Poštnina plačana v gotovini. DEMOKRACIJA Spediz. in abb. post. II. gr. Uredništvo in uprava: Gorica - Riva Piszzutta 18 Cena: Posamezna štev. L. 15,-Naročnina : M e s e o n a L. 65,— PoSt. Cek. rafl. St. 9-10127 Leto Ii. - Štev. 22 Gorica-Trst, 28. maja 1948 Izhaja vsak petek Naša borba za obstanek Našo bovbo za obstanek moramo boriti na dveh frontah: proti vzhodnemu fašikomunizmu, ki zastrupi tja in razjeda kot rak org«; nizem slovenskega naroda in proti zapadnemu it ali jan; skemu šovinizmu, ki se ni iz zgodovine ničesar naučil, ki je pozabil, da sta Musso; 'lini in Hitler klaverno kom čala na Piazza di Loretto, odnosno v Kanclerski pala; či svoje megalomanske sa; nje o superiornosti svojih narodov in njih poslanstvu, da zavladajo nad sosednimi evropskimi narodi. Slovencem in Hrvatom se odrekajo najpreprostejše življenjske in človeške prat vice: pravica do bivanja, pravica do dela, pravica do gospodarskega udejstvovat n ja in ustvarjalnega dela pod pretvezami, katerim se smejejo celo uradniki, ki jih morajo strankam ponavlja; ti. In vse to v sredi XX. stot let j a, ko so postale državne meje vsled zrakoplovstva in radia samo jurističen pot jem in obstojajo samo še na papirju; ko je človeštvo navezano bolj in bolj na medsebojno pomoč, sožitje, strpnost in solidarnost, ko so na vidiku evropske združene države in ko se je svet pričel zavedati neizt podbitne resnice: ali sporat zumno mirno sožitje civilit ziranih narodov — ali pa njih pogin. In kljub vsemu temu so še ljudje, ki žive v zmoti in samoprevari, da se mora vot diti proti nam Slovencem in Hrvatom neizprosen boj do iztrebljenja našega jezika, naših ustanov, naših človet čanskih in narodnih pravic. Se so ljudje, ki po svoje tok mačijo zakone in zanikajo veljavnost Tržaškega stat tufa, samo da lahko gredo preko jezikovne in narodne enakopravnosti, ki nam jo je priznala mirovna konfet renca v Parizu. Niti fašu zem ni bil proti nam, izt vzemši jezikovno in narod; no zatiranje, tako krivičen in nečloveški ko je šlo, da naši ljudje dobe skorjico kruha, obrtno dovoljenje ali kako zaposlitev. Danes pa se pod pritiskom italit janskega šovinizma zanika našim ljudem na Tržaškem ozemlju pravica do dela, do gospodarskega udejstvovat nja, do kruha in do živi Ijenja. Res, da ogromna večk na Italijanov ne odobrava teh metod, ali ravno tako je res, da ravno ta večina nima poguma, da bi se zoperstat vila in uprla šovinizmu manjšine. To so dejstva in z njimi moramo računati. Mi nimamo v svoji borbi za obstanek in za naše nat rodne in človečanske prat vice pomoči od nikoder. Tega bridkega dejstva se mora zavedati vsakdo izt med nas, ki mu je na duši narodni, kulturni in gospot darski obstoj in razvoj nat šega naroda. Ta borba za obstanek zahteva od nas kat fegorično ih neizprosno strnjenost in solidarnost vseh demokratičnih nekot munističnih sil. Na Trža; škem ozemlju ni sedaj med Komunistična obrt potvorbe, zavijanja in podtikanja Komunisti so pač mojstri v tej svoji obrti. To čuti na svoji koži ves slovenski na; rod, .vedo vsi Slovani in se; daj ve to ves svet. S poli; tičnim nasprotnikom komu; nist nikoli ne razpravlja; če ga že ne ugrabi ali pobije, ga psuje in žali. Taka je ko; munistična morala. Zavija; nje resnice in potvorba dej; stev, to je najblažje vsak; danje sredstvo njih propa; gande. In če jih kdo včasih radi blatenja in klevetanja vendar toži pred sodiščem', se zvijajo in stokajo in pro« testirajo proti zasluženi kazni, češ nas poštenjake — pa pred sodišče. Motil pa bi se, kdor bi mislil, da je to morala samo podrejenih ko; munističnih kapunov; pri komunistih je morala pov« sod enaka — od podrepni; kov pa do poglavnikov. Ko je n. pr. nedavno na; padel neki ljubljanski mini; ster predsednika Slov. de; mokratske zveze za STO dr. Agneletta in mu očital, da je na tržaški kvesturi 23. septembra 1940. leta izjavil, da ni propagiral iredenti^; ma za Jugoslavijo, da ni de; lal kot italijanski državljan proti Italiji, da ni čutil na; klonjenosti do Jugoslavije, je dotični ljubljanski go« spod hote in vede zamolčal, da je bil dr. Agneletto 10. junija 1940. ob vstopu Ita; lije v vojno aretiran in in; terniran med prvimi trža; škimi Slovenci kot antifa; šist in jugoslovanski ireden; tist. Zamolčal je, da je bil dr. Agneletto, ko je bival v internaciji, 20. sept. 1940 od OVRE ponovno aretiran kot nevaren antifašist in slovenski aktivist, ker je on in njegova družina moralno in materialno podpiral slo; vensko odporno gibanje proti fašizmu, ker je imel za slovenske visokošolce v fa; j šistični dobi tajna predava; nja v Padovi in v Trstu itd. Zamolčal je. da je bil dr. 1 Agneletto kot obtoženec zaslišan na tržaški kvesturi od samega šefa OVRE za Julijsko krajino, višjega ko; misarja Locastra. Tako je oni ljubljanski gospod »po; zabil« povedati, da je bil dr. Agneletto po šestine; sečni preiskavi z 42 drugimi soobtoženci stavljen pod policijsko nadzorstvo iri zo; pet poslan v internacijo, kjer je ostal vse do konca vojne. Tako je samo natolceva; nje in zavijanje dejstev ci; tiranje odlomkov iz pritož; be dr. Agneletta proti svoji internaciji. Dotični ljub; ljanski gospod bi se bil lah; ko prepričal, kar bi bil sto; ril Vsak poštenjak, preden bi pričel napadati svojega političnega nasprotnika, da je bila dr. Agnelettova raz« prava o prvi knjigi novega ital. civilnega zakonika stro; gq znanstvena študija, ne pa kak slavospev za faši; zem. Drugače bi ne bil »Slo; venski Pravnik« kot uradno glasilo slovenskih pravni; kov Slovenije objavil leta 1939. razprave in jo še po; sebej ponatisnil. Tako je nedavno zagrize; ni komunistični list, slučaj; no v slovenskem jeziku ti; skani. »Primorski dnevnik«, točil debele krokodilske solze, češ slovenski knji; ževnik Feigl je bil obsojen od De Gasperijevih sodni; kov na eno leto zapora in 100.000 lir globe. Pri tem je pa pozabil povedati, da ni bil Feigl kaznovan zato. ker je slov. književnik, ampak ker je kot odgovorni uredt nik komunističnega tednika »SoČa« dovolil žaliti in bla; titi v svojem listu čast in ugled oseb, ki so na čelu Slov. demokratske zveze v Gorici. Sodniki so sodili po novem republikanskem ital. zakonu o tisku in®'so dali obtožencu naj nižjo mogočo kazen. Za danes dovolj. L. B. leta 1945. Vetrinj je namreč kraj, kjer je nastopilo svo; jo mučeniško pot nad deset tisoč slovenskih mož in fan; tov. Mnogi so s solzami v očeh .ogledovali kraj, kjer so jim zadnjikrat stisnili ro; ko v pozdrav. Popoldne so ! se romarji poslovili od Ve; trinja in odšli v Žihpolje, k znani Marijini božji poti v bližini Celovca, kjer so o; pravili popoldansko pobož; nost. Dostojno vedepje in red sta pričala, da so tudi 1 begunci ljudje in ne, kot bi ; radi to nekateri trdili — banditi. Drugače pa je pri nas vse po starem. Binkoštni pone; deljek je bil povsod na Ko; roškem velik praznik. Prav slovesno so ga praznovali v Zilji, kjer so opravili,vsako; letno štehvanje, star narod; : ni običaj iz turških časov, j Nad vse lepo je bilo videti veliko število deklet v na; .rodnih nošah, ki so stale ta dan skoro pred vsako hišo Kaj takega je mogoče videti le enkrat v letu. Štehvanje je izrazit ziljanski običaj. Prične se na binkoštni po; nedeljek v Ziljski Bistrici, nato pa ga imajo skoro v vsaki fari vse do Velikega šmarna. Najlepše ga opra; vij o v Zahomcu, kjer se dr že vseh,starih izročil in ga ne poizkušajo prirejati po vsakdanjih političnih geslih V juliju bomo imeli veli; ke športne dneve na Vrb; skern jezeru. Takrat bo Ko« roška polna tujcev iz vsega sveta. Gotovo lahko imamo da bomo tudi katerega od vas mogli pozdraviti med gosti. Morda vas bo še zanima lo, kako je z našim politič; nim življenjem. O tem se nam skoro ne zdi vredno pisati, ker premlevamo le staro. Če bo kdaj kaj