FJtiškA Domovina AM€RICA^ . A spirit §®m®H IN UNOUAGfi ONLT National and International Circulation CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, SEPTEMBER 20, 1967 SLOVENIAN W0RNIN6 N€WSPAP^ ŠTEV. LXV — VOL. LXV Jugoslovanski dan na EXPO 61 v Monlrealu Policija je izvedla posebne ukrepe za varnost predsednika Titove vlade Spiljaka in njegovih tovarišev. MONTREAL, Kan. — Danes na Mednarodni svetovni raz-sMvi EXPO 1967 “Jugoslovanki dan”, na katerega pride Predsednik vlade SFRJ Mika Piijak. Ta je bil včeraj in pred-včerajšnjim v glavnem mestu ttawi, kjer se je razgovarjal s anadskimi vladnimi vodniki. Pred prihodom Spiljaka v Ka-r^do so kanadske oblasti izved-e Preiskavo pri vrsti priseljen-£ev iz Jugoslavije tako v Que-ecu kot v Ontariu. Hočejo na ^sak način preprečiti, da bi pri-s ° do kakega nasilja proti jugoslovanskim gostom. Iz vrst jugoslovanske imigracije so pri-s e pred časom grožnje proti Ti-Mi njegovemu namestniku, ki bo prišel v Kanado na EXPO Za " Jugoslovanski dan”. Kanad-ko oblasti so te grožnje vzele resno, ker jim še vedno ni uspe-° rešiti bombnega napada na itov konzulat v Torontu 29. ja-r'Uarja letos. Zavedajo se, da ob-sMja skupina izkušenih in zagrizenih nasprotnikov jugoslo- Novi grobovi Mary Gerl V ponedeljek zvečer je umrla v Euclid Glenville bolnici 81 let stara Mary Gerl s 756 E. 200 St., roj. Kovačič v Smrju pri Ilirski Bistrici v Sloveniji, od koder je prišla v Ameriko pred 60 leti in kjer je zapustila sestro Heleno Barbo, vdova po pok. Andrewu, mati Andrewa, Julie Novak, Maxa, Williama, pok. Michaela in pok. Minke, 15-krat stara mati, 11-krat pramati, sestra Jen nie Kaluža, Antonie Vrh, Josephine Kovačič in Johna. V letih 1907 do 1933 je bila lastnica grocer ijske trgovine, od 1. 1941 Gerl’s Tav. na E. 200 St. Njen mož Andrew je ustanovil 1. 1915 Gerl’s Construction Co., ki jo od njegove smrti 1. 1943 vodi njegov sin. Sin Max je zastopnik 3. varde v mestnem svetu Eu-clida. Mrs. Mary Gerl je bila članica Društva Slov. dom št. 6 ADZ, Podr. št. 14 SŽZ, Kr. št. 3 Progres. Slovenk in Oltarnega društva pri Sv. Kristini. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v petek ob 8.15 ' zjutraj, v cerkev sv. Kristine ob devetih, nato na pokopališče sv. Pavla. Vincent Poklar Včeraj je umrl v Glencliff Nursing Home 43 let stari Vincent Poklar s 1507 E. 174 St., inskega komunističnega reži- Sin P°M Jamesa :n pok. Ger-^ v Kanadi, ne poznajo pa nje-Mh vodnikov. V Torontu so sosedje jugoslo-‘'auskega konzulata na Spadina oad zaprosili policijo, naj v neh obiska predsednika jugo-°vanske vlade posebej zavaru-Poslopje konzulata, da ne bo-^ ° zaradi kakega ponovnega ombnega napada utrpeli nove s °de na svoji imovini, kot se v preteklih letih že parkrat zgodil0. fs®če priti ¥ Skapstl trg LONDON, Ang. — Londonska je zelo vesela strokovnega Mada počila izvršnega odbora EGS, Ldi, da s tehničnega in gos-arskega stališča ni nobene pp e Več za pristop Anglije v • Svoj čas je namreč Fran-bji9. Ldila prav to in zato je 12vršilni odbor EGS prošen, sv°je mnenje. Mtošnjo je-ebravnavali pristojni uprav-°cl EGS. Vse je odvisno §a, kaj bo napravil general po ^auLe- Ali bo za začetek Mi h ^ 'rne^ ■^•n§lij° in EGS Srcu° Mislijo, da bi bil v stv ^0bovo racl proti, da pa mu črnost tega ne bo svetovala. samSOVOnegativne tališče bi ne i2v ? ob soglasno poročilo tUc}iSne§a °dbora EGS, ampak stj i °° °dpor francoske javno-VpQ5tar mora sedaj general tudi ijlla e.VaL> kajti v parlamentu gla,^eg0va stranka samo — 8 ^ v večine. Prjsta? mislijo, da bo general roču l na začetek Pogajanj, na- mil°- Najvišja tem-ura okoli 80. trude, roj. Vozel, brat pok. Jamesa, pastorek Mary. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. jutri ob 1.30 popoldne na Highland Park pokopališče. Pokojnik je bil zaposlen kot uradnik pri Morganti Excavating Co. Paul Delost Včeraj je umrl v Euclid Glenville bolnici 82 let stari Paul Delost z 954 E. 248 St, rojen v Koritnici v Sloveniji, od koder je prišel v ZDA 1. .1903, vdovec po 1. 1918 umrl: ženi Mary, roj. Puntar, oče Paula in Mary, brat pok. Josepha in Mary Kirn (Strabane, Pa.) Do upokojitve je bil zaposlen pr: Republic Structural Steel Co. Bil je član SMZ št. 6, ADZ št. 14, SNPJ št. 126 in Woodmen of the Kadar napada Ronpne Vodnik komunistične Madžarske kritizira neutral nost in neodvisnost politika Romunije. MOSKVA, ZSSR. — Vodnik Madžarske Komunistične partije Janos Kadar je trdo napade' romunsko politiko neodvisnosti in nevtralnosti. Kar je članek objavljen v tukajšnji Pravdi, je očitno, da je bil napisan z ru skim privoljenjem, če ne že tudi z rusko pobudo. Ne da bi Romunijo imenoval, analizira Kadar v vseh podrobnostih “nevtralistično” stališče v komunističnem gibanju in zatrjuje, da je v nasprotju s proletarskim internacionalizmom. Kadarjev napad na Romunijo je nekatere opazovalce iznena-dil, ker je Romunija v zadnjem času kazala željo zmanjšati svoje razlike z državami vzhodne Evrope, tudi s Sovietsko zvezo. Enotnost komunističnega tabora je bila zlomljena s “subjektivnimi načeli — elementi narodnega izolacionizma in meščanskega nationalizma, se pritožuje Kadar v svojem pisanju v Pravdi. Nato pravi, da se to o-draža v “svoji najslabši obliki” v politiki Mao Tsetunga in kitajskih komunističnih vodnikov, toda njegove besede kažejo jasno, da vse to obstoja tudi v drugih partijah. Kadar izrečno obsoja zavrnitev obsodbe Izraela kot napadalca v izraelsko-arabski vojni v preteklem juniju in vzdrževanje dobrih odnosov z rdečo Kitajsko. Trg za tuno HALIFAX, N.S. — Večji del ob obalah Nove Scotije nalovljene tune prodajo v Združenih državah. PROTIRAKETNA OBRAMBA BONN, Z. Nem. — Predsednik vlade Vzhodne Nemčije Willi Stoph je v pismu zahodno-nemškemu kanclerju K. G. Kie-singerju predložil v torek “takojšnje razgovore” med obema Nemčijama za normalizacijo odnosov med njima. Pismo vsebuje predlog dogovora o “praktičnih korakih”, ki naj bi jih obe nemški vladi podvzeli kot pri pravo za medsebojno zbližanje. W. Stoph je v svojem pismu sporočil Kiesingerju, da je pripravljen priti na razgovore v Bonn. Tam so izjavili, da bodo vzhodnonemški predlog natančno pretehtali, predno bodo nanj odgovorili. Pripomnili so, da vsebuje “najvišjo mero zahtev do Zahodne Nemčije”. Predsednik vzhodnonemške vlade W. Stoph je podoben predlog Bonnu stavil že v preteklem maju, pa je dobil od tam odgovor, da so trenutno pripravljeni le na razgovore na “nižji ravni”. “Kibici” so se udarili: 40 mrtvih, 600 ranjenih ISTANBUL, Tur. — V Kay-seriju v srednji Tudčiji so imeli v nedeljo nogometno tekmo med domačim klubom in klubom iz 125 milj oddaljenega mesta Šivaš. Ko so domačini zabili prvi gol, je prišlo do prepirov in pretepov med “kibici” obeh klubov, ki so bili nekako na polovico razdeljeni med 10,000 gledalci tekme. V splošnem pretepanju in zmedi, ki je nastala, ko so ljudje v naglici hoteli z igrišča, ki se je spremenilo v bojišče, je bilo 40 oseb mrtvih, preko 600 pa ranjenih. SPREJETA ZUNAJ Z DVOMI Objava obrambnega tajnika McNamara pretekli ponedeljek v San Franciscu o gradnji protiraketne obrambe v Združenih državah je naletala na različen sprejem tudi pri zaveznikih. V Londonu se boje, da bo preprečila sklenitev dogovora o omejitvi atomskega oboroževanja. WASHINGTON, D.C. — Kot lovala ameriško odločitev, doma, kjer so em pozdravili od- j V Washington poudarjajo za-ločitev vlade o gradnji obramb-^ to, da odločitev gradnje “tanke” nega sistema proti medcelinskim protiraketne obrambe ni nape-raketam, drugi pa jo obžalovali, 1 njena proti Rusiji, ampak proti gledajo tudi v zavezniških dr-j morebitnemu napadu od strani žavah na to odločitev različno rdeče Kitajske. Rusijo pozivajo, sv. Vida ob 9.30, nato na Ali Souls pokopališče. Pauline Kenda Včeraj je umrla Pauline Ken- da s 15803 Parkgrove Avenue. World. Pogreb bo iz Želetovega Pogreb bo iz Želetovega pogreb/nah bilijonov dolarjev, ker pov-pogrebnega zavoda na E. 152 St. zavoda