Slovenijaizhaja vsaki teden dvakrat, in scer vsaki torek in petik. Cenazacelo leto po poštije4gold.40kr., za pol leta 2 gl. 20 kr., za ene kvatre 1 gl. 10 kr. Ako se pa iz založnice v Ljn- (Slovenija. Tečaj. Mtl. bljani na bregu hiš. št. 190 jemlje, se plača za celo leto i gl., za pol leta 2 gl., za ene kvatre 1. gl. Za celoletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajtuje še pol gold. V petek 1. Sušca 1850. AustrijansKo cesarstvo. Ljubljana 20. feb. Ker se ima lani storjeni sklep, na pokopališe slavnega domorodnega pesnika Dr. Prešerna v Krajni spodoben spominek postaviti, sedaj doveršiti, povabi odbor slov. družtva vse njegove prijatle in častivce, ki so v to napravo kak donesek namenuli, pa ga še niso odrajtali, da naj ga blagovoljno do konca mesca marca t. 1. odboru tega družtva v Ljubljano pošljejo. Ker so se pa od več strani zelje oglasile, da naj bi po deželi nekteri možje prevzeli, doneske za Prešernov spominek prejemati in nabirati, prosi ti odbor častite ude slovenskega družtva, da naj blagovolijo v svoji okolici to opravilo v čast rajn-cega Prešerna prevzeti in nabrane doneske z imeni darivcov odboru poslati, ki bo potem imenik vsih darov na znanje dal. # Odbor slovenskega družtva prosi svoje častite ude na Krijnskem, ki za pervo polovico tekočega leta še niso svojega doneska slov. družtvu odrajtali, za odrajtvilo. Domorodcom, ki hočejo vnovič temu slovstvinemu družtvu pristopiti, se da na znanje, da vpisnina o pristopu znese 2 gold.; letni donesek za v Ljubljani prebivajoče ude, ki se zamorejo vsak dan mnogoverstnih časopisov in knjig družtvine bravnice poslužiti, znese 4 gold., — za vunanje, ki zamorejo tudi časopise na deželo dobivati, pa 2 gold. Letni znesik se odrajtuje v dveh polovinah. Oznani se pri ti priliki tudi, da se slovenski besednik zdej ročno izdeluje, in da bojo gosp. udje 3. zvezek gerlice kmalo prejeli. Ljubljana 28. feb. Te dni so bila v ljubljanskih normalnih šolah spraševanja. Kakor smo opazili, se slovenski jezik v nobenem razredu ni za posebni predmet učil razun četertega. Sicer smo vidili, da so se nekteri učitelji res poganjali kolikor je bilo v njih moči slovenščine ne popolnoma zavreči in ji spodobno mestice odločiti; ker so ti ali uni predmet v slovenskem jeziku prednašali; čuli smo, ko je en učitelj fantiču lepe besedice narekoval: „Kdor domovino ljubi, si marljivo prizadeva vse storiti, kar je, v nje blagor, on pogosto in pobožno v molitvi za nje srečo nebeškega Očeta prosi;" vidili smo in se prepričali, da imajo učenci veliko veselje k maternem jeziku; al pri vsem tem se nam zdi, da vodstvo normalnih šol, da naravnost rečemo, nič storiti neče, ja, da clo sovražno gleda narodno izobraženje. Ako bi temu tako ne bilo, bi bilo saj kaj storilo, da bi se sčasoma enakopravnosti v šolah vslreči zamoglo, ali mi ne vidimo celo nič. Saj ne tirjamo vsega na enkrat, le nekaj hočemo, namreč opaziti, da vodstvo kaj storiti hoče. Pa kaj gluhim ušesom govoriti, odgovorilo se bo nam : Kdor se hoče slovenski učiti naj gre krave pasti. Štajarska. Od ministra pravice so bili na slovenskem Štajarskem sledeči pri sodniških gosposkah zvoljeni: Za assesore deželnih sodnij: C. k. stotnik avditor pri pešnem polku Hohen- lohe