prav posebnega, se bomo pa po; novno oglasili. Pismo s Koroške Celovec, zadnje dni maja 1948. Ker z velikimi veseljem prebiramo vaš tednik, se ra; di od časa do časa tudi o; glasimo z novicami. Zelo nam je žal, da ne moremo časopisa prejemati redno in to za vse tiste, ki bi si ga radi naročili. Upamo pa, da se bo tudi to še uredilo in da bo potem »Demokracija« tudi naš list in ne samo na; ših primorskih bratov. Z listom smo nad vse za; dovolj ni in mu štejemo v največje dobro to, da ga kljub pritisku, grožnjam In terorju ni strah povedati resnice o komunizmu in po; kazati njegovo resnično sli; ko. Res škoda, da mora tak list izhajati le enkrat teden; sko. Če bi ga prejemali vsak nami mesta za strankarski separatizem. In to najmanj v času, ko so v igri naše naj« element ar ne jše pravice do narodnega obstoja in življet nja. Čas, ki ga živimo, je za naš narod na STO čas n a ; rodne nevarnosti. dan, nam to ne bi bilo od; več. Zdaj pa še nekaj novic, da boste vedeli, kako živi; mo. V Celovcu so letos vsak večer ves mesec maj nik slo; venske šmarnice. Kako se je ta majniška pobožnost pri; ljubila vernikom, najlepše kaže število vernikov, ki je vsak dan večje. Naiveč jih je seveda v nedeljo. Na binkoštni ponedeljek je bilo organizirano roma; nje slovenskih faranov iz Celovca na grob sv. Heme v Krko. Odpeljali so se ta; koj po kosilu s štirimi avto; busi in se vrnili isti dan zve; čer. Na mnoge, ki so bili kljub sorazmerno majhni oddaljenosti prvikrat v tej ogromni cerkvi, je napra; vila notranjost svetišča mo; gočen vtis. Isti dan je bil tudi Ve; trinj počaščen s slovensko pesmijo. Nad 600 slo ven; skih beguncev iz Spitala je priromalo, da se pokloni spominu pobitih svojcev iz DEŽELNA ATTONOMIJA IN ZAŠČITA MANJŠIN Točka VIII prehodnih določil italijanske ustave določa, da se morajo vršiti deželne volitve v teku ene; ga leta potem, ko stopi usta; va v veljavo. Zaradi tega se morajo pripraviti in uzako; niti deželni statuti. Kakor znano, bi morala imeti naša dežela Julijska krajina;Fur; lanija poseben statut, toda zbornica ga je začasno od; ložila. Tako moramo raču; nati samo na normalni sta; tut, o katerem; pa ni rečeno, da mora biti enak statutom tistih dežel, ki nimajo po; sebne avtonomije. To po; meni, da bodo pravice na; rodnih manjšin zajamčene tudi v tem normalnem sta; tutu, kajti točka X, prehod; nih določil ustave pravi: »Za deželo Julijsko kr a; jino«Furlanijo, ki jo predvi« deva čl. 116, bodo začasno veljala splošna pravila na; slova V, drugi del; ohrani pa se se zaščita jezikovnih manjšin v skladu s členom 6. ustave.« V četrtek 20. maja se je vršil v Vidmu ožji sestanek oseb, ki se zanimajo za vprašanje deželnega statuta in deželnih zadev. Sestanek je sklical in vodil senator Tessitori na pobudo Furlan; skega ljudskega gibanja, či; gar predsednik je. Tudi na tem sestanku se je ugotovi; lo, da normalni statut lahko vsebuje kake posebnpsti, ki se razlikujejo od vprašanj in zadev drugih dežel. Ime; novan je bil poseben ožji študijski odbor, ki ima na; logo pripraviti osnutek sta; tuta. V tem odboru je tudi g. dr. Hugues, bivši pred; sednik goriške pokrajine. Zadnje čase beležimo od raznih strani ugodne glaso; ve italijanskih osebnosti in časopisov za pravično reši; tev vprašanja narodnih manjšin. »Voce libera« je prinesla 19. maja članek g. Rudolfa Mianija, v; kate; rem pravi dobesedno: »Zah; tevamo, da se tistim malim tisočem drugorodcev, ki ži; vijo v mejah naše dežele, priznajo vse svoboščine; njim hočemo mi priznati več kot predvidevajo po; godbe ali mednarodne ob; veze; naša vest se upira za; viranju naravnih zakonov in je žejna svobode in pra; vice za vse. Nato pravi g. Miani, da se ne strinja s tistimi, ki so polni skrbi pri takem vpra* šanju. In nadaljuje: »Nobe« ne podrejenosti in rezerve za ustvaritev nujnega ukaza naše vesti.« Ne glede na dejstvo, da vztrajamo mi na zahtevi po posebnem statutu, upamo, da bo tudi normalni statut vseboval to, kar nam pri« tiče in da bodo manjšinskih pravic deležni prav vsi Slo; venci naše dežele, po na« ravnem zakonu in človeški vesti, ki jih tudi g. Miani pravilno in na pravem me« stu omenja. Slovenska demokratska zveza bo skrbela, da ne za; mudi nobene prilike in ča; sa, da pride v osnutek sta« tuta, ki se pripravlja, vse kar se naše manjšine tiče. Odgovorni urednik „Soče“ obsojen Dne 21. aprila 1.1. je ko« munistična »Soča« prinesla članek z naslovom: »Vod« stvo Slovenske demokrat; ■ske zveze — špijoni.« Na; slov kot tak in skoro vsa vsebina članka sta bila en sam niz obrekovanj in žali; tev voditeljev SDZ v zvezi s procesom, ki se je bil rav« no zaključil v Ljubljani proti prof. Bitencu in drugo; vora. Dr. Avgust Sfiligoj je za; radi članka v »Soči« vložil kazensko ovadbo proti od; govornemu uredniku Da; miru Feiglu in v petek 21. maja se je vršila razprava pred goriškim okrožnim so; diščem. Gospod Feigl je pred sod« niki priznal, da je po zakonu odgovoren in dolžan nositi posledice. Izgovarjal se je le, da članka ni on napisal, ker je le korektor odtisov in jezika. In še, da ni vedel, da je dr. Sfiligoj voditelj SDZ, solastnik »Dem,okra« cije« in eden urednikov. Vse to pa je dr. Sfiligoj dokazal s pričami in dokumenti ter (Nadaljevanjema 2. strani) Od srede do srede. 20. MAJA : Norveška in Dam ska sta kot prvi skandinavski državi zaprosili Združene države za vojaško pomoč v sedanjem na; petem jroložaju. — V Parizu se je sestala druga svetovna konferem ca Mednarodne zveze kmetoval; cev. Zastopanih je 20 milijonov kmetov iz dvajstih držav Arne-, riška poslanska zbornica je odo; brila zakon proti prevratnemu delovanju, ki bo žadel predvsem komunistično partijo v USA. — Američani so nasvetovali državam zahodne Evrope, naj sklenejo med seboj vojaške dogovore, -da se pripravijo na morebitna pre; senečenja. Finski parlament je iz--glasoval nezaupnico komunistične; mu notranjemu ministru Leinu, ki bo moral zato odstopiti, čeprav mu to nič ne diši. — Na Češko; slovaškem so začeli s predvolivno kampanjo. Komunistična propa; ganda poudarja, da bodo imeti za saboterja vsakogar, ki bi ne prišel volit in za veleizdajalca vsakogar, ki ne bo volil enotne vladne liste t. j. komunistov. ■— 8 Čehoslova* kov, med njimi 5 vojaških pilo; to\' je prispelo z »izposojenim letalom« v London. Pravijo, da so pobegnili, ker v komunističnem peUu ni mogoče živeti svobodnim ljuaem. Letalo pa bodo vrnili. — V Palestini Arabci stalno, vendar počasi napredujejo. 21. MAJA : Največji ameriški list »Ne\v York Times« poroča, da si večina Avstrijcev danes želi, da bi zasedbene čete zahodnih ve; lesil ostale še nadalje i> Avstriji,: ker se bojijo, da bi se v primeru zavezniškega odhoda komunisti. skušali takoj in nasilno polastiti oblasti. — Titova vlada je protestirala pri egiptski vladi zaradi številnih aretacij jugoslovanskih, komunistov v Kairu in Aleksan-. dri ji. — Dosedanji zastopnik Sov; jetske z\vze pri organizaciji Združenih narodov Gromyko je odstopil in na njegovo mesto so postavili Jakopa Malika, ki je po; prej zastopal Sovjetsko zvezo na Japonskem. — Najnovejši a meri; ški bombnik tehta 140 ton in lahko leti brez pristanka 12.800 km. — Arabci so poslali Židom, ki se branijo v Jeruzalemu poziv, naj se takoj predajo, ker bodo drugače vse pobili. — lz Titove vlade so izločili »ministra« Žuje; viča in Hebranga. Hebranga so obenem tudi aretirali. 