^i^TtBg Chicarfo, III., petek, 16. julije (July 16th) 1920.
4 O—Ur t. Iti?, mm HU S »ale el Hitu. HiiHd f«r te
STEV.—NUMBER 166.
TMpw
•I tU Pr^Ha.t, A. i.
B 1	—r^j, —•-.„a-. r. -tt
• JdM 14. Itlft.
KONČALA Z VSPEHOM. ZAR02UALA Z 0R02JEM
Pri predaedntfki nominaciji je * le velika demonstracija sa Debea,
ia
leto-year x!il
glasilo slovenske narodne podporne jednote
~ : ~~	---■■—»lil II11 -------
(JrWaiikl te uprava!*! f* aterit H8T 0. Uw.daJ.av.
Offtea ef pafcUcatioa: ' tear Bo. Leaaiale ave. Telephoaa: Laaaial« «139.
PO IZJAVI TAJNIKA A. O. P «0 NABRALI 11 PIT MOJO HOV DOLARJEV.
Jeklarski in oljni magnatje so darova« sa ontienje delavskih strokovnih organizacij
, Waehinfton, D. 0. — Nič ni tako skritega pod *olucem» da ne • pride na.avitlo, pravi'neki pregovor. ln tako se je tudi izvedelo, <je p* jurski »n oljni magnatje in drugi truatovci, ki spadajo k družini izkoriščevalcev ameriške ga ljudstva, darovali pet miljo-nov dolarjev za uuieenje de lav strokovnih organizacij > Združenih državah.
Tako poroča Frank Jldrrison, tajnik Ameriške delavske federacije. On pravi, da njegovo izjavo potrdijo poročila, ki jih je prejel iz raznih krajev Združenih držav.
Jedro tega fonda, ki je namenjen za uuičenjfe delavskih strokovnih organizacije tvori pet mi ljpnov dolarjev, s katerimi zdaj razpolagata 4Newyorski meščan ski traneportni komitcj' in 'Trgovsko društvo.'
Po Morrisouovi izjavi prične ,'boj za uničenje delavvkih strokovnih organizacij najprvo proti pristanižčnim delavcem v Ncw Vorku. Posebno'skrbno izdelanem načrtu ne ima kampanja pojačati, dokler ne bodo delavake strokovne organisaeije zdrobljene iu v velikih industrijah zopet uvedene odprte deda vniee.
8evcdtf podpirajo tudi ieleaiii-ške- družbe to j(M, Po Morri uy>
ABOERITJE SO POGORELI S SVOJO MESTNO ODREDBO.
pWSP0U»DAu BO NOSITI ZA STAVE IN BANDERA PRI PO HODIH PO MESTNIH ULICAH.
Sodnik je izjavil, da je mestna od redha smešna.
Oreat Palla, Mont. _ V državi Montani postoji zakon, ki prepoveduje rdeče zastave pri uličnih manifestacija* in pohodih. Meato (Jreat Pa I In ima svoje meatne očete, ki se 'lahko v
KOVENCUA FARMARSKE NEMCI SO SE Z0PET|Trije SlOVPVlrf DELAVSKE STRANKE JI JoDALI, KO JE ENTENTA 11 ."/"l!:1
ubiti v Trstu.
"modrosti" kosajo z mestnimi očeti slavne Ah-»ere, ki je bila zgrajena 641 let pr. Kr. v stari Traciji. Tukajžnji mestni očetje so mislili, da' izvrže največjo modrost, če prepovejo pri pohodih in slavnostnih prireditvah vse zastave in bandera.
Delavci so pa rekli, da ao njih mestni očetje podobni v zaključkih mestnim očetom alavne Ab* dere m so sklenili, da se ne bodo ozirairna zaključke ."modrih" mestnih očetov.
Strokovno organizirani delavci so se sefili v Delavskem lice ju in odložili so, da prirede po mestu velik protesten pohod, ker ao v Buttu streljali na njih brate, Sprejeta je bila mestna odredba* ci je prepovedala prapore pri mestnih pohodih. Kdor ae tej odredbi ne pokori, plača.petdeset dolarjev denarne globe ali pa ae-di šest mesecev v zaporv-
Ko je župan izvedel, kgj ao de* lavci storili, jih je takoj obveatil, da sc bo strogo ravnal po meatni odredbi, če bodo delavei razvili
Delavci se ni-
Chicago, ID. — Konvencija far, inareke delavske stranke je kont čala v četrtek zjutraj ob petih Zborovala je vao noč in je zakljut čila svoje zborovanje, ko so bile rešene vae zadeve, ki so ji b|lf predložene v reftitev.
Glasovanje za predaeduižkegu kandidata ae je vržilo po državah ali clektoralnem glasovanju. Deb-aa ao nominirale štiri države in pri vaakem imenovanju je trajalo odobravanje petnajst minut. Pri prvem glasovanju ao bili glasovi takole razdeljeni:
Malone m, Debs 68, Ckrlaten-sen 121, Ford 12, Frezier 9 iu Post t
Vsi ksndidstje so odklouili rasen Chriateneena iu Meioua. Prt drugem glaaovanju je prejel 4?hri4 stenaen 19CŽ.5 glasov, Malone pa 174.5. Šlo je torej fcres "črnega konjičke," ki je ns koavsaeijah starih atrank igral tako veliko vlogo.
Podpredsedniškim kandidatom ju> je bil nominiran Max Hapes is ^ Clevlanda. urednik ' '
fa^^i^ttrl'^ 'P*™4*- * j« H**«** 1.1«**» drhal gače izgube Ruhr	navala voliko izgrede proti Slovoncora v Trstu. Vo-
i	z	llko oseb jo ranjenih in vai hoteli, banke nrodaial.
V^&BT H £in dru" T,opi- il S^atSI^
--razdejana in poigana. Skoda znaša čez miljon do*
Spa. Belgija, 15. jul. - 4*einžkl | M«*. V meatu vlada panika, delegat je ao sinoči obvestili Lloy da Georga, da aprejmejo pogoje za-
^emški kabuiet, ki je brez uia ^onstracijami in iMcndi v ~a ves v Spaju, je zboroval sko- ^^ Tti osebe so bile utife ftt
tcrctjms b. ssatb«75
Dva dni ao ae Nemci branili miljo« dolar lev ko ao i tali lan jeti pogoje ,ali ko ao videli, d«|ZkjaU te požgali slovenska no -niki rea nameravajo izvršiti Uopjg. Banke, prpdajalnioe in ho-o in okupirati premogarsko I tali in rane ptearne ki so laribina Ruhr, ao ae podaU. i Slovencev, ao ? ramlinah. - Po-] okupacije je bil že izde* divjana italijanska drhal j4 po: Ign. Seat divizij — tri franeoakeJ drla, raahila in požgala vse. kar dve angleiki iu ena belgijaka —|ja slovenskega. Drhal je metali
bombe in dnifa nalila na poelop ja. v-f •
V mestu js vladate velika pani ka med ljudmi, ko so nolale bom be in pnlks in ko so Švigali dolgi
14. julija — Nebrzdani
lista "Cleveland Citizen.
Razprave o platformi ao bile obširne,, kajti med "oaeminžtiri-ideaetkarji" so bili tudi navadni liberalni meščanski elementi, ki ao ae ogrevali za navadne reforme, ki uc poaegajo globoko v
Ker fc pa Kseh-f umminsov zakou tak. da garantira železniškim družbam 6»odstet4n dobiček, bo ameriško ljudstvo plačevalo za upičenje atrokovuih orgauizaeij. . Morr^soa pravi, ds je prejel poročilo, da je 6ary, predsednik United States Steel korporaeije, daJ v ta sklad pet sto tiaoč dolarjev. Pa tudi oljni interesi, organizirani v Standard Oil družbi iu drugi denarni mogotci niso zaostali za njim, ampak so darovali lepe vsote v aklad, ki naj služi za vojno proti organiziranim delavcem.	* •
Ameriška delavska 'federacija* jc prejela dalje informacije, da v ('liieagu protidelavakim bataljonom načel nje Julius HoseJwald-finančnik in kralj trgovine U naročila po pošti.
Kazni izkoriščevalci so ae Že dolgo čaaa pripravljali za vojno proti delavskim strokovnim orga-tUaeijam: Čakali so, da čas pri-ugoduo priliko za akcijo. Po njih aodbi je sdaj U ugodnu pi ili ''n tukaj in za te stopajo v akeijo. ^a delavce je p« naatopila tudi u-Kodna prilika, da porazijo privatne interese. Ta prilika ae jim nudi na prvi torek v novembru, ln če pojdejo delavci alOžno v volilni boj, ne bodo porazili le veliko ksudidatov. ki so jih postavili tru-stovci, borzijani, veriiniki in razni drugi ljudaki izkoriščevalci, in njih oporniki, ampak bodo ohranili Xudi avoje atrokovne organizacij«. Odločilni dan volilne bitke prihaja vedno bliže in zategadelj mora delavstvo prešiniti misel« da izvojuje zmago le tedaj nad svojimi izkoriščevalci iu njihovimi o-porniki. če pojde složno v volilno bitko.
