Poštnina plučuna v gotovim Posamezna številka i din. List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto Uredništvo in uprava. Stros.smajerjev trg I. Telefon St. 73. Leto XXIII. Št. 44. Kranj, 4. novembra 1939 Izhaja vsako soboto. Naročnina: celoletno 40*- liti, polletno 20- din, četrtletno 10'- din. Kakšna ho bodoča Evropa? kljub vsem strahotam vojne in kljub vse-■ iiu trpljenju, ki so ga vojne skozi tisočletju povzročal«, človeštvo še ni prišlo do tiste razvojne stopnje, du bi spoznalo, kako nespametno je za vsako državo in za vsuk uarotl, da se zateče k orožju, k sili. Te metode, čeravno se jih človeštvo poslužuje že tisočletja, nisci človeške, ampak živalske. Kljub vsemu pa vidimo, <1h se k sili zatekajo narodi, ki se smatrajo Za najbolj kulturne in civilizirane, ju.,.,, j j j.* §v*J» vieeki kulturni tfttpafi &»-lik* 4T4in urniki aared »ejtt Mttei p« o.. i» ;, ... Km tuU J« j-,*-.- rsijii. , xept,6s, napale «at«i M* jitfjia:-; c aaai-j« ht i^jjastva; ki Je IlUfJ t i! i » i ■«•< . i..« 1H*» ■ V zadnji svetovni vojni so zavezniki postavili v svet jasno geslo: Vojna zato, da.se izvo-jiuje trajen mir. Vojna zato, da se uveljavi v svetu 14 Wilsonovih točk, — načel, du se da vsem narodom svoboda samoodločevanja. Žali-bog pa so pri mirovni konferenci ravno angleški, francoski in italijanski državniki postavili to geslo v kot, v ospredje je pa stopila grda sebičnost in krivičnost. 2.^io j>j . }iad'-. , .~4Jj»i J JM :«..,AJtf iti J-fA^kM^uK -i In koliko je bilo drugih takih krivic, ki so kal bodočim mednarodnim pr&piroul v Evropi. V taki atmosferi seveda ni bilo me sta za pravično ureditev Evrope. Evropa pa je tako dobila mir, ki ni bil pravi mir, ampak le povod za nove konflikte. Zanimive vesti prihajajo iz Londona, kuku se narod doma zadrži, kaj javnost domu misli o vojni itd. Vse te pojave in razmere doma v Angliji imenujejo „domaća fronta". Angleški javnost jp trdno, prepričana, da utegne vojna trajati leta in le'a, da pa bo končuu zmaga na strani Anglije. Toda samo zmaga angleške javnosti ne zadovoljuje. Ljudje hočejo vedeti jasno, za kakšen cilj se seduj angleški vojaki borijo. Povprečen Anglež se ne. zadovoljuje samo s tem, da je šla Anglija v vojno rudi napada na Poljsko in da se po zmagi zopet upo-stavi Poljska in Češka. Po upostuv itvi pred-\iijnega reda se lahko ponovi zopet staro /In, kakor se je zdaj. Evropi je tre! u strogemu močnega in stalnega jamstva, da se z!o, kakršno se j«> ponovilo pred dvema mescema, ne ponovi več. Tieba je jasnega geslu, jasnega cilja, zakaj se bije borba v Evropi. Gornje vesti nam kažejo, da se evrupska ljudstva le |>olagoma prebujajo, da stopa vedno bolj v ospredje vprašanje: ali res ni nobene pomoči, nobenega sredstva da se med narodi krvave vojne trajno preprečijo. Človek se je civiliziral in mnogo napredoval v mehaničnem in tehničnem oziru. Duhovno pa napreduje bolj počaai, Temu je kriv največ sam. Ko bi se 1h>1j prepustil voditi Rogu, kot se prepušča sebičnosti, pohlepu in sovraštvu, l/i bolje uspeval. Sebičnost, pohlep, sovraštvo je človeka držalo v s|>onah. odkar prebiva človeški rod na zemlji. Vojne |n prepire med narodi sledimo tisočletja nazaj, Isti pojav med narodi vidimo še danes. In vendar je prišel Kristus na svet radi božje ljubezni: du odreši človeka. Svetu je dal idealno zapoved: .1 juhi svojega bližnjega, k'ikor samega sebe!" "svet pa se tako malo poslužuje tega gesla. Ko se je sklepal zadnji mir v Versaillu, se je sklepal v znamenju sebičnosti in |m)hlepa. Takemu mini pa ne more slediti ljubezen, marveč le sovru.štvo. Narodom in ljudstvom še ni koli ni tako manjkalo, kot manjka sedaj ljubezni, bratske ljubezni in pruve božje ljubezni. To pa zato, ker ljudstva niso sprejemljiva zanjo, Zu ljubezen sprejemljive ljudi pa more pripraviti le krščanstvo. Zato ima jo kristjani, zlasti katoličani veliko poslanstvo Vojna in delo Ko je nastopila sedanju vojna v Evropi, je pri nas marsikdo v svoji nespumeti in nepremišljenosti mislil, da ne bo dočakal jutrišnjega dne, da je vsega konec. Sedaj p.i vojna traja že dva mesca, pa se ni pri nas še nič zgodilo. Življenje teče in se razvija v onem mirnem tempu dalje, kot prej, predno je nastala vojna. Ni zastalo delo ne v pisarnah, ne v tovarnah, ne v trgovini in obrti in ne na polju. Vsak posameznik kot ves narod mora streči delu, da se preživlja, oskrbuje in ohrani. „Zivčna vojna" in pa razburljiva časopisna poročila ter tisto nevarno podtalno prenašanje tendencioznih ali neresničnih vesti od u ;t do ust je v resnici ustvarilo med našim narodom prve tedne takšno defetistično razpoloženje, da jih je bilo precej, ki so se zaskrbljen') vpraševali: ..Čemu nuj le delam? Saj bo vse plen sovražnika." Sedaj po prvem strahu je prav, da si pogledamo v oči in izprašamo vest. Morda so bili na delu gotovo element", ki imajo interes, du bi pri nas ustvarili zmedo in nered. Morda smo sami tako nezreli in plašni, du nismo kos dogodkom. Ne glede na naše razmere, ki se niso prav nič spremenile in pretvorile iz mirnega stanja v kako drugo, vidimo nu drugih zgledih, da tudi moderna totalna vojna življenja ne zavre in ne ustavi njegovega teka. Življenje je vendar živ organizem, ki se neprestano razvija, umira, se rodi, ustvarja, podira in gradi. Zato življenja ni mogoče uničiti, razen če se človečki rod iztrebi do poslednjega človeku. V Španiji je skoro tri leta divjala državljanska, bratomorna vojna. Uporabljala so se vsa moderna tehnična sredstva nu obeh vojskujočih se straneh, na morju, v zraku in na kopnem, več milijortov Spancev na fronti in v zaledju je bilo ubitih, milijarde narodnega premoženja so bile uničene, — in vendar ves krvuvi hoj ni ustavil življenja v Španiji, ki se znova poruja, gradi in ustvarja iz razvuliu in smrti k novim uspehom, napredku in novi V eličini Španiji. Nu