g Poglejte na itevilke poleg naslova za dan, ko Vaia naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano.
GLAS NARODA
aV .	"	"	• t
I
List slovenskih delavcev v Ameriki.
i	vic<r KOT	&rf s J
2NADANDOBIVATI4
C "GLAS NARODA" \
PO POŠTI NARAVNOST $ SVOJ DOM (IiiimU MM i mMJ la pr*ualk«T>.	J
' :: Čitajte, kar Va« mniirtl VI i
Telephone: CBcUea 8-1242_- cu-	^mctu. p„t otn«. H„ y.rk, n,	cw «t m^ »7».	-
No. 37 — Stev. 37	NEW YORK, MONDAY, FEBRUARY 23, 1942—PONEDELJEK. 23. FEBRUARJA, 1942	Volume L. — Letnik L.
BITKA ZA JAVO
ZDRUŽENI NARODI SO POTOPILI 18 DO 35 BOJNIH IN TRANSPORTNIH LADU. — DESET JAPONSKIH BOMBNIKOV IZSTRELJENIH V ZRAČNI BITKI NAD JAVO
Armada Zdruzenm narodovim Javi se naglo pripravlja, da j se spopade z Japonci, ako se bodo izkrcali na otoku. Obenem pa se tudi pripravljajo, da uničijo vse, kar bi moglo sovražniku koristiti, ako bi bili prisiljeni zapustiti otok. Medtem pa ! 5?e bije okoli Jave na morju in v zraku velika bitka zavezniških sil z japonskimi bojnimi ladjami in aeroplani.
Zavezniški aeroplani in bojne ladje silovito napadajo japonske vojne in transportne ladje, ki navzlic velikim izgubam ne odnehajo in na vsak način hočejo izkrcati vojaštvo na Javi. Japonci pa nikakor ne morejo napredovati z zasedenega otoka Bali, ki se nahaja vzhodno komaj eno miljo od Jave, ' ler v Sumatre, čegar južni konec je od Jave oddaljen okoli 2U milj.
Holands'ko vrhovno poveljstvo naznanja, da so liolaudski letalci v bojih nad raznimi letališči na Javi izstrelili 10'japon-skili bombnikov in bojevnikov. Neko letališče na zamudnem \ koncu Jave je napadlo 13 aeroplanov in izstreljeni so hr'i tri- , je bombniki.
Ilolandska časnikarska agentura <(A n e t a " primerja ' položaj Jave s položajem Anglije po Donkirku ter pravi, ua j se zavezniške armade uspešno upirajo Japoncem na Sumatri | in na Baliju.	-	I
Japonci še niso dospeli do Oasthavena na južnem koucu Pa-lembang železnice na Sumatri, ker so Holandci železnic«) razdejali.
Največja izgube so Japoncem prizadele ameriško bojne ladje in leteče trdnjave. Velika bitka se bije že 00 četrtka in ficer na obeh koncih Jave pri Sumatri in Baliju. V tej bitki fo Japonci že izgubili 18 do 35 bojnih in transportnih ladij. O tej veliki "bitki, fci je največja bitka po štiridjie^ni bitki v Mrccaoar prelivu, ni natančnih poročil. Ilolandska armada na Javi, ki 'eje okoli 10,000 mož, je -Še nedotaknjena, ker ni bila J
v nobenem večjem boju s sovražnikom. Kakor pa Angleži ji'so mogli držati Malaje, tako se tudi Holandci zavedajo, da nc l)odo mogli držati 600 milj dolgega obrežja in preprečiti Japoncem, da se ne bi mogli izkrcati na otoku. Toda '/lahka «e ne bodo podali. Če pa bo treba, se bodo s severnega dela otoka umaknili čez visoke gore, ki tečejo od enega konca qo drugega skoro po sredini otoka.
HolandoL so prepričani, da bi se mogli z uspehom braniti proti Japoncem, ako bi imeli dovolj aeroplanov. Težko pa se je zanesti, da bi aeroplani prišli ob pravem času, kajti iz San Franci sca na Javo je 11,000 milj.	'
Indija v zvezi s Kitajsko
Vojni materjal bo poslan preko Indije na Kitajsko, ker Burma ceste ne bodo mogli držati.
Pandit Ja vaba rial Neltru, zelo delavni voditelj vseindij-skega kongresa, je rekel, da pomeni obisk generala ('ankajše-ka novo dol»o v odnošajih med Indijo in Kitajsko.
"To je bilo nekaj, tako mislim, kar bo zelo vplivalo na zgodovino Indije in Kitajske," je rekel. "Prepričan sem, da !ni mogoče skleniti miru in re-jšiti svetovnih problemov, do-jkler n*Ho rešeni problemi Indije in Kitajske.
I {lNekateri ljudje mislijo, dn moramo ravno zaradi teira biti naklonjeni Japonski in Nemčiji, ker so slučajno v vojni z An erlijo/'
Nehru je rekel, da je Indijski koneres takoj ob pričetku vojni pojasnil svoje stališče do
fašizma in naciznva In tudi pojasnil, kaj misli glede toga, kaj sta Nemčija in Japonska storili uosedaj. Kongres je tedaj tudi svečano izjavil, da Indija uc mara niti angleškega impe-rijalizma in nobenega drugega J imperjalizma, — pa tudi ne fašizma, ne nacizma."
Cankajšek se je v času svojega obiska v Indiji z indijsko vlado doarovoril, da bo vojni materjal rz Indije pošiljati naravnost na Kitajsko f>o novi cesti, katero sedaj gradijo. Iz tega se more sklepati, da Can-kajšek pričakuje,' da Angleži ne bodo mogli braniti Burma ceste, po kateri je dosed a j Kitajska dobivala svoje vojaške zaloge, in da se je bodo Japonci prej ali slej polastili.
NEMŠKE BOJNE LADJE V TRONDHEIMU
I Poročilo iz Londona pravi, da je nova nemška oklopnica Tirpitz, ki ima 35,000 ton in je baje najmočnejša bojna ladja na svetu, na potu v novo nemško vojno luko Trondheim na Norveškem. Ž njo pluje ena oklopnica z 10,000 tonami in ena križarka tudi z 10,000 tonami.
Okiopnici Scliarenhorst in Gneisenau ter križarka Prinz Eugen se jim bodo pozneje pri-
družile v Trondheimu, kadar bodo popravljene njihove poškodbe, ki so jih dobile ob svojem begu iz Bresta >4cozi Ro-kavski preliv.
Kot pravi tozadevno poročilo iz Stofkholma, so Nemci v Trondbeimu zgradili velikani-sko streho iz jekla, pod katero bodo varne vse bojne ladje od največje oklopniee pa do naj-manjše podmornice.
Nemške l>ojne ladje bodo v Trondheimu prvič, da bo na Atlantiku moralo ostati več angleških bojnih ladij, da jih stražijo, drngič pa tudi, da bodo napadale angleške in ameriške konvoje, ki vozijo v Murmansk.
Tiipitz. ki je uradno razglašena, da ima 35,000 ton, ima najbrže 50,000 ton in je najmočnejša bojna ladja ua svetu. Oborožena je z osmimi 15-pal-čnimi topovi.
Oklopnico Tirptiz ste najbrže spremljali križarki Admiral Šcheer in Admiral Hipper, ki je sestrska ladja križarke Prinz TCugen.
KUPUJTE DEFENSE BONDS
in DEFENSE SAVINGS STAMPS
v vojaškem taborišču v Zetieu-ji pri Šikoku.
Njegovo poročilo se glasi: I "Vojni ujetniki dobivajo hrano japonskih vojakov in postrežba je dobra, samo prosijo več tobaka in toaletnih predmetov."
Japonska vlada je izjavila, da se bo glede vojnih ujetnikov držala določb, ki so vklju-|čeni v ženevski pogodbi iz leta 1929.
Japonsko poslaništvo v Berlin v Švici celo pravi, da dobe vojni ujetniki celo boljšo postrežbo, kot pa je določeno v mednarodni pogodbi. Dovoljeno jim je tudi brati japonske liste, morejo poslušati radio in smejo tudi pod gotovimi pogoji iti izven taborišča.
Nemške podmornice na Atlantiku
Japonci so od Nemcev zahtevali, da začnejo veliko pomorsko ofenzivo proti Združenim državam. — A dm i ral Doenitz je orivolil to akcijo.
Angleška admiraliteta naznanja. da je Nemčija pričela veliko podmorsko ofenzivo na Atlantiku od Azorov pa do Oroenlandske v namenu, da zadrži ameriške bojne ladje na Atlantiku, ua ne bi mogle biti poslane v Azijo proti Japonski.
P o najnovejših dognanjih angleške admiralitete je bilo ta mesec na Atlantiku 34 nemških podmornic.
Pričetek velike ofenzive nemških podmornic na Atlantiku je Japouska zahtevala na konferenci osišča v Monakovem! v januarju. Tedaj je admiral j Kari Doenitz, poveljnik potimo rske mornarice, obljubil, da se bo posluževal majhnih podmornic v evropskih vodah, večje podmornice pa bo posla na obrežje Severue Amerike.
Prvotno je bilo določeno, da se ta podmorska ofenziva prične 1. aprila, toda Japonska je zahtevala, da se ta ofenziva prične prej in se je v resnici pričela dva meseca pred prvotnim načrtom.
Adolf Hitler je dal admiralu Doenitzu popolno oblast nad podmorsko vojno, kot jo je dal cesar Viljem admiralu Tirpitzu spomladi leta 1917, ko je bila oznanjena brezobzirna pod-'
morska vojna.
Letošnjo zimo so nemške tovarne v notranjosti dežele zgradile mnogo podmornic, "ki s'o bile poslane v Bremen in Kiel, kjer so dobile "krvavi krst" v manjših operacijah ob obrežju.
Zadnje tedne so nemške podmornice potopile več tovornih pa ni i ko v, zlasti tankerjev ob obalah Kanade, Združenih držav in Venezuele.
Angleški viri izražajo mnenje, da bodo nemške podmornice potapljale ladje 'n še posebno tankerje ob ameriški o-bali še 3 mesece, nato pa bo poslana v Tararbslco morje kaka prav velika nemška bojna ladja, ki bo uničila vse petrolej-ske naprave v A rabi. Do tedaj — tako misli nemška admiraliteta — bodo nemške podmornice pregnale večino zavezniških velikih bojnih ladij z Atlantika.
Kolikor je mogla dognati angleška admiraliteta, poveljuje krdelu nemških podmornic ob ameriški obali kapitan Hardegen, kapitan Tiesenhau-s'en pa poveljuje podmornicam v Sredozemskem morju.
Kapitan Hardegen je naj-slovitejši poveljnik nemških
podmornic, odkar se je s svojo podmornico potopil kapitan Guenther Prien. Hardegan je potopil že H ladij, med njimi tudi tri tankerje v največji bližini New Yorka.
Kot pravi list "The TCven-ing Star" v Londonu, so Nemci, odkar se je pričela vojna, izgubili 130 podmornic, toda navzlic tej veliki izgubi so pričeli veliko podmorsko ofenzivo na Atlautiku, da zadrže ameriške bojne ladje, da ne morejo iti v boj proti Japoncem v Holanaski Vzhodni Indiji.