TUJK
lo v vrsti
cev. 450 izdelovalcev Železniških
vez, 250 strojnikov, 200 kotlarjev, 150 kleparjev'in en tiaoč drugih delavcev, ki delajo v železniških delavnicah. Na čelu deiavakih vrst so delavci noaili veliko ban-dero. na katerm ao bleatele beae-de: "Mi zahtevamo avobodo govora in zborovanja." "Mi zahtevamo, da se petolizniki Anacouda Copper Mining kompanije aretirajo. ker so streljali na mirne atavkovne atraže."	'
Ko so se delgVei pričeli pomikati naprej, je policija pričela z aretacijami. Policaji ao jemali po deset, delavcev h kratko iz povorke. AH pet tisoč delaveev je korakalo da-Ije. kakor da aa ni nii zgodilo. Ko je Ml pohod končan in ae je policija naveličala izvrševati are-taci je- ao delavci sklenili, da gredo vsi v zapor. Nastaviti so morali-pet in dvajset pisarjev, da so zspissvsli imena. Znoj jim je tekel curkoma s čela, a kljub temu so komaj zapisali tiaoč imen.
ifestui advokat je zahteval, da aretiran* poieže poro|tvo. toda nelti delavec ga je podučil, da delavci ne bodo položili poroštva, ampak žele, da jih sapro. Meatne-advokatu je zdaj pričelo prihajati vroče, kajti spoznal je, kakšne poaledice je povzročil zaključek mestnih očetov. *
Drugi dan so mestni listi ki so seveda na atrani velebisnižkih in-terenov, prinesli naptee t debelimi črkami: "Tiri sto isrtissof bgj-ševikov je bUo m s Hm rtb v Oreat Fakaa." Pod tem napieom eo MIc navezane otrobe, ki pa aeveda ni-mi povedale, da eo delevci šli pro-stovoljno v zapor.
Kasneje se je vršila obravnava. Najprvo so privedli pred sodnika nekega voditelja. AJl sodnik, ko je zaslišal argumente, ga ni apo-znal krivim, ampak jerekel, da mestna odredba zmotna Mestni očetje so spesnali kozla, ki ao ga ustrelili in sdaj m.-Mna odredba api spanje pravičnega med ataro In posaMjeno žaro.
POTIftANJH
Mli
Hnffale. N. T. - OrfSniaeeije tipkarskih delevrev je desefle povišanje mesde brez «Orke Po novi nocodU ¥	n^e-da ti.
^ _ _ __ skamkih dela«*. 1pTU^jg in
irida ob IJ8. saiAe eb I JI tiskajo aeopite m
KA2H0-
PROPITARJ1 V Ani
f. T. - Trije tr-Rovei ee ee prisnali krivim, ds |ao uganjali proftUratvo H alad korjem. Hodnik Frank B Cooper Jih je kaznoval e *1«,006 denarne irlobe. PrefHarji so: Rol»ertl B. Albert Inmaa in Harry Val trije ao U Oawega
rhksgo In okolice: V soboto ^Vtn lahki, menjajoči ae vetro-Temperatnra v zadnjih M. n iMHija 76. nainiija A1.
celo med "oaeminštirideaetkarji," tako da nj^h prizadevanja niao i-mela drugega vpliva na olatfor* mo, kot da ae je zavlekla razprava o platfornii> ki jfe bila koriatua. da se nazori izčistijo in izbiatrijo.
Platforma ae deli v devet tf' meljnih točk, ki ae dajo ua. kratko povedati takole:
1.	Vpostavitev ameriških civilnih pravic, avobode govora,, azil-ake pravice, enake prilike za vae. sodnijskih obravnav po porotnikih. Dalje preklic vseh protlšpijo-nežnih postav, zakonov proti kri-minalnem^i aindikalizmu, , Prva tolka zahteva dalje, <k ae vpoŠte-va atrogo devetnajsti ustavni a-mendment in se ne smejo kršiti politične pravice brez obzira ua spol, narodnost, pleme aH vero.
2.	Odprav| imperijalizma doma in na tujem, umakuitev Združenih držav od versaillake pogodbe, prepoved za akupine ljudi, ki upravljajo svetovno bogeetvo« za sodelovanje pri pod jarmi jen ju ljudatev gospodsrsko ali politično, priznanje vlade irake republike, priznanje vlade, ki Jo je vpo« stavilo ruako ljudstvo, odprava ruske bloksde, priznanja vsskc vlade, ki jc nastala po ljudaki volji itd. Ta aekcija zahteva tudi odpravo tajne diplomacije, tajnih pogodb iu priobčitev vae di-plomatičae koreepondžbce. Konec aekeije as glasi* "ds ne bo več kraljev in vojn."
3.	Demokratična kontrola v industriji. Dele vet vo more imeti re£jo odgovornost pri upravi in-dustrije.
4.	Preklic Kach-Cumminsovega Železniškega zakona. Vaa naravna bogastvs In vse nsprsve v javni shižbi naj preidejo v splošne ljud sko lest.
5.	Te sekcije se peča s pospeševanjem poljedelstva ia priporoča rasne zakone v interesu far-
"Tfr.01 tački se zahteva večja varčtuiat pri vladnih Izdatkih In ae povdarje. da ae je ae vaaka tri uMte ameriške vojaka v Fmnelji porodil ea miljonar
7. Priporočajo ee razni zakoni ia reforase za odpravo draginje.
Te točka zahteva raso« pravice ss doalužeae vojaka, da ne Mn odvisni od miloščine
t Zahteva se neomajna prsvfca aa delavcev do organuaoje. ki se naj.raftans tudi na vladne o-Maki.maaj
POLJAKI INJfRANOLOM
Mir med Rusijo in LHve je ped-ptoanj Litvind so okupirali Vilno.
MIROVNI NOTE
je bilo pripravljenih za invazijo, ki ae je imela izvržiti v petek. Nemci so imeli do daues o poldne čaa, da odgovore da sli ne. Lloyd etiorge je zsvrgel pred*
log Francije, da ae okupira tudi jorikl plamena i« gorečih hlž pristanišče Hamburg. Zaveaniki sol Američan Fntnds fljmn is San zegotovili Nemčiji eno "koneesl. Antonija, Ttnas, ki je bU nasta jo", da namreč ne bodo poslali za A njen v hotelu .katerega io Italija-ai , . mbrakih čet v Ruhr.	I ni salgali. je ušel bres poškodbe
delavskega ^mOd zunanji minister je s Him, 15. jul. - "Popoln d'lta ueči ia javil, da zavesnlki ao tako H*" poroča ,da ata bili v torek Slepi, da hočejo po vsej sili izzvati ubl,i dv* v Tratu in 30 j< civilno vojno v Nemčiji. Nemška rini*Blh' kp ao ae vršili napadi na je spre jelš pogoje, ds pre- Hloveno®- »kods razdejane In po invazijo Ruhra .toda sbsolastnina se g^nut nemogoč« je» da bi dajala ,MI dvajset, miljonov lit\
dva miljoua
lou.

2MAOA LIVARJEV,
ampak nevarnoat civilne vojae js zdaj večja kot kdaj poprej — Iti, ^ to v čaau ko ao rdeče ruake armade 'T11**™"' **[• Z Rudll,,i( \ en dan maržiranja od Varšave,P*1**11	w- Va„ ao zdaj
Simona je zaključil: "Anglija in M d°	,nolf ^ ,rudir
Francija aU naa pritisnili ob tla, ^^vne tteifuhfaclje. Po na toda Bog pomagaj obema, kadar »*J«nmikov na mirne rudar-
pride boljševizem do Rene." V^ '^»f v Mstewanu je pri ^	'čela rudarska organisaeija z in
tensivno agitacijo za orgauizira uje rudarjev. V kratkem času j< ta kampanja obrodila tak aad, da Deurer, Oolo. — Livarji so po-1 danes ni več neorganiziranih ru razili podjetnike, ki so mislili u- derjev v okraju Mingu. Kajne, niči ti organizacijo livarjev in u- ali aai tu dober nauk za premo verni odprto delavnico.	govnlške podjetnike, ki hočejo ¥
l'o tritedenski stavki ao bili sirovo silo rsšhitl strokovno otga podjetniki tepeni. Uvarji niso le nteseijo rudarjev! oliraliili avoje organizaciji, spi- Naailje podjetnikov je tiata pak ao izvojevsll tudi izdatno po- moč, ki povzroča, da delavci prič višanje mezde. Preje so prejemali no mieJiti iu da tako prijdejo do pri oaemurnem delavniku *#.40 spoznanja, da ao močni, če ao im dan, zdaj pa dobivajo osem do. združeni, ia žibki, dokler so ims larjev. Podjetnike je ta zmaga li-1 združeni, v« rje v baje tako potrte, da uc mi
slijo tako hitro zopet Izkopati I pO KONVENCIJI DELAVSKE bujne sekire iti skuša t i razdreti	. .emMim
organizacijo livarskih delavcev.	.
