OSEBNA IZKAZNICA KS SORA
Le z lastnimi močmi do hitrejšega razvoja kraja
Krajevna skupnost Sora je po števifu prebiva/cev med najmanjšimi v občini, prostorsko pa jo uvrščamo med največje. 550 krajanov živi v šti-rih vaseh: Sora, Rakovnik, Doi in Osolnik. Razen manjšega Colorjevega skladišča v krajevni skupnosti nimajo organizacije zdoiženega dela. Nekaj prebivalcev je zaposlenih pri zasebnikih, ki jih ni ravno veliko, ve-čina krajanov pa je zaposlena v medvoškem združenem delu. S kmetij-stvom kot glavno dejavnostjo se ukvarja čedalje manj prebivalcev, če-prav kmetijskih površin ni manj kot pred leti. Veliko kmetov in njihovih družinskih članov je namreč zaposlenih v industriji. V Sori imajotrgovi-no, bife, poleti ga imajo tudi na Sori, dom družbenih organizacij, kar dva gasilska domova in podružnično (štiriletno) osnovno šolo. Našteto je le del osebne izkaznice te krajevne skupnosti. Predstavitev pa ne bi bila popolna, če ne bi opisali tudi njihove dejavnoti.
KS Soro upravičeno uvrščajo med najbolj dejavne v občini. Dejavnosti pa v tej krajevni skupnosti ne merijo s sestanki, zapisniki in sklepi, temveč s konkretnimi rezultati. Za krajane je konkreten rezultat skupnih prizade-vanj obnovljena cesta v vasi, streha na šoli ali vzdrževani gasilski dom...
Vodilo vodstev organov in organi-zacij v tej krajevni skupnostije, da nič ne morejo ustvariti sami, brez širše družbene pomoči, in da ničesar ne morejo terjati od širše družbe, ne da bi se tudi sami vključili v skupna pri-zadevanja. To lahko ilustriramo s konkretnimi rezultati in dejavnostjo.
Osrednja dogajanja so se in se še vedno vrtijo v tej krajevni skupnosti okoli podružnične šole. Zadnje leto ali dve si prizadevajo ustvariti pogoje za gradnjo nove šole, saj je sedanja stara že več kot 100 let. Šola je imela že od njene ustanovitve sem osred-njo vlogo pri oblikovanju narodne in kulturne zavesti. Tudi odprtost šole do kraja je posebnost, ki jo je mo-goče najti le malokje. Izvenšolska
dejavnost otrok je usmerjena v Parti-zan, kulturno-umetniško in gasilsko društvo. To pa pomeni, da je šola za Soro, kar velja za vse podeželje, bi-stvenega pomena in da so krajani tembolj zavzeti za novo šolo. Zato pravijo, da so pripravljeni dati za novo šolo oziroma za zemljišče in potrebno dokumentacijo tudi svoj delež sredstev, če seveda ne bo zmogla občina zgotoviti finančne konstrukcije.
Pred leti so se namenili zboljšati turistično ponudbo na kopališču ob Sori, ki je bilo včasih vabljivo tudi za Ljubljančane. Kerpa sepristojni niso kaj prida menili za njihove predloge, so se odločili to dejavnost izpeljati sami. Kopališče so preuredili s pro-stovoljnim delom, nato pa so ga po-nudili organizacijam združenega dela, da na njem pripravljajo svoja sre-čanja. Clani društev in organizacij krajevne skupnosti pa so se dogovo-riii, da tem organizacijam ponudijo tudi svojo pomoč, torej, da jim orga-nizirajo vso prireditev, od prostora do prehrane. Prvo prireditev na kopa-lišču Sora so organizirali za Iskro.
Njihove tradicionalne Iskriade se udeležuje več kot deset tisoč delav-cev, kar pomeni, da so si morali kra-jani Sore krepko zavihati rokave, da so jo lahko izpeljali od začetka do konca. Izkupiček s te priredtive so namenili za zboljšanje razrner v kraju. Dobršen del sredstev izku-pička so namenili za dejavnost druš-tev, del pa za obnovitev pokopališča.