Kitajskem traja'vojna 'že nad "> leta in vendar gre življenje svojo pot naprej. Kitajski kmet orje dalje, kitajski delavec delu naprej, čeprav je tudi nu Kitajskem bilo več milijonov žrtev vojne. Sicer pa pravijo, da Rumena reku, kadar poplavi deželo in pa bolezni ter lukota, ki poplavi slede, poberejo na Kitajskem več ljudi, kot pa katerukoli vojna. Poljska je bilu premagana, de'omu razbita in vendar ni bilo konec vseh Poljukov, ki se znova posvečajo delu. Na Angleškem je v mestih skoro vsak dan letalski alarm radi prihoda sovražnih avijonov. Ljudje se poskrijej.. v zaklonišča, ko pa nevarnost mine, gredo Spet na delo. Madrid je bil dve leti oblegan, obstreljevan in neštetokrat bombardiran in vendar so prebivalci ohranili pogum, in delo ter življenje je teklo naprej. Pri nas pa ni bilo nobene nevarnosti in vendar povsod tak strah, malodušje in preplah, ki nam je bil resnično v sramoto. Zato moramo sedaj v teh časih, ko Evropo znova razdvuja vojnu in si stojijo nasproti sovražne fronte, ko je res nekoliko težje v pogledu gospodarstva radi nabave surovin in izvoza blaga, ohraniti mirno kri in za nas mora veljati samo en imperativ: Molčati in delati! Povsod imajo težave tudi po drugih državuh in ne sumo pri nas. Poglejmo Skundinuvske države, ki so bile med svetovno vojno tako deleč proč od vsake nevarnosti in vsakega vojnega vrveža, kako se bore za svojo neodvisnost in nevtralnost, da bi bile obvarovane vsakega vojnega zapledjbja. Poglejmo Švico, deželo priznane nevtralnosti, ki se nahaja sredi dveh sovražnih taborov. Belgijo, Nizozemsko, vse se nahajajo v* območju vojnega po-fkrtr, poglejmo napore Rumunije in . Turčije, ki skušata preprečiti vse sovražne vdore na Balkan. Povsod pa življenje teče dalje, čeprav imajo povsod enake, če ne še hujše težave. Gospodarstvo in trgovina pa sklepata nove pogudha in iščeta nova potu. V ognju se preizkusi kovina, v nevarnosti, v težavah, se prei?kus' posame^njlv( kot se preizkusi uarod. Zato kljub vojni v Evropi ne klonimo g)ave. zaupajmo narodnemu in državnemu vodstvu, ki je poskrbelo, da se naša drsava nahaja daleč vstran od vseh taborov in njihovih trenj, da naša država prospevu v miru in blagostanju, kot redko katera druga. Male žrtve pa,, katere nam nalugu sedanji čas, orenašajitio moško in s samozavestjo, ki najt budi v nas pog'um in odločnost. Tudi sedanja vojna bo končana, čeprav bo morda še mnogo žrtev. Čas pa bo gradil novo ojdičje Evrope in mogoče smo ravno mi poklicani, da pri tem sodelujemo. Naše morje Mi Gorenjci sicer živimo v osrčju goru, vendar so naši pogledi tudi obrnjen; proti jugo-vzhodu, proti obalam Jadranskega morja, proti sončni Dalmaciji, ki predstavlja izhod naše mlude države nu morje, nu svetovne morske ceste. Tega velikega duru. katerega nam je naklonila božja Previdnost, m> smemo pozabiti in zanemarjati, kajti pomen morja znajo pravilno ceniti le tisti narodi in tiste države, ki niso tako srečne, da bi njihovo zemljo oblival mokri element. Odveč bi bilo veliko govoriti o pomenu, o vrednosti in paiuetitem izkoi-iščanjju morja. saj je vse to že bilo tolikokrat povedano in IKivdaiTJieno. Pameten gospodur zna izrabiti vsa naravna bogastvu svoje zemlje in med tu bogastva gotovo lahko prištevamo morje, ki človeka redi s svojo favno, po drugi struni pa mu odpira pot in vstop nu svetovna tržišča. Če odpre'no le nekuj struni zgodovine, pu bomo videli in spoznuli, da so bili narodi le tedaj resnično veliki in njihove države le te-daj resnično močne, če so podedovale more. Kontineutulne države niso nikdar dosegle tiste moči in razvoja, kot obmorske. Poglejmo Ke-ničane in Grke. kako velik del tedaj znunega v svetu, da širijo krščanska načela in z njimi krščanstvo. Ko bo krščanstvo zajelo sleherne ga človeka v duši in v srcu. bo sleherno človeško srce pripravljeno sprejeti vase ljubezen, ki jo je učil Kristus. Zelo važno je, da nastaja v ljudskih gluvuli misel in spoznanje, da je treba človeški družbi nekaj več, kakor samo predvojnega reda, kakor samo mirovne konference, ki naj upo-stnvi stari red. Treba je „ekega občestveneg.i pravičnega reda. ki bo slonel na ljubezni in le tak red bo jamstvo zu trajen mir. Tak red bo vzgojil novega človeka, ki bo v okviru medsebojne ljubezni delal in ustvarjal zase, zu svoje bližnje in zu vso človeško družbo. In kadar bo Evropa imela tuke ljudi, takrat bo lahko s ponosom gledala na svojo civilizacijo. Te pa ne Evropi in ne svetu ne more dati nobena druga duhovnu miselnost razven krščanstvu, ki je božju, Kristusova miselnost. Kakšna bo torej bodoča Evropa? Takšna, kakor bo sama hotela. Pred evropskimi narodi !<• izbira: slabo, uli dobro. Ku>- si bodo izbrali, to bodo imeli. svetu so kolonizirali, njihove naselbine najdemo vse do Pirenejskega polotoka in ob obeh obalah Sredozemskega morja, vsepovsod jih je vodila morska pot. Za njimi so to dediščino prevzeli stari Rimljani, ki so si podvrgli ves Balkan, malo Azijo, Španijo in severno obalo Afrike tja do Egiptu, ki se je v času slabot-nejših kral|jiev tudi moral pokoriti velikemu rimskemu imperiju, ko je le-ta bil na višku. Po morju so prodirale rimske legije in kohorte, po morju so plule številne rimske galeje, po morju so osvajali svet rimski trgovci in vozili domov bogastvo, po morju sta se širila latinski jezik in latinska kultura. Srednji vek nam zopet nudi vse polno do-kuzov o pomenu morju. Tedaj so se pričele velike prekomorske osvojitve po Špancih in Portugalcih, tedaji je bilu odkrita Amerika in je nastal veliki španski imperij, država, v kateri sonce ni nikdar zašlo. Tedaj so bili odkriti razni drugi kontinenti, otoki in zemlje, ki danes tvorijo kolonije raznih držav. Tedaj so objadrali zem'jo in odkrili razna morska pota in prehode. V novem veku, ko je Angleška prevzela vodilno vlogo na morju, potem ko se je znebila