Posebno so nam pri srcu nei naraščaj, v katerega st avl j a' -.o na j lepše upe. Ne kateri vaših najmanjših sploh ne poznajo do,ovitij — ■ ' * ’ *—*■* - n J ‘ Nekateri, ze. er so bili-’rojeni tu,na tuji zemlji, niti nase slovenske besede. -li rečne j^i. Prišli bodo v domovine letih svojega življenja. Zaživeli 1ibog,ne poz na j o ti bodo v najnezneisih letih svojega življenja. Zaz: bodo novo življenje. Žejno bodo srkali sok življem nja na n,..ši lepi,osvobojeni zemlji. Dorašcali bo= do v pravem okoliš5u,v pravi domovini,v pravi so=“ li,ob novi vzgoji. Dorasli bodo v prave može in = 5 ^ * šene,tkke not jih pripravlja nova Jugoslvija. Naša Delegacija v Rimu je dosegla pr-.v te^ dni od višje zavezniške komande v Iraliji,da prične-njen Ur-:.d z-', repatriacijo v Milanu. Upamo,da sej«'končno le pričelo s konkretnim delo.., in da bodo naši pr 85 vi transporti krenili v domovino čimprej in po najkrajši poti. Seveda,razumeti morate,da pridejo pri repatriaciji najprej v poštev naši tov.riši. bivši vojni ujetniki,interniranci. m pregnanci.Ti tovarišice leta v najtežjem polož -.ju, brez sreds^ tev. nnogi sc bolehni. Oni morajo prvi odpotovati v domovino. Za njimi pa pridemo mi,priraorski Dlo= venci, kaša vrnitev v domovino na-. bo delala ne - kaj t ezko v, ker so tu Primorci ve činom z ..rezina^ mi,s pohištvom in številno prtljago. Toda tudi to težkoče bomo premagali. Najprej se morajo vrniti v domovino naši učitelji in v . učiteljice, ki jih ivi- še šole nujno potrebujejo, oolska vzgoja naše lila dine v domovini moro. biti cimprej urejena, Naši učitelji,ki niso vezani na družino in na tenko prtljago,haj se vrnejo v domovino činprej,tuli če na svojo roko. Toda prepričan sem,d-a nam bo uspelo dr se kaj kmalu vrnejo v domovino tudi vsi ostali Primorci* , Državni nameščenci se ne bo jte,da boste zaradi zapustitve naših mest .trpeli morda mako izgubo no službenih letih,na plači,na pridobljeni pokojnini itd. Za vse to se vlada v Sloveniji že sanina.Vse to bo naj lepše urejeno in rešeno. Vsak pos-veznik i.tm zajamčene vse svoje službene pravice. Celo več, so. merodajna Ministrstvhze del rjo na novi ure — d it vi plač. Za železničarje je ta ureditev že dov vrsena in iz nje je ra : vidno,kako pravično in te= -eljit.o skrbi nova Jugoslavija za delovno ljudst¬ vo. Tudi z... ost.,.le državne in privatne nai.eščence je ureditev plač ze v teku ali"pa že dovršena. ,To nam je lep dokaz, er. nova Jugoslavija ni več drža= v r a birokratizma in da se tu Vprašanju,ki so se preje reševala mesece in letalko so se tudi nujni -'••iti kopičili'in zastajali na mizah različnih mi = uisterstsv seda,j rešujejo vestno in hitro. uCKjuO v mo ir-f>lja/jrr.o 16oi od iipri nas ;e Cbvesc J ce tik. znan c 3 , la morda Tovariši ubit 'niso med soboj prišli 2 nani v sao.aj bolj prostiiponagajce na. .. 1 litiacijo ,.aora imeti e vidne o vseh bloveneavg vi se bodo vrnili v \o.;o lnc. sčz-ua /i .o', jo biti Cia izčrpne j si , dr. nan bodo pr.pr a po d 1 ra uri organizaciji bodoče' repatviacije[ čr ~ . siji, M. sto s Uracbza r* pri. nrslnc pri Repatriacija bo ni e nas vseli, ko i - aaor . biti cim krajša. K e s trači.no se do risa številna, skupina zopet v denovi no delali doni,r._ dorači grudi,za zpaoi težke delo, toda 1 :.l;x> bo bo dovršena. Sedanja pretiodna dc icila! iCo i,k o bo-- so skupnost. boro Z: siveli novo*prerojenoplodovito šp. vi jen je.. Tudi ni Primorci bomo končno živeli ir.', gelali za svoj narod in ne ve o za tujca._ /' Tiova demokratična federativna Ju goalojija nas prič.kuje,kot dobra ivati pod svoje o kralj e. Ob. Jadranu in ob Soči nas čaka lepša bodočnost! (Jože Janež) PRIPRAVIMO SE 2A ODHOD! Glavno težišče MOUJa mora sloneti u-u kulturno-pro svetnem delu in to je ozko povezano z delom pro = pagande. Po izvedbi pa je ločeno in razdeljeno na sledeča področja, (Porazdelitev vam predstavim iz dveh razlogov. Prvič zato,kar bi vam rad nakazal z smisel za delo na teni polju in drugič zato, ker bi rad zvedel za vse vale načrte,nasvete in kriti ko. Tako glede prosvetnega dela,kot propagandnega in tako celotne organizacije v severni Italiji.) 