'Proslava prvega maja v Trstu in oze j fr/ naj zagotovijo prebivalstvu udeležbo v organih javne uprave/ ra PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA np v v • Trzacam zahtevamo volitve! ;9to IV - cena 10 lir - 6 jugolir - 2.50 din TRST četrtek, 22. aprila 1948 Poštnina plačana v gotovim c', ol7o gpfdizione in abbon. postale Dtev. o/ o TOGLIATTIJEVE izjav EVARE IN GOLJUFIJE go omoaevcale svobodo vc ev FRONTA BO IMELA VEČ POSLANCEV KOT DOSLEJ — »POVEDATI JE TREBA LJUDSTVU IN VSEMU SVETU, DA TE VOLITVE NISO BILE NITI DEMOKRATIČNE, NITI SVOBODNE« — KLJUB TEMU BO FRONTA PRIZNALA IZID Volitev, da bi preprečila odprto borbo — demokkistjanski teror NAD DELAVSKIMI ŽENAMI IN OTROCI Rlif pl . . stvo i ’ i • Notranje ministr- ti J,*/* da 86 Kodo na podla- 0d skuPnih 41.647, ILT . mesta razdelila ka- i W ||-j. “*ww» I**• P 71.589 ^®“^ S5'956 0,4%; Kršč. soc, j« 02%. DSmosocialisti 56.203 *><* >)0JeLHnlonisti 36.109 0,1%; Žveza diru ge liste (0i. Sftf posebnega dopisnika) Danes zvečer so bili 1: končnoveijavni podatki poslanskih In se-■ -:oata , Posameznim strankam. ** ®dežev f dojila 182 poslanskih 0 Jun;/ °reJ več, kot so jih Imeli ! &irian?>cla‘'!sM in komunisti. To iišifh, . , ntarni učinek nad 8 mi- Učinek nad 8 miki jih je da! najbolj *• ^Ulokn,.Iškega naroda Ljudski Oo, gr. “'hi Ironti. Kakor je ena-■"stiči^ , K®!ja 1946, imeli komu-socialistična stranka .V Qa • ®lasov- Ce upošte-^Skora, Je Sa;agatova lista zbra-ffl*Uati j ®BiJcnfe glasov, je treba v® je pridobila fronta mi-I ^ wm ve*’ kakor sta jih Ime-& l9ie ^u<5ski stranki dne 2. . To j« «o Fronte v številkah. zatrjevati o demo-'UiUjnJ,’ 80 pridobili svojih 1 ®*>0rQU°Y Klasov In 306 sedežev 1 na škodo desničarskih °*>aKaUriI ^6mer jo delala s svojo pičila It 0 k°bkurenco fašistom In |i-" N1U1Ja' monai'hi3le f' w HJlh«w ’ °4 katerih ni zbral tf N. ri. vVOditelJ Giannlnl toliko ^ r(5Ž11 SV0J mandat. ,« Uti, poteka, volitev objavlja ,f ‘ kavij^a^°vor 8 Togliattijem, ki »VOLITVE OD 18. APRILA NISO BILE IZRAZ VOLJE ITALIJANSKEGA NARODA. TE VOLITVE NISO BILE SVOBODNE. TRIJE ELEMENTI NASILJA: PREVARA IN GOLJUFIJA SO POMAGALI OMEJEVATI IN ZATRETI POLITIČNO SVOBODO ITALIJANSKIH VOLIVNIH MNOŽIC«. Nato navaja Togliatti nadaljnja tri dejstva zunanjega vmešavanja, ki je obstojalo v grožnji izstradanja dežele, v grožnji z vojno in celo z uporabo atomske bombe. To vmešavanje je bilo izredno surovo in se še ni pripetilo v zgodovini modernega časa. Nadalje je nastopilo v masi vse duhovništvo, ki je izsiljevalo voljo volivcev. Končno je izzvala vlada pritisk na prebivalstvo in ga ^ustrahovala, kakor so pritisnili na delavce in jih ustrahovali njihovi delodajalci. «/g vseh teh razlogov». je k javil Togliatti, «je treba zaključiti, da te volitve niso bile ne demokratične ne svobodne in to okolnost je treba povedati ljudstčU, kakor tudi vsemu svetu. Kljub vsemu temu bomo razumeli, da se je osem milijonov drtavljanov zbralo okoli Fronte, ki predstavlja silo, vzbujajoč g veliko občudovanje, s katero bo morala reakcija računati. Pri tem je značilno, da je srednja Italija dala k temu uspehu svoj odločilni prispevek.» Na vprašanje, če pcrincnijo te izjave, da Fronta ne bo priznala votivnih uspehov, je Togliatti odgovoril: «Ce bi volivnfE rezultatov ne Sprejeli, bi to pomenilo, da hočemo pozvati naše sile, naj odstranijo z vlade organiza‘orje nasilja in spletk. Smo ie izjaviti in ponavljamo, da to ni naš namen, kajti katera koli sila bi se hotela opreti na odprto borbo, bi se končala na škodo naše države, ki bi na to lahko izgubila svojo neodvisnost, da bi jo razkosali, kar bi bilo prav tako v škodo demokracije.» Iz mesta Lecce poročajo, da $o demokristjani v kraju Trepuzzi izvršili yeč natradov, pri čemer so oplenili hiše delavcev, ki so pristaši Fronte. Nekatere delavce so pretepli in ranili, nek vojn! invalid pa je b.‘l na glavi težko ranjen. Tajniku Confederterra so demokristjan-ske tolpe »pustošile hišo. grdo ravnali so tudi z ženami in otroki. Neredi so trajali nVa dni, ne da bi po- Kako so potvorili lignje v slovenskih vaseh &0V " 09 v g,tVi 'zi(K za poslansko zber-1 spadajo v volivna okrožja meata, in tških okoliških vaseh, ki Iv ostalih vaseh goriške pokrajine: Lj. fr, Demokr. Saragat.. Repub, Nao. blok MSI $2 •:;: SSi * * ‘ • SC• • 4 . ,N srt?-, p04* ’ ! * * . • • • feSt* : • ^ II. ut. h-^0fa. I. P-, ' ’ ^ ,,^aferi 4| 843 2376 267 14 43 14 2491 3077 324 61 98 34 397 165 7 0 4 0 113 572 41 2 15 1 369 700 t 52 5 4 2 746 681 188 5 6 0 1688 2029 230 46 48 30 1068 3330 145 339 62 21 442 628 52 2 8 0 3943 7685 1295 277 205 115 1225 1379 107 1 11 3 2183 2288 233 42 13 U 1354 1073 167 10 ' 27 8 1644 1167 108 6 15 11 570 413 68 25 5 1 802 766 94 26 5 1 475 785 49 0 1 12 379 238 43 9 24 3 348 257 45 6 13 5 71 341 78 S 6 5 114 368 56 3 8 4 165 410 77 2 3 3 318 161 23 S 1 I 184 231 53 3 3 4 304 160 18 4 8 2 214 58 23 3 4 2 gr, ufTlokristjanski listi ie r uskih ! )ub temu, da se je v fronta, so Se nekako Da demokrlstjanslcimi. »e;, Cct S(J 910 ^ prej razkrinkali. L*rttB.81«ioUi' v slovenskih va- t*>9b Lm Ust,,,r,?C>^°kristiai10"1' ali k Ne °d domačinov, ^ Wl(i uvfmivw»uv, ^hlernokr,eJ:{emu °d tistih, ki so Zl,itJanl Privlekli na slo- Xi Voltsta. Mani vojait vo. To so predvsem "ne straže, oficirji, V Standrelu je sredovala policija. Danes se je pridružil napadalcem proti delavcem tudi