Nadaljna izobrazba učiteljstva. (Koneo.) Ako preudarimo te preproste, a tako prepričevalne besede, moramo spoznati izbornost, zdrave in jasne nazore tega odličnega poljskega pedagoga ter spoznati važnost in neobbodno potrebo neprestane nadaljne izobrazbe učitelja. Ta je zanj še tem potrebnejša, ker noben poklic ne zahteva toliko vsestranskih znanosti kakor upra? poklic učitelja, čigar smoter in naloga je odgoja; odgoja pa je delo neprestanega napredka, razvoja in popoluitve samega sebe. Kdor ne koprni in ne gre n^prej enakomerno z neprestanim in tako urno napredujočim razvojem vede, ta nazaduje. Nazadovati pa ne sme nihče, a izmed vseh najmanj še učitelj, ki je dolžan korakati spredaj na čelu naroda. Fakt pa tudi je, da idealno dovršilne izobrazbe ni moči odstraniti od pouka 7 šoli; ondi se pridobi samo temelj elementarnih, prvotnih napotkov, prara, cena izobrazba pa je odrisna od prakse v življenju, od vaje 7 poklicu, od vestnega, vnetega dela nad lastnim znanjem, od autodidaktizma. Učitelju je potrebno temeIjito in neprestaoo delo, ki ima služiti za zgled, a to ne le zgolj svojim rejencem, marveč tudi vsemu okolišu in vsi družbi. Stališče učiteljevo zabteva od strani družbe spoštovanja, in to spoštovanje si more pridobiti samo z razumnim, priznanja polnim postopanjem, z dokazi duševnega dela, z neprestano popolnitvijo svoje izobrazbe. Kako 8mešen in pomilovanja vreden je torej oni mladenič, ki si — ponosen na izpričevalo zrelosti ali na takoimenovani dekret — domišlja, da ima že v svoji lasti vse znanje, da sedaj že more po6ivati na svojih lavorikah ter zre na slehrnega le od zgoraj dol. Dokazano je namreč, da so le samo puhloglavci in na razumu svojera omejeni prenapeteži tako prepričani o svoji popolnosti, medtem ko so pravi učeDJaki in resni misleci zmerom skromni. Iz tega, kar smo višje povedali, torej prihaja neobhodnost izobrazbe, a to: a) v splošni, b) v specialni smeri (v stroki svojega poklica). Tožeč po splošni izobrazbi, mora učitelj marljivo in neprestano zasledovati napredek in razvoj vede na polju psihologije in pedagogike; treba je preučiti zgodovino naroda, da po pojavib življeiija spoznaš lastnosti in značaj do- tičnega. Treba se je seznaniti z odličnimi izdelki kDJiževnosti, a to od začetka naše zgodovine do novejšega časa; ona predstavlja koprnenje in oakane ter napore posameznih slojev in vse družbe; ona kristiliznje v sebi Bmisli preje in počutkov cvetja" vsega Daroda. Učitelj mora torej delovati neprestano nad lastno samoobrazbo. Naj si ne domišljuje nihče, da bo to, kar je že preobdelal, znal uporabiti zmerom pri učenju, ker ničesar ni popolnega na svetu ter le zgolj v a j a naredi mojstra. Za popolnitev znanja in izobrazbe v narodnem dubu je jako koristno poznanje umotvoror in del naših narodnih pedagogo?, ki so preiskovali stvar pri vrelcu življenje, duha in pojave duha naroda — na podlagi temeljitpga znanja teh pojavo? ter Da njih uprli svoje nazore in osnove, gradili svoje teorije in nazore. Pregledovanje posebnostnih strokovnih knjig ali metodiškib razprav zbuja vnetemu učitelju marsikatero zdravo misel ter mu lajša delo. Učitelj se mora vestno pripraviti za slebrno predavanje, ker mu to olajša pouk iu pomaga k ugodnim posledicam truda. Smoter šolskih konferencij mora tudi biti to, da se učitelji seznanijo z naredbami šolskib oblastnij. Na šolskih konfereucab naj pride v poštev tudi metoda poučevanja posameznib naučnih predmetov. Za vsako konferenco naj se odloči drng predmet, ker o vseh predraetih ni moči govoriti na eni konferenci podrobno in izčrpajoče. Nič manj važno sredstvo za daljšo izobrazbo v poklicu so tudi praktiške lekcije, ki jih opravljajo učitelji v Davzočnosti svojib kolegov ter stvarno njih prerešetavanje na mesečnih konferencah. Vodja zavoda mora deliti svoje izkušnje in opazke, ki jib doseže v dobi od ene konference do druge s tovariši ob hospitacijah. Te opazke ne smejo imeti znamenj osebnosti, da ne izvabljajo razdražbe v učiteljskem zboru. Zaradi omogočeoja nadaljne izobrazbe naj šolske oblasti preskrbe učiteljem časopise pedagoško-didaktiške vsebine ter naj založe šolske knjižoice, oziroma okrajne biblioteke 8 strokovnimi knjigami in najuovejšimi umotvori iz stroke pedagogike in metodike. Eo bodo učitelji koprneči po lastni izobrazbi, stali Da višini svoje naloge, tedaj postanejo z vestnim izvrševanjem svojih dolžnosti in z vrlino svojega poklica dvigalci društva ter bodo s plemenitim ponosom v svoji notranjščini mogli gojiti v svojem srcu prepričanje, da so izpolnili čim najbolje svoje visoko poslanstvo, a to kakor glede naroda, tako tudi glede domovine. Preredel iz poljščine Podravski.