1.) Pouk slovenščine in drugih predmetov v štirih ločenih skupinah,ki se formirajo n. podlagi zna - nja,sposobnosti in starosti tistih,ki se tečajev udeležujejo. Podrobno razpredelbo smo objavili že prej vsem,ki se za to zanimajo. Do danes se je prijavilo za te učne ure nad gO primorskih Sloven cev. Jasna je,da problem s tem še zdaleka ni re = šen. ...orda je za silo rešen za krog slovenskih družin,ki se nahajajo v kilam^all v njega nepo sr e dni bližini. Toda vsi drugi otroci,Id se iiaha= jejo razkropljeni po celi severni Italiji in ki žive še v bolj bednih razmerah,so ostali tam,kjer so bili. .Njih politična in jezikovna jzobr.zba je pristno italijanska, kako naj bo tudi'njih značaj obrnjen za novimi slovenskimi silnicami,ce njih starši nočejo ali ne morejo z njimi govoriti slo= venski? Ali pa če govori jo, *: ovorijo tako,da se otrok navadi neko primorsko-itnlija*sko mešanico ki nima ne glave ne repa. Niti malo nočem obtože vati Slovencev,ki so morali gotovo več pretrpeti pod italijanskimi fašisti,kot mi, tqjda nisem si mogel maj,da ne bi vsem predoeil tega tako pere¬ čega vprašanja narodne samostojnosti. Naj ti znano je,da je prva stopnja za potujčenje bas prepoved * 55 - in uničenje materinske govorice. Za vse te ljudi 1U,otroke bi bilo treba organizirati izdajanje cin večjega števila knjig,časopisov,morda celo sol li Molonij »vsega,kar nore in mora dvigniti narodno za Vest in možnost izobrazbe. ,.orda si lahko priznano,da bo treba se precej ča¬ sa, predno bo možno govoriti in udejstviti načrtno masovno repatriacijo primorskih Slovencev.Ta čas ki nam v tem razdobju ostaja,bi bilo treba izrabi ljudi,ki Še žive pod vplivom fašističnih in Pa¬ ti,d; reakcionarnih smernic,politično in kulturno vzgaj jo in to v veliko večji meri,kot se to dela do se= taj. Za to pa je potrebno veliko 1judi,pomoli,de = nar ja,prometnih sredstev, predvsem pa prepričanj s r da je to delo enake važnosti,kot drugo,Če ne večje 0 priliki se bom pri tem problemu dalje ustavil.;za nocoj so mi zdi dovolj,.!'- se., vprašanje načel,še enkrat javno podčrtal. Je se zavedemo važnosti,se ara vprašanje sedaj samo premakniti iz izhodne točke. Š .) Prosvetno -kulturni odsek si je vzel^za nalogo, da organizira sistematieno urejeno knjižnico,ki bo vsem dostopna ter bo zato v pomoč šoli»mitingom in vsem,ki so za slovensko besedo zanima j o. Treba izvesti akcijo za nakup,nabiranje »iskanje, in darovanje dela,kajti Knjig Knjižnici J QJ bi mogli naj bi bila duša našega najti vse i ics.r bi nas za nimalo. Nasi otroci 1 učili slovenščine,Če bi ji go dovolj lepih knjig. Odrasli Slovenci bi veliko 4 ■nmo-pni čp. hi obiskovali knjižnico se z veliko večjim veseljem, mogli dati na razpola* bolj -oostali povezani,če bi obiskovali knjižnico in Čitalnico in s tem bi mimogrede tudi svoja ob¬ zorja razširili.Vojni ujetniki,ki se zbirajo za odhod,Se ne bodo dolgočasili,če bodo imeli na raz polagO naše sodobne revije. Vse ih vse premalo se zavedamo,da ) prav jezik n ..s opredel ju j e,ki nas dela te rega tis ti, ki nas dvig.., ki narod. Jezik jo tisti,na katerega predvsem našla- svoje narodne pravicej^in zahteve. Jezik nas i/ ■ ^Zv\ ■ "Vš \\ o. - bO loči od Srbov,od Slovanov.oč G-evmano\ m kom. nov. m naroda Jader no zna previl:: o vdor ne pozna svojega s love lisici govoriti in pisati svetovno znane 1 iteratin* 1-5 ' ,-v 'd or 0 , vas 1 ; s -n. o 1 p 'i rad o tej L SO L rsak : ■ ti oe.. svoj e pra potrebi • Ved po- as so o •: -V j * švob-o dn . ot jih imenujejo pri. no do.,a ,: us večeri hi nornli hiti sredino vn •.cul turno -prosvetnega. Ali vnai je na pri—er• š drugega in tretjega ai i so A z kr is tali* 'a večerili 'zli LioV-i e as r fV.. s • . f *. a delane s-.no prea ocen uspe? ing a. .ki sna jih .11. se spon a: 0x7' mitingu ■ Prvega m priredili? bilo . : .ovo več bot >C ljudi ; ,da 1:1 j uh sivini pripravi drugi alt ing ni dosegel polnega uspeha in do. primorskih Slovencev tudi tretji ni nav duš'ii tako s kot bi no¬ rel? ICje je vz.ro:-:? V ožje-.: krogu smo si ga že po* iskali in treba je,da se ga vsi zavedamo*, obisk primorskih Slovencev na mitingih je imel večino,. Ali to ljudstvo,ki js živelo zadnjih dvajset let pod Ittlijo, se. je precej drugače razvijalo kot nase onstran moje, v Jugoslaviji. Nočem pobi jo. ti zagotavljanj,da se je to ljudstvo vodno počutila slovenske krvi,da so doma govorili - na skrivaj — slovenski,da- so brali slovenske knjige,toda eno jo in ost one: fašizem jo kljub vsota naporom slo* venskega neroda pod njegovi.r jarmom dobro opra^ vil^svoje delo. Otroke j e.pomešal z ital!jarskimi, naučil jih jo v italijanskih šolah italijanščine, dal jin je italijanske vojaško vzgojo "Balilla”. 