na E. 152 St. Podrobnosti izroča to med davkoplačevalci v petek ob 8.45 zjutraj, v cerkev | jutri. nejevoljo. in z mešanimi občutki. V Londonu se boje, da bo ameriška odločitev sprožila nov val v oboroževalni tekmi in preprečila sklenitev dogovora o omejitvi atomskega orožja na države, ki že z njim razpolagajo. Tam in v Evropi gledajo s skrbjo, kaj bo z njimi v slučaju atomske vojne, če bosta Amerika in Rusija zavarovani pred atomskimi bombami, Evropa pa ne. Tajnik NATO Manlio Brosio je objavil včeraj, da je tudi za Evropo, mišljen je njen del povezan v obrambni pogodbi NATO, predvidena obramba pred raketami. O njej naj bi preudarjali in izdelovali načrte, zgraditi pa jo bodo mogle le Združene države, ker edino one so razvile uspešen sistem za prestrezanje medcelinskih raket. Sistem za obrambo svobodne Evrope bo moral biti delno različen, ker ta ni toliko v nevarnosti pred medcelinskimi raketami kot pred raketami na srednje daljave. V Evropi danes nihče resno ne računa na nevarnost atomske vojne, najmanj pa z atomskim napadom rdeče Kitajske. Evropa vidi rešitev za sebe bolj v preprečitvi atomskega spopada kot v gradnji obrambnih sistemov pred njim, zato se boji, da bo ameriška odločitev zavrla zbliževanje in ustvarjanje boljših odnosov med Ameriko in Rusijo, ki edino more zavarovati svetovni mir in ob-na govore o desetinah in stoti- varovati svet, posebno še Evropo pred atomskim uničenjem. Angleška vlada je to včeraj jasno povedala in skoraj javno obža- naj se vendar odloči za razgovore o omejitvi raketnega oboroževanja. Ko je Amerika predložila v začetku letošnjega leta, Iz Clevelanda in okolice Združeni poziv— Združeni poziv je za svojo letošnjo nabirko cilj povečal za milijon dolarjev na skupno ?16,739,000. Vsekakor je to velika vsota, če tudi je dolar postal “cenejši”! Rojstni dan— Okrajni sodnik A. Pryatel, 18301 Neff Rd., je danes dopolnil 54 let. Čestitamo in mu želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let! Mrs. J. Resnik operirana— Mrs. Jennie Resnik, žena poznanega Jakoba Resnika s 3599 Govorjenje o bilijonih gre ljudem na živce WASHINGTON, D.C. — Predsednik L. B. Johnson je svojim podprejenim naročil, naj v zvezi s programi za velika mesta in za ostale načrte “velike družbe” naj bi obe, Amerika in Rusija; E. 81 St., je prestala včeraj v St. opustili gradnjo protiraketne Alexis bolnici tezj° oPeraciJ0 na obrambe, so Rusi odgovorili, dajvratu; 0biski za nekaj dni niso bi bili voljni govoriti o omejitvi j za^e^en** le, če bi bila ta raztegnjena tudi j E- J- Turka podpirajo na ofenzivne rakete. V Washing-1 Znana Citizens League je ob-tonu so na to pristali, vendar pa javila Priporočila za primarne do razgovorov ni prišlo. Tako se vob^ve' Tako priporoča v 23. je predsednik L. B. Johnson |vaick za mestni svet v ponovno pod pritiskom Kongresa in dela vcdkev se(Ianjega mestnega od-javnosti odločil za gradnjo pro-jbormka L- J- Turka, ki se je v tiraketne obrambe, ki so jo vo-!Preteklosti odlično izkazal- O jaški vodniki dežele priporočili že pred par leti kot neobhodno. ostalih kandidatih pravi, da bi bil Joseph S. LaMont, 53 let stari restavrater, sposoben, kandidaturo Harolda L. Simmonsa ne jemlje za resno, o Franku Dolence, 53 let starem uredniku & St. Clair News”, 'zanimanje za javna vprašanja, da pa nima potrebnih sposob- Thieu in Ky sfaseže začela puliti za oblast SAIGON, Viet. — Svet se je pred;meseci zelo začudil, ko je zvedel, da bosta generala Thieu in Ky kandidirala na skupni predsedniški listi, Thieu za predsednika in Ky za podpredsednika. Vsi so smatrali, da je pri tem večje breme, izraženo v žrtvah, prevzel na svoje rame general Ky in da so ameriški diplomat j e prav močno botrovali tej 'politični poroki. Vsi so vedeli da je kandidatna lista kompromis med obema generaloma; kako se bo pa v praksi obnesel, to bo pa treba šele dognati. Zdi se, da so takratne domneve bile prav blizu jedra odnosov med obema generaloma. Da osebno nista prijatelja, tega niti ne tajita. Da sta za skupno kandidiranje napravila pisan sporazum, tega nočeta priznati. Pa se je moralo vendarle nekaj takega zgoditi, kajti po predsedniških volitvah je Ky veliko bolj nezadovoljen kot Thieu. Zakaj taka nezadovoljnost in v čem naj obstoji? Vsi mislijo, da je Kyja po volitvah sreča zapustila. Najprvo niso volitve same potekale tako, kot je Ky pričakoval. Saj je bil ravno on poln optimizma. Računal je, da bosta oba generala zmagala z veliko večino, da si bosta torej oba lahko lastila zasluge za volivno zmago. Pa je bila zmaga res pičla in ni dalo nobenega gradiva za slovesno razpoloženje. Oba generala sta dobila le malo glasov, pa še pri teh moramo odbiti glasove vojakov. Koga so pa volili civilni volivci, ali Thieua ali Kyja. Ky trdi, da so njegovi, kajti Thieu je katolik in katoličani so volili različne kandidate in ne samo Thieua, Thieu pa trdi, da so Kyja volili le državni uradniki, ker je Ky pač njihov delodajalec. Na zaupanje volivcev se lahko sklicujeta oba, seveda vsak s svojega stališča, in ne morda samo Ky. Drug udarec za Kyja je bil izid senatnih volitev. Nikomur ni všeč, da je v senatu toliko katoliških senatorjev, najmanj je pa to všeč Kyju. Res da katoliški senatorji ne bodo imeli nobene “katoliške” politike, toda potegnili bodo s katoličanom Thieu jem, kadar se bosta spoprijela Thieu in Ky. No koga naj se torej Ky opre v senatu. Morda upa, da bo imel več sreče pri volitvah v poslansko zbornico, ki bodo v oktobru, toda to je zaenkrat samo upanje in nič drugega. , Zato je Ky že začel iskati zaveznike zunaj političnih krogov — v časopisju. Zadnje dni je marsikateri časopis začel zagovarjati Kyjeve ideje, akoravno preje ni dal veliko nanje. Ky išče zopet stike z budističnimi organizacijami pod pretvezo, da se morajo združiti tudi budisti, ako nočejo, da bi imeli nebudisti premoč. Kako pa išče Ky zaslombo tam, kjer je res politična moč (generali in ameriška diplomacija), še ni prišlo na dan. Jasno je pa to-le: Ameriška diplomacija bo vstrajala na stališču, da je treba rezultate volitev spoštovati. Če je Thieu predsednik, ima pravico, da izkoristi vse pristojnosti, ki mu jih daje ustava. Ali jih bo kaj odstopil Kyju, je njegova stvar. Zagovarjati bo morala naša diplomacija tudi stališče, da se ustava mora izvrševati in da ni prav, ako bi jo kdo hotel že sedaj menjati. Ky bi rad dosegel ravno to, da bi namreč revizija ustave dala več oblasti podpredsedniku. Sedaj mu namreč ne daje ničesar razen par častnih mest. Ky bo naravno poskušal svojo srečo tudi pri generalih. Tu bo pa naletel na težave, generali so namreč vedeli, zakaj naj bo Ky samo podpredsednik in ne predsednik. Zato ne bodo pri volji, da naj kot podpredsednik dobi nekaj pooblastil, ki jih ustava daje predsedniku. Vse to bi držalo, ako bi v Vietnamu doslednost in zvestoba dani besedi kaj pomenila. To pa žal ni res. V vietnamski domači politiki velikokrat velja le volja in ne pamet. Volja v politiki pa je navadno sad političnih ambicij, ambicije general Kyja in generala Thieua pa niso združljive. V tem tiči nevarnost za nove politične homatije v Sai-gonu. Izrael razpisuje novo posojilo $550 milijonov NEW YORK, N.Y. — Izraelska j “Superior republika je že enkrat dobila od ipa pripominja, da kaže precejšno svojih rojakov po vsem svetu -Ki pa niso izraelski državljani — $400 milijonov posojila. Sedaj nosti za delo v mestnem svetu, je razpisala novo za pol bilijona | žalostna vest— dolarjev. Da je posojilu uspeh ! Mrs. Rose Grzincic, 959 E. 67 za jamčen, priča stališče 600 ju- St., je prejela žalostno sporočilo, dovskih gospodarstvenikov iz da ji je v Portlandu, Oregon, naše dežele in Kanade, ki so! umrl brat Michael Možina, ro-pretekli teden tri dni zborovali jen na Pasjaku pri Reki, ob smr-v New Yorku. Na zborovanju so 1 ti star 77 let. V Portlandu za-namreč rekli, da bodo pol bili- pušča ženo Pepco, sina Josepha, j ona ravno tako vneto podpiso- hčerko Mary in sestro Pauline