1ielavslca
Pravica
Glasilo Krščanskega delovnega ljudstva
Uhaja vsak četrtek pop.; v .lučaju praznika	II	Posamezna šUrilka Din 1-. ~ Cena: « 1 meseo	||	OiJla.i, reklamacije in naročnina na upravo
dan poprej - Uredništvo: Ljubljana, Mikloii-	I	Din 5'-. za četrt leta Din 15 -, za pol Uta Din 30'-; za	De av.ka z^born.ca M.klošiiev« cesta 21, . nad
4«va o. — Nefrankirana pisma »e ne »prejemajo	II	Inozemstvo Dtn V— (mesečno) — Ojlaii! po dogovoru	II	Telefon 2265. — Stev. čekovnega računa 14.900
Kapitalizem upropašča narod in državo
Niliče več ne more danes zanikati, da ni ka])i- , talizem rušilec državnega in narodnega blagosta- I mja. Vse gospodarske krize s svojimi strašnimi | posledicami so plod vladajoče kapitalistično družbe.
V jiaši diržavi, ki je obdarovana s tolikimi naravnimi zakladj, da jih v obilici preostaja, tudi, če bi vsak prebivalec prejel pripadajoči pravični delež, mora pa vendar tisoče in deset tisoče ljudi dobesedno stradati. Zakaj? Zato, ker se je tudi v naši državi moralo narodovo blagostanje umakniti kapitalistični družbi, ki je še toliko bolj opasna, ker je sestavljena iz mnogih tujih pijavk. V zadnjem času se je započela akcija zoper pretirane cene sladkorju. Naša privatna sladkorna industrija, katera je 90 odstotkov v rokah inozemskih kapitalistov, si je znala izposlovati visoko aaščitno carino zoper inozemski sladkor. Država pa je istočasno naložila 7 do 8 Din trošarine na sladkor. Na ta način je narasla cena sladkorju od 16 do 18 Din za kg. Pri tem imajo kapitalisti in država ogromne dobičke, medteim pa so tem bolj tepeni pridelovalci sladkorne pese, delavci v sladkornih tovarnah, najbolj pa konzument. Poglejmo nekoliko dobičke, ki jih imajo sladkorne tovarne v naši državi.
Sladkorna tovarna v Velikem Bečkereku, last inozemskih delničarjev, je imela pri glavnici 35,000.000 Din lani dobička celih 14.2 mi lij. Din (1931: 18.2 milij. Din, 1930: 22.1 mili j. Din) in to navzlic zmanjšanemu odjemu sladkorja. Družba bo letos izplačala 50 Din dividende, na delnico 150 Din, 'kar je celih 30%. L. 1931. je znašala ta dividenda 43%, 1. 1930. in 1929. pa 53%. Samo v zadnjih šestih letih je ta tvorni ca sladkorja izplačala inozemskim delničarjem dividend za 101 milijon Din, ki so šli vsi is naše države.
V teh šestih letih je dobil vsaik delničar svojo delnico plačano že trikrat. — V Novem Vrbasu so nekoliko bolj »skromni«. Čistega dobička je bilo
■lani 9.05 milij. Din, leta 1931. pa 12.94 milij. Din. Dividenda bo znašala 50 Din, na delnico 400 Din, kar je še vedno 15%, leta 1931. je bilo 75 Din, i leta 1929. pa 50 Din. Tudi ta denar v skupnem I
znesku 7.5 milij. Din za leto 1932., pojde večinoma iz države. — Državni tvornici pa sta pod pritiskom javnosti stopili iz kartela.
In posledice? Vsled prevelike trošarine in previsokih cen sladkorju je padla potrošnja sladkorja v vsej državi v teki meri, da je finančni i efekt povišanja trošarine manjši, kakor pa je bil pred povišanjem. Nadaljna posledica tega silnega I padca potrošnje sladkorja je, da leži danes v slad-j kornili tvornicah 0000 vagonov sladkorja. To pa I bo imelo zopet posledico, da se bo znižala produik-> j cija sladkorne pese in bodo kmetovalci izgubili zaslužek. Tako postaja sladkorna kriza vedno večja in zadeva vedno več prebivalstva. V naši državi znaša povprečna potrošnja na osebo 3 do 4 kg na leto. Na drugem mestu prinašamo potrošnjo sladkorja v drugih državah. Sladkorna industrija se danes vprašuje, kam bo šla z visoko nadprodukcijo sladkorja. Pridelovalci sladkorne pese se vprašujejo, če se sploh še izplača pridelovanje. Konzu-menti sladkorja pa protestirajo zoper pretirane cene prav zato, ker je sladkor eno izmed najnujnejših ljudskih hranil. To nam potrjujejo tudi podatki o potrošnji v drugih državah. V naši državi se obremenjujejo najnujnejše življenjske potrebščine z visokimi trošarinami, medtem ko je n. pr. trošarina na alkohol in zlasti še na žgane pijače strogo omejena in primeroma zelo nizka. To pa ni niti koristno.
Skupinskim odborom in zaupnikom!
Pohitite z nabiralno akcijo za brezposelne rudarje.
Zbrani denar nam pošljite takoj, da ga moremo nakazati našim brezposelnim tovarišem-rudarjem.
Kriza političnih strank
Ta kriza ni nova. Že dolgo vrsto let politične stranke ne ustrezajo razvoju ljudstva in potrebam časa. Demokratično naziranje se je spremenilo v vsemogočnost in diktaturo posameznih predsednikov in voditeljev. Ljudstvo je postalo nekaka glasovalna mašina, brez prave-zavesti o pomenu pravice do glasovanja.
Socialno vprašanje v vseh obstoječih strankah ni našlo pravega umevanja. Delavskem« vprašanju, socializaciji in kolektivizmu pa so se politiki rogali in se še rogajo. Inteligenca, ki bi morala biti sol rešitve delavskega in socialnega vprašanja, se je na celem svetu iz socialno - političnih razlogov skrila pred kapitalizmom, ali pa je šla v njegovo službo. Koliko pa imamo danes resnično inteligentnih ljudi, ki bi si upali nastopiti javno, resno in dosledno, proti kapitalistični kugi, ter zastopati brezobzirno pravice dela in delavstva? Stvar je žalostna, toda žalibog bridko resnična.
