Leto IX., St. 29.
Poi!n!»a plrafasta v g«wni.
M Ljubljani, 23» septembra 1922,
DELAVEC
Glasilo Strokovne komisije za Slovenijo, (Pokra], odbor GDSJ.)
Revolucija duhov.
K položaju.
V duhu vidimo osuple obraze meščanov, ko bodo čitali naslov tega članka. Beseda revolucija pomeni za meščana plenjenie trgovin, krvavi pokolj in uničevanje. Za nas pa pomeni ta beseda; nadomestitev starih razmer z novimi — boljšimi.
Ljubljanski kovinarji so ob prevratu nosili do mestu zastavo, na kateri je bilo napisano: Revolucije so stroji zgodovine. Ta stavek ie najtočnejša označba temu, čemer pravimo revolucija.
Nikjer ni zapisano, da mora biti vsaka revolucija krvava. Nasprotno, krvavi poboi ie le zunanji in postranski znak. ki se često dogaja v revolucijah — še rajši pa v kontra — revolucijah.
Čim manj je organiziran oni element, ki stremi za novimi razmerami in čim močnejšega nasprotnika ima pred seboj, tem rajši se razblini revolucija v navadno Drekucijo, ki ne prinaša novih razmer, kvečjemu uničuje stare. Taki revoluciji, ki največkrat ne spremeni razmer temveč menja le vodilne osebe pravimo negativna revolucija.
V taki negativni revolucijonarni dobi živimo ravnokar mi.
Stari sistem s svojimi obrabljenimi metodami se na celi črti ruši. Vse kritizira, zabavlja in podira. Kamorkoli se obrnete, je vse v največjem kaosu in des-organizaciji.
Sicer poskušajo nekateri naivneži tu in tam kaj zakrpati, a komaj so na enem kraju krpo prisili, se jim že na drugi strani kaže nova velika luknja. Komaj so na enem vogalu razpadajočo zgradbo podprli. že prihajajo za njimi drugi, pa oodro to. kar so prei oni postavili.
Jasno ie, da se bodo eni in drugi prej ali slei utrudili če ne prej. pa takrat, ko se bodo prepričali, da je ves njihov trud zamanj in. da bo treba drugače začeti.
Takrat bo prišel naš čas. ko bomo razgrnil svoje načrte, privedli svoje zidarje, ki bodo na starih razvalinah postavili orgromno novo stavbo, v kateri bodo vsi stanovalci imeli iste dolžnosti in iste nravice. In takrat bo dobila ta revolucija konstruktiven značaj.
Za to veliko uro se moramo že danes dobro pripraviti. Pred vsem moramo čuvati svoie sile pred nepotrebnim tratenjem. Ves naš napor mora biti usmerjen na zgradbo dobrih in pricizno delujočih organizacij. Dobro si je treba zapomniti, da vprašanje: koliko nas bo. ni važno, temveč: kakšni bomo ob veliki uri, ki z matematično natančnostjo prihaja.
Ako naše organizacije do tistega časa ne bodo tako spopolniene. da bodo na sam migljaj svojih odborov brezpogojno parirale se lahko dogodi, da nas vrtinec požre. Pri tem se moramo pa točno zavedati, da so socialistične organizacije edini faktor, ki lahko potegne razvoj v novo smer. In, če bi padle tudi te v kaos, v katerem se meščanski svet utaplja, se je bati, da bo nastopila dolga doba anarhije. ki bo porušila vse pridobitve in vso kulturo človeštva.
Tega dejstva naj se zavedalo oni. ki ne morejo razumeti, zakaj uvajamo v organizacije tako ostro in brezobzirno disciplino.
Kakor je bil napis na zastavi ljubljanskih kovinarjev za tisto dobo zelo primeren, tako je za današnjo dobo najprimernejši ta, ki pravi: Naša moč ie v zavednosti!
Vsi vi. ki nočete, da bi nas velika doba ne našla nepripravljene, usmerite vse svoje delo v širjenje zavednosti. Ne čakajte, da vas bo šele kdo vabil, pridite sami in pomagajte!
Velika doba zahteva velikih ljudi!
Delavski
Da ne bo buržuazija v napačnih sanjah, je treba jasno povedati stališče razrednega proletariata do delavskih zaupnikov, v smislu zakona o zaščiti delavcev: delavski zaupniki v obliki, kot jo predvideva zakon o zaščiti delavcev, so kompromisna stvorba, ki ni in ne bo nikogar zadovoljila.
Kajti, važnost delavskih zaupnikov Vidi razredni proletariat v tem, da postani delavski zaupnik nosilec produkcije. Ce premotrimo zakon o delavskih zaupnikih s te strani, ne najdemo v njem o tem ničesar. Beremo sicer o zastopa-
zaupniki.
nju delavskih interesov, ničesar pa ne beremo o pomenu delavstva v proizvajalnem procesu. Da bi delavstvo ne opazilo, da zaupnik nima produktivne funkcije, dovoljuje zakon zaupnikom, da smejo vršiti socialne in socialnopolitične naloge, kakor sodelovanje v mezdnih sporih, pri določevanju akordnih postavk itd. To je gotovo dobro in potrebno; toda zakon je prikrojen v starem smislu na delavca konzumenta in delojemalca. To je socialna politika, pa nikak socializem. Delavske zaupnike, ki morajo postati odločilni faktorji pri izpremembi gospodarskega
V organizaciji Ja mol, kolikor raoS — toliko pravice g
Izhaja vsako soboto.