Dr. Franc Steiner v Celju; svetovavec mestnega poglavarstva v Celju Franc Bepulist v Celju; začasni predstojnik mestnega poglavarstva v Radgoni Edvard Hochberg v Celju; sindik Dragotin Hogelsperger v Celju; svetovavec mestnega poglavarstva v Judenburgu Franc Forstner v Celju. Za krožne sodnike druzega razreda: Kantonski poglavar, krajni in kriminalni sodnik Jovan Wolf v slovenskej Bistrici; začasni sindik Valentin Pristau v Celju; krajni in kriminalni sodnik Jožef Sernec v zgornej ltadgoni; sindik in kriminalni sodnik v slovenskej Bistrici Matia Sirk v Rohiču; krajni in kriminalni sodnik Toinas Sever v Toplicah; tajnik mestnega poglavarstva v Celju Alojz Campa v Gonobicu; avskultant štajerske deželne pravice Rihard Harold v Marija Celju. Za assesore kantonskih sodnij: Krajni sodnik Jovan Pendl v Mariboru; c. k. kantonski sodnik v Postojni Jakob Marout v Breš-cah; krajni sodnik v Obrohiču Juri Šenk v slovenskem Gradcu; kriminalni sodnik Anton FehrvBreš-cah ; krajni in kriminalni sodnik Jožef Snoj v Bad-goni; krožni poglavar in krajni sodnik Vincenc Va-nino v Lutomeru; kantonski poglavar in krajni sodnik Jovan Forstner v Ptujem; Dr. pravice Aleksander Balantinšek od Kaisersfeld v Ptujem; kantonski poglavar in krajni sodnik Albert od Štuetenberg v Lutomeru; kantonski poglavar in krajni sodnik na Ptujem; krajni sodnik Jakob Lasbacher v Mariboru; tajnik mestnega poglavarstva v Ptujem Ferdinand Singer v Ptujem; tajnik mestnega poglavarstva v Mariboru Andrej Nagy v Mariboru; sindik v Breš-cah Dragotin Geyer v slovenskem Gradcu; kantonski aktvar August od Fladung v Brešcah; krajni sodnik Jožef Meyd v Mariboru; začasni svetovavec mestnega poglavarstva v Badgoni Jovan Banko v Radgoni; sodniški aktvar Franc Znane v Brešcah; sodniški aktvar Alojz Banko v Lutomeru; krajni sodnik in kantonski poglavar Jožef Forstner vMari-boru; avskultant deželnega sodništva v Terstu Herman Godi v slovenskem Gradcu; kriminalni sodnik Ignac Reiter v slovenskem Gradcu; krajni in kantonski sodnik Jožef Pucher v Ptujem. Za namestnike kantonskih sodništev: Krajni sodnik in kantonski komisar Jovan Kri-šan v Celju; krajni in kriminalni sodnik Alojz Šalamun v zgornjej Radgoni; krajni in kriminalni sodnik Juri Strah v Bohiču; kantonski aktvar Baimund Novak v Toplicah; kancilist Jožef Drenig v slovenskej Bistrici; kantonski sodnik v Ipavi Jovan Arko v Celju; kriminalni in krajni sodnik Ernest Celler v Marija Celju. Horvaška, Djakovarski škof Dr. Jožef Stros-mayer je 2000 goldinarjev za ranjene vojake v Jelačičev zaklad podelil. * Na jutro 13. februarja pokliče banski namestnik Lentulaj vrednika od „Sudsl. Zeitung." k sebi. Tudi gospod Šulek se je podal pri tej priložnosti k njemu, ki se je komej sprositi dal, obema vrednikoma ukaz prebrati. V njem se na ravnost proti porotnikom zabavlja, tiskarne postave od bana dane, zaverže, in vse tiskarne pravde se mestnemu poglavarstvu izroče. Potem se v njem bere: Ker bo vstava za Horvaško in vojaško mejo skorej naznanjena, in ker seje bati, da se bode »Slav. Jug." zoper njooperal, se „Slav. Jug" za vedno prepove, naročniki naj bodo s kavcijo odškodvani. Poslednjič se »Sfidsl. Zeitg." opomina zavolj njenega »slabega nagnenja", se ojstro v mejah začasnih tiskarnih