Vse politične stranke, od marksističnih pa do katoliških, liberalnih in prostozidarskih, so v svojih programih, proglasih, govorih, organizacijah in časopisju naglašale na vsa usta potrebo rešitve socialnega in osobito delavskega vprašanja. Toda dejstva, ki jih vidimo pred seboj, nikakor niso odsevi postavljenih programov.
Od kod to?
Zaradi tega, ker so vse stranke več ali manj služile po navodilih svojih voditeljev, v prvi vrsti kapitalizmu. Razni socialni programi so bili pa le vaba za neinteligentne kmete in delavce, ki naj pri volitvah oddajo nezavestno in le v dobri veri svoje glasove.
Socialna demokracija, ki je imela po celem svetu eden in isti program in na desetine milijonov pristašev, ter v nekaterih državah pretežno moč v parlamentih, nima nikjer pokazati socialističnih uspehov za delavce, dasi se je tako imenovala in je bila to »delavska stranka«.
Katoliške politične stranke se niso nikjer imenovale strogo stanovske, bile so splošne oziroma atanovsko-meščanske. Tu so bili kapitalisti, posestniki, kmetje, obrtniki, uradniki in delavci. Naravno, da je v takih strankah pravično socialno delo zelo otežkočeno, če ne onemogočeno. Vsled tega so se zavzemale »katoliške stranke« bolj za probleme samopomoči, kakor pa na izvajanje in uzakonjenje socialnega in delavskega vprašanja — socializacije in kolektivizma.
Vse socialno delo za delavstvo se je vršilo v pravem varstvu delavstva, z ustanovit-
vijo bolniškega, nezgodnega, starostnega in invalidnega zavarovanja, ter inšpekcije dela. Znižal se je tudi delovni čas, V nekaterih pokrajinah obstoje tudi Delavske zbornice. V Nemčiji si je vkljub mešanici centruma, katoličanom posrečilo organizirati krepko delavsko organizacijo, ki je izven parlamenta v kulturnem oziru veliko storila za izobrazbo delavstva. Sedaj je pa tudi v Nemčiji tega konec.
Kolikor se tiče drugih strank, ki so bile skozi in skozi kapitalistične, je -samo po sebi jasno, da so bile protivne vsakemu socialnemu napredku.
Dandanes sta demokracija in parlamentarizem v veliki krizi. Države, ki jih je zajel bučen ali pa tihi val fašizma, se ogibajo celo dela diktiranih parlamentov, in je zakon, volja posameznih diktatorjev.
Človek bi mislil, da se je v parlamentih vršila volja ljudstva po potrebi držav in gospodarstva pošteno, čisto in brez vsake ko-
rupcije, ker so sedeli na poslanskih sedežih pošteni, značajni in nesebični izvoljenci naroda. Pa ni bilo vedno in povsod tako.
Tedaj ni čudno, da delavstvo, ki ga vodi politična inteligenca nikamor ne more. V tako politično delo, pošteno če morda tudi manj inteligentno delavstvo ne spada. Zato je pa preorientacija po stanovskih zastopih postala naravnost nujna.
Delavstvo iz sedanjega stanja lahko razvidi, kako nevarno je pasti v roke politični špekulaciji raznih prefriganih »prijateljev«. Zato je pa samostojna delavska organizacija, pod vodstvom delavcev, če tudi manj inteligentnih, najboljše jamstvo za uspehe delavstva, Sedanja kriza parlamentarizma nam to jasno priča.
Naj ne pride nikdar več do tega, da bi bila delavec in kmet volička, ki vlečeta političen voz v krizo in neuspehe!
Jože Gostinčar
Poročila	z	delav
Viničarji
Limbuš. Preteklo nedeljo smo imeli sestanek, kateri je bil lepo obiskan. Poročal je tajnik zveze tov. P. Rozman. V znani sporni zadevi med viničarjem tov. čuričem in vinogradnikom Meiisner-jem, katera je tukaj vzdignila veliko zanimanja, se je pri sodišču sklenila poravnava, tako da g. Meisner plača viničarju 750 Din in vse nastale sodne ter odvetniške stroške. Tisti, ki so rekli, da viničar in organizacija ne bosta zmagala, so se pošteno urezali. Razburjenje je vzbudilo med viničarji dejstvo, da je vinogradnik g. Grajner s palico pretepel, in poškodoval 11-letnega fanta vini-čarke tov. Šraj. Tajništvo zveze v Mariboru je 15. julija na taka dejstva pri imenovanem vinogradniku pismeno protestiralo in ga opozorilo, da se bo zadeva razpravljala pred viničarsko komisijo. Naših otrok noben vinogradnik mirna pravice dotakniti se, ker jih nobeden od teh ne skrbi za kruh, ne za obleko, niti za prav ničesar. Tako vse bi delali z nami, če ne bi bilii organizirani in če ne bi imeli nikogar, ki bi branil naše pravice!