Uredništvo in uprava:
Ljubljana, Selenburgova ulica štev. 6/IL
Stane posamezna št. 50 p, mesečno 2 Din, celoletno 24 Din. — Za člane izvod po 40 p.
Oglasi: prostor 1X55 mm 1 Din.
Dopisi morajo biti frankirani in podpisani, ter opremljeni s štamp. dotične organizacije.
Rokopisi se ne vračajo. — Reklamacije so poštnine proste.
reda, omeji zakon na golo trenotno zastopanje delavskih interesov.
Ker zakon torej ni upošteval te zahteve razrednega proletariata, zato je njegova najvažnejša naloga, da upostavi' nazaj smisel in namen obratnih svetov, da da sedanjim delavskim zaupnikom nji-gov pravi pomen. — Sredstvo za to ima proletariat v rokah in to je: šolanje In iz-šolanje delavskih zaupnikovi
Izobrazba delavskih zaupnikov, se ne sme gibati v okviru, ki ga očrtava zakon. — Izobrazba delavskih zaupnikov se ne sme omejiti na »trenotno politiko«, na enostransko zastopanje delavskih interesov, marveč: za izobrazbo delavskih zaupnikov mora biti merodajna produkcija, ker le ta upravičuje življenje delavskih zaupnikov. — Če bi se izobrazbra delavskih zaupnikov omejila le na naloge, predvidene v zakonu, bi služila podrejenim svrham in kmalu bi se izkazalo, da ima delavstvo v rokah posamezne drobce, katerim manjka duševna vez. .Vsled tega je dolžnost vseh delavskih zaupnikov, stoječih na razrednem stališča, da postavijo za cilj svojemu izobraževanju splošno, narodno - gospodarsko izobrazbo! Delavski zaupnik se mora vselej zavedati, da se izpremeni gospodarski red le, če je dovoljno strokovno znanje in doi popolnosti razvit čut odgovornosti. — Pa tudi nalog, ki jih predvideva zakon za delavske zaupnike, ne bodo mogli delavski zaupniki vršiti, če ne bo njih izobrazba, splošno gospodarska. Le poglejmo!! Delavski zaupniki naj vročajo delodajalcem vloge za izboljšavo organizacije dela v podjetju. Delavski zaupnik, ki ni slišal o racionaliziranju dela, ki ni razglabljal o Taylorovem sistema bo težko uspešno sodeloval pri reorganizaciji dela v obratu, od katere zavisi često usoda1 mnogih družin.
Razredne organizacije, razredni proletariat bo izvedel sistem delavskih zaupnikov, njih izobrazbo pa usmeril tako, da bodo mogli postati delavski zaupniki nosilci produkcije v socialističnem družabnem redu!
Bojkot.
Naš list je kot glasilo v Strokovni'komisiji priključene Unije slov. rudarjev branil interese v tej organizaciji združenih članov. Razkrinkal je komedijo, ki so io ob času rudarske stavke uganjali tako-zvani »nezavisni«, zato je Stefanovičev list »Delavske novice« proglasil nad nn_-našim listom bojkot.
Mi tega boja nismo iskalb če ravno ie ta list od kar obstoja prinašal o naših organizacijah najostudnejše laži. Spomnimo se le člankov, ki jih je ta list prinašal o našem strokovnem kongresu pa bomo
M5crt »a lasnem’ s Kam frmrtrtO dprttriSaE.
Mi smo dolgo molčali, če ravno se nam je to početje v dno duše gabilo. Ko smo pa videli tako zločinsko igračkanje z do-brobitjem tisočev rudarjev, je bila pa naša dolžnost, naša sveta dolžnost, da zgrabimo zločince za vrat
Vojno napoved »Delavskih' novic« sprejemamo v trdnem prepričanju, da borno imeli vse poštene in trezne ljudi na svoji strani.
Poslužili se pa ne bomo takega orožja kakor naš nasprotnik, ki proglaša boj-i kot kakor klerikalci, ki straše svoje ovčice s peklom, če bodo čitale »brezversko« časopisje. Nasprotno, m« našim či-tatelSem še priporočamo: le čitajte »Del. novice«, da boste vsaj videli kako lažejo!
K polemiki glede zvišanja rudarske plače so nas pa rudarski zaupniki obvestili da je naša prva trditev, kjer smo navajali, da so dobili rudarji le 16% popolnoma točna. Računati je treba skupne prejemke (doklade) rudarja in ne samo temeljno plača Če tako primerjamo prej-šne dohodke rudarja z sedanjimi, znaša povišek natančno 15.9%, torej niti celih 16%.
Vse daljše polemike glede te stvari se nam pa zde nepotrebne, če upoštevamo dopis s. Arha, ki ga je priobčil v 211, št »Napreja«. [Ta dopis, ki pove vse se glasit
Delavska
Od ustanovitve delavske zbornice sicer nismo pričakovali bogve kakšnih uspehov, vendar bo pa ta institucija nu-. (Ela delavstvu mnogo koristi, če jo bodo vodili pametni m zavedni ljudje.
