ft. 237 mi cmittmU 0» Trstu, v MrUh 1 oktobra 1925. Posamezna Številka 20 cent. Letnik L T^i^n izTiemM A*l§fceg» St 20. L ptMM n M spi »rof. F. Perl«. ena5a za mesco L 1 Za. irozem«4vo m««e£ao 5 lir v»4. ni*.. - r aredfaUu tie&arn« Edinost Naročnina 32.— in c«k> lato L 60__. Telefon uredništva in uprave it 11-57. EDINOST Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 cent. — Oflasi se računajo v Sirokosti en« kolone (72 mm.) — Oglati trgovcev in obrtnikov mm po 50 cent. osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.20, oglaai denarnih zavodov mm po L 2.—. Mali oglasi po 30 cent. beseda, najmanj pa L 3.—.Oglasi naročnina in reklamacije se polil)«jo izključno upravi Edinosti, v Tretu, uii«% sv. Frančiška Asilkega itsv. 20. I. nad. — Telefon uredniitva in uprave Ii-57 Zdrava in nezdrava amUicija Ambicija - stremljenje po čim večjem uveljavljanju svoje osebe 111 svojih naziranj m stremljenj — je ne le dopustno marveč Ufidi hvale vredno, potrebno in koristno svojstvo. Vprašanje je le, iz kakih razk»: *ov izvira ambicija in s kakimi sredstvi se skuša uveljavljati. Ambicija, ki ji je gonilna sila zelja dotičnega poedinca ali akupine somišljenikov, da bi koristila splošnosti, pospeševala zdrav razvoj in napredek skupnosti, ki »tremi za tem, da bt boljšala, kar se ji zdi neprimerno slabo in škodljivo: taka ambicija je dobra je znak duševnega zdravja, koristnega bo-'^„ia in plemenitosti namenov. Človek, ki oa podžiga taka ambicija, skuta s komuet-nim delom in brez mamljivih fraz priti do ^zaslug v javnem življenju in do uveljav-Jjenja svoje osebnosti. Človek s tako dobronamerno ambicijo je sejalec dobrega in zdravega semena na njivi javnega življenja. Veseliti se ga moramo tudi tedaj, kadar graja, ker prihaja obenem tudi z dobrimi in premišljenimi nasveti, ker je kritika, bodi tudi rezka, vsekdar tvorilna i j boljšujoča. Zlasti pa se oglaša s svojo kritiko šn svojimi nasveti na pravem mestu, kjer so dane možnosti, da se popravijo neprimernosti, ki jih on graja. Nikdar pa ne ob prilikah in na takih mestih, kjer bi se njegova graja mogla krivo tolmačiti in zavajati ljudi h krivim domnevam, krivičnim sodbam in vsled tega tudi pogubnim dejanjem. Pogubnim ne toliko morda za kako osebo, marveč za javno dobro. Slabo spričevalo bi si pisal javni delavec, mož, ki ga je javno zaupanje postavilo na vodilna mosta bodi v kaki organizaciji, društvu, kakega gibanja, če bi omafcvaže-valno odklanjaj kritiko in nasvete od strani take zdrave in plemenite ambicije. Prej al? slej bi ga zagrnili valovi javnega) ozlovoijenja, ker bi javnost videla, da mu ni v skrbi dobro stvari, ki mu je poverjena marveč le lastna oseba in nje odlična pozicija! Ne bi bil delavec ža javno dobro, marveč sebičnež. Odklanjati pa mora — ne radi svoje osebe, marveč radi javne koristi — nezdravo ambicijo od strani, ki bi se hotela * mamljivimi frazami uveljavljati na razvalinah tega, kar so drug? ustvarili v dolgem razdobju m z velikim trudom, ne da tr' se zavedala, da more na mesto uničenega postaviti kaj solidnejsega in boljšega. Ko je vse na tleh, je lahko biti — velik. Človek pa, ki ga vodi zdrava ambicija, plemeniti namen in želja, da bi koristil in boljšal, kar so ustvarili drugi, bo skušal biti velik poleg velikih in med velikimi. To bi bila nekaka teoretična razprava o zdravi in nezdravi ambiciji. Naj sledi še nekoliko aplikacije na prakso z ozirom na nalogo, ki je v življenju našega naroda v Julijski Krajini poverjena našemu listu in krogom, katerih glasilo je. Neslan osebni kult bi bil, če bi hoteli Trditi, da so vodilne osebe absolutno nezmotljive vsekdar in v vsem. Tako osebno <6eščenje» bi oni sami najodločnejše odklanjali že po svojem zdravem smislu. Zato ne le da ne odklanjajo stvarne in dostojne kritike z dobrimi in plemenitimi nameni, marveč si jo želijo in jrm je dobrodošla. Potreben regulator je za njihovo delovanje in hotenje. Saj je na koncu konca koristna tudi za nsjih-afve osebe in njih pozicijo v javnem življenju, ker jim daja navodila, da se morejo izogibati morebitnih zmot, ker jih opozarja na stvari in dejstva, o katerih morda niso dovolj in pravilr-4 ■-^veščem. Istotako bi bili mi naivni, da, miešni, če bi si hoteli domnevati, da je naš list popoln, brez pomaaijk!jivosti, dovršen. Javnost naj nam veruje, da se ravno mi mi zavedamo njegovih pomanjkljivosti: kaj bi trebalo predrugaoiti. zboljšati in spo polniti. Ravno zato nam je le ljubo, čt nam naši ljudje prihajajo z opozoriti in nasveti. Tudi beseda ostrejše kritike nas ne * /ne-mirja. Zavedamo se torej, da naš list potrebuje zboljšanja in zato ne omalovažujemo kritike in je ne odklanjamo. Zavedamo pa se tudi — in to zavest mora imeti vsak naš zaveden človek — da je to glasilo" eno glavnih orožij v boju za pravice našega življa v tej pokrajini. Ravno z ozinoim na to dejstvo trdimo, da zagrešajo čine pogubnega herostratstva tisti, ki z nepremišljenimi zahrbtnimi napadi skušajo temu neoporečno potrebnemu glasilu izpodkopa-^ati temelje s tem, da,ga nerazsodnim ljudem predočajo le kot zlo, ki naj izgine, li Poizkusi pomenijo tem grše herostrat-stv*},, ker gotovo sami ne vedo, kaj bi po-s-tavtu boljšega na razvalinah tega glasila! ronavfjamo; ambicija, stremljenje po svojem Ustnem uveljavljanju je potrebno in za nas splošni napredek koristno svojstvo. Toda le tedaj, če skuša graditi, boljšati, spopolnjevaH, pogubna pa je, če hoče Je njšrti, ce se hoče uveljavljati na razva-lmah. Mi pa trdno zaupamo zdravemu zmislu našega ljudstva, uverjeni smo, da se dobro zaveda posledic, ki bi bile neogibne, če ^ uspelo rušenje podlag, na katerih sloni vse javno snovanje naše. Gorje nam potem I Stremljenje vse naše narodne vkup-aosti mora stremeti le za tem. da se te podlage še bolj spo polnijo in utrdijo. Povratek k cehovstvu Potek locarnske konference Načrti in vsebina ustavne reforme — Slika nove faiistovske države Francija in izhodni dogovori - Prihod dr. Bemsa in SRrzvnskega v Letamo RIM, 7. Sinoči ob 22. se je drug* sestal | Solonov, ampak prihaja pri tem do udej-l LOCARNO, 7 Včeraj ob enajstih do-veliki iašistcrvski svci v sedanjem zaseda-j stvitve načela organske države preko | poldne se (e nadaljevala konferenca |un; na drugi strani volile svoje zastopnike zakonodajnih zborih, t. j. v parlamentu. Poslanska zbornica ne bo podvržena mu. Navzočni so biH vsi efektivni člani: različnih sredstev m orgamanov kakor se sveta ter prof. Arias in državni tajnik pro- fašistovski svet tint m držal poti, ki jo j e fesor Barone, ki ju je predsednik povabil, justični minister pokaxal za ureditev smdi- da poročata o predlogih glede politične kalnega vprašanja v državi. reforme. «Ep°ca» P*« ° . _ . _Iz razprav t« seje izhaja, da temelji tasi- Ustanorfcev ministrstva predsedstva \stoys£ naziranje o državi na načelu in zakonodajnega sveta Icehovstva. Na podlagi tega načela se bodo Kot prva točka dnevnega reda seje je i U9tanovile pokrajinske korporacije, tri. za prišlo na razpravo poročilo drž. tajnika i Vsako pgkrajino: polje delstvo, trgovina in Baroneja o korporacijah in politični refor- j obrt, intelektualni poklici. Poslovanje teh mi države. Na predlog predsednika je bila j korpe*$cff} bo izhajalo Iz pokrajinskih de-odobrena sledeča resolucija: « Ve liki svet Vcffefc in se bo\razen tega ustano- je proučil poročilo drž. tajnika Baroneja; yii0 osrednje gospodaisko sodstvo. Sindi-o reformah političnega značaja glede od- ' kati se bodo razen protidržavnih smatrali nošajev med eksekutivo in zakonodajna j kot organi zasebnega prava, oblastjo ter je ugotovil, da so bile neka-* Pokrajinske korporacije bodo imele tere teh reform že odobrene od poslanske j upravne m politične funkcije, v kolikor zbornice, potem ko so bile že tri leta v! bodo na eni strani imenovale svetnike, ki praksi fašistovske vlade. Od ostalih spre- ^>odo v občinah sedeli okoli poteštata, in jema sledeče: 1) Ustanovitev ministrstva' 1 —* ———v ministrskega predsedstva; 2) ustanovitev glavnih tajnikov pri posameznih ministrstvih; 3) predložitev zakonskih načrtov za sprementev 10. člena ustave. Pokrajinske korporacije in sindikati Pri nadaljnji razpravi o vprašanju priznanja «de jure» sindikatov in delovnega sodstva so bile po razložitvi tozadevnega načrta s strani vodje fašizma in jusBčnega ministra Rocca določene sledeče točke: 1), Veliki svet priznava, da