nek župan. Do podobnih dogodkov Je prišlo tudi v kraju Llz-zanello, kjer so viaani pristaši me-tali celo bombe proti hišam delavcev, ki so volili za fronto. Ko je končno vendar le nastopila leteča policija, je aretirala več oseb, seveda same somišljenike Fronte. E. MILIC Jugoslovanska nota VS zaradi preletavanja ameriških letal LAKE SUCCBSS, 21. — V pismu, ki ga je poslal glavnemu tajniku OZN, zahteva jugoslovanski delegat Vilfan, naj s? sporoči članom Varnostnega sveta vsebina jugoslovanske note, ki našteva 21 preletov ameriških letal nad jugoslovanski-mi vasmi ob meji med 1. januarjem ;n 31. marcem 1946. Pismo dodaja, da je jugoslovanska vlada zaman protestirala zaradi tega in da se nedovoljeni poleti nadaljujejo. LENIN genialni tvorbo Sovjetske zveze, prve socialistične države, na svetu, (Ob 78. obletnici njegovega rojstva). Pomnite, ljubite, proučujte Iljiča, našega učitelja, našega voditelja. Borite se in premagujte sovražnike, notranje in zunanje — po lijiču. Ustvarjajte novo življenje, nove oblike življenja, novo kulturo — po Iljlču. Nikdar se ne odpovejte malemu delu, zakaj iz malega raste veliko — tudi to je eno pomembnih sporočil Iljiča. J. STALIN Ljubiva odločeno, da proslavi svoj praznik dela in miru! Tržaško prebivalstvo ne dopušča nikakršnih omejitev prvomajskih proslav - Absurdna dovoljenja za prvomajske proslave s strani okupacijskih oblasti Medtem, ko angloamerlške okupacijske oblasti dnevno prejemajo kopico protestov tržaškega delovnega ljudstva zaradi namere, da bi preprečile delovnemu ljudstvu praznovanje prvega maja v središču mesta, so včeraj pozno zvečer okupacijske oblasti preko svoje poročevalske agencije objavile «seznam dovoljenih prvomajskih manifestacij«. Po tem seznemu dovoljuje okupacijska oblast «Koord;nacljske-mu odboru za prvomajske manifestacije«, ki predstavlja šovinistične organizacije in združenja, 53 različnih prireditev, kar odgovarja točno vsem zahtevam, ki so jih le-te predložile. Koordinacijskemu odboru, ki preda i.vIja tržaško delovno ljudstvo, Mtero daje mestu delo in zaslužek 'pa so odobrili od 26 zahtevanih le 15 različnih manifestacij v okViru proslav prvega meja. Poieg tega so določili, da naj bi se bakiada vršila le na Montebel^u in ne po mestnih ulicah. Glavna prvomajska manifestacija na trgu Unita in povorka po mestnih ulicah pa v seznamu prvomajskih proslav, ki so odobrene ‘Koordinacijskemu odboru za proslavo prvega maja, sploh nista PROCES PROTI GESTAPOVSKIM OVADUHOM V LJUBLJANI Obtoženci so sodelovali pri imičevanga internirancev RSS<*H LJUBLJANA, 21. — Pri včerajšnji razpravi proti gestapovskim ovaduhom je sodišče zaslišalo Janka Pufflerja, ki je priznal, da Je sodeloval pri mučenju internirancev. Za njim je bil zaslišan Branko Diehl, kil je priznal, da je v taborišču delal na poizkuoni postaji, kjer so uničevali ljudi. Prizna! je tudi, da je bil cd vsega začetka v vodstvu' navidezne antifašistične organizacije, ki je bila kamuflaža, zato da se zaduši vsak odpor v taborišču. Nadalje je Diehl jzjavil, da je pri poizkusih na živih Ijud-deh v taborišču sodelovala večina denašnjlh obtožencev in je zato uživala privilegije v taborišču. Danes je sodišče zaslišalo, obtoženega Stepišnika Milana. Tud' njega je ob okupaciji Gesta/po aretirala, takoj nato pa je stopil v njegovo službo in se je vrinil v .tovarna v Vevčah. Nato je Stepišnik opisal, kako se je dogovorno z gestapom kazal pristaša OF in kako so ga gestapo in domobranci poslali kot provokatorja v Dachau, kjer je takoj stopil v stike s tamkajšnjim gestlapcm in s soobtoženimi Borisom Kranjcem; Ličnom, Fakinom in Koširjem. Leta 1944 Je bi lizpuščen iz taborišča, vendar Je ostal prostovoljno tamkaj v službi. Za tem je bil zaslišan obložen’ inž. Karel Barle. Priznava, da je 'imel v zaporih v Gradcu stike z nadzornikom gestapn in da je v Dachauu imel kot provokator službo referenta »socialnega skrbstva*. Od marca 1943 do konca svojega bivanja v Dachauu je Barle delal v poizkusnem laboratoriju taborišča. Na oblložbo, da je v Gradcu izdal nekatere antifašiste, izjavlja Barle, da je bil k temu zaveden od nekega Schreinerja. Dejal je, da je nehote ovajal ljudi in da se ni zavedal, da Je deloval za gesta po. Sodišče je zaslišalo nato obtoženega Vladimirja Lična, ki je priznal svojo krivoo. pojasnil je, kako ga je soobtoženi Kranjc sprejel v Dachauu in mu dal zaposlitev pod pogojem, da ga bo informiraj, o vseh. dogodkih, ki jih bo opazil v taborišču. Ličen Je bil kasneje v zvezi a Stepišnikom, dokler ni prišel kot delavski nadzornik v Celovec. Tam je obveščal dr. Iglauerja o zadržanju tujih delavcev. Pri tem Ličen zopet prizna, da Je 6 svojimi poročil; vplival na postopanje dr. Iglauerja s tujimi delavci. Opravičuje se, da je storil to deloma podzavestno in zaradi težke duševne pobitosti. Na vprašanje javnega tožilca je Ličen potrdil, na je bil Košir agent gestapa. Obtoženi Mirko Košir Je izjavil, da se čuti krivega in priznava, da je pobegnil iz narodno-osvobodilne vojske in da je bil v stikih z načelnikom nemške policije v Ljubljani Duscho ter z lektorjem za nemški jezik na ljubljanski univerzi. Na popoldan!ki razpravi se Je nadaljevalo zasliševanje obtožencev. Tržaški vohun Saba obsojen v Ljubljani LJUBLJANA, 21. — Konec lanskega leta so aretirali v SeZani Saba Frančiška iz Trsta, ko je pri-peavljal kanal za ilegalni prenos tuje valute v Jugoslavijo. Preiskava pa je pokazala, da je Saba pokvarjen provokator in špljon, ki se je že ieta 1942 prodal italijanski fašistični policiji Ovri in kot njihov agent vršil provokacije med antifašističnimi študenti tržaške univerze, zaradi česar je bila antT-faš'st!