Dosedanje delovanje zbornice je bilo želo otežkočeno, ker ni imela sredstev, da si uredi svoj urad, Sele zadnji čas so zapreke odstranjene v toliko, da je dobila zbornica svoje tajništvo, čeprav je ves aparat, ki ga ima na razpolago, še zelo skromen.
Sicer je pa treba ta kar smo že pri ustanovitvi povedali, podčrtati tudi sedaj, da ta zbornica, ki ni izvoljena nima druge naloge, kakor, da pripravi in izvede redne volitve.
[Tajništvo zbornice se je zelo potru-<00 ugoditi želi po volitvah in je razmeroma v zek> kratkem času izdelalo volilni načrt, katerega je IH. plenarna seja zbornice, kti se je pretečeno nedeljo vršila, skoro brez bistvenih sprememb sprejela.
IVofitni red zbornice je zelo praktičen in jedernat, kazi ga le določba, po kateri bo moralo delavstvo voliti na po*
gfefanovfgevo gfesffio »UefevsKe fa38-
nice« so prinesle v št 37. z dne 14. septembra 1922 članek, v katerem se zaletu-je neki umobolni F. B. v moj. v »Napreju« štev. 198. z dne 3. septembra 1922 uvodni članek. Ne bom odgovarjal obširnejše na demagoško natolcevanje tega piana. Toda z ozirom na vso njihovo gnojnico, razlito po njihovem časopisju, po njihovih glavah in glavah tistih, ki še imajo desko pred očmi — ker če bi jo ne imeli, bi že g. Stefanoviča in njegove laži - delavske odrešitelje zdavno vrag odnesel iz delavskih vrst podčrtam sledeče:
Iz njihovega časopisja je razvidno, kako bridko smo jih zadeli z našo proletarsko poštenostjo v njihove črne izdajalske duše. ker zacvilili so tako kakor mačka, če ji kdo na rep stopi. Zato pozivam te gospode, posebno g. Stefanoviča, da. če ima tako mirno in čisto vest kakor Jo imamo mi. naj skliče v najkrajšem času v Trboveljskih revirjih javne shode, na katerih na poroča o poteku zadnjih mezdnih obravnav. Toda biti mora toliko časten, da bo tudi nam dovolil besedo, tako da se bomo javno, pred izmozganimi rudarskimi obrazi pogovorili in tudi v številkah Izračunali, kdo. ie večji izdajalec delavstva: ali mi socialisti — ali Stefanovič in delavstvo bo sodilo!
X Arh. t. Č. tajnik <
Unije slov. rudarjev«
zbornica.
sebni in zasebni nameščenci zopet na posebni listi.
Razvoj razmer sili delavca, kakor uradnika k čim tesnejšemu sodelovanju. Oba imata iste interese in istega nasprotnika, zato je danes že na obeh straneh dovolj prepričanja, da drug brez drugega ne moreta zmagati.
Delavska zbornica je poklicana ta dva elementa združiti, z določbo o dvojnih listah se je pa združitev le oddaljila. Sicer se je to zgodilo na zahtevo zastopnikov zasebnega uradništva, a to stvari ne ublaži, ker se je treba zavedati, da tl gospodje, ki predstavljajo v zbornici zasebno uradništvo, istotako niso bili od njih izvoljeni, temveč le od g. Ribnikarja usiljeni.
Sicer je pa volilni red, o katerem bomo še natančneje govorili zelo demokratičen in služi lahko vsej javnosti za vzor proletarske demokracije.
Ako vladna gospoda, ki mora potrditi volilni red. ne bo s to potrditvijo odlašala. se b.odo lahko volitve čimpreje vršile. Naše organizacije opozarjamo, da se nanj dobro pripravijo. _
Sužnje tw tre inarePo roaui svrspoanin
ljudi Četudi bi jih rodile, bi jih ne mogle vzgojiti. Suženjsko bi ostalo naše ljudstvo. Šušteršiči in Žerjavi bi vladali nad njim še nadalje. Ne bo svobode, dokler se žena ne osvobodi, dokler tudi žena ne začne misliti, dokler tudi žena ne začne misliti. dokler si z možem vred ne postavi gesla: »Naša moč je v zavednosti«.
Zato nismo prijatelji postranskih zaslužkov, posebno ženskih ne. Vendar Izjavljamo. da Je v sedanji bedi bolj pametno delati doma. nego prodajati se na cesti Treba je 8 ur delati, 8 ur počivati, 8 ur pa dati izobrazbi in razvedrilu. Če pa v 8 urah ne moreš zaslužiti toliko, da bi se preživela potem si ne smeš utrgati kar vseh 8 ur namenjenih izobrazbi in razvedrilu! Ne smeš delati 16 ur, ne smeš reči. da nimaš časa za čitanje itd. Vsaj par ur na dan moraš dati za svojo izobrazbo m za spoznavanje položaja, drugače boš sama kriva, če se bo ta položaj še bolj poslabšal. Delaj, če že mora tako biti. po 12 ur na dan. 8 ur počivaj. 2 uri se razvednii. oa ti še vedno ostane, dve ttri za izobrazbo! Na izobrazbo pa nikdar ne pozabi, kakor ne pozabiš počesati se. Oboje mora biti! Kdor se ne češe. ga grizejo uši, kdor se ne izobražuje, ga tepe neumnost.