3tarejŠim je po kapljicah vlival,počasi,čisto po* časi tujo,neslovensko miselnost v njih hotenje in nehanje. Na kratko: fašizem j.o dobro naročil to, kar je nameraval. x„.c.& slovenskim narodom na tej in ne oni strani stare nojm je.napravil zarezo,da bo treba veliko naporov in veliko”Časa,da jo bomo - 57 - izbrisali, bo s_..,o ustanovili' naš narodno-osvobodilni odbor, ko sro sestavljali osnovni program za dalo,smo gleda* li na vse to bot na enoten problem. JLsliii smo,da' je eno in isto slovenski narod na tej in na oni dir. ni meje.11i bolje miš nismo mislili na to razlilo, ker se je nis no niti zavedali, bb .-litin.lli,vri zanimanju za delo in casonis/ori zanimanju za slovensko besedo,pri debati,se šele po kaze jasno ta razlila. IT.Ji ljudje tam onkraj so klub sl- bi n. razmeram (ali na morda nrav zaradi .atih) zaceli Že davno ločiti dobro od slabega,slovensko od neslovenskega. tu pa slišiš Še danes približno take razgovore in opombe: "'li boš šel r naše kraje?* vpraša Fr n c e Zaletel ‘■'•■on e za Trpi na, ki je tu železničar ali uči* tel j ali karkoli, 'k,, seveda! Na vsak način, a a bi videl spet naše.kraje in Slovenijo. Seveda.če bo boljše kazalo tukaj,bomo pa kar ostali. Tu ima* .o kruli gotov'. Dobro sro živeli prej tulr.jr 7 ’ In spet: Sf Ti je ugaj al čmJnji miting?* ^Seveda, krasen je bil. Naravnost imeniten! Toda če bi pri¬ redili vice in burke in ples,bi bilo lepše,ali ne? In tudi vec ljudi bi prišlo.* Vidite/; teh malenkostih obstoji tista, velika raz* lik.;, ari - kateri bi bilo treb, začeti. Tu je vrzel, ki j e" niste dovol; poznali. Je- enkrat opomnim.; na ' tem'mestu,de nisem hotel žaliti slovenskih čustev zavednih pri.nors.kiii 3 love ne e v, hotel sen pa pekaza* ti na ra. :a..ce,ki obstoje In jih, ni a.ogooe negirati, Dejstvo je tako in spčprijazrlti se je treba s to - i ali jo. Voe te ljudi, Idi tako mislijo, je treba pre* uničevati,vzgajati,govoriti jim,Treba ji; je odpre* ti oči .doc o ve da ti, da to ni prav. N .vaditi jih je treba, da "se, bodo hoteli z,ni,,.ti ze vse vazne prot i ene sedanjosti, navaditi,, da oouo ra -...j. poslus eri _ .-e Tera te, s a udeleževali dedke in brali casopi.se: ■n r--: o biti kos vso:,, tem nalogam? nagovor: sr...h si .•oražo biti najprej m j e snem, kako iu kaj ? Vedsti je trebe, dobro,kak potek naj ima na.- . nacija.In na = 30 splošno: treba je, da se pogovori no, treba j e, da za* ste.vimo naše sile enotno. Konje in vole je treba vpreči če ne za isto oje,vsaj rr isti strani voza, da bo šel naprej. Ce pa bi vpregli vsak svojega oslička na svojo str -.n,ne bi prilil daleč s svoji* ii na o j- u i > #. Na -teh večerila moramo ustvariti dv.so nassnu^delu. Tret>a je izdelati sredino in iz nje iti na široko. Treba je prijeti za netodo,ki se je pri nas ze 10 let ne r bi več. sistem vse ob e ega gibanja,':! naj sar/od sebe rodi sredino.se tu ne obnese. 'kaše poglede s^o si so v ec or e: tujini gotovo poglobili,Ti* poskusili ,vec sveta vi= rorali nem goveda - ' v -ll, ve deli,ve do več. In tisti ki • •tisli j o, kako gledajo iz ne k na slovenske in slovenske raz. ere rali neprestaa.o boriti proti’, m žalost tako poznuni- :f kranjski zaplunkanosti,ki ni kotel. nin. li pogle do.ti preko robu dom Če ga pr. ga,Treba je, da te g . evropskega pogleda prineseno trda \ si edo sloven* skeg:. ne lian ja.. lato pa. je nujno, da se tu dokončno izoblikujemo,ker Človek ssmo kot določena iz do * .grajena celota nore koristiti in vplivati. Ne da bi popravljali ..li izboljševali,r.ei Treba je sen .o m, kaj e vr o e s --© gs. s g-... lisca sr e. Tisti bi se no = ?.ikovati,trebn. je dati ljudem pogleda v uro ti st esv znas ' časopisu brati uo.jejo časopisi, ne s a o s--., vero, naj tujina o nas ni sli, k v. j sodi j e , o. bodočnosti.