je treba pojave sindikalizma, tega potrebnega in neodpravljivega elementa v modernem življenju, nadzirati ter da mora radi tega država pravno priznati sindikate delodajalcev kakor delavcev in jih j>odvreči svoji kontroli; 2} smatra, da je že ugoden čas za ustanovitev posebnega jurisdikcijskega organa za reševanje delovnih sporov, kateri bi zastopal splošne interese države: delovno sodstvo, ki bo ustvarilo potrebo, da se vi pravosodje uvede delovna jurisdikcija. Delovno sodstvo bo moralo predvsem čuvati, da se bodo točno izvrševale kolektivne pogodbe, pravilno; sklenjene od pravno priznanih sindikatov, in to za vse vrste podjetij in za vse kategorije delavcev, iz-v.zemši le državio, javna bitja in njihova osobja. Stavka proglašena kot zločin 3) Končno je veliki svet prepričanja, da je treba spričo obstoja delovnega sodstva prepovedati vsako razredno samoobrambo, to je zapretje in stavko in da je v vsakem slučaju nedopustna stavka državnih nameščencev in drugih javnih bitij. Radi tega smatra, da je treba kaznovati kot zločin stavko ali zapretje. Nato je bila seja velikega fašistovskega sveta zaključena. Vsebina ustavne reforme Z'resolucijo, ki jc je predložil Mussolini na sinočnji seji velikega faši9tovskega sveta, so podane osnovne smernice ustavne reforme, ki sicer sledi načelom načrta stov. Strokovnjakom se je posrečilo doseči glede onih členov varnostnega |>akta, h katerim so bili predloženi dodatni predlogi in pripombe, popolno soglasje. Popoldne ob 4. se je pričela seja zunanjih ministrov. Glede te $eje pravi uradno poročilo to-le: «Konferenca je nadaljevala proučevanje na&rta za varnostni pajkt». Med delegati vlada splošen cfptimizem. Tako se je izjavil Briand!: — Ako- ne bi bil optimist, bi ne bil tukaj. Vendar pa moram pripomniti, da nemški delegati- niso preveč navdušeni za konferenco. Ne sme se pozabiti, da se nahaja, konferenca; šele v prvem štadiju. Drugi Stadij bo nastopil, ko bo konferenca razpravljala glede nemško-češkoslovaških in nemško-poljskih varnostnih dogovorov. Le oni, ki natančno pozna vsebino načrta, bi mogel freči, /iko je umestno} podpisati ;zapadni pakt brez ozira na bodoče vzhodne dogovore. Nemčija ni nikoli prikrivala, da povabilo na konferenco v Locarnu. Ker je bil rok za odpotovanje določen na danes, je odpotoval zunanji minister Skrzynski nocoj v Locarno. Poljsko delegacijo tvori deset oseb. PRAGA, 7. Minister dr. Beneš je podal novinarjem glede locarnske konference te-le izjave: Francosko-nemško pomirjenje bo prineslo mir tudi Osrednji Evropi in bo brezdvomno konsolidiralo Malo antanto. Češko-nemška varnostna pogodba ne bo nikakor spremenila naše odnošaje s Francijo in Malo antanto. Sklenitev garancijskega pakta bo tudi pospesila rešilev ruskega problema. Brez sodelovanja sovjetske Rusije naša situacija ne bo ustaljena. Kakor pravijo poslednje brzojavke, je dr. Beneš danes cb 11. uri odpotoval v Locarno. V Pragi se prav dobro zavedajo, da locamska pogajanja niso tako enostavna. toda se nadejajo, da bo Francija podpirala vzhodne države in jim pomagala, da dosežejo zahtevane garancije. Zarota proti Stresemannu? namerava separatno podpisati vzhodne do- LOCARNO 7 Tu se širijo govorice, da nobeni preuredbi, v kolikor gre za izvor govore. Francija zahteva, da sme v slučaju sta Luther in Stresemann prejela od nem-~ " "'-"'napada na Poljsko izrabiti Porenje za ških nacjjonalistov več grozilnih pisem. operactjsko točko. V četrtek pride semkaj ;Kdor pocipiže garancijski pakt, se ne bo poljski zunanji mmister Skrzynski in najbrž yrnil v Berlin _ tako pravijo grozilna tudi Beneš. zastopstva. Posdanci se bodo še nadalje volili \po obkfco^ečih zakonih in ostanejo politični zastopniki prebivalstva. Temeljita pa bo reforma senati, ker se bodo člani tudi tega zbora volili. Senatorje bodo volile pokrajinske korporacije in bodo tedaj izvoljeni člani senata predstavljali organ zastopstva socijalnih sil države. ŠtevSo senatorjev bo znatno pomnoženo in sedanji senatorji bodo do svoje smrti ostali na svojih mestih ter do tedaj uživali pravice, ki jim kot takim pritićejo. Funkcije in oblast poslanske zbornice se bodo preuredile v s vrbo, da se vrnejo vladi eksekutivna oblast v vsej svoji celoti, sredstva in moč, ki naj ji omogočijo, da postane predstaviteljica največje energije delujoče v državi. V to svrho se bo ustanovilo ministrstvo predsedstva ministrskega sveta, kateremu bo podvržen zakonodajni svet, ki ga bodr sestavljali državni svet ter zastopniki uradov obeh zbornic parlamenta. Ta svet bo vršil funkcije zakonodajne tehnike ter bo izdeloval po nalogu predsednika sveta zakone, ki se bodo potem predlagali parlamentu. Razen tega sveta bosta podvrženi novemu ministrstvu še državna prokura-tura ter cehovna organizacija, ustanovljena od pokrajinskih korporacij. Funkcije in oblast poslanske zbornice bodo omejene razen po omenjenem zakor nodajnem svetu tudi po že odobrenem zakonu, po katerem sme vlada izdajati pravno veljavne norme. Razen tega bo deloma 'odvzeta poslanski zbornici oblast izrekanja zaupnice oziroma nezaupnice. Te tri točke predstavil a jo po {mnenju «Epoce» v bistvu reformo države, kakor si jo je umislil in osebno izdelal Mussolmi. Pri tem je Mussolini menda zavrgel VARŠAVA, 7. Francosko poslaništvo je izročilo včeraj zunanjemu ministru uradno pisma. Berlinska policija je odkrila zaroto pred par dnevi. Nemške delegate v Locarnu čuvajo policijski agenti. Čltirln prsti vstopu nemttje v Društvo narodov (Vojna nevaraost jc zelo daleč, toda izključena» BERLIN, 7: Sovjetski komisar Čičerin je ni K vprašanju vstopa Nemčije v Društvo narodov in zlasti k vprašanju člena 16. pakta Društva narodov je Čičerin pripomnil, da pomenja odklonitev tega člena od strani Nemčije faktor splošnega miru. Vojna nevarnost je po Čičerincuem mne- or.ru.iiN, / ^t KiKHmMr £ zelo daj tcK}a n. izključena vse Po- vceraj v ruskem poslanistvu zno va sprejej j ] k Cičerin do6:i zimanjemu zastopnike svetovnega bska ter ^m ocrtal i ^ StresemJnu Ci5crin pa v bistvenih točkah politično situacijo z vi- , „ . . .dika sovjetske vlade. Povdarjal je pomisleke. ki jih ima sovjetska Rusija proti vstopu Nemčije v Društvo narodov. Sovjetska Rusija je tudi proti varnostnemu paktu z zapadnimi državami. Glede nemško-ruske trgovinske pogodbe je Čičerin navajal, da ni ta pogodba le zunanji znak prijateljskih odnošajev med obema državama, marveč da je praktična potreba ter da odgovarja življenjskim interesom obeh držav. Vodijo se slična pogajanja tudi z drugimi državami, tako s Poljsko, Norveško, Japonsko in Perzijo. Gospodarsko, poslovni odnošaji s Francijo! se ugodno razvijajo. Cicerin pa >e končno odklonil vsake pojasnilo glede ruskega posojila v Nemčiji. Čičerin je MvM HlHftnbnrga BERLIN, 7. Sinoči je Čičerin v spremstvu sovjetskega poslanika Krestinskega obiskal državnega predsednika Hindenburga. Sprejemu so prisostvovali tudi nemški državni tajnik Meissner in dva funkcionarja zunanjega ministrstva. V vladnih krogih se kategorično zanikajo vesti, ki so jih objavili pariški listi, češ da**je Čičerin predlagal Nemčiji sklenitev \ojaške pogodbe. — O takem predmetu ni Čičerin razpravljal niti v Varšavi. „Enotna fronta protetarsata << Dr. SuSteršK umrl LJUBLJANA, 7. (Izv.) Danes ob 9.30 ^ ve čer je umrl bivši kranjski glavar doktor Ivan Šuster&č. _ Kralj odpotoval v Topolo Pašić odgodtl svoj povratek BEOGRAD, 7. (Izv.) Danes ob 1. popoldne je kralj odpotoval v Topolo, kjer ostane do 15. oktobra. Ministrski predsednik Pašić je odgodil svoj povratek v Beograd. ZAGREB, 7. (Izv.) Zagrebška direkcija železnic je poslala na mejo garnituro vagonov za ministrskega predsednika Pašića. Radič o ženevski konferenci BEOGRAD, 7. (Izv.) Nocoj je Stepan Radič v hotelu «Paris» sprejel novinarje ter jim poročal o zasedanju Društva narodov v Ženevi. Med drugim jim je rekel, da je med radičevci in radikali sklenjeni sporazum znatno okrepil Malo antanto. Spomenik kralju Petra v Sarajevu SARAJEVO, 7. Odbor, ki je vodil akcijo za postavitev spomenika kralju Petru Osvoboditelju, je doslej zbral 1,155.360 dinarjev. Obljubljenih je še 763.000 Din. Kritičen položni na firikem Aretacija republikanskih voditeljev ATENE, 7. Načelnik republikanske unije Papanastaztju, ki je do nedavnega časa podpiral sedanjo vlado Pangalosa, je po svojem povratku iz inozemstva na Grško obtožil vlado