Posamezna številka 1 K. Poštnina plačana v gotovini. ŠlEV. 138. V LMHlanl, v nedeljo, 2ae 20. jnolia 1920. Leto XLVIII. • SLOVENEC« velja po pošti na T«e strani Jugoslavije hi t LJubljani: sa oelo lato naprej. K 180*— ■a pol lata „ .. „ 90*— ca četrt leta * . . „ «•— ia en mesec * . • » iS-— Ca Inozemstvo oeloletno K 240-- IS Sobotna lzda]a: s Za oelo leto.....K 30'— va Inozemstvo. • • . „ 35 — Eiiostolpna petltvrsta (59 mm široka ln 3 mm visoka ali nje prostor) sa enkrat ... po K 4 58 uradni razglasi, poslana Itd.....po K 8'—. rri večjem naročilu popust. Najmanjši oglas 5 9/9 mm K10. Izhaja vsak dan lsvzemšt ponedeljek ln dan po prazniku, ob 5, uri zjutraj. __Uredništvo ]• v Kopitarjevi allol Stev. 6/ID. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma ae ae sprejemajo. Uredn. telet štv. 50, sprava, štv. 328. foflfiten list za slovenski narod. Oprava Je v Kopitarjevi nI. 8. — Kačun poštne hran. ljubljanske št. 650 sa naročnino in £1349 za oglase, avstr. ln češko 24.797, ogr. 28.511, bosn.-hero, 7563. II luči demokracije. Po skoraj dveletnem čakanju sc nam Vendar obeta volivni red za ustavotvoriio skupščino. Narodno predstavništvo je žc v podrobni debati o volivnem redu, kakor ga je izdelal volivni odbor. Kar bi bilo moralo biti izvršeno žc pod prvo koncentracijsko vlado, bo izvedla sedanja vlada in s tem pred javnostjo dokumentira potrebo svojega obstoja. Sosedne države, ki so nastale po polomu avstro - ogrske monarhije, so si stavile za svojo prvo nalogo, da dobe od ljudstva izvoljene parlamente. Začasni parlamenti so hiteli, da so spravili hitro pod streho volivni rod in s tem Ustvarili zakonito podlago za volitve. Priznavamo, da so bile pri nas politične razmere v marsikaterem oziru precej težav-nejše kakor drugod. Tc težavo bi se morale dati premostiti, da preidemo iz neurejenih razmer do ustavnega stanja. Nekaterim strankam se pa, iz taktično političnih" razlogov z volitvami ni mudilo, oziroma so hotele imeti volitve, kadar se vrše, popolnoma v svoji roki. Znano je še, kako krčevito se je držala demokratsko-Socialistična vlada na krmilu. Vladala je brez parlamenta, brez parlamenta je hotela tudi uveljaviti volivni red, ki bi seveda odgovarjal strankam te vlade in njihovi volivni geometriji. Ta vlada je morala iti, ker jc proti parlamentu in proti zakonu hotela oktroirati svojo voljo v zadevi, ki tiče vsakega polnoletnega državljana. Zbornica je sedaj vendar post tot di-serimina rerum sredi razpravo o volivnem redu. Volivni red je gotovo med najvaž nejšimi predmeti, o katerih imajo odločati ljudske zbornice. Od volivnega reda je od Visno, v kakšni meri se bo ljudstvo udele žcvalo soodločevanja v državnem življenju, y koliko bo res odločala ljudska volja v celoti, kakšno smer bo imela vsa državna, gospodarska, socialna in prosvetna politika. Če so se moderne državo postavile na temelj demokracije, je lc nujna .posledica, da so pritegnile vse polnoletne 'državljane k soodločevanju v državi. Pred pogoj demokracije je, da se zasliši svobodna sodba vsakega posameznega dVžavlja na in se uvažuje volja vseh in posameznikov. To sc pa godi ravno potom volitev. Volivni red, ki ne odgovarja tem zahtevam, ne udejstvuje demokracije v državnem življenju, temveč ustvarja zopet pri ivilegije. Na zunaj si nadeva obleko demo-kratizma, v svojem jedru je pa jalov kompromis, ki izziva lc nov odpor zapostavljenih in izključenih, kajti ničesar človek težje n^prenaša kakor grenko zavest, da mu kratijo pravico, ali mu jo pa de- ! lijo v okrnjeni meri. Brczdvoma so bili za Nemško ti raz- j logi merodajni, ko so sklepali o novem I volivnem redu. Ta volivni red uvaja v resnici demokracijo. Na krati nikomur volivne pravice, no vpeljuje nobenih privilegijev. Jc vsesplošen za vse, vsak glas pride do veljave. Celo mandati niso razdeljeni na posamezne okraje, število oddanih glasov v celoti vzeto ie merodajno tudi za število mandatov v državnem zboru in za posamezno stranke. Ko so ta zakon sklepali, niso imeli nobenih postranskih namenov in tudi ne ozirov na posamezne stranke. Hoteli so demokracijo, zato so uveljavili volivni rod, ki po svojem bistvu najbolje služi načelu demokracije. Če v duhu teh načel presojamo naš volivni red in sedanjo debato o volivnem redu, se nam zdi potrebno konstatirati, da imamo v naši zbornici več strank, ki nikakor niso zrele za demokracijo. S tem seveda nočemo reči, da država ni zrela zanjo. Te stranko so marveč suha veja na deblu novodobnega političnega življenja. Ovira so za razmah in svoboden pohod demokracije. Njih mentaliteta in čustvovanje so se odtrgala od živega toka življenja. Kaj naj rečemo, čc pobijajo žensko volivno pravico z argumentom, češ, da je to strankarsko - politična zahteva »klerikalcev«, ko so »klerikalne« stranke s približno istim politično - socialnim progra-'-mom v drugih državah z vsem srcem glasovalo za njo prav tako kakor najbolj radikalno-demokratično stranke! Kdo bi se ne čudil daljo argumentu, češ, da je treba pravico šele zahtevati, da mu jo dajo. Potemtakem je tudi otrok, ki ne more zahtevati, brez pravic. Sklicujejo se na vlado ljudstva, pa dobri polovici ljudstva odrekajo vsako sodelovanje. Vpijejo po demokraciji, pa jo v isti sapi ubijajo. Isto sodbo moramo izreči, če upoštevamo razdelitev mandatov in način volitev. Veliko pomanjkanje demokratičnega čuta razodevajo stranke, ki v javni zbornici zagovarjajo mala okrožja, kvalificirane mandate ali celo privilegije glavnih mest. Ali ne čutite, da s tem ubijate brezštevilno glasov, ki ne pridejo do veljave? Ali ne ustvarjate s tem novih privilegijev? Ali nc delate s tem silo ljudski volji, ki so ne/ more uveljaviti po svoji številni moči? Debata, ki se sodaj vrši v Belgradu, dela silo demokraciji, in zakon, ki bo izšel iz te debate, bo potvara. Največja ironija je pa v tem, da hočejo stranke, ki se na zunaj nazivljajo demokratične, kronati svoj nestvor, še s tem, da pledirajo za izjemno postavo, takozvani kancelparagraf. V tej točki so se našli v bratskem objemu »demokratje« in socialisti. V Nemčiji smo videli v dobi kulturnega boja, da so socialisti in centrum skupno in načelno glasovali proti vsaki izjemni postavi. Bili so res pravi demokratje in so hoteli demokracijo. Pri nas imajo demokracijo na jeziku, v dejanju so pa zgolj nedemokratični strankarji in grobokopi demokracije. Edina stranka, ki dosledno izvaja demokratična načela, jo Ljudska stranka. Pobija vse privilegije, brani popolno demokracijo, no pozna izjemnih zakonov. Njeni zastopniki so sijajno branili ta načela. Če nc bodo zmagala, ne bo naša krivda. Mi srno storili svojo dolžnost. Bili smo javna vest, ki je vrgla v to temnino vsaj žarek luči. Koroška nas kliče! Moči, vse na plan! K. Š. Le kratka notica v dnevniku nam pove, da sc je začelo s trgovskimi pogodbami in sicer z Nemško Avplrijo. Zclaj menda so sc pogajanja prekinila. V parlamentu ni čuti od nobene strani kakih nasvetov, zahtev, navodil, v katerih meri naj bi pogodbe potekale. Ko bo žc vse sklenjeno, potem šele sc bodo dvigali li in oni, ln vendar je trgovska pogodba za državo samo in narodovo življenje tako velikega pomena. Tajiti sc ne da, da je gospodarska zveza z N. A, tucli naši državi potrebna Stagnacija, ki so jo ustvarile nove politične razmere glede prometa je povzročila ogromne škode N. A, pa tudi nam posebno Sloveniji. V mnogočem so Avstrijci odvisni od Jugoslavije, a tudi mi — to jc sad večstoletne medsebojne zveze. Za to je v interesu vseh plasti ljudstva, da sc pogodba nc dela lc pri eni mizi, izključno lc po mislih goiovih pooblaščencev marveč v interesu skupnosti je, da na to mizo pridejo želje, zahteve od vseh onih, ki sc posebno čutijo interesirane na le tej pogodbi! Za koliko časa se pogodba sklepa, sc ne ve, a ko je sklenjena, koliko napo- rov jc potreba, da sc le mal odstavek spo* polni ali spremeni v golovm smislu. Skušnja preteklih dni nas uči, da so v naši državni centrali često nastopali v zelo važnih zadevah ljudje, ki niso bili dovelj orientirani, dovelj vsestransko podučeni. Zalo so se napravljale napake dalekosežnega pomena. Teoretik naj bo še tako dobro pod-učen, nikdar ne bo kos svoji nalogi, če nc bo prej se prav dobro ogledal v praktičnem življenju. Tako se je pred letom delala kompenzacijska pogodba z Avstrijo, Prezrl se je exporl raznih lesnih izdelkov takozvane suhe robe. Koliko ogromne škode, ki znaša milijone, je že sedanje zaprtje avstr. meje povzročilo obrtnikom lesnih izdelkov. Iz Kočevskega okraja jc vsako leto na tisoče obrtnikov odhajalo na razne dele nemških pokrajin s krošnjo, z vozički ali pa z direktnimi pošiljatvami po železnici. Zdaj naenkrat jc prenehala vse, okraj pa občuti milijonsko škodo. Res se jc tok krošnjarjev obrnil proti jugu, a tu doma je trg premajhen, zato je nujno, da sc odpre prejšnji trg, saj ribniški kroš-njar je preromal vse alpske avstrijske dežele in je prisopihal noter v Moravsko. — Pred letom že se je organizacija krošnjarjev obrnila na trgovsko ministrstvo z jasnimi zahtevami, ki naj se predložijo ob času sklepanja trgovske pogodbe z Avstrijo, Italijo in Madžarsko. V februarju jc prišel sekcijski šef ministrstva za trgovino in obrt iz Belgrada v Ribnico, in si je ogledal izdelovanje posamnih predmetov kot obode, vitre, rešetc in drugo. Poslali smo mu šc natačnejšo spomenico o položaju naše dalekoznanc domače obrti suhe robe, tako da sc je od strani intere-siranih storilo vse. Zdaj pa pride naloga na meredajne kroge, da vse potrebno udej-stvijo. Čc vse to vlada prezre, potem sc bo v ljudstvu dvignila nezadovoljnost, ki se žc danes močno kaže, ker gotovi krogi nimajo umevanja za koristi tisočev, ki stradajo, prezebajo po tujini in po 80—100 km daleč v največje hribe nosijo svojo krošnjo, da si zaslužijo potrebni živež sebi in družini. Na tisoče jc ljudij, ki hodijo s suho robo po svetu, na tisoče jih je doma, ti suho robo izdelujejo. Na stotine je družin, katerim jc krošnjarija eksistenčnega pomena. Zato opozarjamo še ob pravem času vse merodajne faktorje, naj nc prezro poglavja, ki jc za narodovo premoženje in obstoj mnogih malih družin cminenlnega pomena. Opozarjamo poslance v Belgradu sosebno pa trgovinsko ministrstvo. Če sc vse to prezre ali porabi (!] bo rodilo zle posledice. Ljudstvo bo začutilo, da nimajo na merodajnih mestih nikogar, ki bi zanje skrbel, porodila sc bo splošna nevolja v iarodu, ki je interesiran na tem in izse- LISTEK. Fr. Stelč: XVII. umetnostna razstava- (Konec.) i. Na začetku je bil impresionizem, ki je v evropskem slikarstvu pomenjal svoje vrste zaključek dolge vrste z naturalizmom zvezanih slikarskih problemov, ki iih ie načel Giotto, končalo pa XIX. stoletje. Čista impressionista sta v svojem bistvu R. Jakopič in J. Vavpotič. In vendar tu že neizvežban opazovalec nedvomno zapazi veliko razliko mej njima. R. 