•l L COLLETTIVO 111 L IIV tj HO UH PRESO IN • GESTIONI' gilES I R I IIRRRICH RODI /7 4 1951 E CON CIO REIILIZZUTO II MOT VOLE FABBRICHE flGLI OPERAI'
feSSS**®
Pred desetimi leti so se oddelki iz Levstikove ulice preselili v nove prostore na Markov hrib. Nekako s ponosom smo gledali na hrib, ogromno stavbo in govorili: Pa je le imamo!
Zdaj jo imamo, pa spet nam ni prav. Na ultrazvok je potrebno čakati tudi dva meseca, negodujemo nad osebjem, pred specialiste nimi ambulantami so vrste, porodnišnica je še vedno v Kopru, v propadajočih prostorih v Santorijevi in še bi lahko naštevali stvari, ki nas motijo. Seveda za to ne moremo obtoževati bolnišničnega osebja, ki se marsikdaj sprašuje čemu sploh še delati. S sramotnimi plačami za to stroko opravljajo zahtevno in eno
JANUAR / 93
najbolj odgovornih del. In tudi, ko so se zatekli stavki so znali poskrbeti za vse svoje paciente in za vse pomoči potrebne. Zdravnikom krivde in neodgovornosti res ne moremo naprtiti. Spet pridemo do vodilnih, ki pa imajo svoje nadrejene, tudi ti imajo svoje nadrejene. Slednji spet ne odločajo popolno avtononmno in kažejo na vlado. Končno smo pri Drnovšku in njegovih ministrih, ki kažejo prazne torbe. Bolnišnica pa se dograjuje po Icaplijcah in dokončna izgraditev je še daleč.
Treba bo počakati, tako kot čakamo na avtocesto med Koprom in Ljubljano, na močnejšo regijo ... Lahko si le želimo, da bodo zdravniki v izolski bolnišnici še naprej odgovorno in vestno opravljali svoje delo.
Ob desetletnem ljuhileju jim čestitamo in jim želimo boljših časov.
n n
,hvala ti za
naših vsakdanjih 600 pik.
V tej številki še:
-MAJAVA PROFESIONALNOST IZOLSKEGA IS -JESTVINA V MARINI
- ITALIJANSKE PENZIJE -JE TUL ODVESLAL
SVOJE
- S SRCEM V IZOLI
LEPA VEST
v
Sto jest, jest!
Jazič Ljuban se bo končno odpeljal z avtomobilom,	*-•
RENAUL5	g
ki smo ga namenili v naši	.-S
nagradni igri	£
DECEMBER V IZOLI.
10 LET HRIBA
ni
i e:
m
Teden pred zimskimi šolskimi počitnicami je bil zares nedelaven. Roke so prekrižali delavci Slavnika, kar je imelo za posledico številne zamude in veliko odsotnost učencev v šolah.
Ampak to še ni nič tragičnega, ker se itak šolniki pripravljajo na štrajk, ki ga napovedujejo za drugi teden februarja.
Z odpustom delavcev v Irisu je število nezaposlenih v Izoli preseglo število 200(1 Nezaposlen je tako vsak sedmi prebivalec občine, ko odštejemo otroke, šolarje in upokojence ugotovimo, da je nezaposlen vsak četrti Izolan.
Sredstev za reševanje teh socialnih težav je vse manj in nezadovoljstvo je čutiti na vseh koncih. Država ima zdaj tisto, kar sije zakuhala. Centralizirala je oblast in jezni delavci pravzaprav nimajo kaj delati pred občinsko stavbo, saj tam o bistvenih stvareh ne odločajo. Njihove so le še najemnine, zaradi njih pa bodo štrajkali kvečjemu obrtniki in podjetniki. To so spoznali že osnovnošolski učitelji, ki so med svojim opozorilnim štrajkom spoznali, da v prostorih občinskih vlad nimajo kaj početi, saj o njihovi usodi odloča državni zakladnik.
Ali se torej res obeta stavkovni val, kot napovedujejo nekateri. Pogoji so pravi in tudi drugačnih rešitev je malo. Vprašanje pa ostaja glede smiselnosti takšnih štrajkov. Morda bi bilo bolje, če bi se občinskajlada in skupščina spopadli s projektom:
KAKO PREŽIVETI IN ŽIVETI ROI.JE...
Namesto nenehnih urbanističnih razprav o usklajenosti planskih aktov hi bila takšna vsebina gotovo deležna večje pozornosti delegatov in javnosti sploh-----------------------Draeo	Mišici
SLEKOVEC ALEKSANDER NAZORJEVA 13,66310 IZOLA
IIP M
V zvezde gleda Ivana Scotto di Minico
IIOUOJKOŽ
ep
Oven
21.3-20A
v
Bik
21.4-20.5
Dvojčka
21.5-20.6
Rak
21.6-21.7
<5
Lev
22.7-23.8
Devica
24.8-22.9
Tehtnica
23.9-22.10
BV
Škorpijon
23.10-22.11
s
Strelec
23.11-21.12
55
Kozorog
22.12-20.1
Naj ne bo izgovor hladno vreme za predolgo bivanje doma. Več časa preživite v zanimivi družbi. Posvetite se rekreaciji.
V te dneh boste imeli velik vpliv na svoje okolje in zlasti na partnerja. Vaš nasmeh bo odpiral vsa vrata.
Glede študija in dela so pred vami zelo pomembni dnevi. Okolje vas bo občudovalo zaradi vaše komunikativnosti in radovednosti.
V tem tednu ne smete pozabiti na lastne interese, ne glede na zahteve drugih ljudi, ki želijo drugače.
Težave se ne bodo rešile same od sebe, če zapirate oči pred njimi. Potrebujete več iniciative, saj ste vendar lev.
Vpliv lune vam bo v soboto nekoliko olajčal občasne težave. Poiščite bolj veselo družbo, ki bo spremenila vaše počutje.
Ne izgubite upanja zdaj ko ste na pravi poti. V torek boste dobili pričakovano podporo.
Na delu vas nekaj moti, zato se doma ne morete popolnoma sprostiti. Hrepenite po spremembah.
Dokončajte vse zadeve do sobote, potem pa si privoščite zaslužen počitek. Družina vas že pogreša.
Po razburljivem vikendu se boste izredno dobro počutili. Partner bo občutljiv na vaše besede.
Občutite izredno veliko energije,
vendar vam zvezde svetujejo še
malo strpnosti. Od ponedeljka
Vodnar naprej boste v dobri formi.
21.1-19J	K J
_	v
g Se v teh dneh izkoristite ugoden
«It	položaj Venere.	Pozabite na težave
Jf	na delu.	Lahko	pričakujete	ugoden
Ribi	vikend.
20J-20.3
UUÙJOMjXA
Kako je Pepi Cokola osvobodil osla Morota iz kolhoza?
Tovariši iz okraja so prišli v našo vas z namenom, da ustanovijo KDZ, dejali so: Vi top v KDZ je na prostovoljni bazi, a prej ali slej boste morali vsi v KDZ. Moj stric Toni, ki je služil njegovemu veličanstvu Francu Jožefu, take komandešc ni slišal, niti od kaplarjev in ne od generalov njegovega veličanstva.
Razmišljal je le kaj mora biti KDZ. Ni vedel kam naj se obrne, ali na levo, ali na desno, naprej, nazaj, ali celo na levo krug! Tovariši pa so kar naptej ponavljali, da morajo vsi vstopiti v KDZ. Končno sc moj stric skorajži in polglasno vpraša:
Kam mommo vsi, v kakšen KDZ, kaj za vraga je to?
Stečaje bila, da so tovariši to preslišali, kajti drugače bi moj stric končal za rešetkami. Takrat nisi smel postavljati nobenih vprašanj, za eno samo besedo so te strpali za zapahe.
Pepi Cokola, kije sedel zraven mojega strica mu je pojasnil, daje KDZ ena vrsta kolhoza po ruskem vzorcu. Strica je oblila groza, saj je že slišal za kolhoze, ko je bil	na	fronti	v Galiciji,	a
pozneje tudi delal v njih kot ujetnik v Rusiji. Grozno je dejal Pepiju:
Veš kaj Pepi to je grozno, v kolhozih jedo vsi iz enega kotla, kot pmšiči iz enega korita!
Stric pa ni imel miru in se ponovno skorajži in vpraša tovariše:
Ali bosta morala v ta vaš KDZ tudi moji kravici Seka in Liska ter moj osliček Moro?
Noro vprašanje se oglasi ostri odgovor:
Kaj misliš tovariš, da bo KDZ brez oslov, kdo bo nosil tovore in vsa bremena, če na osli! Stricu je na mah postalo vse jasno, da gre za pravi kolhoz. Tako so se čez	nekaj	dni znašli Šcka,
Liska in Moro z verigami vklenjeni za istimi jasli, v skupnem hlevu.
Moj stric pa je dejal:
Meni se zdi, da bomo postali vsi osli in nosili bremena in tovore, teh oslarij! Tudi nas so privezali k skupnim jaslim, ki so ostale popolnoma prazne.