JAPONSKA SE DR2I PRAVIL
Norman H. Davis, predsednik Ameriškega rdečega križa je včeraj naznanil, da je od Mednarodnega Rdečega križa v Ženevi v Švici prejel sporočilo, da Japonci dobro ravnajo z ameriškimi vojnim ujetniki v taboriščih.
Delegat Rdečega križa v Tokio dr. Fritz Paravicini je sporočil, da se naha jata na Japonskem 502 ameriška vojna ujetnika z Gnama. Ravno tako je bivši1 gove mer Guama Johnson MacM i lian sporočil, da se nahaja s 355 vojnimi ujetniki
Obe fotografiji jasno kažeta,kakšna grozodejstva uganjajo Nemci v Rusiji. Gor : ' • slika kaže pert Rusov z vrvjo okoli vratu, spodnja slika pa kaže izvršeni čiu.
NEMŠKA GROZODEJSTVA V RUSIJI
09) priliki 24. obletnice rdeče armade je Josip Stalin v svojem dnevnem povelju na armado rekel, da bodo Nemci vrženi iz sovjetske zemlje, toda je armado opozoril, da sovražnik Še ni premagan m cia. bodo prišli še iiuui boji.
Stalin tudi inaJo dregne zaveznice, češ, da Rusiji ne pomagajo, ko pravi:
"Nemčija ima zaveznice, ki se bore ž njo. l)o sedaj mi še nismo bili v tem položaju, pa vendar smo obdržali svoje.*'
"Sovrv'iiihr bomo vrgli izpred vrat Leningrada in osvo hodili bom > IJelo Rusijo, U krajino i r»ivrim,r' ji« rekel Sta-lion. "R-!c»\ > zastava bo \ i-hrala |m»v.«»i. kjer je vihrala poprej."
Stalin v rojeni dnevnem povelju ne ::menj:t iioIk-iu- p'-se-lmo velik* zmaJio zadnjih dni, pač pa pri vi, da rdeča armad", napreduj" na vsoh krajih 170'J milj dolg? front 2.
Stalin v svojem povelju razlikuje Hitlerja od nemškega naroda ter pravi:
"Ta vojna l>o mogoče končala Hitlerjevo kliko. In taka rešitev bi nas veselila. Toda smešno bi bilo Hitlerjevo kliko zamenjati z nemškim narodom in oiemško državo. Zgodovina nas trči, da Hitlerji-pridejo, pa zopet gredo, nemški narod in nemška država pa l>osta ostala."
Stalin je opozoril ruski narod, da mora napeti vse svoje sil.e da dobe vojaki potrebo orožje na fronto. Rekel je:
Na fronto morajo biti poslane nove čete, da izvojujejo zmago. Industrija mora delati > podvojeno močjo. Armada mora dobivati vsf«k dan več in več tankov, aeroplanov, topov, itrojnic in drugega orožja. Tukaj tiči moč rdeče armade."
Poročilo iz glavnega stana
Nemci bodo vrženi iz Rusije
Stalin pravi, da bo vojna končala Hitlerjevo kliko. Nemški narod in nemška država pa bosta ostala.
Kdaj bo Hitler pričel ofenzivo?
Vso moško silo v Nemčiji skušajo mobilizirati predno se začne pomladna ofenziva proti Rusiji.
Po mnenju berlinskih voja-,j škili opazovalcev Hitler svoje pomladne ofenzive ne more pričeti pred sredo maja. In ker se nahaja šef nemškega generalnega štaba feldmaršal Wilhelm Keitel v Bratislavi, j kjer se pogaja s slovaškimi t ministri, je to znak, da ofenzi-i va še ni tako blizu.
Nemčija pričakuje od Ma-Idžarske in Romunske po .'>00, ,tisoč vojakov; Keitel !>o sku-; j šal tudi od Slovaške dobili {čimveč vojakov 111 ravno tako
i tudi od Hrvatske in Bolgarske.
i
Tako upajo Nemci, da bodo po teh deželah za svojo poiula- ^ dansko ofenzivo dobili okoli j 1,000,000 vojakov.
Sneg se je že začel tajati na ( Krimu in okoli Azovskega j morja, vendar pa pride pri ka-' ki večji ofenzivi cela vrsta1
stvari v pošte v in v sled tega nemške pomladanske ofenziv« ni mogoče pričakovati pred sredo maja.
Nemčija pa se 11a to pri I pravlja in mobilizira vso moško silo, mlade fante in starejše može. Vsak uradnik, ki jo zmožen nositi puško, mora it v armado in celo uradnikom v ■ ministrstvi li ni prizaneŠeno. i Iz tovarn kličejo delavce po« orožje in ua njihovo mestr prihajajo ženske. Na delo bo do jw>klieanc vse žene, ki ne do ji jo otrok. Od septembra 393f 1 je v nemški industriji zaposle jnih že 1,000,000 žensk. Samci I na poštnih uradih je 200,00< t žensk, pri železnicah y»a 7fi,00< i in pri berlinski poulični želez I niči je 000. žensk, med nji 'mi 60 odstotkov omoženih.
AMER. OFENZIVNA ARMADA
Vojni tajnik Stimson je naznanil, da Združene države ve-žbajo vojsko v ofenzivne n*»-lueue in bo^pojieda .vojm* na ■
ravnost {»roti osišču in ne bo v majhnih oddelkih raztresena po svetn.
Na časnikarski konferenci je vojni tajnik povedal, da mora biti javnost vedno pripravljena na kak udarec, kot je bil napad na A robo.
"Vojno moremo končati sa-
1 pravi, da so v soboto Nemci izgubili l(i aeroplanov, Rusi pa pet.
List "Pravda" pravi, da je bilo od <). decembra pa do 15. t januarja ubitih 300,000 Nemcev.
■1110 na ta način/' je rekel Stim-| son, "ua pričnemo ofenzivo in go prčm-um kar najbolj moeno^ Sestavljamo obrambno silo na ! kopnem in v zraku in poslužili j -e bomo vsake priložnosti za napad 111 vsako presenečenje. ' Ako bi delali drugače in bi vo-jdili samo obrambno vojno, bi I to vodilo do gOtoves^a poraza." j__:_—
Kanada nastopila proti
tatovom avtnih obročev
I Dominijska vlada je sprejela odredbo, po kateri je jako ikaznjlvo, ako kateri kupi ali j)roda avtni obroč s katereira i je izbrisana številka, katera !je bila vdelana v kavčug pri j izdelavi.
-g L AS N A K O D A- —New
Monday, February 23,1 942
TBTANOVLJBN L 1IM
"GLAS NARODA"
___(VOlCi OF m fOPLB)
UWWA ud PabUabed by SloTeale PnMIahlac Cwy. (A Oorpormtlaa) toak ftakaor. President; J. Lapsba. Sec. — Pl«c» of butneu of tbt •arpomtloa ud ■rtdr—— of above otflcen: 216 WEST IStb STRUT, _ NSW YORK. N. T.
49th Year
■ --- —-- . »
-*»•■• Naroda" la imqM »rery day except Saturday*, Snnday* and H olid ay a
ftaberrlpttoc Yearly »■.—. Advertisement on Agreement.
ij '2* «efo leto »olja lint m Ameriko in Kanado $0 —: aa pol leta *3<—; i aa letrt leta ti.80 — Za New York aa celo leto »7.— ; aa pol leta tS.CO. Sa loceemetvo aa celo leto «7.—; aa pol leta 13.80.
j Mlaa Naroda" labaja vaaki dan 1* vsemu aobot nedelj In praanlkoe.
-«LAH MiqOA: ti« WENT 18th STREET, NEW YORK, R J. Yalepkaae: CBelaea 8—1Z41
SODIŠČE V RIOMU
Pred najvišjim sodiščem francoske vlade v Vichy ju, ki zl>oruje v Kiomu, se zagovarja pet mož, ki predstavljajo biv-francoske vlade, ki so zakrivile poraz francoskih armad. Znano je, da je prišlo do te sodnijske obravnave samo na zahtevo nemških vojaških oblasti, ali naravnost na zahtevo A-dolfa Hitlerja.
Poslušalci obravnave >o večiuoma časnikarski poročevalci.
Obtoženci so bivša ministrska predsednika Leon Blum in Edouard Daladier, bivši vrhovni poveljnik zavezniških armad general Maurice Gustave Gamelin, bivši zračni minister Guy La Ghambre in Pierre Jacomet, generalni nadzornik deželne obram/be.
Predsednik sodišča je sodnik Pierre Caous.
General Gamelin je na prvem zaslišanju takoj izjavil, da je pod njegovo častjo kot vojak, da 'bi pričal proti obtoženemu vojaškemu poveljstvu, in da bo zato molčal.
Obtoženci ne prosijo milosti, ne jokajo in se ne izgovarjajo. Blum je slovesno izjavil, da sedita na zatožni klopi republika in demokracija in da ju bodo obtoženci branili. Ravno tako je tudi Daladier, četudi nima tolike govorniške zmožnosti kot Blum, svečano izjavil, da bo dokazal, kje je prežalo izda jtsvo in kdo je izdal Francijo.
Med predsedujočim sodnikom C-aousom in Daladiero--vim zagovornikom Ribetom je prišlo do precej ostrega besednega spopada, ko je Ribet rekel, da ima "francoski narod" pravico vedeti, zakaj je nad nekatere posamezne odgovornosti vrženo tako skrivnostno zagrinjalo.
Sodnik Caous ga je zavrnil in opozoril, da naj vedno vse svoje izjave naslovi na "sodišče", ne pa na "javno mnenje", na kar je Rilbet odgovoril:
"Nikakor nisem pozabil, da stojim pred sodiščem, toda navzlic temu je «za sodiščem francoski narod."
Sodišče je tekom nad poldrugo leto trajajoče preiskave nabralo mnogo dokazilne tvarine, iz katere je razvidno, da Francija niti najmanj ni bila pripravljena na vojno.
Tako je imela Francija v februarju 1940 110 divizij na fronti, Nemčija pa 120 do 130 že v septembru prejšnjega leta.
10. maja, 1940, ko je Nemčija pričela svojo ofenzivo proti Holandski in Belgiji in Franciji, je imela Francija na ironti 115 divizij, proti 180 nemškm, med katerimi jih je bilo 12 oklopnih. 10. maja, 1940 je Francija imela samo 17 proti-tančnih 90-milimeterskih topov.
Ob času. vojne napovedi leta 1939 je imela Francija 2108 tankov vseh vrst, Nemčija pa 4000; 10. maja, 1940, je ime-Francija 3160 tankov proti 7000 nemškim.
Tudi artilerija je bila v zelo slabem stanju, kajti topo-\j so večinoma izvirali iz leta 1914-1918, razun topov v Magi-n o to vi črti. Armada je imela 50 odstotkov premalo čevljev — samo 3,000,000 mesto 4,5000,000, in 40 odstotkov premalo odej 3,000,000, mesto 5,000,000.
1. septembra, 1939 je general Joseph Vulilemin, vrhovni poveljnik francoske zračne sile naznanil, da ima francoska armada 1410 aeroplanov, med njimi samo 494 prvovrstnih. Istega dne je Nemčija imela 10,000 aeroplanov, med njimi.4800 najmodernejših, Italija pa jih je imela 2500.