'Jakopič je na ti razstavi sicer slabo za: slopan, menda ie preponižen in raje pusti druge v ospredje, saj je celo svoje lastne slike obesil na najneugodnejša mesta, izvzemšt Sipino. Duh iinpressionistov, ki jim jc bil umetniški problem vse, predmet pa čisto postranska stvar, živi v njem. In vender je Sipina več kakor zgolj problem svetlobe in barve. To je ena tistih slik, ob katerih se oko vzra-dosli in tu si najrafiniranejša umetnost podaja roko z najprimitivnejšo, kajti ta ima edini namen vzbuditi tiziološko estetsko zadovoljstvo, vzradostiti oko, to k čemer stremi takozvana ljudska umetnost, povsod, kier se še drži na višini umetnosti in pa najmodernejše strujc, ki se po svojem čuvstvovaniu zavedno in nezavedno prbližujejo primitivni umetnosti vseli dob in kultur. Tisto veselje nad barvami kot lakimi, ki zavedno ali nezavedno povzroči učinkovite kombinacijo barvnih potez, jc tudi, niku in novim smerem. Drugačen je V a v p o t i č. Po svojem iz- voru in sredstvih impressionist aii če hočete določneje pleinmairist; vendar zani ta umetnost že zdavnaj ni problem, ki ga zanima kot problem, ampak mu ie sredstvo, s katerim virtuozno razpolaga, v dosego drugih namenov pripovednega značaja. Razstavljenih jc več portretov, kjer gladko obširno pripoveduje o svojem predmetu, skoro bi rekli z neko konvcncionalno eleganco, novega pa ne najde v njem, globin njegove duše nam ne skuša odkrivati. Vavpotič si je vsaj eno desetletje že dosledno zvest, čuti se gospodarja svojih sredstev in ne čuti potrebe po novih; ona so mu priborila ugled pri občinstvu, ki jih začetka sicer tudi ni razumelo - in v tem tii skrivnost, da ie na ti razstavi v družbi, ki ga tu obdaja, ostal nekako pozabljen, čeprav jc razstavil 12 del. . F. Tratnik je mci vsemi naibol)sc zastopan, on ie središče razstave in ni slučaj, da se je občinstvo relativno naiveč zanimalo zani. zato so bržkone tudi globlii razlogi. Dobro jc, da ni razstavil samo poslednjih svojih reči, ampak dodal tudi nckai starejšega. Razstavil jc poleg risb topot menda prvič tudi skupino oljnatih slik. Zanimive so njegove grafike. Vidimo tu rafiniranega risarja, ki ga pravzaprav ni mogoče imenovati risarja, ampak slikarja v črno-bclem načinu — grafika. Zanimivo ic opazovati razvoj od Kovača (19081 do Beračev (1920) ali portreta Goljc (1919). Iz rafiniranega risarja stopa pred nas velikopotezen grafik, ki z elegantno potezo obdeluje svoje predmete. Isti razvoj od risanja k slikovitemu grafičnemu načinu nam predočuie razvoj od Slepcev do Hrepenenju in Zastave. Njegove grafične študije iz stare Ljubljane spadajo med najboljše, kar so dozdaj povedali umetniki o Ljubljani. V Trntniku sni" svoj čas prvič srečali novi dih iz zapadne Evrope — izrazitost, katere očeta sta bila Gaughin in mladi Picasso. Njegova sredstva, če tudi iinprcssionistična, so služila pri njem prvem pri nas novemu umetniškemu cilju — vsebinski poglobitvi v smeri impressiomzma, Še jasnejša jc ta njegova pre-hodnja uloga mogoče na njegovih oljnatih slikah. Njegova pacasta tehnika je naravnost vzeta iz impressionizma; svetloba je, ki daje življenje tem barvnim poezijam, ki imaje pogosto lesk dragih kamenov — tu sc mi zdi očividna. neka sorodnost z Jakopičem, mogoče samo dozdevna mogoče resnična — na njo sem mislil, ko sem dejal, da Jakopič preko svojega impressionizma daje roko modernim stru-jam. Tu naj bi bil tisti stik. Najboljše teh slik so Suzana, ki je silna v potezi čopiča, ki je direktno obliko ustvarjujoča. Kot blesteče prikazni sestavljene iz luči in dragih kamenov stopajo i/, skrivnostne megle ozadja pred nas ti portreti, n. pr. Slavec in Mira, kjer je slikar rafinirano izrabil v svoje namene strukturo platna. — Iz povedanega vidimo, da je Tratnik tudi vsebinsko središče sedanje razstave, vez mej obema poloma, mej katerima niha naša umetnost, kakor nam je tu predstavljena. Tudi Anica Z u p u, n e c izhaja od impressionizma, vendar se mu je oddaljila še dalje kakor Tratnik. Označuje jo v kompoziciji velikopoleznost, stilizira svoje predmete in njihova prostorna razmerja, da tem jasneje more zasledovati svoj cilj: monumcntalno-crnamentaliio razdelitev ploskve, ki se javlja tudi v velikopotezni iskani nenaturaljstični barvni linmpoziciji. Posebno karakteristični sliki sta Predmestje in portretna študija, ki jo je nazvala Pleinaire. Bržkone ic slučaj, da visi poleg Vavpotičevcga peinairc portreta g. P., vendar bi si mogli težko misliti poučnejšo paralelo kakor ta dva portreta. Dočim so za impressionista Vavpotiču merodajni naturalistični, v naravi opazovani refleksi in barvne in svetlobne igre, imamo tu pač po naravnih opazovanjih posnete, vendar svobodno hoteno in umetno sestavljeno barvno kompozicijo. Tudi kompozicija položaja portretiranega skuša bi f i pri Vavpotiču kar najbolj slučajna in neprisiljena, dočim jc pri Anici hote frontalna iskano izenostavljcna in nalašč za njeno nalogo postavljena. G. A. Kos je razstavil tri portrete. Tudi cn se je oddaljil od naturalizma, njemu portret ni več samo naturalistična podobnost s predmetom, ampak skuša iti globlje, za zunanje oblike in ta svoj poskus skuša podpreti tudi z zunanjimi sredstvi, z ornamentalno razdelitvijo ploskve in z barvno kompozicijo, Posebno jasno kaže to portret ge. Vide dr. Novakove, ki je iskan v vsakem pogledu in kjer je preračunjeno vse od poze gospe same do cvetk ob njeni strani in barvne kompozicije na efekt. Portret gdč. K. H. jc osredotočen na izraz obraza in v tem oziru, skoro bi dejal popolnejši kol prvi. Lastni portret je zopet iskan v kompoziciji in ves osredotočen na izraz oči, ki ga tudi popolnoma obvladajo. Najdalje po potu k ekspressionizmu sta šla tudi v slikarstvu brata K r a 1 i a. F. Kralj ima štiri risbe s svinčnikom (Krali Matjaž, Madona, Kalvarija in Malopridno drevo). O njih velja v bistvu isto ,kar sem povedal o reliefih. Za izraznost linije, ki ic tu nositeljica čuvstva in obenem posredovalka čudnega iz-rodka fantazije, jc posebno karakteristično Malopridno drevo. Umetniško najpopolnejša pa se mi zdi Madona radi primitivnosti sredstev, s katerimi je podana, in radi globoke neposrednosti izraza. To je klasična legenda v duhu tisočletne narodne tradicije. Pogled teh dveh oseb (Kosca in Marije), ki si stojita nasproti, je tako vso risbo dominujoč, da ta navidez brezpomembna risbica naisijajnejše dokazuje talent njenega vstvaritelja. V barvah ima on edino malo sličico Morska Zvezda, ki odgovarja popolnoma značaju barvnih slik njcgoveg.t brata ter nas opravičuje k sklepu, da je tudi kot slikar A. Ki aii učenec starejšega Fr. Kralja. A. Kralj jc razstavil štiri slike, od ka» Ijevanje bi se začelo še v večjem obsegu kot pred vojsko. Sklepamo: Mi smo se oglasili zdaj pa vi glejte, ki sedite, kot pooblaščenci države. — Kot so se oglasili krošnjarji, tako naj bi se oglasili tudi drugi, ki so in-teresirani na uvozu in izvozu v Avstrijo. Iz vseli glasov si referent napravi celoto in to bo ljudska želja in to bo ljudska korist in za to gre. Po Ljubljani kroži govorica, da so se tmljonarji, katerim je bilo stanovanje odpovedano, da se tako prisilijo k zidanju zatekli v Belgrad — k ministru za socialno politiko. Sliši se celo, da je slednji še naročil poverjeniku za socialno skrb, naj predloži prizive milijonarjev njemu v rešitev, To se zdi sicer neverjetno, pa mora biti vendarle resnično, ker izzveni tudi uradno poročilo, ki ga spodaj priobčuje-mo tako kot da računi poverjenik za socialno skrb tudi na odpor od zgoraj. Minister za socialno politiko se zavzema za milijonarje. Delavske in uradniške družine naj prezebajo tudi prihodnjo zi-too v vagonih, napol podrtih barakah, kleteh — podstrešjih, samo da bo nekaj de-feetin milijonarjev lahko še nadalje stanovalo takorekoč zastonj v tujih hišah — in da bodo rrtogL s prigoljufanim denarjem, ki naj bi ga zazidali, še nadalje verižiti in delati nove dobičke. Govorilo sc je že prej da je dr. Kukovec kot minister posredoval rpoverjeništvu za dve bogati stranki, sta imeli popolnoma neupravičeno velika družinska stanovanja, dasi bi lahko drugje stanovale, ter je hotel preprečiti, da. bi se morali izseliti, sedaj pa se kar en bloc zavzame za vse največje mogotce, katerim je bilo stanovanje odpovedano! Ta njegov korak mu gotovo dela čast in dokazuje kako umeva pristen demokrat socialno vprašanje. Toda tu je pa še skrajni čas, da poVc-oo g. ministru za socialno politiko jasno in odločno svoje mnenje, ki je obenem mnenje ogromne večine slovenskega ljudstva. Brez ozira na to, da nima kot minister nikakega naslova, da bi si smel lastiti pravice, ki nasprotujejo rraredbam skle-npmim od celokupne deželne vlade, je nje-gorv poskus čuvati: največje bogataše nekaj tako gorostasnega in tako vnebovpijo-čejja, da nima primere v nobenem eksperimentu kateregakoli demokratičnega ministra. G. minister je slep za vso bedo in revščino družin ki se potikajo po »stanovanjih«, ki še za živali niso primerna, on ne vidi bledoličnih in bolehavih otrok, ki spe v temnih in vlažnih luknjah, njemu gre samo za to, da bodo bogataši lahko Se nadalje na račun drugih udobno stanovali! Toda tu mu povemo, da sc moti, ako misli, da bo uspel, Kakor je razvidno iz sledečega uradnega poročila se stanovanjska naredba št. 166 izvršuje sistematično in dosledno, ter ji je žc sedaj zagolov-fjen precejšen uspeh. Ako se bo to tako nadaljevalo bomo imeli na zimo par sto stanovanj več kot jih jc sedaj. In to naj bi se slednji trenotek pogrešilo. Za nobeno ceno ne pa tudi če bi bilo treba rabiti silo. G, poverjenika za socialno skrb poživljamo, da pod* nobenim pogojeni ne odne- terih vsaka je novost za naše razmere: Marijino Oznanenje sem že omenil kot najizvrst-nejšo linearno kompozicijo, po koncenlrira-nosti vsebine na eri moment sc da ž njo primerjati edino Fr. Kraljeva Madona. Grandi-ozna v izraziti kompoziciji je mala sličica sv. Anton, ki pridiguie ribam, v priprosti barvni kompoziciji in izraziti očrtanosti meji ta slika na neposrednost primitivnih umotvorov. Ra-linirana v kompoziciji dveh sključeno sedečih prepletajočih se teles v četverooglat okvir, ki ga pretita razgnati, je slika Samson in Daiila. Nekaj bizantinsko fantastičnega in poduhov-Ijenega je slika Greh, rafinirana v kompoziciji križa in runogih teles, strnjenih v enotno konturo, pa tudi v izrazni koncentriranosti ideje slike na roko, ki se iz klopčiča teles pod križem izzivajoče dviga proti križu. 0 slikah velja v splošnem isto, kar smo povedali o plastikah, pristaviti moramo le še, da ie tu v službo izraznosti in dekorativnosti Bostavljena tudi barva. — Šc enkrat ponav-am: odkoderkoli imata Kralja svojo umetnost, eno jc ijotovo. da sta fo nedvomno dva rojena talenta. Oblika, tehnika se da izposoditi, priučiti, to pa, kar sc javlja n. ur. v Ma-doni in Koscu, v Malopridnem drevesu, v Zločinu, v Marijinem Oznanenju sc nc da priučiti, ampak mora biti prirojeno. M a k s i m Gaspari stoji ob strani vseh dosedaj imenovanih, nima stikov ž njimi in ga je treba presojati kot čisto poseben pojav. Snov dajo njegovim slikam domače šege in navade, kaka kitica narodne pesmi itd. Povsod porablja motive kmetske ornamentike in si jc vstvaril tozadevno čisto svoj slog, urav-uovesil si jc do gotove mere svoja izrazilna sredstva in ga ni mogoče prezreti. Najboljši je tam, kjer je čisto dekorativen in lahko izhaja brez človeških postav, za te pa si je vstvaril nek shema, ki se mu ga le redko posreči spraviti v sklad z ostalim, njegova umetnost je očividno rokodelska, ki se le redko povzpne do nekoliko ognja, njegovo stremljenje jc hvalevredno in prepričan sem, da temelji na iskrenem prepričanju, da je njegova oot pra/s. Razstava estane odprta še do konca tega meseca. ha, kajti v njegovem delu ga bo podpirala vsa javnost, « Uradno poročilo o izvrševanju stanovanjske naredbe štev. 166 se glasi: Zoper odpovedi stanovanj po naredbi št, 166 od ljubljanskih strank vložene prizive je poverjeniŠtvo za socialno skro v predpisanem roku (do 15. t. m.) rešilo kakor sledi: Izmed oseb, katerim je bilo stanovanje odpovedano na podlagi § 1., točka 1, citi-. rane naredbe (milijonarji), je posebna komisija na podlagi zanesljivih podatkov in informacij odbrala najpremožnejše. Njihovi prizivi (skupno 47) so se definitivno zavrnili. Od teh strank, od katerih nima v Ljubljani nobena svoje hiše, se bo v prvi vrsti zahtevalo, da se brezpogojno odzovejo določbam naredbe št. 166, Seveda ni mišljeno, da bi morale vse te osebe zidati nove hiše, kajti vsaka izmed njih je dolžna preskrbeti le sebi novo stanovanje. Tistim, ki bodo zidali nove hiše, v katerih bo več stanovanj, se bodo vsled tega lahko pridružili tudi drugi, kojih prizivi so bili zavrnjeni ter sami nc bi lahko zidali, dočim bodo brez težave prispevali k novi stavbi, bodisi z razpoložljivimi denarnimi sredstvi, stavbiščem ali na drug način. Vsekakor pa jc smatrati stranke, kojih priziv se je definitivno zavrnil, za podlago, na katero se bo oprla cela stanovanjska akcija, kolikor gre pri tem za zasebnike-mi-ljonarje. Poleg omenjenih 47 slučajev se je načelno zavrnilo še 31 nadaljnjih prizi-vov, ki so jih vložili manj premožni- za-scbniki-miljonarji. Tu se bo šele naknadno po zaslišanju prizadetih strank končno določilo, na kakšen način bodo morale sodelovati pri gradbi oziroma prirejanju novih stanovanj. Tem strankam je na la način dana možnost, da si same izberejo isti način sodelovanja pri stanovanjski akciji, ki jim bo povzročil najmanj škode. Posebna pozornost se bo obračala na one slučaje, kjer se nudi prilika, da se s prezidanjem (zlasti dvignenjem) že obstoječih stavb z razmeroma majhnimi stroški in malo vpo-rabo stavbenega materijala pridobi kako stanovanje. To jc važno zlasti radi tega, ker se bodo take prezidave lažje dogotovile v predpisanem roku kot nove stavbe in ker je treba delati na to, da se s čim manjšo vporabo materijala pridobi kar največ stanovanj. Prizadete stranke lahko v tem oziru koristijo sebi in