protizakonitega delovanja. Radi razpusta narodne skupščine je ostro napadel vlado ter očital rangalosu, da skuša vzpostaviti na Grškem vojaško diktaturo. Papanastaziju je pred dnevi sklical "načelnike m voditelje republikanske unije na posvetovanje. Unija je nato soglasno sklenila, da se izda na narod velik manifest. ki naj ostro obsodi vlado in njeno delovanje ter protestira proti razpustu skupščine in uvedbi diktature. Vse opozi-cijonalne skupine so se pridružile temu protestu. Kafandris, bivši ministrski predsednik, je solidaren s Papa nastaza jem. Ravnotako je z unijo soglasen tudi očei grške revolucije general Konditis, ki naj-1 4proletarskih glasil, mora priti do zaključka, da je ustvaritev enotne proletarske fronte težko izvedljiva, ker so si voditelji strank , silno v laseh. Večne polemike, brezplodno Po razpadu Aventina je nastal za epo-, teoret—ranje malenkostno in smešno dla-zicijo čas mrtvila, negotovosti, isk?n;a; kocepljenje pri razpravljanju o socijali-novih poti. Fašistovska legalna revolucija; stičnih dogmah nam dokazuje, da nimajo it . „ .. _ « - pritiska vedno bolj in vladna stranka za-. ]ct k [stranke voditeljev z dejanji, predlog za ustanovitev mešanega odbora rfUdati na oooziciio kakor mačka na i j * • ■ t • obeh zbornic parlamenta, kateri bi v danih g ^ opozicij kakor macKa na|ampak da so to ^ paplrnat, borci. , - •• i x i i Če upoštevamo dalje, da razpolaga se- Polagoma se opozictjonalne stranke sku-,d ^ z ogrDTin'inli j; je sajo znajti v novem položaj ki ,e nastal ivgs državnj a korcn ker ima po porazu Aventina. V glavnem vidim^ | milico, -veliko organizirano stranko ker da ,e aventmska opozic^a razpadla v dve se treba ^ na ,amenlanje skupini: v takozvano hberalno-demokrat- - - - K slučajih sklepal o zaupnici ali nezaupnici vladi. brže aktivno poseže v borbo proti vladnemu režimu. ATENE, 7. Po naredbi predsednika grške vlade in v smislu posvetovanj ministrskega sveta so bili aretirani voditelj republikanske unije, bivši minžstrsk predsednik Papanastaziju ter mnogi opozicijonalni novinarji, med njimi dva direktorja listov, ki sta podpirala borbo proti vladi. Papanastaziju pride pred vojaško sodišče. Imenovan je že predsednik vojaškega sodišča in dane& se prične razprava. Vest o aretaciji voditelja republikanske unije je vzbudila v grški javnosti veliko presenečenje rn razburjenje. Aretirani bodo še drugi oipozicijooatci. Odrejena je aretacija generala Konditosa. Nad vso Grško je proglašeno obsedno stanje. Kabinet Pangalosa se nahaja v težki krizi. Nekteri člani vlade obsojajo Panga-losovo postopanje in soi nezadovoljni radi aretacij voditeljev republikanske unije. Papanastaziju ni bil aretiran BEOGRAD. 7. (Izv.) Zunanji minister dr. Ninčić je bil obveščen, da je grška vlada ustavila postopanje proti bivšemu ministrskemu predsedniku Papanastaziju in njegovim pristašem. Atenska agencija pravi, da Papanastaziju ni bil arettran. Kriflfei nh2ai IM El KriDHft tet Splošen rilovski unuk - Francosko-španski uspehi PARIZ, 7. Španske čete so zasedle v vzhodnem odseku Syah. Ta vas se nahaja v pokrajini Metalsa. Zavzetje Siaha je velike vojaške važnosti, kajti razdalja med Španskimi m francoskimi četami se je znatno znižala. Rifovcem preti nevarnost, da bodo obkoljeni. Francoske čete so napredovale okolu 30 km severno od Kifan. FEZ, 7. Abd El Krimove čete se povs~d umikajo. Razdalja med španskimi in francoskimi četami znaša le 18 km. Vojaški izvedenci predvidevajo, da se bodo francoske in španske čete združile najkasneje j zbira boljše delavstvo velikih mest. Je to ji« ni spletke kakor prejšnje vlade, tedaj se sko in proletarsko. t vprašamo, kaj morejo napraviti prcletar- Za oroletarske stranke je prišel zopet- f ' .. t.. l.0. ^ j y ske organizacije v svoji razcepljenosti, čas razmotrivanja o škodljivosti, da je cle- c lavatvo razcepljeno. In v teh dnevih je zopet izšlo geslo o enotni fronti proletarijata. Na čelo tega gibanja se je postavila maksimalistična stranka, ki je dala zadnji povod, da se je Aventin razšel. Mimogrede naj omenimo, da je bil to samo povod, v resnici je Aventin v zadnjih mesecih samo životaril, zakaj po Mussolinijevem nastopu v zbornici 3. januarja t. 1. je bila njegova usoda odločena. V resnih Časih kličejo delavski voditelji množice k enotni fronti. Opozicija je doživela hud poraz., fašistovska vlada pripravlja dalekosežne politične reforme, svobodno sindikalno gibanje je ogroženo po nameravanih reformnih zakonih, fašizem je močan, kakor še nikdar poprej. In v teh, za nasprotnike fašizma obupnih časih, čujemo zopet kRc o enotni fronti proletarijata. Poglejmo si, kaj je s to onotno fronto, če je mogoča in kakšne usj>ehe si- morejo organizatorji obetati pri tej akciji. Nekdanja velika in mogočna socialistična stranka je razpadla v tri nove stranke. Te stranke so: komunistična (glasilo «Unrta»), maksunalistična (glasilo «Avanti!»), unitarična (glasilo «Giustizia ). Med komunistično in inaksimalistično stranko ni razlike v ideji, ločita se le v taktičnih vprašanjih. Iz Moskve so že večkrat skušali združiti ti dve stranki v komunistično. vendar pa se to do sedaj ni posrečilo, taker da je le komunistična stranka priznana od tretje internacijonale. Unitarci pa so socijalni demokrati, ki se za take priznavajo, in so v idejnem nasprotju s tretjo internacijonalo. V njej so najstarejši m najbolj izkušeni bcrci stare socijalistične stranke. So seveda prorti revoluciji, za demokratično ustavo in za re-formizem po evolucijski poti, torej brez skokov. V tej strainki je zastopana italijanska socijalna demokracija'. Okoli nje se jutri popoldne. 1 nekaka elita italijanskega mestnega delavstva. Kdor zasleduje pisanje omenjenih treh zbeganosti, nezaupno'sti. tudi če bi se voditelji med seboj pogodili? Poudariti je treba, da so v fašistovskih sindikatih vpisane precejšnje množice delavstva, Tako je del proletarijata, če ne [morda samo iz prepričanja, vendar ob strani sedanje vladavine in to nekaj zaleže. To se je baš videlo pri ravnokar sklenjenih pogodbah med industrijo in faši-stovsko sindikalno zvezo. Tako je znal Mussolini tudi te dragocene sile vpreči v svoj politični voz, proletarci pa so razcepljeni in nimajo ne volje ne moči. navduševati se za neko megleno enotno fronto, ki jo skušajo ustvariti isti voditelji, ki so zakrivili polom socijalistične stranke. Da je fašistovska vlada še vedno čuječa nad gibanjem sovražnih ji strank, nam dokazuje nova ofenziva proti komunistom. Hišne preiskave, aretacije, plenitve časopisov, knjig, omejevanje propagande, vso to se godi zadnje čase v podvojeni meri. In to kljub temu, da je komunistična stranka danes tako slaba, da ne pride v poštev kot nevaren nasprotnik, toda pre.idnost je lepa reč. Kako napraviti enotno fronta v takih razmerah? Socijalistična delavska zveza je še največja proletarska ustanova, ki so jo mogli socijalisti tešili pred fašistovsko ofenzivo. Sedaj, ko se pripravljajo novi zakoni o sindikatih, se je tudi voditeljev te ustanove polotila nekaka panika. Dolgoletni generalni tajnik Splolne delavske zveze D'Aragona je odstopil in z njim Še drugi njegovi tovariši. Zbeganost in needinost narašča tudi- v tej sindikalni zvezi, odločilni udarci legalne fašistovske revolucije podirajo tudi to zadnjo socialistično stavbo. Razen omenjenih treh strank bi prišli v poštev tudi republikanci. Tako bi se dala napraviti v parlamentu in zunaj parlamenta enotna skupina, ki bi pobijala režimi vsemi legalnimi sredstvi. Do te enotne fronte pa ne more priti in sieer da posnamemo gornje: *EDIN06T> V Trstu, dne 8. oktobra 1925 1. Ker ae komunisti brekone ne b<*dk* feotefc in tudi ne smeli vezali z tmiiarci in 'republikanci. Oni so revotucifonarci, so prvi zapustili Aventm in končno »o od-riad od Moskve, odkoder vodi tretja internat ijooala vse podružnice v Evropi. 2. Med vodttelfi proletarskih strank ni niti ene dovoij avtoritativne, ugledne osebe, ki bi mogla vpiivati na delavske mno-iace k* »o idejno in strankarsko raadvto-fjene Brez energičnega, ijglednega voditelja pa se ne da nič doseči. 3. Pritisk fašizma je prevelik, moči nah sprotnikov preslabe. 4. Kljub vsesnu so znati faiiati pridobiti zase dober del delavstva, ki je seveda za omenjeno enotne fronto izgubljen. 