22. MAJA : Egiptovske in arab; ske čete so prodrle v bližino Betlehema, v Jeruzalemu pa so zasedle mestni okraj, kjer stoji znani židovski »zid solz A«. — Bivši češkoslovaški zastopnik pri Varnostnem svetu Papanek .je iz; javil, da ima dokaze, da so komu; nisti Masaryka že poprej skušali umoriti in . sovjeti dajejo točna-navodila za delo satelitskih diplo; matov v svetu. — V Bolgariji so sklenili likvidirati socialistično stranko, ki se bo morala združiti s komunisti. — Potem ko so od; stranili iz Titove vlade »ministra« Žujeviča in Hebranga, so dali »do; pust« tudi namestniku zunanjega ministra generalu Velebitu. — h Carigrada pa poročajo, da je po; begnil Titov diplomat Vitič in od; nesel s seboj celokupne sezname Kominforme. Obenem je prijavil oblastem vse komunistične agente v Turčiji. — Italija je protestirala proti morebitnemu odstopu Ko■-roške Titovi Jugoslaviji. Prvi go* vornik na svetovnem kogresu libe; ralnih strank v Ženevi je dejal, da je vzhodna polovica Evrope po; dobna zaporu. To pa ni toliko po; sledica vojne kot pa napačnega pojmovanja svobode. ^^5h\JA: Romunska komu; nistična vlada je odredila zaplem; Od srede do srede. bo vsega kraljevega premoženja za kazen, ker se kralj Mihael z.av: zema za svobodo svoje domovine — Poljski primas, kardinal Hlond, je v svojem zadnjem pastirskem pismu posvaril ljudstvo, naj se upre prodiranju materialističnih idej. — Tudi v Angliji bodo začeli prerešetavaii fašistične in komuni« stične driavne uradnike. — V Jeruzalemu je umrl na posledicah zadobljenih ran ameriški glavni konzul Wasson. Ranili so ga baje Arabci, ko je skušal priti po cesti do francoskega konzulata. — V Združenih državah imajo 37 mi« Vjonov zasebnih in tovornih avto: mobilov. — V Jugoslaviji pridno lovijo »špekulante« in jim plenijo premoženje. Preiskovalna komisi« ja Združenih narodov je uradno ugotovila, da komunistični gverilj« ci ropajo grške otroke in jih po« šil ja jo v Bolgarijo in Jugoslavijo na »prevzgojo«. Moderni janičarji. 24. MAJA : Na Češkoslovaškem je komunistična policija aretirala 8 članov tajne mladinske organi« zpcije »Plamen«, ki si je zadala nalogo, da bo delala za osvobodi« tev svoje domovine. — Newyor: ški guverner in predsedniški kan« didat Dewey je izjavil, da so tisti, ki delajo propagando za komuni« zem norci ali pa nevedneži. — Angleži so zaradi vojne v Palesti« ni ojačili syoje letalske sile na Cipru. — V Grčiji vladne čete uspešno ‘ napredujejo. Komunistične tolpe pri umiku navadno od: peljejo s seboj vse civilno prebi: valsfvo. — Turški zunanji mini: ster Sadak je izjavil, da je nedav; na izmenjava not med Združenimi državami in Sovjetsko zvezo&io: kazala le to, da je mir med Za: hodom in Vzhodom nemogoč. — Židje so izjavili, da so pripravlje: ni pristati na premirje, če store isto tudi Arabci. — V WashingtO: nu se je pričela konferenca vodi: tel jev protikomunističnih strank iz Vzhodne Evrope. — Prisegla je nova italijanska vlada, v kateri je 11 demokristjanov, trije Saraga: tovi socialisti, dva republikanca, dva liberalca in dva neodvisna. — Po mnenju političnih opazovalcev je sedanja politična kriza na Fin: skem postala dvoboj med komuni: sti in finskim predsednikom Paasikiviiem. Komunistična po: lici ja je aretirala pred kratkim češkoslovaškega generala Janouše-• ka. ko je hotel zbežati iz domo: vine. — Kitajski parlament je odobril imenovanje W/ong Wen Hao:ja za bodočega ministrskega predsednika. — Sovjetska zveza je v Varnostnem svetu že petin: dva je st ič uporabila pravico »ve« ta«, da bi preprečila preiskavo o komunističnem državnem udaru na Češkoslovaškem. 25. MAJA : V Španiji pročakii: . jejo v kratkem večje spremembe v vladi. — Sovjetski radio je za: čel opozarjati Fince, da utegnejo doživeti neprijetne stvari, če~bo« do vztrajali na svoji »izdajalski« politiki, ki je pripeljalo, do izlo« čitve komunističnega notranjega ministra Leino:ja iz finske vlade. — V Stockholmu je nastal stra: hovit požar, ki' so ga spremljale eksplozije bencinskih rezervarjev. Škode in storilcev še niso ugoto: vili. — Poskus grških komunistič* nih tolp, da bi razširili svoje udejstvovanje na Epir, se je po: nesrečU. — Na Finskem so ko: munisti že zanetili stavke, da na: gajajo vladi. — Na Madžarskem so spet aretirali 22 zarotnikov proti ljudski oblasti. — Blizu Hamburga so ustanovili baltsko univerzo, kjer študira nad 5000 baltskih beguncev, ki se nočejo vrniti v zasužnjeno domovino. — Angleški zunanji minister Bevin je obtožil Žide, da so prelomili premirje in so zato odgovorni za zopetne boje r Jeruzalemu. — Na palestinskih bojiščih arabske čete počasi napredujejo, Židje pa nudijo odločen odpor. — Moskov: ska -oPravda« očita Američanom, da vodijo v Palestini dvojno po: litiko z namenom, da se ne za: merijo niti Arabcem, niti Židom. POLITIČNI OBZORNIK Nova vlada Dne 24. t. m. je italijan« ski ministrski predsednik De Gasperi predložil pred« sedniku ' republike seznam nove, vlade, ki je ob 17. uri prisegla. Nova vlada je se* stavljena takole: De Gasperi — predsednik ministrske« ga sveta in minister za italijanske afriške kolonije. Piccioni in Porzio - podpredsednika brez listnice, Šara« gat — tretji podpredsednik in minister za trgovinsko mornarico, T remeiloni — minister brez listnice in predsednik odbora za dr« žavno obnovo, Sforza — zu« nanji minister, Scelba — no« tranji minister, Grassi — pravosodni minister, Vano« ni — finančni minister, Pella —• zakladni minister in minister za državne pro« račune, Pacciardi — ob« rambni minister, Gonella — j prosvetni minister, Tupini — minister za javna dela, Segni — minister za kmetij« stvo in gozdove, Corbellini j —• minister za prevoze, 7er« volino — minister 'za pošte in brzojav, Lombardo —I minister za trgovino in indu« strijo, Fanfani — minister za delo in socialno skrbstvo, j Merzagora — minister za | zunanjo trgovino. Med Združenimi državami in Sovjetsko zvezo Ameriško zunanje mini« j strstvo je objavilo, da sej nadaljujejo pogajanja med j Združenimi državami in j Sovjetsko zvezo o poravna« j vi računov za ameriške do« j bave Sovjetski zvezi po za« j konu o najemu in posoji. Na vprašanje, če je upati1 na dosego poravnave, je ti« skovni predstavnik Mc Der« mott izjavil, da se pogaja« nja nadaljujejo in da je u« pati na splošni dogovor, kot je bil dosežen z drugimi dr« žavami. Časopisna poročila pa poudarjajo, da ima mini« strstvo le malo upanja za dosego sporazuma. Nemško vprašanje Nemški politični krogi, ki so blizu sovjetski vojaški upravi, so izjavili, da bo po« veljnik sovjetskih čet v Nemčiji maršal Sokolovski skupno s svojimi glavnimi svetovalci odpotoval v Mo« skvo, čim bodo objavljeni zaključki konference šestih držav o Nemčiji v Lon« donu. Isti krogi poudarjajo, da je Sokolovski v stalnem stiku s Kremljem glede vesti, ki prihajajo z londonske ference. Dobro obveščeni nemški krogi predvidevajo, da bo prišlo do novega sov« jetskega pritiska v Berlinu, če bi se na londonski kon« ferenci pojavili znaki za u« stanovitev zahodne nemške-države. V tem primeru pri« čakujejo, da bi sovjeti na vse načine poskušali izriniti •zahodne zaveznike iz Ber« lina, katerega bi potem pro< glasili za prestolico tako imenovane nemške ljudske republike na vzhodu. Znano je, da so Ameri« čani, Britanci in Francozi že ponovno poudarili, da za nobeno ceno ne bodo odšli iz Berlina. Italijanske kolonije ‘ Štiričlanska komisija na« mestnikov zunanjih mini« strov za bivše italijanske kolonije je 23. t. m. zaklju« čila s svojim' delom. Pohite« li so z zaključitvijo del, da se bodo zastopniki lahko ta« ko j vrnili v London, kjer bodo pripravili zaključno poročilo za namestnike šti« rih 'zunanjih ministrov. Svet namestnikov bo moral do 15. septembra sprejeti sklep, ki bo določil usodo bivših italijanskih kolonij. Znižanje cen — ne zvišanje mezd Francoski minister za de« lo Maver je sprejel delega« cijo Glavne delavske zveze, ki je v rokah komunistov, ter ji je ponovno zatrdil, da je vlada pripravljena poma« gati delavskemu razredu s kampanjo za znižanje cen, a nikakor ne s povišanjem mezd. Vprašanje prehrane Sir John Bovd Ore, glav« ni ravnatelj Prehranjevalne in poljedelske organizacije Združenih narodov, je v po« gledu pomanjkanja živil iz« javil: »Izgleda, da mnogo poli« j tikov ne ve, da je svet pred | veliko katastrofo, če ne bo rešeno vprašanje pomanj« kanja živil. Ne atomska j bomba, ampak svetovna {prehranjevalna -kriza nas 1 lahko uniči. V dirki med j prebivalstvom in živili zma« : guje prebivalstvo. Ne ve« j mo, kako bi ustavili to dir« ko. Svet mora zdaj nuditi hrano 150 do 200 milijonom ! ljudi več kot pred vojno, l medtem ko pridelki od leta 1938. dalje ne zadostujejo niti za kritje predvojnih po« treb.