vali kot so prvo posojilo. Izrael- Brozina, v Tempe, Arizona, pa ska vlada bo posojilo porabila sestro Antonijo Bratovich. za gospodarske in socijalne in- Seja_ vesticije. Kritje za stroške na- j Klub slovenskih upokojencev rodne obrambe je že našla v za st. clairsko okrožje ima svojo drugih davčnih virih. General Motors povišal cene avtomobilov za 3.6% I redno mesečno sejo jutri, v če-j trtek, ob dveh popoldne v SND na St. Clairju. Po seji okrepčilo . in zabava. j K molivti— i Članice SŽZ št. 14 so vabljene DETROIT, Mich. — General /Mri, v četrtek, ob sedmih zve-Motors Corporation je objavila čer v želetov pogrebni zavod k cene za avtomobile letnika 1968, molitvi za Pok' Mary Gerk so za 3.6% višje do letošnjih in ------° znašajo okoli $110. Opozorila je, Nova raketa za napade na cilje na zemlji WASHINGTON, D.C. — Ameriške letalske sile so dobile in , preskusile pred kratkim novo Chrysler je cene novim avto-, raketo za napade na vojaške mobilom letnika 1968 povišal za;cilje na tleh To novo raketo povprečno 4.6% ali za $133, Walleye je mogoče voditi iz ]e. Ford pa bo cene objavil šele da- tala s pomočjo televizije narav-nes ah pa jutri, nove avtomobi- nost do cilja< le P3 Javnosti pokazal v petek. predsednik L. B. Johnson je Če bo Ford svoje cene prikrojil pristal na bom:bardiranje vojaš-cenam GM, potem tudi Chry-J kih ciljev v neposredni biižini f erju ne bo ostalo drugega, kot; Hanoia in Hajfonga šele, ko so mu pokazali zanesljivost nove da te cene morda še niso dokončne, da bo to zaviselo od nove kolektivne delovne pogodbe. da stori isto. Titov zunanji minister bil na obisku v Parizu BELGRAD, SFRJ. — Jugo- rakete. Več socialnega nemira v ZDA kot v i slovanski zunanji minister Mar- Latinski Ameriki ko Nikezic je bil od 14. do 18. | WASHINGTON, D.C. — Neki septembra na uradnem obisku | znani bankir, ki ima dobre zve-v Franciji, kamor je šel vračat1 ze v državah Latinske Amerike obisk francoskega zunanjega , je te dni dejal tu: ministra Maurice Couve de Mur- ! “Zdaj je več socialnega nemi-villa v Jugoslaviji. 1 ra v Združenih državah kot v Prihodnji mesec, od 16. od 21. | “neustaljeni” Latinski Ameri-oktobra bo zunanji minister ki!” Marko Nikezic na obisku v Veliki Britaniji, kamor ga je po- j vabil britanski zunanji minister G. Brown. — Pod nekako eno petino površine države Utah se skriva premog. IHERIS&A DOMOVINA SEPTEMBER 20, 1967 £ ' rnmmm 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: Jjnited States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio 83 No. 180 Weds., Sept. 20, 1967 Inflacija zmaguje ker so tisočkrat večji od milijonov. Kako ničevni so pa naši dohodki v primeri s takimi gorostasnimi številkami, na to se bojimo misliti. Ni namreč lahko, da človek pogleda resnici v oči. Pa bo treba misliti tudi na to. Vsakdanji gospodarski razvoj nas bo silil na to, kajti nikjer ne bomo videli znakov, da se bo draginja ustalila, zato pa dosti namigov, da bo rastla s pospešeno hitrostjo. Morda je to celo dobro. Se bomo vsaj preje zbudili iz naše otrplosti in znebili občutka, da smo proti vsemu temu brez moči. To ni res, samo za pravo delo je treba prijeti o pravem času! BESEDA IZ NARODA sir I Nekaj spominov o Oltarnem drruštvu pri Sv. Vidu ob njegovi 50-letnici CLEVELAND, O.— Ker bo- tudi izučene keklarice ali čip- Ko se je pred dvemi tedni začel štrajk v avtomobilski industriji, so bili redki tisti glasovi, ki so poudarjjali, kako slabe posledice bo imel za naše gospodarstvo. K besedi so se oglasile le prizadete panoge v težki industriji. Zato so pa na borzi začeli rasti tečaji, kot da bi štrajk pomenil nov val gospodarskega napredka. Takoj zatem je Kongres načelno izglasoval nakazilni zakon za narodno obrambo v višini $75 bilijonov dolarjev in sprožil val optimizma. Največji nakazilni zakonov mirnih časih v Ameriki! Vsi ti bilijoni bodo poživili naše gospodarstvo. Do kruha bo prišlo milijon novih delavcev, kar pomeni milijon novih potrošnikov z lepimi dohodki. In borzni papirji so zopet poskočili. Med tem so se vrnili s počitnic senatorji in kongresniki. Morda so bili spočiti, toda dobre volje pa niso bili. Ob prihodu so namreč pripovedovali, da ljudje ne tožijo samo vietnamski vojni, ampak veliko bolj o draginji in da so pri tem prišli do hudega zaključka: zakaj naj poleg višjih cen še plačujemo višje davke, ako vendar velike ribe med davkoplačevalci lahko najdejo v davčni mreži vse polno lukenj, ki skoznje odmaknejo dohodnini svoje dohodke. Počemu bogataši lahko po tej poti prihranijo milijone na davkih, navadni davkoplačevalci pa naj še plačujejo večje davke? Zakaj tako? Zakaj Kongres ne zamaši davčnih lukenj, saj bi pri tem dobil toliko svežih davčnih dohodkov, da povečanje davkov ne bi bilo morda sploh potrebno. Pa so se politiki v Washingtonu takoj znašli. Rekli so, da novih davkov ni treba vpeljati, naj Kongres rajše izvede davčno reforrmo! In tako je reforma postala preko noči odrešilna bilka, ki so se zanjo začepili politiki. V političnem svetu vse govori le o davčni reformi, problem večjih davkov je porinjen v ozadje. Seveda se za vsem tem lahko skriva nevarna past. Kon greš pride namreč lahko na misel, da bo združil nove davke z davčno reformo. To bo pa voda na mlin vseh tistih, ki nočejo ne enega ne drugega. Varuhi davčnih lukenj, posebno naftni bogataši na jugu, bodo že poskrbeli, da luknje ne bodo zamašene, nasprotniki novih davkov bodo pa gledali, da bodo davki čim manjši. Ker so številke potrpežljive, bodo hitro naračunali, koliko bilijonov bo federalna blagajna dobila na novo. V resnici je položaj drugačen. Davčna reforma z novimi davki ne bo pokrila niti večjega dela primanjkljaja v sedanjem federalnem proračunu, ki ga sedaj administracija sama ceni že na celih $29 bilijonov! Inflaciji bo torej odprta pot vkljub davčni reformi in večjim davkom. Kako zelo so kongresniki že padli pod to skušnjavo, priča razpoloženje v Millsovem odboru za pota in načine v predstavniškem domu. V tem odboru se odloča usoda vsakega predloga o novih davkih in o krpanju davčnih lukenj. Sam Mills je bil v začetku za davke, sedaj je začel oklevati. Večina v njegovem odboru pa že misli, da novi davki niso več potrebni, saj bo davčna reforma dala dosti dohodkov. Tako bo ideja o davčni reformi in o novih davkih začela vo-deneti. Da tudi na borzah mislijo tako, priča dviganje tečajev na njih v preteklem tednu. Kadarkoli so se na Kapitelu pojavili glasovi, da je usoda novih davkov še odprto vprašanje, takoj je na borzah zavladalo veselo razpoloženje. Saj tam še najbolj razumejo, kaj je inflacija in kako pride do veljave. Odpor bi moral dati predsednik Johnson, pa ga ne. Boji se zamere pri tistih krogih, ki so proti novim davkom in proti reformi. In ravno sedaj bi za odpor imel dosti zaveznikov v naši javnosti. Pred nekaj dnevi je kar nad 250 vidnih ameriških ekonomistov reklo, da so novi davki potrebni, ker nihče ne more računati na zmanjšanje federalnega proračuna. Je med njimi tudi precej takih, ki niso bili do sedaj vneti za nove davke. Ker pa nimajo kapitala za seboj, bo seveda njihovo mnenje malo zaleglo. In tako se je dežela zaverovala v bolen optimizem. Vsakdo skuša živeti iz dneva v dan in povišati svoje dohodke z isto hitrostjo, kot rastejo stroški za njegov življen-ski standard. Marsikomu se to posreči, toda odstotek takih srečnežev je od meseca do meseca manjši. Raste pa število istih, ki morajo misliti, da bo treba znižati življenjsko raven. To bo pa imelo tudi politične posledice. Politiki jih bodo najbrže čutili že v božičnih počitnicah. Novoletni pozdravi, ki bodo njim veljali, bodo zaviti v gosto kopreno tožb in očitkov, zakaj vlada ne ukrene nič proti draginji, ki so jo vendar vsi že davno napovedovali. Takrat misliti na reme-duro bo pa že zelo pozno. Inflacija bo tako utrdila draginjo, da jo bo težko zavreti. Med tem se bo ples milijonov zmeraj bolj spreminjal v; škozi" dolga leta. pies bilijonov. Saj že sedaj