Chicago, IU - Po končani koii ZA-1 venci ji farmirske delavake atranke je oblaka! gl. ured HNPJ. in uredništvo Proavete Titom. Myrs cou#h, rodom Anglež, predsednik lokalne rudarske orgsnizseljs \ Minister	in delegat na konveu
ciji farmarske delavake stranke da apoena glavni stsn M. N. P. J
lioodon, jul. Irako je formalno odgovoril na sklep organiziranegs delsvstva v izrednem koogreau, ki zahteva is-	je že veliko o tej organiza-
praznitev Irske z alternativo ge-	zs to ga je gnsls željs, df
neralne stavke, da delavci niao »P««na s možmi, ki v»idljo to slo "na jaanem", kakšno alužbo o>|wsilu> |»odporuo organizacijo previjajo čete. Minister pravi, da Prinea^l je sabo pismo od br. J. armada nI okupirala Irake, temveč Trlelje.	\ ' ' '
y tam. da pomaga civilnim obla- Myr*eough je Še mlad mož, stsi s tem vzdržati mir. Neki drugi okoli trideset let, toda v pogovon vladni uradnik je dejal: "Delav- j«, pokazal« da rssume sedanji de ske unije izzivajo revolucijo in lavakl imložaj In tudi j^iktiko, k) civilno vojno M	|roli do uapehov.
Velike In občudovanja odloč-naj znaža oaem ar ne dan, v tednulnoat je rea v tem mladem možu pa štiri In žtirideaet ur.	kajti konvencije je trsjais do pe
Uvede naj ae zavarovali je proti tih ijutraj, na kar je mladi mož boleznim, nearečam in brezpocel- P« majhnem zajtrku odšel v po notfi. I vedi naj se pokojnina sa pol""«*	velikem m^tu
vse delevre. <Hi čaau depresije naj vlada IzvHU razna kulturna dela, gradi aaj kanale, vodaa pota, o-sužnja barja itd Pivpoved dala aa otroke pod šestnajstim letom. Prepoved sa vporabo privatnih a-geueii oh čaen delavskih stavk, i vedha brezplačnega posredovanja za delo, izključitev produktov is trgerina. ki eo jih udilali ka*-Itd.
V glavni stan S. N P. J., da ae na svoje oži prepriča, de je rea lati o. kot ao mu pripovedovali naši rojaki. ki ao člani H N. P. J Ta ed-ložuoa« je že toliko belj občiidova nje vredna, že Se sa vodarno, da al vozil niti eu vos oeatnoŽelezniške
"d konvenžre dvorane do (1 sta* • nega fk S f . J.
dni&h' zaradi stavke elaktri« ar^rv
in de h moral naprava* pet p4 umaknejo na Krim, ki mora UU se
Hps, Belgija, 15. jul, — Ho v je t-ska Rusija je sprejela pogoje ss-veznikor ae premirja s Poljako.
Igusc Paderswski, bivši mlulatr-«ki predsednik na Roljskeinr je prišel včeraj v Spa iu jc imel kratko koufereuoo z Uogdom Uoo^ gom. Poroča se, ds je Psdsrewskl prosil ssveanike, da aaj'posredujejo zs mir med Rusijo In Poljako.
London, 15. jul. — Is Pdpžn-tagna poročajo, da je litvinska armada %,000 mož okupirala VII-iio, Mdn In Oroduo Čim ae Poljaki iprszuili ts msNts dne 13. Juliji. Včersj Je bU v Moskvi podplsen mir med Litvo in sovjetsko Rusijo Poroča se, ds so Mtvlnei dovolili lusom. da ruske Čete lahko piodl-nsko ozemlje ne
Dviuaka tik Uarauovilev In jufi.o
»<1 Orodna ter Suwalkov,
Tz Varšave jstJjajp, da ao vodi-'elJI ameriškega i Rdečega križa v Varšavi spravili vea avoj ms t aH. |sl na vagone, ki so pripravljeni na odhod proti za padu
Undoa, 15, jul — Vladni za-ttopirik Andrcvv Bonar Law je včeraj v nižji zborniel prečita! be-«edllo angleške note, ki je bila podana eovjeteki Rusiji a ponudim ta premirje a Poljako in generalom Vranglom na Krimu.
V začetku potrjuje vlada spre-|em ruake uote, v kateri ussnanja ruaka sovjetska vlada, da je apre* |ela pogoje za trgovino, ki so JI bili poslani 1. julija, Pogajanja za lefinitivno trgovsko poogdbo ur bodo nadaljevala kakor hitro se riuika delegacija vrne v London. Vato angleška vlada govori o pra-mh-Ju s Poljako. . ■f%evjetxks vlada se glssl nota -r- je ponovno zstrjevsla, da želi sklenili mir z vsemi svojimi sosedi. Vtsds Velika Britanija hI tudi rada videla, da ae vspostsf tfUr |h» vsej Kvropi in f ts nsnieii predlafn sledeče i
Med Poljako In Rualjo naj ae te* uij podpiše premirje in aovražno-sti naj prenehajo. Pogoji naj bodo na eni etrani, da ae poljaka erma la takoj umakue na Črto, ki je bila lani na mirovni konferenci do oče na kot proviaorižna vzhodna-meja Poljake, na drugI atrani pa. da sovjetska srmeda ustavi svoj« prodiranje pred to črto. K Dalje predlaga vlada, da se akll-e v \Mmdimn kakor hitro megf>e konferenca pod avapteijami mirovne konference, sestoječs iz zs-sloimlkov sovjetske Rusije, Polj ske. Mtve, Ironije bi Finske v «vrho, ds se vržl pogajsnj« zs končni mie med Msljo In njenimi / Mjaadnimi državami/ Zaatopuikl vzhodne Oalisijs ruj ee tudi povs d Jo da pridejo v London ia pred-ože njihove zahteve. Velika Brila nija ae bo stavila nobanlli ovfr delegatom sovjetska Rusije na tej konteftnei .irvzemžl ds se mora j« detegetje vzdrževati vaake prope-gande In vmežaveaje v notraaje politične zadeve Anglije " Kar ae tiče premirje s Vraog-predlaga angleške vlade, de čet« gen« r sla VrangU tsk#»j
čaaa nreoilrja nevtralno [Dalji «# iT
Znamenje vročine: Trije kuščarji ao prilezli izpod skale iu grejejo na salncu svojo raskavo, zelenkasto koio. — Pnsti kusčat je. Štefan, saj so ndikodljivi
, Kolčakov duh: Tudi ti, brste Pilsudski!. . .
Kompanija je »ioof

ago fft.BO, and fore»,
loreign
St Lomiš. MS. —, Kotla rji ao sma**li po pettcdftnafel stavki. Podjetniki so prisaali vse ttktevc aa zboljšanj* delavnih resmer. <
Praznovanja padoa basttljt v
i«., »n
■ vnnciji,,,
Parts, 15. jul - Francija je včeraj praznovala padee bastilje, ki je padla v revoluciji pred 1*1, leti Praznovanja ae je zaključilo s običajnimi pleai na ulicah, pri katerih ao igrale vojaške godt«
Kaj nam ftofcia«a!--Vojni fttatiatičarji so isračunili, da je kontrola nad sladkorjem prihranila v .vojnem tatu amerrnkemu ljudstvu tno miljardo pest sto miljonov do-lai jev. Ta prihranitev nami prav nič ne pomaga, ker ao Mvdakl oderuhi tako podražili sladkor, ds bodo v kratkem čaau dvakrat toliko vseli, kolikor nam je prihrsnils vladna kontrola nad aladkorj^m.
Po preteku eaaf* leta bodo lahko vojni Itatističarji pričeli mčunltl, koliko nam je prihranila določena cena pri pteulcl, kajti po e^em letu bodo profltarji le ta toliko j>odraiiti |»fcnico, da bomo prav dobro občutili njih gra» l>«*ke kremplja*— — ------——•--------— J -— i-O
Mežico Clty, Mehika. - (lene ral I rent o Villareal ae ja uprl pr©4 viaortčni vladi In je s svojimi četami aa padel Monttn>y, glavu< meto dršave Nuevo L*on. > Vojn minister Ca I les je olitoftil PafeU Oonsslesa. bivšega prrdeedniškcgj kandidata, da je sdaavorta n novo vatajo in J» odredil, da mora Mti (Jonzale* takaj aretiran Via, da je izdala tiralniea tudi proti generale Cartnen Oareiji. podan-cu v kongresu, ki je šef Oonrale sovega 'generalnega štaba".
Dosugas, IaA,. Taksami livarji is saatavkftli, da si p..So; ta asemarni delavnik in poviša-nje meade. V eni tovarni M delali livarji 64 ur v tednu, v drugi pa petdeset ur. Daljč zahtevajo, da ae mezda od JAlviša od sedemdeset na devetdeaet centov.