čn« organizacija razbita, večje število antifašistov pa aretira-; nih In interniranih. Nato se je ze med okupacijo in po osvoboditvi vrinil v razne demokratične organizacije, prikazujoč se kot predan antifašist, da bi z razbijanjem in provokacijami razkrajal antifašistične Vrste, V svojem koristoljubju se je bavil tu- Takole nas p n. pr. volilo preko 500 vojakov, povrh tega policija iz tamkajSne vojašnice, službujoči orožniki ter civiim došijaki iz drugih krajev. Kljub temu ni dobila demokri-stjanska stranka niti 500 glasov za poslance. Ljudska fronta je dobila v slovenski vasi Standrež preko 700 glasov za poslance, kar pomeni da so Slovenci glasovdli stoodstotno za slovenskega kandidata. Na isti način so hoteli tudi drugod spremenit,t na škodo zmagujoče ljudske fronte votivno razmerje z vnanjimi volivci. Blagopokofni črnožolti imperialistični imperij, nato Sforza- Giclittijeva demokracija in končno sin tržaškega italijanskega iredentizma — fašizem, so nas zadnjih sto let takole preštevali in nas našteli, nas, tržaških Slovencev: leta 1846 25.300 » 1857 39.533 » 1880 26.263 » 1890 27.725 » 1900 24.679 » 1910.....................56,916 » 1921 11.694 » 1931.................nič Poleg Slovencev pa je bilo tudi nelcaj tisoč Hrvatov m Srbov. O verodostojnosti teh statistik imperialistov seveda ne more biti govora. Največji tržaški Iredentist Scipio Slataper je napisal, da je bilo /. 1900 v Trstu, ne 24-679 Slovencev, temveč najmanj jO.OOO. Angelo Vlvante, ki ni nikoli zatajil svojega italijanstva, pa piše leta 1912, da nas je bilo tedaj najmanj 80.000. Zakaj namijamo te številke f Zato, ker v nekem svojem članku včerajšnji oTrleste se- di s špekulantskiml in tihotapskimi posli, p:*i čemer je bil zaloten. Saba je kmalu po osvoboditvi postal tudi agent sovražne ipijonske službe v Trstu. Njej je dajal poroči, le, v katerih je nesramno klevetal demokratične organizacije STO-Ja, njene predstavnike in organe državne oblasti FLRJ, hoteč prikazati, da se oblasti FLRJ vmešavajo v notranje zadeve STO-ja. Tako je dejal informacije in karakteristike o vodilnih funkcionarjih demokratičnih organizacij STO-ja češ da so sodelavci uprave državne varnosti FLRJ. Isti špijon-ski službi je dajal podatke o raznih predstavnikih državnih ustanov in družbenih organizacij FLRJ n. pr, o predstavnikih delegacije JDZ. RK in Zavoda za izredne na_ bavke, ki so se nahajali na ozemlju STO-ja, ter jih podlo klevetal, da so funkcionarji ali sodelavci UDB FLRJ in da se v tem svoj-stvu zadržujejo »a tem ozemlju. Trdil je, da so med demokratičnimi organizacijam; STO-ja in oblastmi FLRJ iiegalni kanali, po katefjh vzdržujejo ilegalne zveze. Po nalegu sovražne špljonske službe je Saba Francesko izdelal ogaben provokatorski načrt, da bo pregovoril člane demokratičnih organizacij STO-ja, ki so mu brezpogojno zaupali, naj skupno z njim ugrabijo kakega prebivalca STO-ja, ki je znan kot nasprotnik FLRJ. Za ta posel je hotel sprovocirati tud, znanega člana antifašističnega odbora tovariša Juriše-viča. S tem je hotel prikazati, da vrše ugrabitve v Trstu člani demokratičnih organizacij STO-ja in to po nalogu oblast; FLRJ, kar naj bi dalo povod obtožbam prot: FLRJ, slaibltvi njenega ugšeda in moči, ZVU pa za uradni nastop proti demokratičnim organizacijam STO-ja. Ko se je obtoženec za vse te podle provokacije in zlonamerno klevetanje državnih organov FLRJ v soboto zagovarjal pred okrožnim ljudskim sodiščem v Ljubljani, je vsa očitana dejanja priznal. Sodišče ga je obsodilo na 15 let odvzema prostosti s prisilnim delom, po izdržani kazni pa na izgon iž države. Po&rab na državne stroške najboljšega poljskega rudarja VARŠAVA, 21. — Umri je polj- ro» omenja, da je sedaj v Trstu , $ki delavec-stahanovec Petrowski. komaj 45.000 Slovencev in -Hrvatov. Seveda se pri tem baha, da ni iredentističen, temveč ravno nasprotno. Če bi bil Slataper še živ, bi jim prav gotovo povedal, da se Slovani pač malo. hitreje množimo kot misli zTrieste sera>, a Vlvante bi znal oceniti, koliki je lahko prirastek prebivalstva v 40 letih na čez 80.000 prebivalotv. Zanima nas, koliko nas bodo našteli anglo-ameriški imperialisti ki so tudi specialisti za take reči. Prvikrat v poljski rodovini bo dr-žavljan, čigar zasluga je, da je bil delavec in najboljši poljski rudar, pokopan na državne stroške. Ves tisk obžaluje smrt delavca, ki je bil simbol nezlomljive volje poljskega delavskega razreda, da premosti vse težave in si zgradi novo življenje. LONDON. — Nadaljdje se stavka delavcev v avtomobilski industriji, ki traja ie tretji teden. omenjeni. V seznamu pa, ki govori o dovoljenih manifestacijah šovinističnih skupin; pišejo, da je odobreno zborovanje na trgu Unita. Delovnemu ljudstvu pa so odrekli tudi uporabo prostorov na gradu in prireditve v javnem vrtu. Na ta način podpirajo okupacijske oblasti na vsak način načrt, da bi prvega maja demonstrirala po tržaških ulicah skupina šovinističnih razgrajačev in teroristov, ki bi zaradi forme nosili rdeče zastave, dokler bi se jim seveda zljubilo, nakar bi uprizorili