govorimo naj rajše o bilijonih,' Med našimi članicami so bile mo v kratkem obhajale petdesetletnico obstoja Oltarnega društva fare sv. Vida, sem se namenila napisati nekaj spominov, kako smo delovale skozi teh petdeset let. Pokojna Mrs. Mary Strojin z E. 64 ceste, ki je bila uradnica ob tem času, je mene vpisala za članico. Mrs. Frances Debevc, predsednica, in Mrs. Mary Trček so zapisale moje ime in naslov, in mi dale svetinjico, ki jo še danes hranim. Članarina je bila celih deset centov (10Č) na mesec! Sprejema članic nismo imele, samo skupno sv. obhajilo dvakrat na leto — na velikonočno jutro pri vstajenju in na božični dan pri prvi sv. maši. V tistih letih ni bilo polnočnice. Nas je bilo kar lepo število pri sv. obhajilu — seveda, dosti več žensk kot pa dandanes. Imele smo seje v šolskih prostorih in naš župnik monsignor Jernej Ponikvar redno bili navzoči, da so nam razlagali o kakih stvareh. Po seji smo jim pa izročile vso našo članarino in porabljen je bilo ta denar za cerkveno perilo, hostije itd. Potem smo začele prirejati večerje v šoli — v prostoru sedanje čitalnice (Library), da bi si tako pomagali k večjem denarju za blagajno. A-ko je bilo večje število ljudi na nedeljski večerji, smo še na prvem hodniku v šoli postavljale mize, da je bilo zadosti sedežev za vse. Kuhalo se je spodaj -večerjalo se je zgoraj, pa se niso naše vrle strežajke prav nič pritoževale. Tiste čase smo dosti tudi naprosile, da ni bilo treba vse jedi kupovati. Tako je več ostalo za našo skromno blagajno. Ko smo začele zbirati za našo novo cerkev, so naš pokojni monsignor Ponikvar dali nam ženskam nalogo skrbeti za tri oltarje, ki bi stali okrog deset tisoč dolarjev. Kar se jaz spomnim, smo nabrale okoli šest tisoč, drugo je pa fara plačala. Mislim, da smo že tudi drugo poravnale v poslednjih letih! Kupile smo tudi okno nad glavnim oltarjem s podobo Jezusa, ki drži kelih. Vsem našim člani-ki so darovale večje vsote cam, za oltarje, naj dobri Bog poplača. Kadar je bila kaka cerkvena prireditev, smo imele zmeraj to prednost, da je Oltarno društvo vzelo kuhinjo v oskrbo pod vodstvom Mrs. Johanne Gornik. Druge smo z veseljem pomagale in kuhale smo tudi za bankete deset novomašnikov. Prvi novo-mašnik je bil Fr. Edward Ga-brenja, O.F.M.; potem so sledili naši domači “sinovi iz fare”: naš sedanji župnik msgr. Louis B. Baznik, Fr. Joseph F. Celesnik, Fr. Francis M. Baraga, Fr. Rudolph A. Praznik, Fr. Victor J. Cimperman, Fr. Victor N. Tomc, urata Henry in Rafael Stragi-sher, O.F.M., Fr. Francis M. Paik, Fr. Edward Sturtz, S. J., Fr. Edward A. Pevec. Srečna fara, ki šteje lahko toliko duhovnikov! Vso čast pokojnemu msgr. Ponikvarju, ki je dosti pripomogel, da so se vsi ti mladeniči izučili. Samo Bog ve, ko-iko so žrtvovali osebno, da so j jim pomagali plačevati šolnino karice. Pokojna Mrs. Mary Rigler je naredila veliko oltarnih prtov, pregrinjal za mašne obleke, “surplices” ali jopiče za strežnike in še za druge cerkvene potrebe. To njeno brezplačno delo je bilo izvrstno; še sedaj, po tolikih letih imamo precej njenega dela. Pokojna Ivana Ober-star, zlata duša, je tudi dosti na-keklala — za dvanajst oltarnih prtov in petnajst mašnih oblek je naredila čipke. Jaz sem pa te reči šivala in pripravljala za njeno delo. Tudi pokojna Mrs. Jennie Rutar je darovala svoje ljubeznivo ročno delo za cerkev. Naj ljubi Bog povrne vsem tem ženam, ki sedaj vživajo nebeško plačilo. Gotovo imamo še za dvajset let v zalogi teh lepih prtov itd. Sedaj so starejše žene pomrle, mlajši rod se pa ne u-kvarja s tem delom, ker je pač življenje malo drugačno. Ko sem jaz pričela delati pri Oltarnem društvu so bile kuharice Mrs. Johanna Gornik, Mrs. Mary Strojin, Mrs. Mary Trček, Mrs. Frances Debevc in Mrs Anna Hočevar. One so mene učile krofe delati: “Glej, Mary, toliko tega se dene, toliko tega itd.” — Imam še ta “recept” ako bi ga kdo želel imeti. Mrs. Mary Pižem, Mrs. Bečjan in Mrs. Makovec smo bile mlajše od njih, pa so nas učile, kako se pripravlja za večerje za veliko število ljudi. Največ težkega dela v kuhinji je opravila Mrs. Frances Kasunič. Kasneje so prišle v kuhinjo pomagat tudi Mrs. Johanna Lužar, Mrs. Mary Simončič in Mrs. Uršula Rakar. Mrs. Carolina Krnc je bila predsednica v teh časih in dostikrat smo skupaj prodajale po hišah vstopnice za naše večerje in še zraven prosile za darove. Vse premalo sem opisala o teh dobrih ženskah, a primanjkuje prostora, da bi vse njih dobra dela navedla. Naj jim Bog stote-rokrat poplača njih trud, ker ni drugega plačila na svetu! Prav je, da tudi omenim naše kel narice ali strežajke, ki so bile tako voljne pomagati pri naših večerjah: dve Gorenčič sestri, (ena je sedaj Mrs. Louis Nov-šak), Steffie (Avsec) Polž, Josephine (Avsec) Polž, Caroline (Maver) Anžur, Angela Maver, Frances in Mary Russ (Frances je umrla en par let nazaj), Mary Mohorčič, sedaj sestra Mary Frances in Mary (Sterk) Kolar in še druge, katerih imena sem že pozabila. Vabim vas vse, naše nekdanje pomočnice, da se m deležite naše 50-letnice. Katere pa še niste vpisane kot članice našega Oltarnega društva, prosim, da pristopite v to cerkveno organizacijo. Ne bo vam žal! Vse naša ddbra dela so v prid farne cerkve! Zelo rada bi navedla imena vseh naših predsednic. Po mojem spominu so bile: Mrs. Frances Debevc, Mrs. Carolina Krnc, Mrs. Jennie Krall, dobra žena, ki je dolga • lota predsedovala: Sedaj vodi sprotno naše Oltarno društvo Mr. Mary Marinko in: prav lepo napredujemo. Vsako leto pripravimo eno kosilo za članice in drugo občinstvo; vsako poletje imamo romanje v Lemont k Mariji Pomagaj. Naša prijazna predsednica skrbi za vse, kar je potrebno — prijave, 24. septembra, bo tam “Sloven- itd. Se se spomnim naših zmožnih tajnic: Mrs. Mary Strojin, Mrs. Louise Pikš in Mrs. Frances Baraga. Vse so bile res dobre in so delovale neumerno za napredek našega društva. Vse, kar so mogle, so z veseljem naredile. Nobena žrtev ni bila prevelika, ko se je delalo za cerkev! Jaz, sedanja tajnica in blagajničarka sem bila tudi nekaj časa za zapisnikarico, potem pa je prevzela to naša vrla Mrs. Mary Farčnik. Ona še vedno vodi zapisnik. Ne smem prezreti sedajnih pridnih članic. Mrs. Dorothy Sterniša je bila tudi pri prvih delavkah, se je izselila v Collin-wood, pa po nekaj let prišla nazaj k sv. Vidu. Ko pečemo krofe, so zmeraj pripravljene pomagati nam, kakor so tudi Mrs. Frances Cirnski, Mrs. Mary Farčnik, Mrs. Jennie Femec, Mrs. Anna Marinček, Mrs. Anna Zalar in Mrs. Anna Zallniek. Mrs. Mary Sajovic, blaga žena in dobra, dobra članica je tudi stalno nudila svojo pomoč, dokler jo ni Bog poklical g sebi v tem letu. Kadar imamo letno kosilo za prijatelje, nam pridejo na pomoč Mrs. Mary Marinko, Mrs. Josephine (Cimperman) Godič, Mrs. Anna Hočevar in Mrs. Josephine (Antončič) Golinski. Srčna hvala vsem tem ženam, ki to tako širokosrčne s svojim časom in delom! V nedeljo, 24. septembra ob 11:45 dopoldne bo daroval v cerkvi sv. Vida naš duhovni vodja msgr. Louis B. Baznik zahvalno sv. mašo, pri kateri bomo prejele sv. obhajilo vse članice, sedaj ne in bivše, ki so se selile iz te okolice. Jubilejni BANKET se bo vršil v avditoriju ob 1. popoldne. Vabljeni so članice, farani sv. Vida in prijatelji. Tudi veliko število duhovnikov pričakujemo in druge goste. Razposlale smo članicam vstopnice, za katere lahko plačate vnaprej ali pa pri vratih na dan jubileja. Ženske, ki niste še pri našem Oltarnem društvu, lahko pristopite ta mesec, ker bo sprejem novih članic pred sv. mašo 24. septembra. Zglasite se čimpreje, da vas tajnica vpiše. Naš duhovni vodja pošlje vsa imena novih članic v Rim, ker smo sedaj vpisane v Bratovščini sv. Rešnjega Telesa. Vljudno vabimo vse naše dobre prijatelje, da se združijo z nami pri sv. maši ob 11:45 v nedeljo, 24. septembra in na ju bilijnem BANKETU. Vstopnice lahko kupite vnaprej pri uradnicah. Upam, da ste še drugi lepo uživali moje spomine petdeset let cerkvenega dela. Torej na