olajšajo delo stanovanjskemu uradu, ako sc iz lastne inici-jative zavzamejo za vse take prilike, ki bi se dale ugodno izkoristiti ter stavijo stanovanjskemu uradu tozadevne konkretne predloge. Od prizivov, ki so jih vložile banke, zavarovalnico in druga večja gospodarska podjetja (§ L, točka 2 in 3 naredbe 166) se jih je zavrnilo 94. Tudi ti prizivi so se zavrnili samo načelno. To pa radi tega, da se da prizadetim strankam enako kot privatnikom prilika, da si s konkretnimi predlogi zmanjšajo neizogibne stroške, ker se bodo njihove želje po možnosti upoštevale. Jasno pa je, da od načelne zahteve, da mora vsako izmed navedenih podjetij brezp o.g o j-no sodelovati pri zgradbi, oziroma prireditvi novih stanovanj ne bo mogoče v nobenem slučaju odnehati. O pametni izrabi vseh prilik za prezidavo in adaptacije ter s primerno kooperacijo različnih podjetij, ki sama na sebi ne morejo zidati novih stavb, se bo dalo to vprašanje brez prevelikih težav ugodno rešiti. Vsi drugi prizivi so ostali nerešeni, kar se v smislu § 2, naredbe 166 smatra za ugodno rešitev, PoverjeniŠtvo za socialno skrb bo s pomočjo pristojnih oddelkov deželne vlade storilo vse potrebne korake, da se bo dobava stavbenega materijala po možnosti olajšala ter bo tudi v vseh drugih ozi-rih skušalo prizadete stranke kolikor mogoče podpirati, Ako se računi, da bs vsako podjetje sezidalo oziroma priredilo za svoje uslužbence povprečno tri stanovanja, se na p®dlagi navedenih številk lahko približno presodi, kakšen naj bi bil uspeh letošnje stanovanjske akcije. Precej strank se je že do-sedaj izjavilo, da bodo zidale. Da pa se tudi pri ostalih isto doseže in da se bodo ta zagotovila v polnem obsegu izvršila, bo treba, končne odloke, s katerimi sc bo strankam v najkrajšem času definitivno določil obseg in način njihovega sodelovanja pri gradbi, oziroma prirejanju novih stanovanj z^vso doslednostjo izvajati. Vsak odpor v tem oziru se bo moral brezpogojno in brezobzirno zlomiti. Edino na ta način se bo letos doseglo, kar se da in tudi mora doseči, kajti potreba, da sc stanovanjska beda do prihodnje zime vsaj za silo omeji, jc skrajna, bizičr.. in mor..-lična škoda, ki jo trpijo vsled pomanjkanja najskromnejših stanovanj srednji in revnejši sloji, jc tolika, da je ne odtehta nobena materijelna žrtev, PoverjeniŠtvo za socialno =!:rb. Poverjenik: dr. G os ar s. r. I. ski oriou-u m^rioru. Slavnostne gledališke predstave ob času 1. slovanskega orlovskega tabora bodo tri, in sicer: 29. julija Fr. S. Finžgar: Divji lovec (igrajo člani slovenskega mestnega gledališča v Mariboru), 30. julija A. Medved: Za pravdo in srce (igrajo člani Ljudskega odra v Ljubljani), 31. julija Ivo Vojnovič: Smrt Majko Jugovičev (igrajo isti kakor 29. julija). V gledališče gre od 700 do 750 gledalcev. Zato si bo treba poskrbeti vse vstopnice v predprodaji, ko bo razglašeno. Češkoslovaška organizacija na taboru v Mariboru. Poleg že objavljenih organizacij (dijaške, orlovske, mladinske, učiteljske), se nam javlja udeležba Kmetske zveze, ki pride pod vodstvom svojega voditelja Samalika, številno bo zastopana tudi delavska organizacija, Zveza malih kmetov (chalupnik) odpošlje večje odposlanstvo. Klub poslancev češkoslov. ljudske stranke odpošlje tri odposlance. »Krek«, jugoslov. akademsko društvo v Pragi se polnoštevilno udeleži mariborskega tabora. Akademski Orel »Kreka« nastopi z vsemi člani pri orlovski telovadbi. C. o, Troha Mihael, provincijal hrvatske frančiškanske provincije sv. Cirila in Metoda iz Zagreba se osebno udeleži mariborskega tabora- »Bog živi in blagoslovi katoliško manifestacijo katoliške misli,« zaključuje svoje prijavno pismo. Pevci in pevke kršč. soc. organizacij na mariborskem taboru. Takoj na prvi poziv pripravlj. odbora se je odzvalo za petje staroslovenske maše nad 300 pevcev in pevk, kar priča o veliki požrtvovalnosti naših pevcev in pevk, ki bodo večer za večerom žrtvovali, da povzdignejo mariborsko slavje. Vemo gotovo, da se jih še enkrat toliko potihoma vadi, zato prosimo, da tudi ti skromni pevci in pevke prijavijo svoje sodelovanje. Prijave in uaro-čila za note sprejema Pevska zveza »Ljubljana«, Ljudski dom, katera jc prevzela vodstvo in ureditev petja v Mariboru. Koncert »Ljubljane« na mariborskem taboru se bo vršil v soboto, 31. julija 1920 v veliki slovanski (Gotrovi) dvorani. Spored obsega v prvi vrsti narodne pesmi, katerih lepoto naj užijejo gostje. Na koncertu sodeluje kot pianist.inja češkoslovaška umetnica - Orlica s. Kreyzlova iz Brna. Vstopnice po 40, 30, 20, 6 K) se za sedaj naročajo pri Osrednjem pripravlj. odboru v Ljubljani (Lj. dom, II. nadstr.). Prostor pri koncertu bo le za 800 udeležencev in 500 stojišč, na kar opozarjamo vse one, ki si hočejo pravočasno zagotoviti prostore. »Ljudski oder« iz Ljnbljane priredi na mariborskem taboru slavnostno gledališko predstavo A. Medvedovo »Za pravdo in srce«, ki se v to svrho dramatično izpopolni. »Slov. Straža«, matica našega narodno - obrambnega dela priredi o priliki mariborskega tabora v soboto, 31. julija 1920 manifestacijo za naše zasedeno ozemlje. Na zborovanju govori preč. g. župnik in pisatelj Finžgar. Dunajskih Čeboslovakov pride večja deputacija na mariborski tabor, pridruži se jim zastopstvo dunajskih Slovencev. Spominske znake mariborskega tabora izdeluje češka tvrdka v Pragi. Osnutek je napravil akad. kipar Kralj. Veliki plakati za tabor se razpošiljajo prihodnji teden. Te plakate označuje velika priprostost, za katero se jo moral odločiti pripravlj. odbor iz gmotnih ozirov. Izdaja prvotno nameravanega plakata po krasni izdelavi ge inž. Vurnikove bi stala 100.000 K, znesek, ki bi težko obremenil račune pripravlj. odbora. Naša goreča beseda in agitacija naj to nadomestu Narodno predstavništvo. LDU Belgrad, 18. junija. 103, sestanek narodnega predstavništva je otvoril podpredsednik dr. Ribar, nakar je tajnik dr. Lončar prečital zapisnik zadnje seje, ki se ie odobril brez izprememb. Po končanih formalnostih jc zahteval posl. Jaša Pro-danovič, naj sc preštejejo prisotni po-slanci, da se ugotovi, ali je zadostno število navzočih. Po končanem štetju 6e ugotovi, da obstoja kvorum, nakar preide zbornica na dnevni red: Člen 9. volivuega reda. — Prvi govornik posl. Barac je v imenu Narodnega kluba govoril o volivni pravici onih naših sodržavljanov, ki imajo opcijsko pravico. O ti stvari sta govorila tudi posl. Manojlovič in Sekulič, ki je naglašal posebne razmere, katere obstojajo v Vojvodini. Zatem jc govoril bunjevski zastopnik Ivo Evctovič, župnik iz Baje, ki je zahteval volivno pravico tudi za one naše nemške in mažarske državljane, ki 50 žc dalje časa v nijiši državi. Po njegovem govoru je posl. Mita Klicin konstati-ral, da je besedilo člena9. dovolj jasno in da ni potreba nobenih izprememb. Posl. Jaša Prodanovič jc govoril nato za žensko volivno pravico in naglašal, da se ni noben govornik protivil ženski volani pravici s principijelnega stališča, temveč edino le radi oportunosti. V imenu SLS je govoril posl. dr. Hohnjec, ki je istotako zahteval za ženske volivno pravico. Svojo zahtevo je podprl na statistične podatke in konsta-tiral, da jc potrebno, da se da vollvna pravita vsem našim ženam, kakor se je priznala v občinah ženam v Sloveniji, ki so zahtevale tudi v javnosti svojih pravic. Naglašal je, da so ženske v vsakem pogledu popolnoma enakopravne z moškimi, ker stoji kultura žensk na isti višini kakor moških. Naglašal je tudi potrebo, da se mora omogočiti ženskam vstop v državne službe. Govorili so še poslanci Nedeljko-vič, Spopadijev in Žujovič, ki je protestiral proti opombam nekega predgovornika o naglašanju nemške kulture, Posl, Kne-zevič (socialist) se je zatern v svojem govoru zavzemal za nemško ljudstvo ter naglašal, da ni za zločince, ki jih je zakrivila nemška vojska, odgovoren nemški narod, pač pa kapitalizem, Zatem bi imel govoriti še minister St. Protič, ki pa je prosil, da bi smel govori i i jutri. Z ozirom na to jc predsednik dr. Ribar zaključil sejo ob 20.30 ter določil prihodnjo za jutri ob 16. Italijani in črna gora, LDU Belgrad, IS. junija. Iz Pariza brzojavljajo, da ves pariški tisk z rezervo pričakuje dokazov Giolittijevcga kabineta o zunanji politiki. Gouvain piše v »Jour-nalu des Dehats«: Znana jc smer politiko glede rešitve jadranskega, vprašanja. Skoro sc bodo pokazale razmere, v katerih' bo mogoče presoditi njegove namere. Sirijo sc glasovi, da namerava general Boppino Garibaldi izkrc-ili svoje čete v Črni gori. To bi bila ekspedicija, ki se more izvršiti edino z vednostjo italijanske vlade. Ako pride do tega, se bo to moglo zgoditi le s privoljenjem ministrskega predsednika Giolittija. Ta primer bo posebno važen in resen. Črnogorci bi se uprli in pognali Italijane v morje. Vsi'Črnogorci, izvzemši malo število onih, ki žive od tuje pomoči, so veliki patrioti in odkriti pristaši edinstva z Jugoslavijo. Oni nočejo imeti niti Nikite niti njegovih sinov. Ako se bo poizkušalo kaj z nasiljem, se bodo branili. G. Giolitti bi bolje uporabil svojo bojaželjnost v Tripolisu. ■ y Italija. D' Anounzievi arditi v Valoni, LDU Belgrad, 18. junija. Kakor poroča pariška vest, zahtevajo D' Annunzi-eve čete, naj se jih pusti odpotovati v Va-lono. Odšli bi v Valono na dveh bojnih ladjah, ki se nahjata na Reki, Giolitti in Francija. LDU Pariz, 19. junija. (DurJCU — Havas) Italijanski ministrski predsednik Giolitti jo poslal francoskemu mi ' trškemu predsedniku Millerandu brzojavko, v katerem izraža svoje zaupanje na zadovoljivo sodelovanje, ki naj, naslonjeno na tradicije in dosedanje prijateljstvo, še ojači medsebojno zvezo. Ministrski predsednik Millerand je v svojem odgovoru zagotovil Giolittija., da bosta obe vladi uspešno delovali na ohranitvi in razvoju zavezniške politike. Maiarska. Socialist? in volitve na Mažarskem. LDU Budimpešta, 19. junija. (DunKU) Vodstvo soc. dem. stranke je sklenilo, da se dne 11. julija vršečih volitev v občinske svete nc udeleži, in sicer iz istih razlogov, radi katerih se ni udeležilo volitev v narodno skupščino. Poljska, Nova poliska vlada, LDU Varšava, 19. junija (DunKU.) Nemško-poljski tiskovni urad javlja: Predsednik nacionalistično delavske stranke Prijski jc sprejel mandat za sestavo nove vlade. Boji z Rusijo. LDU Varšava, 19. junija. Frontno poročilo. Na severni fronti poizvedovalni boji. Naše čete so po trdovratnem boju zavzele Sokolov. Naše patrole so porušile dva mosta čez Berezino, ki se jih je posluževal sovražnik med svojo ofenzivo. V Po-lesju je sovražnik jel napadati pri Cerevcu. Krvavi boji šc trajajo. V Ukrajini je vse mirno. Anglija. Neodvisnost Irske. LDU Rotterdam, 19. junija. (DunKU) Njujorški poročevalec lista »Westminster Gazette« oriobčuje v svojem listu besedilo pisma, ki ga jc poslal Harding predsedniku ameriškega odseka za neodvisnost Irske. V tem pismu priznava Harding zasluge Ircev za Zedinjene države in izjavlja, da goji velike simpatije za gibanje, ki ima za svoj cilj neodvisnost Irske in ohranitev irske narodnosti. To je naravna želja vsakega naroda, ki ljubi svobodo. je, kakor smo že poročali, odpoklican od svojega dosedanjega mesta kot poveljnik Dravske divizije, ter pozvan na ugledno in vplivno mesto namestnika ministra vojne in mornarice v Beigrad. Ž njim izgubimo enega naših najboljših in najiskrenej-ših prijateljev. Prijatelji se izkažejo v žalostnih in nevarnih trenotkih življenja. Kot takega hranimo generala Smiljaniča, osvoboditelja naše Koroške in osvojitelja Prek-murja) vsi Slovcnci v trajnem in hvaležnem spominu. General Krsta Smiljanič je doma v Užicah na zapadnem Srbskem ter se je že v svetovni vojski izkazal kot izvrsten vojskovodja. Koncem leta 1918. je prišel v Ljubljano sprva kot šef vojne misije, ki jc imela nalogo, urediti po prevratu v naglici sestavljeno vojaško organizacijo Slovenije, Skupno s svojim pomočnikom podpolkovnikom Nedičem se mu je posrečilo spraviti kaotične razmere po prevratu v red in postaviti že februarja meseca leta 1919. komando Dravske divizije kot del jugoslovanske vojske v Ljubljani. Neumornemu njegovemu delu se imamo Slovenci zahvaliti, da je bila naša vojaška sila tedaj, ko so ogrožale koroške nemške bande že Štajersko, toliko močna, da je po njegovem premišljenem načrtu s čudovito hitrostjo potolkla in zdrobila nemško-koroško vojaštvo v prah, tako da mu je bila odprta cela Koroška. Pod njegovim vodstvom smo