vseh tekmecev, zlasti Špancev in Francozov, je pomen morja še bolj naraste]. V gospodarskem i u trgovskem pogledu je danes ves svet povezan med seboj in večina tega prometa in blaga gre po morju. Mi vidimo, koliko se je carska Rusija na vseh krajih in koncih svoje prostrane države u.rila za izhod na rr.orje, in kako so jo povsod odrivali, ker so se bali novega tetmeca. T rusko-japonski' 'vojni, kb je Rusija izgubila Port-Artur, je bila odločilna bitka ravno no morju, kjer so Japonci'porazili rusko brodovje, ki se menda še do danes ni opomoglo. Zanimiv je pogled na predvojno tekmovanje na morju med Anglijo in Nemčijo, ki je v svetovni vojni izgubila svoje ogromno h rodov/* in si danes zopet skuSa priboriti svojo pozicijo na morju. Znana nam je morska moč Amerike, Francije, Japonske, Italije. V «.vrho prometa po morju je bil izkopan Sueški in Panamski kanal, se gradijo neštete ladje trgovske in vojne mornarice. Se trosijo milijarde denarja. Kdor je gospodar morja — je gospodar sveta. Kakšna je vloga morju v Vojnem času, vidimo v sedanji evropski vojni. Tz zgodovine jtižnih Slovanov, ki so naselili Balkanski poluotok, vidimo Hrvaško kraljestvo pred 1000 leti, ki je obsegalo Dalmacijo Dalje vidimo državo srbskih kraljev, zlasti carja Dušana Silnega, ki je segala do Egej-skegu in Jadranskega morja. Vidimo napore predvojne Srbije, da si pribori dostop na morje. Tako znajo ceniti pomen morja drugi, tembolj ga moramo danes ceniti vsi Jugoslovani in pravtako Slovenci, ki imamo danes svoje morje. Mnogo naših fantov je služilo vojaški rok na morju, mnogo odraslih, dece in dijakov poleti preživlja pičitnice ob morju, zato moramo biti prav vsi propagatorji za noše morje. Priljubilo se nam je morje kot tistemu, ki vedno biva ob njem. Morje pa moramo znati tudi vsestransko izkoristiti. Mnogo našega izvozu, lesa. žita. surovin in drugega blaga gre po morju. Zato je zu Slovenijo ena najvitalnejšili potreb povojne dobe, da dobi direktno zvezo z mor'em. Mnogo so se naši ljudj« za uresničenje jadranske železnice boriH v Beogradu in bore naj ve vse dotlej, da bo tu zahteva izpolnjena, ker šele tedaj nam bo morje resnično služilo. V torek 31, oktobra je bil praznik naše mornarice. Nu dvoru tu dan zamenja stražo mornariška četa. Po vsej državi so se ta dan vr- j šile večje ali manjše proslave v spomin nu I tisti zgodovinski dan, ko je na naših ludjuli I zavihraln jugoslovanska zastavu. V Kranju si-j cer posebne proslave ni bilo. zato pa naj bo 1 pričujoči članek skromen spomin nu ta dan. Tombola v Kranju bo 12. nov. 1.1. STKAN 2 -»■'%.-%^»-^»-■%■■%■■ . ^^^^^ w ———----GORENJEC* Prerokovanja Okrog leta 1870 j? izdal pri založništvu V. Pa Ime v Parizu francoski duhovnik iz Škofijo Meti lurique dve knjigi pod naslovom: „Voix prophetiqnes" — Preroški glasovi". Knjiga je bila prestavljena na nemški jezik in je izšla pri Petru Briick v Luksenburgu I. 1871. Na podlagi te knjige priobčnjc knjiga „Der kom mende grosse Monnrch", ki je izšla pri založništvu R. van Acken-Lingen, Fms-Hannover 1 1931. sledečo zanimivost: L. 1821. je bil rojen v Koelna samotar Anton, ki je preživel več let v okolici Achna in j«» imel dar gledanja v bodočnost. Njegove napovedi je zbral deloma njegov brat, deloma pu neki duhovnik. Samotar Anton je napovedal sledeče: „V Evropi se bližamo dobi velikih dogodkov. Nastale bodo velike vojske, najprej vojna v Italiji, od koder bode Avstrijci izgnani s pomočjo Francozov." — To se je zgodilo 1. 1859. „Prosija bo v ustavi Nemčije povzročila velike izpremembe." To se je zgodilo po vojni I. 1866, ko je bilu Avstrija izrinjena iz Nemčije in je prevzela vodilno vlogo Prusiju. „Mcd Francijo in Prusijo bo izbruhnila strasnu vojna, ki pa ne bo odločilna in bodo glavni dogodki šele kasneje nastopili. Med nem-sko-francosko vojno bodo Italijani zasedli Rim. Papež bo izgubil svojo vojsko in deželo." To se je zgodilo I. 1870. ..Po tej vojni bo nastopila Prusija proti katoliški cerkvi." To se je zgodilo v takozvuncin kulturnem boju, ki ga je vodil Bismark 1. 1871. L 1871., torej v času kulturnega boja, pa je samotar Anton napovedal sledeče dogodke: „Vojnu bo ponovno izbruhnila v Alzaciji. Videl sem Francoze zopet v posesti Alzaeije; Strassburg so imeli za hrbtom." To pripoveduje ta nemški brat I. IH71, ko so dol ili Nemci v posest Alzacijo. Po njegovem gledanju bi ta vojna, ki jo napoveduje izbruhnila- notesi, lep bodo Francozi ponovno prišli v po*e*t Alzaeije, ki so jo dobili I. 1°ts. Brat Anton nadaljuje: ..Videl sem tudi Itu-lijane, pripravljene pomagati Francozom. Nn-enkrut e umaknejo na Vestfalsko, tam pride do ponovne strašne bitke, kjer so bili Prusi ponovno poraženi. To je bila zadnja bitka. Ljudje so se veselili, da so se otresli Prusov, ploskali so z rokami in njih obrazi so žareli od zadovoljstva..." j Tako je gledal samotar Anton v vizijah, ,v katerih pripoveduje dalje: _ )(, „Na to — po poraza Prusov —• ix> izvoljen v Nemčiji nov cesar — katoliški vladar —, ki bo okrog 40 let star. Ta se bo sešel s papežem! Med tem pa bo v pokrajinah, kjer bo divjala vojna, izbruhnila strašna bolezen, du bodo mnogi, ki so od vojne ostali še pri žjv-ljenju, poginili. Po bitki na Vestfalskem ,se bodo vrnili Francozi v svojo domovino in od takrat naprej bo popoln mir med obema narodoma, to je med Nemci in Francozi. Nastala bo nova krščanska doba napredka, mnogo samostanov bo ustanovljenih, vsi izgnanci se bodo vrnili v domovino." Nato pripoveduje brat Anton, da je prosil . Boga, da bi odvzel od ljudi to strašilo šibo, du pa je na to prošnjo slišal glas iz nebes: „Prusija je morala biti ponižana in sicer nu tak način, da no lx> prišla nikdar več v položaj, da bi napravljabi žalost Cerkvi." ..V naslednjem letu bo izbruhnila rusko turška vojska. Rusi bodo pregnali Turke it. Evrope in zasedli