Strokovno gibanje.
Stavka ljubljanskih mizarjev končana. Po 6tedenski stavki, so se ljubljanski mizarji v ponedeljek, 18. t. m. zopet podali na delo. Dosegli so 30% zboljšanja plače, kar znači, če pomislimo na trdovratnega nasprotnika, mnogo. Stavka je bila vzorna, stavkokazov je bilo le kakih 5—6.
Že pičlo število stavkokazov kaže, da so se ljublj. mizarji v 11. stavkah, ki so fih že do sedaj izvedli, mnogo naučil!. Posebno je treba opomniti, da so mizarji stavkali v težkih razmerah, kajti vzdrža-vati disciplino, med delavci, ki so raztreseni skoro v 30 obratih je izredno težko.
Ker je konjunktura v lesni stroki dokaj povodna, bodo lesni delavci, če bodo skrbeli za dobro organizacijo, lahko še marsikaj pridobili.
One mizarje, ki so se med stavko razkropili po deželi nujno opozarjamo, naj se čimpreje vrnejo k delu.
Kovinarjem v Ljubljani! Sodrugi! Dan za dnevom je položaj za delavstvo slabejši in Imamo za pričakovati, da bo še neugodnejši, če se pravočasno ne zganemo in si ne pojasnimo naš položaj in ne povemo kam jadramo. Radi tega sklicuje podružnica kovinarjev v Ljubljani v nedeljo dne 1. oktobra ob 9. uri pri »Novem Svetu« plošni
kovinarski diod
s sledečim dnevnim redom?
1. Položaj kovinarjev in njih organizacije.
2. Razgovor o zakonu o zaščiti delavcev.	i
3. Raznoterosti-
Poročevalec sodr Jeram iz Jesenic.
Dolžnost vsakega kovinara je. da se takrat, ko gre za njegov dobrobit, shoda brezpogojno udeleži. Delavstvo bo doseglo le toliko, kolikor se samo za se pobriga. Zato. kovinarji, vsi na shod!
Odbor.
Podružnica Unije slov. rudarjev * Trbovljah sklicuje svoj redni občni zbor, za četrtek dnq 28. t. m. ob 4. uri popoldne v dvorani Del. doma, z sledečim dnevni«1 redom?
Žene rešite se suženjstva!
»Napreju« te poslal Osrednji zavod činoma pri slabi razsvetljavi, v zaduhlem
zraku, neverjetno sključena nad delam. Kakšni so otroci takih žen?
za žensko domačo obrt notico v katerem razglaša kje in kako se dobi žensko delo za dom.
To priliko je porabil »Naprej« in je v 205. št. napisal pripombo o postranskih zaslužkih žen. Članek ie zelo važen in ga priporočamo našim čitateliem naj ga do dobra predelajo.
Glasi se: Nismo prijatelji postranskih zaslužkov. Posebno ženskih ne. kajti vse vrste dela, ki ga vrše žene kot domačo obrt. pomenijo suženjstvo teh žen. Taka žena zanemarja svojo rodbino, se ne briga za svojo izobrazbo, kvari svoje zdravje. Kajti če dela doma, ne dela nikdar 8. pač na najmanj 16 in tudi.pp 20 ur na dan, ve-
Povrhu pa kvari taka žena tudi svojega moža. Ker zasluži tudi žena, se mož ne briga dovolj da bi sam zaslužil, kolikor je treba za pošteno preskrbo vse družine. Postane zadovoljen tudi z najmanjšim zaslužkom, zgubi korajžo pred svojim delodajalcem, se ne briga več za svojo organizacijo, ali pa postane še celo prevelik gospod na račun zaslužkov svoje žene — mnogokrat se je že zgodilo, da je mož pijančeval za trdo zaslužene novce svoje žene ki ie postala tako sužnja v pravem pomenu besede.
. t. Pordaio	isššEa, Bla-
gajnika in kontrole.
2. Poročilo o sklepih mednarodnega rudarskega kongresa.
3. Razno.
Dolžnost vsacega Čtafca jc da sc' občnega zbora zanesljivo udeleži
Nečlani nimajo vstopa.
Odbor.
Stavka v BJefovara končana.
Z relativnim uspehom je končala dne 7. t m. stavka v tovarni *Smev«. Stavkalo je 230 delavcev 3 mesece.
Pozitivne pridobitve potom omenjene stavke so, povišane mezde od 30 do 100% in sobotni popoldanski počitek (angleška sobota).
Borba je bila na obeh straneh jako ostra, poostrili so jo še protizakoniti in enostranski nastopi državnih, kakor tudi občinskih oblasti. Očividni enostranski nastopi omenjenih oblasti so bili naravnost škandalozni. Policijski agenti so se na račun podjetja vozili za stavkokazi. Pri tem deJu se je posebno odlikoval policijski agent Jovo Rajkovič, sprejemal je za ta umazan} posel dnevno 500 kron. ter mu te podjetje obljubilo še 20.000 kron. ako privede toliko stavkokazov, da bi moglo vsal zasilno obratovati.