postav (ki so ravno ob veljave prišle) deržati, in če jih prestopi, ho hitro prepovedana. Iz tega se sledeče vidi: 1) daje v deželi, ki vstavno svobodo vživa, ki ni v obsednem stanu, mogoče brez tiskarne pravde in razsodbe, časopis prepovedati, 2) da je naša tiskarna postava od njenega osnovavca zaveržena bila, 3) da se drugemu časopisu zaver-žena tiskarna postava priporoča. Takemu ravnanju se zares moramo čuditi in vsak se mu bo čudil, ako ima le možgane v glavi. * Agramerici se je pač teški kamen od serca odvalil; ko je zvedila, da je Slav. Jug prepovedan se je še le oddahnula in strašno »Slovenskemu Jugu" zabavlja, lejte pravi, kar je bil Slav. Jug prepovedan, še nikdar ni bilo naj manjšega nepokoja v našem mestu! kaj ne, popred so bili pa vedni punti? Agramerici gotovi ni nemogoče kje od kakega punta ali od kake bitve itd. nam naznaniti, ki jih je »Slav. Jug" zbudil. — Slavenski Jug se je za pravice naroda krepko polegval, gotovo krep-kejši kakor Agramerica, in ako bomo imeli same take časopise kakoršna je Agramerica, kar se nam zlo obeta, potem pa z Bogom vstava! * Union prinese novico, da gospod Šulek, vrednik »Slav.Juga" misli svoj časopis vLjubljani izdajati, kar pa še pri nas do zdaj ni znano. * Narodne Novine so bile od ministersva za horvaški in slavonski vradni list odločene. * Iz vindolskega okroga čujemo tožbe zavolj velikega pomajnkanja živeža. Lanska žetev je bila silno revna, vsi pridelki so tedaj že porabljeni in zaslužka ni od nobene strani. Stiskani Vindolci se obračajo v vse kraje, da bi se jim z žitom pomagalo. * »Sudsl. Zeitg." prinese iz Dunaja novico, da se bode tudi na Horvaškem v finančne uradnije nemški jezik vpeljal. To bi nam nemirne misli v glavi zbuditi moglo, da toliko češena »enakopravnost" in vse, kar je z njo zvezano, ni druzega kakor gola sanjarija. Serbska. Iz Temišvara se piše, daje general Majerhofer „Konst. BI. a. Boh." v vojvodini in te-mešvarskein Banatu prepovedal. Ti časopis izhaja pod varstvom obsednega stana v Pragi in je tako varen, da se mu še nikdo do zdaj ni zoperstavil. Gospod od Majerhofer si hoče v svoji kronovini prav zlajšati, da bo zamogel po svoji glavi zapovedovati kakor mu bode drago. Znabiti še doživimo, da bo svojo kronovino s kakim kitajskim ozidjem zagradil, da noben radovednež z neposvečenim očesom njegovega veličastva ne bo otaninul. Dalmacia. ,,Oservatore Dalmato" pravi da ni res, da bi bili župani in Ivrivoščani svoje bolje blago, žene, otroke in starčike v Černogoro poslali, kakor je »Gazzete di Zara" pripovedovala. * Parobrod iz Zadra prinese novico, da so mesta od vojakov posedene bile, da bi prebivavce primorali orožje iz rok položiti. Večidel vsi Gerb-ijani, ki so se kakega pregreška krivi storili, so v Černogoro pobegnuli. Blizo Kotara stoji okrog 6000 mož rednih vojakov. Češka. Vodja pražke akademije, gospod Bu-ben, je bil od ministerstva naDunaj poklican. Tudi grof Thun bo pri tamošnih pogovorih o umetniških napravah pričijoč. * Češke »Narodny Nov." za čas obseje ne bodo več izhajati začele, ker se je gospod Havli-ček zastonj prizadeval na Dunaju dovoljenje zado-biti jih spet izdajati. Vredniki bodo pa med tem skupej ostali, da hitro spet časopis izdajati začnejo, ko se bode obsedni stan nehal. * Deželno učeništvo je na Češkem vravnano; kdaj pa bomo pri nas kaj tacega doživeli; silna potreba je, da bi se kmalo kaj napravilo in da bi se učitelji keršansko plačali. * Od 10—17. februarja je bilo v Pragi 65 na koleri bolnih. 