«, 1 lorda ti s e trebi In če ne g vrstic,m; i, j m svet.Ne tiste* t r e o r o naši si mislite: leni načrti.. Nisem delni načrtov ne dajo uresničiti. Govoril ser. o nujni no* bi U£ k.i J e , cia , . . _ v prvi ne v drugi na logi,to širokih plasti primorskih Slovencev ne znano - 0,1 ne volje za vsa pre* seme izobliNovele (tu vzg o j i t i , c e nebi i d'vanja in debate,ki bi nas raslim na stare in mlade. Stare še bolj,ker so de lom. s o uri vi za niz eri jo, iz S® tere se. šele danes civigau.0 : ), ce ne _ zmoremo tega, je treba,da se shaja mo v organizacijske svrhe. Govoriti moramo o ds* v J lu,Vi je pred nemil treba je,da kritizirajo napake ter odobrimo pozitivne stani opravljenega delal., ('jčloj. .i iz referat..,ki ga je liael tov. Suhadolnik ^viiie na Svobodnem večeru dne ll.VII.19hS.1 -S t ZGODOVINA PRIMORSKE jr - ji to v.zriši, dragi Primorci IPred nekaj meseči, 1 9 je p.j s. .o vsi Jugoslovani na n; šem prvem sestan ku proslavi: ..li in pozdravljali tu iz tujine rado dsvobo j e. o a no vi no Jugoslavijo,našega, velikega borca,velikega volje tovariša.maršala Tite. Tisti veliki dan je srce vsakega Jugoslovana vriskalo od veseljaške močneje ja vriskalo srce nas Primorcev. l?aies naša srca, ne vriskajo več. ... tudi ne težijo ir. ne ni j o lisi Jrce nas vseh Primorcev je samo U2-lj eno ,globoko mn j eno. Užaljeno in. ranjeno potu je v teh dneh tja gor na našo zemljo,v našo pre= lepo Primirsko. t Pragi tovariši: želela bi, da n. (."•ar to r. njeno srce v teh težkih dneh nekaj tistega čudovitega miru,ki ga je našlo roje. Vab im vas,da se popnete tudi vi na skolovito pobočje našega Šavnn,na vrh te gore. Obudimo skupno zgodovino na. šega Primor ja, tega ne ure ceni jivega kosa 11? še zemlje ,,obudimo zgodovino našega,iz teh sivih skal,iz krnskega granita,vzras lega rodu. •Sedimo na vrhu Javna in glej te, vsa Primorska j 3 pred :r.Šini,ocmi. honde, Čista sinjina našega neba in tišina počivajo nad to -veličastne podobo. V eu= dovitem ,lru se iz naših ? zamakaj enih misli razpe= r.ja pred'očal in pred dušo usodna zgodovina tega '•os- "n - še ze.ml je in n j en ega.redu. kisli gredo na = zaj v” daljno, prastaro dobo in gledajo vso Primorsko zakrito 7 jaso prastarih gozdov. Bohotna,brezskrbna narava kraljuje in gospoduje,a. ta zeaJ_ja,cd prirode in usoda zaznamovanih,že prislushuje psketanju konj, Iti nosijo iz nepoznanih dežel nepregledne Čete jez¬ decev. Iz stoletja v stoletje drvijo po tej seriji nemirna ljudstva,sejna novih ? sončnih dežel: Iliri, Kolti, Rimi j ari ,narkomani ..Evami, Goti .Huni ;iierul , Vzhodni Goti,nemški Langobardi —prod koliki:-d poho v o spevu ‘■■Ilirija oživljena 1 * ta ti lire e to Lito at Slovenec, lod.r n drug‘.če, za nas le vendar z 1 ' iv o v - 70 ■ d oo to, ■" so p 1 -■ dolg. stoletja,ce ne tisočletja,po doltler jih niso prean.gnli Rimljani i;*.^z?.sedli še^kraje.Tu sc Birni js.nl gospodarili doltler s - Italijo Karkonani .dimdi in a aceni poioiarci nato rum» /sr. ta 1 judstvč m. še krije in jih popolno: •asih krajih, te ni oti :.o .maje so zasedli v ;o si jih z moem v rokah-, hri eaLikih ravnim, ^ap e tiari r,e& a lepota obljubljenih dežel je grada tudi n j r ep iz sirnih r rrnin južne Husi je.. Earlu a:o a o zased' i naše Er. je,so pretrgali zvezo z Obri in leta Ob 4 .sc sami prcn3g,.li L., ragob r rde, oziroma, njih vojvode v Fnr = j. ‘ .jm rove se < oba popdns samostojnosti, V tej do= ojvode pogosto isfcii zoro' :U3g ... ... ..1 ji, Za.cne bi so C e da ds ki v . M nednikih, Ha vojvodsko:. ~hntiv Bedndu/^zunoii "slo" rensoino ,lcot enakovreden kgt času te samostojnosti so h*M' očrni j : aided i mn osvojeno zemljo in se tal šerp. so sena. V -J - j . n , . s ace 1 j. o odelo i/Cl O. /j 10 ;aru. iMili ne : 0 b - ,ki bilo. z: n 1 o uro s j i/ o s gi - > - i - j * j x beseda je postala ne Sir. pradedoma nori tel ji c a suženjstva. °a.j pr v o tistem Času zs = vlado: sramotno podloznistvo in suženjstvo,ki je za 11 stoletja postalo usodno za ves slovenska "rod. .tri arh Pavlin II. si je. n.rmr.e# prizade val , do. bi aoristi n.il Slovence. 7 ta namen se je zatekel k cio. oo. s a.ra u =3 .J. lu Velik .Skiu ...ma _ JJl o Teli.M je po Vrivke g: boju _ raoriarb. Pavlin IL je. tibo podredil Q*<3 govoril,da. jih napad zavzel na.Že 1 kaj e, i dlover.ee kr s ca Pol veri,Karel Veliki po. svoji oblasti.kaši pradedi poc. novi. frankovskim gospodar jen, ki jim je pri- stus . '• 'o "ero, služili kot sužnji, na njihovi ;o jih lahko in r-'. 