10. maja, 1940 je imela Francija 1730 aeroplanov, med njimi 1130 prvovrstnih. Tedaj pa je imela Nemčija 15.700 ae-i roplanov.
General Gamelin je obdolžen, da ni znal "ravnati z jio-čjem, ki mu je bilo izročeno" in da ni izpolnil svoje dolžnosti, da 'bi pogosteje sklical na posvetovanje obrambni svet.
_ Ministrski predsednik Daladier je obdolžen, da je 1U. junija, 1939 senatnemu vojaškemu odboru rekel, da se .90-onili-meterski protitančni topovi že izdelnjejo, toda preiskava je dokazala, da je bilo vse to samo na papirju.
Kot vojaški izvedenci bodo za priče poklicani generali Maxime Weygand, Armangaud, Georges. VuHlemin. Dufleux, Decamp in Bouscat.	*
Nov oltar v katedrali »v. Patrika v New Vorku
Delavci so pričeli podirati veliki oltar v- katoliški katedrali sv. Patrika na 5, ave v Jfew Yorku, ki je bil v rabi od lqta 1879.
Stari oltar bodo shranili,
dokler up bo postavljen kje drugje in ga bodo .najbržo po stavili v cerkvi Fordham vseučilišča v New Yorku."
V treh tednih pa bo postav-, ljen nov oltar.
IZŠLA JE NOVA KNJIGA V ANGLEŠČINI O ŽIVLJENJU AMERIŠKE DIVJAČINE POD NASLOVOM
AMERICAN
M WILD PP LIFE
V knjigi je nuLanCuo popisano Življenje posameznih živali, živečih na suhem, t morju In v zraku, tako da bo TEakdo, ki ljubi aanrco in ujeno pestro žtvalstro, knjigo bral x velikim zanimanjem, ker bo v njej mlsoI marsikaj iz življenja divjih živali, kar mu closedaj Se ni bilo znano.
Prvotno je Bilo nameravano to veliko delo izdati v petih knjiga 1). toda je slednjič iziti v eni sami knjigi, ki pa pri rsem svojem skrčenju prinaša POEOLXT POTIŠ ŽIVLJENJA AMERIŠKE DIVJAČINE. ■■:-.! :
Knjigo |x> z užitkom bral lovec, ker navija in popisuje rse živali, ki jih je dovoljeno in prepovedano streljati; farmer, ker so i »opisane -živali, ki na potjo koristijo ali Škodujejo ter slednjič ribič, ker so "v knjigi uaStete VSE
lilHE, KI ŽIVE V AMERIŠKIH VODAH.
Poleg poljudnega popisu iti pripovedovanja vsebuje knjiga 3« SLIK (fotografij) ; 6 slik v naravnih barvah, v velikosti cele strani, ter ima 778 strani. Velikost knjige je 9 x 6 inter. Knjiga opisuje sesavce, ptiče, ribe, kare in iivali, ki so ravuotako na suhem kot v vodi doma. — Vezana je v močno platno z zlatimi, črkami.
POMISLITE, TO KNJIGO LAHKO 1'OBITE SEDAJ ZA CENO:
Sedaj $3.50
Naročile i«>5ljn<> .... KN'JI<;AUXI
SLOVEXIC PCliLlSfUNG COMPANY ne W. ISth STREET, NEW YORK.
(Predsednik Roosevelt je <k-jal v svojem poročilu po vojni napovedi Japonski:44 Zavedati se moramo, da bojevanje proti Nemcem v Srbiji ali v Norveški pomaga nam.' * Ta izjava temelji na najeudovitejšj in na jdnznejši vojni. ki smo ji p"čo Že več mesecev: četnisški vojni v Jugoslaviji.
• Ozadjj te vpjno je zelo prosto, za tistega, ki jo pozna. Srbski narod je od zdavnaj navajen na^ oboroženi odpor proti tujemu osvojevalcu in četniška vojna je ssestavni del njegove zgodovine. Stoletja turškiih vojn -o od časa do časa prisilje-vale kmete k btigu v planine in zatekanju k orožju, da se upro proti tuiiškim gospodarjem ali sultanovi vodiki. Narodno haj-dužtvo z vsemi svojimi .social-. nimi in političnimi posledicami
L|j<? začelo ustvarjati zgodovine ' | v pokrajinah Južnih Slovanov,
■	| Take upornike so -v e>bi*-kil)
krajih imenovali "liajduci*' v • zahodne.?Ših pa "nekaki" — tisti, ki so prt d Turki pobegnili . v Sredozemskem morju. Njihovo borbe prati beneški republiki iz utrdb v Senju in v Omi5u so se odlikovale z istim rodoljubnim duhom, kot borbe njihovih bratov hajdulkov. Pozneje -v 19. stoletju je politične hajduBtvo v bojih na Balkanu igralo najvažnejšo vlogo pri o-, svoboi vsiiju srbskih pokrajin Hajduki so bili, ki so zanet:li in izvojevali oboroženo vstaj« leta 1804 unor, ki je pomenil začetek splošne srbske vstaje Ta nenavadna vrsta rokov 1 n^šfcva ie v 19. s»tol tj-u doži vela še drusraenc- čaee. Za ča sa Obrenov:,eeiv je zatirani kmeoki živeli v S^biii porajal .. prave rekovn ioče. ki so raz^a-j^li i>o nlaninah Rudnik. Ho-t molie. Kucfl i in Jphor. 5Ht>ski T>e«nik Janko Veselinovič je c tem delovanju nar>:isal kniio-o ki >o priste(v»mo m«d naiboljša ( df-la srbske književnosti.
V začetku 20. stoletja je čel nišlko bojetvanje Apet postale i v?!žno za atrodmnno srbsikil krajev. V Južni Srbi i i so s* «rbski in bolararski ^komf^e' kr\-avo borili proti Turkom. £ poznoie nKd sabo. To vojsko-vanje ie preživelo dobo turške i era erospodstva in trgalo vi=e dr , Tvpkai let na.7aj, Taikrst so "komiitaši" Vaniea Mihaik-vs ' vršili redne nanade na jue^hv i Ivansko oizemlie. pantaga^at
■	Mussolini je v i Italiji in l>ole:a»
v
Cetniško vojevanje
s-ki vladajoči stimji. Tako je četuKko bojevanje vedno bilo pomembno za politično zgodovino Balkana in »lasti Srbije.
\Meseca aprila leta 1941 .so načine oklopne e^iote proga-' žile Juigotilaivijo. Mnogim tu-! jim oQjazm-alcein ^e je zdelo, da zasedni stroj deluje točno kot povsod drugod. To .je trajalo do konca junija, ko je na Vido vdan nastala v hercegovskilt 1>laninr.h. oUcrožeaia \>>taja. Ta vest je bilo.prvo poročilo o-o<l-por, ki je .prišlo v *ve-t. Skoraj v-sa ipoiočila iz Berlina, Bud'mpe^te, Angore in Kaira
bila polna vo+»ti o vse večji divji vojni v Jugoslaviji. Krajevni upori in vstaje so so meseca septembra spremenili, v pravo vojno ki se je razširila j po vsem vzliodnem in srednjem | dc.lu ozemlja. .
(! Ta v^jf>ka je narpdna vojska j v prahrem potnenn besede; nje-l^no naraščanje je nara\*no in letalno; njene vrste so izpolnjene z narodom, ^rorda bo čas I pokazal., da je to bila tudi me-ščanska vojna, ali zunanji uj>or, ki je piej>la?vil ztauljo in povzročil notranji upor, kajti i kraji še niso bili očiščeni vseli, , ki so ustali izza pronapijak li vlad Stojadinoviča in Cvetko-viča.-
| SJte-vilopi jjodatki o tej vojski že niso j^tančno znani. V oktobru se je govorilo, da po-• trebujejo Nemci 45,000 ljudi za ( nadzorstvo v Srbiji. Stanje je I pp^ajalo vse težje jn Nemci co biii prisiljeni pas],ati še nekaj ^ novih divi-aj, čeprav so jih potrebovali na ruskem bojižcu. Tx>ndoyskj krogi sodijo, da no-j ve jugpeloyanske sile štejejo o-I krog 100.000 ljudi "uod povelj-etvona čatifaiikov redne vojske.
Čeprav je središči1 glavnih j uporov v zahodnem delu Snbi-( je prihajajo poročila o eetniški delavnosti tudi iz Dalmacije. Črne gore in drugih krajev države. Opravičeno je mišljenje da so «cdaj vsi Srbi, Hrvsti in t Slovenci pristopili k močnemu ) oboroženemu odporu proti na-» cijem. fašistom in njihovim po-1 ma oračem doma. Italijanska zasedba vsesra "nm a.tske^^' Prl-i merja od Reke do K -torja go-- vori o merali previdnosti in ■ obrambe proti samemu lirvat-> skemu narodu.
Pomen vojne v Jugoslaviji je vsestranski. Ta vojna je na-j pravila globok vtis na pod-jarmljene narode evropske celine. Daje jim upanja prav i tako, kako rje odločitev Jugoslavije v mesefcu marcu in aprilu navdušila demokratske sile v Evropi in drugje. Dalje ima vojska Draža Mihajkuviča globok pomen in vzpodbujalno | moc za ves Balkan, postati u-| tegne središče vstaje velikega I I dlisega. ko pride č<us za to -— upor, ki 1m> segel čez mejo Srbije in Jugoslavije; Vojna v Jugoslaviji dalje nalaga naci-jem. da morajo tam držati veliko zasedno vojsko in tako slabijo sAojp moč v Ruisiji in drugjf. Končno .je ta \Tbjna znatno ovirala 'n zavlačevala zalaganje afriškega ^jišča z ljudmi in potrebščinami. .
Iz vseh teh razlogov je vojna v Jugoslaviji važen del svetovne vojne. Zlasti pa j<?i dokaz, da narodi hoe-jo svobodo in da nobena cena za doseg .tega cilia r.i previsoka. Cilja, ki je -se-daj zedinil vse svobodne in demokratske sile sveta. .
'4Free World."
Rojake prosimo, k o pošljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES
©Sirom* CANADIAN POSTAL MONEY ORDER,
■ko.je vam le prjrp^o
_
j KUHARSKA KNJIGA: 1
i MR Recipes gf All | ! (fjp Nations |
li tiMJyjtfj	. (V.angleškem jeziku) 1
x ^^m recepti vseh narodov I I;! ^^P^ Stane samo 00
'S	' • -
Knjiga je trdo vezana in ima 821 *trani~^£M»
X Recepti so napisani y angleškem jeziku; ponekod pa soY \ tudi v jeziku naroda, ki mu je kaka jed posebno v navadi] ,,
m Ta knjiga je nekaj posebne®^ za ope, m se zanimajo zaj H' •i kuhanje in se hočejo v njem čimbolj izvežbati in 'i1 'i izpopolniti.	) \ \
pri
KNJIGARNI SLOVEmC PUBLISHING CO
816 West 18th Street	New York, N. Y.
PR0ČNJA ZA LEND-LEASE POMOČ ČETNIKOM.