« Sir John je nato izjavil, da je prepričan o umestno« ! s ti predlogov za ustanovitev mogočnega svetovnega pre« ; hranjevalnega urada ter je j grajal Sovjetsko zvezo, ki | še ne sodeluje pri medna« rodnih podvigih za olajša« nje živilske krize. roda pa sem se boril, ko »Pr. dn.«a« in njegovih u« rednikov še nikjer ni bilo, in se bom boril, če Bog da, ko bo »Prim. dnevnik« že davno pozabljen. Vem pa tudi, da bi mi bili še danes odpuščeni vsi »grehi«, če bi se poklonil partiji in ji ob« ljubil zvestobo. O tem seve« da ni govora. Zato me bo »Pr. dn.« še nadalje obme« taval z blatom iz svojih ne« izmernih zalog. Prišel pa bo čas — in morda ni več daleč — ko bo velika metla po« metla vso rdečkarsko gola« zen in ko bodo vsi Slovani svobodno zadihali. Da bi mi Bog dal dočakati tisti, svetli dan narodnega odre« šenja! Gorica, 27. maja 1948. Dr. Anton Kacin Odgovorni urednik MSoče“ obsojen (Nadaljevanje s prve strani). predložil sodišču več šte« vilk »Soče«, v katerih ga imenujejo kot voditelja SDZ. Dr. Sfiligoja,ki se je prijavil kot zasebna stran« ka, je zastopal dr. Vesel iz Trsta. Sodišče je obsodilo g. Feigla na eno leto zapora in sto tisoč lir globe, na pla« čilo 10.340 lir odvetniških stroškov in 20.000 lir od« škodnine zasebni stranki, na poravnavo sodnih stro« škov in na objavo sodbe v slovenščini in na lastne stroške v »Soči«. Proti sod« bi je g. Feigl vložil priziv. Zaradi te obsodbe je »Pri« morski dnevnik« od 22. in 23. maja 'Zagnal silen hrup. Gotovo si »tovariši« niso mislili, da bodo sodniki so« dili po členu 13. zakona od 8. februarja 1948., štv. 13, ki predvideva za obrekovanje potom tiska od 1 do 6 let zapora in najmanj stotisoč lir globe, odškodnino zaseb« ni stranki, objavo obsodbe in, se razume, poravnavo sodnih stroškov. Mislili so, da bodo končali z nekaj sto lirami globe in vlekli pravdo v neskončnost z zvijačnimi dokazovanji po njihovi na« vadi, samo da bi utrudili in zmotili sodnike. O pravici dokazovanja resnice bomo govorili ob drugi priliki, za danes povemo, da se je te« mu uprl državni pravnik in 26. MAJA : Kriza na Finskem je za enkrat rešena: v vlado je stopila 11 er tu Kusinen, žena no: tranjega ministra Leina, ki je bil primoran odstopiti. Komunisti so s spremembo zadovoljni in tudi Moskva se je potolažila. — Vou litve nu Češkoslovaškem prihod: njo nedeljo 30. t. m. se bodo vr> šile brez prič; tujim časnikarjem sodišče je ravnalo po za« konu. Sodniki ravnajo vse« lej po-zakonu in so zato bili dolžni soditi po zakonu od 8. februarja 1948, ki je sedaj v veljavi. Če pa je »tovarišem« žal. da so obsodili ravno pisate« 1 ja g. Feigla in kričijo z raz« nimi izpadi tudi proti sod« nikom. naj se zavedajo, da so sami krivi, ker so imeno« vali g. Feigla za odgovorne« ga urednika, ki se, kakor je ‘ izjavil pred sodniki, zaveda odgovornosti. Učeni »tovariši« iz Trsta, prof. Budal in drugi pa so na nekem zborovanju skle« nili vložiti protest zaradi te obsodbe in imenovali pose« 'ben odbor, da ga sestavi. Ko bodo protest objavili, bomo k njemu kaj pripomnili, že sedaj pa povemo, da se nam zdi zelo čudno, da se ti uče« ni »tovariši« nikoli ne zga« nejo in protestirajo proti krvavemu terorju, ki ga po Jugosla« vi ji sejejo komunistične Ti« tove tolpe in njihovi pod« repniki, tako zvani »ljudski« sodniki, ki so le prave o« prode komunističnih nasilnikov. Beležimo, da so »De Ga« sperijevi sodniki«, kakor »Primorski dnevnik« ime« nuje goriške sodnike, uka« ■zali objaviti sodbo v slovenščini. Tako je prav! ni dovoljen prihod v državo. — Na drugem mestu prinašamo listo nove italijanske vlade. Na prvi seji je nova vlada imenovala 14 državnih podtajnikov. — Pogaja« nja za premirje v Palestini se na: daljujejo. Židje so sicer prenehali z boji, Arabci pa še niso sprejeli poziva, ki ga je izdal Varnostni svet. Kongres »Liberalne internacionale v V torek 25. t. m. se je zaključil v Curihu v Švici drugi kongres »Liberalne internacionale«. Kakor! znano se je vršil prvi .kongres v j 0(xfordu lan.i meseca aprila. Na! kongresu v Curihu so zborovalci, zastopniki liberalizma iz vsega sveta, poudarili veljavnost načel, ki so jih izglasovali na prvem | kongresu s statutom nove »Lihe« ralne internacionale«. Takrat so namreč izjavili : . Mi, liberalci dežel, iki smo se I zbrali v Oxfordu v času nereda, revščine, l.akote in strahu, izzva« niih od dveh svetovnih vojn, smo j prepričani, da je tega svetovnega: položaja predvsem krivo to, da so j se opustila liberalna načela, potrdi jujemo svoje zaupanje v nasled« njo izjavo : 1. (Človek je nadvsem in pred« j vsem bitje zmožno individualnega j dela in mišljenja in zmožno raz« j ločBti dobro od slabega. 2. Spoštovanje do poedinca in družine je resnični temelj družbe, j 3. Država je samo orodje .skup« nos ti; ona s; ne bi smela prilastiti nobene- oblasta v nasprotju z osnovnimi pravicami državljanov j n z bistvenimi pogoji življenja ' 44 vrednega odgovornih in ustvarja« jočih ljudi. Statut »Liberalne internaciona« le« našteva tudi pogoje, ikatere bi morali izpcljnjevati vsi narodi za dosego svetovnega miru in blagi« nje. Ti pogoji so; odkrit pristop k svetovni organizaciji; spoštovanje pravic vseh narodov do bistvenih svoboščin; spoštovanje jezika, ve« re, pakonov lin običajev pokrajin« skih manjšin; svobodna izmenja« va dobrin, idej in vesti rned raiz« nimi narodi, kakor tudi svoboda potovanja iz ene države v drugo; napredek zaostalih ozemelj. Statut vsebuje podrobno tudi načela o pravicah čloyeka in na« čela o gospodarstvu ter etičnih nazorih. Na drugem kongresu v Curihu so vsa ta liberalna načela potrdili in poudarili vero v temelje libe« ralizma v času, ko se.svet nagiba k propasti, ker je talka načela za« pustil. Zborovalci so še posebej izra« /ili prepričanje, da je treba od« praviti vse gospodarske meje v Evropi in podprli haaško /boro« vanje za ustanovitev združenih držav Evrope. Strašno je počilo ali ^Primorski dnevnik^ in moja malenkost psu, o katerem piše rajni Jurčič, da je poslušal fajmo« štrovo pridigo, da je tatvi« na greh, pa je šel iz cerkve naravnost krast. 3. Zato »Pr. dn.« ne bo verjel, da v Trstu, razen na« čclnika prosvetnega urada, ne poznam nobenega zavez« niškega častnika. 4. Pač pa verjame vse, kar zine v Ljubljani ali kjer koli onstran železne zavese kak državni tožilec ali obtože« ncc. Znano je, da obtoženci v komunističnem raju nav« dušeno priznavajo vse, kar jih kdo vpraša. Tudi ured« niki »Pr. dn.«a« bi verjetno | priznali vse, ako bi prišli v stiskalnico Ozne. Za prosto mislečega človeka pa takš« na izsiljena priznanja nima« jo nobene veljave in nobene dokazne vrednosti. 5. Zavedam se. da je v očeh »Prim. dnevnika« in drugega komunističnega ti? ska moj edini greh ta, da nisem komunist, da sem ko« munizmu vedno, nasproto« val, da sem ob nastopu OF takoj spoznal njeno proti« narodno smer in da sem to vedno tudi povedal. Na« sprotnik komunizma name« ravam ostati tudi v bodoče. Za pravice slovenskega na« | »Primorski dnevnik« -se me je spet spomnil. Gotovo ve, da mi je kar dolgčas, kadar nekaj tednov v nje« govih mahedravih stolpcih ne berem svojega imena, okrašenega s prelepimi cvet« kami. kot so: narodni izda« jalec, hlapec in podobno. Skoraj tri leta mi že opleta« jo okoli ušes te žlahtnč ro« žice s svojega neblagodiše« čega vrta. Utruja samo eno« ličnost. Nobene domišljije nimajo ti časnikarski roko« delci. Še v laži niso veliki, so le po « hlevni. Na praznik sv. Rešnjega Telesa je »Pr. dn.