Carigrad, Novi nemški česa- bo. pripravljen na meji, ker se bo bal, dii bi se Nemčija zapletla v vojno. toda. Nemci bodo ostali le na meji... Ko sta mi bili nato v viziji pokazani Nemčija in Francija, sem se'zgrozil, nad tem,' kuki malo obljudeni sta bili obe državi....! Kmalu po tnrško-rnski vojni l.o Anglija pozo rišče vojska..." Ce primerjamo to prerokovanje, vidimo, da se v mnogih točkah njemu z onim, ki smo gi priobčili v predzadnji številki ..Gorenjca" Pripominjamo, da nočemo s tem delati nikak propagande za to ali drugo vojskujočo se stran, saj omenjena prerokovanja javno pri-občujejo tako nemški, kakor tudi francoski p U a tel ji. Ali se bodo te napovedi uresničile v koliko in kduj, to pa ve le edino Bog. Kako se razsipa narodno premoženje Ko so novi ministri v Beogradu prevzemali dolžnosti, so časopisi poročali o zelo zanimivi stvari, ki ne sme biti pozabljena. Stvar je sledeča: Običaj je bil, da vsak nov minister dobi tudi nov avtomobil, prejšrji avtomobili pa se stavijo na razpolago kabinetnim šefom, načelnikom in višjim uradnikom, da njihove družine (zaročenke, priležnice itd.) delajo s temi avtomobili izlete. Ko je finančni minister dr. Sutej videl, kaj se dogaja, je takoj, odredil, da se sestavi popis teh luksuznih avtomobilov in du se jih reducira na najmanjšo mero, Ob tej priliki se je ugotovilo, da je po ministrstvih bilo preko tri sto takih avtomobi-. lov! Iz tega se vidi, da je bil v naših miui-sterstvih zelo razvit avtomobilizem, zato ni bil sprejet odnosno postavljen zu „višjegu U-radnika" nihče, ki ni imel šoferskega izpita. Resnično je bil že zadnji čas, da je bilo tega konec. Istočasno so časopisi poročali, da ima Jugoslavija 48 salonskih voz, medtem 'to jih ima Angleška 3, Nemčija pa samo — tri. Kaj naj rečemo o tej gospdi, ki je tako zločinsko razsipavala narodno premoženje? A istočasno so se izdajale stroge naredbe o varčevanju v posameznih uradih, ki imajo neposredno posla z narodom. Tako se je n. pr. v smislu teh navodil na sodiščih moral uporabljati za pisanje pozivov in odlokov star, poru- menel in po eni strani že popisan papir, kur ne sumo kvarilo ugled sodišča in sodnih o dločb, ampak je povzročalo večkrat pomote in nesporazumljenjc pri strankah, ki itak morajo plačevati mastne takse za sodne rešitve. Vsak pošten človek 3e mora zgražati nad temi dejstvi in odkritji v dobi diktatorskih režimov. Nobeni stvari ni bilo prizanešeno, vse se je zlorabilo, povsod se je goljufalo. Mesečne plače poedincev /. vsemi drugimi dohodki to znašale strašne vsote, a teh poedincev je zelo veliko število. Tudi Zagreb ni zaostajal za Begradoni v zapravljanju, seveda v nekoliko maničeni obsegu. Pripoveduje se, da dobiva neki direktor, odnosno generalni direktor nekega mestnega podjetju mesečno din 60.000.- ploče, a irego-vu družina šteje skupaj le dva čluna njega in ženo. Njegov osebni sluga prejema din ?°>0.— mesečne plače. To je socialna pravičnost v 20. stoletiu. Na občini se nahaja neki gospod Senator, ki ima v Samoboru svojo vilo. Mestni luksuzni avtomobil, jr moral vsako jutro drveti v Samobor, d« je za malega senatorjeVega psička pripeljal pol litra mleka, kar ;'c značilo, du so mestni avtomobili v službi senatorskih psičkov. Še mnogo takih in podobnih primerov bi lahko navedli, toda za tO delo bi bilo treba več kilogramov papirja. Po „Ekonomski Politiki" iz Zagreba. Vsi sveti in kino Popoldan na Vse svete, ko s,o ljudje ravno šli na pokopališče na grobove svojih dragih« je na ves glas igral ojačev alec^IlinopodH'tja Naradni dom razne tuje šlager je. ;Če je- bilo to prav in umestno,;da je na tak tfau bil.jav„-no izpostavljen ojačevalec, .Jri. jo kakor smo tekli igral tuTj^ šlagarje,'mislima. d»fje vsaka del ata za pametneg^ Človeka odveč. Da pa tega koraka kinopocljetjn ne odobravamo to javno povemo, in tudi početje podjetja javno obsojamo. Mislimo, da bi tudi kinopodjetje. pa maguri če je lastnik mohnmedanske vere, imel vsaj toliko obzira in poznal toliko tolerance, da ne bi ob takem dnevu namenoma izpostavil ojačevalec Če lastnik nimu nobenega svo'ega dragega na pokopališču, jih zato imajo drugi. \ sakdo, ki je stopal ta dan proti pokopališču, prav gotovo ni šel z veselim srcem na grobove. In ko je šel mimo Narodnega doma. odkoder je prihajala vesela pesem, je pruv gotovo, du ga je to lahko zabolelo, in da je obsodil DOČet-T* takih brezvestnih ljudi. '•^Zopet moramo kot smo že nekoč poudarili. ii^jlvno izpovedati, da bomo tista podjetja, ki ne znajo vSaj ob takih "prilikah biti toliko obzir-na^da ne žalijo verskega čuta, enostavno bojkotirali ,in jim napovedujemo odročen boj. kafri, nobeden pravi katoličan ne bo prestopil praga hiš tistih ljudi, ki namenoma in zavestno izzivajo. Gotovo pa obisk predstav ni bil tako velik, kot je druge dneve. Slišali smo tudi hude naše nasprotnike, ki so kritizirali početje tega kinopodjetju. Ce je kinolastnik mislil, da bo s tem kaj več zaslužil, du bodo obiskali predstave tisti, ki jim je vse, knr je z vero v zvezi deveta briga, t.iu povemo, da bo tudi on za nas glede obiska deveta briga. Jo/a Ilerfort: I. limone in še kaj. Kot imam rud sladke stvari, iako imam vražje kisle sanje, prav kot bi imel plavo namočeno v škaf kislega zelja. Mislite, da sem to jaz povedal? Kaj še! Tako mi je govoril dolgi Lojze, štirinajst dni potem, ko je okrasil svojo nočno omarico z ducatom lepili laških limon. Sicer pa je najbolje, da Vam telo Zgodbo kar naravnost povem. I o pa povem, da in to takoj v začetku, da lovcem limone prav nič ne pristojajo in zadnjic mi je celo neko žensko one dejalo, da je za moške čudno, če pijejo čaj z limono, vendar pa je že Čas. da pričnem /. limonjo zgodbo, da ne bo koncem koncev limonada. Ljubljansko barje je čudovito lepa ravan in ker je na barju voda. sicer barja ne bi bilo. in ker so v vodali