5. Apataja proletarakih množic, ki so bile razočarane v letu 1920. pen nastop v parlamentu. T* enotaa front* je mogoča. Agentk pnpde v afcomico, z njim torej tudi aaaiopniki proletarakft strank. Če se ustvari enotna proletanica fronta; je potem verjieino, da bo demokrat-. sko-liberalna opoac^e šla svoja pota in tako je še manj možnosti, da bi mogli zastopniki enotne fronte započeti uspešno borbo- v parlamentu. Sicer pa je jasno, da bo&e fašizem izvesti svoj politični program brezobzirno in do konca. Zato traja pritisk dalje, časopisje in jafvno mnenje ae potlačirje, ker sedanj gospodarji ne tepe ugovora. Da bi se pustili ustrašiti od kakšne morebitne ♦enotne fronte« proletarijata, je smešno misliti. Ustanovitev take «enotne froo4e*>, ki pa bi ne bila oiti od daleč enotna, kakor smo dokazali, nima za sednj »kakega fcajajo m računskem dvoru, tudi refcurz. Bomo bil ŽENSKO DOM0DELNO UDRUŽE- NJE . veno zdravniško predavanje, in sicer o jetiki te po ziof ao nas članice prosile, naj bi fini preskrbeli zdravnika, ki W jih poučil v fcjenja m f uMj"!« tuker-lnrioae. Zalo ee odbor upravičeno nadeja, da bo aoooj udaiflka velka, kaker smo jo splok opasali iwko pri zA-amnftifa pre-Ker je aocojiop govor nameofsa le žea i in odraalba dekleta, zato pro-naj ne vodBo s seboj pre- Edico. kar bi se dalo napraviti, je sku-, praktičnega pomena. DNEVNE VESTI PozotUene ounie Sestavek v nedeljskem izdanju našega lista o uvedbi < poteštatov» mesto županov sme zaključili: -Uvedba poteštatov bo tvorila v novih pokrajinah novo poglavje v /godovi«; naše povojne občinske «avtio-n o mi je •>. Z aneksijskim zakonom se nam je obljubilo spoštovanje vseh naših krajevnih avtonomij — občinskih in deželnih. Po fašistov skem prevratu so pahnili te obljube v popolno pozabljenje.» Poleg v aneksijskem zakonu pa so bile podane narodnim manjšinam v Italiji še oruge tozadevne slovesne obljube od avtoritativnih strani. Njegova ckscelenca Luzzati, kot poročevalec v seji rimske zbornice dne 27. septembra 1919, je izjavil glede naših krajevnih avtonomij: « Percio devessere un impegno d'0®oreln.„fT,P„rtl pe, ,1 ž,r/r aP-U-Ji-M-^ srssa. s tire 1 autcoomia ai teoe^cni anes- . r .__ italijanskega kraljestva pobijali nesnaga, kričavost, pijtvvaaaje in kletvica?» Pripominjamo, da je ta opi® prebivalstva v Poadižju ponatisnil tudi italijanski tren-tinski list «Brennero». Na$ dostavimo le vprašanje: Kako se s tem slavospevom o vrlinah nemške narodne manjšine v Po-adižju sklada manjšinska politika, ki se neizprosno praktično izvaja proti istemu hvaljenemu ljudstvu? Ali se s tem ne spravljajo' v ne varnost prav tiste vrline, ki jih gospod Porro postavlja itadijansitemu nar rodu kot zgled v posnemanje?! i£ consentire Sloneoičina in hrvaščina na italilsosklb sredRiii! šotah V Uradnem listu naučnega ministrstva od 15. septembra t. 1., je bil objavljen ministrski odlok od 25. maja t. 1., s katerim so se ddočiie stolice za tu^e jezike na sameznrh srednjih šolah. Iz seznama so ustanovljene stolice za odnosno hrvaščino na slede- stik bo aecoj ob devetnaj-in pol v prostorih dntftvenega aa stari poboji za cetteiijo svetega Jakoba« — V ROJ ANU se bo jutri, v petek nadaljevalo toskevo predavanje «0 jetffl«-Predavatelj bo aa željo pofllnialk dopolnil svoj govor, in sicer bo pojasnjeval pobijanje jetike ia varovanje pred to boleznijo. Predavanje se bo začelo točna ob osorik. (Vicolo delle Rose ,13, za cerkvijo.) !o;Mska imunima v mkii agenciji «Ceps» poročajo iz 12) Vpisnina se vrae le ▼ sJuČeju, da bi bila 1914 seznanil s Collarichem, s katerim je x zaposlen v klavnici vjo^ne mornarice. se je pov.mil v Trst, kjer je s pnhrardti, ki ^ih je zasluži s tihotapstvom v Skadru odprl v ulici Grulva mesnico za prodajo konjskega mesa. Mesnica se je nahajala v bližini gostilne Del Monteve, zato je ime! priliko spoznati njene gmotne razmere. Sprvia je mesnica dobro nesla, toda ker je kmalu začelo primanjkovati oenih klavnih živali, so kupcijski posli začeK hoditi ra- si perla assoluta_necessitt di ditendere le j giamaziji v Gorici za do- itcslre frontiere. Trane per la sicurezza xm litare, essi de veno sentirsi esplicazione della coltura, della coscienza religiosa. nella vita ammžnistrativa eccno22ica.» Častna dolžnost vlade in italijanskega ed liko • rn>11a ' venščino, na tehničnem zavodu (realki) na Reki za srbohrvaščino, v Milanu (Verri) za slovenščino, v Trstu za srbohrvaščino, v Vidmu za slovenščino, v Zadru za- srbohrvaščino. na znanstvenem liceju v Pazinu ..... T -^j^jza srbohrvaščino, na učiteljišču v Gorici parlamenta — je jzjavil Luzzatti — je. da;___,________ o___ dovolila Nemcem (in Slovanom) avtonomijo. V senatu pa je knez Colonna — na razpravi o aneksijskem zakonu — naglašal: j i.. j- za slovenščino, v Poreču za srbohrvaščino, dosleono temu tudi^ ob .Nadiži za slo^ensčioc, v • Tolminu za slovenščino, v Trstu za si oven-' ščino, v Vidmu za slovenščino, v Zadru za srbohrvaščino in na dopolnjevalni (kom Lart. 4 del di^no di Legge del ministerd ^ ^^ ^ sk)fvealščillo. e stato modificato aall altro ramo aei i f Tr . i---- - . , . i Kaj vse to nam privoščijo, bo rekel či^ Paramenio ne sen so cfae nellestenderea iLti vse druge glasove temtori anessi lo Statuto e le altre ^ dežele. Naj se nikar ne vznemirja! dette Stato, d^bba d Governo tener conto namenjen našim otrokom. T>ar«iro1nrt> delle autonomie nrovinciah e T, . _ ^ , .___7L-____ particolare delle autonoTrie provincialil «i ^]ti ^r ne bi nam letos še zaprli edine comunali, ^genh nei terntori! cbe vengo- ^ } k nam . ^ no ora a costHuire parte integrale del I w ^ - - - - - • Regco d Jtalia. La nostra commissjone approva ptrenansente 1'accenata modifica-zione e desidera anzi particolarmente in-sistere sulla necessita che 1'ordinamento amministrativo dei nucvi territori, che si i spira ai eriteri di un sano decentramento regionale no subisca mcdlicazioni se non con la piu grande cautela.» To se pravi, da sta zbornica in senat odobrila spremembo čl. 4 vladnega osnutka aneksijske ga zakona v smislu, da mora vlada posebno upoštevati pokrajinske in občinske avtonomije, že obstoječe v novih pokrajinah. Sploh naj upravna uredba no-pokrajin sledi kriterijem zdrave decentralizacije! , V prestolnem golvoru, ki ga je prečital kralj v seji parlamenta* dne 1. decembra leta 1919, je bilo rečeno: La noistra traiizione di Uberta deve segnare la via alle soluzioni, con 3 mag-giore rispetto delle autonomie e delle tra-drzžoni locali. Tc je: v smislu liberalnih tradicij Italije naj se vsi problemi glede novih pokrajin rešujejo ob največjem spoštovanju avtonomij in krajevnih tradicij!! V prvih časih so se vlade ravnale v skladu s temi slovesnimi obljubami. Danes pa so — pozabljene! Pozabljene kljub dejstvu- da so se sprvega tudi vodilni činitelji italijanskega dela Julijske Krajine odločno zavzemali za ohranitev pokrajinskih in cbčinskih avtonomij. Pa tudi ti činitelji so menda sedaj pozabili na svoje nekdanje zahtevo! liaiipska hvala mM mrcini manjiini i - V glasilu «GerarchiA»f ki ga vodi Benito ^Muasolini, piše Fran Porro: Će smo pošteni, ne smemo zamolčati, da so» kulturna stopnja, nravstvena višina, vzgoja tukajšnjega prebivalstva (nemškega v Poadižju) take. da so vredne občudovanja in spoštovanja vseh Italijanov in da predstavljajo neprecenljiv zaklad, ki ga naša dežela ne sme zapraviti na noben način. Tudi najpriprostejši in najpovršnejši opazovalec nahaja med tem ljudstvom običaje, navade, izročila, ki se ne morejo iztrebiti brez škode zanje in za nas. Te značilne plemenske svojstvenosli se morejo ka-| zati kcit zgled našemu podeželskemu prebivalstvu: do malenkosti segajoča skrb za čistočo in red v stanovanjih, skrajna čistoča oseb in posode, strogo izpolnjevanje zakonov, spoštovanje avtoritetnega načela, splošno razširjeno poznavanje začetkov znanosti, natančno varovanje gozdnih nasadov. Med vsemi temi čednostmi a& boljše rečena ko* krona vseh, globoka ne le navfcfezno versko čustvo in poštenje, radi katerega sta tatvina in ropanje živine nepoznani stvari- Ali smo mi tako napredni, da bi aneli nekažnjeno dopustiti, da bt se vse te vrline pogubile? AK ni da bfi morali marveč takorekofc nanaota našim ljudskim slojem?! Ali more biti bolj prepričevalnih in učinkovitih zgledov, da bi se po deželi in tudi po mestih lepega namreč v Idriji. Prihodnje leto pa bodo zadnjič sprejeti učenci v sJovenski oddelek na tehničnem zavodu v Vidmu in na učiteljišču v Tolminu. Do 5. t. m. so se morale predložiti prošnje za omenjena profesorska mesta. Ni nam znamo, v kolikor se je načrt uresničil drugod. V Trstu in v Gorici je, vsaj do danes, pouk v slovenščini in hrvaščini samo na papirju. _________ Iz urada PoL dr. „Edliut" v Trstu Andrej Čepar — Divača: Županstvo na-kelske občine ni še, kljub požumicam. odposlalo v Rim zahtevanih dokum^*'^- Ivan Dolenc — Divača: Potrebne so še te listine: 1) Ne pol trre .po dirki z vlogo 5 kr, katera se povrne, 6e najde Jurija petkoibo za upravičeno. 