svoje peklenske načrte proti sedežem demokratičnih organizacij ;n demo-krafčnemu prebivalstvu na splošno. Z istim ukrepom pa okupacijke oblasti tudi žalijo delovno ljudstvo, saj skušajo njegove tradicionalne proslave prvega maja, ki zaradi svoje veličastnosti ne bedo nikoli pozabljene, spremeniti v navadno vftno veselico nekje na periferiji. Ako se gospodje pri okupacijskih oblasteh ne zavedajo absurdnosti svojih ukrepov, naj sl preberejo proteste tržaškega delovnega ljudstva, proteste iz tovarn, protest partizanov, proteste iz Barkovelj, Konkonela, itd. itd. Kakor pravijo prebivalci Barkovelj v svojem protestu, ko zagotavljajo, da «je delovno ljudstvo trdno in odločeno, da proslavi praznik deOa in miru ter ne bo dopustilo kakršnih koli omejitev v tem pogledu«, misli vse tržaško delovno ljudstvo. Okupacijske oblasti imajo še vedno čas popraviti svoje absurdne namere ;n prepričani smo, da bodo to tudi storile. Zato ne moremo razumeti, da hočejo okupacijske oblasti s petsobnimi ukazi proti volji delovnega ljudstva izzvati najhujše posledice in zanje prevzeti tudi vso materlel-no in moralno odgovornost. Demokratične žene Tržaškega ozemlja so poslale polkovniku Gardnerju sledeči protest. V imenu vseh slovenskih, italijanskih in hrvaških žena, ki so članice naše Antifašistične zveze, z ogorčenjem PROTESTIRAMO 1. proti vašim kolonizacijskim sistemom, ki hočejo deliti ljudstvo, da bi ga bolje obvladali; 5J. proti vašim ukrepom, ki hočejo preprečiti, da bi tržaško ljudstvo proslavilo prvi maj na ulicah in trgih samega mesta. Obsojamo pred javnostjo reakcionarne, protiljudske in diktatorske nakane, ki jih hoče uvesti okupacijska uprava Tržaškega ozemlja. ZATO IZJAVLJAMO: Če se lahko prirejajo šovinistične manifestacije, katerim prisostvujejo vedno ljudje, ki niso od tukaj, v samem centru mesta, SE BO TUDI NAŠA LJUDSKA PRVOMAJSKA MANIFESTACIJA PRIREDILA V CENTRU MESTA. Ker prav dobro vemo, da nikjer na svetu, kjer ne vlada odkrita fašistična diktatura, ni ljudstvo izpostavljeno takemu terorju in oviram, ZAGOTAVLJAMO, da bomo znali braniti pridobitve osvobodilne borbe in ne bomo dovolili, da bi kdor koli blatil našo zmago in padle. Prvega maja, ko bo vse tržaško ljudstvo proslavljalo svoj praznik, bo ponovno odločno zahtevalo: MIR, SVOBODO IN DELO! FASISTI STRELJALI proti krožku ..Perossa" Ranili so v nogo 36-letno Terezijo Curluzzi Policijsko poročilo napada ne omenja TRST, 21. (ATI) — Nocoj ob 22.50 je skupina približno 30 pobalinov odšla od bližine trga Cavana ob petju pesmi »Bombe e pugnali« in »Noi di via Cavana« po ulici sv'. Mihaela v smeri proti kulturnemu krožku »Perossa« v ulici S. Vito 3. Ko so dospeli do vhoda krožka, so pobalini najprej skušali vdreti v prostore kroživa, toda ko so opazili, da je tamkaj veliko število ljudi, so izstrelili proti vhodu pet strelov. Pri tem je bila na levi nogi ranjena Terezija Carluzzi, stara 36 let, ki je ravno v tistem trenutku hotela vstopiti v poslopje krožka v višini gostilne »Erminio«, v ulici S. Vito 5. člani krožka so o dogodku takoj obvestili policijo, ki pa je ‘prišla na mesto z znatno zamudo, tako da so imeli napadalci še dovolj časa, da so se nemo tono odstranili. Še dolgo časa pa so peli svoje himne na trgu Gana!, nakar so odšli v središče mesta. Ranjeno Terezijo Carluzzi so odpeljali v bolnico, kjer so jo obvezali, in se je nato vrnila domov. so ie te skupine oddali nekaj strelov proti krožku Perossa. Poročilo zatrjuje, da je Carluzeijevo «slu-čajno zadel drobeo nekega izstrelka, ko je šla iz gostilne Erminio». Mislimo, da k temu ni potreben nikak komentar, saj smo že navajeni podobnih nepristranskih* poročil. Spomenica o Koroški bo predložena v torek Policijsko poročilo seveda molči o fašistični skupini, o prepevanju fašističnih pesmi in ne omenja, da oooooooc- ...0000000000000 BeneS sprejel bolgcrsko delegacijo PRAGA, 21. — Predsednik dr. Edvard Beneš je v svoji rezidenc:' Seztmovy Usti sprejel danes bolgarsko vladno delegacijo, ki jo vodi Georgij Dimitrov. LONDON. 21. — Namestniki za Avstrijo so se danes zopet sestali. Danes je Jugoslovanska vlada sporočila, da bo predložila najpozneje v torek spomenico o svojem stališču glede vprašanja anej z Avstrijo in da bodo jugoslovanski delegati na razpolago namestnikom od srede dalje. Slovani hočejo zagotoviti svetovni mir PRAGA, 21. — Na potovanju v Prago je češkoslovaško prebival stvo na vseh postajah navdušeno pozdravljalo bolgarsko delegacijo. Ob prihodu v Prago je ministrski predsednik Gottrvald izrekel dobrodošlico delegaciji in med drugim ;zjav‘l: Pogodba, ki Jo bomo podpisali, bo prea vsem svetom pokazala voljo Slovanov, da zagotovijo svetovni mir z mednarodnim sodelovanjem. V svojem odgovoru je Dimitrov izjavil, da ne bo nobena imperialistična spletka mogla nikol; ovirati bolga rsko - češkoslovašk ih odnosov. Vedno bolj se poglablja bratsko sodelovanje, na čelu katerega je So vjetska zveza. Ob 16.30 so se začeli razgovori za sklenitev pogodbe. HAVANA. — Neznanci 50 oddali prot; sovjetskemu poslaništvu v Havani več strelov. Ni bilo nobene žrtve. PO VOLITVAH V ITALIJI De Gasperijeva stranka je ter e j dobila it milijonov, fronta pa 8 milijonov glasov. Poglejmo malo, kdo Je glasoval bo De Gasparija itt Bahaj. Zanj so glasovali tisti, ki so do-slej volili fašiste, kvalunkviste, monarhiste in druge reakcionarne