Iz neorganiziranih rajonov. Kako se godii viničarjem tam, kjer niso še prav nič organizirani, naj zopet služi v dokaz tale primer: Na veleposestvo Langenthal pri Zg, Kungoti se je pogodil za službo viničarji tov. Ferk Jožef. Letos spomladi pa ga je gospodar kar enostavno degradiral za majerja in mu predložil neko pismeno pogodbo, katere pa viničar ni hotel podpisati. Pogodba v mnogem nasprotuje določbam viničarskega reda, predvsem ker poslabšuje položaj viničarja. Delovni čas naj bi bil n. pr. pozimi celo do 7 zvečer, poleti pa do teme. Smešno se čuje pogodba tam, ko pravi, da »za vsako novorojeno tele, dobi viničar 5 Din nagrade« (teleta se vendar ne rodijo, op. pisca) in , »hujskanje drugih delavcev proti delodajalcu ali j njegovemu oskrbniku, grobjanski nastop proti | imenovanim, se kaznuje s takojšnjo službeno odpovedjo in z zaplembo vseh viničarjevih pridelkov na deputatmi zemlji«. Gorostasnosti! Kje se tu upošteva viničarski red. Ko pa so se viničarjevi uprli protizakonitemu in predolgemu delovnemu | času, je brat viničarke takoj dobil prepoved, da | mora stran od družine in ven iz stanovanja. Ker pa se »milostivi« vinogradraici, ki je dala tak ukaz, to ni posrečilo, ker ee viničarjevi zavedajo, da ni na 9vetu, osobito pa ne pri nas še take postave, ki bi mogla brez vzroka razdirati družine, oziroma ki bi mogla posameznim družinskim članom prepovedati skupno bivanje z onimi, h katerim pravzaprav spadajo, se je odpoved takoj raztegnila na vse skupaj. Dne 15. julija zvečer bi že morali biti vun iz viničarije. Tu, v najhujši sili, je posegla vmes »Strokovna zveza viničarjev«, ki je vložila na županstvu občine Zg. Kungota predlog za viničarsko komisijo.
Iz vsega tega je dovolj razvidno, da nam viničarski red in nobena z zakonom še tako zajamčena pravica prav nič ne more pomagati, če nimamo tu strokovne organizacije, ki nastopa v vseh slučajih kot čuvar, kot klicar 'in zaščitnik vsakemu. Najemniki bi dobili pridelke, ki bi jih mi trdo pridelali, bi nam jemali, kadar bi hoteli, družine bi nam razganjali, iz stanovanj bi nas metali in sploh vse, kar bi se samovolji vinogradnikov dopadlo, bi z nami počeli. Zato je nespameten vsak dvom, ki se včasih čuje med člami tu ,in tam, češ, saj se ne splača dajati članarino organizaciji, ko pa se nam plače in drugo nič ne poboljša in je tako, kakor če organizacije sploh ne bi imeli. Gotovo niso plače pravične, je pa vprašanje, koliko so se hoteli viničarji vsak zase v odločilnih trenutkih zato zediniti in če so k temu tudi sami bili, dovolj borbeni. Mnogi le čakajo, da bi jim nekdo drugi vse priboril, oni bi pa samo imeli. Boje se zameriti vinogradnikom in šafarjem in protestirati zoper krivice, ki jih trpe, ker potem bi kakšno čašo pijače manj dobili. Ako se torej komu zdi, da je naša organizacija malopomembna, ker vsaki dan ne prinaša novih in velikih uspehov za zboljšanje položaja, naj pomisli, da se danes moramo predvsem boriti za ohranitev tega, kar smo si že priborili Danes, ko imamo še precej močno strokovno organizacijo, se marsikomu zdi, da ta ni kaj posebnega pomena. Tovariši bi že videli in čutili, ko bi organizacije naenkrat več ne bilo, ko bi začeli vinogradniki tako^ delati z nami kot v slučaju tov. Ferka. Zato držimo organizacijo, članarino plačajmo, saj se nam ta stotero nazaj vrača!
Rudarji
Huda jama. V četrtek 13. t. m. je poslovala anketna komisija v ravnateljski pisarni v Hudi-jami.
Uvodoma je g. predsednik, rud. glavar Stergar omenjal, da so rudarji tukaj srečni, ker delajo skoraj še vse šihte. G. Pliberšek je na to omenil, da je ta polna zaposlitev drago odkupljena z onimi, ki so bili vrženi na cesto ter nimajo sredstev za preživljanje. Saj je znano, da so rudarji bili pripravljeni delati skrajšano, da tako ostanejo vsi v delu, a TPD ni na to pristala.
Nato je narodni poslanec g. Pavlič izvajal, da se reduciranci pritožujejo, da se pri redukcijah ni postopalo pravično.
Pravni zastopnik TPD, g. dr. Roš je nato zagovarjal tukajšnje ravnateljstvo, obenem pa izjavljal, da je v Laškem okraju edina državotvorna stranka JRKD, ter ima TPD popolnoma pravilno stališče, ako isto podpira. Menil je tudi, da je pravilno, ako TRD obdrži v službi le toliko ru- I darjev, kolikor jih z ozirom na odjem premoga rabi, ostali pa naj se izselijo v južni del naše države. Takšno stališče namreč vedno zastopajo razni gospodje okoli vodstva TPD, ker se TPD tako izogne raznim socialnim dajatvam, ki jih mora plačevati tudi za one, ki praznujejo. Nato je odgovoril g. Pliberšek, da je z gospodarskega stališča to pogrešeno, ker bi tisti rudarji, ki bi se premestili v navedene rudnike, dvignili produkcijo premoga v teh rudnikih, ter bi tako zopet padel odjem premoga v dravski banovini, česar i posledice bi bile ponovne redukcije in tako v nekaj letih ostanemo brez naročil in brez rudarjev v tem delu države. Poudarjal je tudi, da je žalostno, da si gospodje (mislil je dr. Roša) v tem težkem položaju in bedi rudarjev hočejo kovati politični kapital.
Poslanec Pavlič je protestiral proti izjavam dr. Roša. Omenjal je, da so vsi ljudje, zlasti pa delavci v Laškem okraju, najmanj tako državotvorni kakor tisti gospodje, ki ščitijo tujce — kapitaliste.
G. poslanec Pavlič je nato stavil na g. ravnatelja 'Klotza nekaj vprašanj — n, pr. ali ,se pri j redukciji res ni postopalo po političnih vidikih, kar g. ravnatelj zanika ter pravi, da je pri redukciji jemal v poštev te-le vidike:
1. kvalifikacijo; 2. davčno podlago; 3. število družinskih članov; 4. člansko dobo pri bratovski skladnici. — Zastopnik JSZ Lešnik je s konkretnimi slučaji dokazal, da se ni postopalo po v teh štirih točkah navedenih vidikih.
Tajnik Delavske zbornice, g. Uratnik je po govorih g. poslanca Pavliča in g. dr. Roša poudarjal, da je treba priti na pravi tir ter predlagal, da se med vodstvom rudnika in zastopniki delavstva skuša doseči sporazum ter se tako odpravijo najbolj pereča vprašanja.