( JČPO — Dn« 18. februarja je izšlo sporočilo, da jugo -«lm-aifcka -vlada za prosi laza /'lund-leaM1" poaiioč generalu il>ratži Mihajloviču in njegovi t|brwki vojski, ki s^e v. planinah že skoraj več kot leto dni bora j, proti Xcmcem. V Beograd,!^ Xiš in v druga .«rl)^ka liizsta je'J ^eiučlja v (»lirtiinbo ovojih posadk proti Srbom poklala JH.--I
m svojih divizij. Srbski napadi prizadevajo Nemcem neprestane izgube v ljudeh in v Jnateriahi. Vendar so srbske tovarne orožja v nemških rokah in general Alihajlovič ne more nadom -^čnti svojrh iagub dorini N" mci dobivajo nov matt rial iz Nemčije. Poučeni krogi -pdijo. da je Draža ^rihajlo-vič zaradi tega poslal nujno pro "njo jugoslovanski vladi v igTinnstvu, naj -mu pošlje potrebščine in streliva in mn tako omoeroči nadaljevanje borbe.
Ko so Nemci zavzeli Jugo-Uavijo, ie general Milinjiovič rešil več ekladižč orožja, srl>* ^ki vojaki pa so .s seboj odnesli puške in nekoliko strojnic-
Od tega čssa je general Mihaj-lovič večkrat dobil ipomoč iz ^mtejstva. Čeprav viri niso nikjer omenjeni, se, zdi, da po potrebščine plpeljala letala iz [Rusije. Jugoslovanska vlada ,se .zaveda težav pri pošiljanju l>omoči generalu M bajloyicu. Najbližje angleško oporišče je v Libiji, 800 nriij od Be,ojrrada.
Južna Srbija je zelo priprav-Jia za način bojevanja generala Mihajloviča, sama borba pa je izročilo srbskega kmeta, ki se je štiri stoletja boril pro-j ti Turkom. Vojska generala, j Mihajioviča šteje danes okrog, 100,000 ljudi. Millajlovič je nabral nekoliko najpotrebnejših naprav. Če>sto so jih sestavili samo za silo. Iz poedinih delov porašenili k tal 50 sestava 1 i nekoliko lxmibnikov in ti so obstreljervali nemške položaje Letala so odletela iz s»kriv-luili in nepripravnih leitališe in I vsak let je za posadko ponienil 'samomor. Greneral Mihailovič ne nosi uniforma, da ca ne bi izdala. Kakor vsi njegov- častniki je tudi on oblefen v kntet-|«ko obleko, kajti kmetje ga ne Jbcdo izdali. .
I——____
jlSČE SE —
izvežbane iSlVALKE za otroške klobuke, dolga sezona, visoka plača. Oglasite se takoj, IBA G. KATZ 395 — 4tli AVENUE 11a vogalu 28. ceste NEW YORK „
- 2—•
JERBV KOPKIVŠKK In njefov orkester na ploitah
To rezin ka Polka
Na pUeIdcjUj—vidSek ,Štv, M 575 in DUQUESNE UNIVERSITY TAMBL'BICA — Stv. M 571
Za toz. cenik In cene plofič se obrnite na: JOHN MARS1CH Inc. 163 We«t 42nd Street. New York
KUPUJTE
tHEFENSE BONDS i n STAMPS
POMiOČ MEHAJLOVIČU.
tPoložaj vojake generala Mihajioviča in položaj vojske ge-i nerala MacAithurja na Fiilipi-nali sta .-i ak-lo ]>odobna. Njnna nt-uertraše«ost, njuno nadaljevanje \-ztrajne borbe proti pie-Mcsči. njuna osamljenost njuni u^ptijii pri zadrževanju inoč^ nejSepa »sovražnika- njihovo drzanje važnih utrdb, ki jiana utegnejo pozneje koristiti, razvnema domišljijo in svet kriči: je mogoče, pomagajte jima!"
V planinskih predelih Jugoslavije — države naroda, ki je z orožjem uprl Hitlerjevemu navidu, ko je vlada popustila — 100,000 vojakov ge.iif-rala Draža Aliha.jlo.viea, ž; dol#e uie-sQcc «edem nemških divizij v snbskem V,zem1jn.. Ker nimajo orožja zc- večje napade, se rodoljubna vojska bori kakor ve in more in onemogoča os-vojeValcu umik. A AEihajlo-vičevi ljudje — ostanki jugo-slcrvaii-kc vo-jske, srbski četni-ki in vsi drn?i - svobbdoljabni borej — nimajo tovarn orožja, ne morejo nadomestiti izgubljenega orožja ki samo po sebi ni najboljše in ki ga nikdar ni i dovolj. Zbili so v kup nekoli-I ko letal. Kmalu jih ne Ijo več; i kajti iz strtih defcv sestavije-Tip. letala ne trajajo dolgo. Kralj Peter iai jugoslotvanska vlada v iztnianstvu prosita gl/že pomoči. In sedaj Ameriko- za "lend-lease" pomoč.
Ce je mogoče — ta 44če" smo že tolikokrat slišali v zvezi z Mae Arthur jam — je \i*edno tvegati. Ker so sjedišče upora vseli balkanskih naT<cdov, ki so jih naciji zaMižnjili, jih ne smerno spregledati ali podcenjevati. Imamo dokaze, da bo po-i moč prišla v roke, k L so je ivred-ne, dokaze podobne MacArtkur jcivim, tako da vijemo roke Ob j n^slih. da bi obljube ostale ne-izpolnjene.
"N. Y. Herald-Tribune.'"
IŠČE SE	-
EZVEŽ^ANE SIVALKE za ženske klobuke. Oglasijo se naj pri: BE31WICK HATS, f>4 TV.
39th Street, New York City. .
2x
Danes je štiriindvajseta obletnica ustanovi jen je annado sovjetske Rusije, in včeraj je poteklo, ogery uupspcev od .čapa ko je. Hitlerjeva yojska vdrla •v RiLsijo. Nemci so takrat govorili, d/i bodo oktobra meseca v Moskvi. Gotovo bo danes i velika proslava v Moskvi, ker je dan Rdeče vojske. Rusi iina-jo res vzrok za proslavljanje, ker je ruska armada edina ar-
•	mada, ki se je Nemcem uspešno postavila v bran. Ni pa samo vstavila nemške armade, temveč jo je tudi pognala v beg.
*
Dosti stvari se dogaja, ki i sploh se ne strinjajo s vpjnjm
•	naporom Zdmženih narodov,
•	da se nniči moč osfišaa.
' Prejšnji teden je nev.-yorski ' list P. M. priobčil poročilo iz ' Wasbingtonu, ki opozori jav 1 nost, da so še v^dno >tra:»i£e, ' ki delujejo vede ali ue.vi-de pro-: ti mirodni varnosti. V tem shu čaju so vmešani Angleži ki so
•	zainteresirani v nuluike Rio " Tinto, ki so največji bakreni } rudniki v-Evropi. Rudniki m* ^ nahajajo v fašistični Španiji j in zalagajo Nemčijo .z bakreno
rudo. Ta skupina je. na delu, da dobi potrebno maši norijo iz r Združenih ' držav, ki jo primanjkuje v Španiji.
Vsak ejesport za vojno potre-\ bnega orodja potrebuje dovoljenje ameriške vlade. \n to dovoljenje iščejo z izgovorom, ! da. ako sodelujejo s* Franeovo 1 vlado, tudi pomagajo Združe-' nim narodom, ker edino na ta j način lahko pridržijo že. tako j zrahlauo špansko prijateljstvo.
Za gotovo se ne ve koliko bakrene rude gre iz Rio Tinto ' v Nemčijo. Družba je ca^o zanikala^ da sploh, eksportira r Naeije^i. To je ^eveda jako . dvomljivo, ker je Franco uied . preobratoma v Španiji rekel, da je obljubil Nemčiji .cel proizvod rudnika kot plačilo za | pomoč, ki ga je dobil iz Ber-I lina V vojni proti republikancem. Španski republikanci so Ji v letu 1938 trdili, da imajo dokaze, da -je v -zadnjih šestih mesecih leta 1937šl-> v Nemčijo ; 300,000 ton rude. Koliko t«.n ;gre hedaj v Nemčijo pa ni zna-
'. noi ■ y - • , - .....
, i Rusija, Kitajska in druge dT-. i žavej ki so v -zvezi Združenih narodov, ni. mogoče dobiti do-, volj potrebnega orodja za svojo razširjeno .vojno industrijo. Ni verjetno, da bo polem Fran-oova Španija, ki je v zveii / osiščem dobila dovoljenje za mašinerijo, ki je ]>otrebua za
vojno produkcijo.
*
Ce imate sina, brata ali pri-jaicjja v armadni službi, jn želite njemu pisati, je potrebno, i da pravilno napišite lijegavo i ime in številko armadnega zbora kateremu je prideljeu. > Vsak zbor ima svojo pošto, ' in ta poŠta.ima šte\ilko. Reoi-i mo, da vojak je prideljen zbo-^ ru, M ima številko 16. Potem je 1 treba nasloviti takole pri-
| mei-) — Private Jolin Doc, r (Tukaj označite vojakovo šte-| vUko)
| Company A, 16 lafaiiierv,
A^ P. O. No. 16, (to pomeni Army Post Office štv\16>.-
Gare of: Postmaster, New Y^rk Ctty.
In naj bo vojak v Grenlandiji, na Karibijskcm otoka, v Panama, ali kjersibodi, dokler bo ostal pri svojem prvotnem zboru, ibo vedno dp^jl . pošto potom Anny Post Office Siv. 16.
To in Ono
"GLAS NARODA" — New York
Monday, February 23,1 942
VSTANOVLJBN U
Kratka Dnevna Zgodba
Na Jenkovem grobu
iSimon Jenko i»fye» Sonškti-ga polja 4n pnvi j^nik !*> JPr^-Pernu,je.hiJ rojen 35 aa njim in je uitfrl jet za. lyiiu, ijžj. oktobra 1869. Prehodil po-dob n 9 živ&pfko.: Prešeren, iti jo je dokončal isto tam rn v antiki služhd.. kopališeu-v Kranju sc.flji vhpd-n i ]>oti »redi prvo grobne vrste dviguje Prešernov in onkraj na lnvi, kakih deset korakov naprej ipa Jenkov nagiobni spomenik. Podcflniost njunega idealnega in realnega po-klica o-značujeta tudi nagrobna spomenika, saj sta oba izdelana v enakem slogu-in k-trnom, k* da je Jenkov spomenik nekolik-o višji ntiaiio Pretšiima\}ega. . in koFPkor pozmdjše pfcstavlijen, toliko tudi bol ie ohranjen.
'Pa še drugo podobnost razodeva nagrobni spomenik pri o-I) h pesnikih. Xapir? nantretna prvem kakor - na , drmgeui spomeniku nikakor ne iz.ra&a peemikega svojstva ne Prešernovega pe Jenkovega. Davni
ZALOGA SLOVENSKIH KNJIG ■SE DNEVNO ZMANJŠUJE. CE ŽELITE KAKŠNO KNJIGO NAROČITE JG ZBAJ
SLOVENSKE KNJIGE
LEPA KNJIGA je kulturna poslanka; odprjmo ji vrata v naše domove, qdprimo ji srce
(Finzgar)
idiot
Kplsjil P. M. Dostojevski ** TKI KNJIGE—NAD 600 str. Krasen roman enega najbolj -gib ruskih pisateljev. — Opis ntladenuhi, ki je imel ie v najbolj rani mladosti na^nenja k nenormalnostim. Opis je žlva-ben in ne utruja kot nekateri drugi romani Dostojevskega.