Mestna uprava je protizakonito pritiskala na borzo dela. da ona posreduje 4n nagovarja delavstvo, da nai se vrne na dedo. seveda brez zvišanja plače.
Ni zadostovalo, da. so nastopale tukajšnje oblasti proti stavkajočemu delavr stvu. morale so se še bruska in praška borza dela vtika vati v stavko s tem. da so stalno pošiljale češke delavce. Brez vsakega dovoljenja so jih naše oblasti prl-. srčno spreiele samo da se delavska solidarnost razbij©.
Nič mani nevarni in zlobni niso bili razredno nezavedni nevtralci. Omenjeni ptiči, gotovo dobro namazana, so neprestano pošiljali iz Broda n/S. — v Bjelovar stavkokaze, s tem da so vsakega nafar-bali. da je stavka v Bjelovaru že davno končana, ter da gredo lahko svobodno na delo. Na ta način so tudi poslali sodruga Marka Krstiča, ključavničarja iz Bjeline, kateri je drugače jako delaven človek na polju delavskega gibanja, toda nasedel jim ie. ko je pa prišel v Bjelovar, se je seveda takoi vrnil, ko so mu stavkajoči pojasnili nezavisno lumparijo. Zasilno zaposlovanje stavkajočih so razdirali s tem, da so razposlane stavkarje vračali pripombami. da stavkujoči socialpatrioti nimajo prostora med njimi. Posebno drveli so zadnji čas za delom v Bjelovar kora unči Iz Banjaluke in Vareša. to pa samo zato. da bi delali zgago ter razbili stavko, da bi potem lahko kričali, da so socialpa-triotom delavstvo prodali. Taka so strem-Ijenia komunistov celega sveta.
Sveta cerkev v Muti (Slovenija), je pa potom svojega zvonarja agitirala za zmago bjelovarskih kapitalistov s tem. da je razglasila, da naj delavstvo potuje v Bjelovar za delom.
Bjelovarske tiskarne so zavrnile vsa naročila organizacije, da bi s tem onemogočili stalno obveščanje javnosti ter članstva o stanju stavke.
Iz vsega je videti, da Je imelo stavkajoče delavstvo ves kapitalistični aparat Proti sebi, povrhu pa še del nezavednega delavstva, ki je zapeljano z radikalnimi frazami.
TrimesČna stavka ni stala nač manj, kakor 295287, kron.
fe fiovftiarske ofganteacfte. Teztffl jp*l Mariboru. Dne 6. t m. se je sklenila kolektivna pogodba za delavstvo zaposleno pni »Splošni stavbeni družbi« in za ono zaposleno pri »Kovini«. Značilno je to, da je tajnik »Zveze industrijcev« g. dr. OoUa primerjal v naši spomenici navedene kategorije k »Rangsklassam« (činovni razredi), ter izjavil, da je proti taki uvrstitvi delavstva To pa radi tega, ker mu gotovo še ni znano, da so kategorije izraz sposobnosti delavstva in da stremimo za tem, da se pošteno delo tudi pošteno plača. Saj nd čudno, da se g. dr. Godia kategorije tako predstavlja, saj je b.i še pred kratkim državni uradnik in, ker ga niso uvrstili v višjo »Rangsklasso« je pa to službo zapustil in postal tajnik naše priljubljene organizacije »Zveze industrijcev«. Po tej duhoviti, ter po izjavi, da se bodo mezde zvišale za 10% ne pa, kakor to delavstvo zahteva za 25% se je razprava razbila, nakar pa je g. Dr. mislil, da je njegova misija končana in se ie odpeljal v Ljubljano poročat svojemu šefu g. inž. Sukleju. Za delavstvo je bila pa stvar drugačna. Delavstvo je pa sklenilo takoj ustaviti vsa akordna — in čezuma dela in pa, ako se zahtevam ne ugodi, stopiti v stavko. G. ravnatelj Stein je pa takoj uvidel resni položaj in je sklical drugi dan zastopnike delavstva in organizacije, ter predlagal, da se razprava nadaljuje, katera se je zaključila z uspehom za delavstvo, in sicer so se mezde zvišale za 20%.
Delavstvo na Tezni pa opozarjamo, da svojo organizacijo dogradi, da bo boja zmožna, ter da bo kljubovala vsem napadom na naše pravice.
Kamnik. Mezdno gibanje za delavstvo v tovarni »Titan-« se je zaključilo, dne 7. t m. z delnim uspehom. Mezde so se zvišale za 20%, zahtevalo se pa je 40%. Tudi tukaj so se pogajanja razbila v prvič, nakar je delavstvo sklenilo, da stopi v stavko. Pri drugih pogajanjih je podjetnik uvidel, da je delavstvo sito obljub in da je res pripravljeno stopiti za svoje zahteve v boj.
Krivo neuspehom je pa tudi 'delavstvo samo, ker se je do sedaj jako malo brigalo za svojo organizacijo. Radi tega opozarjamo to delavstvo, da bodo odločevala o načinu boja samo organizirani delavci ne pa neorganizirani.