Delegat II. skupine Diacci pa je omenil, da je 134 reducirancev takih, ki nimajo sredstev za preživljanje.
Da bo poročilo popolno, naj navedemo, da se je g. dr. Roš opravičil, ker ni mogel na anketno komisijo v Trbovlje in Hrastnik, ampak je prišel samo v Hudo-jamo, pa tudi tu je po svojem govoru odšel. Omenimo pa, da bi mu bilo rudarsko delavstvo hvaležno, ako bi tudi tu ne imel svoje govorance, saj je bil navzoč tudi g. dr. Šporn, ki bi ravno tako lahko zagovarjal TPD in vodstvo tukajšnjega rudnika.
Še to naj omenimo, da je g. zastopnik ministrstva za socialno skrbstvo, poudarjal, da ima delavstvo pravico in dolžnost, da v svojih organizacijah člane izobražuje ter jih združuje zato, da si izboljšujejo skupno svoj gospodarski položaj.
Huda jama. V nedeljo 16. t. m. smo imeli pri Sv. Jederti lepo obiskan sestanek. Poročal je tov. Diacci -o komisiji, ki je bila pretekli teden tu v rudniku Laško, da ugotovi dejansko stanje rudarjev, zaposlenih in nezaposlenih. Bede se je videlo dosti, to je škoda poudarjati. Kaj se bo pa storilo v omiljenje bede in brezposelnosti to bo pa pokazala bodočnost. — Poročal je tudi mladinski referent, ker je tudi od mladinskega odseka bilo lepo ‘število mladih tovarišev na sestanku.
Trbovlje. Darovi za stradajoče prihajajo. Občina je dala 5000 kg moke. Delavci so jo dobili po pol kg, žena in otroci pa četrt kg. Poslala je i tudi banska uprava 20.000 kg. Tudi to bodo raz- i
delili po ključu, kakor občinsko moko. Seveda dobi sorazmerno vsak več, kolikor je večja množina. — Sedaj delamo po tri dni v tednu. Zato je vse to premalo, beda vedno bolj pritiska. Vsi gozdovi so polni stradajočih, da bi si z borovnicami utešili glad. — Težek je položaj.
Trbovlje. Komisija je svoje delo tudii pri nas končala. Slika, ki jo je prikazala enketa, ni nič kaj razveseljiva. Dolgovi pri trgovcih znašajo 5,500.000 Din. Trgovci lin obrtniki so izjavili, da so tudi oni izčrpani in da ne morejo dajati blaga na upanje, niti tistim, ki delajo. Kajti njihov zaslužek ne zadostuje niti za redno preživljanje.
In je res tako. Mati osmih otrok je predsedniku komisije predložila plačilni listek svojega moža. V 15 dneh je zaslužil 243 Din. Pa še od tega zaslužka je prejela na roko le 42 Din, ostalo je šlo za bratovsko skladnico. To je le ena slika izmed tisočev.
Padli so razni predlogi, kako naj bi se zboljšal položaj rudarjev.
Poslanec Pavlič je zahteval razna javna dela in obdavčitev tistih privatnih in javnih uradnikov, ki imajo visoke plače.
Delavstvo je zahtevalo, da naj se razmerje med T(PD in državo tako uredi, da ne bo stalnih trzanj 'iu vznemirjanj, ko preteče pogodba. Naročila od strani države naj se zvišajo saj toliko, da bodo rudarji zaposleni stalno 5 dni na teden. TPD naj zaposluje redno le revnejše delavce, ustanove naj se javne delavske kuhinje. Intervenirale so tudi žene rudarjev, brezposelni in upokojenci. Vsi so podali sliko takšno, kakoršna je — to je slabo, beda in glad. To je potrdila tudi zaščitna sestra protituberkuloznega dispanzerja, ko je navajala, kako sili tuberkuloza v delavske družine. Stara pesem. Kajti za revne in delavne roke je edino plačilo kapitalizma beda in tuberkuloza.
Sedaj ima besedo komisija.
Zagorje ob Savi. V tukajšnjem rudniku se je zgodila težka nesreča, ki bi kmalu zahtevala človeško žrtev.
Vkljub temu, da smo praznovali tri dni, in kar smo zadnji čas slišali in čitali, da se v revirjih ne bo več delalo ob času praznovanja, je tukaj dokaz, kako malo upošteva TPD dane obljube, je dokaz, da je bilo spet več rudarjev dodeljenih na vrtalno delo. In tako je bil tudi ponesrečeni ru-I dar Jožef Mrgole, dodeljen v soboto 15. julija na delo. Kje je iskati vzroka, je težko reči. Pripisuje se zgolj slučaju.
Sreča v nesreči je v tem, da je imel zavrtano luknjo za legantom, kjer je bolj mehko, in v nabasani luknji samo dve patroni, sicer bi bil na mestu mrtev.
V	trenotku, ko je navezaval vžigalno vrv, je počilo in ga vrglo. Dobil je težke poškodbe na glavi in rebrih. Tovariši v neposredni bližini so mu takoj priskočili na pomoč, ga odnesli v bolnišnico, kjer mu je nudil prvo pomoč domači zdravnik dr. Zarnik. Nato pa je odredil, da se lahko zdravi doma.
Želimo, da bi kmalu okreval in da ne bi imel pozneje kakšnih posledic. — Pripominjamo, da se v Zagorju pridno dela ob praznovanju in da se ne nudi delo najrevnejšim, pač pa se protežira! Obljubljeno je bilo, da se porazdeli delo v sporazumu z zaupniki druge rud, 6ku>pine, a se istih ne upošteva in vendar imajo zakonito pravico.