Pepi Cokola pa seje odločil drugače, zapustil bo domači kraj in ta prekleti KDZ. Na stenčasu je videl plakat, ki poziva mlade SKOJ jevce in zavedne mladince, naj se prijavijo v oficirsko šolo. Pepi in njegov prijatelj sta sc prijavila in dobila pozitiven odgovor. V nekaj dneh sta sc morala javiti pri V.P.XX
Pepi je od demobiliziranega partizana kupil velikanski leseni kufer, ki je bil bolj podoben omari kot pa kovčku. V njega je strpal ves obvezni pribor: dvoje dolgih gat, šuferice in vse ostalo po spisku, ko je vse to strpal v kufer-omaro, je bil še vedno tričetrt prazen. Mati pa je vso praznino dopolnila s hrano in pijačo. Pepi je poskusil dvigniti tako napolnjen kuferomaro, bil je tako težak, da bi mu skoraj odtrgal roko. Nekaj podobnega seje dogajalo tudi prijatelju, ker mu je mati natrpala celo ozimnico v podoben kufcr. Pepija je zelo zelo skrbelo, kako bosta s prijateljem ti dve omari spravila do železniške postaje, kije bila od tod oddaljena dve uri hoda. Posvetila se mu je iskrica upanja, spomnil seje na stričkovega Morota, a kaj, ko ta ni bil več stričkov, postal je družbena lastnina, vklenjen z železno verigo k skupnim jaslim, skratka postal je KDZ-jcvec. Idejo je povedal prijatelju, ki ki seje takoj strinjal, a oba sta nista vedela, kako priti do Mora, če vprašata predsednika KDZ, bi ta dejal, daje to zloraba družbenega premoženja in prava sabotaža. S prijateljem sta skleniila, da bosta Morota enostavno ukradla ponoči, ko bodo vsi mirno spali. Tolažila sta se, da to ni prava tatvina, temveč izposoja ali bolje rečeno osvoboditev ubogega Morota, kije bil vklenjen z železno verigo k skupnim jaslim.
Svoj naklep sta uresničila. Na osla sta iz vsake strani naložila po en kufer in ju trdno zvezala. Pepi je dal, komando kot daje že pravi oficir, dejal je:
Gijo geri Moro!
Kar pomeni v oslovskem jeziku:
Naprej Marš!
Čez. dve uri sta Morota razložila v gozdičku blizu železniške postaje. Mislila sta, da se bo vrnil domov a ni bilo tako. Ko je vlak odsopihal proti V.P.XX, je Moro stal ob progi in slastno obiral zeleno sočno travo. Še na misel mu ni prišlo, da hi se vrnil v KDZ in sc dal ponovno vkleniti z. železno verigo kot suženj.
Pepi in prijatelj sta le prispela na V.P.XX. Bilje to zelo velik vojaški objekt. V njem je vladala ruska komanda, nad vojaki so se izživljali kaplarji in oficirji, ki so končali ruske akademije v Stalinovem stilu. Vladal je pravi teror, a o šoli ne duha ne sluha.
Po nekaj dneh uvajanja v strogem vojaškem duhu, sta morala Pepi in prijatelj na mrtvo stražo, poročnik je dejal:
Cokola, ti češ nočas na mrtvu stražu, ako naidže neprijatelj, odmah pucaj, a kad ga uništiš možeš da vičeš STOJ!
Pepi je šele sedaj uvidel kam jc prišel.
Mislil sije:
Sel sem v svet, v novo življenje, a glej, kaj sem doživel. Mrtvo stmžo, postal sem živi mrtvec. Mimo vojaškega objekta je peljala proga po nasipu. Cokola je stal na mrtvi straži nad vojaškim objektom in nasipom. Budno je spremljal svoj rajon, a v glavi mu je rojilo vsemogoče od KDZ-ja, do oficirske šole, a najhuje mu je bilo, ko je spoznal, daje bil kruto prevaran. Okrog objekta jc vladala moreča tišina, bila je temna a tiha noč. Naenkrat pa sc zaslišijo koraki po nasipu. Prijatelj, kije bil nekoliko višje na mrtvi straži, je zategnil brzostrelko, je ( repetiral ), tedaj pa seje sovražnik prestrašil in začel teči proti Pepiju. Slišati je bilo ropot več nog, Pepi je pomislil, da gre za grupo diverzantov. Na nasipu v temi jc zagledal črne obrise! Brzostrelka je zabrnela, sovražnik seje zgrudil na drugo stran nasipa, še seje slišalo topotanje nog, Pepi potegne nično bombo. Na drugi strani nasipa seje zabliskalo in zaslišal seje močen pok, b u m! Sovražnik je bil za vedno utišan.
Takoj zatem jc pritekel dežurni oficir in vprašal:
Sta se je desilo Cokola?
Pepi pa kot iz. puške raportira:
Druže po ruč nič e, neprijatelja sam likvidimo!
Drugo jutro, ko jc posvetila zora, so si ogledali mesto nočne bitke. Na drugi strani nasipa jc ležal samo en mrtev sovražnik. Bil jc to Moro! Pepiju so sc vlile sovze . Poročnik pa ga jc nagradil, za posebne zasluge v boju s sovražnikom. Dobil je tudi 15 dni nagradnega dopusta. Odšel je domov, a n usodi Morota ješč dolgo molčal.
Ernest Cah
VLADA j'IA StUAil
JESTVINA V MARINI
To, kar se dogaja z izolsko marino že presega vse meje zdravega razuma in dobrega okusa. Izola je prva v nekdanji Jugoslaviji načrtovala gradnjo marine, danes jih je ob Jadranu že več kot 100, Izolani pa se še vedno dajemo okrog zazidalnega načrta zanjo.
Vabilu na javno razpravo o dopolnjenem osnutku odloka o spremembah in dopolnitvah družbenega plana občine Izola (gre za plan 1986-1990, ki mu je republiški zakon podaljšal veljavnost) in o dopolnjenem osnutku odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu marina v Izoli, kije bila prejšnji petek (22.1.) v skupščinski dvorani seje odzvalo manj kot 20 ljudi, če odštejemo urbaniste, predstavnike investitorja, oblasti, strank in novinarje, pa so bili na razpravi morda trije, ki ne sodijo v nobeno od naštetih kategorij. Zasedbi primerna je bila tudi razprava. Po eni strani ponavljanje strankarskih stališč do marine, po drugi pa nesoglasja med arhitekti glede samega zazidalnega načrta. Slišati ni bilo prav nič
novega. Vladaje zatrdila, da vse to počne zaradi zadostitve formalno pravnih zahtev republike. Stranke so opozarjale na velikost marine in vpliv marine na mesto, urbanisti pa naštevali stare resnice, polresnice in izmišljotine glede samega projekta.
Ker je šlo za razmeroma ozko področje sprememb je vodja javne razprave (direktor Zavoda za urbanizem) skušal peljati razpravo v tej smeri, vendar so pripombe letale levo in desno od osnove te javne razprave, Klub vsemu pa je razprava potekala v zelo umirjenih tonih, kar daje slutiti dvoje: ali so se vsi prisotni sprijaznili z dejstvom, da marina pač bo (takšna ali drugačna) ali pa ocenjujejo, da na lokalni ravni ni moč storiti nič pametnega in bodo projekt rušili na dosedanji način. Daje temu morda res tako pove že dejstvo, daje med razpravo prišel v Izolo sam minister za varstvo okolja in urejanje prostora, vendar ga na razpravo ni bilo, saj je šlo menda za neuradno srečanje z občinsko vlado.
Končalo seje po pričakovanjih. Strokovna služba po preverila pripombe, jih po možnosti upoštevala, predložila gradivo občinski vladi, ta pa skupščini. Bilo je veliko dima, ognja pa niti za majhno brlivko.
MAJAVA
PROFESIONALNOST IZOLSKEGA IS
Naslov v celoti ustreza življeaski zgodbi iz še ne tako oddaljenega leta 1992. V tej zgodbi nastopata v imenu izvršilnega organa občine gospod Andri-jašič, kasneje še predsednik IS, gospod Jože Černelič, na drugi manj hvaležni strani, pa prosilci za pridobitev občinske zemlje - družina Babnik iz Ljubljane.
In če je bil prvi stik s predstavniki ljudstva za investitorje skorajda pravljičen (22. marca 1991 so predstavniki občine podpisali z Babnikovima pogodbo o oddaji 1,5 ha zemljišča v Viližanu za dobo 30 let), so si slabo leto kasneje nekdaj srečni ljudje zaželeli, da bi bilo bolje, če v Izolo ne bi nikoli prišli. Da so bili izigrani - to lahko danes zagotovo rečemo - so začeli spoznavati takrat, ko so že začeli teči dogovorjeni roki za vračilo anuitet bančnega posojila v višini pol miljona DEM. S tem posojilom naj bi v Izoli Babnikovi postavili steklenjake za gojitev cvetja, delovni proces pa bi vključil domačine, ki danes brezuspešno iščejo kakršnokoli zaposlitev.