« nameril name kanon posebno veli« kega kalibra. Počilo je, kar se da. Spoznal sem, da se bratci okoli tega kratkočas« nega žurnala še niso naveli« čali. Radi bi se kregali. Zato bom napisal nekaj besed, a ne za »Prim. dnevnik«, ki ni sposoben spoznati resni« ce, temveč za pošteno slo« vensko javnost. 1. Na psovke ne morem odgovarjati. 2. Dokazovati »Pr. dn.=u«, da nekaj ni res, kar on trdi. je isto kot nositi vodo v morje. Njegovi ljudje niso in ne smejo biti dostopni za resnico. Podobni so tistemu LAŽNIVI ZGODOVINAR »Tovariš« .1. Z. je pač čuden zgodovinar. V »Primorskem dnev« niku« od 15. maja je napisal sla* vospevno posmrtnico častniku OZNE Janku Manfreda iz Koba« rida in pravi, da je pokojnik »skupaj z bratom (Andrejem) de* lal v vrstah tajne organizacije TIGER po Kobariškem«. Oba prikazuje kot pristna komunista nekako že od samega rojstva da« lje.v. Partija rabi take zgodovinarje! Oni pa porabijo priliko, da pere* jo tudi same sebe. Mi pa vemo in povemo naši javnosti tudi za zgodovino, da nista brata Janko in Andrej Man: freda nikoli delala v tajni orga« nizaciji TIGER, (kalkor ni pri tej organizaciji delal niti »tovariš« .1. Z.) in da TIGER na Kobari« škem sploh niti delal ni. In še: da-je bil Janko Manfreda tako prepričan komunist, ko se je vr« nil iz zapora Jata 1944, da se je klatil od znanca do znanca po Kobariškem in po Tolminskem, se skrival pred komunisti ter'poizve* doval in vohal,'kdo bo zmagal: četniki ali komunisti. Tudi »to* variš« J. Z. se je delal četnika .do marca 1944. Končno se je Janko Manfreda vendarle odločil, za ko« muniste, šel v partizane in spret« no izrabil svojo preteklost, da je prišel v službo OZNE. Kot tak je ob raznih prilikah, ko smo imeli z: njim opravka v zaporih OZNE, hudo udarjal tudi po nje« govem naivnem zgodovinarju J. Z. in ga imenoval med drugim tudi dobušanta (debušant je tisti, ki drugim kruh iz ust jemlje op. ur.) Mi poznamo in cenimo ter sla« vimo samo poštene in jeklene na« rodne značaje in mučenike. Kdor , konča v službi OZNE, ki preliva kri lastnih bratov in jim jemlje življenje, je zločince ne pa mu« čenik: vso svojo preteklosit, naj bo še taki; sijajna, je sam zavrgel in pomazal v bratski krvi. Zato odrekamo Janku Manfredi muce« ništvo, njenemu lažnemu /godovi« narju pa vsako pravico potvarjati zgodovino in umetno ustvarjati narodne mučenike po komunistič« ni taktiki, da samega sebe skrije pred preteklostjo, katere se danes boji. Brazilija želi beguncev Na sestanku pripravljalne komisije IRO v Ženevi v Švici je podpredsednik komisije, brazilski zastop« nik Lobo poudaril, da je Brazilija sklenila sprejeti neomejeno število beguncev v rodbinskih skupinah, ka« tere bi zaposlili v glavnem s poljskimi deli. Nedavno je bil sklenjen med brazil* sko vlado in IRO sporazum za vseljevanje v skupinah po pet tisoč oseb. Priselje« nim rodbinam bodo izročili poljedelska posestva, kate« ra bodo postala sčasoma njihova last. KULTURA □ Gianjranco D’Aronco — Alessan* dro Vigevani: 11 Friuli nelle voči per 1’Enciclopedia croata. Udine, Arti Grafiche Friulane 1947. Str. 49. (a. k.) — Lanski december je v Vidmu izšla brošura, ki prinaša odstavke, katere je Hrvatska en* ciklopedija objavila o Furlaniji, o furlanskih znamenitostih v seda* njosti in preteklosti in o pomemb* nih Furlanih. Knjiga je kljub ita* tijauskemu naslovu pisana v teko* či hrvaščini. Vseh odstavkov je 64. Tu srečaš furlanske pesnike in pisatelje, kot so Zorutti, Percotto Katarina, Michelini, Girardini, Fruch, Faveitti, dalje slikarje, filo* zofe, pravnike in druge učenjake. Človek z občudovanjem ugotovi, da je furlansko ljudstvo dalo kul* turi mnogo lepih zakladov umet* nosti in znanosti, ki jih še mi, najbližji njegovi sosedi, nismo poznali. V tej knjigi s« nam Fur* lanija pokaže kot klasična zemlja s samorodno, kulturo. Za znanst* venika je knjiga še bolj uporabna radi bibliografije, ki je dodana nekaterim člankom Pripomnil bi, da bi želel večje enotnosti v pisavi krajevnih last* nih imen. Poleg imen Firenca, Tu* rin, Nadiža, Čedad, Gorica, Mlet* ci (Benetke), Tolmin, Kobarid, Predil, Soča, Trbiž itd. imamo v hrvatskem besedilu tudi: Monte nero za Krn, Caporetto, Fella Cave del Predil, Isonzo, Piedicol* le, Duino, Bergogna, Saga, Kars za Kobarid, Bela, Rabelj, Soča, Podbrdo, Devin, Breg:nj, Žaga, Kras. Pogrešam tudi člankov o Pavlu Diakonu in o Longobardih, ki so nekaj sto let gospodarili nad £ Goriška finančna inten* danca sporoča, da je mini* strstvo odredilo izphjčeva* nje predujmov na račun vojne odškoldnine in sicer za škodo, ki so jo begunci utrpeli na ozemlju, ki je se* daj priključeno Jugoslaviji, na Egejskih otokih in v Dalmaciji. Predujme bo na* kazovala posebna komisija v Rimu, izvzemši za provin* cijo Pulj, za katero je pose* ben urad v Benetkah. Kdor od beguncev ni še prijavil ZANIMIVOSTI Koliko je trgovin v Združenih državah ? Število trogovskih podjetij v Združenih državah je bilo naj* nižje leta 1943, ko je število padlo na dva milijona 800 tisoč tvrdk. Takoj prr-» končanj vojni so se stvari hitro popravile in že leta 1946. so zabeležili 430 tisoč novih tvrdk. Lansko leto se je število povečalo za nadaljnjih 210 tisoč. Proti suženjstvu Pripravljalni odbor komisije Združenih narodov za človečan* ske pravice je odobril te dni člen konvencije, ki določa, da se »ne sme držati nikogar v suženjstvu«. Sovjetski delegat Aleksej Pavlov je izjavil, da se prodajajo begun* ci,- ki so v taboriščih ameriške in britanske cone v Nemčiji na delo v rudnike. Predstavnica Združe* nih držav gospa Roosevelt je od* ločno odgovorila, da lahko medna* rodna organizacija 7,a begunce (IRO) dokaže neresničnost tak'h obtožb. Čilski delegat Herman Santa Cruz pa je opozoril na ob* tožbe »American Federation of Labor« glede prisilnih del, ki sb v veljavi v Sovjetski zvezi. Umor amer. časnikarja *• V morju solunskega pristanišča so 16. t. m. našli 'truplo ameriške* ga časnikarja Georga Bulka, ka* ter.i je izginil že 9. maja. Na prvi pogled je igledalo, da so Bulka ubili s strelom v tilnik. Bolj na* tančna preiskava je pa dognala, da je bil Bulke umorjen z udar* eem na tilnik, kar je povzročilo zlom tilnika. Mrtvec je imel roke in noge zvezane z žico in je bil gotovo že več dni v vodi. Policija ni do zdaj dobila nikakega sledu za morilci. Grški ministrski pred* sednik Sophoulis je prevzel sam vodstvo preiskave in je izdal toč* na navodila notranjemu ministru ter ministroma za obrambo in za javni red kakor tudi glavnemu ravnateljstvu policije, ker gre — kot je dejal Sophoulis — za čast Grčije. Voditelj ameriške misije v Grčiji Grisvvold je izrazil svoje globoko obžalovanje zaradi tra* gfčne smrti časnikarja Bulka, s ka* terim je bil v zelo tesnih prijatelj* skih odnošajih. Gospodarska petletka Titove Jugoslavije : Propaganda in resnica Priznanja Edvarda Kodelja o neuspehih v prvem letu „Plana‘‘ Slovenski in Jugoslovani ski komunistični tisk /.e skoraj leto dni z. mogočnimi hvalnicami in učinkovit timi statistikami poveliču* jeta uspehe, ki naj bi jih bilo jugoslovansko gospodarstvo doseglo po zaslugi petletnega gospodarskega načrta — ali, kakor se prat voverno reče, »plana«. — Tudi v nedavni razpravi o novem državnem proraču* nu je bilo iz ust različnih prvakov današnje vladavu 'ne v Jugoslaviji slišati zgolj povzdigovanje teh uspehov, ki da so že v letu dni, kar je začel veljati »plan«, docela preobrazili g ospodar* sko in socialno podobo dr* zave. Na eni zadnjih sej v li> tovem