eksponente, tisti, ki so tako relccč včeraj stekli črno srajco, da bi se danes oblekh v črni talar. Njemu so dali svoj glas veleindustrijci in bankirji severne Italije ter latifun-dUti iz južne, obojim pa so se v velikih masah pridružili njihovi hlapoi: najrazmovrstnejša masa ljudi b nasprotujočimi si tntereai, ki bo De Gasperiju služila za njegove protiljudske politične dlje. Nihče ni dvomil in ne dvomi o tem, da tisti, ki im« v rokah vsa gospodarska in zato tudi politična sredstva za zatiranje delovnega ljudstva, da bi bil vOljan dopustiti, da bi se mu ta sredstva odvzela enostavno » rezultatom nekih volitev. Prej bo uporabil vea sredstva, izrabil vse ogromne propagandne možnosti, pretvoril oerkve v dvorane za politična zborovanja, zlorabil državni aparat, uporabil vsa ogromna denarna sredstva, ki Jih ima na razpolago, se posbiiil lažnih socialistov in lažnih republikancev, ne bo se ustavil niti pred na f ogabnejšim varanjem na volitvah samih ter se posluiil vseh mogočih pretenj cerkvenega izobčenja in. vseh drugih oblik oerkve-nega terorja, poslužil s« bo pretenj z odpusti in policijskega terorja. In vse to je De Gasperi s pomočjo papeža in vse cerkvene Organizacije tudi storil. Ce bi pa vse to ne pomagalo, bi se prav gotovo zatekel k oboroženim tolpam. Tisti milijoni italijanskega delovnega ljudstva pa, ki so glasovali za ljudsko demokratično fronto, so tista zavedna in zavestna množica, ki je dokazala svojo solidarnost v izvajanju svoje programske politične akcije. To delovno ljudstvo je hrbtenica italijan-skegA naroda, Te ljudstvo se je borilo in se bori proti interesom in silam, ki so imele In imajo naravnost nesramno in neomejeno podporo Amerike in Vatikana. Ni se ustrašilo borbe pi-oti Truma norim dolarjem in Schusterjevim anatemam. Berilo se je proti gospodarjem in njihovim hlapcem. Za ljudsko fronto so bile volitve preizkušnja njenih sil, ki je mo/da pokazala, da fronta ni točno ocenila ogromni cerkveni pritisk, ki ga je organiziral mednarodni kapital, ki se je poslužil pretenj t oklopniki in angel ji hkrati. Fronta je dokazala predvsem svojo politično zrelost tudi s tem, da je volila v popolnem redu in miru; dokazuje pa tudi, da bo sposobna razumeti pomen izida volitev v njegovem pravem pombnu svoje utrditve, pri teh volitvah, kajti fronta Je od 8. junija 1947 pa do danes pridobila na sto tisoče glasov predvsem v južni Italiji. Fronta ni nazadovala. Ravno nasprotno: rezultati nam povedo, da ji napredovala. Nihče Je ne more in je tudi ne bo niti poizkušal ignorirati. Brez nje bodo sicer lahko poizkušali vladati, toda vladati proti njej ne bodo mogli. O tem tudi njeni nasprotniki ne dvomijo. Njena borba se bb nadaljevala. In ta borba bo ostra. Geografski položaj Italije je namreč precej delikaten. Stari reakcionar Chur-chill je včeraj izjavil, da se mu zdi, kot da se je *med nas vrnil stari prijatelj po tragičnem inter-mezu* ter da je Italija s temi volitvami «zaslužila svoj prostor med glavnimi evropskimi silami», t. j. v zapadnem bloku, ki seveda ne vodi nikamor drugam kot do nc-vega svetovnega konflikta. Tudi vse povojne tako imenovane demokratične ustanove v Italiji so Šibke in nasedanje vabljivim bese dam starega reakcionarja bi moglo priklicati nad Italijo leteče trdnjave in tanke. Sledila bi državljanska vojna. Torej vsekakor nelepi izgledi. Fronta pa bo vsekakor spoštovala izid volitev, kakor se je tudi obvezala in bo predstavljala močno in strnjeno opozicijo v rimskem dvodomnem parlamentu ter se še bolj vztrajno in še z večjim nam dušenjem borila za dosego ciljev svojega programa v prepričanju, da ji bo bodočnost dala prav ter da bo s to vsakodnevno in vztrajno borbo pripravila italijanske ljudske množice do tega, da bodo to zvezo med italijanskimi velein-diusirijoi, bankirji, veleposestniki, oatifcanskim cerkvenim terorjem ter mednarodnimi imperialisti razbile ter ismebiuži se straha pred to zvčzo, ki za njegovo izvajanje ne tebira sredstev, zmagale. in vse e& c/ot večji uspeh PRIMORSKI DNEVNI* 22. aprila $ Deveti dan stavke peKofskih pomočnikov Stavka pekovskih pomočnikov traja že deveti dan. Fo skupšč’ni, ki je bila predvčerajšnjim zvečer v prisojnosti zastopnikov tržaškega tiska, ni v stavkovnem gibanju nobenih izprememb. Pekovski pomočniki stavkajo odločno in enotno. Pričakuje se sicer, da bo tudi Delavska zbornica podvzela isJe korake, 6e ne bo ostala pri svoji »tavkckašk* tradiciji. Vsekakor pa pristop Delavske zbornice k stavke ne bo pomenil nič posebnega, saj štej« med pekovskimi pomočniki |e okrog dvajset članov, od katerih pa tudi marsikateri stavkajo. Problem stavke obstaja namreč v dejstvu, da zalagajo trg s kruhom delodajalci, ki so za peko »mobilizirali* svoje družine in prijatelje, ali pa so obljubili bogato plačilo pripadnikom drugih kategorij, predvsem, pa študeratlcm in brezposelnim uradnikom, kateri seveda niso člani nobene sindikalne organizacije. Jasno je, da se bodo gospodje delodajalci nekega dne že naveličali delati, vendar pekovski pomočniki ne nameravajo tega čakati. V kolikor se ne brigajo za stvar odločilni uradi oblasti, da bi preprečili peko kruha nekvalificiranemu osebju, »e bodo morali pobrigati pač stavkajoči sami, da si zago-'ove svojo zmago* DNEVNIK Kratka seja občinskega sveta Se preden je začel sejati svet, je svetnik Lago predlagal, da bi poslal; brzojavni čestitki