Cena $2.25
listki
Spisa! Kaavar Meško.
(144 strani.)
Cena 70c mabko sen j anin —
SLOVENSKI ROBINSON
Cena 7$c
milijonar brez denarja ;
Spisal Phillips Oppenbeim.
(92 strani.)
Do skrajnosti napet roman Is modernegj Življenja. Oppenbeim Je aaai angleški romanopisec poznan po celem šteta.
Cena 75'c
možje
Spisal Emerson Hugh.
J206 strani.)	— v
Zanimivo delo, ki bo nffjalo vsakemu Gltateljn. Prevod prav nič ne zaostaja ta originalom.
Cena $1.50
med pauarji in zdravniki
Spisal Janko Kal.
.(117 strani.) ' •. Štajerski rodak Sa< ni Of> svojega Štiridesetega leta stopil v javnost. Nato je ia?el pisati krajde črtice. kL Jib tabuje ta zbirka, nato je-.pe *aslovel s svojim romanom — "Gruntom."	. - :
"	Cena 85c
nadežna
NIKOLAJEVNA
Spisal V. M. G ar kin.
(112 strani.)	r
Junaki tega romana blodijo in . tavajo • skozi > temo življenja. . Vzpenjajo se kviSku, a' sredi pota omagajo.
Cena 30c
Tisto knjigo, ki jo bi radi brali to zimo, naročite še danes!
malenkosti
Spisal Ivan Albreht.
(120 strani.)
Cena 75c otroci solnca
Spisal IVAN PREGELJ
Pognani slovenski pisatelj popisa je .čudovit svet med iaikoatfo J nines* aofnca In senco hladne severne nofl
cena $1.—
sodnikovi
Spiral 49SIP STKITAK
Starosta oa£ll> pisateljev in pravzaprav o6e pravilne slo veQs&ne v tem avojm roma nu tata hi zanimivo popisuje življenje na deieU.
cena $1.75 v robstvtj
Spisal . Ivan MatiBč.
(255 rt rani.)	„ .. ; •
Ivan MatiČl? Je eden tistih redkih jiaSlb ljudi, Id ne pozna samo vojne in ftjeblh grocot ter posledic, an^pak sna tudi v s© pretresljivo opiftatL {
Cen a $1. 2 5 zadnji val
Spltal m fiOKlA , -Poahebl sTeveittkl pteatelj j fenjgrt poilaja se-k> janiisjive podaijfe o 9J&-jlb doživljajih v ftogaSkl Slatini.
cena -
znanci
Spisal KAPO MURNIK
Poenani humorist v tej -knjigi kaže razne snaCaJe ter knjigo earn označuje kot "Povesti in orisi."	i
cena $1.25
KNJIGARNA
Stovenic Publishing Company
216 West i.8th Street • New York City
TO JE
-POUČNI SPISI
KNJIGA
katero boste Z VESELJEM CITALI
ŽIVI
SP^iva*mma
Knjiga je svojevrsten pojav v slovenski književnosti. IfcaJ-ti^V nji Je * trinajstih 44sU> poglavjih opisanih trtoa^t rodov slovenskega -^aroda od davnih početkov v starem slovaostv* do - današnjega dne. Knjiga Je vemo zrcalu nažega Življenja .In trpljenja. In kdor Jo prebere bo veOel -e Slovencih več kot mu moro hoditi katerokoli naše zgodovinsko delo. £.
Naročite knjige Se danes!
Defense Savings Znamke lahko dobite po 10c, 5Qc, $1. in po $5. Na prodaj so Cena pri lokalni pošti in tudi po bankah in večjih trgovinah. jHmxstans
13 POGLAVU — 413 STRANI
V PLATNU VEZANO

Poštnina plafana

ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO
(F. J. Kern) — Zvezano ti :	,>Cena $2.—
Bodoči državljani naj naročijo knjižico — "HOW TO BECOME A CITIZEN
OF THE UNITED STATES" V rtej knjigi so vsa pojasnila in zakoni za naseljence.
4 Cen^ 35 centov
domaČi živinozdravnik
Spisal Franjo Dular. — 278 . at rani. Trda vez. — Zelo koristna knjiga za vsakega živinorejca; ppls .farnih bolezni In zdravi je-, A
njg; /Uke.	Cena
GOVSDO REJA
Spoitai R. Legvart. 143 strani s BlUoaipl.; -Cena
KNJIGA O DOSTOJNEM ' VEDENJU
■ r .- strani.	Cena 50 centov
MLEKARSTVO
Spisal Anton Pevc. S slikami. 168 strani. — Knjiga za mlekarje in fannerje v splošnem.
Cena 50 centov
- t
OBRTNO KNJIGOVODSTVO
£38 at ran i. ezana. — Knjiga jo namenjena v prvi vniti za stavbno, umetno in strojno ključavničarstvo ter železolivarstvo. •
Cena $L—
1'MNI ČEBEL4R
Spisal Frank Lakmaver. 103 str.
Cena $1.— i
ZDRAVILNA ŽELIŠČA
C2 strani.	Cena 25 centov
RAZPHODA J A
SLOVENSKIH
K N JI Gl
po zmerni ceni
Po 50c zvezek
Andrej Ternovar (Ivan Albreht) Snoti mali jnnak, < DontojevsklJ) Hlozofska ziodia (Alojz Jlrasek) Kaj se Je Makarn sanjalo (V. Ksc^ lenko)
sNa mzUlBtti potih (Frane Friaeh) Pravica gladiva (Vladimir Levstik); Verne duSe v vi cab (Prosper MLriiae) !
Zapiski i> mrtvega doma (A. M. Da-
,... - ■
Po 75c zvezek i
Beifegar (Artor Bemede) Po strani klobnk (Damlr Felfel)
PQ $1
Vertdiras (Pater Kajetan)
Sivko (E. S. Thompson)
Rudarska balada (Marija »ljHjff>)
Prigod be čebelice Maje (WalirhiT
Bonseis)	> •"
Pingvinski otok (Anatole France) Pisane sgodbe (Janko Kat>
Po $1.50 zvezek
Zlodln In kazen (F. M. Dostojevaklj)
Misterija (Gustave le Ronce)
kupujte defense bonds
in defense savings stamps
Vlade v Izgnanstvu
vijp .n C-ohositf'^ke c^ozo/uli vlado ^m^rižfeili ^dmden fa 4r-žane, da.poeie^i BifppagiftiHlajjki
jo vojdijo.ix 3klružeai|th ^dvmv po -radijskih .joddajah. ^ Madžarsko nekatere	kadrih vdanost Idejam iiffnokrftci-od. nekdaj fijucg^va, nevarnost za mir v njunih državah v jbpdočnesti. . ^ ^ .ffjo^oičilo pravi <ia >r> ti dvo čUtniei avezc zdrožculli narodavv pri ro4a?a?ijuusviOie-ga stališč niste poiskušali vmešavati v politiko Amerike, temevou ste opozorili na svojo iiarodno »bodotuiiošt, če bi v povodni AfadžaTski prišli na krmilo p^o-totalitariii voditelji. .Tnspcslafvija in CuLaslovaska ste nefo-*ttini .sosedi MatH:ir-sfke, n(ik<lan.kira sestavnega de-H avstroo^rske^a cesarstva
Kar sedaj ne]x>srodiio zadeva obe demokratski državi, j? fpoltičata delavnctet Tiborja vrm Eekliardta. bi\-tse«ra voditelje- knnetske, stranke malih po-sestmJkov v MatHai^ki. TiHor von >k*kiliar<lt je sedaj predsednik sknpbie petLli ]V[adža-rav,; ki se^tavl.ta-jo upravi)i (>J-l>or »fveta madžarskega £rtl>^T3.fa sw "neoflvitsno ^rodžar^ko/! ^dožem v N"e\v Yorku.
Pred kratkim so prosili za dovoljenje, da bi Eokhardt govoril po radin "WBUL v Bos to-nnt ki pošilja krjrtkcfvaLne oddaje za E\Topo. Čeprav je po-, .-tajii v .zasebnih rokah, je vendar v podobnih stvareh vezana na sodelovanje z Waishragio-> nam.
Po poročilu anreril&kib oblasti Eckhardt ni dobil dovoljenja za svoj g-ovor, ne zaradi o sebnih . razlogov, najjerjeinih proti njegnn. tenuveč zato, ke" uprava WRDfL postaije po želji Washiihgi:<xna sklenila, da. se .^jei^v/Asodoee smej^ u^ele-| ŽQva>ti^<?ddaj samo brez navaja-1 nii mwjj.^" , ; ; , • ■.
j	§es.tayTja0Q. swt
ipredapdnilc je, sami Madžari
• Ško m^žaf^k^f^^raKjIj^V t.'j i	madžar
skega rodu. .
. . Iz d iploiitatskLh ip fl^itwnil . krogov sporočajo, da temu gi feanju za ^neodvisno Madžar «ko " v aspro tune le derrfo kratske glcupine1 evropiskih na rodov v Aarnerilki- tegrsveč ma ! d^auslci svolxxl om^-el ci s&mi j Mnogi mifid njimi ■ so prepriča ' ni, • da". Ecikliardt spremlja. deJo;
yanje totalita^iii. srl v svoji d(^uovin+ grijjaai^o^ . „ . , ^^tata l^paxtdB^ofct je ^^dal BfKgn^teo. ^ kal^p ie pojasail uradiDo. st a i	vlad o
faznih Vsvp^o<tpili jg^jamj" državah- spomenici flied drugim j^vi:
vlada ^dniženih držav oii naklonjena "svoboid-uipi g^baiijtp11' in ^ku(pinam, fi i predstavljajo tata gibai^, ki jo .nj ik delovanje uamezjeoo proti v tcenoimi .notranji in. jsn-nanji.jjolitiki Zainiženiii drž^v in ji je ljubekv če upravne. .oS-<bore takih, gibanj sestavljaj državljani teli tujih držav in ne uaiif niški prijatelji.
Mada ne odobrava iiobciie-ga ixw^kusa ]jodpore ameriških državljanom- tujega rudu po ua-Čelu, da so "»sorodnina.iii-prav vlada priznava, da smejo ameriški državljani tujega rodu. vdani Združnim državam, ne oziraje se na to, prijazno spremljati narodne JL^Ž-uje tlržav odkoder prihajajo in da !>e smiejo zdi už.ivati ledt prijateTii in podporniki gibafij s, takimi težnjami!"
vesti iz nepok0bljive
jtcoslavijIs.
tSIo venski četni k i so dne ,1. februarja napadli železniško pestajo Verd, demol! rali SO stajo ter zažgali 23 železrpffiffi tankov b£aicina. Vqč itaii^p-skih vojakov je bilo ubitih, listaj a Verd ee "nahaja na. giš^-ni progi- Trst—Ehinaj ter je komaj 20 kan oddaljenr.- od Ljm>-ljant*,	^ ... .