zasedli Celovec in staroslavno Gosposvetsko polje. Kmalu potem je zasedel naše Prekmurje in ga trdno branil proti vsem napadom. Ko so Italijani vprizorili v takozvani zaloški aferi smešno harlekinado, je bil zopet general Smiljanič, ki je trdno in uspešno branil avtoriteto naše države in našega vojaštva. Med našim in med srbskim vojaštvom in častništvom je bil odhajajoči general zelo priljubljen, ker je razumel z redkim taktom vezati oba plemena našega naroda v medsebojno razumevanje in sim- Eatijo. Pa tudi med civilnim prebivalstvom jubljane in Slovenije je užival general Smiljanič velike simpatije. Rad jc hodil ired narod in se ž njim po domače pogovarjal. Kjer je le mogel, je v svojem delokrogu pomagal domačim oblastem in do-, mačemu prebivalstvu. Posebno rad je imel Koroško in Korošce, ter se do zadnjega živo zanimal za procvit teh od njega osvobojenih krajev. General Smiljanič pa ni bil samo izvrsten vojak in strateg, ampak tudi povsem modern človek, ki se je hitro uživel y razmere na Slovenskem, ter njih posebnost, kjer je bilo treba, uspešno branil in poudarjal. Videli smo ga mnogokrat pri dobrodelnih in športnih prireditvah in sploh povsod, kjer je šlo za narodno stvar. Upali smo, da bode ostal do končne Ureditve naiših meja pri nas, ter da nam bode s svojim ostrim vojaškim in državniškim razumom pomagal in nas podpiral v težkih prilikah, v katerih šc živimo. Težko nam je, ločiti se od našega zvestega prijatelja. Uverjeni pa smo, da nas tudi na svojem novem in vplivnem mestu ne bode pozabil ter nam morda ondl še uspešnejše pomagal kakor do sedaj. Slovenski narod mu želi' ob njegovem odhodu iz Slovenije obilo čvrstega zdravja in najlepših uspehov na njegovem mestu. Vedno bomo iz srca veseli, kadar ga zopet pozdravimo v naši sredi, zato mu ne kličemo sedaj: Z Bogom, ampak: Na srečno svidenje! deželno brambo. Ta je v avstrijski armadi dal vso moč v roke judom in njihovim privržencem soc. demokraškim sodrugom. S pomočjo te oborožene sile so soc. demokrati hoteli strahovati kršč. socialce prav tako kakor posamezne dežele, ki so se borile za večjo avtonomijo proti pretiranemu centralizmu. Dalje je državni tajnik za šolstvo, soc, demokrat Glockel, začel uvajati v šole svobodomiselno in nekrščan-sko vzgojo, S svojih mest so soc. demokrati preganjali krščanske delavce in drž. kancler dr. Renner je sam nastopil proti procesijam presv. Rešnjega Telesa, Vse to je kršč. socialce prisililo, da so se soc. demokratom uprli, vsled česar je došlo do krize. To je resnica o vzrokih avstrijske vladne krize. Če »Naprej« govor dr. Ren-nerja zaključuje s pristavkom: »Klerikalne politične metode so povsod enake in — namen posvečuje sredstva!« — je ta njegov pristavek prav gotovo resničen, če se beseda »klerikalne« zamenja z besedo »socialdemokratske«. Nobena stranka — če izvzamemo seveda liberalce — s svojim programom tako ne slepomiši, kakor socialdemokrati. Le poglejmo, kaj počno pri nas! Pri nas so v besedah protikapita-listični, a se družijo s kapitalisti. Demokrati so v besedah, v dejanju pa zabavljajo zoper žensko volivno pravico. Svobodomiselni so, pa terorizirajo krščanske delavce in vpijejo po kancelparagrafu. Socialni so v besedah, pa v dejanju podpirajo protisocialna stremljenja demokratov. Na misel jim hodi le farška gonja in boj proti klerikalizmu. Kako si mislijo tega, so pokazali že v dejanju in besedah: krščanstvo hočejo uničiti. V te.a oziru pa naj bodo uverjeni, da bodo vse krščanske ljudi imeli vedno strnjene proti sebi. Če je to tista »klerikalna metoda«, ki se je boje, naj opustijo svojo metodo, naj krščansko prepričanje puste v miru, ter naj bodo res demokratični in socialni, pa bo konec njih tožba! In mi bomo rekli, da se je njihova politična metoda poboljšala. Žal, da o tem pri njih ni še sledu! 4- Slovenski Sokoli in Italijani na vsesokolskem zletu v Pragi, Včeraj smo priobčili odprto vprašanje jugoslovanskemu vsesokolskemu savezu, v katerem apelu-je primorski begunec na jugoslovansko sokolstvo, naj ne povzroči narodnega greha, da se skupno z oficijelnimi italijanskimi delegati udeleži sokolskega zleta v Pragi, V veliko zadoščenje nam je, ko beremo v današnjem »Slov. Narodu« izjavo starešinstva sokolskega saveza SHS v Ljubljani, da ga je vest o udeležbi italijanskih delegatov pri sokolskih slavnostih v Pragi presenetila, da sicer odpošlje de-putacijo v Prago, ker nc more priti iz Češke pravočasno odgovor o resničnosti vesti in da se deputacija takoj vrne iz Prage, ako se izkaže resničnost vesti in da se deputacija ne sme udeležiti v tem slučaju nobenih prireditev sokolstva v Pragi, ker smatra za velik narodni greh, ako bi jugoslovanski Sokoli bili tamkaj, kjer so Italijani Malo pa je verjetno, da so voditelji sokolstva zvedeli šele zadnji trenutek iz slovenskega časopisja, da pridejo v Prago res tudi oficijelni zastopniki iLa-lije, ko so gotovo o tem že pisali češki listi. Kje pa ostaja vzajemnost in medsebojno delo? Pa naj bo, kakor je, veseli nas gotovo, da hoče sokolski savez pokazati, da ni mesta Jugoslovanu ob strani onih, ki so nam ugrabili najzavednejše naše brate, ki še danes ogrožajo našo državo, ki nam onemogočujejo gospodarski razvoj, ki ravno sedaj tudi izjavljajo, da hočejo uveljaviti londonski pakt in ki so poleg vsega drugega zatrli tudi vsako narodno gibanje v zasedenem ozemlju, Ako je »Slovenec«, kaj doprinesel k vzbuditvi narodne zavesti starešinstva sokolskega saveza, nas to veseli radi dobre stvari same. Politične novice Politične metode. Včerajšnji »Naprej« je prinesel dolg članek o govoru avstrijskega kanclerja dr. Renerja. Ta Ren-nerjev govor, ki se peča s političnimi razmerami v Avstriji, je »Naprej« krstil z debelim naslovom: »Klerikalci so povsod enaki.« Dr. Renner je v svojem govoru, ki ga navaja »Naprej« skušal socialističnim svojim sodrugom pojasniti razloge, zakaj so v Avstriji socialni demokrati zapustili vlado in razbili koalicijo, Jasno je, da jc dr. Renner kot voditelj socialnih demokratov dolžil avstrijske nemške krščanske socialce. Očita jim marsikaj, česar ne bomo presojali. Med drugim pravi, da so kršč. socialci bili proti oddaji premoženja. Kakor smo mi poučeni iz kršč. soc. listov, ta trditev nc odgovarja rcsnici, pač pa je resnica, da so bili kršč. socialci tudi za oddajo premoženja, ki pa sc mora istočasno rešiti ko ustava. Ustavnega vprašanja pa so sc soc. demokrati bali lotiti, ker so s pomočjo dosedanje provizorične iu centralistične ustave imeli v rokah moč, da strahujejo celo deželo. Soc. demokrati so imeli v rokah najvažnejše resorte, med katere tc šteti rcsort državnega tajnika za Poziv vsem Vsi župani kranjske dežele iz kmetskih in mestnih občin, izvzemši mesta Ljubljane, se pozivajo, naj se udeleže slavnostnega sprejema Nj. Vis. regenta prestolonaslednika Aleksandra v Ljubljani v soboto, dne 26. t. m. popoldne v posebni skupini, ki bo stala na Dunajski cesti na prostoru med kavarno »Evropo« in gostilno »Pri Figovcu«. Preden odkorakajo korporativno na določeni prostor, naj sc zberejo vsi župani, ki se udeleže sprejema, v Mestnem domu ob 14. (ob dveh popoldne) ter naj tam v medsebojnem sporazumu določijo deputacijo, ki se bo drugi dan v nedeljo ob 15. (ob treh popoldne) poklonila Nj. Vis. regentu. Dnevn® ncwsc@. — Bratom Orlom! V dneh od 26. do 29. junija 1920 sc bo mudil v Sloveniji regent Aleksander. V njem pozdravi slovensko ljudstvo predstavnika edinstvene državne misli Slovcnccv, Srbov in Hrvatov, vladarja, ki hoče biti pravičen do vseh, ki v polni meri priznava pravice liudslva. Jugoslovanski Orel sc pridru- žuje sprejemu. Predsedstvo in Vaditeljski zbor 0. Z. izdajata v to svrho sledeča navodila; Bratje, ki sc udeleže sprejema v Ljubljani se zbero v soboto 26, junija 1920 ob 1. uri popoldne na vrtu Alojzevišča, odkoder se podajo k sprejemu. Z večernim vlakom povratek. Bratje v Radovljici, Tržiču, Celju in v Mariboru se udeleže sprejema v domačem kraju. Ljubljana, dne 20, junija 1920. — Vaditeljski zbor. Predsedstvo O, Z. — Kaj bo z draginjskimi dokladami za invalide južne železnice? Piše se nam: Vpokojencem južne železnice je vendar po dolgih šestih letih pripoznana draginj-ska doklada, čeprav je malenkostna, vendar je nekaj. Prosilo se je za enako vpokojencem državnih železnic; kaj pa je vzrok, da se to ni doseglo, bo treba na pristojnem mestu povprašati. K temu se bomo pridružili tudi mi železniški invalidi, ker so nas menda popolnoma prezrli. Kaj trpimo mi železniški invalidi, posebno pa še, ko si ne moremo nič zaslužiti, ne ve nihče, poleg teh nas je še mnogo, kateri imamo šoloobiskujoče otroke. Tem potom se obračamo na zavarovalnico za nezgode, da nam preskrbi draginjske doklade, kakršne imajo v Avstriji od 1, marca t. i, naprej. Ako spadamo še pod avsl-ljsko zavarovalnico, naj nam ista prispeva, če smo pa že samostojni, naj se nam pa tukaj nakaže. Obenem prosimo poverjeništvo za socialno skrb, naj se takoj zavzame za nas pri ministrstvu, da nam isto priskoči na pomoč in nas reši iz največje bede. Že naprej vemo, da se bo reklo: se ne more nič pomagati, ker je privatna železnica. Mi to dobro vemo in pravimo drugače: Železnica teče po našem kraljestvu in mi smo opravljali službo za dobrobit vseh ljudi, torej če nam železnica noče dati, mislimo, da je dolžnost naše države, da nam pomaga. — Prizadeti železniški invalidi. — Letovišča ob Vrbskem jezim. Dočim so druga naša letovišča za letošnjo se zono že precej napolnjena in prostori rezervirani, je v posameznih postojankah ob Vrbskem jezeru še mnogo prostora in še vedno prilika zasigurati si prijetno bivanje ob zmernih cenah čez poletje. Predvsem opozarjamo občinstvo na dobro urejeni etablissement Majernik ob jugovzhodni obali jezera in penziji v »Gostilni ob jezeru« (Pavlič) ali pri Strajniku v Ribnici. oleg tega so na razpolago poleg drugih tudi sledeča privatna stanovanja: V Ribnici: Vila Kompoš (pri Županu) 2 sobi z 2 posteljema, vezani po 20 kron dnevno; na Otoku: Vila Hauptmann Egidij, celo pritličje s 3 sobami, verando in kuhinjo s krasnim razgledom po jezeru 4000 k; v drugem nadstropju 2 veliki in 2 manzard. sobi. — Mleko, sočivje, sadje v hiši. Obsežen vrt. — Nad vilo Hauptmann stoji vila Friderika Wacenika. Oddasta se dve sobi z verando, kuhinjo, kletjo, električno razsvetljavo, vod. kloset za 3500 kron za celo sezono ali 20 kron dnevno. — Poverjeništvo za kmetijstvo v Ljubljani razpisuje mesto drž. vinarskega inštruktorja pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah. Službeni pogoji so razvidni iz razpisa v uradnem listu. Prošnje je vložiti do 31. julija t. 1. pri imenovanem poverjeništvu. — Zbirka za Koroško. Koroška rojakinja g. Mira Ipavic v Novem mestu je nabrala v propagandne svrhe povodom predsloječega plebiscita 891 K. — Darovali so sledeči zavedni novomeški gospodje in"dame: po 100 K brata Kobe po 50 K Ipavic Alojz, Kastelic Stanko, Ogoreutz Josip; po 30 K: Kostelic Edmund, Kussel Neža, Pauser Adolf, Sima Gal; po 20 K: Andrijanic Dragotin, Blažič Ivan, Jakše Franc, Mramor Mihael, Pavčič Jakob, Pi-ček Josip, Reitz Alojz, Samec Josip, Skale Otmar, Šetina Božidar, dr. Tiller Viktor, Turk Josip, dr, Vončina, Zurc Josip; po 10 K: Ahačič Luka, Barborič Lina, Budna Ferdinanda, Ferlič Martina, Germ Ruža, Jaki Fran, Kenda Mici, Kopač Leopold, Lobe Jakob, Rozman Alojzij, pl. Sopprett, Spore Anton; po 6 K: Kostanjevec Viktor, Mejak Feliks, Mežnaršič Alojz, Windischer Alojz; po 5 K: Bele Miroslav, Durini M., Kos Franc, Oswald Fani, Pintar Mici, Pod-krajšek Rudolf, Rifelj Petrina, Uderman Andrejko, Zobec Franja; po 4 K: Weixler M.; po 3 K: Jakac Josipina, Povh M.; po 2 K: ing. Kobal. — Zbirka se nadaljuje. _ Prosvetno delo v zasednem ozemlju, »Goriška Straža« poroča iz Idrije: Takoj po končani svetovni vojski so katoliška prosvetna društva v Idriji začela zopet redno delovati. Naj sledi kratko poročilo. Orli in Orlicc so do sedaj priredili v real-čni telovadnici tri javne telovadne večere, ki so z bogatim sporedom privabili mnogo občinstva v telovadnične prostore.Po-sebno učinkovit je bil zadnji nastop 23. maja t. 1. Proste vaje z rajalnimi pohodi članov in članic, ki so jim znali dahniti življenja, so sc izvajale z vso natančnostjo in prožnostjo. Orodna telovadba članov, ki so sc povzpeli do naravnost frapantnih vaj, jc vspela nad pričakovanje. Rekord pa je dosegla vzorna vrsta vaditeljev s posebnimi prostimi