Delavstvo naj se zaveda, da tudi zakonito izvoljeni zaupnik nima tiste moči kot bi jo lahko imel, če bi imel močno zaslombo za seboj in to organizirano delavstvo. Zlasti za rudarje velja, da se že enkrat organizirajo vsi, kajti kapitalist bo lahko vihtel bič nad rudarskim delavstvom, dokler bo rakropljeno in raztreseno. Zato naj vsak rudar od moža do moža dela, da se združi v strokovni organizaciji do zadnjega. Le v močnih organizacijah bomo zmožni ramo ob rami priboriti si boljši kos kruha in naše pravice. Le takrat bomo pokazali, kaj smo in kaj zmoremo, da smo mi tukaj, ki ustvarjamo in delamo in da so oni radi nas, ne mi radi njih!
Zagorje. Skupina rudarjev v Zagorju poživlja vse strokovno organizirane člane, kakor tudi ostale rudarje in delavce, da se udeleže v čim večjem številu evharističnega shoda v Trbovljah v nedeljo, dne 23. julija. Zbirališče ob 7 zjutraj pred Zadružnim domom, nato skupen odhod. Glejmo, da bomo častno zastopani Zagorjani.
DELAVSKA ŽENA
Huda jama. V petek 14. t. m. je v Strmici blizu Laškega zidal zidar Baumkirchner. Tesarji so napravili streho, katero so postavili na stebre ter | pokrili z opeko. Pri zidanju pa se je streha podrla in ubila navedenega zidarja. Zapušča ženo in štiri otroke.
Kovinarji
Jesenice. Uprava »Delavske Pravice« nam je poslala seznam onih članov, katerim je zaradi zaostanka na članarini ustavila list.
Vsi prizadeti naj vedo, da ni izvzet nikdo, ter da se bo v bodoče vsakemu zamudniku list takoj ustavil. Uprava je primorana to storiti pač zaradi stroškov.
Ti pogosti opomini so nam neljubi, zato pozivamo vsakega, ki iz katerihkoli vzrokov res ne more članarine redno mesečno plačevati, naj to javi v pisarni.
Jesenice. — Redukcije ustavljene. Kakor smo zadnjič poročali, je KID 30 delavcem napovedala redukcijo. V času odpovednega roka pa je na podlagi intervencij posameznih organizacij kakor gl. zaupnika KID te odpovedi umaknila in sta bila reducirana samo dva, ki nista nikjer zaprosila za preklic.
V	petek je preminul bivši dolgoletni član skupine, tov. Janez Klemenc v starosti 86 let. Naj mu bo zemlja lahka! Preostalim naše sožalje!
Tekstilni delavci
Kočevje. Delavstvo v stari tekstilni tovarni se zadnje čase zopet razburja vsled dogodkov, ki se vrste dz dneva v dan. |Položaj delavstva se slabša, mesto, da bi se obračal na bolje. Take razmere so vladale pred kakimi šestimi leti, ko je bil v naši tovarni uslužben mojster L. Leušnovsky. Ta gospod je šikaniral delavce ob vsaki priliki, psoval in priganjal kot krik o živino. Značilno je tudi to, da je stare delavce, ki se mu niso dali komandirati, odpuščal ter nastavljal nove, da je tako z njimi ravnal po svoji volji. Ko ga je tovarna odpustila, je delavstvo prosteje zadihalo, ker drugi mojstri so vsaj z ljudmi ravnali po človeško. V tej dobi se ni priganjalo, pa vendar se je bolj pridno delalo kot prej.
Pred dobrim mesecem pa ga je vodstvo na žalost zopet sprejelo. Nas skrbi, ker se v tovarni zopet uvajajo stare metode. Eu mesec je ta mojster uslužben in že je vodstvo na njegovo prizadevanje odpustilo enega delavca in eno izmed najboljših delavk, ki je bila tukaj 8 let v službi in skoraj ves čas pri istem stroju. Vzrok odpusta je bil neznaten. K temu stroju je ta mojster postavil popolnoma novo delavko. Le-ta se je sicer upirala in ga prosila, naj jo namesti drugje, ker je stroj za začetnika preveč kompliciran.
Toda vse prošnje niso nič zalegle. Posledica tega je bila nesreča, ki se je čez tri dni zgodila. Tej delavki je namreč stroj 15. t. m. razniesanii levo roko tako, da so jo morali takoj odpeljati v ljubljansko bolnišnico. Nesrečnica roke najbrže ne bo mogla več rabiti. Je mati dveh majhnih otrok. Kdo jim bo odslej stregel, kdo bo skrbel zanje? — Zdi se nam, da se nesreča bržkone ne bi zgodila,
06 se ne bi tako priganjalo k delu.
Končno pripominjamo, da se je g. Leušnov-*ky pred nekim izrazil: >Ich werde Ihnen schon helfen. Vse stare delavce bom vrgel ven.« Proti takemu postopanju in takim grožnjam tukajšnje delavstvo odločno protestira ter bo napelo vse sile, da se kaj takega ne bo več dogajalo. Zahtevamo, da se taki ljudje dz naših tovarn odstranijo, da ne bodo preganjali naših ljudi.
Pozivamo ob tej priliki znova vse delavstvo, naj se še bolj strne v našo organizacijo, ker le v ®logi je moč.
Sfavbinsfii delavci
Ljubljana. Seja Strokovne skupine pleskarjev, sobo- in črkoslikarjev v Ljubljani se bo vršila v četrtek, dne 27. julija 1933 ob 6 zvečer v prostorih JSZ na Miklošičevi cesti 22/1. Vabimo vse lane odbora, da se seje zanesljivo udeležijo. — “redsednik.
Strokovna skupina pleskarjev, sobo- in črkoslikarjev v Ljubljani sporoča vsem članom, ki vplačujejo v brezposelni in bolniški fond, da ima £sak član pravico do podpore, kakor hitro je vplačal 52 tedenskih prispevkov. Ker so nekateri mnenja, da oni, ki imajo posestvo, v slučaju brez-
Odprite oči!
Katera ni začutila ob izpovedi rudarskih žen groze in laži-kulture sedanjosti, ta ni žena! Glad, skrajni obup in ljubezen do nedolžnih otrok, so jo prisilili k protestnemu shodu. — Rudarska žena je s tem pokazala enotno delavsko zavest. Zahtevale so delo za može zahtevale so svoje pravice. Nikogar niso prosile miloščine, zahtevale so dela. — Žena dolgo molči in trpi, a kadar spregovori, da ne more več, je mera polna. Če javnost tega ni razumela, smo dobro razumele me delavke!