Belgrad. 10. jallja. - (Po infer. biroju HHH e Waahingtonu i -la Zagreba poočaje* PtNfillid njim se je pa javil italijanski ero plan nad Sag*-bom. Nafti letalci so U takoj dvifaiU v srak la prti!«
((lakaj je I ilnii gtekt) Na t rpraAanje je odgevorii učenec: Zato. ker ikodaja sdrsvja!"
qa	Qmmmd i« TLI »J	^^ CA*
js tooper jqnre, lin atc. cor. vid ju
REW tdRK CITY
ftlpirai Jedioti.
Najceneje m najhitreje
VSC KAR JS WIHO JS TOt
Ml f» pi>||i(M SM Is fi jn agftMEf naslsv-
nmssel ir^ino natsck.	ft
Predi/ M V§*	^ * krstksmlaso



O rev, Kam. — Potrebno je, d« /upe t nekoliko poročam h dežele "solnčuih rož" iu "fibre", ker bo mogoče že kakšen rojak mislil, da smo vsi pomrli, odkar nas je 4panal" governor Alleu s .svojim ipdustrijelnim sodiščem.—
Da smo oblagotlarjeni sedaj s pravo pasjo vročino, mišjim, da je čitateljeui lahko dopovedati in ravno tako tudi, da suio brez vsake prave božje kapljice, s katero smo v "nekdanjih starih čaaih" dušo privezovali. In vse mine, kot starega kon^a vU.rja^je.—
Z delom je pa ravno tako kot js vedno bilo, da ga je še preveč ya tisti denar, katerega dobimo. Koliko prahu so vzdignili vsi nasprotniki delavstva, ko smo lansko leto zšhtevall aamo pet dni v tednu. Ni oilo, pa ni bilo mogoče nam ugoditi, Toda Srda j so pa nam dali naši dobrosrčni premogovni ba ioni kar prostovoljno dva dni do tri dni dela v tednu, nekateri pa ae celo aamo en dan. Pravijo, da ni mogoče dobiti železniških voz.
—	O blaženi sistem! Naše slavno industrijalno sodišče pa ne reče bev ne mev. Toda gorje, ako bi se premoga rji kar sami izmislili, da, bi posedali tako v senci. Vsako* vrstni 'inžunkipi" bi kar deževali na njjfe in njih organizacije. >fo, tudi tega bo enkrat koUec, kot jc vsake stvari.— ,
Četrtega julija sik^o priredili vselimo,, katere Čisti prebitek je namenjen za otroke-airote v stari domovini. Veselica je ,izpadla dobro. Poselili so nas tudi nekateri rojaki, iz Brezy I lil I in naselbina Franklin je bila zastopana po ' njega visokosti" Bratkoviču. O-biskali so nas tudi štirje rojaki iz Victork, Okla., ki so mnogo pripomogli, da je cela ,prireditev tako dobro izpadla. Poleg druge zabave na veselici je bila na javni dražbi tudi nedčlpua gos
—	na dveh nogah seveda. Odnesli so jo peflarji .v Oklahomo. No, lk>g jim jo ,'požegnaj", saj jih je drago "kitala."—
fcsmenje, ki bi odgovarjalo po polnoma uameuu, ki ae jc Uli^ko obdelovalo m pripravilo za vsaki, vfatoo orodje. In katero kamenje je bilo boljšo v take namene kot ravno krmilni kamen, iz katerega jc poljudno izdeloval vsakovrstno oredj^T Ker je videl, da lahko i*. delpj<> razno orodje £ krcsiluega kamenja, kakoršuo le hoče, je pri-napredovali, ker je vodno in vedno mislj}t kaj bi še vse lahko naredil iz tega kamenja, iu kot je bjlo ie umenjeno, sc nahaja v dolini reke Somme veliki skladi kre*il-gs kaiueaja. in y jej okolici je Evropi človeštvo najbolj napre-devakl v pradobi ali kameneni do iu nuli tega lahko iščemo začetek evropske kulture v dolini re-fc*	T<> dolino opisuje nem-
ški geolog Hoerner sledeče: " Dolina reke Somme v -Pikardih deli en del krednega okrožja, v kateri so kamenene plasti skoro horincon-talilo položene. Vsi griči, ki so iz krede jn ki obdajajo to dolino, ae vspeujajo do viime 200 do 300 čevljev visoko. Tu ae razprostira na milje %ka visgka planota, pokrita s pet čevljev debelo ilo-nato plastjo. Peščen plast, ki je v tcrcijarni dobi pokrivala celo to j>lanoto, je bdnesla voda ia s to plastjo tudi kameneno orodje pra-dobnega ali diluvijalnega Človeka (človtfta, ki Je šivel pred ledeno dobo) Jfikor tudi kosti diluvijal* nih živalij, katere sedaj najdemo v produ pa obeh atraneh te doliue. V tej dolini je brezprimerno veliko ostaukov prastarega orodja iz kresilnega kamenja, ki se nahaja pomešano med koatmi diluvijalnih živalij, namreč mamuta, nosoroga, severnega jelena, tura, konja, jamskega leva in hijene. 25 milj od tega kraja, pri Abbevillu iu Ainiensu se najdejo ostanki istih živalij in razun tega še kosti pra-dobnega slona iu povodnjega konja."
V zadnjem času sc tudi opazi, tla sc potika tukaj okrog, kjer bo razne prireditve neka belg mula. Druge nesreče ni- kot da jc obrca-nih nekaj ljudi, ako pridejo le preve|i v dptiko s to belo mulo.— Poročevalec.—
Chicago, m. — Seja ženske krajevne organizacije št. 7 JRZ se vrši prihodu jo sredo, 21. julija t. L v dvm-ani SMPJ, 2(557 So. Lawndale Ave. Pričetck točno ob osmi uri žvečer. Članice, udeležite se poluoštevilno te seje. — Tajnica. — ■
Henrik Drtosmana.
Pradobni človek.
|? -i^-dk Ve* ' " ' ''
Opis US«as Ijvljenja, jezika in kultura predsgodovlnskaga človeka v Evropi in • AsUž. ■ «,
(Prosto prevel P. B.)
DRUGO POGLAVJE. ^ Starejša kamena doba.
(Nadaljevanje.)
Tako vidimo, da se je človek m dno trudil, <J« j«* dobil kako sredstvo, s katera je olajšal bpj zs olmtfnek, jc vedno napredoval. K temu je veliko pripomogla narava sama, ki je nudila človeštvu raznovrstna sredstva, da je lažje napredoval. Na ta način jc človek vedno bolj napredoval in pričel izdelovati prvo orodje, ki je bilo sicer primitivno, a kljub temu valen fa-ktor v celem Človeškem razvoju. Saj se kultura ali napredek meri po dovršenosti orodja kakega naroda še v sedsnjih Časih.— , ,
Ko je pradobni človek spoznal, da je kamenje zelo primerno sredstvo zs obrambo proti gotovim sovražnikom in ravno tako tudi za pripravljanje hrane, jc pričel splošno rabiti kamenje, kot svoje prvo orodje. Kajti kamenja je liilo nkoro v vseh krsjili dovolj, raznu v krajih Amerike, kot že omenjetrn. V svojem instinktu ze nepre-<*k je rszvidel da kamenje, kate-r« gs je pobral na obrežju reke ali kjer si že bodi ne odgovarja popol notna namenu, v kakoršnega je hotel rabiti. Pričel je tory rezmfr-IJsti, kako bi ga naredil bolj pri orsvnegs. Pričel ga je obdelovati In pri tem je prišed do spoenauja. 'le je nekatero kamenje pretrde, ds «e prehitro okruši ln drugo so-prt pn mehko, da ae ne mere olnJc-
Pradobni človek je aived večinoma v prosti naravi. Ni pozual no-Jeiiih stauovališe ali koč. V lepem vremenu je bival na proatem in v mrazu ali slabih letnih čaaih se jc zatekel v kako skalnatj^duplino.