predsedniku italijanske republike in De Ga-spefiju «za zmago civilizacije nad aasiljeirs. Brez posebnih cerimo-nij so sprejeli to zadevo in sklenili, da bodo na posebni seji pilili ossedilo. Kot edina točka dnevnega reda se je zopet pojavilo vprašanje pogrebnih podjetij. Sinoči so >rez posebne debate obnovili za nadaljnje tri mesece pogodbo med mestno občino in pogrebnimi podjetji. Pogodba velja do konca junija t. 1. Med slučajnostmi je bilo .najvažnejše poročilo, da so bila odobrena obnovitvena dela v ljudski šoli v ulici Ruggero Manna. Poleg tega je ing. Porti poročal o nujnih gradbenih deUh in o 2% fondu, s katerim naj tol se je ob-č'na razbremenila raznih stroškov pri oddaji gradbenih del. Oživitev tega fonda pa je preprečila VIJ. Saj-bi bilo, če... Včeraj smo pod tem naslovom poročali, kako je znana Zarotti San-tina napadla in zmerjala neko pe-rioo jz Lonjerja. Pri poročilu se je vrnila neljuba pomota, ker namreč ni bila z Zarottijevo mjena sestra s hčerjo, pač pa njena znanka B. E. s svojo hčerjo, s katero sta ekupaj igrali njuno »igralsko* vlogo na procesu proti Lonjercem. Kmetijska nabav, inprodaj. zadruga z o. v Trstu U. Fo»co!o, 1 sklicuje REDNI OBČNI ZBOR svijih (lanov za nedeljo 15. aprila 19^8 ob 9 pri 8v. Ivanu — dvorana Prosv. društva *S1. Škamperle» — s sledečim dnevnim redom. 1.) Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2.) Poročilo upravnega odbora in čitanje bilance za leto 1947. 8.) Poročilo nadzornega odbora s predlogom odobritve bilance za leto 1947. 4.) Izvolitev upravnega in nadzornega odbora. 5.) Slučajnosti. Po zadružnih pravilih sme na občnem zboru član zadruge zastopati največ pet drugih članov s pismenim pooblastilom. V primeru, da ne bi bilo ob napovedanem dnevu in uri prisotno zadostno število članov, se sklicuje občni zbor v drugo za isti dan ob 10 v istih prostorih in z istim dnevnim redom, ki bo sklepčen ob vsakem številu prisotnih članov. Diskusije na predloge sindikalnih organizacij VČERAJ ZJUTRAJ JE BIL NA URADU ZA DELO SESTANEK GLEDE ZAČETKA POGAJANJ O NOVI SPLOŠNI POGODBI ZA DELAVSTVO, KI BODO V SOBOTO — V PETEK SE NADALJUJEJO RAZGOVORI O TOVARNIŠKIH ODBORIH IN SESTANKIH DELAVSTVA NA KRAJU ZAPOSLITVE Včeraj zjutraj Je bil otvoritveni sestanek za začetek pogajanj o novi Splošni pogodb: za delavstvo in nameščeastvo naše industrije. To srečanje predstavnikov sindikalnih organizacij s predstavniki mdu-atrijcev ter predstavnik; urada za delo okupacijskih ob.ast; je bilo določeno že pred nekaj dnevi in je imelo preliminarni značaj gleoe pogajanj, ki se bedo začela v soboto zjutraj na uradu za deio. V toku včerajšnjega sestanka pa so izdelali načrt za potek razgovorov, ki se bodo razvijali okrog teh treh vprašanj: 1. kolektivna pogodba za industrijske nameščence; 2. kolektivna pogodba za stavbne nameščence; 3. kolektivna industrijska pogodba za delavstvo. V soboto bodo začeli z obravnavo prvega prob.ema t. j. o kolektivni pogodbi za industrijske nameščence. Predloge za rešitev vseh treh problemov so izdelali Enotni sindikati in Delavska zbornica. Omenjeni predlogi, za katere 6ta se sindikalni organizaciji v celoti zedinili, so bili predloženi že pred nekaj mesec; odgovornim uradom okupacijskih oblasti. Kljub temu so se pogajanja začela šele sedaj. Predstavniki Dc.avske zbornice so Se sicer dolgo časa obotavljali za »prejem predloga v taki obliki, kot so ga .znesli Enotni sindikati, opirajoč se na kolektivne pogodbe v Italiji. K temu sta gospode od Delavske zbornice vodi.a bržkone dva vzroka: stalna pripravljenost, da vedno ugede čimbolj delodajalcem, predvsem pa politična špekulacija, da bi z uveljavljanjem pogodb, ki so v veljavi v Italiji, dokazovali nekakšno povezanost našega ozemlja z Italijo. V koiiko držijo naše ugotovitve za vzroke zadržanja Delavske zbornice, dokazujejo tudi razgovori o tovarniških odborh in sestankih na kraju zaposlitve, ki so bili, kakor smo že poročali, v prejšnjih dneh. Enotn; sindikati so namreč poskušali razgovore o tovarniških odborih in sestankih na kraju zaposlitve vnest; v splošna pogajanja za sk.e-nitev omenjenih kolektivnih pogodb. Ker delodajalci in urad za delo na to niso pristali, so začeli razgovori o tovarniških odborih in sestankih na kraju zaposl.tve posebej. Na teh sestankih se predstavniki Delavske zbornice sicer Strinjajo s stališčem Er.otn.h sindikatov, ki zahtevajo, da morajo limeti tovarniški odbori značaj sindikalne podružnice na bazi, ki je neposredno povezana s centrom sin-aikalne organizacije, čeprav so se v začetku opirali na razmere v Ita- Amerikanci ranili mlado dekle Prejšnjo ccč kmalu po polnoč! je prišla neka zenska pred sedež vojaške policije v ul. S. Lezzaro. Tik pred glavnimi vrati se Je pred očmi stražnika zgrudila na tla in padla v nezavest. Dva fivllna policaja: ki sta prihitela tja, sta jo s pomočjo vojeSkh policistov prenesla v h šo, kjer so ugotovili, da je ženska ranjena. Zato so poklicali avtoambulanco Rdečega križa. Zdravnik je pri pregledu ugotovil, da Ima Zenska, ki je 21-letna Iues Meneghetti in sta, nuje pr. neki' družini v ul Rlttme-yef, večjo rano na prsih in lažji pretres možganov. Ko so Jo za silo obvezali, je izjavila. da je bila na potu domov, ko so jo ustavili ameriški vojaki in jo z’čeli nadlegovati. Ker ni hotela ugoditi njihovim željam, so Ji UPRAVNI ODBOR ZADRUGE začeli trgati obleko ;n so jo ranil:. 