Ljubljana. V kolektivni pogodbi sklenjeno s Strojnimi tovarnami in livarnami v Ljubljani je uveden že od leta 1919. ključ na podlagi katerega se regulirajo mezde delavstvu in sicer takoj, ko cene življenskim potrebščinam narastejo za 15%. Ker so cene življenskim potrebščinam navedene v tem ključu 1. t m' narasti e za 14.8% je delavstvo upravičeno zahtevati zvišanje svojih plač za 15%. Ravnateljstvo Strojnih tovarn pa odklanja to zvišanje z motivacijo, da cene živ-, ljenskim potrebščinam zopet padajo. Ta motivacija pa ni prava in povdarjamo, da je to kršenje kolektivne pogodbe. Opozarjamo vse delavstvo Strojnih tovarn in livarn da se polnoštevilno udeleži shoda ki se bo vršil v petek dne 22. t. m. takoj po delu, v restavraciji »Novi svet«, da zavzame stališče k prestoje-čem mezdnem vprašanju.
Štore. Profesionisti plavžame v Štorah so 12. avgusta potom centralnega tajništva uložili na ravnateljstvo spomenico, o zvišanju svojih plač za 35%. Ravnatelj tovarne pa na to spomenico sploh ni odgovoril, temveč zaupnikom izjavil, da to, kar dobi od organizacije sploh ne upošteva, ter da bo že. sam nekaj zvišal
plače. pa	pflegfoEfts	ptena
tega g. ravnatelja mu tega tudi ni verjelo in ga še ponovno opozorilo, da od svoje upravičene zahteve ne odstopi, ter, da se brez zastopnika organizacije ne pogaja* Ravnatelj pa vsa ta opozorila ni upošte-i val, ter trdovratno, kakor vedno, odklonil vsa pogajanja z organizacijo, ter je zaupnikom še zagrozil, da ako mislijo stopiti v stavko, da jih bo preganjal z orožniki. S to izjavo je ravnatelj pokazal kaj misli. yzbudU je spomin na čase med vojno, ko je pustil uboge ruske ujetnike zbadati z bajoneti, ter na takratne nje-< gove nečlovške besede »Stichfs meden die Hunde« (pokoljite pse!) Delavstvo se je zavedalo, da orožništvo s katerim je žugal ta nečloveški pangerman ne bo bodlo na njegovo povelje in odločilo se je za zadnje orožje — stavka
Ta ravnatelj je eden najkrtrte^SK izkoriščevalcev delavstva v Sloveniji te kar ie najogabnejše je to. da mu pri izkoriščevalcu delavstva pomaga tudi njegov va milostljiva in hčerka s svojim konzo* mam. V tovarni se nahaja tudi kanzran in Izgleda da fe to tovarniški konzum. čei se pa človek prepriča o cenah v konzu-mu. pa takoj vidi, da so iste. ati pa še vi* šje, kakor Pri privatnih trgovcih. Razlika je ramo ta da da gospa ravnateljeva na kredit, za katerega skrbi zopet g. rav-. nateli s tem, da dobi nezavedni delavec, ki v tem konzumu kupuje pri izplačevanja mezde prazno kuverto.
Najboljši pomagači plrf Mbriščeva-nta delavstva so pa pristaši J. S. Z. (kle* nkaici.). med katerimi se posebno odliku*
^Trbo^ že enkrat Pregnani strojnik Černe, ki pravi, da bi se g. ravnatelja pač moralo lepo prositi pa bi že nekaj dat ter da se stavkati sploh ne bi smelo. Ko so ga pa sodrtigi opozorili na njegovo ne* vapo igro se je pa izi^zil: »Kar so sktn hali to naj tudi snedo«. Ej gospodič; de* lavstvo se vas bo zapomnilo in prišel lx> časL ko se vam zna zgoditi isto, kakec v Trbovljah.
, .	k' stodijo v boju se pa zave«
^ od njih odvisna, ne pa od tekih izdajalcev m, ko bodo prema*
^f taika. bodo tudi obraomadi * takimi izdajicami.
Iz organizacij.
STROKOVNA komisija,
Se enkrat opozarjamo vse doESnike. naj zaostale dolgove za »Delavca« nujno plačajo.
_Ce bi nam tiskarna vsfed malomar* nos« nekaterih ustavila Ust, bi bfla to katastrofa za naše organizacije.
Članek o »inšpekciji dela« smo mo* ra« odložiti za prihodnjič, vsied preobilice gradiva.
lesna stroka.
J	ljubljanskih	mizarjev	je	končan,
stavkajoči naj se vrnejo takoj na delo. nistvo.	^
KEMIČNA STROKA.