13je že zdravih, 23 jih je umerlo, drugi so še bolni. * 22 februarja je bila v Pragi in njega okolica velika nevihta Dimnike je podiralo in drevesa lomilo, na jutro je tudi treskati začelo, zadelo je v en skedenj, ki je z dvema hišama pogorel. * Nobene baže rokodelci niso toliko zgubili zavolj vednega obsednega stana, kakor puškarji. Večidel vsi, popred premožni, so zlo vbožali, in iz nobene strani ne vidijo pomoči svoj revni stan poboljšati. Njih delo, ki jim je popred toliko neslo, zdaj mojstra in njegove družine ne preživi. — Buska vlada varšavskim puškarjem zavolj tamošnjega obsednega stana pomoči ne odreče, ampak jih marljivo podpira. Al bi ne bilo prav, da bi austrijanska vlada praškim puškarjem saj dela dala, da bi živeti mogli. Slovaška. Katolški duhoven, gospod Koza-ček je zvoljen za ogleda in vodja slovaških šol. Galicia. Na večer 17 februarja so v Bohnii prišli do mesta, kjer je bil ogenj. Prepričali so se, da je popolnoma vgasnul, in da se nobene nesreče ni več bati. * V Lvovu je vojaško poglavarstvo spet obsedni stan ojstreje naredilo. Vse kerčme in kavane se morejo v mestu do 12, v predmestih pa do 11 zapreti. Austrijanska. Ker se mnogokrat zgodi, da se popolnoma zapušeni, večkrat že umirajoči vojaki v bolnišnice pripeljejo je vojaško poglavarstvo tretjega oddelka naznanilo boinišnim poveljnikom ojstro zapovedalo, na tanjko preiskati, kdo da je kriv, da take osebe v bolnišnico pridejo in se vojaškemu poveljstvu naznanijo. Krivci prepadejo stojni sodbi. Zares je bil že zadni čas, ji kakor vidimo se ie pri razue- Ijenjuna narodnos^^ Samo žalost nas obide, ako se na nektf^.8■ ke dedne dežele spomnimo. Kako se bode tuš. -trena ravnala. Madjarska staro konservativna strsn^, svoje mreže razpenjati in se živo trudi Pr^%ai-cni čis spet nazaj pripeljati. Zbor ogerskih Dunaju je bil, tako se govori, zavolj tega skupej poklican. Radi verjamemo, da bi tej stranki samo-vladarstvo bolj dopadlo, kakor vstava 4. marca. Pa s tem zborom je tudi stanje Slovakov v zvezi. Naj nam nobeden ne pregovarja, da bodo oni samostojni — djanje je laž postalo! Slovaški zaupni moži so nas iz spanja zbudili in nam golo resnico pokazali. Pa ne, da bi bila vlada tega kriva, nikakor! oholost Madjarov jim vse skazi. Nekoliko c. k. komisarjev se je moglo že odstaviti, ker je ljudstvo čeznje preveč tožilo, in tistim, ki z ljudstvom dobro menijo in za njegov blagor delajo, se odpravijo z zvijačami. Enakopravnost se zasramuje; na narodno izobraženost v materinskem jeziku se le malo ali clo nič ne porajta, in ako se moži za to reč potegnejo, kjer postavo v djanje vpeljati poskušajo in telesno in dušno blagostanje svojih bratov podpirajo, jih protivniki v sum pripravijo, za puntarje obdolže, černijo in pred svetom omadež-vajo. Pa to ni zadosti, da samo v domačej deželi na oporo naletiš, tudi zunaj nje, v sercu deržave, v stolnem mestu, se narod černi, kterega edina nesreča je bila, da so ga brez lastnega zadolženja sužne verige žulile, da ni mogel