Ker je bila pa klima v tcrcijarni dobi izredno mila, tudi ul po trebo* V^l »oMh posebnih bivališč. Ker pa v vsakem kraju, kjer je bivgl pradobui	ni,bila .primarnih
skalnatih duplin, naravnih gotovo; ai je postavil popolnoma primitiven šotor iz živajake koše, kamero je razpel črez kako aiijo drevo, da je imel zavetje pred dežjem, ko je apozjtal, da v,dežju nI prijetno biti na prostem. Ko je pa klima po-atajala mrzlejša, mu pa tudi tak šotor ni zadostoval in v slučfju, da ni mogel dobiti primerne skalnate duplino, sc je preselil v gor-kejše kraje, ako jc pa dobil primerno duplino, sc je pa naselil v nji Ko je pa koneeni tereijarne dobe bila klima vedno ostrejša, ai je pradobni člpvek izbral skalnato duplino za stalno bivališče. Vsled tega imenujejo uekateri francoski učenjaki ledeno dobo z ozirom na človeška bivališča "dpjnj skalnatih" dnplin. V tej d<H>i je človek zopet zeol napredoval in sicer v pripravljanju orodja, kar nam doJ kazujejo najdbe v dolini reke Somme. tj
«a časa ledene doba, ko je sueg ttt led pokrival evropsko celino človek ni dobil toliko živeža v na-rfVi, t«* Je le redko katera rastli *a V*pcvala i:.lina žival, ki jc IU vMa v krajih, ki so bili prizadel valed te ledene dobe, je bil severni jelen. On jc bi( takoreko« njegov edini tovariš. J«cao aevernegs jelena Je bila večinoma hrana člove ka v tej dobi. fcer tudi nI dobil pr'.-mernega kamenja, Iz katerega M izdeloval potrebno orodje^ pričal jc premišljevati, ali bi si ne mogel nsrediti orodje iz kosti tega jele. na. in naredil je razno orodje m tudi orožje. Bilo je mnzlo., meral je iti na lov. da je dobil kakega jelena, dk je imel krano. V predle d en i dobi ai potreboval nobene o-bleke. toda mnM je moral Pariti svoje telo da ao je obvaroval pred ostrim mrazom Ogrnil ai je jclenovp kožo, in zs prve gptrclie mu js alašila. Ker> ps imel dovolj čats ts rszmlšljavsaje, si > I zbistril um. in pričel Melovsti u teh kef obleko, da rf ie H pokril
lovatl. Vsled tega je pričel laka
rib tla no vaa pokrita« takosvauo jamsko ilovico, ki jc selo podobna siavcu (gipsu). pud katero je . dno najti oatauke pradobucga čle w-ks. rszKekauc In ad».iulj« iu- ko ati divjih šivali, in med kaiucut-niiu orodjem so našli tudi človeške okostnjake, (ilavuo opravilo diluvijalnega jsmskegs človeka je bil lov na divje jelene iu pečal se je tudi z riboiovstvum. Ker je imel velike tešsve priti v uvpoaredno bližino divjihJUvaiij je premialjc-vsl. kako bi is~daljfv* obvladal žival, kstero je ns lovu opazil. Naredil je ijrvi lok iu psico. /s tetivo loka je porabil čreva jtlena aj^iz-rezal iz jelenove kože s kummenim nožem jermena, ki jih je porubit kot t.-tivo; za lok sam je porabil palico iz prožnega lesa in za pu-ioo palico iz l)o i j trdega lesa. na kateri konec je uritrdil koničast trdi kamen, za kar je bil bolj primeren kreman. —
^Dalje.f
niavresiro gs v svoje čevlje.
Ds doislate sa in vbsčs nogi
rta LiatJkvitA ni
•vejs čsvljs in i
• »
Severa's
Foot
Powder
«a mcs). Ta prs-
pomaga, c« T os bol« nosa SuS
10 in dr* vaše M sShstov
koanfortu. Dobita gs pri vašsm le-ksr ju. Csna 86c In tt davka
Premislita dobro, Umih bosta izrodili denar za
peiHjatev v stari kraj ali pa za vflžaa^ listka.
^ -
Sedaj iivimo v času negotovosti in atorabt, vsak skuša poatati hitro bogat, ne gleda na svojega bllinjsga. Rasni agentje in sakot-ni bankirji rastejo povsod, kakor gobe po deiju.
V teh časib se stavijo v denarnim prometu nepričakovana aa praks starim izkušenim ia prsmoftnim tvrdkam; kako bo pa malim neizkušenim začetnikom mogoče izpolniti svojs neutemeljene obljubo, je veliko vprašanje.
Kaše denarne pošiljatve as tadnji čaa po novi svesi in na novi nsčin primarno sedanjim razmeram v Evropi dovolj hitro in sane«-ljivo izplačujejo.
Denar nam je poslati najbolje po Domšstio Money Order, ali pa po New Tork Bank Draft.
Slivtitkt Nartdsi
US«ss^I|M^S sevtU GLAVNI STAN i SSS7-SS
rtmk slSts^mv
DAL« AVB, CMICAOO, 1LLINOU* oJkoSi
IhSM Galahww — toi 11S fc^hiM tfc«n I M.
tATAONO onotj«, toM
i- ^r.rn nn? szsstfL.
s. N. r. j.
TVRDKA FRANK S2 Cortluidt St, '
N«w York, N. Y.
pismo
iz
u w
Od naših POTNIKOV, kateri to potovali
staro domovino po posredovanju 1 1 f '
hfenry C. zaro.
lmm+h Sik atss. ll
^J^tj	r isr rs
fcANkA um isš
vslasovijm 1898-državno nadsorovana) pošilja denar hitro, sanesljlvo to M Jsmstvoni aa ns krajs p6 najnižji dnsvnl kumd otsi tp ie asa prvih
MUsk««ilso vloge na ne sanesljlvs denarne aavode v domovini.
B prejema hranilne vlsgs, pladnje 4% obresti Ur Upi*-
M JlllilJlJ Vl°ft ^P01^ . Tn
Kupuje, prodaja Is manjuj. dfsar po najnižji dnevni.
Isvrfuje točno, vestno to 8ijmso)# vm piifss Is
Cenjeni gospod £arol
"
Sedaj, ko smo srečns prišli domov, s^ltramo si sa našo dolžnost, da Tam pišemo !g svobodna Jugoslavije. Potovali smo lepo, hitro in dobre i povaodi smo bili lopo sprejeti in pričakovani: naši kovčeki so aa vosili k nami, ravno tako, kakor ste vi to preskrbeli iu nam obljubili; denar smo v Ljubljani po Vašem čeku v redu sprejeli in sloer ne da bi bilo treba plačati kake posebne pristojbine in ns da bi Imeli kskaposebpe ueprilike, ko opm je bil denar izplačan po Prvi Hrvat*
Prot^a "šifkarte" ss jh parobrodso dmžbs po isvimih oenah to Vam. samore urediti m potrebno, da dobite _svoJOs to stare domovine v AsHriko._
I kraj, Hort najboljs, da si i tem el prihrani sopotMb-ta sedaj ssinli dobiti pro.
ov
_ na katero so m Vsši čeki glasili. Dobili smo prava naie e kofekovane krone, kskor ste nam Vi pred odhodom po-vsdail; nadalje Vam moramo tudi naznaniti, da so naši sorodniki, katerim smo po Vašem posredovanju pošiljali denar, slednjega v popolnem rsdu to pravočasno sprejeli.
Zato ss mi Vam in upravitslju Vašega Jugoslovanakega bančnega oddelka Aleksandru Petroviču najpriarčneje zahvaljujemo gledš Vašega dobrega, brzgega in poštenega odprsmanja nas v stari kraj. 0 Vašem poštenem in vestnem dalovanju smo tako tukaj, kakor tudi ie ko smo b^i v Ameriki, mnogo slišali in sedaj smo ss popolnoma uverfll, da je temu v resnici tako.
Vss pogodbe in pooblastila, katera nam js Vai upravitelj Aleksander Petrovič, ki je starokrsjski odvetnik, napravil, so tu-kajšnja sodiiča sprejela, tako da je vše v redu in da naii sorodniki niso lmsli glede tega nobene neprilike. Z eno besedo, vm je bilo natančno tafco, kskog ste Vi nam pisali, še prsdno smo sa podali na pot
Ksr smo po Vaiem posredovanju tako ndobao potovali in tako hitro priili do naiega končnega cilja in sioer to vale la rodi Vašega vaatuega poaredovanja, Vm vsem našim rojakom najtoplejše priporočamo in jim svetujemo, da potujsjo Is s posredovanjem, kakor tudi pakete ln da le potom Vais poarsdovalnlse izdelujejo pogodbe, proine, pooblsstlls, prenose, testamsote to vse drugo, ako šele, da bedo imeli vm v najboljšem redu, oziroma tako, kakor je bilo
Kdor ŠeU potovali v etari
vBaga dakasja to stroškov. Sa Btoro sa sledečih ladjah;
i. naw voas uuaabvNiK—tsizsti
> .<•...•,.•• i ..,.,,,.......e si as
i,»•,•..•««<>,...,.»...,,,,, sasc ............................ imaa
........................... SMS
-ir .. ...............•»...,....,,.,«,,,, i mas
leeuCS? ,V'1' '-'..I-* '♦•••♦•"•»•,..«,,,,».,..,,. SIOS ...	,,	•'c*'' • * • ....................................sesa
a«	•vfo»is...... ••........ ■....,., ^,,,,.,,,, i as as
a _IV|W(*	IMHMIilDIMItlllllMKHl/ si as
i^..«,,..»>.,,,...,,,.,..,.. ai as
•f* ......,.»,........,.,... IMSC
>•........rf...,,....,,..,,.. laass
S. NgW V0SIU-4«AVag| "socHAMatAU" ir, j«Mi. ................................. erasc
v:;:;:;;;:;;::;:;;;:;;:;;::;: XX
..............................rase
>«,,..,..,..,,,........ vam
>>•.,•,,«.^i.,.«,.•.•>,...«.,, rs js i,,........,.,«,,,,,,.,,,,,,,, tam
"aZOISA O« ITAL4A" If. Julij.