Da so najodgovornejši ljudje v izolski občini premalo seznanjeni z družbenimi plani, seje pokazalo šele v postopku iskanja soglasja za lokacijsko dovoljenje, ki je pogoj za začetek vseh naložbenih aktivnosti. Babnikovi so tako rekoč čez noč dobili potrebna soglasja, ki so jih izdale izolske institucije. Zataknilo se je pri izdaji zadnjega soglasja, piranskega. Tamkajšni Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine prošnji Babniko-vih ni ugodil. V odgovoru z dne 8.11.1992 je rečeno, DA SE PARCELE NAHAJAJO ZNOTRAJ OB MOČJA KULTURNE KRAJINE - IZOLSKI AM FITEATER, V KATEREGA NI DOVOLJEN NIKAKRŠEN POSEG. V rešitev brezizhodne situacije ( nastale po napaki gospoda Andrijašiča, ki ne bi smel skleniti pogodbe o oddaji zemljišča z nobenim, še tako zanimivim prosilcem ), se 9.decemhra vključi izolski IS oziroma Zavod za planiranje, urbanizem, stanovanjske in gradbene zadeve SO Izola in Sektor za občo upravo, ki se zadolžita, da kljub izdanemu nesoglasju iz Pirana nadaljujeta z lokacijskim postopkom gradnje pokritih rastlinjakov na lokaciji Viližan ( investitor Babnik Iztok). Od tu rešitev, ki za dejavnost Babnikovi h sploh ni rešitev. Občinarji so uspeli najti nadomestno parcelo v industrijski coni ( tu ni možno organizirati nikakršne proizvodnje, iz raapnih zapiskov ponujenega terena pa je moč razbrati, da je na istem prostoru kar nekaj zasebnih parcel, nekatere so v zakupu, itd.) Z zavlačevanjem rešitve primera Babnik, se bodo stroški investitorja naglo povečevali. Investitor, ki je na Nizozemskem nabavil in že vplačal pokrite rastlinjake, mora naročeno prevzeti najkasneje do Id februarja. Zaenkrat še ne ve, kam postaviti kupljeno blago. Morda bodo v Izoli, ki so edini krivci za težave Babnikovih, le našli pametno rešitev. Morda že na prvi razširjeni seji izolskega izvršnega svela, ki jo zahtevajo ogoljufani investitorji. Kito se bodo stvari premikale in če ho dnseje prfilo, vas ban)šeolMŠčah.	Vlado Ostrouška
Se dve zanimivosti:
Na seji je Zdravko Vatovec (arhitekt iz Kopra) med drugim izjavil: Takšno marino, kot jo načrtujete v Izoli imajo le mesta na jugu Italije. Kdo tam vlada pa vsi vemo.
Pa še zlobna misel iz ozadja: Naj Marinvest kupi Jazbinšku jadrnico in mu da privez, opozicijskim arhitektom pa dodeli nadzorništvo nad gradnjo posameznih pomolov, pa bomo imeli hitro vse papirje v rokah. Pa menda ja niso tangenti prišli tudi do nas.?
Takšen jc bil prvotni načrt marine. Zavod z.a varstvo naravne in kulturne dediščine je že na začetku izbrisal otoček na pomolu I.
Zdaj nekateri pravijo, daje obstoječi načrt ena sama ravna linija, brez duše in mediteranske razgibanosti.
v m
V ponedeljek 25.1. se je sestalo predsedstvo občinske skupščine.
Dela sploh niso imeli dosti, saj so morali določiti le datum zasedanja vseh treh zborov občinske skoupščine. Določili so tudi dnevni red.
Prevladujoča tema naj bi bil spet turizem. Zanimivo bo videti zasedanje, če sploh bo. Razprtije v občinskem parlamentu so že tako velike, da se že postavlja vprašanje, ali je sploh še umestno sklicevati seje skupščine, saj se na njih ne morejo nič dogovoriti. Lahko se vsaj tolažimo, da naša občina ni edina, s podobnimi problemi se srečujejo v mnogih občinskih hišah po Sloveniji.
OSNOVNOŠOLCI,
hlPO jflLVl
IZ PROTESTNEGA ODRASLI!
SHODA V STAVKO
V ponedeljek, 25. januarja, se je pred vhodom v tovarniško poslopje IRISA zbrala množica odpuščenih delavcev in na ta način opozorila na vrsto nepravilnosti vezanih na dopuste. Kot je znano, je delo izgubilo 210 ljudi. Protestnemu zboru se niso priključili tisti, ki imajo v Delamarisovi organizacijski enoti IRIS še delo. Teh je 135. Tudi za to, ker bi po njihovem prepričanju sodelovanje na zboru pomenilo izgubo delovnega mesta. Pa vendar je udeležencem zbora uspelo v pojasnjevanje okoliščin, ki so privedle do množičnega dopusta, pritegniti vodstvo j Delamarisa. Z njihovimi pojasnili delavci niso bili zadovoljni, saj so med drugim opozorili, da se je tovarna rešila dobrih delavcev, to je tistih, ki so petnajst in več let, kljub zavestno
V .
SEMESTRSKI VPIS V TEČAJE SPLOŠNE, PRILAGOJENE IN POSLOVNE ANGLEŠČINE IN ITALIJANŠČINE!
tel: 066/ 70 500
odrekajočim se in s tern nižjim osebnim dohodkom, ostali brez možnosti za delo. Prav tako so delavci opozorili na pritiske vodstva pred izplačilom decemberskih plač, saj so morali Irisovi delavci, da bi lahko dvignili osebni dohodek, še prej podpisati aneks, da jim matično podjetje ob odhodu ne dolguje ničesar. Vse kaže, da je bil ponedeljkov protestni shod le začetek ogrevanja pred napovedano torkovo stavko. Stavkalo naj bi vseh 345 delavcev, to pa pomeni, da proizvodnje v Irisu ne bo. Koliko časa je odvisno od uresničitve zahtev stavkajočih, med njimi tudi zahteve po razrešitvi sedanjega vodstva. V IRISU so odpuščeni delavci v torek onemogočili vstop v tovarno začasno zaposlenim. Proizvodnja miruje, s tem pa tudi obveznosti do kupcev. Vlad« Ostrouška
DVORAN A
Še je niso dobro končali, že so z njo problemi, z rokometno, oz. večnamensko dvorano. Dvorana namreč nima pravega gospodarja. Z dvorano upravlja Rokometni klub, skrbita pa športna zveza hala in Strokovna služba občinske vlade. In tu prihaja do nesoglasij. Rokometni klub seveda za dvorano ne prispeva nič (od kod bil le vzel?), sebi pa bi si dodelil najboljše termine. Skrbnika pa bi rada z dvorano tudi kaj zaslužila, saj so stroški iz dneva v dan večji.
Zato mogoče ne bi bila slaba zamisel, da bi dvorano dali v najem kakemu iznajdljivemu podjetniku, ki bi znal problem rešiti v korist in zadovoljstvo vseh. Berlusconi bi bil že kar primeren.
a
K
razglednici se lepo vidi sedež časopisa Mandrač, del obale in pomol. Izola je že leta 1909 imel dvigalo za čolne.
Kupujem vlakce in stare značke! Gojko Cukrov, tel. 62 994
Mol« della Sanila Isola
IH i
Iz, zbirke	Cu.	kr
!?;"#■ -v^%f
'JVVIto stivo...
IVO SUŠAK
NOVI TRENER
Nejastnosti, kdo bo vodil izolsko prvo ekipo v nadaljevanju državnega prvenstva ni. V nedeljo ( 24. januaija ) so igralcem predstavili novega trenerja Iva Suška, ki je pred prihodom v Izolo vodil drugouvrščeno enajsterico v hrvaški ligi NK Zagreb. Sicer pa je bil Ivo Sušek tudi trener zagrebškega in vinkovškega Dinama. Predstavitve so se udeležili vsi dosedanj igralci, razen Zobca, Bana in Stampferja. Ali bodo tudi oni / za Bana je znano, da bo igral v Dekanih / nastopili za izolske barve, je odvisno od rešitve pritožbe kluba pri Arbitražni komisiji Slovenije. Sicer so se priprave za nadaljevanje prvenstva začele v ponedeljek, 25. januarja, drugi del bo v Rovinju. NK Belvedur je še pred začetkom priprav poravnal zaostale obveznosti do igralcev ( zadnji del je bil poravnan tik pred izidom naše številke ). Sicer pa je Ivo Suša k s klubom podpisal eno in pol letno pogodbo, ki jo lahko po šestih mesecih prekine. Povejmo še, da bo tudi v prihodnje sponzor kluba podjetje Belvedur in da bodo novega predsednika kluba po odhodu Vinka Gregoriča izvolili še pred nadaljevanjem prvenstva ( 7.marca ) na skupščini kluba.