svidenje — pridite, da se skupno zahvalimo Bogu za vse blagoslove, ki smo jih bile deležne skozi dolgo let. Mary Otoničar Odmevi vinskih goric “En hribček bom kupil, bom trte sadil, prijatlje povabil Še sam ga bom pil.” Že čriček prepeva, ne more več spat, v trgatev veleva, spet pojdemo brat!” (A. M. Slomšek) ska trgatev”, in tako bo predvsem nam, mlajšim zopet dana prilika, da se seznanimo z lepimi slovenskimi običaji ter pesmimi, ki opevajo ta čudoviti letni čas, ko jesen bogato obdari človeka za ves trud in delo preko vročega poletja. Zato pridite vsi na “Slovensko trgatev”! Ne bo vam žal! Metka Gorenšek Notre Dame Academy Cleveland, Ohio Jubilej dobrovske romarice Zopet se naši gozdovi odevajo v čudovite jesenske barve in ponovno odmeva vesela pesem zadovoljnih trgačev po vinogradih naše prelepe Slovenije. Moji starši mi velikokrat pripovedujejo, kako lepo je te dni po štajerskih Slovenskih goricah, Bizeljskem,:dolenjskih Gorjancih, Vipavski dolini in primorskih Brdih, ko je čas vinske trgatve. Tudi tu v Clevelandu imamo'farnega patrona sv. Janeza Krst Chicago, 111. — Na praznik Marijinega imena 12. sept. je obhajala svoj 71. rojstni dan vneta romarica Mrs. Mary Ušeničnik iz Bridkih, vil (Bridgeville, Pa.) Bil sem seveda povabljen na proslavo. Včasih smo ji rekli Marička. Še danes rada sliši na to ime. Ko jo tako pokličem, se veselo nasmeje, sicer pa zadnje tedne le bolj joka in zdihuje. Ne zato kot bi bila stara ali bolehna, temveč zato, ker je izgubila najboljšo prijateljico: ljubeznivo kravico, ki je znala tako lepo peti, da nihče tako. Vse življenje je gojila eno ali dve kravici, tudi še zdaj, ko je Sygan Hill postal že davno velemesto z vodovodom, elektriko, plinom in gladkimi cestami. Po takih cestah se navadno ne sprehajajo kravice, toda Ušeničkove kravice so imele vso pravico, da so hodile po gladkih cestah mestne občine in so se ogledovale v izložbenih oknih. Če je kakšna kravica zamu-kala, so vsi prisluhnili in so rekli: “Ušeničnikove kravice pojejo.” Naša Marička pa je naredila obljubo, da bo kravice redila samo do svojega dopolnjenega sedemdesetega leta. In tako je te dni zadnjo kravico oddala, zdaj ji je pa tako dolg čas, da je ne more potolažiti ne ljubeznivi možiček, ne sin, ne hčerke, pa tudi ne vnuki in vnukinje: Marička samo gleda, kje ji bo kravica pomahala z repom in posluša, prišluškuje, kako ji bo kravica zapela svojo sladko melodijo: “Moja, moja, Marička!” Videl sem v seneni uti polno krme, ali kravice ni, nje pa od nikoder ni! Naša Marička se bo težko premagala, šla bo nekega dne na farmo kam v bližino in bo kupila kravico. Muzika se bo zopet začela in Marička si bo s tem podaljšala življenje za leta in leta. In zopet bo vsa vesela, ko bodo vsako jutro prihiteli k hiši ljubeznivi vnuki in vnukinje in jim bo natakala dišečo belo tekočino v steklenice, zakaj tudi v Bridkih vilah imajo kravice “belo mleko”. Kar se tiče žalosti po koncertni pevki “kravici”, sem jaz Maričko zelo potolažil in vsaj malo zmotil, ko sva začela govoriti o dobrovski božji poti. Takoj mi je povedala, da je poslala g. Dr. Pucu svoj prispevek za “očrnelo Marijino cerkev.” Pri tem je seveda po časopisnem navodilu mislila na številko tisoč. Rekla je, da je mislila na tisoč nikljev, potem pa je začela računati: če se bo vsak nekdanji romar oglasil, potem na Dobrovi ne bodo vedeli kam z denarjem. Začela je Marička zanimivo pripovedovati, kako je šla prvič na Dobrovo k Mariji v Leščevju. To je bilo nekako pred 60. leti. Šla je z očetom, ki je pa bil mnenja, da je Marička še premajhna in preslabotna in najbrž ne bo zmogla dolgega potovanja. Pa je vendar očeta preprosila, da jo je vzel s seboj. V robec je oče zavil nekaj kruha in domačega sadja - gotovo tudi kaj prekajenega - ona tega ni omenila. Ata so vrezali grmovju kol, zavezani robec so nataknili nanj in preko rame, pa sta šla na romanje. Najprej z Žirovskega vrha v dolino do Trate pri Gorenji vasi, kjer sta pozdravila košček slovenske zemlje in delček njenih vinskih goric na naši Slovenski pristavi. V nedeljo, pod cerkvijo sv. Urbana. Število romarjev se je vedno večalo. Molili in peli so skozi Lučne, preko Št. Jošta, potem pod Koreno v Povhov Gradec, kjer so zapeli Marijino pesem v povhov-grajski veličastni Marijini cerk-Potem so jo mahnili skozi vi. Dvor, kjer so obiskali obe cerk^ vi: starinsko umetniško sv. Petra in preko ceste sv. Nikolaja. Že precej narastla skupina romarjev je nadaljevala pot po cesti pod cerkvijo sv. Jurija na Hruševem. Tam ob cesti so slišali gospodarja, ki je priganjal svojo družino v cerkev - procesija je bila že v dobrovski fari-: “Ti permoj zelen, moj živ dan, ti krepana pakaž! Ženske, Ti Ivanka, pa Francka in vidva študenta, Matija in France, potem Jernej pa Lojze! Hitro se pripravite, da bomo šli k spovedi, pa k večerni pobožnosti, gospod korar iz Ljubljane bodo nocoj pridigali. Le hitro, le hitro! Češpelj romarji tako ne upajo tresti, ker Velika maša je tak slaven praznik, ko vse kače splezajo na drevje, da so bliže Mariji, ki je bila vzeta v nebesa. Se je zgodilo, da je neki romar potresel drevo, pa namesto češplje mu je padla kača v naročje! “Tako je razlagal svoji družini Trnovčev oče Gregor. Ona dva študenta sta bila njegova sinova: pozneje slavni zdravnik v Beogradu Matija Ambrožič, France pa je bil naš p. Bernard Ambrožič, oni mali Lojze, pa je naŠ Alojzij Ambrožič, zdaj starejši, ker ima tudi sina Lojzeta, ki je duhovnik in profesor. Tako je takrat naša Marička prvič v življenju videla p. Bernarda, s katerim sta se pozneje v življenja tolikokrat sešla. - Izpod Hruše-vega so potem vsi skupaj šli mimo gaberske vasi in cerkve, kjei' so že zaslišali mile romarske zvonove iz visokih lin dobrovskega zvonika. Kako so vriskali, se veselili, prepevali Marijih zvonovi, ko so pozdravljali otroke Marijine, ki so hiteli od vsek strani na Dobrovo, da proslavi]0 Marijin praznik. Marička z žirovskega vrha pravi: “Bilo je kakor v nebesih! Zvečer taka galjiva pobožnost, ko so otroci pozdravljali svojo Mater, pre^ njo prinašali svoje težave in us' oehe, v njeni hiši uravnavali svoje račune v tihoti in mračnosti spovednice. Potem pridiga, pete litanije in nato petje ij1 molitev pred Marijo celo n°P> celo noč. Noči pred Marijo nikdar ne pozabim. Vse življenj6 me spremlja Marijin pogled, ket sem se ono noč na Dobrovi na pila lepote in dobrote Marij ine^a obličja. Kako je Materino ok° ljubeznivo zrlo na mene! Jaz ta krat še nisem vedela, Marija Pa je že znala, kam me bo zaneS v svet in koliko bom potrebna Materinskega varstva. Kako ^ bi zdaj slišala prošnje za popra vilo ljube cerkve na Dobrovi, ^ katero imam toliko dragocen mladostnih spominov! P°siž! sem nekaj za cerkev, če bo tre bom pa še. Gotovo je že tri 6 trtine onih pobožnih rom arj6V pomrlo, prepričana pa sem, . nobeden še živečih ne bo opuS ^ Mariji na Dobrovo hvaležno P°^ slati daru, da streha ne bo PlC puščala in da ne bo teklo t>o6° deževju v Marijin tron, da ^ popravili okrušene stene in bodo ljubi Materi pripravili stojno prazniško oblačilo-svoji nebeški Materi ne ^°l.e, mogli nikdar dovolj povrnit1 ^ ne materinske skrbi, ki jih Ži- za nas na vseh potih našega -vljenja! Kar na številko ^ mislite: tisoč dobrot in tisoč povračil Mariji Dobr ski!” Tako nekako sva se razg0 va1" nika, še bolj pa sv. Antona v stranskem oltarju, nato sta jo mahnila čez bližnjo vas Dobravo jala, ko sem bil na obisku v kih vilah pri Marički in P13 nih dragih domačih: pri 111 .fi Štefanu, pri sinu Viljemu 111 ^ hčerah Berti in Klari. Ra2^^.. je bil zelo praktičen in te P ge tičnosti ter naše darežljiv°s bo srčno razveselila Marij3 tisočlet*6 brovska ob jubileju. svojem P. Odilo OfJVl SBEEI5KX DOVDTUm K>oo()oooo^=^ooo<=r>o Maks Metzger: k. Monika potuje na Madagaskar K)0<^>0000<3>00<=>00<=>00<=>0 Hodila sta po vsej ladji, se Vzpela na prednji krov in videla, kako je ril kot nož ostri nos ladje vodo v pravcate vodomete, ki so ob obeh