V	Bosni so ^goeltfvandjjfe .edinice napadle itali javijo 'J Iotto na progi Bileca—Ndi zajele 4 tanfee, 3 motorna Vozila im mtnogo orožja. TJje^i je bilo tudi več italija^loih vijakov, uied njimi en polkovmi^r. Žele?niSyo progo, samo "pa so popolnoma, razdajali. . V , Piy .IvloJhiQku . v Ikr^govifei so jugO^Ov^ke ^Jinic^ M-
itailiasskt oet^.. Releji lo^ia^h. k^š tfinoifo	matc^iada. ^
.iPre^oIjeTa^
Hli .^ki^^ijaitip
m prfceli gradil ne^e tov^fflfie. "j;-v".
V	pogorju Krima da v.puijl-4jf«gskih fei^jjh	vec iiaoip rfj^aiskili iq*?žin faptoy, ki,priz$4eyajo n«n%škm>-ipita>-Ihianskrm oVupatorjem nuioypo tež^v^ ija p^de., .
sX^ako^ki radio poixwa, da rartogi Hrvatje, ki so bili.nasij-no moibilizirarti in postni rusko fronto, beže k Rusobtu 369 polfk 109. neuite d4viaije je bil papolnjen s temi Hrvati — vdcina jih je že zbežala Ac Busobi..
■	■častilci .ol^eh jpesnlkw so pri postavitvi gi oibnega spomenika
l .zbrali t|»t<i »»tajie. ki govore o . gi-obu. Prešernovi stihi t— t4J&na: se..t^fai je 4«lja. polnila; ' v zemlji donnayi d£ t£UJpk> le-► ' — so. bili zloženi p^č v
■	primaren špcapin Andreja Šano-leta, tel je toliko po »vetu po-toval in naposled vendar po ;voji želji našel počitek v ^do-mat?i, to se pravi — slovenski zepidji. Za Pr^šenia pa» ker je e>ebi pel: "O Vrba, srečna dn.ga vas domača/' bi imel tisti grobu" napis le tedaj svoj pravi pomen, ko bi počival tam, 'k?', v donniačn zemlji,, da, gTob "•bi /bližnji so^e<l ivaroval —. ■-vet* irarka.*'
lEnakone tudi Jenkov nagrofo nii n^.pis ne vjema povsem s TK^ui-kovo tedanjo predstavo, žel.fo In mislijo. Ko je fpesnik pel >vx>.k» pesem '.'Gori.'* si je pač predstavljal in morda tudi t resnici gledal owed seboj Šnianio croro tear si tedai tilio-mg.žejel, da \ji iweival^ob njej
i na iSoi^lkean polju. Za človeiko- i i vo stvarno vrednost in po-) inenuibnctet je seveda vseeno,
-	ikje da počivajo nj;igovi ze-j ; med^aki ostanki.
-j tfloinšek na primer je otilo ' i v oporoki postavil opombo, naj • ga pokopljejo prav v istem i
-	kraju, kjer bo že uaml — ven-' i dar pa mislimo, naj se stalni
■■ n	kakor so prav grobni;
i napisi, skladajo z resničnim po-
■	loža jem in s pokojnikovim zna-, . i čajem, če že ne z lve^ovimi ž -
■' ljami. .
i! V narodnem pogledu s.:(ve4 /ida je prianemo, da oba gorenj-
>	-ska pesnika, ki «ta z^lm^la 'j drug -za drusgim — v časo\mi
• in ■po3iietn(bnost-ui razdalji
>	j počivata v gorep^k' prestolici. i'drusr blizu dnutrega. na poko-.|palisču v Krauru. .tT«o<Ja, fki
v^dno i^ s človekom, se je,
>	fkar znde^-n nmn zadn ji ^Južfbe-i ni kjaj, s Prešcmmn in Jenkom [ sreicno ierala. T^epo ce tore i
■	(bfiy in Jilisi za .Tenka: Pre^r-1 i t novog/v.yrloxa učfcjica. da je po-
kopan v Kranju, poltig Prešerna.
Jenko se je s pe^ni^ko tvorno silo vzbudil v okrilju Prešernove n.'i^se. Prav to ga je nek a te i im bolj, drugim manj priporočalo, 'kakor že --so bolj ali manj umevali in cenili Pre-i šerna. Med temi, ki <o zelo cenili Prešerna, je bil, kar je za Prešerna posebno priporočljivo tudi Prešernov sošolec — škod" Slomšek. Še v zadnjih govorniških navodil Mi l>ogcKloviGefm pripo.oča^ naj bero Prešerna; čc>ar modri vzgojitelj ne bi Sftcrii, ko ne bi vedel, kaj so vredne Prešernove poezije. Simon Jenko bi b!l mnogo večji, 1;o bi se bil še bolj naslonil na Preš/!-na in nrnogo rnrnj na Heineja. Kako malo se mu poda, če. se skrbe^ "vzgoje svo-. .ie^Ti ^triea. redovnika, spominja v porednih, ironičnih stihi: "Vrair naj jo vzaaue — vašo modm-1^ ki mi je vzela — mojo. mladost."
Stric Xikolaj je vsak čas z csčpftoviskim sroeni pa^il na kvo-.1 i2a nečaka Srnirna. tako v Novem lu-estu na gimanziica. k'ikor pozneje v Kfirun'ku na orj-votni^ke^-a kon":oi;enta. Hio-tel je, da postaiu1 "njesrov ne«čak lulled en mož v rovk cm ^»oirledu tttdi kot pesnik neoprročen. K'anil o je strica, tedaj že ,0-ic-. .riejeg-a. zadelo, če so nm nnve-! dali. da	- nečak ,.
i7<dati svoje pesni!, čeprav so
mu nekateri dobroiiiisleci laiki letovali, Mnaj nekatere ifetči izpusti in pi pravi v svojem rokopisu. " Napačno je torej, kar piše za drugimi poročevalci Anton Funtefk 1. 1896 v svoji priredbi Jenkovih "Petami."
Ntut1:silile se pa niso v Ljubljani — natL-ek so zapinicili nekateri duhovniki.*' — Bilo je le drugače. Giuntinii, ljubljanski kuj gar. «e jt ravnal po nasvetu modrih svetovalcev laikov in je dal Jenkove pesmi natiisniti. v Gr; xu pri LevWnu)-vih dedičih. Osuut li so tudi laika Jorana, ure<h)ika 4'Žganje Danic " in pisali v '' T ages-10. aprila 18<nt, da je z dvnna duhovnrkwna plišel h (riontiirju in mu oim-nil, <4na.; sam c th' ppipi-e, če nobfiiili .ilr.hovniških kpjig ve« ne dob" i v Tivtif*. če te pe.«-fln,: natisne.*' ITrs dnik Luka Jeran je nato 20. r-prrla 1864 v Zgodn;'i T> nifi odgovoril: "K.omfu «e je- zljubi-lo (V Slovencem malo priznane liste laž trositi naj zvp;.ak{> pie dratgo. da urednik "Žgod ' nj lianice" ni nobenesr"1. tis-!rrria jwtran ini»emo\'a.ni(h pesmi strašil: če so kateri d me" dritovnilki to storili, mu ni Tinpfpo. Mj. k'k sino rakoni« "ideli. ne morc-mo nič «odi i t i. p.^r.^^i (-firm to. kar je naša I misel v slov-tvervh rečeh: a<ko j-on peRni1' -spotiki jfve iii nrni
-gospodi. (laikih ret jeteri
natis ovirali. Tiskar in založ-uik zaiiikarnih in nra/vo kuživ-uih spisov *ni vreden, da bi ga dobri katoličani podpirali; naj ga redi tisti, konmr služi."
Stric Nikolaj je bil pomirjen ko je izvedel, da je nečak Si mon svoj rokopis vendarle v mareisčem popravil pred natisom. Ko je naimtrcič v npy.cmib-m lfi64 ne 1865. kakor poroča književna zgodovina, izšla zbirka "Pmmi" ni nič zavišalo ne po mestu ne na deželi. Celo j Luka Jeran jim je brez posebnih moralnih očitkov priznal, da "niso brez poezijskega cvetja."
■ Tehtno jedro, ki ga vsebujejo Jankove pep»uii, je njegovo jskreilo nHloljirbje s pristnim izrazom in občutkn-m. V tem .Tepko ni pntsnemal drug'h ro-doljiiibnfb poviprtvr j rta r več je vz-r-1 crfmbolco i« avoj^ga >n povedal krenko tk> Kvoje. . Preše^-rf«n nam <x5wril i odoljuhno iid^jo. J-nko jo j*1 dvignil kot zastavonoša: "-KapreJ zastava «lare; -na Kr-rj- j«nr.!%a kri!"
^Ce mn5?-tm Prejemu, marveč rtjocovPT^n r-dličnniri.Ti nč^n^n Jenkn ^ b;lo dar^o. da je nje-
gova pc<sem — slovanska bud--niča.
lPomeur6no je, da je Jenko^' narodna himlna nastala prav v intern času, ko je Strq»wnayer s svojim kulturnim d^lotm:. po-veliče\Tal Slovansstvo; ko ga je pravilno usmeril SlomGefe s svojim plemlenitimi prizadevanjem za versko zedinjenje vseth j Slovanov; ko je ves svet s spo-I -Stova n jetni gledal na- Slovan-stvo; ko je tudi papež Pij IX. 4. n taja 1858 goriškemu duhovniku izgovoril v Vatikanu zna-Jintinite 'ibesede: "Vi ste, kakor piaivite. Slovan. ^JlovajiHki na-rod je res vrl in mgigočtoi narod. Jaw vse Slovane po Očetovsko ljubim. Škoda- da so raz kol jen i. N"jih blagost -bila b; slosn." '
To -logo ie moral v dnini .gledati Simon Jenko, ko je pf»l, kar n^v' napis na n.?ego\'em grobnem sfxmTenilku:
"Kio jaz v goin ili črni bom - 'J? počival7
Tn zelen mali por~ft' .nafl menoj;
Voglih časov ^re^o bo il? 5er.nl. .
Tm^1 lv> jfi-^ie dn^vo narod
-o L A 8 NARODA" — New r«t
Monday, February 23, 1 942
YBTAKOTIiJBN L. 1 « » »
Kakor plaz...
Z(J ODO VINSKI ROMAN.
38
HMNNHM
Tcui llotVr je znic'jal l glavo. To bi morda so<lilo gv>spo-ili« grofu.. Wliiki go-potlje niso v ljubezenskih vprašanjih pi >ebno izbirčni. On, Toni JlotVr, pa ho-ik* imeti hišo in domače- ognjišče in o njogovi ženi so ne smejo širiti nobene zgodbe. Cfiof mu je gotovo želel vse najboljše, sam pa t>e v teh stvan h ni bas najbolje razumi 1; nekoč je ljubil zelo visoko sto-jero damo, konCmo pa j<» poročil devojko- ki je ž nJim nepo-i o.Vno prej>oto»vi.'la že pol sve ta. K sreči je grofica preživela poreko samo par ur, >ieer bi lahko iz toga nastali še veliki za-phtljaji. On sam bi ne mogel ostati še dalje v grofov i službi, d as i y;a je K-'lostna smrt ?nlade dame v srcu ganila. Grof je očividno uganil m!<sli, ki s>t se pojavile v glavi njegovega stre-žaja. 7. lahkim vzdihom *e jo Oklenil in odšel v svojo :*obo.