na tako vižo prednosti lastnega izobraženja vživati. Prišla je te dni na Dunaju ena knižica na svitlo podnaslovom: „Hurban in njegovi tovarši, njilipotepanje in nekoliko, opazk od enakopravnosti Pa-lackega, spisal nemški Mihel na zmišljenem Slovaškem". Zares, ako to zabavljivno knižico prebereš, ne boš vedil, ako bi se brezvestnosti ali maloprid-nosti pisavca bolj čudil! Vsimi zabavljivimi spisi, kar se jih je od 2 let do zdaj proti Slovanom skovalo, je ta knižica krono postavila. Vsak nemec, ako ima le iskrico poštenja v sercu, se mora tega sramovati, in Ost-Deutsche Post se clo podstopi, take sleparije ljudem priporočati. Pa tako ravnanje Slovane ne bo zmotilo. Le zasluge in učenosti, resnica in odkritoserčnost, ljubezen k domovini in postavi, pravična in poštena opora, kjer se nar svetejše, prirojene pravice kratijo, ho kazalo, da ne spijo, da delajo! Z novo politiško vravnavo naj bode tudi novo vstavno življenje pogojeno; naj bode enaka drevesu, ki rasti potrebuje, da zamore senco delati in sad obroditi; da pa tudi nas prihodnost ne vkane, naj se zdrava, močna debla za to veliko početje zvolijo. * „Slovenske Novinv" prinesejo povabilo za vstanovlenje slovaških tiskarnic na akcie. * Dr. Petranovič bo te dni ministru pravosodja prestavo deržavljanskega prava v serbski in ilirsko dalmatinski jezik predložil. * Na dunajskem vseučelišu še en profesor modroslovja nobenega učenca nima, en drug ravno te učenosti pa le enega. Gospod Boller, ki Sanskrit uči, ima tudi le enega, akoravno se za učenje nič ne plača. Ogerska. V Peštu je za Košutove otroke že *) Fri nas Slovencih kaj malo, ker smo sedaj veliko bolj razcepljeni, kakor smo v časih samovladarstva bili. Vred. stanovanje pripravljeno. Stara mati se na Dunaju derži, ker ji je cesar milost podelil. Otroci pa pridejo te dni v Pešt. ci * „Magjar Hirlap" se kaj hudo jezi, ker Slovenske Noviny" pravijo, da so le Madjari republikam na Ogerskem bili. On Slovane zaroti, prijaznosti, v kterej so 800 let živeli, ne pozabiti, in staro zvezo spet ponoviti. Mi serčno želimo, da bi na Ogerskem Slovani inMadjari po bratovsko živeli, pa ta prijaznost bi se ne mogla stara imenovati, ker Madjari od prijaznosti s Slovani niso nikdar kaj vediti Imtli. * V soseski Erteny je en stotnik honvedov prebivavce napravil, da niso hotli žendarmov v sosesko pustiti, ker jim je lagal, da Košut z Ogri in Turki že na meji stoji. Sklenjeno je bilo tedaj enoglasno žendarme odpoditi. Kar se je tudi zgodilo. Pa žendarmom so prišli vojaki v pomoč in so glavne opornike zaperli. Stotnik pa je pobegnul. Sedmograško. Iz decserskega okrožja se piše: Vsak Oger se mora komisiji za nabero vojakov predstaviti , naj ima še take spričbe. Zavolj tega so prebivavci v unih krajih zlo nevoljni; večidel jili pobegne in se v gojzdih poskrije; staršem se podpore jemljejo in stotero marljivih rok je poljodelstvu in drugim opravilom odtegnjenih. Tuje dežele. Bosna. Vstajniki so poslali dva poslanca k vezirju, da bi se z njim pogodili, ako pa ne bodo nič opravili, se bodo naj pervo v Krajni vzdignuli. \2 marc je odločen za vstajo. Bulgarsko. Iz Bukarešta se v časopis „Re-Iigio" piše, da Turška vlada v zidanje dveh katol-ških cerkev ni le dovolila, tem več tudi uradnikom