'ie.V" i i. ico'C se Teom. i e zljubilo. Cb in sramot ca srednje eka. n LovensKe sužnje so nupo.v zaj. miujan ff Bene= 'ali mo haoiecr nsk: Od ca s a Oo ,< X.~ ^CV.V liod. roo. njk,, iz oblast: enega ■ta 77 . m i in n aŠs u :r gospodari j o krajih, ^juc Spomin sc je ohi G oni]. b 01 & tj E: gl*6 t' 8. z roke v robo, drugega. C c' lo rij6 naši zeool o;a colip ii * . u v. ij uo naša h bivališča. Te¬ ol ji . Tedaj ob suženjstve¬ st ra ;ih hribih = oč’ = Leta 1001. podeli Oesar C ton r.JdnrilejskL cerkvi polovico zemlje ..ad jogo »Ifipavo,Devinom in -.Iparai. Leta 1028« ji modeli cesar Konrad ves kras z Yi* pavo, Postojno, Cerknico tja do Rete. V.e.s ?. pokrajina pride tako v vladarsko oblast patriarhov.Ta vlada vina zdrži par stoletij in se razteza od lis. v e do Drvatskega,od ..drije do kar,.v ,ank. Država patriar = hov in-jih Vazalov^raapade leta 1.. ; .20. Tolminsko pride v oblast nefr.skih grofov in leta lpOC. z Go* riško vred pod nvstri jo. Doba^suž-en j s tv a traja. J e li naše ljudstvo mirno prenašalo to sužeijst~o?Fe. Slovani že 09 , pamtivska ljubijo svobodo l?ct^noben drug narod. Ze stari zgodovinar Prokopij piše o olovanih slsdeče: 58 Se od nekdaj vidimo,da Slovani žive v demokraciji. Svoje zahteve razpravljajo v ljudski zbornici.” minski cesar . kvrici j ,ki je na padel in hotel podvreči Slovene,piše v"Strategi* ko n* sledeče: : ‘'Slovani ljubijo svobodo; oni ne trpe nikakega. absolutizma. Sinatram,ds. ni 1 : lika naloga .podjarmiti te naroča. "Ponosni s mo, da te zgodovin* ske ozu.: obe veljajo še danes zn vse slovensko na* roda. In bodo veljala.Sako naj ne bi veljale za naše primorske pradede? Tudi oni so bili zasužnj-e ni in borili so se,da bi se jarma rešili. Tragične legende nam slikajo boj e,borbe,ki jih je ne še pri aorslco ljudstvo vodili proti tujim, grofom in val* potom,ki so gospodarili"na naši zemlji. V zgodovi ni so zapis ni tol -inski in gorički punti,zapisa ni vso uporniki Ivan Gradnik,C-regor Sobal,Lovrenc Sragulj ,--artin Muniha in drugi,katerim so tuji valu®ti lete. lj'l..;..na Travniku v Gorici odsekali glava in njih trupla razčetverili ter 90 edine ude obesili pri LoLianu, i’anovcu in krojni. La j .niso morda skozi stoletja rinili,umirali za.svobodo na sega narodu,nase zemlje tisoči kmečkih ljudi,upor ni ki , punt er ji,ad. so jih va Ip %t i me t al i v podzemske ječe in jame ter so te. umirali ob drobtini kru ha in požirku vode,dokler niso umrli in so njih trupla r.m s 2 gnila ter so posamezni čeli počasi “ * počep 13 . skozi mrežo v spod: j stoječo vodo.Ali: niso umirali za svobodo našega ljudstva, in naše ze.il j e tisoči i:a tisoči v krvavih bojih s Turki? Cd lota lapG.dalje je nase ljudstvo skozi tri sto letja pisalo svojo y tragično zgodovino s krvjo in solzno!,ko je vzdrževalo napade in navale Turkov, ni y so s svojimi četami poplavljali iis.se pokrajine, požigali,plenili in odvajali v suznost naše lju di.kkozi stoletja, je ttopelo ,ginilo in umiralo za svobodo to nase primorsko ljudstvoma svoboda se mu je odmikala kakor začarana,le v pravljici žive ca,omamijiva 1epo ta• S francosko revolucijo zaveje v Evropi nov duh. Pričnejo se Napoleonovi-vojni pohodi po celi Evro pi„ Lota 173 V. je Napoleon v vojni z Avstrijo. Francosk.- vojska gre skozi naše kraje in prinaša zemlji, pa ljudstvumaova gorja, ko Dunajskem -ii ru odstopi leta' 1806.Avstrija Napoleonu vse svoje dežele .od Alpami,.Savo in Jadranski n morjem. Po določitvi tega viru pride naša Primor ska skupno s hran j sko in drugimi pokrajinami pod francosko "lado. Vse te naše pokrajine se sedaj imenujejo . Ilirske dežele. To francosko godgodstvo traja pri nas Štiri leta in ^prineslo je našim, ljudem. vi= den,četudi medel zarek sv'bode.Nova francoska vlada je olajšala kmetu tlako,roboto,de setino. Na^e ljudstvo vendar dočaka nekak polovičarski^ konec podložnistva do grofov. Naš krst ne doseže popolne gospodarske svobode,a čtririletna fran= coska :lŠda’ 1 pusti v naših kraji^globok vpliv na . duševno življenje Slovencev; razširil- nam je nam rec kulturno obzorje in mara pokazala r.o,ve cilje v bodočnosti. V tem V.su prebujenja polsne prva a bohotna mladika nase slovenske književnosti, književnost je bila v vsej naši zgodovini velike ga'no vena za"obstoj našega naroda. Naj oreniK.9 za primer samo največj ege pesnika te dobe Prešer na.