15) Prijave sprejema II. tajnik S. U. g. Mirko Pavlovič, Trst. Via Lucio Papiriano 6 in g. Janko Sever, tajaaik T. D. Postojna. 1$) S. U. si pridržuje pravico .po potrebi menjati pravilnik ali proge. 17) Prijave morajo biti vložen.« im gotovo ne bo žal. _ IZ MEDNARODNEGA ŠPORTNEGA ŽIVLJENJA V ZADNJEM TEDNU. Nogomet: Medtem ko so se v Italiji pričele prvenstvene tekme še le prošlo nedeljo, so v drugi-h državah že v polnem razvoju. V Jugoslaviji je na prvem mestu zagrebška ^Konkor-dija, na Ogrskem dolgoletni prvak M. T. K., v Švici je Curih in na Angleškem West Ham C Mednarodne tekme: Danska — Finska* 3 :3, Španska—Ogrska 1-0, Štokhoim—Kjobenhaven 1-1, Polfskat—Turška 2-1, Kraikov— Carigrad 3-3, Jugoslavija—Sturm-Graz 5-1. Kolesarstvo: 27. m. m. se je vršila največja evropska kolesarska cestna dirka, in sicer G. P. Woiber v Parizu. Zmagal je Švicar Henn Suter Udeležila se je dirke močna italijanska VlfN Glasbeao-draaMitMjni večer pri Sv. Jako-btt v Tista. Podružnica »Šolskega dru«va» pri Sv. Jakobu je sklenila, da priredi prihodnjo nedeljo, dne 11. t. m. ob 8. uri zvečer glasben i dramatični večer, katerega čirti dobiček je namenjen šolski deci. Vabljeni so na ta večer pred vsem ljubitelji lepega solopet^a m glasbe ter enodejanskih dramatičnih iger, kakor tudi izraziti prijatelji šolskih otrok. Vabljeno pa je prav posebno ono cenjeno obč-cstvo, ki že precej dolgo ni sfcžalo z odra lepe navduševabie pesmi. Pridite torej vsi, ki imate ljubezen in srce za naše malčke! — S. A društvo «B*aa». Danes ob 20J0. uri sestanek s predavanjem1. Navzočnost članov in starešin potrebna. — S. D. «A za pobitev svetovnih rekordov v kategorijah 500, 750 in 1000 cm3 V dokaz dobre priprave: «Guzzi» je pretekla 81U km v 6 urah in 10 minutah. Dirkali so Casah, Ghersi in Pišni^ . Boks: Italija si je priborila z Masnjem Bosi-sio-m novo evropsko prvenstvo v kategoriji Welter. Odpadli prvak je bil Belgijec Hobm Pred kratkim s strani International Boxmg Union, raziprefitoljeni evropski prvak Italijan Bruno Frattini, (stvar o odvzetju prvenstva je še v reševanju), je bil poražen od Skota lre-land v Južni Afriki (Transvad), kjer se sedaj "^Avtomobilizem: Vseruska avtomobilska tekma Ljeningirad-Tiflis (km 5364) je končala z zmago italijanske *>Fiat» po zaslugi dirkača Cagno. „ . , , Tekmovalo je 30 tvrdk iz celega sveta; Boris Piesnicar. SPORT — T. V. no^oseeta. Danes točnoj ob 20.30 v navadni kavarni važna izvanredna seja, na kateri ne sme nihče manjkti. Naproša se tajnik, da prinese vse knjige s seboj. Vodstvo. — Športno U dražen je priredi v nfdrfpo 11. oktobra t. L koledarsko dirko za gorsko prvenstvo aa sledeči progi v dolžiai 75 km.: Postojna, Razdrto. St. Vid. Vipava, Štrn^e ter na desno proti Idriji do križišča nad Vrhpo-Ijem, Vipava, St. Vid, Razdrto, Postojna. Pravilnik duke: 1) Športno Udruženje priredi to dirko za vse kolesarje ki so pravilno udruženi v S. U. in prepusti organizacijo dirke T. D. Postojna. 2) Maksimalni čas je določen na 30 minut za prvodoilim. 3) Vpfenina za vsakega kolesarja znaša 5 lir, po oddaji kontrolne številke se vrne dirkača 2 liri. Vpisnina se lahko plača pol ure pred odhodom. 4) Menjava kcies je dovoljena 5) Strogo je prepovedana alenacija s pomočjo motorjev, kolesarjev aH drugih transportnih pripomočkov. 6) Z ozirom na cestni red vozi veak kolesar na lastno odgovornost. 7) Cestna kontrola bo v Šhurjah, kjer mera vsak kolesar podpisati ter aa križišču nad VrhpoHem. kjer mora vsak kolesar oddaii kontrolni listek. 8) Vsak koieear mora opremiti kolo z zanesljivo zmoro. . . 9) Kolesarti -oeaio biti pol »«re pred odhodom na starki vanju služi tudi Iz triaškega živllenia _ Voznikova nezgoda. 20-letni vozmk Vin-cene Ušeničnik. stanujoč pri Sv. Ivanu - krdela št. 1573, je včeraj popoldne okoli 16. ure peljal navzdol po uKci Fabio Se vero dvovpre-fe pištola izginila. Petrizello je zao^l prenaglo premikati, je mladenič skočil na tla, da bi stisnil zavoro Nesreča ,e pa hotela, da je pri tem prišel z levo nogo pod kolo, ki mu je zlomilo ud v stopaK Nesrečni voznik je dobil prvo pomoč od zdravnika realne postaje, ki so ga mimoidoči poklicali na lice mesta, nato je bil prepeV.an v mestno bolnišnico. kjer se bo moral zdraviti kakih 5 tednov. 1- Dve nesreči pri delu. Z nekim javnim avtomobilom je bil včeraj popoldne prepeljan v mestno bolnišnico 30-letni zidar Anton Matte-ra, stanujoč v ulici Malcanton št. 13. Mozu ki je imel precej hudo rano na glavi, in sene možgane, je pri svetilniku zn^ge, ki ga grade na Greti, kjer je delal padel na glavo zidarski kavelj fklanfa), ki -e zdrknil po nesreči iz rok nekemu drugemu zidanu, zaposlenem na visokem odru. , . _ Pri delu v novi palači, ki jo grade v ulici G Murat, je 25-letnemu podajaču Franu Kolca, stanujočemu v Trebčah št. 135, včeraj popoldne padel na levo nogo velik kamen in mu odbil palec. Kolca je bil prepeljan v mestno bolnišnico. ^ . . .. D . . _ Ukraden revolver. Trgovec Alojzij Petrizello, stanujoč v ulici Timeus št. 5. je včeraj popoldne pozabil v svojem avtomobilu, ki ga L pustil za h?p pred neko garažo, avtomatično pištolo tipa «Steyr». Ko se je cez hip vrn i, žen tovori voz. Ker se je voz radi strme ceste vno na policijskem komisanjatu v ulici Brun- 10) Odhod s trga V. E. in. točoo ob 14. 11) Tekoča številka pri vpisom kol tekoča itevilka pri dirki. kov© pot. Otvoril je drugo mesnico, v kateri je začel prodajati goveje meso, toda todi s tem poslom ni imel sreče. FrcJai je mesrucc m otvorril z danaišnjim soobtožencem Evgenoim Czernyjem mafhno mehanično delavnico, ki pa mu je v kratkem požrla poslednje ostanke imetja. Popolnoma obubožan, ko ni imel ničesar več za prodati, da bi prehranil družino, je izvršil tatvino, radi katere je bil delj časa zaprt. Ko se je vrnil iz zapora, ni mogel radi ve&se brezposelnosti nikjer dobiti trajnt-ga dela. Včasih se mu je posrečilo, da je kot težak v prosti luki zashial par krat v tednu dnino. Toda to ni zadostovalo niti za najnujnejše življenjske potrebščine. Črna beda mu je tedaj navdahnila misel, da bi okra-del Del Monievo. Sestal se je z Czernyjem in mu raizložil svojo nakano. Oba sta se podala v neko gostilno, kjer sta se se s tala z obtožencem Hermanom Smolarsom, ki je odobril in spi'e>el Bi sinov načrt. Vsi trije so se nato domenili o vseh podrobnostih in nekega večera so se sesLa:li pri Sv. Ivanu, da izvršijo zločinski' načrt. Dočim sta se Bisin in Czerny ustavila pri takozvani «Rotondi», je imel Smolars nalogo pre-žat) pred gostilno in v ugodnem trenutku iztrgati Del Montevi dragoceno torbico. Toda v odločilnem trenotku je Smalarsu zmanjkal pogmn; vrnil se je k tovarišema, ne da bi kaij opravil. Eisin je tedaj spoznai. da je treba pridobiti za drzni načrt še četrtega pogumnega tovariša. Par dni pozneje se je po naključju sesial prii Sv. Jakobu 9" Collarichem- ki se mu je predstavil za Marijana Ros^ii in dejal, da je moral zbe-ža.ti iz Pule radi nekaterih tatvin. Bisin, ki prej ni poznal Collaricha po imenu, se je ob tej priliki spomnil na svoj roparski načrt; meneč, da bi Collarich prevzel glavno vlogo pri njem, mu ga je na sestanku, katerega sta se udeležila tudi Czerny in Smolars, zaupal in razložil. Collarich je sprejel predlog in zvečer 3r> se vsi podali na določeno mesto, toda takrat so morali opustiti nameravali napad, ker razmere niso bile ugodne. Naslednji večer so se vsi štirje zopet zbrali na mestu zločina. Razdelili sa si vloge tako-le: Czerny je imel nalogo stati na preži pri takozvani «Rotondi» in pričeti streljati, da bi povzročil zmedo v slučaju, ako bi jih po napadu zasledovali; Bi-sin, ki je bil preskrbljen s kolesom:, je imel nadzorova/tr okolico gostilne, Collarich in Smclars pa staj imela izvršiti napad. Okoli 24. ure je prišla Del Momteva iz gostilne v družbi svojega očeta. Medtem ko je bil ta zaposlen z zapiranjem