zapovedala brez plačila pripomoči. Greška. Vsi častniki gerške armade so vladi naznanili, da hočejo brez plačila služiti, dokler ne bo razpertija z Angleži poravnana. Te dni je ena angleška Barka v morje na tla zadela in ni mogla ne naprej, ne nazaj; s pomočjo dveh gerških bark je bila rešena. Kako hvaležni so se pa zavolj tega Angleži Gerkom skazali. Tako, da so jim obe barke v imenu angleške vlade vzeli in odpeljali!! ------------ Laška. Rim. V Rimu se res čudne reči gode, da bi človek ne mogel verjeti. Ljudje se zato za-perajo ker so preveč veseli, in tudi zato, ker se nočejo veseliti. * llim. Francoski general d'Hillers je svojim častnikom povedal, da bode austrijanska armada Rim posedla. — Rimski minister denarstva Galli in gospod Feoli sta v Portiči poklicana. — 16. t. m. je bilo spet čez 200 oseb na cesti vjetih in zapertih. Nemška. Iz Frankobroda se piše. Vedno bolj očitno se kaže, da so tukaj niti francoskih Socialistov zjedinjene in da od tod te niti derže na Švaj-carsko, iz Švajcarskega v Italijo in na Ogersko, na drugej strani pa po nemških deželah. Lyon je ognjiše Socialistov. * V Lipsii se je spet začela nova vera. K pervemu zboru, ko se je svobodna občina vsta-novila, je zlo veliko ljudi prišlo. Podstava te vere je neomejena svobodo v vsih verskih rečeh; torej ne spozna nobenega zakramenta, ne cerkev ne duhovnov. Taji in zaverže sv. Trojico, in v Kristusu le mnogoobdarjenega učenika časti. Glede na po-zemeljsko oblast se podverže postavam tiste dežele, v kterej se znajde. Do zdaj je v Lipsii 300 neimenitnih oseb v to vero stopilo. Vite. Po travnicih mehkih, opolnoči, Se tropa Vil jasnih krog- verti, Po vodi se vozi ladjica, Prepeva v njej morska deklica. Predraga nevesta in ženin nje Po noči sta šla na ravno polje, Za venic cvetlic naberat si, Za dragi veseli dan svatovski. „0 ljubče, kjer svitla vodica gumija V vodici pa ribica zlata igra, Tam lepe cvetlice, kresnice rastd, In šmarnice, vijolice cvetd". Ne čuješ moj ljubi pesmi sladke? Oh čujem Vilo, drago serce, »Tam tropa meni služn i h devic Bo bisernih venčike vila cvetlic". Predraga nevesta in ženin nje Sta beiž hitela do svitle vode. Po vodi se vozi ladjica, Prepeva v njej morska deklica. Tak poje in tak govori: „Na uni strani gredica stoji, V gredici pa rase rožmarin In limbar čisti pomladni sin , Če hočeš imeti ga v kiticah , Se v ladjo vsedi, ne bodi te strah". „Ne čuješ moj ljubi deklice ? Ne vidiš moj ljubi ladjice ?" „Oh vidim , vidim svitlo ko sneg , Ki bližej in bližej plava na breg". Objame ženin nevestico, Pelja jo v sreberno ladjico. Po vodi glavnik priplava zlat, In igla ino korale za vrat, Nevesta rokavček zaviha si, In seže po zlate, drage reči. Pa deklica morska jo v vodo Je pahnula merzlo , ženin za njo Berž plane, za sladko nevesto skerban, Nobenega bilo ni več na dan. — vel. Pati Carigrada. (Dalje.) tO) Tako je sedem tednov preteklo, kar so Turki Carigrad oblegli. Sovražnik je stal, kar se pri po-prejšnih obsedah nikdar ni /godilo na dveh mestnih stranih zraven mestnega ozidja. Zdaj pošle Mohamed poslanca, svojega svaka Isfendiaroghli-a k cesarju, ki mu svetva se sultanu podati, ako se hoče sužnosti rešiti. V vojaškem sovetu je bil njegov predlog zaveržen. Car odgovori