straneh v visokih l°kih padali zopet navzdol. Po-sta stopila k strojnemu rovu ln gledala z ozke železne brvi v tračno globino, v kateri so žvenketali na pol goli možje z velikimi lopatami, in zdaj pa zdaj je švignil rdeč ognjen soj skozi 0(lprta vrata kotlov prek železnih sten, kupov premoga in kovinskih cevi. Čas je bežal neznansko hitro. Morje je postajalo 0ci ure do ure krotkejše, zrak pa l°plejši. Atek je rekel, da že diši Po soncu in jugu. Tedaj je prišel 2ane in ju napodil z zvoncem *n prtičkom v jedilnico. Hri dejeumerju je bil zaseden hiarsikateri stol, ki je bil včeraj ' H prazen. Dama od zjutraj je ■i spet tu. Četudi še ni imela na, se je vendar vsaj zdelo, a je lačna. Angleži so bili tu ln uganjali razne norčije. Gospod in gospa, ki ju še ni bilo na spregled, sta se prikazala, in ob gornjem koncu mize je sedel gospod kapitan. Preden se je hsedel, je šel okoli mize, dal vsakomur roko in spregovoril nekaj besed z njim. Zelo gibčen, hekoliko čokat gospod je bil s črno šiljasto brado in južnjaško barvo. Ime mu je bilo Salvatini •*n doma je bil s Korzike, Napole-^ove domovine, je povedal atek. Moniko je pozdravil posebno Prijazno in jo obsul s ploho be-Sehi, kar jo je hudo spravilo v 2adrego. “Oh, la jolie petite de-moiselle—Qu’elle est mignonne! Hous aurrrons un bon voyage sile nous porrrtera bonheud!” Monika mu je začudeno gledala na usta in bi bila nad vse rada vedela, kako je treba napraviti, da je ‘r’ tako drdrajoč. Hato je vprašala atka, kaj ji je Ml rekel. ‘Ha si čedna majhna deklica M da bomo imeli srečno potovali6, ker nam ti prinašaš srečo.” Monika je kar zažarela — kapitan se ji je prikupil. obedu sta si privoščila **lo počitka v kabini. Potem ji l6 Pokazal atek v atlantu pot, ki jo že prevozila, in pripove-°val ji je o pristaniščih, kjer ^ bodo ustavili. Temu so sleda nova odkritja. Na prednjem rovu so bili vzidani hlevi, v katerih je kokodajskalo, krulilo rnukalo. Pravcata kmetija je .1 a tu in dišalo je kot doma na akem posestvu. Tu je stala vr-k a krotkih bretonskih krav s čo-j adro bikom, ki je imel nad če-°rn majhne koderčke. Le maitre es Calles—tovornik je pripove-°val atku, da je to čreda ple-ertske živine, ki jo eden izmed jetnikov spremlja v Kapsko esto. Sivkastomoder maček se Srnukal okoli Monikinih nog ko se je usedla na zvito vrv, le poskočil med zadovoljnim . reden jem v naročje. Popolnoma rf,d0zabila, da je plavala med e orh in vodo, tako podeželsko 'Je bilo tu. s^ane je zvonil k čaju in, ko ial 86 na*° Z0Pet rnalo spreha-Vep °brskala kapitana na po-din^^kero mostu, je zvonilo k OQ eiu- Neverjetno dosti in mno-so mogli jesti na “Ville de ^Mve”, odkar so bile zginile kaS 1 S s^runami z mize in od-r so se vedli vrtilni stoli kot resni stoli. poi1^ dne se je voda po-tjlori'3rna Pomirila. Sonce je sve- Mod ' lo 2 neba’ ki je bil° tako prj, r° kot spomladi, gore so se poteamZale- Bile 50 naiprej modre, zelene, drugi parniki so na obzorju in se žurili Prika Poten. 2rasli~ Prat1 1Sti t0Čki kot Ville de Ta' gib Angležev. Žane je stresel ave- Vedno živahnejše je po- glavo in menil, da je James fin stajalo morje — zdaj so rojile že tudi jadrnice in majhni motorni čolni okoli parnika. Bregovi so se pomaknili bliže, že so se dale razločiti bele hiše, s kopnega je prihajal topel, blagodišeč vonj in jate galebov so odsekano in veselo vzklikale, kar pa je bolj veljalo kuhinjskim odpadkom, ki jih je metal kuhar čez krov, kot pa potnikom. To je skupno vsem galebom, je rekel atek, da ljubijo na človeku le nesnago, ki mu preostane. Zaliv, v katerega je zavil parnik, se imenuje La Gironde in je izliv reke Garonne. Ob njegovih bregovih leži francosko pristanišče Bourdeaux. Nad gozdom jamborov se dviga mesto na sredi vinskih goric. Imenitni gradovi in krasni vrtovi obrobljajo zaliv do morja. Sonce, vino in plovba so obogatili mesto. Brž ko je pristala ladja ob pomolu, sta šla atek in Monika na kopno. Velik užitek jima je bilo, da sta mogla spet enkrat hoditi naravnost naprej, ne da bi se bila morala vrniti ob krnu ali po nosu ladje. Vse pristanišče je polno vina. Vina v sodih, v zabojih — vsa skladišča so ga polna in na pomolu se kopičijo kupi sodov in zabojev. Ves svet pozna vino iz Bordeau-xa, sem ga prihajajo iskat ladje z vseh vetrov. Kako daleč proč je že bila severna jesen z dežjem in mrazom. Tu sta bili pomlad in jesen obenem. Pod istim toplim soncem so zoreli grozdi in breskve, orehi in mandeljni sredi cvetočih vrtnic in vijolic. Stopala sta navkreber in spet navzdol, skoz mirne in glasne ulice, pokusila vsako dobroto, se gostila z neverjetno velikimi breskvami, pila na visoki terasi pod kostanjem vino, ki je bilo upilo vso sladkost in ves vonj te rajske dežele, in kupila za nekaj bakrenih novcev koliko cvetja, da ga je Monika komaj objela z eno roko. O mraku sta se vrnila trudna in brez želju v svojo izbico na ladji in Monika je zaspala z mislijo: “Lepše pa že res ne more več biti!” A sredi noči so jo prebudili hrupni glasovi “Hallo, Tom! — Hallo, Johnny! — Hallo, Sally, — Hallo, James!” Smeh, ropot, opotekanje in tipanje ob stenah hodnika. Vmes pomirjujoči Žanov glas, ki je po francosko, angleško in alzaško opominjal k mirovanju. Končno so se zaloputnila vrata in ublažila štiri-glasno pesem, v kateri je bil govor o dolgi poti, ki jo je pa vsak glas po svoje zmagoval. “Hallo,” je del zdaj tudi atek in se smejal, “Velika Britanija kroka.” Drugo jutro je povedal Žane, ki je bil natančno poučen o vseh potnikih, da se štirje Angleži peljejo v Kapsko mesto. Trije so spadali skupaj. Tom — mister Tom Toplis — je njih vodja in prav bogat mož. V Kapskem mestu hoče ustanoviti veliko trgovsko družbo, a zdelo se je, da ni vse v redu pri njem. Samo predpoldne je trezen. Kapitan je moral že v Bordeauxu nadoknaditi zalogo žganja. Zato vodi blagajniške posle Sally in je vražje natančen pri tem. Sally je Tomov tajnik, pa bržkone ni Anglež. Najbrže je s Poljske ali iz Galicije, je pa zelo premeten in zna mnogo jezikov. Jonny je dober dečko, vsakdo ga ima rad in po poklicu je res dirkač, kajti mister Tom si hoče v Južni Afriki omisliti dirkalne konje. Mister James pa ne spada k njim. Je rudarski inženir in je trojico spoznal šele na parniku. Navezal se je nanje, ker na ladji ni dru- r t ONLY SLOVENIAN MEN’S SOCIAL ORGANIZATION SLOVENIAN MEN'S ASSOCIATION OF AMERICA Organized 3rd of June 1938 in Barberton, Ohio Incorporated 13th of March 1939 in State of Ohio SUPREME OFFICE CLEVELAND, OHIO MODERN SOCIAL, SPORT & CULTURAL ACTIVITIES No Medical Examination Necessary Acceptance from 1 to 50 yrs. SUPREME BOARD: President: JOHN DOGANIERO, 931 E. 248th St., Euclid, O. 44123 I. Vice-President: JOHN LESKOVEC, 112 So. Chestnut St, Niles, O. II. Vice-President: WILLIAM J. KENNICK, 2675 Rockefeller Rd., Wickliffe, O. 44092 Secretary: JOHN F. JADRICH, 19650 Newton Ave., Euclid, O. 44119 Recording Secretary: FRANK SAJN, 509 Karl Dr. Richmond Hts., O. 44121 Treasurer: FRANK M. PERKO, 1092 E. 174th St., Cleveland, O. 44119 BOARD OF AUDITORS Pres.: JOSEPH PONIKVAR, 27601 Fullerwood Ave., Euclid, O. 44132 II. Auditor: DAMJAN TOMAZIN, 18900 Kildeer Ave., Cleveland, O. 44119 III. Auditor: HAROLD J. VOLPE, 21430 Wilmore Av„ Euclid, O. 44123 For INFORMATION Call or Write to Slovenian Men’s Association, John F. Jadrich, 19650 Newton Ave., Euclid, O. 44119. Publication Organ: AMERICAN HOME, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. 