osrednjem parlament tu pa je o tem spregovoril morda najbolj vodilni člo* vek komunistične Jugosla* vije, podpredsednik zvezne vlade Edvard Kardelj. Tudi njegov govor je bil po oblit ki propaganda za petletni načrt in za njegove cilje Toda bistvo Kardeljevega poročila so sestavljale ugo* tovitve in priznanja o ne* uspehih, napakah in polo* mih, ki jih je »plan« navzlic propagandi. političnemu pritisku in vsem prizadevat njem oblasti doživel že v prvem letu svojega ostvar* janja. Kardeljeva izvajanja, kat kor jih prinaša »Slovenski Poročevalec«, so marksističt no dolga in učena, zavita in malo razumljiva. Vendar se da s primernim trudom iz njih izluščiti zelo poučno sliko o resničnem stanju jut goslovanskega gospodar* stva. V vsakdanjem, kolikor toliko človeškem jeziku se Kardeljev prikaz glasi tat kole: Namesto nanredka — nazadovanje * Cilj Titovega petletnega gospodarskega načrta je dosledna in popolna uvedba komunističnega gospodart skega in socialnega reda v Jugoslaviji. Izkušnje prvega leta govore, kakor trdi Kart delj, sicer o velikih uspehih, joda nič manj tudi o »sla* bostili, pomanjkljivostih in napakah« pri izvajanju pet* letke. Navzlic »planu« in navzlic vsem prizadevanjem oblasti niso v prvem letu za dvig gospodarstva skoraj nič izkoristili niti tistih — dasi zelo omejenih — možt nosti, ki jih je gospodart stvu nudila še predvojna Jugoslavija; kaj šele, da bi bili ustvarili kake nove pot goje za njegov napredek. To se pravi, da ni Jugoslat vi ja v prvem obdobju pett letke dosegla niti tistega gospodarskega razmaha, kat kor ga je poznala že pred volno in revolucijo. Državne in partijske kons trolne komisije so ugotovi* le, da je vsepovsod še o* gromno neizkoriščenih de* lovnih, tehničnih in tv ar nih sil ter rezerv, ki jih kljub pomanjkanju in potrebam na vseh koncih in krajih pu* ščajo docela v nemar. Eden poglavitnih vzrokov za vse polome v prvem letu »plana« je ta, da vodstva posameznih podjetij in celo ljudje, ki so za uspeh pett letke vodilno odgovorni, ne kažejo nič zanimanja, kaj šele navdušenja za »plan«! Nasprotno, pogosto mu ce* lo kar se da nasprotujejo in njegovo uresničevanje ovit rajo. A tudi kjer in kadar so se skušali ravnati po »planu«, so to delali nesmotreno in kar tjavdan, kjekatere pat noge gospodarstva so tako obremenili z nalogami, da jih še zdaleč ni bilo moči iz* polniti, drugim področjem pa niso postavili nobenih zahtev. Gospodarski vodi* tel ji se niso ozirali na to, da »plan« zahteva prav za prav samo tisto, kar bi se dalo doseči že v stari in zaostali Jugoslaviji in torej pred* stavlja najmanjšo, ne naj* večjo možno mero naporov in uspehov. Sovjetske skuš* nje v načrtnem gospodar* stvu so dosti premah upo* števali. Razna gospodarska vodstva so dobro vedela, da bi se dalo izdelati dosti več j blaga, kakor ga zahteva | »plan«, pa niso marala iz.de* hvalnih načrtov povečati. Marsikje so te načrte celo j nalašč sestavljali tako, da i bi bila izdelava čim manjša. To se je pokazalo zlasti y \ pridobivanju premoga, ki je j eden najvažnejših pogojev '• za industrializacijo države Razpored strojev ter nji* liovo izkoriščanje sta v ve* čini jugoslovanskih pod je* ti j ostala ista, kakor sta bi* la leta 1944. To se pravi, da so v letu »največje obnove in zagona« stroji kljub »pla* nu« izdelali in koristili toli* ko, kakor tedaj, ko je drža* ! va bila sredi vojne okupa* ! cije, nereda in razdejanja. Organizacija dela, delov* i na disciplina, uvajanje no* vili delovnih načinov in iz* dehvalnih postopkov ter najmanjših zahtevanih sto* ritev (norm), izvedba delov* I nih tekmovanj in tako da* IZ SLOVENIJE »ZADRUŽNI DOMOVI« V zadnjem času po vsej FLRJ v okviru Titove petletke »udarni* ško« in »z navdušenjem« gradijo »z-adružne domove«. Tako tudi v Sloveniji. To vsekakor ni nič sla* bega: domovi bodo ostali tudi potem, ko o sedanjem »ljudskem« režimu ne bo več,ne duha ne slu* ha. Razumljivo je, da je časopisje polno poročil in slavospevov, a vendar me more mimo nekaterih dejstev, čeprav jih skuša ironizi* rati. Ta dejstva pa kažejo, da je navdušenje /ja zadružne domove kot tudi sicer za vsako drugo stvar tam preko kaj relativno. Evo nekaj drobtinic iz zadružnodom* skih poročil iz zadnjega časa: »V začetku so vaščani nasedali raz* nam hujskačem, ki so jih plašili, da bo v zadružnem domu skupni kotel. Toda množične organizacije OF so sproti razkrinkale vse laž* njive vesti in zlonamerno' propa* gando, da so vaščani kočno spoz* mali...« (Gornja Lendava): »Načrt vzbuja zanimanje tud’ med onimi vaščani, ki so doslej z nezaupanjem sprejemali akcijo .. . Ljudstvo, ki mu je za napredek in blagostanje vasi več, kot za prazne govorice prikrite reakcije ... « (Sv. Jurij oh Ščanvniei); »Priletna tovarišica je dober zgled mlajšim, ki se boje iežkega dela...« (Dol. Toplice): »Vsak pa bi pričakoval, da se bo delo . .. takoj nadaljevalo, kar se pa, žal, ni zgodilo. Kaj je temu vzrok? Gradbeni odbor, ki je bil izvoljen, na ukrenil ničesar in ni sklical svoje seje, temveč je ra* je poslušal razne nezadovoljne* že... Odbor je poleg tega imel tudi odbornike, ki sploh niso ve* deli, da so odborniki . ..« (Iglavas * Postojna). »Kje bomo pa vzeli de* nar. Ali bo dala država?« .. . Tine se je nasmehnil: »Zadružni dom bo vaš, zato ga boste gradili z lastnimi sredstvi« . .. Sklepi pa so ostali žal, le pri besedah. Ob* ljubljeni les se ni podiral, kam n o* lom je sameval. , . opekarna je spala. Nergači so prilezli iz lu* kenj ... ter s»jali malodušnost. Zadružni dom jo bil pozabljen. Drugi sestanek .. . Majhna gostil* niška soba je bila ido polovice za* sedena ... Vi pa samo prikimu* jele, obljubljate, pritrjujete — storite pa nič. Če bi vam rekel, da je tale stena črna, bi rekli ne bev ne mev. Šele 'ko bi odšel, bi mi dejali, da sem osel«. Tako le je dejal vodja sestanka Tine v Lembergu in ni, se zmotil. »ODPRAVIMO NAPAKE« Hermina P. se v »Slovenskem poročevalcu« pod gornjim našlo* vom pritožuje nad načinom pro* ste prodaje kosti v Slamičevi tr* govini v Ljubljani. Njen protest pa ni toliko zanimiv zaradi načina obravnavanja kupcev s strani pro* dajalcev, ampak zaradi- teh*Ie dveh uvodnih stavkov: »Te dni so bile tudi v prodajalni »Slamič« v prosti prodaji kosti. Že po 16. uri se je zbralo mnogo ljudi, ki so nestrpno čakal’ na začetek proda* je«. K tema dvema stavkoma ni treba pametnemu človeku nobe* nega komentarja. Razumljivo je, da je prosta 1 predaja kosti -(pni čemer debi vsakdo lahko 1 kg) za ljudi, ki dobej na meseo 2 kg enot* ne in 4 Skg korit zn e moke (med prvo in drugo okupacijo — itali* jansko in nemško — po 7 kg enot* ne) ter seveda tudi manj maščob kot med vojno, pomemben dogo* Jek, posebno še, če lahko Ljub* Ijančaiv za slabo zagrnjenimi okni Mikličevega hotela, kjer je Dom jugoslovanske armade, vidijo na belih prtih bel kruh in. razne dru> ge za njih nedosegljive dobrote, oziroma če se iz dneva v dan po* javljajo po ulicah in uradih pri* meri, da se nezadostno hranjeni in preobremenjeni ljudje onesve* ščajo, ker prepuščajo že itak ne* zadostne obroke koruze svojim otrokom. VEZANE CENE: »Slovenski poročevalec« od 14. maja prinaša članek o uspehih in pomanjkljivostih v vezani trgovi* ni. Med drugim pravi: »Danes kaže kmet že veliko pripravlje* nost vključiti se čimbolj v novi način izmenjave... ker je spoznal, da predstavlja novi način trgova* nja najboljšo pot za vnovčenje presežkov (?)... in 'za dvig živ* Ijenjske ravni kmečkega prebival* stva . . . « Kako je s to »dvignjeno ravnjo kmečkega prebivalstva«, naj samo omenimo, da je treba za jiar moških čevljev oddati »pre* sežek« dveh telet, za par otroških čevljev pa »presežek« 120 kg fi* žola. ODKUP MLEKA Kakšna sabotaža ljudskih napo* rov: »Slovenski poročevalec« ugo* tavlja na nekem mestu: »...Na* sprotno pa vas Turnišče (doljne* lendavski okraj), kjer je 255 molznih krav in čigar plan znaša 2250 1 mesečno, ni oddala v ,me* secu marcu ničesar, v aprilu pa 49 litrov.