race. kadar so, seveda, hodijo lovci na race in to vselej, kadar so race in kada P jih ni. Ker so pa v beli Ljubljani izvečine taki lovci, ki med tednom nimajo časa. so prisiljeni, da gredo na lov ob nedeljah in praznikih, pa jim zato pravijo kmečke korenine — nedeljski lovci. I epa zimska nedelja je bila. Lojze je vzel s seboj lovca, starega tenkonosega štrumhlja. Bou mu daj dobro, že dokaj časa preganja rajske race in zajce, za kratek čas pa kvarta z ribiškim patronom, sv. Petrom. Lovci so pa vsi enaki in eden je boljši od drugega. Stari štrumbelj je na primer vedno trdil, da prepozna vsakega divjega lovca na pol kilometra, vendar me ni še nikdar prepoznal in tudi ono nedeljo se ni izkazal. Ob ..Dolgem grabnu" smo zavili proti Ljubljanici. Naenkrat, bili smo kake tri strel jaje od Ljubljanice. Štrumbelj sunkoma obstane, potegne Lojza za rokav in pošepne: ..Raubšic!" Res. pred nami je bila v snegu ga/, in ob Ljubljanici je nekdo skoro do kolen gazil sne«. Na hrbtu je imel vrečo zavezano v obliki nahrbtnika, pod pozduho pa nekaj puški podobnega Lojze si je nastavil na bistre oči daljnogled in vznemirjeno dejal: „Hudiča, saj res!" Pričeli smo zalezovati. Ob Ljubljanici sino ga pritisnili v kot in že smo in u bili na pol strel jaja. Puška se je spremenila v — dežnik. Vreča pa je vseeno ostala sumljivo polna, štrumbelj se je uradno postavil, Lojze pa je dejal lovcu z dežnikom: „Kaj delaš tu?" „Most iščem," je bil kratek odovor. ..— Pa tukaj ?" „Na Barju se ne spoznam, tu liodim prvič." ,.— Kaj imaš v vreči?" Z nasmeškom na ustnah je odgovoril: ..Limone!" .,— Kaj. limone? Pokaži!" ,.Ce jih boste kaj kupili!" S težavo sem zadrževal smeh in čakal razpleta dejanja. Lojzu je udarila kri v glavo, postal je rdeč kot nov pipec: „Kupi I jih bom. pokaži!" Zakaj tiste v/bokline na vreči so se mu zdele sumljive, da piesumljive in mislil je, da so same račje glave, zakaj v vsem ..Dolgem grabnu" in v ..Zadevjih" ni bilo niti ene race. Limonji krošnjur je razvezal vrečo in naiu so se zasmejale lepe. rumene limone. Loj/, je odštel par novčičev in dobil zanje cel ducat limon. Krošnjar sedaj ni več prikrival svojega veselja. Lojze in Štrumbelj po nista vedela, ali naj bi BC smejala ali jezila. Tako. to je bilo ono nedeljo, ko so bingljale na zankah mesto rac limone in ko je boljša polovica sprejela zvečer slabšo polovico s pravim limonovini razpoloženjem. Od tedaj pa ima tudi Lojz. tako kisle sanje, kot bi glavo namakal v čeber kislega zel ju, Stari 'Štrumbelj pa je do smrti zgubil sloves, čast in dobro ime, kar se tiče prepoznane divjih lovcev. II. Mer jasci in drugega nič. ,,Mi. Podkrimci Ižancem se ne damo. .." Pred mano je stal možic v cent težkih čevljih, s polhovko na glavi in s kozarcem v rokah. To je bil Janez, pristna, trda in grčava podkrimska korenina. Beseda je dala besedo, govorilo je že vino in ker mi je visel na rami pihalnik. mi je iz vsega začetka povedal, du je lovec, da pa raje „raulisica", po moderno krivolovi. čeprav prav krivo-lovčeva puška dostikrat bolj ravno nese, kot pa ona. ki jo nosi mi izprehod nedeljski lovček. i ecla j so pod Krimom rogovilili divji prašiči in dejal je. da hi šel tudi on nanje, bolje nad nje. ker so mu bojda stečine teh ščetina«tih zverin dobro poznane, zlasti pa. ker je neustrašen, kot so neustrašeni vsi Podkrimci. kadar Ižancev ni blizu. Lunu je vsak večer prešerneje stegovala svoj obraz in lovci so se zato domenili, da gredo čakat merjasce, zakaj, ni lepšega za pravega lovca, kot lepa mesečna noč na lovu. Da je to res, nam potrdi prav rad vsak Podkrimec, pa najsi ravni ali krivi lovec, če je preplašil prašiča s svojim kaš-ljanjem, ali če mu je prašič zapustil na belem polju viden rjav spomin, ali pa če je navse zadnje streljal, novoletno lisico. Naj bo že kakor hoče, za ono noč so dejali, du je v njej odbila merjascem poslednja ura. lako Podkrimci, merjasci pa takole: Da ne bo pomot, ne merjasci, pač pa merjasec. Skalnato pobočje, nekako med sv, Lovrencem in Tomišljem je vzel za smer svoje poti in jo počasi in lagodno usmeril proti barski ravnini. Prvi lovec je bil skrit za mogočno skalo in se irdno oklepal svoje puške. Mislil je že zadremat . ko je zaslišal za seboj šumenje, korake, in .,hro-penje". v mesečini pa merjasca. Ko pa je ta prišel na tri korake je točno razločil lesk orjaških čekanov. Merjasec je uprl v lovCa svoje majhne, pa bistre oči, pomahal mu z repkom za slovo in se napotil proti drugemu lovcu, ta pa se je oddahnil, oddahnil na dveh koncih in še to je milo povedano! Naprej je stal podkrimski čok, oni mali širo-kopleči Janez, junaško stiskajoč puško svojih pradedov. kateri so z baš isto puško gojili po Krimu srnjake. Videl je ščetinarja, kako je šel proti njemu. Srce mu je zatrepetalo na nek poseben svojstven način in proti svoji svoji volji je za-kašljal. S tem je iznašel dober vir obrambe in je še parkrat zakašljal. Ščetincu pa Janezovo vabljenje ni bilo nič kaj všeč in se je pravokotno obrnil. Komaj pa je prišel do mejice. že ga je tretji lovec poščegetal in mu pospešil že itak uren korak. Lova je bilo konec. Prvi lovec je precej težko hodil — težko je nosil, drugi se je oddahnil tudi čez vse mere. Ostali lovci, ki niso imeli časti videti, slišati ali se. celo srečati ?. merjascem, so se jezili nad slabimi lovci, končno pa so vsi. po stari navadi, zavili v gostilno. Merjasca pa so. pa naj bo grdo ali lepo. podelali kmetje v klobase, zakaj, tretji ga je vseeno preveč poščegetal. /godbe o merjascih! Celo rešto. če jih hočete. Pa naj bodo dobrepoljske. kjer so uničili vse. naj bodo kočevske, kjer so lovci, da lovci, uhajali na drevesa in nosili s seboj na lov poleg molilnih naprav še po dvn para spodnjic, naj bo ona i/ Možancev. kjer je bil hudič ali kaj, v-.e. vse so debele, še debelejše kot ščetinarjeva dokaj debela koža. Prišel bo predpust in tedaj se bomo spet „/.nhnvali" z raznimi prašičjimi doživljaji, pu najsi bodo — kjerkoli. »GORENJEC« "»■»■»■»++mm- ">4 let, pristojen pu v Škocijan pri Krškem. Aretiran je bil 26. oktobru na podlagi' suma, da je pisal grozilno pismo, tero se je našlo pri njem v hlačnem žepu. Maver Frančiška vdova, pocestnica in babica na Priinskovem je prijavila policiji, du ji je nek- Opozarjatno naše čitatelje na kranjsko ga silsko tombolo, kjer se jim nudi prilika zadeti enega glavnih dobitkov. Tombola se bo pričela ob 2. uri popoldne ir; bo za vso udobnost j> i-skrhl *'ho. I do poslal grozilno pi.