Prostorna spalnica, kdt«*re dve okni sta; gledali ven v park, je 1 Ma poleg njegove pisarne in delavnice, kjer jo bila v velikih omarah nameščv na <'oinač:t knjižnica. A' prostorni dvorani so stalo širok mize z mapami in knj'gami, police s časopisi vseh kulturnih drž v. Široki usnja t i naslanjači in male ni /iee ro stale v kotih, dajoč priliko /.a udobno čitanje. Xa stenah, ki po bilo pre\ lečene » temtnorjavimi u^njatimii tapetami so visele slike zgodovinske vsebine. Z omar so zrle resna ma;inornate, bronasto glave in kipi podukov, filozofov, vojskovodij in državnikov..
Orof Woikenstein jo odpustil strežaja, prijazno mu žele? l.ihko noč. Nato so je vsiniel k svoji pisalni miri, n »-1« ?:'l lakti nanjo in si zamišljeno y.: rokami podprl glavo. Xi čutil ne bene utrujenosti, p:\* jia potrel*), da razvrsti v duhu vtise in doživljaje tega dno. lk>lgo jo tako -edel, nato je odprl z jeklom ol*it predal svoje pisalne mize in vz.l iz nj ija <like in zvezke, vezane v u-nji. Slike so predstavljale Loro St:idh>r-jevo. Zatopil se je v ljubki poteze tega ob: iv.a, ki m.u j.> čara! nazaj čase. ko mu je stal na strani še original teh -lik. l>ol-dolgo je zrl na t? slike. Nato jih je po)>ožno pologi nazu-j v p-edal ter jel listati zvezke, v katerih je zabeležil vtisA in doživljaje, tistih dni. (" ital je posan« r/.no odstavke. ki~so slikali zgodbo njegovega s trnjem posutega življenja.
"V Rimu, dne 5. anarca 1880. Ukliležil sem so spomladanskega korza na holnui Pincio. Njegova eininenca kardinal liivMnarino me jo vprašal po moji lopi ženi. Loro smatrajo za mejo soproge. O dala je v hotelu. Ne vem, zakaj se v.sok i klems tako zelo zanima za Loro. Pri promenadi ?ean srečal rojaka gospoda pl. ifandla, katerega sem sem ter tja naletel tudi v-diTJŽibi na Dunaju. Potepa se po svetu in živi v brezskrbncin brezdelju, od rent, im tja, ki ga je zbrala marljivost • u >tedljivo«t njegovega očeta. Mož je sicer doJ>er dečko. Takoj me je ustavil: "'Gospod grof. Rim je tudi še iano« .me^to spletk in zar:>t. Ko sem prišel na P i z/.o del Popolo. «em opazil vašo gospo soprego v spremeni nekega duhovnika.' Začudeno sem ga vprašal: "Mojo ženo? Ali so	motili
g.:.S7>od llandl?"
"Pozdravil sctii gospo irrofico in ona mi jo odzdravila Zmota tu lahko ni mogoea."
Razgovor sam. takoj spravil na drug predane*. Brbljae naj no opazi, da me je njegova vest prav neprijetno zadela. Ij .a je ostala v hotelu pod pretvezo, da se ne počuti popolnoma dobro. Zakaj mi'ni povedala resnice I V nit ni se je ]>u-javilo nezaupanje. Ali ni morda ljubezen in laiano.-t samo
Ulica Združenih narodov
.line 3. marca 1U42 bo na Ea«t 57. ulioi v New Yorku otvorjena 4 4 Ulica' Združenih •narodov." 18. maica pa bo Jugoslovanski dan.
Iz prijasi^&ti je angleški vojni relief pnqpustiil svoje prostore "Piccadilly Arcade" zastopnikom Združenih n a rodov. V-trika narodnost Ikj in>e-la svoj? delo v svoji ulici. Za delo jragoelov. narodov sle bo tjVbrmalo druwtvo Anteriških Tw'ijateljefV .Tiiaroslaivije. Ve« dobiček je namenjeni j u gosi ova ji-sikiim vojnim. ujetnikom.
"Uliica Združeniih narodov" bo o<iprta vsnlk delavnik od 10. dopoldne pa do 6. -zvečer in sicer od 3. maioa do 21. marca.
Na dan otvoritve 3. marca bodo ^estje poetrelženi s čajem, od čeigar čisti dobiček bo na-memjwn Ameriške Rdečemu križu. Vstopnina bo prosta, ra-zun na- dan otvoritve, ko bo
/vstopnina $1.10.
Polog Jugoslavije bodo za--«?topane naslednjo dnžele: Če-hoslo vaška- Rusija, Francija-KrtaVka. Belgija, HHandi-ka', Grška, Poljaka in Norveška.
AMERIŠKI VOJAKI NA IRSKEM
Kako prezimuje divjad
Ivljub hudemu mrazu, zima Oe je pa malo »ue^-a, in je ta vsaj zaenkrat ni neugodna za! suh, se divjad lahko giblje pri
ovee sem .n za-
dobro igrana koniwlija, da me prevari? P; 'ipal stvari o svoji tajni iir*ija, zato ni bila izključene izdaja, pa I,i no dajal povoda za škandale in govorico, s.m trpel, da je veljala kot moja žena. Pretveza, da sva na ženitovanjskem potovanju mi je omogočala, da sem s. ogibal družabnih dolžnosti. Sam som občeval v \>eh krogih, zlasti v družbi gospo-dov, kjer sem poizved. 1 marsikako tajnos*, op-iz ! pa sem, da h.' lahko veliko več izvedel, ako bi bil občeval v veliki družbi. V lom pa nit; je zavirata Lota, ki je vendar nisem mogel ofi-fino izd jati za svojo ženo. Ako se potrdi euiru. ki j - na-sta'. proti nji, so jo bom moral na lep-načiu odkiiiati. Pre-k.nem ž njo vso zveze in jo pošljem r.azaj aa !hina.j."~
Z:ipustil sem go po<Ia Ilandla in <e vrnil v hctel. N. šel fer.i tamkaj samo «vojc«ga služabnika Tonija, ki mi je* javil, da ji- milostljiva go pod i ena kratko i.afo, ko -em odšel, tuli zap i stila hotel. Pas sem svojemu slugi .slepo zaupal, vendar qa nisem hotel z vprašanji naščuvati pioli l.o«i ter sem &e na-pt.'jI v salon. Toni je prišel za menoj in zaptl vrata.
Gospod grof. o prosti*, o mi, imam nekaj sporočiti.*' presenečeno s; m ga p<.gledal iiil je ble.l in z njegovega «. braza je sijala odločnost.
4<f/ospo»l grof, -aj vest<. da ni«eiu nobena klepetuljo, toda to pot moram govoriti. ' Milostijiva ^pwlicna nekaj pii-pravlja. Mnogo piše, sprejeiua tajna pi-ivi. Iha/jfuz rioma, kadknr gospoda gi"ofa ni do'nui- in ^oroieuia gospode."
Pri teh b sedali mi je šinila kri v g,.:vo. Te bi«ede so pctrdile Handlovo obvestilo Ali .v ni tudi emlnenca R va-marino čudno smehljal, ko je vp:aš« v il |»• - moji ženi.' Na-m^'niil sem slugi, naj odide, in preživel čas dokler se ni I.ora Mi .'la. v mučni napetosti Kljub lemu, da srni bil prepričan, da me je izdala, je napravila njena lepota, nj.nm ži vahnost in njena srčna vdanost name tafe vtis, da mi je bilo nadvse težko s' vo od nje. Kooično se ;e vrcil^ Itiia jc re~burjeua, tc-ie^c silno utrujena. Toni ji jc	la '»akam nanjo v
salonu. V vsi naglici me je pozdr: /da vr-In golnčnik na mize irt siiL.Z la. pajčolan. Ker ni hotelr. g.»v«-rit;. sem pričel raz-gr-vtr jaz.
' Ne da bi hotel nadzorovati tv;;r. pota, Lora, vsndnr bi bilo prijetno, vedeti, kje s[
Slekla je rokavice in jih s Llobakciu vred malomarne vrgla na «tol.
Mh, imela som mTNiioiti nekaj maI?nko;i Prosim te, C»-i ali iu5 lahko daš nekaj dena^ it"
•Nikdar ni prosila za d mar in je samo nevoljno sprejela rminjŠe znrsike, |>otrol.ne z: vsakdanje izdatke. Zato me je ta nenadna prošnja naravnost presenetila.
"Seve<la, Lora. ti ga ra<l dam. Koliko potrebuješ^» Al'inlil sem, da bo z-hievala kak mal znesek, in jo pree-l eeeno i>ogledam, ko je izjavila: ' "O, tako cn ali dva tisoč frankov."
živalstvo. Oesto (imamo p rili-
j ko videti, da »uii mraz ni tako
nevaren kakor mSrzla inokiota.
Sole huda 'burja prižene divjad
v dolino. Ko pa se pokaižejo spot kopna rebra m je sneg jel igimti tuidi v višjf h legali, se >> divjad .kaj hitro pomaknila tja Vrdlkoder je bila prišla. Gamsi o odšli na vrhove.
J>rugo dejanj.' zime se je pničolo naenkrat v ]»laniiuih bi ■cJolima'h. K;r je bilo takrat.
ko je pričelo snežiti po planinah primemo mrzlo tudi v dolinah, je tudi v nižjih letvah je-lo sneži tti b^ez običajnega pretl-liodm'tra deževja. Le to je bilo povod, da sn*o uikcli ])rilwno emtko delktlino «nopra po vsej Gorenjski. Okoli nove,sra leta pa so se jele in to takrat, ko je bila vsa dolina odeta v snežno odejo. />> kazati velike kopji ino jx> vrhovih planin. T)elo-m-> je b :1 odpilial kri-talni sneg vrter, nekaj ga je pa sta-jalo soln?e, ki je kai pri.ietno posebno v ojvddanNkih urah ]>o-Ijwbovalio ^rorwike £rrel>ene Izletnik; in A'ozniki, ki so imeli o-pravka z 1-r^om v visokih le^rah. so priyxm^dovali. da je bilo v H-rrh toplejše kakor v dolini, kjer je Do^mii nmnj sonca ka-,/,ov v planiav.
flniriii so nrav zaradi t ga ra:ši v vii-a vali. kjer iv«av n-e-odno nrezimnVV>. Fnh sne? ki era n i T»reveč no v dolini in ne v nlani^i. omogoča irf>pwdi in s-nam da se- lahko gihlje^'o. "e da bi p*-i t«n\ oma:<rale. ka-vor ^e	čo i" s-Tv.--.fT T7ioker
t,", rafT>-tle na debelo. V "•!'.>-l»olk<*n vm-eni ko divjad tež°v-no H-bl>e. lrt^o nmnim in utrp-ne utrujena v mokrrmi mrazu.
tem pa se tudi primerno ogreje Počim je v debelem «negu <meiiK>gla, ne more izkopati izpod snega potfebne hrane, ki t»estoji iz Kiilie trave, mladega vejevja, mahu, boro\"hičevja — jx>sobiio dobro ji teknejo robide
Prvi ameriški vojak na Irskem, ki je zbolel, je Edward Herfindahl iz Des* Moines, Iowa.
/5bolel je za influenco.
O IZUMITELJU FOTOGRAFIJE.
in So nekatere gozdne ra^-tlinc k lalh koto od brska sneženi prah ki ne pokriva na debelo zmrz-lo »e-inl.Te. fPa tudi za počitek ko utimjena divjad leže- je suh sneg ugodnejši kaikor nfoker.