jeklenega zastora pri vratih, je Collarich planil na Del Montevo. Obtoženec je čul zamolkel strel, potem pa še tri- peke. Vsi štirje so se spustili v beg. Bisin, ki je zbežail s kolesom v drugo stran, je pozneje doihitel tovariše doma pri Czernyju, kjer so si razdelili denar v gotovini, ki je b»1 spravljen v torbici; glede ostalih dragocenih predmetov, ki so bili spravljeni v torbici. so se domenili, da jih bodo prodali ter si razdelili izkupiček. Na tozadevno vprašanje predsednika je obtoženec odgovoril, da ni vedel, da je bil Collarich oborožen, ker je ta pred napadom sam izjavil, da ne bo treba rabiti orožja. «Počakajta, stcer streljamf» Nato je brl zaslišan obtoženec Czerny, ki je povedal, kako se je seznanil z Brinom m Smolarsom, kako je leia 1921 radi tatvine moral prvič za dve leti v zapor, iz katerega se mu je pa posrečilo pobegniti, In kako se je potem, ko radi zasledovanja policije ni mogel dobiti nikjer dela, boril za svoj obstanek. Omenil je dalje, kako je prišel v to-varišijo Collaricha in se z njim udeležil roparskega napada na Del Mem-tevo. Glede tega zločina* je povedal v glavnem iste. kar je prej izjavil Bisin. Pripomnil je, da je Collarich, ko so po ropu bežali skozi gozdič .Boschetto,, nenadoma zavpil njemu in tovarišu SmoJarsu: čakajta, sicer streljam!* Obtoženec Smclars, ki je bil nato zaslišan, se je izgovarjal, da ni vedel da bo ner. pri napadu na Del Montevo prišlo do prelivanja krvi. Kakor Czerny, je tudi on izjavil, da je poznal Collaricha le pod izmišljenim imenom Rossi. Razpečavanje plena Obtoženec Alojzij Battistig ^ ^ 1895 v Gorici bivajoč v Trg*N ^e kaznovan, ,e ^ da ^^ na| po ^^^o^ega njegovega pri- podnajem majhno Za^Sbico in hrano mu je podna: Razprava proti Coiiaifciiu ireh otrok, pa pakhcu Masiran Bisin, oženjen ka^iovan. Biarn je zamislil ro- SiSv. Ivanu in se ga uJeie** s Collaricbem S drtigimš tovariši. Obtoženec ye pričel 9voi z^ovor, rekoč, da je zašel na knrva pota radi nesrečnah gmotnih razmer. Po v^nt, tekom katere je bil vpoklican k vojni mornarici v Puli, kjer se je že leta drug kot Collarich.' t? 7- ribico ui S° !Sk plačeval po 20 lir dnevno. Dan p< Sdu Collaricha je šel Battistig proda-z Biskiom večjo količino zJata, glede katerega je Bisin zatrjeval, da je bilo vtiho-tapljeno iz Jugoslavije. Podala sta se « zlatarju Franu Nordio, ki je hoitel na vsak način izvedeti, kako sla prišla do te^a zlata. Šele na zagotovitev Bisma. da - zlato pridobljeno poštenim p^om. oa o zUtar kupU za 2200 lir; l^^Tgf^f takoj izplačal, ostanek jim ,e splačal na- ^ NXlenbil zaslišan zlatar Nordio, ki je feia^l da je kupil zlato, ki sta mu ga prišla izjavil, aa RUin v popolnoma ponujat Battistig m Bisin, - dobri veri prepričan, da je btk> —- veri, pi x rcs vtihotapi j c no1 iz da je Plačal »em zlato po L 1.20 n •.. •• ! — U.ctTtn _ P ki sta rekla, da je zagotavljal Bisin Battistiga in Bisina gram, toda na rada ncka, ▼ Vrstu, dne 8. oktobra £ ■EDINOST t zadužila, sem jima napravil pobotnico, ki je izkazovala, da sera plačal le 7 lir za gram. Pri tej priliki sem kupil od Batti-stiga in Brsiiia par žlahtnih kaminov, ki sem tih plačal skoro po tržni ceni. Predno sem sklenil kupčiji sem- pa prosil Bisina in Bat-tisiiga, naj mi odkritosrčno povesta, če je blago poštenega izvora, da me ne pahneta v pogubo, ker sem itak mnogo pretrpel radi vojoe.» Končno je obtoženec odgovoril predsedniku na nekatera vprašanja, titoča se njegovih kupčijsktfi odnosajev z drugimi zlatarji. ' Nisem si maral rok z malenkostmi!» Predsednik je nato vpraša! Collaricha,, naj pove kaj o roparskem napadu na za-sebnkio Ano Bassich-Pasmnini. kateri sta dva zakrinkana in oborožena lopova ukradla dne 3. oktobra 1923. v Puli zlate uhane, zlat nakit m znesek 550 lir v gotovini. Tega zločina sta obdolžena CoUaiich in njegov prijatelj Anton Jugovac, ki ni še prišel le okrogel štajerski klobuček z „metlico" (Gamsbart) sem si nataknil na gla'vx>.» Hop in nor ▼ Poli Glede ropa rekega napada na Alberta Fi- scher v Poli in umora Alojzija Ritter, tudi v Puli zioč^ia. ki sta bila izvršena dne 6. oktobra — je Collarich izjavil sledeče: <-Ker sem bil že več dni brez sredstev in sem se že prav trdo postil, sem se odločil, da si s kakim no\im pod etjem izboljšam položaj. Poznal sem Fischerja za premožnega moža zato ; sem sc domenil z Jugovacem, da ga okradeva. Odločil sem se za to podjetje, ker sem mislil, da ima mož pri sebi velik znesek denarja, pa sem se motil. Nek, ečer, ko sc je Fischer vračat vinjen ciomo» s svojo hčerko, sva ga z Ju-govacem napadi«. Jugovac je držal žensko, jaz sem pa zgrabil starca, ki se mi je odločno postavil po robu in začel upiti. Kljub temu pa sem mu iztrgal z notranjega žepa listnico z policiji v pest. Na poziv je Collarich za-» 2000 lirami. Ko sem pretipaval starca, da naj- ničljivo odvrnil, da si ni mazal rok s takimi, dem ostali denar, ki sem mislil, da ga ima se <*malenkostmi», ko so mu bile na razpo-! pri sebi, je nenadoma počil strel. Ustre.'il ie lago trgovine m zlatarne. Istotako je Col- i Jugovac, ki je medtem okradel Fischerjevo larich zanikal, da bi se bil udeležil ropar-1 hčcr ^ jo strahovai, da ni vpila. Strel je slu- skega napada na zasebnico Marijo Kala- j :a;no zadcI nekc oseho ki je hiiela Fischer- £az. ki so ji neznani oboroženi lopovi dne;. , . . i „j t o ■ »i- r> i- i iev ma na Pomcc Naslednji dan sem zvedel 8. avpusia 1923. poorali v rim za zneseki. .. . , *. . ' . . , 321C lir in razne dragocenosti. Rekel je, ,12 j,slov ± ta C5£ ba Rltlf* ,m ,da su\rtl10 da omenjenega dne niti ni bil v Puli. Dalie | ranjena. Ob tislcm sem vzkkknii ozlovoiien: je tudi tajil vb m na škodo trgovca Hum-; li'fcfce rfloje: Jamniijm z in brez verig, ors'i in razno drugo ročno orodje. Ri—Ma, zdravilo za na spolovili« obolelo živino. Ptičjo krano: konoplje, luščen oves, svetilko itd S tužnim srcem naznanjamo žalostno vest, da je naša stara mati in tašča dobra in skrbna soproga, masi- Antonija Hrib rol. Boltar danes, 7. t. □i., previđena s svetimi zakramenti, v 64. letu svoje starosti, izdihnila svojo blago dudo. Pcgrtb drage pokojnice se bo vršil v četrtek, dne 8. t. m., ob 3. uri ia hiše žaliti v Sežaii 3t. 44, na domače pokopalBče. SIiŽANA, dne 7. oktobra \92c. Jala Hrib, soprog Jolof. Kristjan, Ivan, Ludvik, sinovi Rosalija por. Lah, hči. r«rtfinaiMI Lak« zet. Marija Hrib, sinstia, vnuki. (704) n:kcv. Našemljen pa nisem bil bogvekako; < Collanchevem.j nisem sfreljal: • -i j j. * • .. ' 6 ljenju, G. r.: Da-ja^te vo-ie domačemu za;cu, Ueitl i Soriškega vmes hi — Poslovibvi večer goriškega dijaštva. J deicvan e, ker so oblasti posegle Predno so se goriški di;aki razšli po raznih i oina irale brcanje žoge za nevarno. So še pa tuzemskih n inozemsk h vseučiliščih, so se mlajši, desetletni fantiči, obiskovale' šole s hoteli na primeren način posloviti od svojih I svojim čisto pravilno urejenim nogomelnim prijateljev in znancev. Pod okriljem akad, fer. I društvom < Brdo*. Imajo vse v redu: društva Adrija so priredili v soboto zvečer \ Trgovskem acmu« poslovilni večer, ki je v vsakem pogledu lepo uspel. Akademijo ;e otvor:! g. Bregant z recitacijo Zupančičeve pesmi n vsem, ki so pripomogli k temu, da je 3. poslovilni večer tako dobro uspel. Posebno se; zahvaljuje gdč. operni pevki Sfiligojevi, ki je s svojim petiem očarala poselnike. Odbor. — Odmevi torkove nesreče v BukovfcL — Kakor doznavamo, je uvedla sodna oblasč strogo preiskavo o vzrekrh nesreče. Baje je nesrečo povzročil strojevodja, ki nima za svoj p«>kl'c primerne usposcbljenosii, ker ;e hotel ogreti ciltider stro:a s pomočjo petroleja, in tudi m-otor sam ni bil baje kolavdiran pristojne oblasti. V včerajšnjem seznamu ra-nencev smo pomotoma izpustili 31-letnega V:neenca Abramlč iz Bukovice. — Dobravte. (Zakasnelo.) Ker so šolski prostori zmanjšali nekoliko dvorano nad zadružno kletjo, je množica ljudi jz domače kraja in bližnjih vasi napolnila kar dvakra — v reau: svo,ega predsednica, tajnika itd. Bosopeti bijejo žogo na brdu. Igrajo pa po pravilih kot «ta veliki». Ne vemo pa, če imajo tudi že hišne preiskave velikih. Upamo da "bodo tudi v tem kot oz:ru kmalu iaki kot «ta veliki.» Gospodarsko društvo namerava razširiti svoje delovanje, ustanoviti zadružno žganjar-no in sicer v prostoriji zadružnega doma. Rav-nolako se je lotilo hvalevredne misli osnovati zadružno mlekarno. Bil