“Or> je v svojih pesmih nas ur vi in največ ji ^l-srik tistih svetih želja,ki so zavestno ali, podzavestno že tlele slezi stoletja v duši našega naroda: želja po svobodi,po bratstvu in zelja po združenju vseh slovanskih narodov. Dragi tovariši: raj zaključi-, z letnic: m te. kra= tek zgodovinski, pregled, nase Primorske. ko padcu Napoleona zaidejo tudi našim .'.li.:slcim deželen med M žarki svobode. Naši kr«ji preidejo spet pod o.v strijsko oblast, leta it r o. nam prinese spet nove luči. To leto je šiva zareza ,ki deli 13.stoletje v dve polovici. V ten usodnem času' se dononČno za ki jučiv tiranska doba graščinskega fevdalizma;uso = da narodov se menja,nastopa nov caš,ki-loči duho= ve. sloje in stmiove. love sile,ki ji 1 je zbudila francoska revolucija,te nove sile stopajo na tori šce javnega življenja. V ten času vzplamti ideja narodnosti. Tudi v našem narodu se rodi in gori vse do danes. Želja,da se otrese suženjskega -a-. . da se združi v enoto z drugimi sosednjimi sko' vinskimi narodi,ne ugasne več,pa Če jo zatira še tako kruta sil-..okozi vso zadnjo pol vico prejš = njega stoletja in skozi skozi vse dvajseto stop letje stremijo vsi: naše primor sko ljudstvo, naši pošteni in zavedni mozje,glasniki,pesni.ki,vsi z besedo in dejanjem, delaj p za uresničenje tega našega skupnega cilja. Leta 1318/ postane naš sen- po dokončani vojni in razrušitvi šestsv,o let vlc.= dijoce ..vstrije -resnica. Trije naši juž:ioslovan= ski narodi se združijo v enotno domovino Jugosla= VIjo. Toda^nam Primorcem ni dano,da bi storili v družino naših bratov. Tuje sile n:.,a uri kapallski konferenci začrtajo ne je in vržejo naše .e je vse nase ljudstvo pod tiransko fašistično suženjstvo, kaj _se je vršilo v tej dolgi dobi susenstvr ,kako se je godilo primorskemu ljudstvu,naši Pri ..orski J lo veni ji, ve vsakdo od nas. Kakšne, čudovita moč ja držala pri življenju naše ljudstvo,da ni oma= galo,da ni obležalo strto v tej strašni petindvaj setletni dobi? Držala jo je pri življenju vera. neomajna vera v svoooeo in končno združitev s s 'mpno Jugosl domovino Jugoslavijo. C-nstran mej je vi j a, tam je stala naša bela Ljubljane. stala , srce našegu slovenstva,nase narodno in kulturno središče / sanjah smo gledali nanjo,na Jugoslavijo onstran meje vseh petindvajset let. Kot naš veliki romar 1= v^n Cankar v svoji črtici »‘Sanje o Ljubljani« smo jo gledali. Irepcjeno v srcu. v duši ,v vsem. svojem telesu s to vero,z vero v naše končno združenja,je stopilo pri¬ morsko ljudstvo tudi na najstrašnejši del križevega pota . V štiriletnih partizanskih borbah, je naš.e o 'i mor s ko ljudstvo pod. vodstvom maršala lita ralo ' a c, kar mora narod dati za svojo svobodo, za st ibddo ~.šo skupne domovine Jugoslavije* Dragi tovariši, dragi Primorci!' Besen pregled zg c do mis naše Primorske nam kaže,da primorsko ljudr Ivo vso kot //soc ir. tristo let junaško kljubuje rt ::i., še tako k.-utim silam.. Bežen pregled te naše z go o= /me, is samega trpljenja z graj ene, katere zaključek naj bi bila to. štiriletna borba,ta naša blesteč 1 epopeja, nam daje danes, ram'mor & dat£ vsem Primo cera vsem k. ge Slovanom tiste čudovite moči,da gleda mg ;ia':or s. spodobi junaškemu narodu,da gledamo . mo¬ žatostjo na krivico,ki so nam jo hoteli zadat na Priir.or ?!> - tuje si.le.Vsa junaška preteklost našega narode nam ne dovoli . de. bi nas to začasno i kosanje zemljo, n črtanj o mej spravilo v maloduš j e. Ne na Icajiš ja! k nas mora biti trdna vera,da se bo r -šs. pravična primorska pravda uredila - in Primor s. a. bo do stala v celoti de In Jugoslavije .