-,mo, v katerem je zahteval din 5000 nagrade, če ne da bo vse njeno I delo javil policiji, za kar bo dobila več let robije. R. /anika, da bi pisal grozilno pismo. Golorej Helena samska 62 letna posestnim in branjevkn v Voklem 64, pristojna v Šenčur je spoznala v It. M. vlomilcu, ki je nekako pred 6 tedni vdrl v njeno hišo v Voklem In odnesel vso zlatnino v vrednosti din 5000.—. R. so soočili z ženo zlatarja in urnrjia R. Rusa, ki je spoznala v njem dotičnika, ki je prinesel ukradeno zlatnino prodajat. Da bi zabrisal sledove tatvine zlatnine, je R. iz tukajšnjih zapOrOv poslal po M. V. z Gorenje Sove listek svojemu bratu R. K. Pri osebni preiskavi so pri Meserku pred odpustom iz zaporov našli dotični listek. Angleški tečaji bodo vsak ponedeljek in četrtek od 7. do 9. ure zvečer v klubski sobi hotela ..Evrope". RAZGLAS. V dneh od S. do vštetega 10. novembra 1939 bo izvršen priključek novega voda v vodu", rezervoar v Kranju. Te dni bo dovod vode direktno po cevi iz tupališkega rezervoarja in ne preko rezervoarju v Kranni. Ker se bo bržkone čutilo pomanjkanje vode, se priporoča vsemu prebivalstvu, da te dni kar največ mogoče štedi z vodo. javni vodovod z.n mesto Kranj in okolico, ŠKOFJA LOKA Prvi sneg. Prvi sneg je začel padati že v petek dopoldne in to po okoliških hribih. V soboto pa je že kar krepko zastavil tudi v nižinah. Sneg je zasačil na polju še vse polno pese, repe, korenja, pri nekaterih zapoznelih pa celo ajdo in krompir in to zlasti v višjh legali. Tudi v gozdu je napravil sneg nekaj škode, vendar ne posebne. Vsi sveti. Naše farno pokopališče se je o-delo v en sam vrt rož in svečk. Posebno 'epo je Šolska mladina okrasila vojaške grobove okoli spomenika padlih Ločanov — vojakov iz svetovne vojne. Pri Sv. Duhu je umrlu v 8" letu starosti ..Godčeva Jera", ki je bila na daleč znana po svoji ogromni varčnosti, s katero si je v dolgih letih s pičlim zaslužkom prihranila precej denarja. Sebi ni privoščila skoraj ničesar. Njen pristradan denar pa bodo sedaj delili drugi. Prešee, prešce. Pri nus Ločanih je navada, da revnejši gredo dva dneva pred Vsemi Svetini nabiral k premožnejšim zlasti kmetom pre- šce. to je male hlebčke kruha. Tudi letos je bilo tuko. Vendar na žalost moramo pripomniti.' du je veliko tistih, katere je Vsemogoč ni 'čez' poletje n»:!U>!j obdaroval s pridelki, zaprlo sedaj vrata revežem. To ni prav. 3 tem si pač nikdo ne bo zagotovil božjega blagoslovu. Ne bomo imenovali nikogar. zV v-ak zase PREDOSLjE Vsem našim prijateljem! Kakor vam je znano, prirejamo v Predosljih vsakornesečne sestanke, kjer poročamo fa-ranoni o najnovejših političnih dogodkih ter na ta način gojimo neko farno skupnost, ki nam je ravno v današnjih časih neobhodno potrebna. Približal se nam je prvi torek v mescu novembru, zato bomo priredili tak sestanek dne 7.'novembra ob 7. uri zvečer v našem domu. Prav lepo povabimo na ta sestanek poleg moz in fantov tudi žene in dekleta in upamo, da lk> udeležba nadvse mogočna in častna. Nu sestanku bo govoril bivši poslanec za ljubljansko* okolico g. Miloš Stare. Poleg zunanje in notranje političnih dogodkov nam bo povedal še tftnge važne novosti, katere nas puč danes najbolj zanimajo. Na tem sestanku nam bodo tudi naši pevci zapeli nekaj slovenskih pesmi. Možje, fantje, žene in dekleta! Pridite v naš dotn 'v torek, dne 7. novembra ob 7. ure zvečer. Pokažimo, da znamo držati farno skupnost! Na svidenjel Krajevni odbor JRZ Predoslje. ŠMARTIN PRI KRANJU Ponovitev igre. Preteklo nedelja nam je Fantovski odsek pod vodstvom »Prosvetnega društva" za otvoritev sezone 1939-40 zaigral krasno igro „Luč z gora". Igralcem, ki zaslužijo vso pohvalo, kakor tudi vsem, ki so pripomogli k uspehu igre se odsek najtopljeje zahvaljuje. V nedeljo 5. novembra bomo igro ponovili ob 3. uri popoldne v Šmartinskem domu. Pričakujemo obilne udeležbe ter vabimo bratske odseke na to lepo predstavo. Bog živi' Odbor FO. Šmurtin. Cenjenim čitateljem „Gorenjca" priporočamo tvrdko Markjč Franc, splošno ključavničarstvo, Stražišče., . 'MJ m., '»•••, • :! • VODICE Občni zbor FO. Pretek O nedeljo so naši fantje, kakor pravimo polagali račune za preteklo leto in obenem že delali načrte za bodoče leto. Letošnje leto je bilo tudi za naš fantovski odsek plodonosno, kar tudi na mlade fnajff- iu, nove člane ze»o-ugodno -vpliva;' rJcMJV fantov iz cele Zveze so si kar štirje fantje našega odseka priborili telovadno športni znak, s katerim /FO odlikuje samo one člane, ki se vsestransko udejstvujejo na polju telesne in umske kulture ter izpolnijo gotove ne lahke pogoje. Dramatični odsek se je tudi Začel prebujati ia v kratkem mislimo, da nas bo povabil k o-tvoritveni predstavi, ki pa se malo zavlačuje. , No, bo pa potem bolj živahno. Snega se malo bojimo, saj nas že na vsoh straneh straži in pa straši, ker so polja "%n polna poznojesenskih pridelkov kot repe, pese- j in zelja. V gozdu, pa čaka stelja, zaradi skoruj i večnega deževja, ki onemogoča vsako večje; I delo. Naš1! možje in fan'je vrnivši s» z vojaških I vaj, posebno pa sezonski delavci, katerih ni ! malo pri nas, si želijo lepo in podaljšano je-I sen, da vsaj malo popravijo izgubljeni čas. Zadnji evropski dogodki