« ZAKON o zasebnih trgovinah: Zvezni svet in Svet narodov Ljudske skupščine FRL.T je spre* jel 27. aprila temeljni zakon o *a* sebnih trgovinah. Zakon' določa, da vodi organizacijo trgovine dr* žava, ki določa plan trgovske mreže. Zaradi izpopolnitve plana obstoje poleg državnih in zadruž* nih trgovskih podjetij tudi zaseb* ne trgovine, ki pa so ,pod nadzor* stvom državnih organov. Zasebne trgovine na debelo ntiso dovolje* ne, enako Zasebni trgovec ne mo* re imeti podružnic. Dovoljenje za izvrševanje trgovine izdaja okrajni izvršilni odbor. Državni organ do* voljenje tudi lahko odvzame, če imetnik izvršuje trgovino v na* sprotju z družbenim namenom, če ni trgovina ,v skladu s planom tr* govske mreže itd. Obstoječe za* sebne trgovine, ki sc ne dajo spra* viti. v sklad s predpisi zakona, | morajo prenehati. — Praktično : pomenijo ti sklepi smrtni udarec j zasebni trgovini, čeprav so se ne* ' kateri, ali pa celo večina trgovcev j med vso vojno toliko oklepali OF in se »za bodoče« odkupovali z j zneski, ki niso bili skromni. PRIDOBIVANJE PREMOGA: V generalni direkciji za premog zveznega ministrstva za rudarstvo je bila konferenca, katere namen je bil dognati nove norme za pri* dobivanje premoga, ki bodo nad povprečno storitvijo vseh delav* cev. Dosedanje ,so bile . »reakcio* narni posnetek« starih norm. Isto* časno mislijo seveda v zveznih premogovnikih znižati proizvodne stroške. Posledice so jasne: več napornega dela, če ne boš hotel biti »saboter ljudske obnove in socialistične države« ter — nižje mezde. Vse v slavo maršala Tita in njegove petletke. MOŽ S HRBTENICO Milan Vidmar je bil sodnik na šahovskem turnirju za svetovno šahovsko prvenstvo v Moskvi. Seveda sc je ,o tem precej raz* pisal, pri čemer tudi ni pozabil povedati kaj o sebi. Hvali seveda vse. Kot je že pred vojno predelal svojo knjigo »Med Evropo in Ameriko« za nacistične potrebe in •*el veliko priznanje, prikrojuje zdaj vse potrebam komunizma. Ta »izbrušeni značaj«, brat veli* kega Josipa Vidmarja, član komu* nistične ljubljanske »čarsije«, ta* kole zaključuje svoj popis Mo* skve in turnirja: »Toda tam, na zapadu, ni te nevzdržne ustvar* jalne sile, te železne volje, te pre« močrtnosti v razvoju, ki jo v Moskvi doživljaš ob vsakem ko» raku«. Gotovo ne. Zatoi pa priha* jajo begunci čez mejo v lakastih čevljih, svilenih srajcah in kras* nih oblekah, odlično hranjeni in nad vse navdušeni nad »novim redom«, ki je precej podoben ti* stemu, za katerega se je gospod Vidmar v vidiku denarčkov še pred kratkim zelo navduševal. Naj živi hrbtenica! PADALSKI POLK »Tanjug« poroča o domnevnem sestanku v begunskem taborišču v Št. Johann * Pongau v Avstriji, kjer naj bi bil vednostjo anglo* ameriških zaveznikov sestanek ne* katerih »vojnih zločincev« za se* stavo padalskega polka iz izbra* rtih ,emigrantov. DELOVNE smrtne nesreče Delovna zaščita mora biti v progresivni državi vsekakor na višku. Zaradi tega beremo skoraj vsak dan o delovnih smrtnih ne* srečah. V ljubljanski kurilnici se je smrtno ‘ ponesrečil kovino*stru» gar Janez 'Rupar ml., v trbovelj* skem premogovniku Alojz Pro* senc, v delovnem kolektivu že* lezarne na Jesenicah je smrt doletela Franca Tumo, v Kranju sta se smrtno ponesrečila avto* bušni šofer Miroslav Tič in Rudolf Debeljak, na Črnučah pa avto* klepar Stane Limpe iz delovnega kolektiva »Avtomontaža«. Vesti Ije, je bila povsod slaba, če ne celo porazna. Zanemarjanja delavstve in delavski odbor lTse prvo leto se je čutilo hudo pomanjkanje delovne sile. Zlasti je primanjkovalo strokovno usposobljenega delavstva. A še to pičlo de; lovno silo so negospodarsko in nesmotreno izkoriščali. Po nekaterih republikah, zlasti v Sloveniji in na Hrvaškem. je bilo ponekod izurjenega delavstva pre; več, po drugih pa skoraj nič. Gospodarska vodstva po-- j sameznih republik pa lastno delovno silo ljubosumno hranijo zase, namesto da bi z njo pomagala tam, kjer je ni. Med delavstvom samim in celo med strokovnimi vos ditelji se kaže pravo sovras stvo do »plana« in do ob* veznosti, ki jih uvajanje komunističnega gospodari stva nalaga ljudstvu, l/.ur; j jeno strokovno delavstvo; hoče biti le v mestih in pa tam, kjer je življenje kolu kor toliko urejeno. Če je treba iti na delo v slabe razmere, se delavci upirajo ter se na razne »škodljive in nepravilne« načine izgovarjajo. Tega je marsikdaj krivo dejstvo, da za delava stvo premalo skrbe in jim ne nudijo niti kolikor toliko primernega življenja, pre? hrane, gospodarskega in pravnega varstva ter zdrav; stvene pomoči. V mnogih jugoslovanskih rudnikih de: lajo nepretrgoma v delavni; kih in nedeljah, brez sleher; nega počitka in oddiha, prav tako na železnicah. To je že tako vsakdanja stvar, da se odgovorni uradniki zanjo sploh več ne zmenijo. Enak je položaj v stavbeni indu; stri ji. Delovni čas še zdaleč ni tako izkoriščen, kakor bi lahko bil; delavci dosti preveč in neupravičeno izostat jajo, prepogosto menjavajo delo in tako dalje, vse zara* di tega, ker nimajo primer= nih stanovan j in so na sploš; no preslabo preskrbljeni. jnr Slabi izdelki Zaradi takega nereda in brezvestnosti je izdelano blago' slabo, pogosto neuporabno in ga je treba dosti zavreči. Ponekod gre zaradi tega v izgubo tudi do 40 od* j stot kov vseh izdelkov. Z | materialom nikjer ne var? J čujejo, s surovinami, po* j gonsko silo, gorivom in dru; g im razmetavajo, da je joj. Država zaradi tega izgublja ogromne milijone. V malo katerem podjetju vedo, kaj \sploh imajo po skladiščih. j kaj šele, da bi nadzorovali, kako se surovine, material, orodje in drugo uporablja. j jo. Nihče ne skrbi, da bi se stroški izdelave zmanjšali. \ Vodstva podjetij gledajo j samo na to, da bi izdelali | čimveč blaga. Da bi pa blago bilo dobro in uporabno, \ tega nikomur ni mar. Slov. deni. zveza za STO je odprla svoj urad Slovenska demokratska zveza za STO sporoča javnosti, da je po dolgem iskanju in vsestranskem prizadevanju dobila prostore za svoje uradno poslovanje in svoj sedež v Trstu — ulica Macchia* velli 22/11. Vsled nezadostnih sredstev je bilo mogoče opremiti prostore le za skrajno silo; tako prične Zvezin urad poslovati že v soboto 29. maja 1948 in bo -za stranke odprt: vse dni razen nedelj od 10. do 12Mi in od 17. do 19M2; ob praz* mikih bodo uradne ure samo do* poldne. Tajništvo »Slov. dem. zveze za STO Novo tolovajstvo Dne 24. t. m. je še! g. Smrkolj, župnik v Dolini pri Trstu v po* družnico Socerb, ki leži na Trža* škem ozemlju pod jugoslovansko vojaško upravo, kjer je imel naznanjeno sv. mašo v tako ime* novani »Socerbski jami«. Z njim je šel Pepi Mahnič iz Doline in vsa šolska mladina z učiteljema na čelu. Pri maši. je bilo' nekaj So* ccrbljanov in Dolincev. Tudi ne* kaj ljudi od Sv. Ane je bilo nav* zoeih. Po sv. maši, ki se je kom* čala okrog enajstih dopoldne, je mežnar Urhov Jožek iz Socerba pospravil obleko, g. župnik je pa kratko pomolil in hotel nato oditi z ljudmi vred iz jame. Tedaj so se mu približali štirje okrog 30 let stari možje. Dva sta prijela g. Mahniča, dva pa njega in sta ga hotela suniti v jamo, ki je zelo globoka. Ker se je branil, so ga pričeli tolčii po glavi s kamni, ki so jih imeli že pripravljene. Raz* vila se je borba, v kateri se je duhovnik v talarju branil kolikor se je mogel. Šolski otroci so vsi preplašeni začeli jokati in kričati. G. župniku, ki je že močno krva* vel, se je- posrečilo, da seje pre* rinil do vrha stopnic. Medtem so tolovaji stolkli do krvii g. Mahni* ča in tudi mežnarja. Ker je ljud* stvo kričalo in vpilo, so napadalci odnehali ii,n se umaknili proti