Taki dogodki nas morajo učiti. Spregledati moramo, kajti jutri čaka morda druge ista usoda. Na tiste otroke zdaj mislim, ki stradajo v Trbovljah, na tiste matere mislim, ki so jih rodile. In mislim na svetovni položaj in fine priprave za novo klanje pa si želim, da bi teh nedolžnih otrok ne bilo. Kdo bo zopet trpel? Delavstvo. Tisti pa, ki pripovedujejo o lepoti številne družine, tisti pa menda ne vidijo, kaj se danes vrši v Trbovljah. Kaj mislite, da žena ne ve, da je tako življenje hujše ko vojska in morija?
Nismo delavke za ubijanje otroka v materinskem telesu, nismo za to, kar je proti naravi in božji uredbi. Če bi lahko preživile deset otrok pošteno in seveda s trudom, bi jili rodile in rade bi jih imele. A roditi otroke, ki so zapisani že ob rojstvu v smrt, je težko. Bolje, da jih ni! Ubiti življenje v materinskem telesu, je greh. To vemo.
Tudi delavka zna misliti. Verno, da so skoraj vsa dnevna časopisna poročila pesek v oči. Človek mora biti strašno omejen, če ne vidi v vseh teh svetovnih konferencah, bodisi gospodarskih ali razorožitvenih, samo smešno igro oziroma fino in pretkano pripravljanje za vojno. Kaj pa pomenijo razni »marši« in razni »filmi«, kjer nastopajo oficirji?
Delavska žena ni slepa in ne sme biti. Za vsem tem vidi veliko laž 20. stoletja. Ona dan za dnem čuti težo življenja, zato pač ne more slepo verjeti raznim gospodom, ki ji servirajo duševno hrano, kakor so pač razpoloženi.
Odprimo oči — to je pot za našo pravo izobrazbo. Danes, ko je svet preplavljen s knjigami, so redke tiste knjige, ki ne lažejo in ne mečejo peska v oči. Za nas delavke tudi niso tisti meščanski filmi, ker so samo profi-tarski. Posebno zadnje čase dobivamo sam šund. Poljub, višje pa ni treba... Trdo pri-služenega denarja in časa je škoda za tak šund.
Lepa pesem, dobra drama, tudi dober film so gotovo kulturne dobrine in dragocen zaklad za človeštvo. Lepih in dobrih kulturnih stvari razumen delavec ne bo nikdar zametoval, celo vzljubi jih zelo. Kdor misli, da je za delavca vse dobro, se moti. Samo špeku-lantje ga tako slikajo.
Delavke! Če bomo hotele kdaj še pošteno živeti, se bomo še trudile! Zato mislimo in odprimo oči!
poselnosti podpore ne bodo dobili; sporočamo v pojasnilo, da se pri izplačilu ne bo oziralo na premoženjsko stanje člana, ampak samo na vplačane prispevke in na pravice glasom poslovnika ob času brezposelnosti. — Blagajnik.
Razgovori
Zidarjeva žena piše...
Poročena sem že dvajset let. Nisva se z možem mnogo prepirala, saj sva bila oba od doma versko vzgojena. Težko je bilo včasih, pa je vendar minulo. A zdaj se mi zdi, da bom znorela, da bom pustila vse in odšla. 2e drugo zimo je brezposeln. Lani je samo 3 mesece, a leto® že peti mesec. Tu pa tam je zaslužil kakih par dinarjev. Od novembra 1932 do marca 1933 je vsega skupaj zaslužil 280 dinarjev. Ali živiva ali umrjeva? Samo stanovanje za 3 meseec velja 600 Din. Kje so pa drva, hrana? Strašno je danes to, da bi človek rad delal, pa ne dobi dela. Moj mož zna j vsa poljska dela, delal je pri železnici, pri vrtnarju, pometal ceste, bil viničar, je izučen j zidar, delal bi raje, kot da mu kdo prinese j vsak teden brezposelno podporo. Večkrat je I obhodil vse mesto, povsod prosil za delo, a j nikjer niso imeli dela. Domov je prišel ža-| losten, potrt. To se je ponavljalo skoro vsak dan. Raztrgal je dva para čevljev, ko je pet mesecev iskal dela.
Prihranila sva že prej nekaj denarja, drugače bi morala čisto oslabili. Moža ne morem pregovoriti, da bi šel kam prosit, raje je lačen. Beračil nisem in ne bom, pravi.
Starava se. Sina skrbita za svoje gospo-, dinjstvo. Zdaj bi mož še lahko delal, da bi j kaj več prihranila za starost. Hudo je, če je j človek bolan in star, pa nima nobenih i sredstev.
Ponoči ne morem spati. Mislim in ugi-j bam, kaj bo. Včasih vstanem vsa zamišljena in hodim po sobi. Pridejo mi strašne misli. V trenutku bi bilo vsega konec. Od slabosti .ni šumi po glavi. Potem se zopet zavem, spomnim se na materino vero, na vse kar me je naučila, in se ustrašim. Moj Bog, ali more res biti tako strašno? Je to pravica? V takih trenutkih tudi moliti ne morem. Saj sem pa že toliko premolila, da ne morem več trdno verovati.
j Okrog nas so sami brezposelni. Včasih kaj zaslužijo, pa iz jeze zapijejo. Ni pyiv tako, a kaj se hoče.
Avtomati
Vsem so gotovo znani avtomati, majhne, steklene omarice, ki izzivalno kažejo svojo vsebino. Ampak ti ostanejo hladni in brezobzirni za vse lačne. Samo z novcem jih lahko odpreš.
Ampak za temi avtomati stoje nevidno v ozkem, vročem hodniku drugi avtomati. Ti polagajo obložene kruhke na krožnike, delijo slaščice in sadje. Drugi avtomati zopet odnašajo težke podstavke umazane posode, ker vsakih pet minut se mize pripravijo za nove obiskovalce.