44103. li zaduši vsak poskus za spremembo režima. Zato se mu pred vsem gre. Naserja bodo reševali KAIRO, ZAR. — Naser se še zmeraj ni opomogel od zadnjega egiptovskega poraza. Ljudske množice so mu sicer izrazile zaupanje in ga hočejo oboževati kot narodnega voditelja, toda Naser si je moral priznati, da igrajo v egiptovskem javnem življenju tudi drugi faktorji svojo vlogo, kadar pridejo na vrsto. Na vrsto pa še niso prišli, upajo pa, do bodo kmalu prišli. Naser dobro ve, da v vojaških krogih nekaj vre, da je tudi v krogih egiptovske inteligence zmeraj več nezadovoljnežev, da se dijaške vrste cepijo itd. Na drugi strani se pa slabša gospodarsko stanje ravno med tistimi, ki najrajše v egiptovskih mestih demonstrirajo za Naserja. Da ublaži gospodarsko stanje, je Naser pridobil Libijo, Kuvajt in Savdsko Arabsko, da mu bodo pomagale letno s prispevkom $112 milijonov kar naj diktator smatra kot odškodnino za žrtve, ki jih ima z zaporo sueškega kanala, odrejeno v prid splošni a-rabski politiki. Treba mu je še speljati pozornost egiptovske javnosti stran od zadnjega vojaškega poraza. in resen mlad mož in da trojica ni prav primerna družba zanj. (Dalje prihodnjič) V ta namen hoče porabit zasedanje ZN. Že pred par tedni je poslal svojega zunanjega ministra Riada v Moskvo in Beograd, da od tam dobi podporo za svoj načrt. Zdi se, da je ta cilj dosegel, kajti pretekli teden je poslal vse svoje diplomate po svetu, da pridobijo za egiptovski načrt vse vidnejše članice ZN. Čeprav so Naserjevi prijatelji pogoreli s svojimi akcijami v ZN na zadnjem izrednem zasedanju, hočejo te v novem rednem zasedanju obnoviti. V ta namen so naprošeni vsi voditelji delegacij ZN, naj v svojih uvodnih govorih povdarjajo upravičenost egiptovskega stališča. Kot disciplinirani prijatelji egiptovskega diktatorja bodo to tudi storili in tako bo plenum generalne skupščine ZN založen nekaj tednov s praznim govorjenjem, ki ga bo seveda egiptovska javnost vsak dan slastno požirala. Da bo vse skupaj res prazno govorjenje, je povedal izraelski zunanji minister dr. Eban, ki je ob svojem prihodu v New York rekel časnikarjem, da izraelska vlada svojih pogledov na tehniko pogajanj za premirje ni in ne bo spremenila. Vstraja-la bo na neposrednih pogajanjih in odklanjala vsak drug predlog. Dočim bodo Naserjevi prijatelji lomili zanj kopja v ZN, bo Naser sam gledal, da doma v ka- Razprava v Zi bo spet šzraefsko-arbasfii spor potisnila pred ei sveta ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Še predno se je začelo 22. redno zasedanje Združenih narodov, so Avstrija, Švedska in Finska poslale administraciji ZN predlog, naj se debata o izraelsko-arabski krizi začne čim preje, in so tudi predložile načrt za resolucijo, ki naj jo sklene generalna skupščino. Da so se ravno te države odločile za tak korak, leži vzrok verjetno v tem, da imajo vse tri svoje vojake na Cipru in bi jih rade odpoklicale domov. Zdi se, da bo zaenkrat ostalo le pri željah gornjih treh držav. Arabski politiki bi radi izrabili Združene narode kot posredovalce med njimi in Izraelom, izraelska vlada pa odklanja vsako posredovanje in zahteva direktne razgovore. Pri tem se še celo opira na sklepe zadnje arabske konference na vrhovih v Kartumu, ki je dala Naserju in kralju Huseinu prosto roko za sporazumevanje z Izraelom. Naser je seveda takoj začutil past, ki so mu jo nastavali njegovi arabski zavezniki, in kar-tumsko resolucijo označil kot “neodgovorno”. V Združenih narodih bodo zato začeli igrati zanimivo igro: Arabci bodo za posredovanje ZN, Izrael ga bo pa odbijal, vse skupaj bo pa počasi utonilo v morju praznih besedi. Vsi znaki namreč kažejo, da moskovska diplomacija ne misli pritiskati na arabske prijatelje, naj se pomirijo z Tel Avivom. Dokler pa tega ne bo, ne bo tudi začetka razgovorov o premirju. Ameriška diplomacija ne misli zaenkrat posegati aktivno v arabsko krizo. Taka taktika seveda ne bo prepričala arabskih politikov o pravilnosti ameriškega stališča. Na ljubo komunistom, ako ne še komu drugemu, bodo rohneli proti ameriškemu “imperij alizmu”. bramba sama rabi take bombnike v Vietnamu v vedno večjem številu. Da Arabci ne bodo preveč rohneli proti temu sklepu, je naša administracija obljubila tudi jordanski vladi, da jih bo dobavila rezervne dele za orožje, ki ga je že prodala Jordanu. Jordanski kralj bi bil seveda rad imel tudi moderne nadzvočne bombnike, pa se je pokazalo, da nima za rabo takih letal ne primernih letališč, ne izvežbanih pilotov. Da je naša administracija spremenila stališče glede pro- MALI OGLASI Naprodaj v Euclidu Zidano poslopje, 3 trgovine, 2 stanovanji, v kleti družabna soba, dober dohodek. Lastnik pomaga financirati ali zamenja za manjši dom. Kličite 943-2535. (180) Išče stanovanje Moški želi dobiti sobo s kuhinjo, da si lahko sam kuha, spodaj. Kličite od 4. do 5. ure 681-3493. (181) V najem 4-sobno stanovanje s kopalnico, plinskim furnezom, se odda odraslim. Ugodna najemnina. Na 1235 Addison Rd. zgoraj. Tel. 432-0906. —(180) Bungalov v Euclidu Prodaja lastnik. 4 spalnice, velika klet, IV2 garaže, IVa kopalnice, lot 50x160, blizu šole in trgovin. $20.500. Kličite 531-5620. _________ (182) V najem 7-sobno stanovanje s kopalnico, garažo in plinskim furnezom se odda na 7702 Lockyeaf Ave. Kličite HE 1-7077. —(182) V najem Oddam 6 sob in garažo na E. 156 St., pri Waterloo Rd. Kličite 944-7605. (181) Amerika bo dobavila Izraelu bombnike WASHINGTON, D.C. — Ob začetku izraelsko-arabske vojne je naša administracija izjavila, da ne bo dobavljala nikomur na Bližnjem vzhodu orožja, dokler traja vojna. Besedo je držala do sedaj. Sedaj pa je obljubila izraelski vladi, da ji bo prodala okoli 40 modernih bombnikov. Pogajanja o prodaji so se vršila še pred začetkom vojne, pa so j zastala, ker naša narodna o-! $300 NAGRADE dobi oseba, ki bi zvedela, kdo je 1. septembra ponoči ukradel na E. 66 cesti avto CHEVE-Su-per-Sport Impala 1964, št. Q3 721, temnordeče barve z beige streho in sivimi sedeži. Kličite št. 361-0673. —(18,20,22 sep) 7 V2 akra na Hubbard Rd. v Madison, Ohio Ranch hiša s 3 spalnicami, velika kuhinja, klet, plinski furnez, vse mestne napeljave instalirane in plačane, tlakovana cesta, blizu jezera, trojna garaža, dimnica, kokošnjak, dobra zemlja. Naprodaj skupno z zemljo ali razdeljeno. 1 FLORENCE ROME REALTY 486-2747 - Govorimo slovensko (M-W-F)x daje orožja, je treba pripisat! dejstvu, da je Izrael dokazal, da, je Moskva prodala arabskim državam, posebno Egiptu, nove modernejše bombnike Suhoj 7. in da ima Egipt danes sicer nekaj manj vojnih letal, toda sedanja njegova letala so modernejša in vse to je odločilne važnosti za izraelsko samoobrambo v zraku. Opozorilo! Kdor želi imeti objavljen v notranjosti lista kak dopis ali sestavek, ga mora izročiti v u r e d n ištvu najkasneje 24 ur pred izidom številke, v kateri bi naj bil objavljen. Za ponedeljkovo številko mora biti d«-pis v uredništva najkasneje v petek zjutraj. Kratke novice za 1. stran je mogoče oddati v uredništvu v predal za pošto do sedmih zjutraj za objavo v listu istega dne. List začnemo tiskati ob 8:30 zjutraj! — Če je le mogoče, prosimo, da so dopisi vsaj dva dni pred njihovo predvideno objavo v uredništvu, novice pa prejšnji dan pred četrto uro popoldne. Dopisnike smo na to opozorili ponovno, vendar se dogaja še vedno, da pride kdo z dopisom v uredništvo, ko je notranji del lista že nastavljen, in hoče njegovo objavo. To seveda ni moleče brez posebnih stre*, škov in sitnosti! Moški dobijo delo MACHINISTS TIE CLEVELAND ~ P8EUI8ATI3 Toei So.. i «84 E. 78 SL 341-170* a ] A Subsidiary of. PNEUMO-DYNAMICS i Corp. MACHINISTS ‘ TO WORK ON /” ' AESO SPACE ’ J MISSILE ansi Aircraft Components ELLER - 8YBB0TEL ; Contouring and profiling Machines * j BQRIZQKTAL , BDRiHQ MILLS 1 ram ' ’ < LATHES j m TURRET ’ " LATHES ‘ ENGINE SJTHES 'i mium Mmim I1A0SAL DRILLS milifERIC&L 00MTR0LLEB /; iUGRINES . ^ 1 DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI Predstavite se osebno /"' od 8.15 dop. do S, pop. * sli kličite i 341-1798 r.