ju* goslovanski meji. G. župnika so farani odpeljali v vaško gostilno, kjer se je iumil. Olbleiko je imel strgano in okrvavljen talar. Teda j so prišli v gostilno narodni zaščit* niki, ki so izjavili, da bo prišla višja oblast iz Kopra radi zašli* šanja. Zato mora g. župnik po* čakati. Šolskim otrokom in osta* lim ljudem je zaščita po dolgem oklevanju dovolila, da lahko od* idejo domov. Na meji -so jih ča* kali oni štirje napadalci, ki so bili sedaj preoblečeni. Navalili so na ljudi is kamni in brcami prav po tolovajsko. Padre Lombardi Bilo je pni Milanu, v Šesto San Giovanni: ogromna množica ljudi posluša pridigo znamenitega je* zuita Lombardija. Neverjetna momžica, če pomislimo da Šesto San Giovanni slovi kot trdnjava italijanskega komunizma: govoril jc dve uri in ob koncu svojega govora žel vilik uspeh. Ni pove* dal nič novega, toda govoril je kot človek preprosto resnico. Pred dnevi smo ga poslušali v Trstu. Njegovi govori so bili prenašam iz cerkve Sv, Antona v pet drugih tržaških cerkva ter v Milje, v Tržič, v Gorico in Videm, tako da je velika množica poslušala njegove prige. Zato ne razumemo, kako je mogel pater Lombardi v Trstu, ki je jezikovno mešano mesto, nasesti propagandi Lege Nazinnale in se dal speljati, da je 24. maja šel govorit te cerkve na tržaški Veliki trg (Piuzza Unita) in to ravno na dan, ko je Lega Nazionale »proslavljala« obletni* co vstopa Italije v prvo svetovno vojno ter z ogromnimi plakati po tržaških ulicah, vabila tržaško ita* lijanstvo, da se udeleži zbora na Velikem trgu, kjer bo govoril pat ter Lombardi. Orožje Ravnatelj ljudske šole v • Bar* kovljah je izročil na policijski stražnici v Barkovljah samokres vrste Walter, katerega je odvzel učencu Milazziju. Kasneje so iz* vedli preiskavo na M.ilazzijevem domu ter so našli :še dele ene iita* lijanske in ene nemške puške. Nadaljnje preiskave so odkrile še brzostrelko, ki je bila skrita v grmu ter je bila last nekega Zor* zuta. Orožje je policija zaplenila, aretirala Zorzuta ter ga prijavila j zavezniškemu vojaškemu sodišču.1 Istemu sodišču so prijavili tudi Ano Zorzut ter mladoletne Mii*-lazzija in .Kobolija. Razdelitev STO K vestem, da bo Sovjetska zve^ za v kratkem predložila razdelitev Svobodnega tržaškega ozemlja med Italijo in Jugoslavijo, anglo* ameriški diplomatski krogi pripon min jajo, da bi bil ta sovjetski predlog za zahodne velesile ne* sprejemljiv. Poudarjajo, da ta sovjetski predlog ne bi izboljšal sedanje neugodne razcepitve Svo* bodnega ozemlja, ampak bi bil sa* mo podlaga zahtevi za umik tisoč anglo*ameriškeh vojakov s Svo* bodnega tržaškega ozemlja. Škrat* ka, gornji predlog ne predstavlja realne rešitve tržaškega vprašan ja- Vesti Goriškega Beganje | »Primorski dnevnik« od 27. t. m. j piše, da bodo morali begunci, ki ! gredo v Argentinijo dolga leta | odplačevati stroške za prevoz čez morje. Ta trditev »Primorskega ! dnevnika« je neresnična, ker po* | tu jejo , begunci na stroške medna* rodne organizacije za pomoč raz* ! seljencem, ki ne bo zahtevala po* | vračila od nikogar. Izročitev „vojnih zločine.** • | Odlok od .28. februarja 1948., \ štev. 363 vsebuje predpise, ki jih Italijanska republika zahteva za izročitev vojnih zločincev,- Iz do* ločil zakona izhaja, da bo preisko* valni oddelek prizivnega sodišča v Rimu določeval ali se zahtevam po izročitvi zločincev, kolabora* cionlstov itd. ugodi ali ne. Odred* ba' navaja tudi načela, katerih se bo moral prizivni oddelek držati pri preučevanju vsakega slučaja. Prihodnjič objavimo zakon v ce* loti. Obletnica V ponedeljek 24. maja so praz* novali v Gorici 33. obletnico vsto« pa Italije v prvo svetovno vojno. Ob tej priliki so podelili vojaški posadki na gradu novo zastavo. Odlikovanje Predsednik Republike Einaudi je odlikoval z zlato kolajno mesti Gorico lin Trst. , Novi pribežniki Iz Titovega raja prihajajo vsak dan novi pribežniki, eni posamič, drugi v skupinah. 'Pako je v tem tednu pribežalo v Italijo nekaj družin iz Markič pri Marijinem Celju, vsega skupaj 12 oseb z ži* vino in blagom. Vsi pribežniki pripovedujejo o neznosnosti poli* tičnega pritiska, žuganju od strani zaupnikov OZNE, vsiljevanju komuni stičnih lažnjiveev in sploš* nem pomanjkanju. postala sodba pravomočna na dan 7. aprila 1948. Ta zakon je v zvezi s tozadevnim italijansko*jugoslo* vanskim dogovorom od aprila t. 1- Ureditev meje Italija je poslala zastopnikom Štirih velesil v Rimu noto z zahte* vo, da se dokončno uredijo meje med Italijo i:n Jugoslavijo. Nota dolži Titovo Jugoslavijo, da na* menoma zavlačuje vsak sporazum v tej zadevi in da se zaradi tega dogajajo vedno pogostejši inci* denti. Po tej noti je Titov posla* nik v Rimu g. Ivekovič imel raz* govor z zunanjim ministrom gr o« fom Sforzo in dal povoljnc izjave za ureditev zadevo. Poziv „Dobrod. društva** Mnogi starši bi radi peljali sVij* je otroke k birmi, pa nimajo bo* trov. Prosimo vse rodoljube, mo* ške in ženske, prijatelje naše mla* dine, ki bi bili pripravljeni po* stati botri, naj javijo svoje ime in naslov dobrodelni pisarni. Ne za* mudimo nuditi prilike veselja in radosti našim mladim; nedolžni birmanci bodo s hvaležnostjo in lepim spominom povrnili botrom stotero. Birma za Slovence bo v Gorici 13. junija popoldne. Češnje Števerj an Pretekli teden so tu odkrili grob Marije Čadež iz Kojskega, 26 letnci mladenke, ki so jo Titovi komunisti ubili aprila 1945., par dni pred koncem vojne, ker ni tulila v njihov rog. Bila je poštena mladenka in se za politiko ,ni bri* gala. Radio Trst je poročal 27. t. m., da jc Titova vlada preklicala zakon o zaplembi in podržavljenju premoženja tuj.h državljanov. Pomiloščenje Izšel je zakon, ki odpušča vsa* ko kazen za vse (morebitne zlo* čine in prestopke vsem bivšim italijanskim državljanom, ki so postali Jugoslovani po določilih mirovne pogodbe. Pogoj je, da je sodba postala že pravomočna na dan 7. aprila t. 1. Istotako predvi* deva zakon odpust kazni vsem jugoslovanskim državljanom (ti* s tim, ki so bali taki že pred 15. septembrom 1947), ki se takoj iz* pustijo na svobodo in, če hočejo, vrnejo domov, s pogojem, da je Že dober mesec rdijo na našem trgu med'košarami sveže zelenja* ve češnje, prvo sadje leta. up kmetov in veselje meščanov. Kmetje poravnajo z izkupičkom nekaj zimskega dolga, kupijo za dom in družino najnujnejše, sebi pa /tobaka za čez zimo izpraznjeni mošnjiček. Otroci bi prodali za* nje celo šolsko torbico v. zveski in knjigami, če bi jo kdo kupil in bi jim, starši kaj podobnega do* volili. Ali skrbna mati že najde vrzel, ki jo bo napolnila kdaj kasneje, da lahko kupi zdaj dru* žini nekaj pesti sočnega in zdra* vega sadeža, ki pordeči otrokom zbledela lica, jim vlije novega po* guma za učenje in novega veselja za pomoč mami in atu pri delu. Tudi odrasli se ne branijo teh živahnih kroglic. Jedo jih s tako slastjo kot Jzraelci mano v pu* ščavi, češnje pa tudi Izginejo z isto naglico kot mana. Predrage so, da bi si jih mogli kupiti, kolikor si jih poželijo oči in želodec, čeprav se je znižala njih cena v enem meseeu za cele trii četrtine. Mnogi se ob preštetih kroglicah spomni* jo močnih debel in košatih vej, ki so jih morali zapustiti in s ka* terih jih zdaj iizza meje vabijo sočni »divjaki«, temni ko kri, svetle in trdo »vipavke« ter ko* maj zoreče »čufarice«. Radi bi se vrnili, da (bi še enkrat splezal; po gladkem deblu, sedli v rogovilasto vejevje, smukali sadež za sade* žem, ga spuščali v koš pa tudi stisnili med zdrave zobe. Nič več bi ne priganjali »trgačev« žviž* ganju, to hi pustili kosom, oni naj bi se pa po mili volji mastili slad* kega sadeža. Zdaj so pa le .šei spomini, polne košaro češenj ma trgu. poleg pa črna tablica s previsoko ceno. Odgovorni urednik: Janko Strniti Tiska tiskarna Budin v Gorici