Čisto spodaj v kleti pa stoje dan in noč avtomati-ljudje in samo umivajo, umivajo. — Avtoinati-ljudje gledajo samo na uro. Ničesar ne mislijo, samo štejejo. Vsakih 5 minut en podstavek; kje je drugi — in kje jih je 120 v 10 urah?
Ti avtomati-ljudje so same žene. — (Iz knjige Maria Leitner: »Eine Frau reist durch die Welt«.)
Svetovna potrošnja sladkorja
Iz Glasnika zavoda za pospeševanje zunanje trgovine posnemamo: V letu 1931/32 je znašala v Evropi produkcija sladkorja 7.48 milij. ton, nasprotno je znašala potrošnja v tem času 9.86 milij. ton. Svetovna produkcija sladkorja v letu 1931/32 je znašala 27.36 milij. ton, potrošnja pa 26.34 milij. ton. Presežek produkcije nad potrošnjo je znašal nekaj nad 1 milij. ton. Povprečna potrošnja sladkorja na osebo v Evropi v letu 1931/32 je znašala 17.8 kg napram 19.1 kg! v letu 1930/31. Svetovna potrošnja na osebo je znašala v latu 1931/32 — 13.2 kg, napraim 13.6 kg v letu 1930/31. Nemška Avstrija je svojo potrošnjo 200.000 ton krila z lastno produkcijo. Potrošnja na posamezno O9ebo v Nemški Avstriji je znašala 30 kg, Češkoslovaška je pridelala 816.000 ton sladkorja. Porabila pa ga je doma le 396.000 ton. Letna potrošnja na posamezno osebo je znašala v Češkoslovaški 26.7 kg. Produkcija sladkorja v Nemčiji je znašala v letu 1931/32 1.6 anilij. ton. V letu 1932/33 pa 1.9 milij. ton Potrošnja znaša 1.5 milij. ton, ostalo je za izvoz. Madjar-ska producira 103.000 ton, potrošnja znaša 93.000 ton. Znatno povišanje produkcije sladkorja se predvideva v tem letu in sicer: v Franciji od 0.17 na 1.02, v Belgiji od 0.2 na 0.26, v Holandiji od 0.17 na 0.24, v Danski od' 0.12 na 0.19, v Švedski od 0.14 na 0.23, v Angliji od 0.28— na 0.37 milij. ton. V Jugoslaviji pa produkcija pada, kar je razumljivo iz dejstva, da potrošnja ne dosega niti 4 kg letno na posamezno osebo.
Čezurno delo
Važen odlok ministra za socialno politiko
Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje je izdalo 29. junija sledeče objašnjenje:
»V zadnjem času naš tisk pogosto poroča, da v večini panog industrije in obrtništva morajo delavci delati čezurno. Obenem se delavske organizacije, pa tudi posamezniki, pritožujejo preko časopisov, da inšpekcija dela ne kaznuje delodajalcev radi prestopkov zak. o zaščiti delavcev.
Povodom teh pritožb ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje ugotavlja, da zakon o zaščiti delavcev točno določa, kolikor traja delovni čas v posameznih podjetjih. Tega določenega časa se morajo točno držati delodajalci in Zaposleni delavci. Ako bi bil določeni delovni čas prekoračen, sme vsaka oseba vložiti prijavo proti delodajalcu, seveda s potrebnimi dokazili ali pa
predložitvijo prič (delavcev) iz dotičnega podjetja, ki so za stvar zainteresirani in ki bodo prekoračenje delovnih ur lahko potrdili.
V	vsakem konkretnem slučaju morajo merodajne oblasti postopati po zakonu.«
Gornji odlok je objavil »Obrtni vestnik« v svoji 15. štev. z dne 7. julija t. 1. Ker je važen tudi za delavstvo, ga v celoti priobčujemo.
To in ono
Volitve v Delavsko zbornico v Zagrebu. Po
informacijah »Hrvatske straže« se bodo vršile meseca septembra 1933 volitve v zagrebško Delavsko zbornico, ki bodo baje prinesle v zbornico znatno pregrupiranje.
Radikalna socialna straafca si je izvolila svoje vodstvo, v katerem je 1 profesor, 1 advokat, 2 novinarja, 1 industrjjalec ter 2 inženjerja; torej sama višja gospoda. Ime stranke se le malo sklada s sliko vodstva. Ustanovitelj stranke, dr. Janjič je postal predsednik finančnega odbora.
Razmere v socialdemokratskem zadružništvu, j Iz zagrebškega »Rudniškega glasnika« posnemamo: j
Dne 25. junija 6e je vršil občni zbor Zveze j gospodarskih zadrug Jugoslavije, ki ji je predse- | doval doslej M. Čobal, nadzorstvu pa F. Uratnik. Na občnem zboru je bilo zastopanih od 91 le 3G zadrug. Poročila Čobala, tajnika Koblerja in Urat-nika so bila zelo kratka. Pri razgovoru pa je nastopila močna opozicija, ki jo je vodil Kristan Cvetko, sin umrlega Antona Kristana. Kritizirala je nedelo zveze, ki je prenehala izdajati tudi list »Konzument«. Zahtevala je, da se izvoli 5-članski odbor, ki naj poskrbi za novo upravo ter reorganizacijo zveze. Čobal je odbil predloge opozicije in dal takoj na glasovanje predlog o absolutoriiju. Za absolutorij je glasovalo 108, proti 212 delegatov, 62 pa se jih je vzdržalo glasovanja.
Vodstvo je proglasilo glasovanje za puč in zapustilo zborovalno dvorano, na kar so delegatje izvolili začasno novo upravo, v kateri sta poleg drugih kot predsednik Prepeluh Albin ter Kristan Cvetko. Nova uprava mora v dveh mesecih sklicati nov občni zbor, ki bo rešil vsa vprašanja.