Izkupiček z naslednjih priredilev so namenili nakupu velikega šotora, pod katerim se lahko na kopališču Sora poleti zabava več sto Ijudi, ne da bi jih motilo slabo vreme. Lani so z delom tako ustvarjenih sredstev in s pomočjo kulturne skupnosti izdelali centralno kurjavo v domu družbenih organizacij.
Organiziranje prireditev na kopa-lišču ob Sori je samo del njihove ra-zvejane dejavnosti za zboljšanje materialnih pogojevdela. Večinoob-jektov družbenega pomena v kra-jevni skupnosti so doslej zgradili s prostovoljnim delom. Tako so zgra-dili gasilski dom, dom družbenih or-ganizacij, športno igrišče, pokopa-lišče in uredili številne ceste ter druge objekte in naprave. Ker se opi-rajo na lastne moči in znanje, so v deiegatskih klopeh pogosto glasni in odločni pri svojih zahtevah. Na drugi strani pa cenijo in spoštujejo solidar-nost. V Medvodah ozdi že nekaj let združujejo finančna sredstva za ure-
ditev skupnih objektov kulture in te-lesne kulture. Lani so v Medvodah iz teh sredstev uredili dom Svobode, letos pa nameravajo urediti še pri-stavo v KS Vaše-Goričane, obnoviti dom Partizana v Medvodah in zgra-diti mrliške vežice v Preski. Ker se krajani Sore zavedajo pomena skupnih objektov, so se za dve leti odpovedali deležu, ki bi ga sicer lahko dobili iz teh združenih sred-stev.
V Sori so društva in organizacije resnično sestavni del socialistične zveze, zato je le-ta trdna in resnična povezovalka interesov. Mladina v Sori ve, kaj je njihovo delo, zato je dejavna v društvih in nima časa za posedanje, najstniško nagajanje ali kriminal.
Brane Praznik
Obvestilo! •
_v KS ZGORNJA ŠIŠKA išče raznašalca Javne tribune.
Interesenti naj se zgla-sijo v prostorih KS ali na telefonsko             števPko
555-361.
Na pobudo Titovih zavodov Litostroj je predsedstvo SFRJ — za zasluge in uspehe pri delu, pomembne za napredek države, podelilo RED DELA S SREBRNIM VENCEM
IVANU BABIČU
Tovariš Babič, roj. 1944, opravlja dela in naloge projektnega vodje v tozdu Prodaja. Bil je projektni vodja za turbine HE Grabovica in je ves čas z največjo prizadevnostjo skrbel za uresničevanje dogovorjenih nalog, tako da je oprema pravočasno prihajala na hidrocentralo in je le-ta začela obra-tovati v predvidenem roku.
S tem je veliko prispeval k ugledu in uspehu tovarne, glede na bogate delovne izkušnje pa je prevzel še zahtevnejšo nalogo projektnega vodje trenutno še nedokončane gradnje HE Haditha v Iraku.
JANEZU GROZNIKU
Tovariš Groznik, roj. 1940, nadzornik v tozdu Montaža, je v DO Litostroj zaposlen že od leta 1959. Spočetka je opravljal dela monterja črpalnih po-staj po vsej Jugoslaviji in tudi v tujini, kasneje je bil regulatorec pri turbinah in vodja montažnih del v DO. Leta 1979 je prevzel dela in naloge vodje gradbišča v HE Grabovica. kjer je s svojimi izkušnjami in iznajdljivostjo ob-čutno zmanjšal planirani čas montaže.
Svoje delo opravlja natančno in kvalitetno, je vesten in dober tovariš svojim delavcem. — za prizadevanja pri socialistični graditvi države
ŠTEFANU KOVAČU
Tovariš Kovač, roj. 1949, konstrukcijski ključavničar v tozdu PPO, je v Titovih zavodih Litostroj žaposlen od leta 1970. Ves čas je vestno in odgo-vorno opravljal najzahtevnejša dela na različnih objektih doma in v tujini. Zlasti se je izkazal pri premagovanju težav v HE Grabovica, kjer je s pri-sebnostjo uspel rešiti pred uničenjem zaradi vdora vode v strojnico znatna materialna sredstva.