••CMtlC SI. MIS .....,7X
»eaasioKNT wtuK>fr» a*, mu* "ONJsarrz vzaor ar. ihUm
^ITAMA- ai. .......,.,
"▼AtaiA" r. »vfu.u
Jtzr i«. ,*ihiu
. ■»(M* . I I ,..,.., I
raovioiNCS" l.	tti
• rSZSIDZNT WfLS0NM 14. MS«M
"selvidssz" SI. Me««a>w» «...
i" ir, fuUh ... "LArAVETTE" M. MU« .....
"LA aavoK" s. »»ms .....
"LA TOUaaAINt« 14. o|Wu "SOCHAMiBAU" 81. I*eiii* ,
-LAfAVKTva" ar. "LA SAVOIE" a. km
Fr I MV^MS
EMIL
133 Second Ave., vogel i. ii., nkw yohk, h. v.
Tako toraj naii Jugoolpvanaki rojaki govora ln pliejo 6 bankirju Zaru ki radi tega ne iiiite drugod temveč kadar akleneU, & bodete potovali v stari kraj, potom pišite Vaiem u Jugoslovsnskemu
d rŽa vno-pooblaššenemu bančnemu Mvoio
i * * S srčnim pozdravom
Jcslp Demevll.	Stefsn fvokovll.
Pmajc Osli«. Kik. ZlevcIU. f los. Šejkov. #
Milan UkU. Tom. ZsvjUa.
J»ii»t Lit<Jm.
P v
Aufsn Kralj
svoje tein Ir ten/Hli kMf je ns redil nekake Igle, iz črve nitke.j. katerim je s^	V
duplinah v dolini rfke Somme, so „«i|j veliko eetanksv tega lfod> med rfrufffr* koatmi severneks^ lena, ki nam pričelo o Še šele raz-riti domeči imfnctrfjl Jamskega človeka
L t sajstarfjšs človeška bivali šfa se bile skalnate dupline, ksto
iedf P
EMBTH ^rrATC OAHrt
J	JOHN MZMZTH, prnUm.	U
m onhMd ma.
LA 10 E. 22nd St	N*w York, N. Y.
iBIJfiivtririnnjb
PK0SVETA
NOTICE U JUGOSLAVIJE.
——-_t_
PROTI POLITIKI V CERKVI.
Volilnemu odboru v narodnem predstavništvu je predložil demokrat Petič predlogo, po kateri naj ae prepove vaakršna agitacija za volitve v cerkvi in v uradih Tudi Nocijalna demokracija Je »tavila to zahtevo, ko je fcila pri pravljala volitve za narodno ^ku piči no prejšnja demokratako-aorijelietična vlada. Peiičev pre-dloK bo obravnaval najprej mini »trnki »vet, potem pa pride v na roduo predstavništvo. Kako bo a predlogom! „ V»ekdo, ki se zanima za politi ko. ve, da klerikalizem žanje pri nas svoj uspeh v prvi vrati zara ditrga, ker zlorablja cerkev za avojo klerikalno politiko. Nikjer »e toliko ne politizira kakor cerkvi, ki ima privilegij, da te o-vadi državnemu pravdnlku, če bi tam ugovarjal ncreanici ali krivicam. Ako ae da varstvo veri cerkvi* je to avoboda ve«ti in ver »kega čuta. Če pa porablja duhov nlfttvo cerkev za to, da v lijej agi tira za to ali ono politično stran ko. če presoja te ali one stranke potem to ni več vera, ampak no politična vprašanja, ki po segajo t socijalne interese drnibe. Cerkev jc danea zastopnica kapitali stične drušbe, zato ja tudi nje a-gitacija v namene kapitalistične družbe proti interesom dela vat va Iu proti Intereaom napredka.
Velika je pa razlika med duhovščino pri ima in bolj na jugu. Dočim ae tam doli duhovščina ne vtika iiiuogo v politiko, tvori pil pri nas pravcati klerikalni agita* eijski aparat tiubuvMčIna. Iu zdj se nsm, da utegnejo prav te razmere ugodno vplivati na sprejem zakona o prepovedi politike v Cerkvi. Srbi. deloma tudi Hrvati ne smatrajo duhovščino sa poli* lične agitatorje, zato bodo uvide* Hi de je stvar v redu ln bodo pre* d I "K. da naj ae prepove politična agitacija v cerkvi in v uradu po fečini sprejeli z zadoščenjem.
Klerikalci bodo pri naa sicer za Kitali vriše in krik, da trpi ve-
ra. kar pa ni resnično. Kadar du-lovnik opravlja verske obrede, naj ima avobodo, kadar pa politizira, naj mu sme ugovarjati vaakdo, tukaj naj velja državljau-i enakopravnost zanj in za druge državljane.
Tak zakon je potreben. Prav mnogo krivic bo odpravil, ki *e gode sedaj po cerkvah proti soci-ialnodemokratični stranki in proti delfvakira organizacijam.
t
Nesoglasja v belgrajaki
Sedanja koncentracijska miru in reda" kakor ao meščan ske stranke krstile to svojo težko rojeno dete, doslej še ni pravi ni* pokazala, da dela za 'mir in red' V državi. .Stranke, ki sede sedaj skupno v vladi, sc ravno tako prepirajo med seboj iu rivalizjrajo druga z drugo, kakor prej. Parlamentarna zajedniea in demokrati so si hudo v laseh glede a-grartie reforme, I glede volilnega reda iu ustave. Dosedaj vlada še ui prav ničesar naredila vsled teh nesoglasij, in čas hiti. Vlada jc kvečjemu začela s polno paro * staro svojo izvozniško prakso (da cene Živil nc padajo in "rezerve
špekulantov ne trpe,) jc zvišala poštnino tako, kakor je menda nima nobena druga država, ter podražila tobak. Za kako/ drugo "delo" ne vemo. Kapitalistom je torej dana zopet možnost bogateti z izvažanjem, Ijudatvu pa je s tem odvzeta nada, da se cene znižajo! "Mir jn red" se kaže posebno lepo v Južni Srbiji, kjer ni človek pred razbojniki (hajduki) več varen življenja posledica balkanake buržoezijfrke korupcije v javnem Življenju. Doslej je parlament eamo vefifieiraJ nekatere poslaniške mandate, drugega pa nič. Različni "odbori" odlagajo a svojim "delom", samo "odbor za volilni red posluje" Bo že vlada naredila, tako si mi slijo poslanci in vlečejo dnevni ce.	" .7 ■ - A*. ,
S bankovci v grob. V Trstu se je pripetil tragikomičen slučaj, da je ne logarju oboleli Poljak, ki je prišel it 'Amerike, v vročici pojedel AO bankovcev po 20 do larjev. Takoj je občutil v želodcu iiilne bolečine. Zdravniki so mu dali takoj močno odvajalno sred-!z Jugoslavijo.
stvo. Peteročianska komisija je potem čakala na izid Poljak je
dal iz sebe 50 bankocev* ki so bi li nepokvarjeni, a naravno onečedenl Dcaiuficirali »o Desel bankovcev je ostalo v čre vab. Z baukovei je hotel leči v hladni grob.
Vatikan, Italija in Jugoslavija Papež jc dne 23. maja t. 1. Uda I na vsa škofova! va vsega sveta en eikliko (pastirski list) o krščanskem miru in medsebojnem pomirjenju". V tej encikliki opo zarja ne nevarnosti, ki pretijo svetu, če bi še nadalje obstojalo med drŽavami iu narodi ueodkri to sovraštvo in poziva katoliško časopisje, da ne piše pretirano in preostro. Predvsem pa govori o razmerah papeštva do oficijehie Italije med katerima je od Pija IX. dalje bila pretrgana vsaka prijateljska vez. Katoliki vladarji niso suicli na kvirinal in papež »c je zaprl v Vatikan. Soda j na odpravlja papež ta zadržek iu dopušča, da »e sestajajo medte-
bojno vladarji, češ da je to za po-mirjeuje med narodi in državami potrebno. Italijansko easopiaje komentira to papeževo encikliko in pravi, da je to znak. da se bo Vatikan spravil z uradno Itglijo, s iKvirinalom. ter da je to kapitulacija papeštva pred 'modernim časom. Papeževa diplomacija st pa zopet v široko javnost, najbr-Žo Že vsled tega, ker je klerikalna stranka v Italiji sedaj zadobila mnogo političnega vpliva. Ko, se torej papeštvo sprijaznjuje zjifi-
cielno Italijo in ta Italija danes napram Jugoslaviji kaže toliko nacijonaliatičuo - imperijalistič-, nega naailatva in ata Vatikan in njegova Italijanska ljudska atranka pokazala, da londonski pakt (prim.: odeepitev Reke od senjake škofije 1) in zahtevo, da ae tudi vaa Dalmacija priključi I-taliji, da ae Črnogoro prok lamini za nezaviano in sc Macedoniji prizna avtonomija, je jasne*, da »e Vatikan uprav sovražno obnaša napram celokupnemu jugoelo-vanakemu narodu. Da je temu res tako, kažejo vsa klerikalna zbo
Zadnji padec dinarske niče k izzval kartel trgovcev, ki hočejo vzdržali vrednost frauka na višini 200—220 dinarjev za čas dveh do treh meaecev, dokler ne prodajo blaga, ki ga imajo na skladišču. Tako poročajo iz Bel-grada. Vlada pa. ki je sama glavni veriŽuik, jim ne more ničesar.