niso šli neopaženo mimo nas. kar se vidi posebno pri časopisju, ki ga zelo vestno in v v <•<■ j i množini prebirajo, ter vsaj nekaterim služi za bolj stvarno presojo položaj-a v katerem se nahajamo. -----STRAN 1 so se ustavljali z grožnjami, kletvinami, nekateri so se celo z nožem v roki pognali v lastniku. Navadno pridejo v skupinah po več moSTkih in s' surovostjo gror-jo lastnikom Kostunj ni javna lastnina Posestnik mora plačevati od gozda davek. Zato ga nihče nima pravico brez dovoljenja pobirati. Xdor ga pobira proti volji lastnika, izvršuje tatvino. Za mnoge posestnike je kostanj za prebrano družine ravno- tako važen, kot krompir ali pšenica. • Kdor želi |mbirati kostanj, naj dobi od lastnikov pismeno dovoljenje, kar ne bo težko dobiti. Takega nasilnega in surovega postopanja nabiralcev kostanja mora biti enkrat konec. Javno oblast in orožnike pa prosimo, da lo preprečijo. Žganjekukarji - pomor. Zganjekuharji niso dovolj pozorni na predpise, kar jim povzroča nato občutno in nepotrebno škodo. Mnogi so nakupili cele avtomobile češpelj ter jih sedaj predelujejo v žganje. Treba je vedeti, da je samo ono žganje trošn-rin oproščeno, ki je proizvedeno iz lastnega — doma pridelanega — sadja Tudi tako žganje ne sme imeti več nego 45«/o, sicer se zatro-I šu rini kot špirit. Vsako kupljeno sadje ali j kupljeno in doma pridelano (pomešano) pa, I kadar se predrla v žganje, je treba proizvod žganja v 24 urah prijaviti finančni kontroli in hkrati plačati banovinsko in občinsko trošarino. Najt ta pouk sbtži našim čitateljem v ravnanje, ker so kazni kar dovolj občutne, če se postopa drugače, javne b?ngajne pa ne 'morejo vršiti svojih halog, če še nihče ne odzove'zakonitim tttedbam. MALI OGLASI Za vsako besedo v malih oglasih se plača D. 0"50. Najmanjši znesek je 8 D. Važno t Modroce, otomane, spalne divane i. t. d. izdeluje solidno in po njzki ceni BERNARD MAKS, tapetnik Nn skali 5 (v hiši g. Šipica). V novi, popolnoma suhi hiši oddam: tri. dvo in enossbno stanovanje., Poizve se Jenkova 5, Kranj. Prodam: šivalni stroj, železno posteljo z blu-v.ziiiaiiLi* veliko pihalno miz*. Naslov v upravi »Gorenjca". TRSTENIK Nabiranje kostanja. Zadnje nedelje je naše kostanjeve gozdove obiskalo veliko število nabiralcev kostanjev. Kostanja je ležalo veliko po tleh, ker je ravno dozorel in je bilo vetrovno vreme. Domačini so šli zjutraj k sv. maši in potem pobirati kostanj. Večina tujih nabiralcev ni bila pri sv. maši, ampak so pobirali kostanj, predno so ga mogli pobrati lastniki. Če je kostanja na tleh zmanj-kulo, so ga enostavno tresli z dreves. Na poziv lastnikov, da tega nimajo pravice delati, Vsako soboto in nedeljo pristne domače krvavice » in: pečenice. Se priporoča gostilna ,ZIata riba4 pri Živinskem trgu Vsa si hanka deli izvršim Jutro in poceni, udaj v leseni. Prevzemam napise, kažipote, firm« z raznimi imeni, tudi poceni. - PiJite na naslov: VOMBER6AR JERNEJ SLIKAR IN PLESKAR CERKLJE ŠTEV. 30 PRI KRANJU Ako imate kurja očesa in se Vam dela trda koža, pridite v našo higienično urejeno pe-dikuro, kjer Vam naš pediker odstrani vse te neprijetnosti brez bolečin in brez kemičnih sredstev za din 6.-. Ne mučite se s krpanjem nogavic ker Vam za malo denarja strokov-njaško popravimo moške, ženske in otroške nogavice. Samo pri Bata. meo*™* iA*v KRANJ Vidmvdmnitkm e. € Nikar ne čitajte! ^.ThlfSSi Logar & Kalan posrečilo o pravem času preskrbeti veliko zalogo vsega zimskega blaga še po stari ceni, zato vse hiti in kupuje za zimo samo v staroznani trgovini LOGAR A KALAH lastnik: Srečko Vidmar . K R A N 3 Nekaj cen v dokaz: flanela din 4*90 — barhent za obleke din 0*0 za mo&ke suknje in obleke od din 60'- dalje flanelaste rjuhe..........din 18'~ Velika izbira najmodernejših vzorcev za dam- flanelaste rjuhe najboljše, 220 cm dolge 30*- ske plašče od.......din 40*- dalje. Prepričajte sef Prepričajte se * ~ )»GORENJEC« «. RAIMGU8 ZLATAR IN SODNi CENILEC KRANJ Vsakovrstna nalivna peresa. Velika zaloga zlatnine, ur, jedilnega pribora, kristala, optike. Berite in širite »Gorenjca"! izdelujem tapetniške stroje Markič Franc splošno ključavničarstvo StražiSčc pri Kranju Popravila stolpnih ur in vsa mehanična dela. Družine in skupine pride fotografirat na dom FOTO JUG- KRANJ VSAKOVRSTNO POHIŠTVO dobite najceneje V ZAL06I POHIŠTVA ,1 PA" KRANJ - Layerjeva ul. ii RRZNARSTVO KRANJ — specialna krznar.ka delavnica Najmodernejše ovratnike, boe, peierince, jopice, palelo*je, plaž* če itd. dobite po najnižjih konkurenčnih cenah samo pri tvrdki BERČIČ TRGOVINA KOŽUHOVINB KRANJ, PRI NOVEM MOSTU naznanil« i Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem se preselil iz Prešernove ul. 13 v palačo Pokojninskega zavoda na Vi- dovdanski cesti, poleg ,Bekselna'. Vljudno se priporoča RUDOLF RUS urar in trgovec z zlatnino, srebrnlno ter optičnimi predmeti V Gorenjski oblačllnici v Kranju, dobite vseh vrst obleke, hubertuse, površnike, modne hlače, pumparice, obleke za šolarje, damske kostume, plašče vseh barv dežne plašče itd. Se pri po-roča krojaštvo čenčič Štefan in Koželj Franc Cviček pravi dolenjski, dobite pri Centralni vinarnl v Ljubljani, Frankopanska alira II. Sprejema hranilne vloge in tudi vloge na tekoči račun. Hranilne vloge se lahko vplačujejo tudi potom Poštne hranilnice in so vlagateljem le položnice na razpolago. Hranilne vloge se obrestujejo po 4% in so vlagateljem vedno na razpolago. Vezane vloge s tri mesečno odpovedjo se obrestujejo po 5°/0. RANILNICA IN POSOJILNICA V KRANJU R.Z.ZH.Z. LJUDSKI DOM Samo nekaj dni imate še časa za ugoden nakup tablic po znižani ceni din 5'- za -12. nov. 1.1 Začetek točno ob 2. uri pop. ■ Tablice so v predprodaji: V Kranju; na Bledu, Blejski Dobravi, Jesenicah, Jereki, (Bohinj), jj v Kamniku, Komendi, Kranjski gori, Podbrezjah, Podgorju, Radovljici, Škofji