je že čas. Mrzlo vreme seveda pri na-s ni koristilo letini Vedno težje se občutijo davki, k? neprestano rastejo, med tem ko pa dohodki v obratnem sorazmerju padajo. Občino tare skrb, kako vzpostaviti prepotrebno šolsko poslopje za naš kraj. Ne stavliamo vprašanja, ali se bo tudi vzpostavil pravi poset v tem poslopju. , . . - t ^ , ti — Idrija. Na tukajšnji kr. podprefekturi se v^raTtke^ času v «Trgevskem do-jjc zopet izvršila izprememba. Koncem prošle-' Tudi,Ž- Zlatko Bisail, ki je zapel s svojim ga meSeca je zapustil naše mesto bivši tukajšnji podprefekt g. dr. Hu^o Alacevich ter odšel na svoje novo mesto v Cles na Trentinsko Imenovani gospod je kot podprefekt dvakrat služboval v našem okraju. Prvič po prvem civilnem komisarju ali podprefektu Zuccolliniju, dokler ni brl pred dvema letoma premeščen podprefekt Battiati, je bil dr. Alacevich zopet imenovan za idrijskega podprefekta, katero službo je opravljal do meseca avgusta, ko se je podal na dopust. Nihče ni slutil, da se ne vrne več v Idrijo razen po slovo. Kakor čuje-mo, je g Alacevich sam prosil za premestitev Svojo službo je opravljal resno in pravično tu di za nas Slovence, zato pa je bil tudi precej priljubljen pri našem ljudstvu. Kot politični uradnik se je trudil, da bi ublažil in omejšl po litična nasprotsiva posameznih strank v našem mestu. Posle kr. podprefekta opravlja 9edaj začasno pref svetnik dr. Ado!lo FaJbioli, dokler ne bo. o« — kar se baje zgodi v kratkem — imenovan nov podprefekt. — Ljudska šola je bila otvorjena .dne 1. oktobra od strani mestne občine, kar se je seveda moralo zgoditi, da bi ne trpel šolski pouk 'adi zamude če bi nobena uprava ne prevzela i ljudske šole, kakor se je bilo bati pred'časom. u ^ /4 oiri .n*i » 4 »M« __ X _• _» _______ Zadeva pa s tem nrkakor še ni rešena, ampak edno dvorano za predstave o priliki 25-letnice na-.,. j > . . « , - Sega prosvetnega druš.va. Kaka velikan , ki so umele izborno vzgajati n .1 čo m a LAL-^ f - o L-^r 1.. J: „x___.v t r i , sv izbrali poleg par pe moresko ■ Poslednji mož». katera fe po par naših odrih. Izvzemši goriške odre. onega dramatičnega društva in pa «Mladike», 71 so nikjer drugje na deželi diletantje pokazali tol ko sposobnosti. Posebno vlogi inženirja in pa gospodične Tončke sta bili podani tako kot d abi b;la oba igralca že mnogokrat preizkušala svoje gralske zmožnosti na odrih. Od ženskih vlog je bila dobro podana v zadnjem dejanju mama in pa ena izmed hčerk. Medtem ko bi pri drugi hčerki in dok-tor.u G. moral režiser še precej piliti, da bi vlita več topline in uživetja v lastno vlogo. — Siu-dent jc bil premalo navihan in preveč mo-v klasu in nastopanju je bilo pri njem. V splošnem so igralo: tehn čno tretje dejanje bol/se rešili kot prvi dve dejanji. Sploh je izginilo tekom igranja nekoliko napak prvega nastopa. Skoda, tla nis0 dobre maske prišle G. F.: Drevesno listje kot krma, ***): Opozo r;lo živinorejcem v hribih; Mlekarstvo: živi-nezdravnik dr. Aldricheifct Faust: Nekaj napodi! za molžnjo; CebeAarstv»o: Vodopivec .anko: Ob koncu letošnje oebelne paše, Vodoptvec Janko: PHaTije ^ebcl, ***): Vesti; Kletarstvo: Ušai Jug t: Pridelovanje kisa iz vinskih tropin, U. J.: V-inometer (« siiko), U. J.: Kaj je žvep-leni amonijev suHat?, Ša.: Kako zalivajmo vino, Š. A.: Poraba gnilega grozdja za vino; Sadjarstvo: Gr. Vallig Peter — Goikič F.: Sa-djereja na Goriškem ^konec); Poljedelstvo: D. T.: Za večji pridelek žita, A. P.: Ravnanje z oaniflcenim Utiom, U, J.: «Uspulun», G. F.: O žitnem molju; Poročila: G?. F.: Sodba o naših vin'h na razstavi v Čediadu, ***): Pogoj za podeljevanje nagrad za planšarske izboljšave; Gospodarski koledar: ***): Oktober; Vprašanj in odigovori: Kako odpravimo plevel s travnikov? Kako se zdrava popek pri teletu? Rok za izmenjavo starega denarja, Ali vpliva baker kvarno na vino? Kako se odpravi žitni molj? Kako se dela kis iz vinskih tropin? Kako se zdravi «*abica» pri konai? Koliko časa je kurve c dober za pleme? Kako se zatira mrčes na sadnem drevju? Tržne cene; Gospodarski drobiž; Listnica uprave. «Gospodarski vestnik* izha to ,-g CD M ace^-e^eo^ uu > Slovenci ! Kupujte samo pri Forcessinu ! podlistek [oda Maj gipda Jk^u lievra Prevel Fi vel»a.Vo radi slabe razsvetljave. Občinstvo je izvzemši par otrok, katere bi matere ne smel zanimanjem obi:u pvpiacevato trud igrajcev. Ker ima i^ra pri vseh svojih dovtipih domislicah tudi svojo moralno stran, je pri§[a tuPPENHEIM: bilo posebnega zaniman;a od strani starišev' da bi vpisali svoje otročičlce v šolski vrtec, kjer ne sliši o besedice v svojem jeziku. V zaporih tukajšnjega sodišča se nahaja od pondeljka, Enan miličar, ki je že večkrat skušal enako usodo nakloniti komu drugemu. Bil je med prvimi rogovileži ob raznih prilikah. Med hladnimi zidovi premišljuje sedaj o resničnosti starega izreka hnmn :n ffJr{cK. °b P®1.'' ^ 2VCČer °°rCyV<> nbiln n^olJ T 1 s smehom m I Udeležba polnostevdna obi.o popUcevalo trud igralcev.. Prfi.tel Pri|nte)|i Sol, dni*€▼« v ŠL Vida pri Vi. j pavi, ki bi radi kaj darovali v prid redni deci in niso tega storćli radi prepovedi nadaljnjega nabiranja od strani g. občinskega tajnika, prinesejo lahko svoje darove gdč. nabiratel/icam. — Zahvala. Odbor bralnega in pevskega društva v Brjah sc iskreno zahvalfufe cen;, društvu «Mladina» iz Št. Petra za krasno pred-našanje kupletov; nadalje prosvetnemu društvu iz Rihemberka za tako lepo uspele pevske komade, kakor tudi g. Valenčcču za vež-banje našega domačega zbora ter tanburaške-zboru iz Sela Le v vzajemnem, skupnem za izobrazbo na«efa ljudstva je aaia re-Bog povrni vsessf vati, z izjemo obilcce cv«tlic, ki so razširjale po sobi svoj prijetni vonj. Deklica, ki ga je pozdravila, je pa bila ačna. Sredo e velikosti, temnoTujavih las, ki jih je imela počesane nazaj nad čelom, belim kot slonova kost. Njeue sive oči so bile mehke čn obdane j temnimi črtami. Obrvi je imela izrazite, ust niče polne, toda lepo oblikovane. Zlovoljni rzraz na njenem obrazu je izginil popolnoma, ko je ponudila obiskovalcu svoji obe roki v pozdrav. Pozdravila ga je želino, skoroda strastno. «Gospod Thew!» je vzkliknila. On je dvignil roko kvifrkn, kakor da ji hoče zabraniti nadaljne besede. Nekaj bpov je nepremično poslušal. ' Kako so stvari tukaj?» je vpraša). «Mirne,» ga je zagotovila. «Boljšega časa si niste mogli iabrati Vsi so proč. Je li ka7 neprijetnega ?» «Zasledovan sem*, ji je povedal. «ln tega ne maram, vsa; sedaj ne.» «Ali pride še kdo?» je vprašala. «Rentoul. On se nahaja v smrtnem »traku, ker mora prrti. Našli so njegov brzojavni brezžični aparat in zdaj nadzorujejo njegovo hišo. Moram ga vi t . * . malem kovčegu z zlomljenimi pečati, katerega so našli v Halifaxu.» "Kaj pa glede Angleža Craw«hayaf» in Sama ne bo nikak zabaven izlet. Poleg tega pa je združenih s potovanjem na parniku * City of Boston* lahko več vrst nevarnosti.* «EMNOST» V Trstu, dne 8. oktobra 1925. Spored aa splošno pregledovanje bikov, za favno spuščanje v toimunkem joTeaortj-skem okrožju. Vs.: bfki, ki se uporabljajo za javno spuSča-e.je. so podvrženi po določilih izvršilnega uker^a-zakona dne 3. julija 1908. št. 592, splošnemu pregtecovanju Bikoreici, ki želijo dobiti za enega ali več bikov dovoden e za spuščanje, morajo predložiti' živinorejski koraki pri furlanski pokrajinski upravi v Vidmu (Commissione Ziootecni-ca Frkdana prosso rAmmin-.strazione Provin-ciale del Frrnli) z dvema Hrama kolkovano pro5fi;D, v k »t eri morajo navestf, da želijo pregledovanje na domu ali pa, da so pripravljeni prignali svoje bike v spodaj navedene kraje V prvem slučaju morajo priložiti prošnji za vsakega bika po 30 lir, v drugem slučaju je pregledovanje brezplačno. K-i;ni si,-a' bo pregledovala bike v sledečih kraiih in dnevrh: 27. oktobra: Po^ferdo ob 9 uri pri cerkvi, Hudajužna ob 10 ur: pred gostilno Kemperle. Koritnica ob 11. uri pred gostilno Močnik, Grahovo ob IVA ur' pred šoio, Kneza ob 14. uri pri cerkvi, Podmelec ob 15. uri pri cerkvi, L^ibin ob 16. ur pred mlekarno, Poljubin ob 17. uri pri Kocjanu. 28. oktobra: Pečine ob 9. uri pri cerkvi; Ponikve ob 10 ur: pre : trlekarno, Slap ob 11 Ji uri pri gos-t-.Tni Vogrič Idriia na Bači ob 12. uri pri cerkvi, Sv. Lucija ob 14 uri pred županstvom, Volče ob 15. uri pred gostilno Podreka. Zatolmin ob 16. uri pred mlekarno. 