& čas sestanka An Kquai Opportunity Employer (181) “TEEPEE” CERKEV_______Tako so poimenovati kapelo Concordia Collegea v Fort Wayne, Ind., poslopje ra desni, onstran vode, za katero je izdelal načrt arhitekt Eero Saarinen., Načrt je bil med nagrajenimi na nedavni razstavi verske umetnosti v New York City ju. LEPO PROSIMO: Poravnajte zapadlo naročnino že ob prvem obvestilu. Prihranite nam delo in nepotrebne stroške. Omogočite našemu listu dober nadaljni razvoj. Hvala! AMERIŠKA DOMOVINA 1 1 r CEZ STENO SPISAL IVAN BUCER s' ! Prosto je stal z eno na klinu. Ravnotežje je obdržal 2e tako, da se je tesno naslonil na steno. Če se mu stopa izruje, če mu zdrsne! Tedaj bo nekajkrat zamolklo udarilo, zaropotalo in obležal bo spodaj na sipini. .Opazila je, da drugi gledajo vstran, ker ga niti zreti ne morejo. Le njej so žarele oči in ni zgrešila niti giba. — Ali jo je opazil? Saj se niti ne zmeni zanjo! Že spet je plezal! Počasi, enakomerno in varno. Najtežje mesto je prešel in kmalu jim je izginil izpred oči za skalami. Spustili so se navzdol in zdaj se je zazdel Meliti Turne ubogo niče, ki ni vredno svojega imena. Saj skoraj vsakdo prileze nanj! A kdo se upa tja, kjer hodi on? Na njegova pota bi rada, poskusiti bi hotela samo sebe v nevarnostih, uživala bi ob pogledu v vrtoglavi prepad in njeno telo bi v skladnih gibih pelo l pesem naravi. ^ To ji je ostalo v neizbrisnem spominu. Srečavala je Janeza, toda niti ozrl se ni nanjo. Kako ibi se mu približala? Nekoč so se srečali na Veliki planini na smučeh. Nekaj brezpomembnih besed o vremenu in snegu so izmenjali in on je oddrsel proti Pasjim p»ečem. Kako rada bi se obrnila in peljala po njegovi smučini! Potem nekoč spomladi na Golici! Kot utelešena in živa sila se ji je zdel, ko je z nekim tovarišem prihitel po bregu. Čudno je raslo njeno hrepenenje. Saj ni kratkokrilka, ki se zaljubi v slavljenega igravca, pesnika ali vojaka. A vendar je bila njena ljubezen podobna sanjam mladega dekliča v vzgojnem zavodu. Saj je bil tako daleč in vendar tako blizu nje! Na Mojstrovki ga je spet videla. Bolelo jo je, ko je opazila, kako je prijazen z Boničevo. In kako je bila ponosna, ko so govorili v koči na Gozdu o njem! Kot bi bil njen, čisto njen. Na Križkih podih sta prvič govorila. Ali je bilo čudno, da mu je ponujala čaj, da se je sukala okrog njega? Ali je bilo čudno, ko se je ponudila v Aljaževem domu, da mu ponese čevlje na Kredarico in mu s tem napravi uslugo, ko bi mu pa rada služila vedno? Ali je bil greh, da se je radi njega ločila od družbe in se pridružila bratoma? Zdaj je bila z njim, zdaj je hodila poleg njega, zdaj je slo- CHICAGO, ILL. MALE HELP JANITOR-WATCHMAN Day work; Six day week. Age to 55. Must live North. AUTOPOINT CO. 1801 W. Foster An Equal Opportunity Employer ___________________(180) YOUNG MAN To work in sausage kitchen. Steady. Day. Call (219) WE 2-7978 from 8 to 11 a.m. (183) njem. Ali ji moreta to nadomestiti njeni prijateljici, ali Polde, Lipovec? Rada bi mu povedala vse, se mu odkrila in potem naj stori, kar hoče. Naj jo objame ali od-pahne! Od njega sprejme vse! Samo tega ne sme zahtevati, da bi ga ne smela ljubiti, da ne bi smela biti v njegovi bližini. Kar naravnost bi mu povedala, kot sinoči Stani in Agni. Toda on je bil tako zamišljen, strmel je v drevje in njegov duh je blodil Bog ve kod. Čez pičle pol ure so se dvignili. Noge so bile spet lahke in hitro so šli skozi gozd. Kolovozna pot se je povesila in zavila na travnato jaso; na koncu nje je stal star, preperel križ. Pod njim sta počivala dva domačina, ki sta bržkone šla v Uskovnico po sir. “Bog daj!” so se pozdravili. Starejši je predejal svoj vivček iz levega kota ust v desnega: “Ali ste bili na Triglavu?” Mlajši jih je radovedno opazoval. “Da, oče! Malo smo šli pogledat.” Skoraj nejeverno je zmajal z glavo: “Pa nimate nobene očnice?” Janez se je nasmejal. “Ali mislite, da se drugače ne sme s Triglava? Ali jih ni škoda? Bolje je, da rasto gori, kot da bi vele vlačil v dolino.” “He!” je zabrundal drugi in pljunil. “Kaj bo škoda! Zato pa so, da jih trgajo.” “Menite?” je vprašal Pavle. “Če greste s Triglava, bi vtek-nili vsaj eno za klobuk, da se postavite z njo.” Janez bi rad odgovoril: če se ne more s čim drugim postavljati, se mu tudi s tem ni treba. Ali ni prav vseeno, ako mislijo ljudje, da je bil na Šmarni gori ali pa na Triglavu? Pa kaj bi mu pravil! “Srečno!” so jim še voščili ob slovesu in odropotali po kamnitem kolovozu strmo navzdol. “Preprostemu človeku ne zamerim,” je dejal Janez spotoma, “ker ta ne bo uničeval rož... Če si utrga eno ali dve semintja za okras, je to prav. A ona mestna svojat, ki se natepe v gore in piplje in trga rože za prazen nič, se mi studi. Koliko se ob majskih nedeljah znosi samo ključavnic z Golice, tega krasnega cvetja, ki bo v doglednem času redko, kot je danes očnica, če ne bo kmalu konec te razbrzdano- CHICAGO, ILL FEMALE HELP GRADUATE NURSES VOCATIONAL NURSES to work in 108 bed General Hospital in city of 10,000. Attractive salary plan projected over 5 years, with good fringe benefits and allowance for institutional experience in past 5 years. All shifts open. Differential for evenings and nights. WRITE ADMINISTRATION: HENDERSON MEMORIAL HOSPITAL 622 North High, Henderson, Texas 75652 (180) samo nogo nela ob MALE HELP EXCELLENT OPENINGS FOR: [ turret lathe operators MILLING MACHINE OPERATORS BORING MACHINE OPERATORS Steady Jobs — Good Pay Night And Day Shifts. Apply in Person Call Or Write LA BOUR PUMP COMPANY 1607 Sterling Ave., Elkhart, Indiana (182) , sti! Spomladi sva se s tovarišem spuščala z Golice proti savskim jamam. Tam na onem cvetja bogatem travniku je trop fantinov trgal ključavnice za v senci ležeča dekleta. Nisem se mogel premagati in moral sem jim zabrusiti, da koze ne obirajo narcis. Seveda ni bilo lepo, a nisem mogel drugače.” Melita se je prisiljeno nasmehnila in temno zardela. Ni se mu upala povedati, da je bila sama med onimi dekleti. Povedala bi mu pa rada, da ni hotela tedaj niti ene ključavnice ponesti s seboj. Spoznala je, da je on tako različen od drugih in bo treba še mnogo premagovanja in drugačnega gledanja v svet, če mu hoče biti podobna. Tako jim je ta pot minevala v turistovskem modrovanju, srce ni moglo priti do besede. Sonce je že prešlo poldan, ko so po strmem kolovozu prišli v Srednjo vas, ki čepi ob vznožju Uskovnice. XVIIL Popoldansko poletno sonce je neusmiljeno pripekalo, ko so šli čez valovite Senožeti. Nizki holmci so se vrstili drug za drugim in tu in tam je samevalo z grmovjem obkroženo drevo. Le- seni seniki so bili posejani po košeninah, ki so izpuhtevale težek vonj poletnega cvetja. Pot se je vlekla in ni je hotelo biti konec. Počasi se je dvigala, vila se je sem in tja, preskočila izsušeno strugo, se položila čez zelen, s cvetjem pretkan travnik, zašla v leščevje, doteknila se redkega drevja in se končno spustila v grapo. Sončna pripeka je žgala, da se je jezik lepil na nebo. Pod nahrbtnikom se je nabiral lepljiv pot, ki se je neprijetno vje-dal v kožo. Veter ni zamajal niti lista na drevju Rudnice ali Vi-šavnic, med katerimi so se razprostirale s travo porasle Senožeti. Janez in Pavle sta široko raz pela srajci in zavihala rokave. Melitin lahni brezrokavec je bil vlažen od znoja. Hoja je postajala mučna in težko so dočakali, da so ugledali Bohinjsko Bistrico, ki se je v dolini bliskala sredi polj in travnikov. Tamle tik nad njo se je vzbočil kopasti Ajdovski gradeč, gozdnata Babna gora, zadaj Jelovica, čez katero je gledal Ratitovec, in naravnost pred njimi se je vzpenjala visoka Črna prst. Na postaji so se oddehnili od hoje. Vlak je stal že pripravljen. Izbrali so prazen oddelek, kjer so odložili nahrbtnike in cepine j na polico. V prostoru je vladal | zatohel in soparen duh po petro- kako si sami sklenete daljni klic preberite navodilo lahko kot a-b-c ... leju, s katerim so bila očiščena tla. Melita si je z robcem otirala potno čelo. “Pozna se, da smo spet v dolini. Kar duši me!” Stopila je k oknu in ga odprla. Pavle je odšel k vodnjaku po vodo. Z Janezom sta ostala sama. Sedla je in se uprla z rokami ob sedež. • ktiHi “Neznosna vročina! Ali je še dolgo do odhoda?” “Dobre pol ure še.” “Moj Bog, kaj naj počnem ta čas! Čakanje je najbolj neprijetna stvar na svetu.” Želife imeti oni '67 aladki modni hgled? DOBITE ELEGANTNO /j j ^ /miare