poslancu, da on Boga zahvali, ako se hoče Mohamed z njim pomeriti in pogodbo deržati. Nobeden, kdor je mesto oblegel ni doljro živel; sultan naj ne tirja izdaje mesta, on ga hoče braniti do zadnje kaple ker • ~ Na, U..odg°v?r Je ,„.,„„ . ,J . r*c *6iaia razglasil v taboru, dahočede'et ^^ dan ves°Ini naskok od obeh obležen^' ^rani Poskusiti- 0n pokliče vojvode in iih žar'-*"' mes^° obropati. Veseli vrisk se raz-lecL k° ce'em tab°ru ? ko je bilo to naznanjeno. Mogočniki janičarski dobri stoje za zmago in vzetje mesta, le to prosijo, da bi njihnim tovaršem, kijih je zavolj nesrečnega boja na morju zaperl, spet svobodo podelil. Mohamed jim obljubi in med celo armado je bilo neskončno veselje. Derviši hodijo po ležišu in v imenu proroka opominjajo vojake turška bandera na ozidje glavnega mesta nevernikov postaviti. Ko se noč naredi, je bilo zapovedano celo ležiše razsvetliti. Na vsih barkah in šotorih je neskončno Iučic in bakel gorelo. Od brega Bospora, od višave galataške, od globočine barkostaje, od cele rajde obložencov do zlatih vrat so goreli ognji veselja, ki so aziatiške bregove in Skutari razsvetlili; mesto je bilo obdano od gorečega polomesca in celo noč se je razlegalo vpitje : „Ni druzega Boga, kakor Bog, in Mohamed je njegov prorok ! Bog je Eden, njemu enak ni nobeden! Obleženi so o začetku mislili, da brodovje in tabor gori; pa le pre-kmalo so se v svojo neizrečeno žalost prepričali, ko so čuli veselo vpitje, da to veselje Turki obhajajo na vzetje Carigrada, in iz tamnega mesta se je čulo jokanje in plakanje: Kyrieleison ! Kvrielei-son! Od verni o gospod pravično žuganje od nas, reši nas iz rok sovražnika! Ker so Gerki vidili, da so Turki namenuli mesto z naskokom vzeti, se njih pogum spet oživi; popred so mislili, da si Turki ne bodo upali mesta naskočiti. Toraj je mnogo Gerkov zidovje zapustilo in se domu podalo. Turki so to zapazili in v svoj prid obernuli. Ko cesar to zve, begunom očita in žuga. Oni se pa izgovarjajo, da so se zato domu podali, ker nimajo njih žene in otroci ne jesti in ne piti. Cesar jim tedaj odpusti in zapove toliko kruha vsak dan po celem mestu razdeliti, da nobenemu ni bilo treba stradati. Jovan Giustiniani se je vedno trudil, zidovje vterdoval, vrata sv. Romana je z nasipom zabranul, in se tam vterdil; prosil je Lukata Natarasa, višjega admirala gerške armade, da bi mu nekoliko topov poslal; ali on mu je odgovoril, da jih mu ni potreba. Tako sta se začela prepirati. Giustiniani je Notarasu očital, da je izdajavec domovine, in Notaras njemu nasproti; tedaj ju sam cesar pomiri. Giustiniani je te dni brez prenehanja čez dan in po noči se trudil in sovražnikom mnogo opraviti dal; clo z lastno roko je z ozidja naskakajoče Turke nazaj pahal. Gerki so ga pa zavidili in mu niso hotli pomagati. Sultan njegov pogum in njegovo delavnost kmalo zapazi in reče: „I)a bi bil Giustiniani v mojem taboru!" Skušal ga je z zlatom podkupiti, al on se zlatemu bogu ni vklonul. Meniha Manuel Giagari in Neophyt, kterima je bila skerb za popravo mestnega ozidja naložena, sta namest ozidje popraviti, dnarje zakopala, in ko je bilo mesto ropano, se je sedemdeset tisuč goldinarjev najdlo, ktere je cesar za popravo mestnega ozidja dal. (Dalje sledi.)