■ To je naša gpreoa želja, Želja,da bomo skupno gradili našo razdejano domovino, da so naš narod ustvaril svoj im sinovom ._ /■isto svetlo in svobodno bodočnost-,za katero se po¬ ri več kot tisoč le/ ? j.n za kar je dalo to 11 no nas .vrt najboljših svoje življenje. Tovariši, na j živi naša svobodna Primorska ^ v o.rvtru naša demokratične lederatavne Jugoslavije; IČaj živi naš veliki maršal TitoI (Referat, ki ga je imela tov, Iva Bros čakava na n se starlcu Primorskih' Slovencem ene 22. y II o 194!?» < PBVi SESTANEK PRiMO^Kn .0 V E N c £ V Dne 22.VII. 1945 . ____e je ob 10.uri dopoldne vršil v prostorih NOOJa prvi sestanek primore id.h Slovencev na katerem se je zbralo 30 udeležencev Iz Mil -n ih med katerimi so se nahajali -tudi delegati iz Bergama ,Lecoa, Gremone ,Mbvare, Torina »Aleksandrije in Bodlja.Na tem sestanku ge govorila tov.Iva dl*eočakova(glej referat na strani 39 * ) ♦ ^3 ->'j je sledilo Izvajanje rov .. Fuk sa Hrana, ki je pove dni naslednjo: iit v: ,Vo '• t o> r - za predavanje, bi vam i hesed.Borba,trnij e- _oi slovenskih X _L -JL ~ »Zahvaljujoč se tov.Brc f-udi jaz rad spre govor hj e in kri so bili spi morcev skozi vsa stoletja. Se danes žal ni napodil čas,ko bi se ta del Evrope lahko odpočil in pričel novo mirno življenj e. Medtem,ko mi tu zborujemo, manifestirajo v Trstu in slovenskem. Primorju svoj) pripadnost ideji,svobodi,demokračiji Jugoslavije btotisoci naših bratov in sester. Blizu smo vsem pem borcem,blizu srno vsem tem našim bratom in se “iram/Dlizu tem tovarišem. Dajejo nam ponoven do= kaz velike borbenosti in zagotavljajo,da je naš narod pripravljen na vse,samo na ponovno sužnost in trpljenje ne! kredno preidem na vaše vprašanje,vam moram govo= riti še o nečemu Tudi med nami,tudi med našim na rodom imamo garjeve ovce.. Tudi med nami se najdejo ljudje,ki _ v j Tudeževe groše pripravljeni pro = dati vse,svojo cast,svoio svobodo; Prodali so jo. Stopili so v tabor onih,katerih interes je ruši= tev naše države,onih,katerih namen je rušiti zgra j eno, ust var j e no z milijonskimi žrtvami. Tudi med vas so prišli. Vsak dan imamo priliko,da iz vaših ust slišimo vprašanja polna strahu in bojazni, vprašanja, ki so ml jasen dokaz podle ara dela na sili sovražnikov in vase negotovosti. Tovariši in tovarišice.! V naši zemlji teče kri. ko- 1.1^ 3e in mori vse 'povsod. Narodne vstaje so ob vsakem koraku. La lota, kuga, smrt so stalni gostje pri nas, Ali ji so to besede, ki vam J iti mečejo ti prekleti plačanci dnevno v obraz?! Kaj naj vam od govorim? Blc„ Vsakemu izmed vas smo stalno priprav 1jeni dati priliko potovanja v domovino, Tam se lahko na svoje oči prepričate o vsem. In Če boste videli lakoto in kugo,Če boste videli strah in mo ritev, tedaj se vrniteDosti je ljudi,ki so do sedaj imel: priliko videti noro Jugoslavijo,In kaj pravijo? Govore c njej navdušeno.čudij o se redu In miru,čudijo se velikanski sposobnosti in podjetno sti našega naroda,.ki se je z vso voljo vrgel na delo za obnovo poruš ene ga«. In tudi vi boste videli delo,delo in zopet delo.Čutili boste svobodo*lju¬ bezen, ki vejejaues v naših krajih! Videli boste, da ste bili varani in obžalovali boste,da ste tudi samo za trenutek verjeli našim sovražnikom. In če se danes ali jutri zopet pojavi-kak tak "pri jatelj",tedaj nastppite tako kot se spodobi; pri= dite k nam,povejte nam in potožite, Vedno smo pri^ pravijeni,da vam natočimo čistega vina,da vam po= vemo resnico. In še nekaj! Vprašanje Trsta vas boli. Ne samo vos, vse nas. Razumem,da z nezaupanjem gledate na poli= ti.čen razvoj tega vprašanja. -Prevečkrat ste bili že prevarani. Preveč ste morali plačati. Toda verujte! Danes ne stoji za vami ona stasa Ju= go sla vi ja, Id. jo je' vodila beograjska "čarsi ja "Ju¬ goslavija tisočkrat prodana. Ne! Danes stoji za vami nova Titova demokratska federativna Jugosla= vrija. Danes stoje za vami svi jugoslovanski narodi. Danes ste in ostanete diraktna skrb federalne Slo veni je in z njo cele Jugoslavije. „ Domovin^danes dela. Pozna samo delo in hoče samo delo poznati. Zgraditev novega,lepšega življenja! Jomčvina danel potrebuje ljudi, potrebuj e vsakogar, ki polteno misjLi in pošteno delal Prišel je čas,ko . še tudi vi lahko končno vrnete na svoje domove,ko budi vi po tolikoletni odsotnosti lahko obnete svo jo vozove proti domu v sigurnosti, de vas domovina težko oaka, da vas bo sprejela z odprtimi rokami, tgnes vam. lahjio odgovorim na nešteto vpr ..sanj, Ih. sfe,; jih tolikokrat stavili v teli dneh;, kako bomo izvedli rinpo.t^iaei jo in kako bo z vami. ''še zolj o-so domovina, laso. dolžnost, da te vase elje uresničimo. Da jih do danes hismo.ri naša vda. Tisove