In kakšne so realne možnosti Izolanov v prvenstvu? Kot smo slišali na tiskovni konferenci, uvrstitev v sredino lestvice. Z novim nogometnim strokovnjakom ta cilj ni nedosegljiv. vlado Ostrouška
Pred leWm dnftsmoWMariciračuW pobjavili naslednje vprpšanjf0 ’ "Slovenska d rž p vamejafsgoje m Ayrs tejnvsakap a me tnaAdrž ava ^
1 ima tudi svojo vojsko. Vsakaw
m*y£ì	•	w
prhava vojska\ma tudi morjiaricg)
M četi m a vsaj nekaj vode) na W "
' s£pjem^emlju):C&bo ^	«
„ s / ove n s k avo j skaj mela^ _ _ ▼
fsrn orinari c 6ji j e bo n ameščena".
OjlgovGgje kotlvse}kaž e priš eI z|
mobrambnega ministrstva.
f,045^ X4!ranJk5alm
Šado v^botofsplavili prTo H |jadrnico slpvenska vojne ^
* mJ>r"arJ&e- lr%snov&la *e&° p°m
sz n a ni. k n j igii nt eie. v i z ijsk i	%
nadaljevanki Sinji galeb. ▼
I y f I f I f f f
w s,	:
S
V
ampak še kdo. Uredništvo Mandrača se ji zahvaljuje, pa ne samo njej. Zahvaljuje se tudi ostalim štirim članom te dobrodelne skupine. Zahvalit pa se moramo tudi vsem Švicarjem iz Hunenberga in od drugod, ki so karkoli prispevali za brezdomce pomoči potrebne. Upajmo, da bo v bodoče več podobnih akcij tudi s strani Izolanov.
(TF)Jutri (petek) naj bi iz Švice prispela pomoč za žrtve vojne v Bosni. S pomočjo Rdečega križa in Karitasa naj bi prispelo sedem ton živil za begunce v Izoli. Pomoč je zbirala skupina petih ljudi med katerimi je tudi Zdenka Pompe, ki ima hišo v Izoli, na delu pa je v Švici. Preko časopisov in drugih medijev so opozarjali, da so v Sloveniji še begunci, ki so še vedno potrebni pomoči. Zbrali so predvsem moko in olje pa tudi ostala živila. S pomočjo , ki jo bo pripeljal Intereuropin tovornjak, bo prišla tudi gospa Pompe, da se prepriča, da bo pomoč prišla res v prave roke. S seboj naj bi prinesla tudi nekaj gotovine, s katero bi kupili predvsem oblačila, katera se v Švici ne splača saj so bistveno cenejša.
Podobno akcijo so že izpeljali za Maribor, zdaj pa seje gospa zavzela, da bi pomoč prišla v Izolo. Čeprav je Zdenka rojena v Kranju, je srcem več kot očitno v Izoli. Upajmo, da ji ne bodo hvaležni samo begunci v Izoli
Dragan Sinožič - sekretar občinskega odbora LDS je od prihoda s Floride (tam je odšel po izolske Kolumbejprehlajen. Sam pravi, da je to posledica časovnih in podnebnih sprememb. Problem politikov je, da so tako občutljivi...
Zaradi nezadovoljstva zaposlenih letijo vodilni. Neuradno smo izvedeli, da v nogometnem klubu Belvedur štrajka vzdrževalec igrišča. Vinko Gregorič je odstopil že pred tem, kdo je na vrsti sedaj? Pa ja ne komaj prispeli novi trener Sušek!?
Letos mineva deset Ut, odkar je bolnišnica na hribu sprejela prve bolnike. Gradi se še več let, pa še ni končana. Znano je tudi, da se naša obala pogreza približno vi centimeter na Uto. Kdo bo prej, morje ali zdravstvo?
Argu, oziroma Drogi smo dolžni opravičilo.
V prejšnji številki je bila ob besedilu o Irisu slika Argovega dimnika. Napako smo napravili nehote in nikakor nismo hoteli Delamarisu vriniti še en dimnik, saj vemo, da še z enim ne vedo kaj bi.
fotot£tojca GORJAN
Opozorila v prejšnjem Mandraču niso prav nič zalegla.
Vozniki so vzeli ograjo v Moravi 3 očitno kar za svojo. 24.1. ji je nekdo zadal še en udarec. Lastniki na vračilo stroškov sploh več ne pomislijo, niti na kakršnokoli pomoč ne. Najboljše bo, da počakajo spet na lepa vremena, da bodo sami ograjo vsaj za silo spet popravili.
Našega fotoreporterju se je ob fotografiranju table na pročelju Irisa približal eden izmed še zaposlenih in mu siknil, da tablo lahko kar odšraufa in odnese kamor hoče.
Meteorit, je prejšnji teden prepotoval cel severni Jadran in padel v Istro nekje pri Poreču. Sreča! Ce bi padel v Izolo, bi ga nedvomno povezali z nasprotniki nastajajoče marine.
Navodilo za naročnike Mandrača! V četrtkih zjutraj vzemite Mandrača čimprej iz nabiralnika. Izvedeli smo namreč, da si ga nekateri kratkomalo izposodijo za nedoločen rok.
Ljubitelji ptic kje ste?
Obiskovalci Izole ocenjujejo lepote in kulturo tudi po žvrgolenju ptic, njihovi prisotnosti in številu vrst ptic. zadnje dve letj opažamo številčno opadanjc in izginjanje ptic. Zvrgoljcnja in petja ni več. Mandrač postajaš naš vedež, zato te prosimo, da nam v eni od naslednjih številk poveš kdo, kako in zakaj mori te koristne, lepe pernate živalce.
Kasol Janko
o’
MORSKI PSI
PO SVETU IN PRI NAS Dejan Bošnjak in Lovrenc Lipej
Kot posebnost tega morskega psa nekateri navajajo nizko občutljivost za bolečino, saj ga tudi hude rane ne odvrnejo od običajne požrešnosti. Italijanski ihitolog Bertini poroča o primeru, ko so ujeto žival odprli, ji odstranili drobovje in jo vrgli nazaj v morje, pa seje kmalu spet ujela na vabo z njenim lastnim drobovjem. 4 V svojem razvoju od paleozoika pa do danes so se morski psi malo spremenili. Posebno zanimiva je izumrla vrsta Carcharodon megalodon. Ta vrsta je sodeč po izračunih, predvsem na osnovi najdb zob in čeljusti, lahko dosegla velikost 25 metrov. V londonskem muzeju je razstavljen primerek čeljusti te vrste. Njegov bližnji sorodnik živi še danes in vsi
ga prav dobro poznamo iz Spielbergovega filma Žrelo. To je beli morski volk, poznamo pa ga tudi pod imenom morski pes ljudožer ali bela smrt (White dead — tako mu pravijo v angleško govorečih državah). Seveda je upravičenost takega poimenovanja vedno vprašljiva in v prenekateri državi se takim imenom, kot so morski pes ljudožer , kit morilec , ptice roparice in podobno, izogibajo. Beli morski volk je zelo podoben svojemu sorodniku iz krede, le bistveno manjši je. V dolžino meri od 5 do 7 metrov, po nepreverjenih podatkih pa lahko zraste do 12 metrov. Je največji izmed mesojedih morskih psov, večji od njega sta le dve vrsti, ki se hranita s planktonom: morski pes orjak (Cetorhinus maximus), ki zraste do 15 metrov in kitovec (Rhyncodon typus), katerega največji primerki zrastejo do 20 metrov. 4 eprav so napadi belega morskega volka zelo nevarni in često tragični za človeka, pa so po drugi strani zelo redki. Največ napadov
LljfBX
3. del
1S0SRÉ
■»un
Vrednostne kupone (vrednost 1.000 SIT) pa so
zadele naslednje številke:
0005 lOl OOll 212 OOll 803 OOll 914
0011 989
0012 277
0013 224 0013 781 0013 809 0013 906 0015 403 0015 526 0015 745
0015 909
0016 012 0016 339 0016 422
0016 501
0017 002 0017 167 0017 228 0017 771 0017 889
0017 972
0018 027 0018 119 0018 431
0018 819 0019113
0019 437 0019 510 0019 578 0019 697 0019 782 0019 799
0019 945
0020 032 0020109 0020 319
0020 781
0020 905
0021 217
0021 662
0021 923
0022 146 0022 384
0022 571
0023 002 0023 295 0023 747
0023 833
0024 023 0024 206 0024 622 0024 698 0024 893
0024 995
0025 208
0025 791
0026 382 0026 855
0026 921
0027 226 0027 551
0027 705
0028 294 0028 374 0028 720
0028 938
0029 274 0029 440 0029 700
0029 915
0030 027 0030 714 0030 908
0030 974
0031 365
0031 632
0032 229
0032 739
0033 450 0034127
0034 448
0035 lOO 0035 203
0035 894
0036 475
0036 783
0037 OOl 0037 288
0037 881
0038 400
0038 472
0039 331
0039 665
0040 200 0041 303 0043 567
rJAli D LB
Gliserje še brez lastnika. Kljub objavam v Mandraču, Primorskih mrvicah in na Radju Morje se lastnik srečnega kupona še ni oglasil. Časa ima sicer do 21. februarja, potem pa bomo sklenili kako in kaj. Po pravilniku naj bi nagrada ostala v fondu za drugo leto, vendar se dogovarjamo, da bomo v maju mešam izvedli podobno akcijo in na javnem žrebanju ob prazniku pomladi izžrebali novega lastnika gliserja. Sporočamo pa vam še to, daje dobil Avtomobil Jazič Ljuban iz Izole. Čestitamo.
v	....