. „TaJnIstvo, Osrednjega drnštva kemičnih delavcev naznanja vsem podružnicam oz. članstvu, da so se odzvale sledeče podružnice s povlšsu njem prispevkov za 50 par (2 K) tedensko ra naročnino »Delavca«: Sladki vrh, Gotovlje, Mojstrana, Uboje, Prevalje. Letuš in Ljubljani Vsled storjene dolžnosti bomo tem podružnicam razposlali nst polnoštevilno in redno. Ostalim podružnicam pa svetujemo, da zadevo člmpreie lirede po vzoru omenjenih podružnic. Takoi. ko ***>	““J naznanijo podpisanemu taj-
ništvu, ki bo ukrenMo, da se bo list tudi zanje polnoštevilno razpošiljal. Pazimo torej na svoje gospodarstvo in ne pustimo, da bi ga nam naraščajoča draginja razbila. Kapitalizem Je obo. roiea! Tajmstvo Osr. društva kem. delavcev.
Tedenski pregledi.
Ljabljana, 19. novembra 1922.
Amerika je dala sedaj Evropi dovolj jasno razumeti, naj si svoje gospodarstvo uredi sama, predvsem pa, naj bo toliko resnosti v njenem delovanju, da se bo držala sklenjenih pogodb. Dogodki od kraja sem, do zadnjih dni kažejo, da v Evropi ni držala nobena zakonito sklenje* na pogodba. Italijani so požrli sploh vse bese: de, kar so jih dali in pismeno overovili v raznih pogodbah, Francozi se rogajo Nemcem, kakor so se Nemci rogali svoje čase Francozom, Am g leži pa se smatrajo vzvišene nad vse to. Sicer pa imajo s kolonialno politiko dovolj opravka. Z ozirom na vsa navedena dejstva se zdi Arne: riki smešno, nuditi Evropi v pomoč svoja sred< stva, ker ne ve, kako se ji bo to povračalo. Politika pa ne pozna solzavosti in računa le z dejstvi. Vendar Zedinjene države ameriške niso povsem odklonile sodelovanje v vzpostavi evs ropskega gospodarstva, zahtevajo pa vsekakor, da se revidira predvsem verzajlska mirovna po: godba, ki pomenja sramotilno znamenje za »nat predno« naše stoletje. Amerika uvideva, da brez revizije pogodb, ki so jih diktirali zmago: valci premagancem, ne more priti do miru in reda, ker temelje vse te pogodbe na objestnosti imperializma in kapitalizma, ne pa na pravici nosfi, katera edino mora tvoriti podlago za min no življenja in sodelovanje vseh narodov našega toliko trpinčenega planeta.
*
Sicer pa ta bogata, a vendar uboga Ame> rika res nima miru. Dočim se sama zvija v krit zah previsoke valute, stavk in brezposelnosti, jo evropske države in državice ob vsaki priliki nadlegujejo bodisi za pomoč, bodisi za posrf: dovanje. K spominu nam je še, kako je Evropa častila in oboževala Wilsona, bivšega predsedt nika Zedinjenih držav. Isto se godi scdajsHan dingu. Revež nima miru iz Evrope. Grki, ki jih bole batine, ki so jih dobili po grbi od Turkov, so se seveda obrnili na Hardinga, naj posreduje med njimi in Turki za »časten« mir. Turki se bodo na to posredovanje prejkone požvižgali, na Grke pa se Ilarding skoro gotovo ne bo oziral.
*
Blamažo je 'doživela angleška zunanja pot litika povodom grškotturškega spora. Kot ena največjih in najpomembnejših sil v koncertu evropskih političnih muzikantov je bila seveda v prvi vrsti poklicana, da poseže v kaos bližt nega vzhoda, ker je vrhu tega radi svoje trgoi vine nad vse interesirana. Ker pa svojih domai čih čet ni mogla poslati v Malo Azijo bodisi radi nemirov na Irskem bodisi radi socialnega gibanja po vsej Angliji, je prišla na misel, da bi v to uporabila čete iz svojih kolonij, ker imajo dovolj žalostne izkušnje še iz svetovne vojne. Sicer pa bodo v vsem tem še razpravljali parlat menti angleških dominionov. Ni dvoma, da se bo v tem slučaju angleška imperialistična polh tika uklonila.
*
Zadnje čase se je mnogo govorilo o spot razumu med Anglijo in Francijo glede nemšket ga vprašanja. Ker se gledata Anglija in Francija kakor pes in mačka, vendar ne verujemo na razkol med njima, ker vemo, da nevarnost zdrui žuje tudi nasprotnika. Ako ti je na tem, da s pomočjo nasprotnika kaj dosežeš, zatareš tudi svojo ljubosumnost. Angleški in francoski minh strski predsednik se, kakor je verjetno, vendar: le sestaneta in bosta sklepala, kako ohraniti za: stareli kapitalistični režim.
*
Društvo narodov v Ženevi deluje po svo: jih sekcijah. Prav pedaj razpravlja komisija, ki se bavi s humanitarnimi in socialnimi vprašanji o trgovini z opijem, ki bi jo bile treba prepo: vedati, ker pomenja za ljudstvo še hujši strup od alkohola. Nadalje sklepa posebna komisija o razmejitvi med Avstrijo in Madžarsko. Na
zadnji seji je odbor, ki sz 'bavi s sprejemanjem držav v društvo narodov, odobril sprejem Mad: žarske. Radi tega je gotovo, da se Madžarska v kratkem sprejme v društvo narodov.