Vlom. V stanovanje bančnega sluge Linkiča Benigmina na A-leksandrovi ceati je bil ^zvršeu vlom. Linkič ima škode na pokradeni obleki in perilu okoli 5000
K i • v j
V Rajhenburvu ob Savi in okolici so »# pojavili smrtni slučaji črnih koz. Rajhenburg je koutu-maciran.
' nmn" * i "
Edini starokrajski SLOVENSKI ZDRAVNIK
v Pennsytvanl|i
Dr. k. Mllo|evlč
preje fojaiid zdravnik in večletni zdravnik dešelne bolnišnice v Gradcu na Atajerakem.
kil _ Wood Street PITTSBUBGH, PA.
ROJAKI!
Kdor žali dobiti iz ata-rega kraja tvoje ljudi v Ameriko naj ae obrne takoj na nas, ker M r. fttru-kel, kj potuje tedaj po Ju-koelaviji nam sporoča, da bo vzel vte tiste teboj in jih otebno vodil do New Vorka ter jim kolikor mogoče olajšal potovanje.
Jako ugodna prilika ae tudi nudi, kdor hode po-alati kaj tvojcem naj ti je denar ali bakte, ker naša podružnica, ki tmo jo tedaj uttanovili v Ljubljani izplačuje potom Kreditne Banke in dottavlja .ppaU-no blago.	/n. .'» i ,
MALI OGLASI
POTREBUJEMO
MKSARJK in izučcnc delavce te stroke za'delo^ v kleti iu pri klobasah ter uavadue delavce. Oglasite se pri: '	^
310 V. Green Street
Vta tozadevna pojaanila daje naše centrala:
STRUKJEL & HORAK,
European Trading & Ezport
Companjr, 88 Nnath Ava., Naw York C»ty
POTREBUJEMO - DELAVCE ,'.'.,
za stalno ali začaano delo v naši tovarni. Oglaaite ae pripravljen za delo.	r--
ALBAUCH D0VEE 00. 2100 MTarahall Blvd. Vzemito DouglaaTtrk "L" ali 22 karo. , . ,
DR. J0S. V. ORAHEK
ZDRAVNIK
Ui-adn^Ure so: 10:00 zjutraj do 2:30 popoldne.
848 E. Ohio Street
Telefon Cedar 2388 N. S. PITTSBUROH, PA.
VI POTREBUJETE KNJIGO.
Dr. Kern je nad detet let zbiral gradivo za angleško-alo-venaki betednjak. Vedel je, da Slovenci potrebujejo dober obtežen tlovar pri učenju angleščine. Knjiga obsega 25,000 angleških beaed z izgovarjavo in alovenakimi pomeni. Če vaa angleški jezik zanima in se ga
\ * . n, . i ,«želite priučiti, ai jo naročite, ruvanja zadnjih dni v Ufc^ft" kupite jo za tvoje otroke, da nac onalisti jkupno z vatikanski-^ uČ€	^ glovenSčine y
inl krogi delujejo zoper sporazum |vgaki hifii b, morftl m ^ fzyod
na razpolago celi družini.
%
i
■i
«p
i
......I.....................Ml
POTOP.	Zie4«(vk8ki .-*ro8iSE**a
	
HMMMIIIHHIHMIIMMHMMMMM
(Nadaljevanje.) "Drugih dokazov nimam nego te, da dobro poznam Bogoslava. Njega ne zauimajo nI fivedje. uiti Brandeuburšei, marveč on se briga le za aa-megs sebe. . . Ta človek veruje zgolj v avojo are^ Čl 10 zvezdo. Njegova šelja je — pridobiti pokrajino, maščevati ae za JanuŠa ter proalaviti avoje i-me, za kar pa mora imeti primerno moč ter jo o-eMdno tudi ima. Radi tega ga je treba urno napasti. sicer naa aačne on napadati."
"Za vae to je potrdben aamobagoelov božji," reče Oskerako. "in tega še imamo.H
" Jasno vel mošni betman", se oglaai Kmitie, "vi potrebujete zaaealjivii poročil? Radi t<*a, ga je treba urno napaatl, eftrer nas začne on napadali."
Za vte to je pot reben aamo bogoalov božji,' reče Oakerako, "in tega te imamo."
"JasnovelmoŠni betman", sc oglasi Kmitie, "Vi potrebujete zanesljivih poročil f Radi tega. izpustite me t jermena z mojimi Tatarji in jaz vam jih prinesem "
Oekerska. kateremu je bila znana tajnost ter je vedel, kdo je Bebhtič, je jel takoj zagovarjati njegovo mnenje.
" Boge mi t To je preizvrstna misel! Takšnega
junaka in takšnih vojakov je ondi treba. Samo če so se konji še odpočili. . ."
Pri teh besedah umolkne Oskeraka, kajti raz-uašalcc vojaških pisem utopi znovič v sobo.
"(toMp<»d h teman", reče. "doepcla sta dva vojaka Izpod horodtkovičevega prapora, ki hoče-|a na vsak način govoriti s vami." "Spusti jti sem nemudoma!" C*retL kratko časa vatopita dva IVii|for»*. vsa oguljena in blatna.
' "Vidva sta od Tforotkoviča!" vpraša ju S». pieha, "Da "
"Kje je on aedajf" "Cbit, ako ni ubit. ps nc vem. kje je." Vojvoda vstane, na to pa zopet sede ter j«, me mirno poizvedovati. "Kje je vaš polk t" "Bogoalav ga je ugonobil " "Ali jHi je mnogo padlo!" "Mkoro ao vae poiskali, hvsemši onih katere •o ujeli Tudi naju ao ajell. toda ušla »vs Pravijo, da je ludi polkovnik aiel; da je ranj«n. to *ve videla sama."
"Kje m vaa napadli?" "Pod Ttkotinom."
"Čem« ae nh*e akrli sa obzidje ako »r
bilo malo!"	i
Tikotin j« viet "
Hetman ai zakrije z roko oči.
"Aii ima Bogoalav'mnogo ljudi?"
"Štiri tisoče konjiče ratun pešcev iu topovi Pešcev aieer ni mnogo. Konjiča je odrinila naprej ter naju gnala s seboj, toda midva sva srečno u« šli:." 7
"Odkml sta ušla?"
"Iz Drogičina."
Sapieha Široko odpre oči.
"Dragi tovariš!" zaklič*, "ti si pijan! KaW je mogel knez Bogoalav dospeti do Drogičina?
Kedaj jo vaa pdbil?' "Sa
pred dvema tednoma."
"A on je že v DrojoČinu?"
"Njegovi vojaki ao tam, toda on sam je še ostal, ker so zajeli m&i oddelek, ki je šel pod na-čelatvom nekega KotiČa.
"Torej je zajel Anico Brzobogato!" zakriči Kmitie. ^
Nastal«, je daljše molčanje. Talkšen nepričakovan uspeh Bogoslava je oaupnll vae. Vsi so bili prepričani, da je to zakrivil sam hetman s svojim odlašanjem, toda uihče ni smel glasno povedati, loga.	j
Hapieha sam pa je čutil« da je učinil vae, kar; je bilo treba nčinitl ter postopal previdno. Torej ae je tudi prvi otreail oaupnenja, pomignii nM jtkoma. naj odideta, ter potem dejal:------i
"To ao aamb navadni dogodki, radi katerih se nam ni treba žaloatiti. Ne mialite si. da smo Že premagani. . . Resnica je, da nam je žal za svo. je tovariše . . Toda atokrat večja Škoda bi uteg-nila nastati, ko bi naa bil zavlekel Bogoalav t daljno vojvodetvo. Meda j gre proti nam in mi mu pojdemo kot goatoljubni gospodarji naproti.
'Ootpodje!" dostavi in ae obrne k polkovnik kom, "proeim, da ste pripravljeni na odhod."
"Vsi smo pripravljeni." odvrne Oskerska; "treba je samo nauadatl konje »r zatrobiti v pohod."
"Dajte šc to razglaaiti danes! Jutri oh zori odrinemo. . . Babiuič, ideočite a svojimi Tatarji naprej ter prineaite nam novic."