Ganica uredniškega odbora Mirjam Muženič je po novem ( od 21.1. dalje ) predsednica koprskega aktiva društva novinarje Slovenije. S strani Mandrača iskrene čestitke.
Če se slučajno odpravljate v Sežano in nimate primerne obutve (lepih, novih, dobro očiščenih čevljov), raje ostanite kar diana. V znanem primorskem mestu v katerem je zlogalasna discoteka Titanik boste brez prave obutve ostali žejnih ust in jeznih misli. Vstop v discoteko dovoljijo samo osebkom, ki imajo primerno obutev (kar se za Sežano seveda spodobi). Če ste kupili najdražje teniske in če so vas vsi pohvalili, da takšne prodajajo samo v Trstu vam to ne bo prav nič pomagala Priporočamo vam, da se naslednjič primerno obujete in če se slučajno vračate s smučanja bodo pancarji kar primerna rešitev.
je bilo zabeleženih na obalah Kalifornije, južne Avstralije, Nove Zelandije in južne Afrike. Na kalifornijski obali so v obdobju od leta 1950 do 1982 zabeležili 41 napadov oziroma 1,3 napadov na leto, od tega le 0,12 napadov s smrtnim izidom. Ugotovljeno je bilo, da morski volk često po prvem ugrizu izpusti človeka iz svojega jeklenega prijema. O tem obstaja več domnev. Po eni izmed njih naj bi morski volk zamenjal človeka za tjulenja, svoj priljubljen plen. Po drugi domnevi pa naj bi preizkušal užitnost plena, še druge domneve govorijo o preiskovanju plena oz. celo igranju z njim. Menijo, daje od 344 danes znanih vrst morskih psov 39 za človeka nevarnih, nadaljnih 28 vrst pa je potencialno nevarnih. Večina sodi v družino morskih tigrov (Carcharinidae) in morskih volkov (Isuridae). Sicer pa se podatki o tem, koliko je zanesljivo nevarnih vrst, razlikujejo od vira do vira. Poleg tega prevladuje mnenje, daje spisek napadalcev mnogo daljši.
/
5. Otobra 1963 so izolski ribiči ujeli v vodah blizu Umaga
ogromnega belega morskega volka ( Car-charodon car-charias ). Po pripovedovanju enega izr med ribičev,
N. Ipse, naj bi meril 6 metrov in tehtal 1100 kilogramov.
D'J'S'J LAVO!!'J
ITALIJANSKE
PEN ZI JE
Uživalcem italijanske pokojnine, ki živijo v tujini, je socialni zavod INPS dostavil (ali bo to storil v prihodnjih dneh) poseben obrazec RED TM/91 EST, ki so ga dolžni vrniti izpolnjenega z izpisom zahtevanih podatkov najkasneje v 60 dneh. Gre za preverjanje konsistence vseh upokojenčevih dohodkov, ki načeloma lahko pogojijo pravico do dopolnilnega deleža minimalne pokojnine. Dopolnilni delež, ki ga lahko primerjamo neke vrste socilanemu dodatku v breme države, za bivše italijanske vojake, ki sedaj živijo v Sloveniji ali na Hrvaškem, presega devet desetin celotnega pokojninskega zneska, ki ga vnovčujejo. Izvirnik obrazca mora upokojenec vrniti zavodu INPS, kopijo pa zadrži zase. Predvideni sta dve možnosti: kdor poleg italijanske pokojnine nima drugih dohodkov, prečrta kvadrat A, vsi ostali pa morajo pod B navesti skupne dohodke v lirah v letih 1991 in 1992. V poštev ne pridejo naslednji viri dohodkov: stanovanje, odpravnina, družinski dodatek, socialna in vojna pokojnina, civilna in vojna invalidna, nadomestila zaradi poškodb na delu oz. za pomoč in postrežbo nepokretnim, bančne in poštne obresti ter donos državnih obveznic. Vse ostale, tako v Italiji, kot v tujini - vključno z italijansko pokojnino - treba sešteti in pretvoriti v lire, s tem, da zaokrožimo na tisoč zadnje tri številke (so že vpisane tri ničle). Višina italijanske pokojnine v letih 1991 in 1992 se razbere iz izpiska 201 (kdor ga nima, lahko dobi na INPS duplikat) ali pa iz seštevka trinajstih mesečin. Isto mora storiti tudi zajrokojnino, ki jo izplačujeta SPIZ oziroma SIZMIO. Ce bo INPS odkril, da so bili zamolčani dohodki, oz. javljeni netočni podatki, bo zahteval povrnitev nepripadajočih zneskov in bo apliciral po zakonu predvidene kazni. Na obrazcu so upokojenci poleg dohodka dolžni navesti točen naslov
(s tiskanimi črkami), datum izpolnitve in seveda podpisati izjavo. Original obrazca mora upravičenec vrniti INPS v roku dveh mesecev (v teku so pogajanja, da bi ta rok podaljšali), po pošti v kuverti, ki jo je dobil v pismu, lahko pa ga izroči preko italijanskega konzulata ali patronata, ki je pooblaščen, da nudi vso pravno pomoč. Upokojence, ki živijo v Sloveniji in na Hrvaškem, je presenetilo in tudi vzbudilo dokajšnjo zaskrbljenost dejstvo, da INPS nenapovedano začenja preverjati dohodkovne podatke,
K
da ugotovi, če so in v kolikšni meri upravičeni prejemati dopolnilni delež minimalne pokojnine. V resnici je novost, da so podvrženi temu postopku tudi državljani, ki so bili doslej oproščeni tega dohodkovnega režima, medtem, ko morajo italijanski državljani že od leta 1983 redno dokumentirati svoje prihodke. Po zakonu je integracijski delež obratno sorazmeren z dohodkom: za leto 1991 pritiče v celoti za dohodke do 6.496.000 lir, se ukine za dohodke nad 13.508.000 lir, za leto 1992 velja razpon med 7.157.000 lir in 14.640.000 lir. Za marsikaterega oz. večino primorskih upokojencev, bi togo apliciranje tega pravila na videz imelo za posledico znatno okrnitev italijanske pokojnine od 1. februarja 1991 dalje.
Boris Simoneta - REPUBLIKA
KRIMINALITETE
Malo smo se že bali, da bo po pravem teksaškem tednu, ko je bilo streljanja kar dovolj, ta teden še bolj eksploziven in delikventen. Učenci in dijaki imajo namreč počitnice in ker zabave ni veliko, si jo mimogrede umislijo kar sami. Ko se spajdašijo še z brezdelneži in z že uveljavljenimi kavboji hitro kaj zmanjka, hitro se kaj razbije. No, k sreči se to ta teden le ni zgodilo. Bil je kar miren teden, le nekdo ni in ni mogel spati, pa je šel na sprehod v Simonov zaliv in mimogrede pogledal kaj se skriva v kioskih na plaži. Našel ni nič, naredil je le nekaj škode, ki pa je seveda ni poravnal. V Kortah je nekdo šaril po osnovni šoli, bil je tako srečen, saj je našel 500 SIT, pa še dve slaščičci iz kuhinje je pobasal.
V pripravah na počitnice je skupina petošolcev pretepla nekega osmošolca. Ce je šlo za neporavnane račune ali samo za mladostniški izpad pa bomo poročali naslednji teden.
■Ì
mit -
GLEDALIŠČE
PETEK, 29.1. ob 20.00, Klutumi dom Izola: PDG Nova Gorica; Rogcr Vitrac: VOLKODLAK. Režija: Dušan Jovanovič. Kot gosta nastopata Veronika Drolc in Rade Serbedžija.
SOBOTA, 30.1. ob 11.00, Lutkovno gledališče Kranj s predstavo za najmlajše: DVA ZMERJAIjCA.
Programov za naslednje dni še nimajo pripravljenih!
KINO
TV
Sprememba programov TV KOPER - slovenski program; vsak dan od ponedeljka do petka od 18.00 do 18.50 ure: ponedeljkov šport, Studio 2, Studio mladi, Primorski forum, Studio 2. Studio 2 je na prvem programu TVS, vse druge odd. na 27. kanalu. 18.50 - Primorska kronika.
RADIO
RADIO MORJE: vsak dan od 8.20.00, od 10.16.00 Musič & News; ponedeljek ob 18.00 - lestvica radia Morje in Primorskih novic; sreda - lestvica obalnih diskotek; četrtek ob 18.00 - Graffiti; petek - TAM TAM rock lestvica; sobota ob 18.00 plin do konca;
RADIO KOPER: četrtek, 28.1. ob 18.00 Mladim poslušalcem: Počitnice; sobota ob 9.30 Bla bla radio -Mladinska oddaja, ob 14.00 Okno v svet; nedelja ob 8.45 Poti do zdravja (Laser v termah Portorož); ponedeljek ob 16.30 Aktualna tema; torek ob 18.00 Iz kulturnega sveta
GALERIJE
ALGA: absolventka pedagoške fakultete, smer likovna umetnost, MIRA NAROBE iz Medvod razstavlja olja in akril na platnu. 4. februarjabo otvoritev nove razstave. INSULA: Prodajna razstava društva obalnih likovnikov.