4(juhwia. KNJISE-GLEDAUSfE- KONCERTI RAZSTAVE FiLMl-KRITlKE-DROBTINE Krstna predstava italijanske drame na Keki V rešk^n gledališču to ta mesec prvič igrali dramo uZa masko» (Dietro la rn.asch.era), ki jo je spisal v italijanskem jeziku domači pisatelj Piero Rismondo. Dogodek se razvija v dobi od pedca Mussolinija do kapitulacije Itr.lhje v septembru 1943 v hotelu Hnata Rtbničeka, na obali med Opat jo in Lovrancm. V tisti dobi se je istrsko ljudstvo in to ne samo Hrvati, ampak tudi dobršen del Italijanov, pridružilo množično osvobodilnemu gibanju za dokončno uničenje jaii.lma tudi v Istri. Prav zaradi kraja In časa, v katerem se dejanje odigrava, ima delo še posebno važnost. Poleg tega je še dejstvo, da je drama napisana v italijanščini in torej obravnava probleme, ki so za italijanski narod v današnli/i dneh bolj aktuelni kot kdaj koli. Ljudje, ki nastopajo v drami so zelo raznovrstni, tako po svojem jeziku, kakor tudi po svojem mišljenju. Vendar pa se večina njih skriva tza maskot, da bi tako zakrili svoje pravo mišljenje in se rešili preganjanja od strani fašizma. Pri premieri na Reki sta poleg domačih igralcev nastopala še dva člana Hrvatske drame m je predstava prav dobro uspela Pripomniti pa moramo, da piso teli, ki je dobro pogodil značaje lta'ijanov in Nemcev ni imel iste sreče pri orisanju značajev Istrskih Hrvatov, razen n.a;bližjih domačinov. «Poslanka Angelina* v Ameriki Film «Poslanka Angelina» pred-vajajo sedaj tudi v severni Ameriki. V New Yorku so se kritiki pohvalno izrazili o igri Ane Ma-gnam, dočim pa niso zadovoljni z dejanjem sumim, ki se jim menda zdi preveč «levičarsko*. Italijanski jilmi so bili pred vojno v New Yorku predvajani navadnor Ir. po kinodvoranah za italijansko publiko. Seda) pa gredo včasih med ljudi tudi izven tega kroga. Za kulturno sodelovanje Angleški psatelj Julijam. Hur-ley je pred nedavnim izjavil, da je za ohranitev miru potrebne utrjeiMtl razumsko in modalno solidarnost človeštva. To bomo dosegli z mednarodnim sodflo-vanjem na kulturnem polju. Boriti se moramo proti nepismenosti po vsem svetu m pospeševati razvoj, znanosti In kulture zlasti v tistih kraiih, ki so bili od vojne najbolj prizadeti Poskrbeti bo treba tudi za organizacijo potrebnih šol, za Izdajo primernih šolskih knjig in podpirati prevode leposlovnih (n znanstvenih del v druge jezike. Mednarodna družba tUnesco», katere ravnatelj je Huxley, je obljubila v ta namen tudi denarno pomoč. liji, kjer tovarniške komisije, ki naj bi imele isti pomen kot tovarniški odbori, nimajo direktne zveze s centrom smdikajie organizacije in životarijo docela izolirano v okviru svojega p°di)etJa. Vendar molčečnost predstavnikov Delavske zbornice v najostrejših diskusijah še vedno daje sumiti, oa se predstavniki Delavske zbornice še niso docela odrekli svojemu prvotnemu stališču, ki ima identične vzroke, kot zgoraj omenjeno staiišče DZ, v zvezi s predlogom za kolektivne pogodbe. Enako velja tudi za razgovore glede zahteve Enotnih sindikatov, da morajo biti člani tovarniških oaborov izključen; iz produkcije, kar v bistvu pomeni priznanje sedanjega stanja v tovarnah, priznanje lunkcije tovarniških odborov v takšni meri in obliki, kot s. jo je delavstvo z osvoboditvijo priborilo, kar pa delavstvo Italije tudi še ni izvojevalo. Razgovori, glede teh vprašanj pa se bodo nadaljevali v petek zjutraj. Enotni sindikati tako stoje odločno na obeh bojiščih. Potek raz- govorov in pogajanj bo ponovno do-kazal v Enotnih sindikatih energičnega zagovornika pravic delovnih ljudi, ter energičnega branitelja naše industrije v interesu Vsega prebivalstva, k; to dokazuje z velikim zanimanjem za začeta pogajanja. Izlet v Zagreb na velesejem' Enotn. sindikati pripravljajo v sodelovanju s Centrom za ljudsko prosveto in ZDTV velik izlet v Zagreb. Do železniške postaje na Hrpeljah bodo izletniki potovali z avtom, od tam naprej pa s posebnim vlakom. Odhod zvečer v petek dne 7. maja, povratek v Jutranjih urah v ponedeljek dne 10. maja. Vožnja s hrano, prenočiščem, ogled velesejma in drugo bo stalo skupno 1850 lir. Prijave sprejemajo Enotn; sindikati na sedežih in se zaključijo zvečer 26. aprila. Istočasno z vpisom je treba položiti vsaj 500 lir, ostalo pa ob dvigu listka dne 3. maja. Število razpoložljivih mest Je o-mejeno. Organizacijski odbor Za zboljšanje razmer v kmetijstvu Kmetovalcem se morajo plačati razlaščena zemljišča - plačati odškodnina za poškodovana zemljišča. Določiti je treba bolezensko zavarovanje malemu kmetu O gospodarskih težavah tržaške male trgovine in obrti, ki je v zadnjem času prišla v kritičen položaj zaradi splošnega zastoja in previsokega obdavčenja, smo že večkrat razpravljali. Toda v enako slabem gospodarskem stanju je iz istih razlogov tudi kmetijstvo v anglo-ame-riški coni Tržaškega ozemlja o če. mer smo že, večkrat pisali in kar so iznesli tudi Enotni sindikati v svojem ekspozeju okupacijskim oblastem. Ne samo pretirane davčne obremenitve in skoro redna suša pritiskajo na gospodarsko življenje našega kmeta, ampak so tudi drugi nerešeni kmetijski problemi, ki imajo svoj izvor še v stari faši-siični zakonodaji. Na zadnjem sestanku kmetijske strokovne zveze v Trstu v prosto rih ES pa so kmetijski predstavniki iz tržaške okolice in Krasa ob ravnavali vsa pereča vprašanja. Sprejet je bil sklep, ki ga je