Iz sledi divjadi, ki se kaj dobro poznujo v »neigu, se da citati marsikaj zelo zanimiv^ipja iz živalskega življenja. Prija-teJ.j priixxle ne pozaia samo te-fra, .katera žrval je po snegu •hodila, temveč ve tudi. ali je sla mfrno, nemoteno ali si je iskale hrano, ali pa je bila pre-g-Jiijana. .
Zanimivo je bilo opazovati sledi zajcen- in li^ie prlede na vreme in mraz. Kakor pač po vsaflcem, nekoliko daljšem sne-•?en.ri, hnii »to 7x>t, za.ici ni«n nekaj dni zapustili ležišč. Ni izključeno, čh je to neka posebna prirodma previdnost. Sledi lisic so v tem časti držale prav med hiše in na dvorišča, iz če-«ar bi se dalo sklepati, da je zapadli snetr zelo otežil l:«icnm wkpn-V miš)-, ki so -se bržčas prav tako kakor zajci. 7,a .nekaj dn: prekril?. fr> je bilo tw
leigah, so se poznala med lisičjimi sledani lisičja ležišča. Bržčas je lisice hudo zeblo pod zemljo v lisičinah in so zaradi tega ostajale čez dan kar na ;*cmju. Morda pa ao bile prev. "tradane in po lovile noč in dan ter si kratek počitek privoščile jzven jazbine, kar nved lovom.
Po sledi se je poznalo, da tudi veverice niso počivale. Kjer ho sledi veverice, so kmalu tudi sledi kune. '
Ko so 2ani:7inila jezera- mla-
ke in bolj ffcvasi tekoče vode-so «e ob potokih pojavile sledi vider. Iz .sledi se da skkpati. da bo prišle vidre v diužbah F»o dve in tri. Mied odpadki je bilo polno kosčic, iz česar se dobro razvidi, da so vidre naredile v potokih veliko škodo.
Toda kljub omenjenim zimskim ugodnostim se je dogodil v sončnem R fbru v pre dgorov-ju Stola, kjer je izredno ugodno za prezimovanje divjadi, tragičen primer v živalskem življenju. V Robni nad Rod-njami drži stalno t Popa gamsov. Ko je za božične }»razni-ke po^etil lovski paznik in po-gledrl, kako se ji godi, j»- opazil žailos-t n primer: na smreki je bil sa.nwnsr>rilec. obetsenef.
besed ter svojih materinskih pogledov pa daruje sedaj resničnemu življenju.
Od neke vel/Tke modne tvrd-jke si je ziiala priskrbeti šivalne ustroje, s katerimi je uredila po-! tem topol in udoben atelje, v [katerem pripravljajo žene in matere vse potrebno za svoje gospodinjstvo, za svoje prezebajoče rakfže in otroke. Mnogo lep"h ovitkov gre iz te delavnice. V novem don>u v Auffar-gisu živijo IxKloce matere in vojačike žene z malimi otroki, tu sknbe zanje, tu dobe posel, da morejo pogiwnjieje in z večjim zaupanjesn skoai težke čase.
OPERACIJA V 21VI SLIKI.
A' organizaciji medicinskega študija je eno rzmed zelo težkili vprašanj, kako mladim nndi-cinoem omogočiti, da bi mogli od blizu videti potek posameznih zd ravniki h posegov, zlasti oborao:j. Ako »se jih v.eliko Bbere ekrog oper^ci>ko mize, težko v^si točno vidijo, gneča pa pri tafeih zade\ ah sploh ni priporočij"va. \'ažno iznajdbo na tem |>o1.tu je vpeljala luidi-cin^a fa^culteta v Parizu na svoji kliniki za bolezni nosu, uiŠes in g la. S }x>močjo posebna apa?ature bo ve« potek operacije v živi sliki prenašala v
sednjo dvorano, kjer bo na platnu v petkratni povečavi lahlc o '"leda 1 o opfracijo na stotine dijakov, dočim se jih je doslej moprlo približati operacijski mizi le nekaj. Tudi bodo te Mrke mmogo bolj razločno in jrsno kazale pbteik opc racije kot pa se je to doslej moglo videti ua primer z galerij operaci jske dvorane. Nova izmajd-ba se i i nJemu je "episkop" in sloni zgolj na optičnih načelih-Mesto op racije z \-%eli strani o^vetluje 10 močnih žanomeiov ki v krogu v oddaljenosti 80 cm stoje okrog operacijskega mesta. Poseibna naprava s tekočo vodo hladi' to razsvetljeno kolje, da nikdar tudi pri močni razsvetljavi ne preseže 25 stopinj toplota Prizma lovi vse te svetlobne žarke in jih kot enotno sliko prenaša na platno v sosodnji dvorani. O-perator ima ob sebi mikrofon, s katerim nevidnim srledalcem opisuje operacijo. Mladi medi cindi more.jo na ta nailr, pri-eoetv<cvati vsej opcraciji: allši-Jo operaterja, vidijo njegovo gibanje in vsaiko njegovo kretnjo, poleg tnga pa so ob operacijski rriTzi le tisti ki so za o-peracijo nujno potrebni. Zaradi močnih žanornetov morajo opear+or in njegovi pomočniki imeti barvaste naočnike. Strokovnjaki pravijo, da bo iznajdba .silno veliko pripomogla k iz-nooolnitnri medidiinakega štu-J dija.
Y francoskem listu "Teduii-que et Materiel*' zaiova obravnavajo odkritje fotografije na temelju novih podatkov. Fotografija je bila odkrita 1. 1839.
PSsec člarika se ^klieuje zlasti na študaja Angleža Kdwar<la Epsteana- ki zelo nepristransko vie«inotr razna zasluge olj--h izumiteljev Kitelieiihora Niep-wi in Ijoul^a Daguerra. Po Jijogovcan imieiyu je bil I>aguer ve samo mož, ki je bil genijalen v tem, da je z.nal izrabljati ideje drugih ljudi. Xiepce je bil Hkrcmen izaimitelj — on je izumil tudi eksplozivni motor, dočim je bil Daguerre umetnik, ki je znal izrabljati nove stvari.
Zato j.: umrl Xiepee neznan in ivronia-šen 8. julija 1833, dočim je umiral Daguerre ovcinean s slavo 10. julija 1851. O originalnosti izuma fotografiranja se je vodil spor že v letu prve javne objave francoskega pa-te.nta. ko se je potegoval za prvenstvo tudi Araal:ž Tallbot, ki je svoj izum prijavil londonski! Royal Soci ety. Zasluge ža ismin fotografiranja s-ta si pridobila prav za prav že prednika fotografske tehnike Dedgewocd ob koncu 118. stoletja. Se bolj pn Herschel, ki je prvi rabil izraz fotografija, katerega ?o nekoč po krivici p.ipisovali angloiš-
l.'nill11 TVA7ll/\i.?IVf/»11 \ forll r.
vod, da =o si .šlo lisice; i-skat i i . ,	^
brano k Hudem. <\z krke tri!kak.e
<lni je b h> ^ polje nreskaka-1^^1 Za ^^ Z
kopami se je nalahno dotikal
močno riaJkicHpanih tal. Ix>veo
se je vpraševal kako neki bi
tudi od zpjeev. Sklona t i se ^ dalo, da ie morala biti zelo /ivahna noč.
Tzredno mnogo iisi^vh sle<li V bilo opaiziti prav tiste dni. 3v'o ie bilo največ mraza. V več krajih, posebno v prisojnih
(Nadaljevanje.)
t. _ L-rrrrr
SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANO KNJIGO
TWO-WAY PASSAGE
PISATELJA LOUIS-A ADAMIC-A ZA NAVADNO CENO
$2.50
Pri naročbi se poslužite naslednjega kupona
Pošiljam Money Order za lastnoročno podpisano knjigo: "THE TWO-WAY PASSAGE" za $......
Moje ime-------------i_
Št., ul ica ali Box at.--——_______
Mesto in država —------------
Naročite lahko to knjigo pri:
KNJIGARNI
"Glas Naroda"
216 WEST 18th STREET	NEW YORK

do tega moirlo priti. Dani sta dve niožonsti. Morda je lxk» a.bko drevo od snesra priklon-jeno k zemlji in se je /ganis slučajno obdrečmil v drWo in <?a BDiožil. Medtem pa se je veja drevesa zapletlq v krive roglje i«, eramea dvJquila. Ni pa izključeno. da se je ganus povzpel v veje, pri čemer mu je spodrsnilo in je takoj z rojrlji z«pk-tem v veje, obvisel. .
Iz razkopanih tal se čita, da je žival morala dolgu in hudo trpetr, preden .je pogrnila. Iz tega primera je razvidno, da gamsovi krivi roglji lahko postanejo aijen^u usodni.
TOLAŽBA V TEŽKIH U&AH.
V sradiSču Pariza naletimo na hiši nekega policijskega ko-arkieaiijata na velik napis: "Pomožna siuniba za zapuščene ■žendket Tam so prostori Lige za zabito zapvišičeaižh mater in bednih otrok". Petnajst let o-prav^ja ta liga že svoje efelo. 20.000 pričaflcojoičih žšiisk oskr-•buje z najsvcitom in pomočjo. Na hiši je videti še drug napis: "Pomožna služba za vojaške žene." Tu imajo svoje pribežališče matere, in žene vojakov, tolažbo v samotm ih in težkih lirah. Tolažbo in pomoč jhn pa daje 'žena, ki je kakor po na-rayi določena za taksno poslanstvo. .
Ta "»mati matea*" kakor jo imenujejo Francozi, je znana trudi ostalemu .svetu pod ime noon Framcoise Rorsay, slovita velilka umetruica in filn^ka igralka Vs*> lestvaoo avo-jih en e-tev; m'ojih tolažečih glasov in
if
Note |
za
PIANO-HARMONIKO =
ali	m
KLAVIR g
BREEZES UF Sl'ItlMJ * TIME OF BLOSSOM (Cvetni C-aw) == 1 SLOVENSKI FANTJE
VjjE BOM PRODALA_ =
SLOVENIAN l»ANCE
VAX DA POLKA_ =
po jezeru	=
k o l o_~
ohio valley	==
sylvia 1M)LKA_ =
tam na vrtni gredi
maribor waltz_ ==
spa vaj milka moja	===
orphan wai.tz__ =
dekle na vrtu	~
o J. MARINKA, pkguaj_ =
židana marelia (mkfll . = veski.i bratci (mazurkal	==
barč1ca	=
mladi kapetane_ =
ko pt1cica ta ma1.a	=
zvedel sem nkka.t_
POJDI Z MENO.I
pol s planine____=5
oremo na Štajersko
Staj er iS__ee
happy polka
na tujem	^
35 centov komad = _3^za $1.	g
MOJA DEKI.E JE SE MLADA Po 25e komad: Naročite prt
KVJir.ARNI
sio^vrr Pi*BMsnrsr. ro. =
SI« W«rt !8th St^ New York S
V tem čatu narodne stiske potrebuje naša domovina vašo pomoč. Kupujte redno Defense [Stamps in bonde.
■
iiif ^I'-jStlvifft' il iittHakiiS.
5348485348235323532348235323