Ko allšl to Kmitie. adrvi skozi vrata in za trenutek |»oznrje je še drvd na vso ttpo proti Rokit*'? nI
Isto tako ni odlašal Aapicha a pohodom.
Bila je še uoč, ko so se oglasili zat<*ljivi gla sovi t rombe, na kar so jeli jezdeci in pešci vrctl na polje; aa njimi ae je vlekla dolga vrsta vos. Prvi solnčnl žarki so jih še vae obsijala na polj"-
Val so šli pravilno, polk za polkom, prapor za praporom. Vojaki so odpeli jutranjo molitev, a-konji ao krkali v jutranjem hladu, kar so smatrali vojaki aa napoved image,
Hapieha je dospel v Rakitno, toda tu je našel u Tatarji sg»lj hladna letišča. Oni so odrinili le vtoraj aa noč ter so morali biti le jako daleč Najbolj pa je o«upni!o gospoda Sapieho to. da i* potoma le a teŠavo izvedel kaj o njih. d«ai je bilo »kom nemogoče, da bi tako številm o«kHek ca-motel priti mimo neopažen
Val ao sa čudili Umu pohodu ter dbčadovali Babiniča, da gt je znal tako voditi
naroČite na tledeči naslov: DR. F. J. KERN, 6202 St Clair Alt, i Cleveland, Ohio.
Cena obsežni knjigi je 5 dolarjev t poštnino vred. — Itto-tam lahko naročite Zormanove petmi za $1.25.
"SS5
uH.
V*Hk* za/og«
ar in tlmtnin*
Wm. Sltter
Co.
5IObStCJilrAi.
OtiM •Ua
_ j		
		
Ne čakajte!
Prostor na vseh boljših parni-kih je Teč tednov naprej neprodan, zato no čakajte do zadnjega tedna, ako ate namenjeni potovati v stari kraj. V Vašo korist je, da ae odločite za ta ali ?nl navedeni parnik in ai prostor na njem za-varate. Mialite v naprej. HBW TORK - DUBROVNIK -
97. jnlia—President Wilson.
V začetku auguata odpljujeta parnik Argentina in Panonia, dan odhoda še doaedaj ni naznanjen.
*SW YORK—OENOA. 17. jnlia - Regina. NEW TOEK-HAVEE ALI OHERBOURO. 17, julija — Roohambeu. 17. jnlija — Imperator. 21. jnlija - La France.
80.	jnlija — La Pajetta.
81.	jnlija — Aqniaania. 5. aufust — Mauretania. 8. auguata — Ia Savoie.
14 angntta — La Touralna. 14. angutU — K. A. Vlotoria. 21. aafvtfea — Rootmmbaau.
20. angntta — La Lorraine.
Navedeni vozni red je po<ivržen slučajnim spremembam. Pišite po cenik sa poaameane parnike in
M litti : — Potnikom preakr-bim potne liate in drugo, kar rabijo ta potovanje.
It starega kraja it do tedaj priilo v Ameriko več alovenakih naseljencev, sa katere tam jaa izdelal potrebne lktiae b katerim tem jaa patlal karta. Ako Mite tudi Vi dobiti tam tvoje te-rodnftke, mi pilita ta toradevns pojasnila

. ® HVCE TO RUDECO KRI ■ ŽIVAHNE MOŽE IN ŽENE"
V»»k »man In vmIht Kib«nj« MM vedrtuje 1» od aioinih »dr.vlh »Ive«v M Mirt«* llvl^nj; In d.lo. Num-T««« h mIo iphorouh« M iiV«» in vlJ«So j tb oamlb zdr*v-in (>redptitano po
*lvvnih
trato« kdtavilo alabotnlm, Mrm»ta. Ima
Naca-Tpb« »Jate vm UIhm oiimm ia» ■toa	HH
fws
I, iltVMB. IK_____
to pl
Daj« va
vo In
Daj« novo iivljo blatim ln praton« in
vam ap«tlt do j«di in ^ Muga-Tona a«
lekarnarjih in J«
„ en	m
Sp^sZf
AOAE PRO VISION 00.
POTREBUJEMO
MOŽE IN MLADENIČE ZA DELO V NASl
HET2EL A OOMPANV 1748 LABEAEM ST.
. 1.7't..,	'1 1» •:'■■; t -I, > J '
ŽENSKE in DRKLETA za delo pri lepljenju zavojev, ^a, vzorce. Izučene in še neizučeiie se
le sprej-lepljenje
mejo; delo pri atroju za 1< nekaj podobnega kot pri izdelovanju papirnatih boks. Lahko in čiato delo. Primerna plača in prijazno delovno stanje. Oglasite se osebno ali pa pišite na j*
• • v s . ■' .t i.*,'.-' •• ■'•' *
KNIOKERBOOKER ČASE 00.
228 N. Clinton St., Ohieago, IU.
•. i.
POTREBUJEM ^
brivca naj si bode Slovenec ali Hrvat. Btalno delo ,nnijtka plača, v sredini velike alovlfcke naselbine. Kateri Jeli premeniti delo nuj se-pismeno ali osebno oglasi na naslov* MATT OLAVICH, 305 £. Northern Ave., Pueblo, Colo.
ŠIFKABTA IS TRSTA V NEW YORK STANE SAMO $80.00
Najmanjša avota, kar računajo agentje za karto iz Trata do New Yorka je $88.00. Če hočete detoa-viti svojo rodbino ali prijatelje iz starega krtjt v Ameriko, obrnite ae za pojasnilo in potrebne listine na
MATIJA 8KSHDBR

Mhssm ■
NAZNANILO NAROČNIKOM IN ROJAKOM 1
POZOR NABOČJN/CI
V OLEVELANDU IN BUtNJI OKOLICI
bo obiskal VBe naše naročnike naš zastopnik ANTON JANKOVlC
kateri je pooblaščen pobirati naročnino od starih fcr-novih"naro&-nikov, torej želimo, da mu gredo lijaki na roke in ae naj vsak naroči na liat "PROSVETO", enako naj tudi atari naročniki vai poravnajo avojo naročnino, ako pa kdo ne mara več liata naj to aporoči, da ae ne bo liata pošiljalo brez plačno. ; -
Naš zaatopnik Vinoenc Pugelj je na potovanju po julnem Illinoi-su in poaneje bode šel v državo tndiano, kjer bode nabiral naročnike za liat Proeveta. Pooblaščen je nabirati NOVE naročnike in enako tudi po kolektati naročnino od VMh turih naročnikov, želimo, da ae rojaki aavedajo tega in ae naj vaak naroči na liat "Pro«ve-* ta". Tako priporoča upravništvo "Proeveta".
javni notar aa Ameriko ia stari kraj.
5227 Botler St., Pžtttbmvh,
Prihranil vtm bo denar. — On je za narod, narod je za njega,—
Na prodal je *Uri nad stropu hiša
kopališče, klet, kukor tudi 15,-000 kvadratnih čevljev aemlje v Butlcr County, Pa. Tu jf 7 različnih tovarn v nepoaredni bližini te hiše, ao cerkve, in šole. Takoj je treba plačati le $1*500 ostalo pa na lahke obroke po vaši volji. To je izredna prilika in kdor te zanima za tako kupčijo naj te hitro zglasi pri Mr. P. V. Alezander, 203 Mc Cance Block, Pittsburflh, Pa.
POZOR SLOVENCI KN JUGOSLOVANI!
Dr. William W. Wan
VVarmer Mayeers Bldg
, Springfield, IU.
je zelo dober zdravnik in vsled tega f tndi tfpia priporočam Dve in pol leta hodil tem okrog raznih zdravnikov in v bolnišni cah sem bil, pa ao ml vsi rekli, da mene ni mogoče ozdraviti. Rojak
John Ravkar pa mi ja svetoval naj V državi Pennajivanija se na se obrnem do gori navedene*" haja naš aattopnik MATT ONUS »Travnika. vzel aem al še to za p<> - slovenski dijak, ki je sedaj za skušnjo in res rae je ozdravil, po cata šolskih počitnic prevzel za tem ko je izvršil dve eperaeiji ns stopailtvo "Proevete" bo obiakali meni eno za kilo in drugo aa pob-vte rojake in je pooblaščen nebi ku. kjer #m bil hude po«kodo%an
- ... . ■ .__ratl NOVE naročnike, ter kolek-i v premogokopu ko me je p«sN •
Ea nad a 0 na pojaanila ta obrni- tMti ^ m)t DMŠlh ^^ naročni kamenje v rudniku. Prav iskren. ___________ kov narečnino. Toplo ga pripo-|ga priporočani vsem jugoelors
LEOe ZAKRAJSEK rfišm v*** ^**"* * državi nom da »a poshašite njega v času
te aa
70-8» Avme VSW TOtK, V. T.
Penna., da mi pomagajo in ae nt- ,potreb^ om je prijatelj delavstva roša aa Ust Za upravništvo F Štefan Beaedičič, Stauntoa. W
Naročnik