Delegat zagrebških zadrug se je obrnil za pojasnila o sporu najprej na F. Uratnika, ki mu je povedal tole: Kar se je zgodilo, je organiziral Kristan z namenom, da pride v Zvezo. Kristan pa ni dober organizator in gospodar. Kristanov oče je bil zaslužen, vendar pa je po njegovi smrti propadla Zadružna banka, sedaj pa preti isto našemu
konzumu, ki je bil umetno vzdržan. Obojega poloma je kriva Kristanova rodbina. Zato dosedanja uprava noče sodelovanja s Kristanom lin bo ustavila tudi Delavska zbornica Zvezi letno podporo v znesku 10.000 Din, kolikor znaša letna zguba Zveze.
Kristan je na te očitke izjavil delegatu, da gre le zato, kdo bo vodil v naprej zadružništvo: Kristanovci, ki so marksistično zadružništvo ustvarili, ali oni, ki ga likvidirajo. Da je U ra In i ko v očitek neutemeljen, dokazuje dejstvo, da vodi Kristan jeseniški komzum. Prepeluh je izjavil, da zaupa Kristanovcem in da je zato tudi prevzel predsedstvo. Veruje tudi v dober uspeh reorganizacije Zveze gospodarskih zadrug.
Iz uprave
V	zadnjem času smo prejeli več reklamacij za list in smo raui tega, ker niso bile frankirane, morali plačati porto.
Radi tega obveščamo vse čitatelje Delavske Pravice, da po novi poštni tarifi reklamacije niso več poštnine proste. Zato je vsako reklamacijo frankirati tako, kakor vso ostalo pošto.
Vse tovariše prosimo, da to upoštevajo in se po tem ravnajo.
mm mmm
barvanje in snaženje obleke
RADOVLJICA
Sprejemališče:
Ljubljano
Vošnjakova cesta 4 Slomškova ulica 23
Točna izdelava! Solidne cene!
Urejuje in za uredništvo odgovarja: Peter Lombardo. — Za Jugoslovansko tiskarno: K. Čeč, — Izdaja za konzorcij »Delavske Pravice«; Srečko Žumer.
mnOT,<inmnna Trmvur
Q> f oK S
*C O o »■»
n > C <
a
O
C O
•gr ^
3 s*
c < e
e W
- Ci
a
O N
Si, DOLARJI
roman
»Dobro,« je dejal Jed, »naznanil jo boin. Če dobiva kaj od kazni ali ne, jo bova vsaj poučila, da države ne sme nihče slepariti.« Jed je bil približno deset let ud eerkve nira. Crumbaeka, ne da bi se bil naučil, kako človek svoja dejanja opravičuje z najplemenitejšimi moralnimi razlogi, ki so mu vprav pri rokah!
»Koliko časa imava?« je vprašala sestra.
»V pismu pravi, da nekaj dni. Prišli bodo s parnikom »Ruritanio«. Jeda je nenadno obšla skrb, da bi ne bil spet prepozen.
Ni si upal telefonirati z doma, ampak je šel spet v slaščičarno, kjer je bila tiha telefonska sobica. Od tu je klical nevedno mlado damo v mestni knjižnici; ta ga je napotila na informacijskega uradnika na glavni postaji, uradnik je pogledal in povedal, da bo »Ruritanin« v treh dneh j to sc pravi v četrtek v New Yorku. Jed bo torej moral I rabiti brzojav. Zaradi tega se je pojavila nova nevarnost.
Vrnil sc k Lizi; skupno sta izdelala bojni načrt, ki se jima je zdel zanesljiv. Jed je odhitel na postajo, vzel listek za večerni vhik iil dve uri pozneje je izstopil v mestecu Edmontonu, ki je značilo zanj zgolj ime. pod katerim si ni vedel kaj predstavljati. Šel je v postajni urad in izročil zaposlenemu telegrafistu brzojavko naslovljeno na Zaščitno zvezo ameriških draguljarjev v New Vorku:
»Mrs. Thomas J. Ewarts pride parnik Ruritania z dragocenim nezacarinjenim nakitom všito na telo stop pismo sledi s podatki o osebi dotičnega poroka. Henry T. Jones.«
Prezaposleni telegrafist je vzel brzojav, seštel besede in
Jeda niti pogledal ni. Kupne ponudbe, borzni nalogi, vabila za dinnerje, vprašanja o umrlih sorodnikih — vse to je bilo zanj samo nočno delo in nič drugega. »Pet in sedemdeset centov,« je rekel; Jed je položil prešteti denar predenj in izginil. Sprehajal se je po cestah malega, dolgočasnega mesta, dokler ni odpeljal prihodnji vlak za Mountain City.
Prihodnji dan je navsezgodaj poslal priporočeno pismo Zvezi ameriških draguljarjev in sporočil, da je on tista oseba, ki je iz Edmontona poslala brzojavko s podatki o mrs. Ewarts. Ni hotel telegrafirnti pravega imena, zdaj pa ga je povedal in zahteval, naj mu izplačajo nagrado.
Zdaj pa zadržuj dih, Jed Rusher! Zadržuj dih, Liza in učita se dva dni potrpljenja! Popolnoma nesmotreno bi bilo pričakovati ta čas kakega sporočila. Nemogoče bi bilo, da bi se kdo na Rusitaniji dotaknil nogavične podveze ošabne gospe, ki biva z dvema hčerama v najdražjem oddelku na gornjem krovu! Nobenega sporočila, dokler ne bo ležal parnik ob obrežju in sc ne bo vršil carinski pregled, da se bodo možje postave spravili na delo — agenti zlookega časnikarstva pa jim bodo škodoželjno gledali čez
rame
VII.
Zjutraj tistega odločilnega dne je bil Jed na trnju. Ni slutil nič, kdaj bi utegnil pristati parnik v New Yorku, vedel pa je, da bo tisti hip, ko bo vest prišla v uredništvo »Monntnin-City-Postc«, že zabrnel telefon ob Warrenerjevi postelji. Če bo Jed slučajno tam, se bo moral narediti brezbrižnega, dokler mu ne bo stari gospod povedal, — na kar bo moral glumiti primerno presenečenje! Prava igralska naloga, ki jo je Jed večkrat poskušal, ne da bi bil kdaj popolnoma zadovoljen.