vajami, ki zahtevajo že visoko tehnično izobrazbo za^ izvajanje težkih in kompliciranih gibov. Tc vaje so nudile obilno estetičnega vžitka. Pri prostih vajah in telovadbi na orodju jc sviral orkester »katol. del, družbe«. — V zimski sezoni 1919—20. je imel Orel 20 predavanj. Orlice 11. Telovadba se vrši tri- 30. funij* 192f>, Stev, 138. red srednje šole aH pa šesti razred z odliko, je oproščen skušnje, drugi jo morajo delali iz matematike, književnosti Srbov, Hrvatov jn Slovenccv, zgodovine Srbov, Hrvatov in Slovencev, obče zgodovine in zemljcpisja in francoskega ali nemškega jezika. (Podrobni program zahtevane tva-rine za skušnje bo objavljen v Uradnem listu.) — Na ženskem učiteljišču Šolskih sester v Mariboru je vpisovanje, oziroma sprejemni izpit za I. letnik šolskega leta 1920-21 dne 30, junija. Istočasno so skušnje 2a posamezne razrede meščanske šole. — Pozor mizarji! Invalid Avg. Habič, Ljubljana, Sv, Petra cesta 42, je izumil novo orehovo lužilo (nuspajc), ki je razpošilja v steklenicah po 1 do 5 kg po povzetju za ceno 20 K za kg. — Ukradena konjska oprema. Gospodu poslaniku Jožetu Pogačniku v Podnar-tu sla bila ukradena ponoči od 16. na 17. t. m. iz zaklenjene lope 2 para prsne konjske opreme v vrednosti nad 200.000 kron. Kdor izsledi tatove, dobi nagrado. — Žaljenje kralja. Ljubljansko deželno sodišče jc obsodilo delavčevo ženo Ro-zalijo Mavričevo iz Podljubelja, ker je zakrivila pregrešek zoper domovino, vladarja in ustavo po § 91. srbskega kazen, zakona, peti odstavek, na tri leta strogega zapora. — Tatvine v »Karavanškem dvoru«. Deželno sodišče v Ljubljani je obsodilo zaradi nakupu sumljivega blaga Elizabeto Stiickl na 600 kron, Jožefa Winklerja na 1000 kron, Rozo Winkler na 400 kron, Jožefa Sušnika na -400 kron, Lucijo Hafner na 500 kron, Ivano Richel na -400 kron, Josipino Schmidt na 150 kron, Huberta Rebernika na 150 kron, Marijo Rebernik na 150 kron, Angelo Oraš na 50 kron in Julijo Pegrina na 150 kron globe, ker so kupovali blago, katero so od srede meseca oktobra do 28. novembra 1919 vojaki ukradli v skladišču poslovalnice Podgora, Gospodarske družbe za nakup in prodajo, katero je bilo v hotelu Karavanski dvor. Blaga v vrednosti 68.629 K 40 vin, in sicer sladkorja, kave, barhenta, riža, vreče, mazila za čevlje, cikorije, perila, vina, fla-nele, robcev in vžigalic. Od ukradenega tdaga so ga našli še v vrednosti 24.818 K. — Samomor, V Slivnici pri Mariboru je je dne 16. junija krog pol 7. ure zvečer ustrelil še ne 18 let stari fant Miha Lesjak, sin gostilničarja in župana. S krogljo kara-binke se je zadel naravnost v srce ter bil v par minutah mrtev. Vzrok: nesrečna ljubezen! — Lekarne podržaviti nameravajo v Avstriji. Najprej prevzame država dvorne lekarne na Dunaju in garnizijske lekarne po deželnih glavnih mestih. Sedanje zasebne apoteke preidejo polagoma v državno last; v bodoče bo smela otvarjati in voditi ozir. dajati v najem lekarne samo država. Vsak zdravnik bo smel imeti v zalogi najpotrebnejša zdravila za nujne slučaje. — Državna podpora Sokoiski zvezi. »Riječ« poroča, da je vlada dovolila So-kolskemu Savezu SHS 10.000 dinarjev državne podpore. — Samostojna trgovska akademija v Zagrebu. Ministrski svet je sklenil, da se visoka trgovska šola v Zagrebu odcepi od. tehnike in preustroji v samostojno trgovsko akademijo. LJubSianske novice. lj Za sprejem regenta. Prejeli smo: Za skupino narodnih noš se potrebuje nad 1600 oseb moških in žensk. Prosi se torej, naj delujejo posamezniki, društva in organizacije po deželi, v Ljubljani in ljublj, okolici, da bo udeležba čim večja. Potrebuje sc pa tudi nad 40 voz, okrašenih z zelenjem in zastavicami, na katerih se vozijo skupine iz posameznih krajev. Na veselič-nem prostoru se bo sestavila ženitovanjska skupina s 30 do 40 osebami. Prosimo vse one, ki žele nastopiti v tej skupini, da se zglase tudi za to. — Naša skrb bodi, da kar najslovesneje in v kar največjem številu pozdravimo svojega regenta in se mu predstavimo v nošah naših pradedov. Nastopiti moramo složno ne glede na stan, in ne glede na stranke; tu smo vsi edini. Ker pa je treba, da se natančno ve število udeležencev, ki bodo nastopili ali posamezno ah v skupinah, prosimo nujno, naj se nemudoma priglase vsi udeleženci ali posamezno ali v skupinah »Odboru za organizacijo skupin nar, noš«, Deželni muzej, Bleiweisova cesta, in to pismeno ali ustno (tudi lahko pri hišniku dež. muzeja). Navede naj se vrsta noše, ali s pečo, avbo, ali zavijačo v črni ali pisani obleki. lj Vodstvo okr. glavarstva v Ljubljani jc prevzel poverjenik na razpolagi g. Gustav G o 1 i a. Dosedanji vodja okr. glavarstva vi. svetnik Fr, Lasič je poklican v službovanje k poverejništvu za notranje zadeve. Ij Ustanovno zborovanje podružnice Jugoslovanske Matice za Ljubljano se vrši danes ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma. Člani naj se ga gotovo udeležij.o. Ob pol 10. uri bo predposveto-.vuiijc isto tuni. lj Jugoslovanska Matica. Kdor se še ni vpisal v Jugoslovansko Matico, naj to stori danes prod občnim zborom ob 'J. uri v Narodnem domu, kjer dobi takoj tudi izkaznico, da se lahko udeleži občnega zbora. lj Ustanovni občni zbor društva ?>Go-sposvetski zvon« se vrši v ponedeljek, 21. junija ob pol 9. uri zvečer na verandi hotela Union. Vabljeni so vsi, ki sc zanimajo za Koroško. Vabila se nc bodo razpošiljala. — Pripravljalni odbor. lj Koncert godbo Dravske divizije bo danes od 11. do pol 1. v Zvezdi na korist koroški deci. Vabi so k obilni udeležbi. Danes vsi v Zvezdo! lj Članice krščanskega ženskega društva vljudno vabimo, da se gotovo danes, 20. junija, ob pol 4. popoldne zanesljivo udeleže polnoštevilno nujnega posvetovanja. Razgovor se vrši v Jugoslovanski tiskarni, II. nadstr. Stvar je zelo važna. lj Krekova prosveta. Danes ob 6. uri zvečer zanimivo predavanje. Pridite v obilnem številu. lj Prodajo zastavic za okrasitev oken ob prihodu regenta je prevzelo ljubljansko ženstvo v korist Koroški. Prodajalo jih bodo na lastni stojnici pred Prešernovim spomenikom ves teden in danes pri pro-menadnem koncertu. lj Razočaranje. Na okrajnih' učiteljskih konferencah naj bi okraj. šol. nadzorniki poučevali učiteljstvo v vseh šolo-zadevajočih zadevah. Veselilo se je učiteljstvo mestne okrajne konference, ker je pričakovalo, da sliši po tako slovečem možu res kaj klenega. Pa koliko razočaranje! Iz pedagogike nič, iz didaktike nič, iz metodike nič! Ves Ganglov referat je izzvenel v praznih frazah. Skoraj me je sram, ker so poslušali tc pleve celo profesorji z učiteljišča. Kakšno sodbo si bodo ustvarili o učiteljstvu, če se višji šolski nadzornik, ki bi moral stati na višku pedagoške vede, tako diskreditira. Take prazne fraze bi morda nekoliko učinkovale po par litrih pri Stepiču v Šiški — ne pa na uradni učiteljski konferenci. Prav je zadel učitelj, ki je Gangla po tem nastopu označil tako-le: Kar je D' Annun-zio v italijanski armadi, to je Gangl v našem šolstvu. Veliko boljša sta bila referata tov. Rapeta in Kunavcrja in je učiteljstvo izreklo željo, da se objavita. Ganglov referat te časti ni dosegel in je res boljše, da ga ne razgali. Učiteljstvo, ki je slišalo tudi referat višjega šol. nadzornika Dr. Poljanca, je povešalo oči. Ugled učiteljskega stanu zahteva, da nam naš višji šolski nadzornik nc bode točil več take limonade, lj »Deseti brat«, narodna igra v petit dejanjih, spisal po Jurčiču - Govckar, ho uprizorjena danes ob osmi uri zvečer na Ljudskem odru. Igra jc polna zanimivih prizorov iz našega narodnega življenja in je ni treba šc posebej priporočati. Kdor želi vstopnic, si jih lahko kupi v predpro-daji danes predpoldne v trafiki gospe Mo-dicevc in cel dan v pisarni Ljudskega odra v Ljudskem domu. lj Društvo prijateljev humanistične gimnazije jc imelo včeraj popoldne na I. državni gimnaziji ob lepi udeležbi svoj ustanovni občni zbor. Otvoril je zborovanje v imenu pripravljalnega odbora prof. dr. Pipenbacher. Prof. Osana je pojasnil nekatere točke pravil, zlasti § 1., da jc bistvo hum. gimnazije enakomerna gojitev eksatnih ter jezikovnozgodovinskih ved. Nato sc je izvolil z vzklikom sledeči odbor: vladni svetnik dr. L. Požar, predsednik; prof. Josip Pipenbacher, podpredsednik; ravnatelj Fr. Novak, I. drž. gimn., blagajnik; prof, Jože Osana, tajnik; odborniki: šolski svetnik A. Bartel, dr. Jos. De-bevec, skriptor, dr. J, Glonar, dr. Fr. Jere, vseučil. prof, dr. Fr, Lukmann, prof. I. Maselj, gimn, ravnatelj dr. J. Tominšek. Pri debati se jc ugotovilo, da je bil oklic pripravljalnega odbora, češ, da bo društvo zgolj obrambno, preboječ. Po odločnih besedah novega predsednika ter gospodov prof. Vadnjala, preds. višj. šolskega sveta, dr. V. Koruna, dr, Srebrniča, dr. Glonarja in dr. Puntarja se je sklenilo, da mora društvo biti bojno društvo: pridobiti si mora nazaj vse izgubljene postojanke v Sloveniji, boriti se v korist naši mladi državi in mladini za strogo, a moderno urejeno humanistično gimnazijo, tako raz-rvano po nesrečnih »reformah« hivšega avstrijskega ministra Marcheta, ki je imel pred očmi edinole lagodno napredovanje in maturiranje sinčkov »višjih« stanov, resni mladini pa je s svojimi olajšavami samo škodil; sklenilo se je tudi, stopiti v stik' s Hrvati in Srbi ter tudi nje pridobiti za naš humanistični vzor, ki ima na Balkanu vršiti tako veliko nalogo. Reklo sc je tudi: od n a s zavisi, kje bo jugoslovanski Korint, kje Šparta, kje Atene. — Članarina je letno 2 kroni (50 par), ustanov-nina 40 kron (10 dinarjev). Član postape vsak', ki to javi enemu izmed odbornikov. Vabimo. lj Ljubljanskim društvom v vednost. Športnemu klubu »Ilirija« dohajajo neprestano prošnje za prepustitev prostore za telovadne nastope in celo veselice. S. K. »lliriia« daic ua znanje, da vsled Številnih lastnih prireditev ob najboljši volji tem željam ne moro ustrezati. Izvzeti moro semtertja le lulikoatlotičnc in nogometne tekme. Društva naj so obrnejo v teh zadevali na mestni magistrat, ki je poklican poskrbeli, da se v Ljubljani končno napravijo športni prostori in na Oddelek za telesno vzgojo pri poverjeni,štvu za socialno skrb, ki doslej sicer šc ni dal od sebe znaka življenja, ki pa bo brez dvoma smatral za svojo prvo dolžnost, omogočiti razvoj športa, torej skrbeti v prvi vrsti za igrišča in telovadišča na prostem. lj Corkveni vlomilci pod ključem. Zadnje čase so vznemirjale javnost poročila o velikem številu vlomov tako v Ljubljani, kakor tudi na deželi: tudi v več cerkev je bilo vlomljeno in se jc izvedlo več bogoskrunslev. Danes teden je pa izvedla ljubljanska policija udarec in posegla po veliki tolpi vlomilcev. Okoliški nadzornik Cajnko je aretiral zakonska Gorkiča, pri katerih so našli veliko sumljivega blaga. Vodstvo cele zadeve je prevzel šef detektivov g. revirni nadzornik Habe, ki je z največjo odločnostjo izvedel zasledovanja vlomilcev in vodil r, največjo natančnostjo zasledovanje: v nekaterih dneh je bilo aretiranih 17 osumljenih oseb. Družbo, katera ima na vesti med drugim tudi vlom v cerkvi na Rudniku, so vodili 26-letni Goričan Ivan Gorkič in njegova žena Neža Gorlcič, rojena Žonka in Ela Pere, katera je posebno nakupovala od zločincev ukradene reči. Zaprti zločinci so pri-poznali, da so nameravali opleniti stolnico sv. Nikolaja v Ljubljani in pa romarsko cerkev pri Mariji Pomagaj na Brezjah. Delali so velikopotezno Poleg navedenih so posebno znani zločinci še Karol Mi-šek, invalid Josip Kranjc, dalje so zelo prizadeti bivši orožnik Franc Klajner, mornar Jože .Takopila in Rus Letagin. Policijska preiskava je že malone zaključena, sodno preiskavo vodi preiskovalni sodnik g. dr. Kaiser. Mogoče bo že bodoča porota sodila zločinsko tolpo Gorkič in tovariše. lj Dar za oslepelo vojake jc prejel zavod mesto venfca na krsto umrlega gospoda kateheta opata Janeza Smreltarja od šolske mladine II. mestne deške ljudske šole vsoto 300 kron. — Po 'odvetniku dr. Juro Adlešiču je prejel zavod 1000 K kot globo v pravni zadevi Karola Pollaka proti R. Andretto. — Za slepo deco je darovala gospa Terezija Košir vsoto 30 K in neimenovana oseba 20 K. Vsem najsrčnejša zahvala! Posnemajte to humanitarno delo! — Gospod Frank Iludovernik, tajnik Slovenske narodne zveze, je poslal na gosp. Janko Klobčiča, člana kuratorija ža oskrbo slepcev v Ljubljani 10 dolarjev, za kar se zavod najsrčneje zahvaljuje. lj Avtomobil vojvode Mecklenbur-škega jc vozil tc dni s tako