KONCERTI
Ob kulturnem prazniku vabi SO Izola v petek, 5.2. ob 20.00 v restavracijo SGTŠ na koncert instrurncntalno voklanc skupine DUMA (uglasbene poezije F. Prešerna, I. Minattija idr.).
Prirejajo: Skupščina občine Izola, ZKO, Skupnost Italijanov iz Izole, Matična knjižnica in SGIŠ.
KNJIŽNICA
NOVE KNJIGE V IZOLSKI KNJIŽNICI
FILOZOFIJA - PSIHOLOGIJA:
Pealc Norman Vincent: Zmorem, če to verjamem DRUŽBENE VEDE:
Ibuka Masam: V vrtcu bo morda ž,e prepozno Moore Michael: Voglia di copiare Starec Roberto: Strumenti e suonatori in Istria Daghe de bora: selezione di canzoni popolari triestine Bogataj Janez: Sto srečanj z dediščino na Slovenskem MEDICINA - TEHNIKA:
Etschcnbcrg Karla: AIDS (priročnik in delovni zvezek za učitelje)
Linkc Marlene: AIDS pod drobnogledom (video posnetek) Martin Richard Mark: Ptice v kletkah UMETNOST-ŠPORT:
Margulics Nancy: Da, tudi jaz znam risati (praktični vodnik + video kaseta)
LEPOSLOVJE:
Musil Robert: Tri ženske;
Širovnik Azra: Za ovinkom zakona
Partljič Tone: Mala; Stopar Peter: Versailles pozimi
Mikeln Miloš: Veliki voz; Bibič Polde: Pravljičar
Torkar Igor: Zgodbice o znanih Slovencih v
Kocbek Edvard: Dnevnik 1947; Ajtmatov Cingiz: Iz oči v oči
ZEMI JF.PIS - BIOGRAFIJA - ZGODOVINA
Bcan J. P: Joe Cocker: with a little help from my fricnds
Dorman Lorannc S.: Lconard Cochcn, prophet of thè heart
Dylan Bob: Bob Dylan in his own words
Andy Warhol in his own words
Zaradi pomanjkanja prostora vas bodo z ostalimi novostmi seznanjali v knjižnici!
JE TUL
ODVESLAL SVOJE ?
(TF)Kot strela z jasnega, je prejšnji teden udarila novica, da je svetovni mladinski prvak Erik Tiil prenehal z veslanjem. Šlo naj bi za naveličnost, kot glavni razlog pa se je omenjala šola, v kateri naj bi Erik imel težave.
V klubu smo preverili resničnost informacije. Srečali smo Erika in ga resno vprašali, če bo
res prenehal veslati.
" Bom, samo ne vem še kdaj! "
V nadaljnem pogovoru z njim in s trenerjem Vladom Krulčičem
; smo še izvedeli, da zaenkrat dobro uresničujejo visoko zastavljene ; cilje, in da Erik lepo napreduje tudi po zadnjih testiranjih, saj se : lahko že primerja tudi s člani državne reprezentance.
I Tudi finančnih problemov ni, ker je sponsor hitro spoznal vrednost 1 Erika in se temu tudi primerno obnaša.
ERIK JE SVOJE ODVESLAL, TODA SAMO ZA LETO 1992!
V veslaškem klubu Argo Galeb pa ne vesla samo Tul, med
j mladinci vesla ludi Krušvar, ki je že opozoril nase Sicer pa v klubu I vesla okoli 70 fantov, predvsem v mlajših kategorijah.
Že tri leta zapored organizirajo v klubu ŠOLO VESLANJA, ki jo vodi pet ljudi: starosta Blazina Miran, Jože Cilenšek, Enio Agostini, ter dva študenta Fakultete za šport in še vedno aktivna veslača Iztok Butinar in Igor Božeglav. Prav po besedah slednjega se je šola veslanja dobro obnesla, saj veliko mladih nadaljuje z veslanjem tudi po končani šoli. V šoli spoznavajo veslanje desetletni fantje, ki imajo zato tudi prirejene čolne. Tem fantom rezultat ni imperativ, pa vendar so med njimi že perspektivni posamezniki, tako da se za prihodnost izolskega veslanja ni treba bati.
tl
J
ievku ob rob
UPOR NA KRALJICI MORTA
Avtor članka Upor na ladji Kraljica morja, ki je bil objavljen v Mandraču št. 1/93 je zapis na osnovi izjav, ki sojih podali udeleženci kolumbove poti ob vrnitvi domov, v sredo, 6.1.1993 na sprejemu pri predsedniku občine in predsedniku IS občine Izola. Menim, da bi z ugibanji in razsipanj o dogajanju, sporih in uporu na Kraljici morja počakali do vrnitve še tretjega člana posadke Ljuba Macarola, ko si bodo morali najprej sami med seboj naliti čistega vina in si razčistiti dogajanja z obeh plati. Pa naj jim pri tem pomagajo še sponzorji, organizatorji in vsi, ki so pri tem sicer enkratnem podvigu sodelovali. Sicer pa ni moj namen razglabljati oz. komentirati avtorjev prispevek v tem delu. Rada bi predvsem pojasnila naknadno vrnitev domov člana posadke Bizjak Iztoka (sobota, 9.1.1993), ki je moj brat. Občina Izola (Izvršni svet in vodstvo občinske skupščine) ni zbrala denarja za Iztokovo vrnitev. Denar za vozovnico in organizacijo vrnitve v domači kraj sem preko Kompasa in prijateljev v Ljubljani založila oz. izvedla sama. S tem si ne želim pripisovati lovorik, zahval ali javnih pohval, saj je šlo vendar za mojega brata in smo menda najbližji sorodniki prvi poklicani za pomoč v stiski. Ne morem pa dovoliti, da bi zaradi Iztokove stiske in posledično moje pomoči, tudi zaradi objektivnega informiranja javnosti, komurkoli pripisovali zasluge oz. pohvale za stvari, ki jih ni naredil. S tem tudi ne mislim izničiti ali okrniti pripravljenosti oz. obljube, ki sta jih dala predsednik občinske skupščine in IS (tudi preko sredstev javnega obveščanja) in sicer, da bodo izolskim koluinbijcem finančno pomagali. Nasprotno, upam, da so obljube dovolj resne, trdne in realno osnovane, saj je najprej potrebno tem pogumnim fantom vrniti vsaj stroške vrnitve. Srčno upam, da ne bomo prehitro pozabili, da so naši someščani - kolumbijci v daljni svet ponesli košček našega mesta, naše majhne, mlade države, ki jo vse preveč preplavljajo neizpoljnjene obljube.	Sandra	Grbec
SPOŠTOVANI PRIJATELJI!_____________________________
Oglašam se vam predvsem, da pohvalim vse v uredništvu za trud, ki ga vlagate in bogatite z novicami v Izoli. Menim, daje bil tak časopis potreben. Opozorila bi vas pa namreč na težko branje rjavo-rdeče barve, ki jo uporabljate za tisk, na datum izdaje in na oštevilčenje strani. Moja želja za 93 leto je, da bi še dolgo brala Vaš časopis in reševala anagrame.
Lep pozdrav.
Rutar Fani
TRGOVINA
NAUTILUS v
KNJIGOVODSKI SERVIS
EGLE TOMAŽINČIČ
Postonjska 5 66310 Izola Tel : 066/65-315
V naši
v v
orilo
Hotel DELFIN Tomažičeva 10, Izola tel.(066)63-552 int.392
^	Potrebujete	nove
osebne dokumente, vizitke, reklamne fotografije,... Vrhunske barvne fotografije izdelamo v eni uri.
Seveda pa znamo poskrbeti tudi za vaše fotografske spomine.
S sodobno tehniko smo boljši.
			
spOJU*	ID***		
s ponudbami splošne banke koper, ki vam			
zagotavljajo enostavno bančno poslovanje.			
BANKOMAT	A card	BANKA NA DOMU	fefeteb
/O splošna banka koper
/O
Pff'3 H0( DBAD
HT’s NOT DEAI) jc rubrika v kateri objavljamo vaša pisma, mnenja, odgovore na posamezne članke v MANDRAČU ali kaj drugega, širši javnosti pomembnega. Po sklepu časopisnega sveta in uredniškega odbora objavljamo članke dolge do 40 tipkanih vrstic. Pisma morajo biti podpisana z naslovom avtorja. Nepodpisanih pisem ne objavljamo, prav tako ne objavljamo tistih pisem, ki so po vsebini v nasprotju z zakonom o tisku, novinarskim kodeksom, so žaljiva ali za širšo javnost nezanimiva. Pisem in fotografij, objavljenih na tej strani ne honoriramo in ne vračamo.
