Ustavoznanstvo. (Spisal Fr. Orožen.) E. Od pragmatične sankcije do Franc Jožefa I. (1713—2. grudna 1848). 4. Perdinand I. (1835.—2. grudna 1. 1848.). (Dalje.) ed avstrijskimi Nemci je bilo do te dobe bolj mirno, niso se še dosti brigali za ustavno gibanje. Pač so se že prej začeli neavstrijski Nemci potegovati za svobodno ustavo, a avstrijski Nemci so se razmerno malo zaniraali za svoje sonarodnjake na Nem- škem. Za nneraško zavezo" so malo marali, sploh je bila raed njimi narodna zavest še tnalo razvita. V tera času pa se je poostrilo narodno naaprotstvo raed Slovani, Madjari in Nemci in sicer sprva le na slovstvenem polju, a bilo je povoda dovolj za mnogovrstne prepire. Politična podlaga naši državi je še vedno tista bila, ker je Metternich pazil na to, da je v državnern življenju ostalo vse pri.starem. Na Italijanskem je Avstrija uvela konservativno vlado v Lombardiji in na Beneškem ter zatirala narodno gibanje. Metternich je odpravil vse prejšnje naredbe, katere so se opirale na narodno samoupravo. V tem smislu je skušal tudi vplivati v drugih italijanskih državah, kar se mu pa je le delorna posrečilo. Po Napoleonovih vojskah je Avstrija ranogo let uživala zaželjeni mir. Ljudstvo je hrepenelo po izobraženju ter rado prebiralo po vladi prepovedane knjige. Cenzura in policija sta pospešili tihotapstvo s prepovedanimi spisi, vlada sama pa je večkrat zagovarjala svoje naredbe v prepovedanih časopisih, ker je bila prepričana, da bode ljudstvo največ verjelo takim časopisom. Sicer pa je bila tedanja vlada v hudem nasprotju z nazori vedno večjega števila omikanih ljudi. Tako je bilo tudi v sedanjih avstrijskih deželah mnogo gradiva za silno prekucijo. Birokratične državne naredbe so bile po mnenju veščakov, n. pr. grofa Hartiga, popolnoma nezadostne. Schuselkaje vzbujal občno pozornost s svojimi spisi, katere so omikani ljudje kaj radi prebirali. Pl. Andrian pravi v knjigi ^Osterreich und dessen Zukunft" med drugim: »Trideset let ne more več tako ostati, kakor je sedaj v Avstriji. To prepričanje imajo vladajoci in podložniki; že samo to dejstvo raore povzročiti prevrat, ki se mora v kratkem izvršiti." Ko so došla prva poročila o francoski februvarski revoluciji I. 1848., izgubila je državna konferenca na Dunaju svojo prejšnjo odločnost in ni bila vec jedina o nadaljnih korakih. V Avstriji se je raalone hkratu v vseh deželah začel prevrat. Ljudstvo se je najbolj balo denarnega poloma ter jemalo denar iz hranilnic. V ogerskem deželnem zboru je že 3. sušca zahteval Košut posebne svoboščine za Ogersko in ustavo za ostalo Avstrijo. V Pragi je sklicalo dne II. sušca češko društvo Repeal meščanski shod v. Vaclovih kopelih, da se odpravi tlaka, združi Ceška z Moravsko in Šlezijo glede na ustavo in upravo, in se uvede češki jezik v šolah in uradih. Na Dunaju pa so najprvo prosili knjigarji, da se opusti cenzura, 6. sušca pa je dolenjeavstrijska obrtna družba sklenila adreso in izražala svoje težnje. Potem je zahtevalo ,,pravoslovno-politično društvo" ustavo po francoskem izgledu, vseučiliščniki pa so se potegovali za versko, naučno, tiskovno in govorniško svobodo. V dolenjeavstrijskem dežel- nera zboru se je potegovala liberalna stranka pod Šmerlingovim vodstvom za potrebne reforme. Dne 13. sušea 1. 1848. so se zbrali dolenjeavstrijski deželni stanovi v deželni hiši v posvetovanje. Na dvorišču deželne hiše pa se je zbralo mnogo ljudstva, ki je tam razsajalo, udrlo v zbornico in prisililo stanove, da so šli k cesarju, kjer pa niso dosegli svojega narnena. Nadvojvoda Albreht je prišel z vojaki in razgnaJ s silo uporno ranožico, od katere je bilo 6 oseb ustreljenih navzlic temu, da so vojaki visoko merili. Te osebe so takozvane žrtve marčne revolucije. Ljudstvo je burno zahtevalo, da se odslovita Metternich in Sedlnicky. Metternich se je mislil čbdržati s tem, da je dovolil tiskovni zakon, a je moral vendar odstopiti. Pobegnil je s Sedlnickyjem z Dunaja, a tudi nadvojvoda Albreht je odišel. Metternich je živel nekaj časa v Londonu, potem pa na Dunaju, kjer je umrl 1. 1859. šest in osemdeset let star. Cesar je dovolil ustanovitev narodne straže in tiskovno svobodo in v lastnoročnem pismu z dne 15. sušca obljubil ustavo. Cesar je sestavil novo ministerstvo. Prvi odgovorni minister je postal grof Kolovrat, baron Pillersdorf je prevzel ministerstvo notranjih zadev. Po Kolovratovem odstopu je bil ministerski predsednik grof Fi cquelmont, vojni minister Peter Zanini, naučni minister baron Sommaruga. Ficquelmont se ni dolgo obdržal, in Pillersdorf je prevzel ministersko predsedstvo. (Dalje prih.)