velikih in majhnih zaprek .vam je žitolo na pot 4. Tudi danes so s to j e, vendar ca I1M0 drx.es gledamo z velikim zaupanj mala '?b bodo to n/išo želje ur osni čile in da nam bo ta domoviho kmalu odprta. ire/odba bi bila približno sledeča; lApos/tovnjoe(da je tu veliko število Primorcev z i/rniiijnmi s moramo napraviti daritev. prvi vrst: to domovino /si .idr. a jrvib transportih bi odpotovali z vsi oni ’OS ' ijvr črni kij so tu brez družin,.to: |e kratenih prt solit ob ne dela velikih pragi, vic. im ra sr govorimo o družinah,moremo misliti tud L na o kodre. Tudi za to je preskrbljeno, 'si šoloobvezni dtropi bodo poslani v domovino v nc. j krajšem. času. bodo razvrščeni po razroh internat ih, k j o r j im ba javljeno na razpel go vse,da se či.:-prcj sezna¬ ni;* s slovenskim, j oz ikon. Zakaj to? Iz popolno e- .vnogc razloga. Prešel ihjih prilikah s kor o r. 11 s c ..tov cele družine je v . mo g o 5 a, S t c j ime na s t a ~ veam prinese - s seboj vse. Prevozna srohre/a pa so tako majhna,da je preselitev ogrom¬ no g , levila družin z vso njihove irožino nemogoča v sled ogs. morajo počakati, d- se vzpostavi redna zet. z ni Cm zveza med severno Italijo in našimi tara ji. ho ■ .mo pa dopustiti,da bi vslcd t. g ■ trpeli oiropi 1. izgubljali šolska leta. Sfeto pošljemo o ttrekt na;; r^, Pošljemo jih do rov, da se čiirpre j ■/živijo v . 1 'vo prilike,čiraprej <; nauoo oziroma iz= popolni jo -. Materinskem jeziku; Bodite uvorjcui vsi očetje in posebno se antoro,da so bo tem / otrokom dobro godilo; bodite brez skrbi,kajti vasi otroci grodo resnično domov,resnično med svojo ljudi. Kaj vas čajna v domovini? Broz dvoma delo! Vi vsi pa ste delali tudi tukaj.Vi vsi sto tu delali ve liko lot. Bodite brez skrbi l Nihče vas no misli oropati vaših pravic. Službena leta vara bodo pri znana/,pravtako pokojnina. Najboljšo je,ee rečem kar na kratko: vse,kar ste tu zaslužili,vam bo domovina priznala,vam bo domovina plačala. Današnje stanje našega delavstva in uradnistva je urejeno tako,da ima vsak,kdor dela,-pravico na dobro življenje. Zaslužek,gl je omejen(to je,naj = nižja plača 25OO novih dinarjev za uradnika posl©d njega plačilnega razreda pa vse do najvišje plače 6000 din) ,nnm d je garancijo,da sta delo in pla ca pravilno razdeljeni.Prilike prehrane se ,boljša ■jo. V nekaterih predelih so že odpravljene živi jen ske nakaznice,promet je skoro povsod vzpostavljen in čo ho šlo naprej tako,bomo imeli v jeseni vse ga dovolj.- Odgovoril sem vam na nekaj najvažnejših vprašanj. Vem,da jih je še mnogo,ki vas mučijo. V debati,ki se ho razvila,na j vsak tovuriš,vsaka tovarišica vpraša vso ono,kar jo teži. Pozivam vas vse,da nam pri težkem dolu repatriacije pomagate z vse 1 ni svojimi močmi. Delajte spiske v Italiji žive* cih primorskih Slovencev,obveščajte o vsem one, ki iz katerega koli razloga ne morejo sami pri¬ ti do nas. Povejte vsem onim,ki še stoje oh stra ni,da jih čaka in kliče domovina/da jih vabi in da jih ho sprejela kot svoje otroke s pravo ma¬ terinsko ljubeznijo.« Po Fuksov© govoru se je razvila živahna enourna debata vseh navzočih. Ob koncu je bil NOCJ napro šen.naj o vsem tekočem glede repatriacije poro= ca v svojem glasilu -'Glas nove Jugoslavije". Uredil Suhadolnik Stane, opremil pa Davor Band H > . J? O ..M. A Č I ZEMLJI Tito o Primorski... Vladimir Seliškar:Zgodovinska ura Primorske Viktor Avbelj:Primorska vojska . zredno dnevno povelje IZ.Korpusa . aka Avšič: Pohod v Benečijo . Vladna izjava . Marija Vilfan: Razgovor z Bevkom . Tito zagotavlja ...... . Saša Štempihar: Kulturno-prosvetno delo . . Zemljevid Primorske Slovenije , . SLOVENSKA BESEDA Ivan Pregelj: Kaj se vam zdi ... Simon Gregorčič: Bratje,v kolo . . . "Ta bo pela iz- mojih rok" , • .. Srečko Kosovel: Starka za vasjo. France Bevk: -Marija v Landarski jami . . . . Matej Bor: Hej,brigade .. Danes je politkomisar bataljona . Simon Gregorčič: Soči ..... . V TUJINI Ivan Cankar: Podobe iz sanj o . . . Jože Janež: Čas je,da se vrnemo . Suhadolnik Stane: Pripravimo se za odhod . . Iva Breščakova: Zgodovina Primorske .... Prvi sestanek primorskih Slovencev . I i NARODNA IN UNIVERZITETNO KNJIŽNICO GS I 785 717 COBISS INDUSTRIE GRAflCHE LUIGI P O S I O MILANO. * VIA TADINO 47 *