PRISPEVEK K JAVNI OBRAVNAVI TEME TURIZEM V OBČINI IZOLA
Izoli je bilo v zadnjih nekaj desetletjih že več poskusov, da bi močneje pospešili razvoj turizma v našem mestu. Doseženo jc bilo nekaj pozitivnih rezultatov, sicer ne bi imeli takega stanja na tem področju, kot jc precej turističnih kapacitet v hotelih in kar lepo število sobodajalcev. TUdi po številu gostov in njihovih nočitev zavzemamo precej visoko mesto v Sloveniji. Kljub vsemu temu pa nihče ni mnenja, da smo turistično mesto, niti da smo v turizem usmerjeno mesto. Manjkajo nam osnove za to: ustrezna kolektivna zavest občanov in urejenost okolja. Že hočemo res pospeševati turizem, ne moremo mimo te ugotovitve, ne moremo sprejemati drugih ukrepov, ta osnovni pogoj za gojitev turistične dejavnosti pa zanemarjati. Prav na tem področju pa jc bilo v preteklosti dosti premalo narejenega.
1. USTVARJANJE ZAVESTI, da Izola mora biti TUDI turistično mesto in turistom oziroma gostom naklonjeno mesto, razen tega pa tudi STALNO tako urejeno, kot sc turističnemu kraju spodobi, mora biti STALNA DOLŽNOST vseh javnih dejavnikov (občine, komunale, ustanov) in občanov. Akcije za dosego obeh teh zgoraj navedenih ciljev morajo biti stalne in ne le občasne, kot seje dogajalo doslej.
2. Naša aktivnost v smeri razvoja turistične dejavnosti mora torej biti splošna (v njej morajo biti udeleženi vsi deli družbe in ne le posamezniki, čeprav seveda eni bolj, dragi manj), kot neko gibanje. V tem smislu jc pomembno, daje problematiko turizma v Izoli obravnavala občinska skupščina, ker jc politični in ne strokovni organ.
3. Programi za razvoj turizma morajo teritorialno zajemati celo občinom, tako obmorski del kot podeželje, kajti v tej kombinaciji lahko nudimo tudi posebnost našega izolskega turizma.
4. Podeželje (KS Korte) že ustvarja svoj program razvoja turizma na podeželju. Treba seje le uskladiti in dopolniti (čcjc še kakšen predel občine nezajet - npr. Šared), da dobimo celostni program za vso občino. Zelo bi bila škodljiva mentaliteta, daje sedaj, ko nam jc industrija propadla naša edina rešitev v turizmu. Zapadli bi v nasprotno skrajnost, v kakršni smo hib dosedaj, ko amo smatrali, daje Izola ribiško in industrijsko mesto (delno tudi spalno naselje) in da turizem
v njej nima perspektive, ker sc obe vrsti dejavnosti ne skladata. Veljala je (udi miselnost, daje Izola naselje
viiim
ČESTITAMO ZA GOD!
PETER (28.1)
FRANC (29.1) MARTINA (30.1) JANEZ (31.1)
IGNAC (1.2.) MARIJA (2.2)
BLAZ (3.2)
delovnega ljudstva, ki si zaradi razmeroma nizkega dohodka ne more dovoliti turizma, ki povzroča višje cene blaga in storitev. Torej jc turizem delovnemu človeku .škodljiv. Smatram, da jc naša edina prava razvojna perspektiva v skladnem razvoju in sožitju vseh dejavnosti od industrije do zabavišč, le da mora biti vsaka od njih urejena tako, da jc brez negativnih vplivov na dragega. Doseči moramo, da bo Izola res MESTO PRIJETNEGA BIVANJA v vseh ozirih: na področju ljudskih odnosov, urejenosti in čistoče mesta, pravilne razporejenosti in ureditve dejavnosti glede vpliva na okolje. Ob takih pogojih bi bil kot osnovni propagandni slogan našega mesta najbolj primeren izrek IZOLA - MESTO PRUETNEGA BIVANJA.
Ta bi pozitivno vplival tako na domačina kot tujca, pa bi bil bliže resnici tudi sedaj, ko pa jc slogan Izola - mesto z nasmehom.
5. Cc hočemo doseči vse to, bi morali revidirati tudi URBANISTIČNI KONCEPT IZOLE. Sedanji koncept jc star najmanj 20 let in gaje življenje preraslo. Pritistk prometa na stari del mesta jc treba zmanjšati, predvsem tako, da nekatere dejavnosti preselimo proti geometrijskemu središču mesta, kije med Livadami in Drevoredom I. maja oziroma Dantejevo ulico. Mislim predvsem na preselitev tržnice, ki bi morala biti na področju bivše Opreme ali nekje v bližini. 'Brdi večje trgovine in nekateri uradi, zaradi večjega prometa, kakor tudi gostilne s hrupom in muziko, ne spadajo v stari del mesta.
Glede tega si lahko ogledamo ureditev historičnega dela mesta Grado.
6. Cc hočemo biti turizmu naklonjeno mesto, moramo bistveno izboljšati gospodaijcnjc s komunalno infrastrukturo. Prenehati moramo z dosedanjim birokratskim načinom upravljanja s komunalnimi objekti in postati njihovi skrbni sprotni obiskovalci (kot to dela dober gospodar doma). Vsaj glavne arterije v starem delu mesta (začetni del Ljubljanske in Gregorčičeva ulica) so potrebne večjega vzdrževanja. Sedaj dajejo vtis prekomerne zancmaijcnosti, kije ne more opravičiti nobeno pomanjkanje sredstev.
7. V planih za naslednje leto (1993 je leto turizma) in perspektivno bi morali upoštevati izkušnje iz letošnjega leta, v katerem so Slovenci odkrili Izolo kot mesto, primerno za kopanje. Njihov obisk ob nedeljah in praznikih (dosti jih jc tudi sicer tu dopustovalo) jc povzročil v starem delu mesta prave prometne zamaške. Predlagam, da sc tudi v Izoli, vsaj v sezoni in v starem delu mesta (od Kosovelove ulice oz. od Velikega trga naprej proti morju) uvede režim plačanega parkiranja. Treba je urediti plažo od Delamarisa do Velikega trga v vsej njeni dolžini z dostopi v morje in možnosti sončenja tik ob morju (sproti odstranjevati naplavine). Pri tem ne mislim na takojšnje velike investicije, temveč na postopno urejevanje in stalno vzdrževanje reda in čistoče. Prostor od Delamarisa do Levstikove ulice jc bil doslej zanemarjen, kot da ni del mesta. Tega prostora sc Komunala doslej sploh ni dotikala (ni kosila trave oz. osata, niti ni odstranjevala odpadkov).
8. V program poletnih (v času trajanja turistične sezone do oktobra) prireditev bi morali vključiti: -vsa društva, ki dobivajo dotacijo od občine, da brezplačno pripravijo vsaj eno prireditev (vsako društvo naj ponudi svoj predlog); - povabiti jc treba k sodelovanju tudi občine, s katerimi imamo tesnejše stike (Tolentino, Grado, Domžale, Celje), da tudi te ponudijo kakšno prireditev; - meščanom Tolcntina naj bi nudili ugodnejše pogoje bivanja v hotelih (vsaj v poseznni). Tako bi začeli s konkretnimi akcijami bratskega povezovanja.
12X3 XAfAjf.
Če na svečenico lepo (2.2.), veliko vina v jeseni bo.
Ce je na blaževo(3.2.) oblačno, nadejaj se dobre letine.
Se nekaj januarskih dni in že bomo šteli februarske. Letošnji februarje spet reden in ima običajnih 28 dni. Zadnjega januarja bomo preživeli še prvi lunin krajec. Čas je primeren za sejanje in sajenje vseh povrtnin. Tudi tisti, ki ste namenjeni k frizerju-ki ne odlašajte. Mlada luna dobro de tudi
9.	Taverni jc treba vrniti njeno prejšnjo podobo in vlogo, nobeni stvari ni podobno, da imamo v tem lokalu igralnico in beznico. E Tudi parku Arrigoni je treba vrniti njegov zgodovinski pomen. Angažirati jc treba vrtnarje, da z novimi izbranimi drevesnimi vrstami požlahtijo park, v katerem jc zaradi zanemarjenosti začel prevladovati le samorasli lovor.
11. Izola mora ohraniti sloves mesta z zelenjem oz. zelenega otoka. Cim več površin jc treba iztrgati pustemu kamenju in goličavam, jih pokriti z zemljo in zasaditi z zimzelenim drevjem (takim, ki tam raste). Začeti jc treba z vsakoletnim sajenjem (recimo sto) dreves. To jc lahko civilna akcija, v kateri bi sodelovali hortikulturni strokovni delavci, entuziasti, gospodarstvo (financiranje) in šolska mladina (sajenje in vzdrževanje). V10 letih bi Izola lahko postala pravi zeleni raj (10 x 100 je 1000 dreves). Betonsko goličavo na plaži mišično obolelih in slepih jc treba popraviti vsaj tako, da sc navpične stene prebarvajo z zeleno barvo.