29. oktobra: Tolmin ob 8. uri pr.:. spuščeve-hvci žrebcev, Dole oh 8 V uri, pred mlefcarno, Gabri je ob 9 uri pred mlekarno, Volarje ob 9% uri preo-mlekarno, Karano ob 10. uri pred mlekarno, Libušrre ob 11. uri pri cerkvi. Smast ob 12. zmanjša na petdeset utnpav na minuto, zmanjfia se tudi krvni pritisk, če se kloroform ne daje zelo počasi. Pod popoln vpliv tega omotila zapade pacijent v teku 30 do 35 mimit. V začetku se krvni pritisk le malo zmanjša, če pa vdihavanje traja le predolgo, se to gotovo zgodi. Tako se zgodi, da se po preteku ene ure uspavanja zmanjša pritisk krvi za polovico, če pa traja dve uri in pol, pade krvni pritisk na eno tretjino pod normafo Dalje oslabi klo-roform delovanje srca, in to zlasti, če pride dio njega prevelika količina hkratu. Ko ga bolnik vdihupe, gredo hlapi kloroforma skozi pljuča v kri na isti način kot kisik, ki ga vdi-huje z zrakom. Največja nevarnost za bolnika je omagovsnje srčnega delovanja in pa padanje krvnega pritiska. Zdravniki morajo biti radi lega skrajno previdni, ko rabieiSa bc'n'ku vdihavati dal e dvaiset mi odstotki primešanega kisika poo pa podoba je, da se je daroval p r tiskom ki enači zračnemu. Pol mmute po- i naslednik skesal obsežne daritve zne'e ko se plin zapre, se bo'nik prebudi. Ta Kakor mi je zdaj ie Uli; liti • V. >-PV- --------" . . Tekrr-avan a obsega o dve vrsti plemen a-ficov: Junčki od 6 do 12 mesecev. Bik' od 12 mesecev naprej. ----r - . , , Pr »JtasUve sprejemajo okrožni živinozdrav- lin ]e hladnega o-kusa m duna nik' in urad za kmetijski potovalni pauk v E t i 1 o v bromvd. TobnSu do 20 oktobra 1925 . Naslednja tvarina. ki se more rabrti Z? presojanje n obdarovanje živali vel ao lošno otilo, e ki Vi h 'e potrd la furlanska živino- [barvna tekočina ki ima kot omotiio nekatere ščanom, ta^ko da n^o nikoli nič plačevali cer-ušikovega oksida z j Zvenih desetin. kisika pod; pa podoba je, da se je darovalec ali njegov poki. Atkdrej Ivrnoiič plačuje KP.US1C in %m krojaška mojstra GORICA Corso Einanuele III. 37. ŠUL9GOJ MAH OB urar in zlatar GORICA — Via Carducci 19. kot L^^isr:^ - »Ijiiuiu pavu, w«za §mm\ i ?e£k!aWlisii6° Prizmo se d ari-'a v denar ju, d^bre^strani in eno silno slabo. Ako se svetove in diplome. Posamezna dar la boJo ne 5me uspavanje z njim trajal vec ^ot znašala največ ,00 lir. Svetinje in S ' okoli dvajset. ---------- .. . niena razsodba (e nepreklicna. i morftn. Ker je delovanje opija v Sjpiosnem P/Hor-icem ;e na voljo danihovi biki. Oniotilna sredstva in kako deluleio Morfin je s truckalo id in ga dot«Yamo, kor je rečeno zgoraj iz op^ Up:] se pa dobiva iz nezrelih semenskih ^apic V 7->^etku so mislili da morfm deluje na^iperiferijalne organe (n. pr na živčevje v koži itd.), raziskave so pa dokazale da to ker tista stran telesa, kamor se vbr^ga ni man občutna kot odgovar.ajoca kak zopet maka (r , Magdalenmi . mprvo nadstropje so jim hoteli ugrabiti. Prnezdl je ndkega dn« Pazite na „aslov! Pazite na naslov! gospod v Saasti ter od «Zuber;a», ki je hranil, list no, zahteval, da nve jo da. Žuber pa je iz| previdnosti poklical priče preden 5« l^tmo dal tujcu Ko jo je dd»i! v roke, je hotel jez- j dec odkurit', a priče so ko»;a pr^ele za uztfoj in vzele tujcu latmo. Trito eo reaiii »W)e de- yja S Fraticesco 18, tel- 38-72 setinske svoboitine Magdaleno pa so uneli Smaščani vedno v častnem spominu. Pokopana Sv. Lovrencu nad Sočo, Odlikovana destilacija F- Žagar — Trst miJNUG BKISM© Zaloga usnja, čevljarskih in sedlarskih potrebščin, sveč, voska t. d. GORICA — Via G. Carducci 7. ANTOM &GSIEN na&l. Zaloga stekia, porcelana ;n kuhinjske posode GORICA — V;a G. Carducci 4. ni res morfin, Marsikdo med nami je bil podvržen učkv-] nasprotna stran telesa. Morfin vpliva na bokom cmotilnih srec štev na en aH drug način, i€Činsko srecišče v možganih, a le na oni del ni Da manami; ki bi znal povedati, kaj I tega sreŠšca, ki je v živčnem ^ku z oo^m ah ktko dtlu^jo. Omotila so v zdravstvu z onim mestom, ki ga hočemo napravtitr ne tak> važna, da ih ne moremo nikoli dovolj precenit5. Danes nimajo l'^dje več ta,kega smrtnega strahu pred nožem kirurga kot nekoč in zahvala za to gre .predvsem omot kom. ki preprečijo čutenje bolečin Tu pa tam se zgodi, da pridejo omotila v roke lopovom ali nespainetnežem in v tem slučaju se njihov blagoslov spremeni v prekletstvo Omotenje pacijenta. Pacient leŽK na operacijski mizi in čez usta in nos mu položijo posebno ma^ko. Obraz z onim občutno. . K ode m. Kode n ie ttKfc opijev alkaloid in po njego-J!«;« lahko smatramo za morfin Za odpravo bolečin ;e manj mi-lej&e oblike. ------- . : .t učinkovit, toda ni lako nevaren, da bi v boi-niku vzbujal hrepenenje po sebvkije pri rab morfna tako prosto in ki ««ogokrat spravi rabitelia v telesno in moralno propast. Skopolamin. . . .bno n^^o. ^ Eter pojoča pri To omotiio povzroča neobčutlivost «pram bolečini, zaveti pa ne otemm ^P^ J način omo.enja'so začeli v ^ v Ameriki pri porodnicah za omrtvrtev po rodnih bolečin. dele ljrce cmotil lahko napravile na koži srbeče vnete. Na ma*ko spustijo potem nekoliko kap'i c kloroforma ali etra in naročijo pacijentu n^; d-iha kolikor more globoko. Nekoliko globokih dihov in po movan je ter čutenj« pacijenta je že omeglenjeno. Zavest izginja in misli postanejo zmedene. Pri ženskah ali otro-Vih sledi začetku omotenja smeh al-i glasno tfovor enie. mož pa zspade stanju .delirija. Ko 1 0 v 1«"* *«1 — -----* - pa prkle petjd^hana »ado»l». kolena | piBji * povzroS. »rud ar« s svo^m brztm^ »lila v kri, nastopi popolna nezavest in tudi naš so£ki »lavec Si»oo Gcegorčtč. Kakor mi ie pr»vil že imenovani Andrej Ivančič, so praznovali Magdalenin spomin tako-le: , , . , Ob smrti Magdalene Mohorrčeve je bilo v Smasteh dvana;at kmetov gospodarjev alv (Sovdat). Daritno Istino pa so hra-, nili MaHgoevi, na zadaje Kurinč čevi (Z»her). Teh dvanajst «gnMrtarjevv je sklenilo, da bodo s'ovesoo obhajali obietnico Magdalenme smrti m to vsako leto v sredo po veliki noč: z maso pri Sv. Lovrencu, k|er je Magdalena pokopana, in s pojediiko, katero je moral prirediti vsako leto po vrrti en gruntar drugim grun-tarjem, tako da je priiel na vrsto vsak po dvanajstih letih. Prired telj pofecrine je moral ostalim grun-tariem poslati na dom ea ržen kruh, težek 12 funtov, eno pšenično, pogačo od 3 funtov; civa štruklja h. ajdove moke v teži po 3 funte vsak; eno «bu:o» iz sirkove moke težko 3 funte in en *peršut», ta za »tiri gruntrfrje skup. PtJeg tega je moral1 priredi* na svo.em domu tudi obed za vseh dvanajst gruntar^v. Ako ie bil kak gospodar osebno zadrz?*, ga ie nadomestovala žena. Povabljena pa sta bila na ta obed tudi Hbušeaslri kurat in babica. Za korala so ie posebej pripravi'. «frisno župo* in pečeno kokoš Toda duhovnik se m dolgo mudH pri oberfn, zaka; prišlo ie navadno do prereka«! a ia celo do tepeža. Ker so se v teku časa "grunti* rai^rojili, se e pri rardelftvi igrunta^ tuii ugotovilo, ko'iko tega spominskega bremena pade na vsak delež. ima z zalogi: kjer poova Istrki tropiaovec Slivovec Britijevec Rum ,Jama.lka" in „Kuba" ter vse druge likerje Istrska in vipavska vina po zmernih cenah. (677. KERlEVAN? JOSIP Dvokolesa, šivalni sfroj|t puške GORICA — Piazza Cavour 9. Dal-je je mogoče omrtviti posamezne oei* telesa z z'mrzn en^n. V ta namen rab^o e-triov klorid, ki zavre pri zelo nzki sto omo*:!.d v ... paci ent leži kakor mrtev, brez vsakega gibanja n čutenja. V začetnem s-tanjoi omegle-nene zavesti, ko bolnik še ni povsem v kraljestvu sanj, lahko izvršijo na njem manjše operacije brez bolečin, za -tež e in več časa tra a oče operac je mora pa biti spanje popolno Da spoznamo raz'i ko med klcrpformom in etrom, poglejmo kako celuje eden ali drugi. Kloroform. Klorof-orm je brezbarvna tekočina, ki zavre pri 62. stopini Celzija. Duha in okusa ,e osladnega. Ne gori nit ne eksplodira. Ne sme se nikoli rabiti v taki sobi, k;er gorijo plinove luči odprto, kajti v tem slučaju se tvorita ob pVr.u kloroforma fo^gen in solna kislina, ki zelo v/nemir aia kožo-siuznico v us^ih in nosu. Ako se s kloroioiinom po'i?eino po koži. ob-čuv.ino tam najpre; iiirzloio pozneje sc ra tem me^tu napravi o srbeči prišč . Na masko ga gpuš^ajo v obliki kapl;c, in. i-icer s hitrostjo dvajset k?p!iic na m:nuio v začerku in to brzino polagoma povečujejo, da pride , TRST — Via Gbega 9 v bližini centralnega kolodvora. ________ _____ ________^____^ Bi, - j. ... . ....