kmetijska strokovna zveza ES poslala kmetijskemu oddelku vojaške uprave, v katerem zahtevajo rešitev sledečih vprašanjih: Splošen ukaz št. 141, ki se nanaša na plačilo zemljiških najemnin, je zlasti po najno vejši razsodbi višje agrarne komisije pri tržaškem okrožnem sodišču, z gospodarskega vidika nesprejemljiv. Doslej je nižja komisija razlagala ta ukaz tako, da je zemljiški najemnih plačal najemnino lastniku na podlagi cen žita iz prejšnje ga leta oziroma po cenah, ki jih je 2000 ljudi na Koionkovcu zahteva voiiive Protest zaradi namer »okupacijskih oblasti, bi preprečile delovnemu ljudstvu proslavo prvega mi., a v središču mesta Izvedeli smo, da se je včeraj zve-^ čer zbralo na trgu na Koionkovcu okrog dva tisoč ljudi z namenom, da tako izpričajo svoj protest proti postopati ju policije, ki poskuša preprečevati zborovanja in sestanke. Ljudstvu je spregovoril tovariš ki je v svojih izvajanjih omenil volitve v Itad’ji in izrazil odločno voljo vsega prebivalstva, da okupacijske oblasti nemudoma razpišejo volitve v organe javne uprave, katere so se irršile po končani borbi proti fašizmu že po vseh državah v Evropi. Govornik je nate tudi poudaril, da ljudstvo ne more drpustiti, da bi okupacijske oblasti s svojimi ukrepi dajale Veliki trg (Unitd) na razpolago fašistom in esulom ter tako odrekale delovnemu ljudstvu, trad cionalno proslavo 1. maja v središču mesta. Med zborovanjem je bila »prejeta tudi resolucija. Zborovanje samo pa se je zaključilo s prepeva njem partizanskih in delavskih p'sml. Policija, ki se je približala središču vasi na jeepu, se je takoj oddaljila,, ne da bi poskušala pod-vzemati kakršnih koli korakov proti množici zborovalcev. Ples Zveze dijakov Trsta in czemli3 Zveza dijakov za Trati in premija priredi v nedeljo 25. aprila v krožku grafikov (v ulici Trento št. 2) ples, ki bo trajal od 15.30 do 19 30. Da bo prireditev še bclj zanimiva, bodio tekmovanja v tangu in valčku. Vabljeni so vsi dijaki, da se tega plesa udeležijo. Prometna nezgoda pred sodiSčem Včeraj zjutraj je okrožno sodišč", obravnavalo cestni incident, ki se je zgodil že 9. aprila 1946 pri mitnici v Barkovljah. Tedaj je policijski agent Ivan Tanasi dirjal z naj. večjo brzino proti mestu in pri tem podrl 16-letnega študen’k tS. t. m. bo v P. D. «P. Tomažiči ob 20 predavanje v slovenščini. Vabljeni so vsi Slovenci IV. okraja in člani P. D. «Ivan Cankar*. Večer smeha v L~njfrju priredi v soboto 24. fr. m. ob 21 prosvetno društvo Lmj er 3 sodelovanjem članov SNG. Niti 10 dni nas ne loči več OD 1. MAJA. ZATO JE POTREBNO POPRAVITI SE ZADNJE NAPAKE TELOVADNIH GIBOV. NA SLIKI VIDIMO KOPRSKE ČLANE OB KONCU DRUGE VAJE FIZKUL7 URA Mednarodna kolesarska tekma za ..TROFEJO LAVORATORA" V okviru športnega tedna 1. maja med 24. aprilom in 2. majem bo na sporedu tudi mednarodna kolesarska tekma, kjer bo sodelovalo poleg tržaških tudi mnogo znanih tujih kolesarjev Odbor za proslavo 1. maja In «11 Lavoratore» bodo prevzeii pokroviteljstvo mednarodne kolesarske ttkme v organiza/nji F. K. Ponz.a-na Lj., ki bo 2. maja s sodelovanjem rrznih tujih ;n domačih kolesarjev. Tekma bo na sledeči progi: Bar-kov.je, S/Sijan, nova avtomobilska c&sta, Opčine, Facanoni, Bazovica, Trebče, Opčine, Sesljan, cesta na svetilnik, Pro:■, dince, da se udeleže oben iZLET. Planinski izlet na Ruoelj-Gola*1 Izlet na Kucelj-Golak*. dan za 25. t. m. je zaradi itt težkoč preložen na oe° maja t. 1. Vpisovanje i° v # cije v trgovini Višnjeve vt Roma 15 in v čevljarni r Setiefontane 3. Stani '”PlS^ obnove svoj vpis. Izlet po Istri v Novigrad in Kor^ pr: V nedeljo dne 25. t. planinsko društvo v ± f\ skozi Koper v Novigrad- ^et p. na se oddvoji v Ižcli gjy<. Korte. Odhod ob 7 iz ul*^ j Vpisovanje v trgovini Vis ■, v čevljarni Piro v uL ^ ne št. 3. OT 1 'v RAZNO ---------------------------- _ i Priporočena pošta za 9Jj)» Priporočena in navadna P-^ (&• Japonsko se sprejemajo vomost odipošiljatelja. . _{<# Isto tako so uvedli Tiostn razglednic s plačanim 0015 za Nemčijo. Odg. urednik STANISLAV Tisk Stabilimento Tip. t Naznanjamo, da je j V kratki bolezni prem blagi oče .-J Anion Pečar-Pe^,,; Pogreb bo danes 22. t .Jct, iz mrtvašnice mestne ®o Trst 22, aprila 1948. 2alujoči sin Stan«**«* piA nečaka Anton.ja ZAHVALA Vsem, ki ste v tako lepem šitevilu spremili na nle0‘ zadnji peti našo ljubljeno in nepozabno mamo, staro Marijo RenčeHj vdova Trebff zahvaljujemo. Posebno zahvalo 6. S■ listentki iz Sežane, darovalcem ki so nam na kateri koli način va JlO' se najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo č. &• * 7^ niku. g. dr. in g. asistentki iz Sežane, darovalcem °v(aii in vencev ter vsem, -----------------— ’•*‘ 8 cfo shrani. Sežana, Opčine 21. 4. 1948. ZaluJNSi OTROCa, ZETJE, VNU^. in ostalo sorodstvo. lin* PUMI« min kopu sprejme takoj ,rnV^’ več KNJIGOVODIJ. POMOŽNIH KNJIGO'1 .p. STROJEPISK, TRGOVSKO IZVEŽBANIH v* iP NIKOV in POSLOVODIJ z znanjem sloven«*«* italijanskega jezika. Interesenti naj se predstavijo osebno zaradi ivor9- TURISTIČNI IZLET NA ZA01E1ŠKI VELESEJEM OD 9. DO 14.V.1948 Vpise vanje pri vseh potovahdA uradih do H- aprila POZOR — REDKA fBIT Zaradi odhoda preda01 KOMPLETNO Z vzmetmi in žimnic*^1 jg.OO®* lir, samsko »P^.^.iridelfl0^ ter žimnice, vzmeti. * AraSno jv«* ro, modem« zastore, * jv« njalo, divan, štedilnik . nenl iimnlct. f, .■ TRST, ul. R. Saiizi« ~ • I