naglico skozi Spodnjo Šiško proti Št. Vidu, da ga jc policija ovadila. lj Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 6. do 12. junija 1920. Novorojenih 19, mrtvorojena 2, umrlo je 28 oseb, od umrlih jc 14 domačinov in 14 tujcev; umrli so za je-liko (vmes 3 tujci) 8, vsled mrtvouda 1, za različnimi boleznimi 18, za pljučnico 1. lj Pogreša se 821etni Janez Jereb. Pogrešani je odšel te dni od doma in se ni vrnil. Oblečen je v zelenkasto suknjo, siv telovnik, gladko ostrižen. Navado je imel, da se je sprehajal po Golovcu. Majsissuella pttrofilla. KRONSKI SVET, Belgrad, 19. junija- Danes se jc vi sil od pol 11. dopoldne do pol 2. popoldne pod predsedstvom regenta prestolonaslednika Aleksandra kronski svet, na katerem se je razpravljalo o spornih vprašanjih glede zakona o občinskem volivnem redu ter o ženski volivni pravici. Sklenilo se je, da so A^olivna pravica prizna ženskam v občinah, medtem ko se podelitev ženske voli vne pravice za, državni zbor prepušča odločitvi konstituante. Razprava o kancel-paragrafu se jc preložila na prihodnjič. Demokrati namreč še vedno forsirajo to vprašanje, pri čemur se sklicujejo na duhovnika, ki sc je v njihovem kiubu izjavil za potrebo uvedbe takega določila. ODGODITEV NARODNEGA PREDSTAVNIŠTVA. Belgrad, 19. junija. Z ozirom na sporazum v ministrskem svetu se bodo seje narodnega predstavništva odložile do 1. julija radi regentovega potovanja v Zagreb in Ljubljano. NARODNO PREDSTAVNIŠTVO. Belgrad, 19. junija. Na današnji seji narodnega predstavništva jc repliciral minister za konstituanto St. Protič na izvajanja posameznih predgovornikov z ozirom na člen 9. volivnega reda. Glede žensko volivne pravice jc izjavil, da sc za sedaj volivna pravica ženskam nc more dati, ker še ni došel čas za to. Ženske nimajo pri nas še marsikaterih drugih pravic manjšega pomena. Glede volivne pravica narodnih moDišia ostaja slatin ua svojem stališču, toda tozadevne odredbe ne morejo žaliti onih prebivalcev naše dr-, žuvc, ki po jeziku in običajih priznavajo za pripadnike naše narodnosti. Belgrad, 19. junija. Po repliciranju ministra Protiča na posamezna izvajanja predgovornikov sc je vršilo glasovanje o členu 9. volivnega zakona. V imenu Jugoslovanskega kluba jc izjavil poslanec dr< Hohnjec, da ostaja njegov klub na stali* šču, ki ga je označil v svojem včerajšnjem govoru, ko jc naglašal, da sc mora priznati volivna pravica vsem ženskam, bodisi delavkam, kmeticam ali meščankam. Upa, da bo to vprašanje došlo do jačjega izraza pri drugem čitanju. Posl. dr. Barac je izjavil v imenu Narodnega kluba, da od* stopa od svojega predloga glede volivno pravice narodnih manjšin ter se zadovo-i ljuje z izjavo ministra Protiča. Glasoval bd za člen 9., kakor ga jc predložil odbor. Pri! glasovanju je bil nato člen 9. sprejet. Pri1 razpravi o členu 14. so se izkazali demo* krati za zelo slabe demokrate, kajti njihov govornik dr. Paleček jc zahteval, naj sc za vsakih 140.000 prebivalcev uvede e« kvalificiran poslanec. Izmed slovenskih! demokratov jc bil pri tem najglasnejši dr< Brezigar, ki bržkone sam ne verjame, dal bo kljub uvedbi kvalificiranih poslancev, zopet izvoljen. Proti kvalificiranim poslancem so glasovali samo Jugoslovanski, klub, republikanci in socialisti. Belgrad, 19. junija. Na današnji seji narodnega predstavništva sc jc razprav* Ijalo o pasivni volivni pravici učiteljev ter; sc je sklenilo, da učiteljem ni treba opti* stiti službe za slučaj, da kandidirajo za poslance. REGENTOVO POTOVANJE. Belgrad, 19. junija. Regenta bodo-spremljali na njegovem potovanju na Hrvatsko in v Slovenijo minister za pošte* dr, Zrinkovič, minister za promčt dr. Ko-« rošec, minister za agrarno reformo dr/ Križman, minister za socialno politiko dr< Kukovcc in minister kraljevega dvorai Jankovič. Regent bo potoval iz Ljubljane} z avtomobilom v Celje in Maribor, odko-» der se bo vrnil z vlakom naravnost M Belgrad. VSTAJA V ALBANIJI. LDU Trst, 18. junija. »II Piccolo • po* roča iz Valone z dne 17. 1. m.: Ustaši sol demoralizirani, odkar so jih zapustiil jugoslovanski emisarji, ki so se vsled smrti Esad paše odstranili, in vsled okolnosti, ker ne prihajajo več ojačenja iz KoriceJ Opolnoči zapade ultimat, ki ga jc stavile* ustašem italijansko vojaško poveljništvov Po tem ultimatu morajo ustaši takoj za* pustiti zasedeno ozemlje v utrjeni valon* ski coni in morajo vrniti italijanske ujetnike, ki so zbrani v Vaizi, kjer se tudi nahaja italijanski polkovnik Cavallo in italijanski major Guada-Dupi. Glasom tega ultimata se prične italijanska ofenziva, da se kaznujejo ustaši, ako ne bi pristali na italijanske zahteve, ali ako ne bi odgovo* rili. Načrt za italijansko ofenzivo je gotov.* Zdi se, da jc italijansko vojaško poveljni* štvo prejelo iz Rima nalog, da zasede utr* jeno valonsko cono do Vojtize in reke Dri* nos. Navodila so točna. Generalu Piacen* tiniju je dano na prosto, da izbere sam čas za začetek ofenzive. Vest, da' se prevažajo, s krfskcga otoka v Butrinto orožje in mu* nicija na grških jadrnicah, je vzbudila ve* liko vznemirjenje. To orožje jc namenjeno za albanske vstaše. O provenienci tega' orožja ne more biti nobenega dvoma. Toi neugodno dejstvo jc mogoče, ker je bilo Italijanom onemogočeno nadzorstvo nad krfskim kanalom, vsled tega, ker so Itali* jani morali zapustili oporišče Sanli Qua* ranta. JADRANSKO VPRAŠANJE. LDU Trst, 18. junija. »Piccolo« poroea od 17. t. m.: V kolikor jc dosedaj znanega o programu Giolittija glede rešitve jadranskega vprašanja, izhaja, da bodo Italijani revidirali več točk, katerih sc jc tekom svojih pogajanj držal bivši ministrski pred* sednik Nitti. Sedanjemu ministrskemu predsedniku Giolittiju sc nc bo mudilo, da sklene dogovor. Giolitti bo čakal, da sei zganejo Jugoslovani kot prvi, tembolj, ke» so oni intere^rani na tem, da sc rešijo sedanjega nevzdržljivega položaja. BOJKOT MAŽARSKE. LDU Bern, 19. junija, (DKU) Švicarska brzojavna agentura poroča: Komite švicarske zveze delavskih strokovnih organizacij je objavil poziv glede bojkota proti Madžarski, ki veli glede stališča Švice: Železničarji, pošlni nameščcnci, postni uradniki in delavstvo Švice za enkrat ne bo aktivno poseglo v bojkolno gibanje, vendar pa ho pripravljeno. Brezdvomno je, da bo celokupno delavstvo in sploh vse prebivalstvo z vsemi močmi podpiralo bojkot na ta način, da ne bo oddajalo železniških in poštnih pošiljatev, pisem in brzojavk na Madžarsko. Ukrepi obmejnih držav se morajo podpirali tako, da bojkot ne bo obenem blokada obmejnih kolodvorov teh držav, ker bi se sicer na ta način gospodarski položaj teh džruv posebno Avstrija, znatno poslabšal. SESTANEK TISKARJEV. Zagreb, 19. junija. Tu bi se moral vršiti 27. junija sestanek vseh tiskarjev Jugoslavije. Sestanek pa jc radi regento-vega prihoda odgoden. ZAGREBŠKI OBČINSKI SVET. Zagreb, 19. junija. Zadnja desetorica komunističnih zastopnikov v zagrebškem občinskem svetu _ je izjavila vrhovnemu načelniku, da odlaga svoje mandate. Sedaj ge bo razpisala za izpraznjenih 20 komunističnih občinskih mandatov nova vo. Jitev. SETON WATSON. Belgrad, 19. junija, Seton Watson je prisostvoval včerajšnji seji narodnega predstavništva v diplomatski loži. BORZA. LDU Belgrad, 18. junija. Borza: 20 di-aasrjev v zlatu 23.10 — 23.30, angleški funti 70 — 75, francoski franki 158 — 162, dolarji 18.50 — 19.25, italijanske lire 121 — 123, levi 38 — 39, nemške marke 54 — 55, leji 50,50, drahme 210 — 215, češkoslovaške krone 55 — 57, avstrijske krone 13,50 — 14.50. Cerkveni vestnlk. c Jezuitska kapela. Danes zvečer ob & uri shod Bratovščine za srečno smrt Predmet propovedi: Smrt sv. Alojzija. Dffaškl cestnik. Pripravljalni odbor SDZ za Maribor v Ljubljani je te dni razposlal vsem dijaškim organizacijam po Sloveniji taborske izkaznice, ki naj jih razpečajo med tovariše in čimprej pošljejo denar na zgorajšnji naslov. Obenem svetujemo vsem udeležencem mariborskega tabora glede prehrane, da prineso s seboj skodelico in jedilno orodje. Priglasi se sprejemajo le še do 30. t. m. Slovenija! Z razpustom ravnateljstva si zgubila pljuča, zgubila si svobodo nad prometom in prosto trgovino. Odvisna moraš biti od gospodov, kateri bodo, ako bodeš kaj zaželela ali zaprosila imeli »vremena«. Pomoč jc nujna in potrebna! Napravite Vi Vašo in mi bodemo svojo dolžnost, in isto v takem obsegu, da bode veselje, katero sedaj zginja, prišlo zopet na površje, da bomo delali v blagor našega naroda ne oziraje se na breme, katerega nam nalaga delo, da povzdignemo ugled naše domovine. — Zagreb, 8. junija 1920 — Slede podpisi. SLOVENEC, dne 28. junija 1930. -r— 8te©«lBH© gaediiče. Drama. Nedelja, 20. junija, Veleja. Ab. D. Ponedeljek, 21. junija, Ljubosumje. Ab A, Torek, 22. junija. Ljubosumje Ab. E, Sreda, 23. junija, Ljubosumje. Ab. C. Četrtek, 24. junija, Pohujšanje v dolini šentflorijanski. Ab, izven. Petek, 25. junija, Favn. Ab. izven. Sobota, 26. junija, Ljubosumje, Ab. D. Nedelja, 27. junija, zaprto. Ponedeljek, 28. junija, Pohujšanje v dolini šentflorijanski. Ab, izven. Opera. Nedelja, 20. junija, »Vesele ženo windsor-ske. Ab. A. Ponedeljek, 21. junija, Jevgenij Onjegin. Ab. E. , Torek, 22, junija, II Trovatore, Ab C. Sreda, 23. junija, Vesele žene vvindsorske, Ab. B. Četrtek, 24. jun., Jevgenij Onjegin, Ab. A, Petek, 25. junija, Poljska kri. Ab. izven. Sobota, 26. junija, zaprto. Nedelja, 27. junija, Slavnostna predstava o priliki poseta Nj. Visočanstva prestolonaslednika. Ponedeljek, 28. junija, Vesele žene wind-sorske. Ab. C. niti železnico IjEibllaKii. Podpisani slovenski uradniki, pod-oradniki in uslužbenci bivšega železniškega ravnateljstva v Ljubljani, kakor tudi prometni uslužbenci, dodeljeni hrvaškim progam, vlagajo na podlagi žalostnih, življenjskih razmer sledeči apel: Podpisani železničarji prosijo in zahtevajo, da se takoj in nemudoma posreduje, da se vpostavi bivše ravnateljstvo dtžavnih železnic zopet v Ljubljani, ker se je sicer bati, da v nasprotnem slučaju zapusti polovica uslužbenstva svoja mesta in to iz sledečih razlogov: 1. Stanujoč še vedno po hotelih in gostilniških prenočiščih, toži večina naših železničarjev radi nesnažnih, nehigijenič-nih, mrčesa polnih sob, v katerih je prisiljena stanovati. Na privatne sobe ni misliti, kajti ako je slučajno kdo tako srečen, da jo najde, stane 500 do 800 kron mesečno, kar se pa z našimi dohodki kosati ne more. Da se nam stanovanja nakažejo, da bi živeli skupno z družinami, to je utopija, in nato niti nikdo ne misli. 2. Slovenski uslužbenci, katerim je bila usoda tako nemila, da jih je vrgla z lastnih domov, da morajo živeti ločeno od družin, so se naveličali obljub, da se jim da stanovanja, kajti s samimi obljubami se ustvarja nezaupanje. 3. Kako nam gredo tukaj na roko dokazuje dejstvo, da imamo službo vse nedelje in praznike, kar je proti službenemu pravilniku, kateri piše, da ima vsak uslužbenec dobiti vsako drugo nedeljo prosto. 