12. Plažo od San Simona do belih skal jc treba vzdrževali in aktivirati. Naj se razpiše natečaj za dodelitev začasnih koncesij (nekajletnih) na osnovi predloženih programov in ob upoštevanju zahtev krajinskega parka. Cc tega ne Storimo, sc bo ta obala divje razvijala.
13. Sprehajalno pot (vsaj od parka Aržrigoni) do San Simona ob morju jc treba urediti, da bo lahko služila svojemu namenu.
14. Dohod v Izolo jc treba urediti tako, da bo ta predel dajal vtis urejenega mestnega področja: - parkiranje kamionov jc treba preseliti na drugo, bolj odročno mesto; - od lastnikov gostišč in popravljalnicc ladij zahtevati večjo urejenost okolice.
15. Od Delamarisa in Ladjedelnice jc treba zahtevati, da končno zasadc potrebno število dreves za ustveritev zelene baricrc proti mestu, na kar sta sc zavzeli že pred 12 leti.
16. Za turiste (pa tudi za domačine!) moramo urediti nekaj sprehajalnih poti, jih primemo označiti (markirati) ter jih objaviti v preprostih prospektih. Te poti vodijo po dolini, pa tudi proti višinskemu zaledju.
17. Na tem prospektu bi bil lahko tudi seznam podeželjskih gostišč (hiš), z navedbo kaj nudijo.
18. Izolske gostilne in restavracije naj nudijo pristno domače (lahko tudi vstcklcničcno) vino - kot izolsko posebnost.
19. Aktivnost oddajanja sob turistom je treba pospeševati, saj jc to najccncjši način večanja posteljnih kapacitet. - Predpisati tako davčno politiko za to dejavnost, da bo stimulativna. To bo tudi najbolj učinkovito sredstvo zoper nelegalno oddajanje sob.
- Sobodajalci naj ustanove svojo pospeševalno -solidarnostno združenje, kot so ga nekoč že imeli (morda v okvira Obrtne zbornice izola). - Imeti moramo tudi lastno (občinsko) agencijo za posredovanje turističnega prometa.
Lahko so v mestu tudi druge (iz dragih občin), vendar nosilna (glavna) agencija bi morala biti domača - zaradi zainteresiranosti za razvoj turizma v Izoli.
Zvonko Grahek
MANDRAČ JE TEDNIK KS OBČINE IZOLA
Zakržuk: CRAFF1T ìm. I Naslov: Veliki trg I. brli I tet.fai: 6U39
Odgovori iredrik: D. M idej I UredriSki odbor: Neva Zajc, Vlado OstroiSra,
Giufrulo Siljaa, Mirju Mrierii, Nataša Bračič Jriačii, Aidrtj Šmeijak,
Darilo Markočič I Ure dnetvo: Ura Dom io, Roma Upajac, Tomai Kerloga
Preds. čas. sneta: Zorka Sosič
Obliknvaaje: Davorii Marc
Rrlostavek GRAFF1T dara). / Tisk: Usluru Pira
Ceu: 0 SIT, poštriia a d mesecev 508 SIT, za 12 mesecev 900 SIT
Naklada 6090 izvodov
lasem. Sicer pa v sadovnjaku in v vinogradu nadaljujemo z Obrezovanjem in čiščenjem.
Megla se je končno dvignila. Starejši poznavalci našega podnebja pravijo, daje za meglo kriv zmeraj bolj poraščen Kras, ki predstavlja zmeraj večjo oviro za burjo. Mal?
Sicer pa naš ATARI meteo center napoveduje, da se bo vreme v prihodnjem tednu ustalilo. Tudi sonce naj bi sijalo, temperature pa bodo zimske.
ADRIATICOVIM ZAVAROVANKAM IN ZAVAROVANCEM.
S sklenitvijo prostovoljnega zdravstvenega zavarovana ste nam izkazali zaupanje, za katero se Vam iskreno zahvaljujemo. Sprejemamo ga kot obvezo in odgovornost in Vam še enkrat zagotavljamo, da bomo naredili vse, da ga tudi obdržimo.
Obveščamo vas, da smo podpisali pogodbe z vsemi zdravstvenimi zavodi, lekarnami in večino zdravilišč, tako da lahko, v skladu z zavarovalnim paketom, ki ste ga izbrali, zdravstvene storitve neovirano uporabljate po vsej Sloveniji.
Vse, ki ste zavarovanje sklenili v zadnjih dneh preteklega leta ali prvih dneh letošnjega leta, pa še niste prejeli Adriaticove kartice, prosimo za razumevanje. Zagotavljamo Vam, da boste kartico prejeli v najkrajšem času. Ce boste zdravstvene storitve, zdravila ali pripomočke potrebovali že prej, Vas prosimo, da prejete račune prinesete ali pošljete naši najbližji enoti. Denar Vam bomo vrnili takoj.
Prostovoljno zdravstveno zavarovanje pa lahko seveda sklenete tudi vsi, ki tega še niste naredili. Nove premije pri Adriaticu so še vedno najugodnejše. Za paket Al-ZVD, s katerim ste zavarovani za vsa doplačila zdravstvenih storitev, znaša mesečna premija (brez dodatnih popustov) 1.104 tolarje. Znesek smo povišali z rastjo cen zdravstvenih storitev v obdobju julij-dcccmbcr 1992.
Spremembe, ki jih uvaja nova zdravstvena zakonodaja, so velike in zadevajo vse nas. Potreben bo določen čas, da se navadimo nanje. V Adriaticu Vas zato prosimo, da razumete tudi težave, s katerimi sc srečujejo delavci v zdravstvenih zavodih in lekarnah. Prepričani smo, da bomo skupaj kmalu presegli začetne zaplete.
Varujte Svoje Zdravje
Adriatic
Vem, da mi bo ob strani stala dobra zavarovalnica
vse dodatne informacije dobite v adriaticovih poslovnih enotah in pooblaščenih agencijah po vsej Sloveniji Agent d.o.o., pooblaščena agencija, Cankarjev drevored 4, Izola, tel 63 611
primorska hranilnica
JIBA
IOPER
NOVE MOŽNOSTI ZA NALAGANJE PRIVARČEVANIH SREDSTEV
Šc do nedavnega jc bila skoraj edina možnost za slovenskega varčevalca nalaganje prostih privarčevanih sredstev v banko kot vpogledna ali vezana vloga. Bolj previdni so se odrekli tudi tej možnosti in so imeli denar kar v nogavici doma. Danes postaja vedno bolj zanimiva možnost nalagnaja denarja v vrednostne papirje. Pri izboru ustreznega vrednostnega papirja jc potrebno biti pozoren na osnovna štiri načela, katerim morajo vrednostni papirji zadostiti: načelo varnosti, načelo rentabilnosti (donosnosti), načelo likvidnosti in načelo ohranjanja vrednosti.
Načeli varnosti in rentabilnosti sta med seboj povezani in sta v obratnem sorazmerju, saj pri večji varnosti dosežemo manjši donos in obratno. Obveznice v primerjavi z delnicami v večini primerov predstavljajo manj tvegano obliko investiranja, zato pa z investiranjem v delnice lahko dosežemo velike dobičke a prav tako tudi velike izgube.
Likvidnostni moment jc za investitorja zelo pomemben element, saj pri papirju, ki kotira na razvitem trgu, lahko investitor papir zamenja v zelo kratkem času za denarna sredstva. Za nadaljnje investiranje jc to velikokrat zelo pomembno.
Ohranjanje vrednosti smo sc v preteklih časih zelo dobro naučili z devizno klavzulo, zato so danes vsi vrednostni papirji, predvsem dolgoročni, interesantni, če so nominirani v DEM oz. neki stabilni valuti.
Pri izboru med bolj in manj uspešnimi naložbami v letu 1992 seje izkazala menjava prostih tolarskih sredstev v DEM žal zelo slabo, saj jc bila edina možna naložba nakup zlata. Že vezava tolarskih sredstev, kjer smo uspeli zagotoviti vsaj revalorizacijo, seje po končanem efektu izkazala za veliko boljšo. Šc boljše sojo odnesli investitorji določenih obveznic (npr. RS 2 in Lesnina). Najboljši efekt jc bil dosežen z nakupom nekaterih delnic (npr. SKB in Dadas).
V nadaljevanju bo potrebno ločiti dolgoročne in bolj varne naložbe od kratkoročnih, špekulativnih in visoko donosnih naložb. Slednje so namenjene dobrim poznavalcem finančnega trga, torej izbrancem.
u
TEL. (066) 38-010 Poslovalnice Koper FERRARSKA 10 (Ogrlica)
TEL 38-035 GOR1ANOV TRG (Obrtni dom)
TEL 21-182 Poslovalnica Izola Pittonijeva 1 TEL 65-354
Upokojenci ! Izognite se gneči. Tudi pri nas lahko vpišete in dvignete pokojnino.
Izolski obrtniki ! Za vas smo pripravili nekaj zanimivih programov in ugodnosti. Pozanimajte se.