V spričo tega dejstva je zelo obžalovati, da se prav v tem hipu snuje na Madžarskem dru: štvo »Probujajočih se Madžarov«, slična Sovi* nistična organizacija, ki naj nastopijo kot neka: ki madžarski fašisti, ki stoje tudi že v zvezi z italijanskimi fašistovskimi organizacijami. S tem korakom si bi Madžarska škodila na svojem ugledu.
Grki so tepeni, o tem sedaj rti dvoma. Turkom je zrastel pogum in nič več jim ni le do Male Azije; zopet mečejo oči na Evropo. V svojem zmagoslavju diktirajo Grkom precej trde pogoje. V njih zahtevajo, da sc kemalističi ni vladi prepusti predvsem Carigrad, nadalje Tracija in Mala Azija, dalje, da se nevtralizira: jo vse morske ožine (Dardanele in Bospor), da se jim izroči gotov del grške mornarice in pa, da se zagotovi zaščita turških narodnostnih manjšin na Grškem. Grki so v hudih škripcih. Ako ne zodoste tem turškim zahtevam, preti Kemal paša, da bo prodiral proti Carigradu. Ruska sovjetska vlada gleda s prijaznim oče: som na napredovanje Turkov.
*
Ob splošni krizi vseh strank se približuje zasedanje narodne skupščine. Čakajo jo ogromne naloge. Ali jim bo kos? Zakonodajni odbor je začel poslovati in je vzel kot prvo točko v pre: tres uradniški zakon, ki bi moral biti rešen že pred dvema letoma, a je radi politične nezrei losti naših državnikov še sedaj na tehtnici.
Posebna komisija je sklepala tudi o inva: lidskem vprašanju, zlasti glede podelitve zemlje invalidom, ki bi jo hoteli obdelovati. Zakonski načrt ni napačen, kako se bo pa izvrševal, bomo kmalu videli.
V največje neprilike so zalezli naši demo: krati. Razumništvo iz vse države, ki se ne stri: nja z državnim režimom, je priredilo v Zagrebu kongres, na katerem je jasno in glasno izjavilo da na ta način ne sme in ne more iti dalje. Pa glej šmenta, tega kongresa sta se udeležila za:
stopnika sedanjega režima predsednik demokrati skega kluba Ljuba Davidovič in predsednik nai' rodne skupščine dr. Ribar. Oba gospoda sta se strinjala z resolucijo, ki zahteva revizijo vii dovdanske ustave, na kateri sta sodelovala ona dva. Umevno je, da je zmeda v demokratski stranki velika in govori se o drugih kandidatih tako za mesto predsednika stranke, kakor tudi parlamenta. Pribičevič pa diktira naprej.
Nič manj zmed ni v radikalni stranki. Pr o: tič organizira in snuje novo politično skupino. Pašič se smeje v svojo brado, dr. Ninčič pa po: tuje po Evropi.
Naš (t. j. jugoslovanski) ministerski svet se bo bavil z vprašanjem draginje. Vajeni, smo že čuti, kako pobija vlada draginjo, vidimo pa na svojo žalost tudi uspehe tega pobijanja; Ce« ne gredo vsak dan kvišku, najpotrebnejših živil v kratkem ne bo za dobiti, na obleko in obutev človek sploh ne sme misliti, iz države pa drdra: jo polni vlaki žita, usnja, lesa itd. Če se drzneš na to opozoriti, si prevraten element in zrel za ječo.
Cesar Janez se je povodom mednarodnega invalidskega kongresa v Ljubljani tako izkazal, da mu bodo priznali invalidsko podporo in ga upokojili kot invalida s 100% nezmožnostjo za delo.
V imenu Strok, komisije (P. odb. GDSJ.). Izdajatelj: France Svetek. Odgovorni urednik:
Ivo Meznarič.
reuistraM mm z omejeno zavezo
»prejema branllne »los« vnak delavnik od 8. do 18 aro in jih obrestuje po {istih
®r 47«
Rentni davek plača druiUvo iz svojega. Obrcati so kapltahzlrajo polletno. Večje in stalne vloge se obrestujejo po dogovoru. C.*o»oj 11 n daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni leredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Monic* se eskomptojojo po bančni obrestni meri.
mr MM, res Stali iml zanoi. "m
NaibsSlie im nagvarneJSe naložite svoje
prihranke v
Poštni predal št. 13.
Telef. Int. št. 178.
Pošt. ček. ra5. št. 10.532.
Brzoj. nasl. „Kodes“ Ljubljana.
Obrestuje hranilne vloge po vloge proti V2 letni odpovedi po
5%
6
brez odbitka rentnega in invalidnega davka.
Vloge se lahko vplačujejo osebno ali pa potom položnic v centrali v Ljubljani ali pa v gSOdlrieSniCiUh s Celje, Store, Rogatec, Borovnica, Litija, Kamnik, Tržič, Radovljica, Gorje, Kor. Bela, Sava, Jesenice, Mojstrana, Kr. gora, Ljubno, Pragersko, Ptuj, Maribor, Ribnica na Pohorju, Fala, St. Lovrenc na Pohorju, Guštanj, Prevalje, Leše, Mežica, Crna I., Crna II.
Hranilni kapital K 5,000.000.
^Sagaji«© prihranke le v lastno hranilnico!