Loki, Št. Vidu, Tržiču itd. 1 Opozarjamo, da stane tablica na dan tombole din 7'-. s i Ne odlašajte z nakupom na zadnji dan, ker je število tablic omejeno. V minulem letu je tablic primanjkovalo! Milnica Zagorska: 41 Marija Taborska Zgodovinska povest iz dobe turških časov.) (Dalje) ..Videti? To pač, toda ona tebe ne sme videti, drugače bodo vsi križi doli. Kdaj pa misliš iti \ Podbrezje?" „Zvečer." ..Zvečer? Bi riči te iščejo in med ljudmi je tudi nekaj lakih, ki bi se rudi polastili Judeževih novcev." ..Prišel bom," je odločno sklenil Martin. ..Prišel boi," je veroval tudi Tit. Ponoči je šel res Martin i/. Begunj v Dolenjo vas, skrivaj, kakor tat. Srce mu je zatrepetalo, ko je obstal pod oknom očetove čumnatc. I daril je i. roko po grobem steklu. ..Oče!" ..Kdo je?" je jezno zavpil Viliba!d. ..Oče, odpri! Bodi tiho." S tresočimi rokami je \ilibuld odprl okno. ..Ali si ti, moj sin?" ..Da odpri, oče." Vilibald je tiho odrinil zapah in sin je šinil v vežo, kakor sencu. Potem sta šla v hišo. Vilibald je hotel prižgati svečo. ,.Ne priž.iguj luči, oče," ga je svaril Martin. »Utegnila hi privabiti kakega m-|>okliraiica." Dolgo v noč sta govorila Vilibald in sin. Martin je bil vesel, obenem mu je težka bol ležala na duši. ..Za dvajset beneških zlntov, oče. ža dvajset beneških /lutov preže name, kakor na divjo zver." ..Prokleti psi!" jc siknil Vilibald. ..Vendar hvali Boga. Vso noč nisem mogel zaspati, ker sem mislil: zjutraj bodo idgnali mojega edinega sina in ga prikovali nu galero Tela "e mi j» odvalila od Irca, ko so prišli hiriči gledat, če se morda skrivaš doma." ..Kje je stari coprnik? Njegu moramo dobiti v rok" in gu prisiliti, da bo izpričal resnico." ,.Saj ne l>o hotel, /uradi krive prisege mu bodo odsekali roko." ..Moramo ga najti in prisiliti, lil tudi tako pravi." ..Težko bo šlo. a iti mora. Ali naj Vilibaldov dom o-t.i-ttc brez gospodarju, brez nasledii'ka'" „5e nekaj, oče . . ..Daj, govori!" ..Oče, stopi k Lipetu in mu reci, naj Pokmice ne da drugemu, če bi kateri povpraševal zanjo. In to mu zabičaj, da naj čuva dekleta pred oskrbnikom Leopoldom." „Ti jo vendar ljubiš?" „Da..." Martin se je poslavljal ..Hočeš obleke, denarjev," ..Vsega tega ne potrebujem Ba planini." ..Naj te pridem kdaj obiskat?' ..Bolje je, da ne." ,.Ali !>oš prišel kdaj domov?" ..Težko je pregnanemu hoditi domov, ko nu vsak korak preže nanj tisti, ki hočejo zaslužiti denar za ceno mojega življenju, hu. ha. Jutro l)o kmalu sinilo. Zbogom, oče!" ..Bog te obvaruj, sin moj!" Martin je šel od (loma tiho, kakor je prišel. Pod l'a-brotn se je ustavil za l.ipetovo hišo. „Polonica, ali spiš?" je vprušul Martin sam pri sebi. ,.Čc spiš, naj ti bo miren počitek! Pu morda ne spiš in misliš name, o, misli, da so me duues zjutraj vlekli nu Benečansko. Polonica, rud bi ti prinesel tolažbe, pa ne morem, ne smem." Srce mu je zmagovala bol, želel si je. da bi jo poklical pod oknom, samo toliko bi ji povedal, naj se nikar ne l>oji zunj, da ga ne bodo prodali nu galere. Samo dve, tri besede, obema bi bilo lažje. Ne. ne, ne sme! Ne sme! Ne sme! Pritisnil si je roko na prsi, tuko mu je srce razbijalo Stekrl je z Lipetovega vrtu, da bi gu klic srca ne zmagal. Skozi vas ni upal in nehote je stopil po strmih Stopnicah nu Tabor. V (crkvi je gorela luč pred oltarjem Marije Sedemžalosti. Martin je poskusil in težku vrutu so se odprla. S trudnim, plahim korakom je stopal pregnanec k oltarju, Obraz Marije Sedemžalostne se je rahlo blestel v rdečkasti svetlobi, obličje Sina božjega v njenem naročju je še tonilo v polmraku, vznožje oltarja se ni razloči!/) iz teme. Martin se je zgrudil na kolena pred oltarjem in roke je sklenil nu prsih. Z velikim zaupanjem je gledal v obžurjeni obraz. Materi božji. Gledal je v njen obraz in molil, kakor mu je srce narekovalo. ..Marija Taborska, odpusti mi, ker v srcu črtim tiste, ki so mi hudo storili. Ti si me obvarovala, da nisem postal požigalec, ti si me rešila pred rabljevo sekiro in si vdahnila Titu v glavo pravo misel, da je šel in me rešil. Marija, ti Ik>š tudi pripomogla, du se bo izpričala moja nedolžnost. Ti boš varovala Polonico, da ne bo padla Leopoldu, grabežljivemu volku v past. Odpusti mi, Matija, da ga sovražim, tako zelo sovražim." Glava mu je klonila na prsu in solze so mu privrele iz oči. ..Marija. Mati božja, zakaj moram jaz biti tako nesrečen. Zakaj jaz nisem več Vilibaldov sin? Zakaj se skrivaj potikam okrog, nesrečni pregnanec? Zakaj razpisujejo zlatnike na mojo glavo. Marija, ali sem grešnik? Glej, na svetu je toliko grešnikov, pa še nikdar niso občutili teže gorju na sebi. Zakaj moram trpeli jaz. ravnu jaz?" Večna luč je zatrepetala, kukor hi piš vetru premuk-uil plamcnčck. Martin je skozi solze videl, kuko je M-blestel Jezusov mrtvi, bolestni obraz, videl, da ima Mu-tiju na licih solze. „Marija Sedemžulostna!" je vzdihoval iz globine src«, ..Mariju, Mati božja, Mati moja, saj ne trpim samo jazi Tudi tvoj Sin je trpel, umrl je nu križu in je prestal toliko trpljenja, kakor vsi zemljani skupaj. Marija, solze vidim na tvojem licu, bolečina jih je rodila, bolečina: v primeri z njo je vsa tugu, vse gorje, kur gu je prišlo uadine, majhno, zelo majhno. Odpusti mi. Marija, da sem mislil samo na svojo laolečino in sem 1»1 vseh drugih prezrl. Sedem mečev ti je predrlo Brce, mojo dušo pu Je presunil šele en sam. Tožim, ker sem človek in ne 1110-lem prenesti toliko, kolikor sin prenesla ti in tvoj božji Sin." Za uredniki« in izdajatelja odgovarja Vertovšek Milan v Kranju. Ti»ka tiskarna Tiskovnega društva v Kranja. 01005323534848485348534853534853485348482353234823234848532353235348235348532353484848485323534823482353485353535323532323 4853534848485353234848485348532348535353485353484853534853534848535348 0202024853181302002323534823234823232353484848000000010200000248482348