4. Ako hočeš obiskati družino ali menjati perilo, moraš moledovati in ne samo to, napisati moraš celo prošnjo in jo kolekovati z 8 K, če prosiš za dopust, in potem lahko čakaš, ker imajo »vremena« in končno dopusta enostavno ne dovolijo. Vpoklicali so nas na Hrvatsko, da napravimo red in če so bili žc res teh nazorov in mnenja, bi nam pač morali biti drugače naklonjeni in nas drugače upoštevati, kajti 6 takim postopanjem se ne napravi red, ampak nered in delomržnost. O ukinjenih dnevnicah samskim uslužbencem nočejo ničesar slišati. Kako naj samec živi v Zagrebu ob plači 1000 K, od katerih mora plačati še hotel 150 K mesečno, bode vsakemu jasno. Brez priboljška ob tej hrani ni mogoče nikomur živeti, ker se je ista rapidno skrčila, ker moramo kuhinjsko osobje plačati iz lastnega žepa. Torej, to je tisti red, tisti kaos, tista tronija, o kateri so gotovi sanjači tako l*po pripovedovali bajke in obljubljali slovenskim železničarjem poštene domove. Evo Vam jih! Sedaj se sramujejo in se vprašujejo, kako popraviti ta nepremišljeni korak, kako zopet priti do reda in pravega koristoljubnega dela. Dnevnice uslužbenstva, ki znašajo približno 700.000 kron mesečno bi se lahko prihranile, ako bi prejšnje ravnateljstvo ostalo v Ljubljani, ker uslužlbenstvo dela i Luk le samo za Slovenijo, Torej tako se šU-i z našim denarjem? % pr Slovensko mestno gledališče v Mariboru. —- O imenovanem gledališču smo bili že poročali, da je bilo blizu razpusta ob končani letošnji sezoni. Dejstvo je, da je gledališki ravnatelj Hinko Nučič že imel podpisano pogodbo s kr, kazalištem v Za-gtebu na ono mesto, kjer je bil pred svojim odhodom 1, 1918 v Ljubljano, in nekateri drugi najboljši igralci so imeli že dogovore z gledališči v Ljubljani, Trstu ter drugod. Ko pa je bil v začetku junija t. 1, general R. Maister v Belgradu, je posredoval na najmerodajnejših mestih v to svrho, cla se slovensko mestno gledališče v Mariboru obrani in vzdrži še nadalje. Uspeh je bil ta, da je prišel intendant belgrajskega gle dališča profesor Milan Groll 12. in 13. t. m. v Maribor in kakor odposlanec ministrstva prosvete proučil sam vso zadevo. Na večjem posvetovanju v njegovi navzočnosti in ob prisotnosti poverjenika za uk in bogočastje dr. Karla Verstovška, dne 13. t. m. dopoldne se je zaokrenila stvar v to liko, da je po zatrdilih intendanta Grolla obstoj in razvoj slovenskega mestnega gledališča v Mariboru v nadalje omogočen s tem, da dobi zadostno državno podporo in se sprejme v razpredel pokrajinkih drž. gledališč. S pogojem izpolnitve danih obljub je ravnatelj Hinko Nučič na. zahtevo in prošnjo vseh navzočih izjavil, da bo ostal še v nadalje v Mariboru in bo odpovedal pogodbo s kr. kazalištem v Zagrebu. V enakem smislu bo vplival po možnosti tudi na vse one igralce, ki so že podpisali pogodbe na druga gledališča, — Vsa zadeva slovenskega mestnega gledališča v Mariboru pa ima veliko širši delokrog, kot se navadno misli in se tiče predvsem vseh Slovencev. Zato se bomo v najbližjem času pri tem vprašanju še nekoliko pomu-dili, za kar nam je že obljubljeno širše poročilo, •— Repertoar slovenskega mestnega gledališča ima v zadnjem času kakor posebno novost vprizoritev Ivo Vojnovi-čeve »Smrt majke Jugovičev« (premiera 8. junija 1920) v izvirniku. Tako se je posrečilo Nučiču v Mariboru ono, kar mu je še bilo pred letom v narodnem gledališču v Ljubljani zabranjeno. Predstava je uspela v splošnem zelo dobro, mestoma celo nad pričakovanje, tako da sme in more biti gledališče ponosno na takšen uspeh in napredek, — Zadnje dni je imelo gledališče dvoje gostovanj iz Zagreba: onka Savičeva (Morala gospe Dulske 14. junija) in Dragutin Freudenreich (Knjiga za pritožbe (18. junija). — V tekoči sezoni, ki se bo končala 30. junija t, 1. bo vprizorilo gledališče še dve novosti: Ivan Cankar: Kralj na Betajnovi in Maksim Gorki: Na dnu. Potem pa sc bo podalo osobje na umetniško gostovanje v Ptuj, Celje, Zagreb, Osijek, Novi Sad, Belgrad in drugam, kjer bo igralo samo izvirna slovenska dela, kakor so n. pr. med njimi: Finžgar, Veriga; Kraigher, Školjka; I. Cankar, Kralj na Betainovi.. Za polena, ki jih ic dobivalo gledališče med letom v obilici pod noge — najboljši odgovor. In da se še izrazimo končno u umetniški vrednosti dsdaiiškiii predstav, navajamo za to gotovo nepristransko mnenje intendanta Milana Grolla, ki jc izjavil, da stoji za onimi v Zagrebu gotovo v Jugoslaviji na prvem mestu. Izjava nc bo sicer za vse predstave točna, a celotno sc ji ne more ugovarjati. pr »Luč«, izšla jo U. in 15. štev. tega organizatornega glasila jugoslov. kak dijaške lige, ki prinaša raznovrstno vsebino. Dva članka: Borimo se do pobjede! — Smjernico j edinstvenega prosvetnega dela (slovenski). — Dalje: Ferijalni rad. — Ženski vjestnik. — Akademski vijestnik. Srednjoškolski vijestnik. — Bogoslov-ski vijestnik. — Djački svijet. pr »Ave Maria«, 10. štov. je prišla iz Amerike in prinaša zanimivo vsobino. Med drugim poroča o Zvezi katoliških Slovencev v Ameriki, ki so jo ustanovila, in ki ima namen združiti vso katoliške organizacije v eno močno zvezo, ki bo delovala za Boga in za blagor človeštv.. List prinaša tudi članek o pokojnem dr. Kreku. Dalje priobCuje nadaljevanje Ksaver-ja. Meška »Spomini izza tožkih dni,« kjer opisujo v poglavju »Vihar se začenja« pri-četek svetovne vojne. pr Ferdo šišič: Jadransko pitanje na konferenciji mira u Parizu. Zbirka akata i dokumenata. Autentični tekstovi (u hrvatskem prevodu) londonskoga pakta, kriške deklaracije, rimskoga pakta, ženevske deklaracije i sviju akata, koji se tiču našega narodnoga pitama pred konferencijo mira u Parizu, sve do posljednje note Wil-sonove i telegrama izmed Trumbiča i Nittija. U toj potpunoj zbirci dokumenata, što nam ju iznosi ekspert naše delegacije u Parizu, prof. dr. Ferdo Šišič, prikazani so svi stadiji naše borbe za ujedinjenje i za potpuno očuvanje svega nacijonalnoga teritorija. Najaktuelnija i najpotrebnija knji ga u današnje doba. Dobiva se u svim bolim knjižarama i kod izdavateljice Matice Hrvatske. Cijena K 24, za članove Mati-čine K 20. _ pr Euripidovc drame. Knjiga prva. Na-kcm Sofoklovih i Eshilovih tragedija donosi Matica Hrvatska u vrsnom prevodu K. Raca prvu knjigu Euripidovih drama: Alkestida, Andromaha, Bakhe, Elektra, Feničanke, Hekaba. Druga knjiga takodjer u štampi, a i treča če biti izdana još ove godine. Knjiga (433 stranice) stoji u knjižarama. K 24, a u Matici Hrvatskoj za članove K 20. pr Š. Urlič: Črtice iz dalmatinskoga školstva od dolaska Hrvata do god. 1910. Prikaz školstva u Dalmaciji za narodnih vladara iz raznih tudjinskih kuča, za mle-tačke republike, za prve austrijske uprave, za franeuske okupacije. Izdala Matica Dalmatinska. Druga knjiga izlazi takodjer ove godine. Članovima Matice Dalmatinske rezervirane su knjige, dok im se budu mogle poslati. Knjiga stoji u knjižarama K 12, kod Matice Hrvatske za članove K 10. Vanjske narudžbc izvršuje Matica Hrvatska u Zagrebu. V pojasnilo rentnikorn, ki imajo prejemati delavske rente iz Nemčije: Po prevratu leta 1918 so bili vsi inozemski socialno-zavarovalni zavodi zaradi prekinjenja poštnih zvez prisiljeni, ustavili nakazovanje rent V6em našim, v tuzemstvu bivajočim državljanom. Poverjeništvo za socialno skrb v Ljubljani jc vsled tega v nc-številnih primerih posredovalo za posamezne rentnike pri zadrugah in zavarovalnicah v inozemstvu in tudi v Nemčiji, obenem je direktno in preko ministrstva za socialno politiko v Belgradu interveniralo pri Reichsversicherungsamt v Berlinu. Ta jc nato pozval z okrožnico nemške socialne zavarovalne zavode, naj do daljnje odredbe nakazujejo rente v kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Tako se je potom Nemške Banke v Berlinu in ljubljanskega pošt-no-čekovnega urada nakazalo do meseca maja rente okrog 250 našim rentnim upravičencem. Nadaljnjih podatkov poverjeništvo še ni prejelo. Zadnji čas pa. jo Knappschafts-Berufs-genossenschaft, Sektion II, v Bochumu (Westfalsko), kjer je bila zavarovana večina naših rentnikov, začela na temelju § 615., ši. 3 V. V. O. (nem. drž. zav. reda) izdajati odloke s katerimi se našim upravičenim državljanom ustavlja nadaljnje nakazovanje njih rent, češ da »se kot ino-zemci prostovoljno običajno nahajajo izven Nemčije«, v katerem primeru počiva pravica do prejemanja rente. Zoper te odloke je poverjeništvo za socialno skrb vložilo za prizadete rentnike ugovore na pristojno prizivno stopnjo in bo na ta način izzvalo razsodbo Reichsversicherungsamta, kot najvišje razsojevalnc oblasti v teh zadevah. Zaeno je pa poverjeništvo ponovno poročalo pristojnemu ministrstvu v Belgradu, s prošnjo, da znova diplomatičnim potom v zadevi posreduje. Poverjeništvo za socialno skrb je pa poleg tega vsem tistim rentnikorn, ki so dokazali svojo delanezmož-nost in dejansko potrebo, dovoljevalo podpore iz razpoložljivih skladov. Raine norice. x Žena v narodni prislovici. Švicarji pravijo: Kdor ima ženo, ima breme. Nemci: Poslušaj svojo ženo in nikogar drugega, Francozi: Mož iz slame je več vreden kol žena iz zlata- Španci; Čuvaj sc hude žene, a ne veruj niLi dobri. Portugalci: Če je nimaš, jo poišči. Angleži: Ženski jezik ie meč, ki nikoli ne zarjavi. Škot: Delaj kakor že-, na hoče ali poči. Amcrikanec: Kdor jc izgubil ženo in bankovec za 5 dolarjev, je izgubil samo petsto centov (pet dolarjev.) Jugoslovan pravi: Žena je vrag. r Cene v Parizu. Znana pariška modna zaloga »Lomorc«, ena največ* jih trgovskih hiš v Parizu jo razposlala svoje kataloge, iz katerih razvi« dimo, da stane danes v Parizu ona bluza iz batista 6.50 frankov ali 71 K; bluza iz krepa 19 frankov ali 209 K; šivani tižmi 46 frankov ali 506 K; ženski čevlji 33 frankov ali 363 K. r Grška kraljeva dvojica v pregnanstvu. Bivši grški kralj Konstantin biva s soprogo v okolici Luzerna v Švici. »Le Cci de Pariš« piše, da je sedaj Konštantinovo financijelno stanje boljše nego lani, Naj-< večje dolgove je poplačal. V Grčiji je šo mnogo bogatih trgovcev, ki verujejo v Konštantinovo zvezdo in mu dajejo denar. Zlasti ga podpira grški bogataš Petralias iz Patrasa, ki je lastnik nekega velikega hotel v Curihu, Govori se, da neka bogata Amerikanka daje znatno podporo tudi Zofiji Hohenzollern, bivši kraljici, ki se šci vedno strašno hudujc na zavezniške vla-< darje in državnike. V razgovoru se izraža o Wilsonu: »amerikanska svinja«, o Lloyd' Georgeu: »angleški malopridnež«, o Clc* menceauju, da je lopov in apaš; privošči si pa tudi člane berlinske vlade. — Nekdo ji je poslal nekoč Kautskega knjigo, ki raz-! krinkuje povzročitelje svetovne vojno, Razkraljica je strašno besnela, ko je či-t tala stvari, ki se tičejo nje in njenih so-i rodnikov. Knjigo ji je poslal baje sam Kon<* štantin, ko je bil nekoč v Curihu, iz rado-« vednosti, kaj bo neki rekla o njej. r »Pa si dobite študiranega!« Neki go. spod pripoveduje: Pred nekaj dnevi mi je pripeljal K—ov hlapec voz premoga. Iskal sem človeka, ki bi premog zmetal v klet. Preden sem mislil, je bil pri rokah velik; močan mladenič, ki se mi je ponudil za delo. Vprašam ga, koliko bi zahteval za delo,. Odgovori mi: »Tri krone za meter!« Premoga je bilo 10 meterskih stotov, torej bi morčd plačati fantu 30 K. Pripomnil sem-da je njegova zahteva vsekako prevelika« Zaničljivo jc skomignil z ramo, se zasmejal in rekel: *Pa si dobite študiranega človeka, tisti bo zmetal ceneje!« In jc odkorakal. Jaz sem si vzel njegove besede k srcu, šel sem po lopato in sem sam zmetal premog v klet. — Dotični gospod je višji državni uradnik z akademično izobrazbo. r Razgovor s čičerinom, Francoski časnikar Pettit objavlja razgovor, ki ga jq imel s komisarjem za zunanje stvari, čičerinom. čičerin je mnenja, da sodi svet krivo, če nazivlje boljševike za zločincc, Oni so ustrelili samo 9000 ljudi, ki so sc pregrešili proti zakonu. Revolucija brez krvi je nemogoča. Časnikar ga jo vprašal: »Kdo je delavec?« »Vsakdo, ki producira,« je odgovoril Čičerin. Na vprašanje, čc tudi duševne delavce smatra za produccnte, je odgovoril z »da«. Izumitelj koristi splošno-sti bolj kot navaden delavec. Kdor sestavi kak stroj ima večjo zaslugo kot ta, ki z njim dela, Boljševiki nc bi mogli izhajati brez inteligentov. Čičerin pravi, da jc Francija največja sovražnica Rusije in da stoji ob strani Poljske. O miru v Brest Litovskem pravi čičerin, da je bil to geni-jalni napa!d Ljenina. Nemški polki, poslani v Rusijo, so bili prepojeni z boljševiškim duhom in zastrupili disciplino v armadi. Čičerin je zelo originalen gospod. Spat gre ob 7. tiri zjutraj in vstane ob 2. uri popoldne, Časnikarja je sprejel ob 3. uri zjutraj. r Amerika rabi delavccv. Kot poročajo listi iz Njujorka, so zapadne države nujno zaprosile, da sc olajša vseljevanje laških delavcev, ki jih potrebujejo. To ni čudno! Veliko ljudi se jo zdaj izselilo iz Amerike, ker so se razmere v Evropi tako korenito spremenile, r Kako stanuje boljševiška misija v Londonu? V Jond Streetu, znameniti ulici londonskega mesta se je nastanila boljše-viŠka misija, ki jo vodi Krasin. Posedujejo osem velikih prostorov v dveh nastropjin neke hiše, v katere pritličju je nastanjena neka banka. Misija ima osem telefonskih prog; nastavljenih je več angleških gospo-dičen-tipkaric; tam dela tudi dvajset sovjetskih nameščencev. Kljub pomanjkanju stanovanj v Londonu se jc misiji posrečilo, da je dobila v bližini urada tudi privatna stanovanja z vsem komfortom. Najemnina zato je malenkostna, v našem • denarju samo iO.OOO kron na teden. r Čuna zbirka. V Ameriki se je nahajal človek, ki je zbiral vrvi, na katere so sc obešali samomorilci. Včasi jc izdal ogromne svote za ta ali oni cksemplar, samo, da ga je dobil. Najstarejša vrv je bila ona, na katero se jc bil obesil njegov oče. Zdaj se je obesil sam in je zapustil zbirko svojemu sinu s pripombo, da mora uvrstiti y zbirko tudi zadnjo — njegovo vrv. Turisfika in šport. Ilirija II : Svoboda. Danes ob IS. uri na prostoru S. K. »Ilirije« nogometna tekma med II. moštvom »Ilirije« in »Svobodo«. Vstopnina: sedeži o kron, stojišča 2 kroni. (k) Lahka atletika. Športni klub »Ilirija« je pravkar uredil prostor za lahko atletiko. Tekališec, prostor za skok, diskus, krogljo in kopje je v redu; enako je poskrbljeno tudi za vse orodje. Interesenti — člani kakor nečlani — ki bi se hoteli intenzivno posvetiti lahki atletiki, tej najvažnejši panogi telesne vzgoje, se poživljajo, prijaviti sc potom dopisnice na naslov: Športni klub »Ilirija«, Ljubljana, (k) Tenis. S. K. »Ilirija« objavlja, da začasno vsled preobilice prijav ne sprejema več novih članov v sekcijo za tenis. 2e prijavljeni člani bodo o razdelitvi ur obveščeni pismeno v nekaterih dneh. (k) gjaročajte „Slouenca"g Gospodarstvo. g Izplačevanje ali podaljševanje kronskih 6 odstotnih državnih bonov s pravico do premije, ki ie bilo vsled brzojavne odredbe gospoda finančnega ministra začasno ustavljeno, sc pri finančni deželni blagajni v Ljubljani zopet n a d 1 j u j c. Izplača sc glavnica in obresti v vsakem slučaju, premija pa samo tedaj, čc jc številka dotičnega bona vpisana v spisku, ki ga jc prejela finančna deželna blagajna od generalne direkcije državnih dolgov v Belgradu. V tem spisku pa so vpisani vsi oni boni, glede katerih jc generalna direkcija državnih dolgov od denarnega zavoda, kjer jc bil bon prodan, prejela o tem precizno poročilo. Če to poročilo ni bilo predloženo, ali pa ni bilo precizno, potem bon ni vpisan v spisek in se torej premija zanj zaenkrat ne izplača, marveč se prino- sitclju takega bona izplača samo glavnica in obresti, glede premije pa se mu izda od finančne deželne blagajne posebno potrdilo. Premija sama se mu bo izplačala šc le tedaj, kadar bo po generalni direkciji državnih dolgov izvršeno primerjanje s knjigami dotičnega denarnega zavoda, ki jc bon prodal in prolongiral ter potrdil, da je bil bon res kupljen v dobi od 15. maja do vštetega 15, junija 1919. 1. Od bonov podaljšanih za 6 mcsccev se plačajo šest odstotne anticipativnc obresti, torej obresti, kakršnih danes nc plača za naloženi denar nobena banka in nobena hranilnica. Vrhu tega jc denar v državnih bonih absolutno varno naložen. Vsa natančnejša pojasnila se dobijo pri finančni deželni blagajni v Ljubljani, ki bo šla strankam v vsakem oziru na roke. Če kdo bona ne more ali nc mara prolongirati, naj ga proda takemu, ki bi ga rad prolongiral in po-magano bo obema. Lastnik dobi svoj denar, obresti in cv. premijo, kupec pa bon, katerega bi drugače ne mogel dobiti, ker država novih subskribentov ne sprejema, — Delegacija ministrstva financ za Slovenijo in Istro. g Avstrijski kreditni zavod za trgovino in obrt na Dunaju zviša svojo delniško glavnico od 200 milijonov na 320 milijonov kron ter emitira nove, na K 320.— se glaseče delnice, katere oddaja po nem. avstr, K 800, doštevši 5 odstotkov obresti od 1. januarja 1920 do dne vplačila. Sedanji delničarji dobe za vsakih 5 starih delnic pravico na 2 novi. Subskripcijski rok poteče dne 5. julija tega leta. Priglasitve sprejema tudi tukajšnji kreditni zavod za trgovino in obrt (Prešernova ulica 50), kateri daje radevolje vsa zaželjena pojasnila. Denar izgubila. Od stojnico na Vodniko vem trgu do Jugoslovansko tiskarne jc izgubila gospodična donar. V denarnici je hil tudi recept. Pošten najditelj naj izroči denar v strojnici Jugoslovanske tiskarno. Imate bolečine? V obrazu? V celem telesu? Vaše mišicc in živci Vam odpovedujejo? Poizkusite pravi Fellerjev Elza-iiuid! Bodete sc čudili) 6 dvojnatih ali 2 veliki steklenici 36 K. Ali trpite na počasni prebavi? Na slabem apetitu? Zaprtju? Proti temu pomagajo prave Fellerjeve El-za-krogljice! 6 škatljic 18 K. Prava želodec okrepčujoča švedska tinktura 1 steklenica 15 K. — Omot in poštnina posebej, a najceneje. — EujJen V. Feller, Stubica donja, Elza trg št. 134, Hrvatska._A Inuapri poštenega značaja za vodstvo ll!Vu!!ll nameravanega podjetja v Ljubljani se išče. Posebne izobrazbe ni potreba. Naslov pod šifro „za invalida" poštnoležeče, Ljubljana. 2435 Lep Dostronski zaslužek šlcS Ponudbe na upravo lista pod Zaslužek. If atnra v rlnua a,i zasebnica bi oddala luHBID VllUVn sobo (meblovano ali tudi ne) s souporabo kuhinje takoj ali do jeseni mladima zakoncema. Preskrbi vso kurjavo in plačani celo stanovanje Prijave pod „Mirna stranka" na upravo lista. -404 23 neoetane kot pocinjeno žično mrežo, matične rešetke itd, pri Paulmayers Nachfolger, Graz, Bruckcnkopfgasse. Steierm, 2184 V Clir/Sin želi vstopi eventuelno se V ulUuUU vdeležiti pri trgovskem ali Uidustrijskem podjetju v vseh upravnih poslih verzirana, akademično izobražena zaupna moč. Pismene ponudbe ponudbe na upravništvo pod Podjetje. Korespodentlnja ivll^To- polnoma slovensko in nemško in če le možno tudi hrvatsko korespodenco. Ponudbe pod „Stubica 2452" na upravo »Slovenca". Spričeval v izvirniku ne prilagati. 2452 Za dekoracijo »rs Njegove kraljeve visokosti regenta v Ljubljano, priporočam slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo raznih cvetočih in vednozelenih rastlin. Z odličnim spoštovanjem Anton Ferant, u-metni in trgovski vrtnar, Ambrožev trg 3. (Bivša cukrarna). 2436 7irfna nnnš/a dobro žgana se odda v tiillllO tlflBSU, opekarni v Doljnji Rad-vini pri Marihoru (tvrdka U. Nassim-beni, stavbeni mojster, Maribor, Vrtna ulica 12.) 2454 Hjra sredi Ljubljane, s 3 malimi sta-nSjU novauji je naprodaj, cena zelo nizka, kupni pogoji ugodni, pojasnila od 10. do 12. ure. Naslov pri uprav-ništvu tega lista pod štev. 2414. 21/Mlli sta naprodaj na Viru št. 3 pri JUnVl Domžalah. 2464 Razglas. Komanda Nušakove vojašnice v Trnovem proda od 1. julija 1920, naprej ves prodnciran gnoj od približno 200 konj. Reflektantje naj predlože ponudbe najkasneje do 30. junija 1920. za celo količino produci-ranega gnoja. Ponuditi je dnevno vsoto za vsakega konja. Ljubljana, dne 18. junija 1920. Proti napadi! V noči od 16.—17. t. m. sta bila ukradeni 2 popolni konski prsni opremi za bosanske konje. — Prosi se najditelja, da javi proti nagradi: J. Pogačnik, Podnart. Moderne etaminaste in batistaste W BLUZE ZA DAME -gpj v raznih barvah od K 120-— kakor tudi gflf- MOŠKE SRAJCE -^Ri od K160-— naprej, razni predpasniki in OTROŠKE OBLEKCE ~W>$. vse domačega izdelka, ter razno drugo blago se kupi po zelo nizkih cenah v modni in manufakturni trgovini Ivanka Praprotnlk, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. + Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, cla je naša sestra, teta, naša predobra mati Jera Hoasfia m. Lenče danes ponoči mirno v Gospodu zaspala. Pogreb se vrši v nedeljo dne 20. t. m. iz hiše žalosti Savlje št. 11 na pokopališče k Sv. Jurju. Rajnico priporočamo v molitev in blag spomin. Savlje, dne 19. junija 1920. Globoko žalujoča rodbina Joietova. Javna dražba. 11.800 kg Ia grških „Calamata" fig v malih vencih, se bo vršila dne 24. junija ob 10. uri dopoldne v skladišču „Balkan" Dunajska cesta 33. Blago je zdravo ter se bo prodajalo v celem ali v partijah po jako nizki vzklicni ceni. — Fige se lahko poprej nglp.rin.in Po 120 člo 260 kron komad razprodajam najfinejše 3 a m s k e slamnike LOKOIJlOfiilfl 7inaZ Si32C KV Isffi nov) in pretikalnik se proda radi povečanja obrata. Kje pove upravništvo lista pod št. 2396. ž^n^OI*? Po naizmerncJSih cenah i UZiUi , jn solidno izvršuje vsa tesarska in krovska dela na delu in blagu tvrdka Fran Marttnec, mestni tesarski mojster, Ljubljana, Prule 8. mvip/Zt iz kavčuka * CIRIL SITAR LJUBLJANA 'eira ces KrojaSka tvrdka Ljubljana, Sodna ulica št. 3 se uljudno priporoča za izdelovanje najfinejših oblek po najmodernejšem kroju. Zaloga angleškega blaga in listra. rslečl pomanjkanja prostora iz lastne trornice, dokler je kai zaloge. fltlCKCl KCS0T9CI, Cjubljana, 3lirska ltljca 2C) (z električno železnico do sr. Pefra cerkve). t mestni tesarski mojster Ljubljana, Linhartova ulica $t. 25 kupuje po najvišjih dnevnih ccnah razne vrste okrogli les, kakor tudi cele gozdne parcele. Razglas. Poštno in brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani bo prodalo na javni dražbi motorno kolo „Puch" v soboto 10. julija 1.1. ob 9 url dopoldne v „Tonhalle", Kongresni trg, najvišjemu ponudniku. Vzklicno ceno in kolek po lestvici III. je treba plačati takoj. V Ljubljani, dne 16. junija 1920. Priproslo Hišico skem, Dolenjskem ali v Ljubljanski okolici išče v nakup slovenska družina, četudi oddaljono od železnice. Pismene ponudbe vsaj do 26. t. m. s ceno na Franc Mravlja, Resljeva cesta št 25, Ljubljana. 2465 Veliko železno peč bljana, WoIfova ulica 12. 2453 Ujfa z gospodarskimi poslopji in 10 a IIljU velikim sadnim vrtom, pripravno posebno za obrtnika, ob državni cesti med Vižmarjem in Medvodami je naprodaj. Naslov pove uprava ..Slovenca" pod štev. 2457. (čepice) za častnike, orožnike in urad-ništvo se dobivajo zopet pri Ln&msik M, Krznar, Ljubljana, Gradišče 7. 2429 Smekov gozd Parceli 1686/15 in 1710/12 tik kolodvora južne železnice Verd pri Vrhniki (Ljubljanski vrh) sta na prodaj. Ponudbe do 31. julija 1.1. na Ivana CvenkI, Pesnica pri Mariboru. 2441 V v iiiiiiiiiiiiimwiwitmiimenmmt»m{»m.inmi«uK^:i>{^ini • . t • v priporoča v vtliki množini trgovina Avgust Čaflez v Ljubljani, Kolodvorska ulica štev. 35 in sicer: »Abadie«-papirčki 100 kom. . K 192-— »Samum«-papirčki 100 kom.. , 198-— »Abadie«-stročnice št. 2/75 z vato 1000 kom...... 60 — »Samum«-stročnice št. 2/75 z vato 1000 kom....... 60-— 111 < 1IIII ■ 1111111111111M (111111111111111M U11M111111M11'. i: N11111111M1111 \/ Ustanovljeno 1903. /a^tampilje ^f^jIz Muka in kOYin Ki&UMh^^k | Katalog franko~| I I W Pečati jL B Šablone M Klišeji za tisk ► ^Vzvftdne tinkalnice Modeli za predtiskanje perila itd. MfttlA V Datum-štampllje WOWW i lastnega izdelka. ANTON ČERNE graveur Ljubljana, Dvorni trg 1 Damski in otroSkl slamniki boljše vrste od 100 do 300 kron Modni salon Kozi m\l, LJubljana, Rimska cesta št. 6 NB. Trgovina bo radi počitnic od 15. julija do 15. avgusta 1920 zaprta. f železne, medeninaste in iz bronca zamline, poljedelstvo in industrijo vedno v zalogi pri Paulmayers Nachfolger, Graz, Brtik-kenkopigasse. Steierm. 2183 > > suho in mokro, kakor vse usnjate odpadke kupuje vsako količino Tovarna za klej v Ljubljani. Sodarske pomočnike, Ms njo Repič, sodarski mojster, Ljubljana, Kolezijska ulica 18. (Trnovo). 2383 Kol prodajalka ^ir^StrT; mestu. Ponudbe na upravo »Slovenca" pod šifro ..Poštenje 2415. Žične pletenine pocinjene ali nepocinjene izdeluje naglo in ceno Paulmayers Nachfolger, Graz, Bruckcnkopfgasse. Steierm. 2182 za domačo porabo in kmetijstvo. Rar-prodajalci dobe popust. Paulmayers Nachfolger. Graz, Briickenkopfgasse. Stm, 3184 namizno olie na debelo vedno 5—10% ceneje kot drugod. Stalno skladišče ▼ Zagrebu. Cenjen« naročbe vedno naravnost pri producentu: VLADIMIR JALIč, ZAGREB, PANTOV-ČAK 11. 2346 r. Mlin pisalne stroje ki so ravnokar prišli iz Amerike od glav. zastopstva Jugoslovanske banke v Zagrebu ima v zalogi v razni velikosti tvrdka K. Ar Kregar. Ljubljana, Sv. Petra c. 23. ordiuira od 8-10 ure dop. in od 2—5 ure pop. v delavnikih. Dunajska trgovska akademija Ustanovlj. 1857. Dunaj I., Akademiestirasse 12. | Državno veljavna spričevalo. I. Abiturientski tečaj. Traja od 1. oktobra 1920 do 30. junija 1921. Namen: temeljita trgovska izobrazba absolventov in absolventinj srednjih šol (juristi, tehniki, častniki). — Dopoldanski in popoldanski tečaji. II. Štiriletna akademija. Začetek študijskega leta 16. septembra 1920. Vzprejemni pogoj: dovršeni 4 razredi srednje šole. Pojasnila, prospekte in prijave (vpisovanja): Dunaj I., Akademiestrasse 12, vsak dan (telef. 506). Ravnatelj dunajske trgovske akademije Rudolf Barta. 0 topilo« Dobra« pri Oaljn (popr. Nonhans bel OUU) Žensko zdravilišče AkratoUrma 37° C izrodilo bogata na radiju iu ogljikovi kislini. — Nadomestuje v polnem obsegu Kranzonsbad. Izvanredni uspehi pri ienaklh in ilvSnlh boleznih, bolezni aroa, leflvlo. slabokrvnosti, rovm&tlzmn, protlnu iu vseh pojavih oslabelosti. — Termalno naravna ogljikovo kopeli, termalna pitna voda, Jeloznati vreloc. masaža, električno, solncno in zračne kopeli ter kopoli v vročem zraka. — Krasen park. Hmrokovi gozdovi, liivni izleti. Nikdar megleno! Voj. zdrav, godba. Sczija: maj-oklober. Prospekti zastonj pri npravl kopallšS«, S Et