Poštnina plačana v gotovini
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	... L 900
G o r 1 z 1 a, Riva Plazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . . .	... L 1.800
PODUREDNISTVO:	Letna inozemstvo . .	... L 2.800
T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
Leto XV. - Štev. 14 (736)	Gorica	-	četrtek	4.	aprila	1963	-	Trst	Posamezna	številka	L	35
Krik iz Korotana
ZDA IN EVROPA
O razmerah, v katerih živi slovenska manjšina na Koroškem, smo v našem listu že večkrat pisali. Sedaj pa je prišel od tam krik, ki je pretresljivejši kot vsi prejšnji, ker kaže na razmere, ki postajajo nevzdržne in to predvsem zato, ker je njih vzrok iskati v cerkvenih krogih. Kralj David pravi v psalmu 54: »Če bi me sovražnik sramotil, bi pač prenašal; če bi se moj črtilec vzdignil zoper mene, bi se pred njim skril. Toda bil si ti, drug moj, moj prijatelj in zaupnik, ki sva skupaj prisrčno občevala, v svečanem zboru hodila v božji hiši.« Zato je tem hujši, da take krivice prihajajo od strani tistih, ki bi zatirani manjšim morali biti prijatelji. Na Koroškem pa je drugače. Tam se zdi, da sedaj prihaja največje nerazumevanje prav od celovškega ordinariata. O tem piše v zadnji številki Naš tednik - Kronika pod naslovom: Kdo nosi v škofiji zadnjo odgovornost pred Bogom? Uvodnik je nastal zato, ker so v Dobrli vesi odstranili iz šole kaplana, ki je v šoli slovenske otroke učil krščanski nauk tudi v slovenščini. Zoper to so nastopili nekateri nacistični elementi v župniji in zatožili g. kaplana na škofijo. Ta je nato kateheta odstavila od pouka krščanskega nauka na tisti šoli.
Ob tem dejstvu, ki ni osamljeno v celovški škofiji, Je Narodni svet koroških Slovencev objavil članek, v katerem pravi med drugim:
»Vedno je bila največja nesreča za Cerkev, če je postala sužnja političnih struj ali žoga V rokah oblastiželjnlh diktatur, in ni mogla v miru in nepristransko brez razlike stanu in jezika učiti svoje vernike. Obdobje, v katerem zdaj živimo koroški Slovenci, je v cerkvenem pogledu morda najtežji preizkusni kamen v naši zgodovini.
Nikdar naši požrtvovalni, svojemu materinemu jeziku zvesti duhovniki pač niso bili tako kot danes brez vsake zaslombe in brez razumevanja cerkvene oblasti za naše življenjske pravice, popolnoma prepuščeni brezvestni gonji in napadom nahujskanih raznarodovalnih organizacij, ki se skrivajo pod svetohlinsko krinko navideznih verskih gibanj v spodnjem delu dežele. Na žalost ugotavljamo, da sl gotovi, po svoji dvomljivi preteklosti sumljivi elementi svojljo celo »dano« pravico, da nadzirajo naše duhovnike in kot edino zanesljivi poročevalci ugotavljajo »dejanske« jezikovne razmere in potrebe po naših župnijah, če jim postane kak duhovnik zaradi svoje doslednosti, ker pri veronauku upošteva družinski jezik otrok, neprijeten, ga zatožijo in posledica je prej ali slej ta, da mora brez zaslišanja in brez možnosti zagovarjanja In obrambe svojega stališča izginiti iz šole. Tako se bližamo vedno bolj kaotičnemu stanju, ko naše duhovnike ne bo več nastavljala in premeščevala cerkvena oblast po danih objektivnih dušnopastirskih potrebah, temveč razna društva staršev in tisti narodni nestrpneži, ki se spretno skrivajo v ozadju.
Nek takšen nestrpnež »častnega« formata, ki živi v veliki meri od našega slovenskega ljudstva, je na primer v Dobrli vesi ob priliki slovesnega evharističnega obhoda na praznik Rešnjega Telesa šel od ženske do ženske in jim naročil, naj za božjo voljo molijo vendar nemški rožni venec, ker bi se ob slovenski javni molitvi tujci lahko »zgražali«.
Vemo, da ima naš prevzvišeni nadpastir dobro, blago srce, odprto srce tudi za naše potrebe in da bi rad upošteval naše pravice, če bi drugi tega zavestno in sistematično ne preprečevali.
Pri tem pa le ostane odprto nadvse vuž-no vprašanje: Kdo nosi danes pred Bogom zadnjo odgovornost za usodepolna dejstva, da slovenski duhovniki ne smejo več postopati po svoji vesti, da se v šoli ne smejo več posluževati družinskega jezika, da ne smejo v šoli z otroki moliti v tistem jeziku, v katerem z njimi doma njih starši opravljajo običajne družinske molitve?
Kdo nosi zadnjo odgovornost pred Bogom, da se postavljajo naši duhovniki na zatožno klop in jih sodijo ljudje, ki zato nimajo legitimacije, ljudje, ki so vse drugo kot prakticirajoči katoličani? — Kdo nosi v škofiji zadnjo odgovornost pred Bogom, da cela vrsta naših otrok po raznih farah kljub prijavi k dvojezičnemu pouku leto in dan ne sliši več slovenske besede? — Ali tu, g. generalni vikar, ne vidite krivice, — tu, ko gre za naravno pravo našega slovenskega človeka in za od Vas tako poveličevano pravico staršev?
Kdo nosi končno zadnjo odgovornost pred Bogom za obstoječi manjšinski šolski zakon v današnji obliki: država ali cerkvena oblast? — Država je širokogrudno predlagala pri formulaciji tega zakona materinščino za učni jezik krščanskega nauka, cerkveni zastopniki pa so to edino pravično in krščansko rešitev preprečili in določili za manjšino krivično formulacijo, ki praktično izključuje materinščino pri veronauku in poleg tega omogoča — kar je v nasprotju z vso cerkveno prakso — učiteljem-laikom ne glede na njih svetovni nazor, da »nadzirajo« naše katehete pri poučevanju veronauka na dvojezičnem ozemlju.
Kdo nosi slednjič odgovornost pred Bogom v deželi za porazno dejstvo, da trpijo naši duhovniki na svojih postojankah dostikrat pravo mučeništvo? Na eni strani jim vest kot najvišji sodnik veleva dejanja, ki jih cerkvena oblast s svojimi odloki izrecno prepoveduje. Na drugi strani pa Jih vsak lahko napada In toži na najvišjem mestu in le malo je slučajev, da bi vzelo cerkveno predstavništvo v določenih primerih naše duhovnike v zaščito in bi jim nudilo možnost obrambe! Tako ni čuda, da se je ob tem žalostnem stanju v zadnjih letih osem slovenskih bogoslovcev izneverilo svojemu poklicu. Mlad človek bi moral imeti živce in svetniško stanovitnost, da bi sl še upal po teh poraznih spoznanjih vršiti duhovniško službo na dvojezičnem ozemlju.
Dolgo smo čakali, ponovno prosili, a vsa naša dokazovanja so bila na žalost zaman! Nikdar pa nismo grozili s štrajkom ali z izstopom iz Cerkve, kot z uspehom grozijo gotovi, cerkveni oblasti znani ljudje. Spričo zadnjih dogodkov v Dobrli vesi, ki so verjetno samo začetek že dolgo vsestransko zasnovane večje akcije, pa ne moremo več molčati. Ako ni človeka v škofiji, ki bi imel pogum In bi čutil dolžnost, braniti naravne pravice manjšine, potem apeliramo na pravični čut vesoljne Cerkve, apeliramo na krščansko čuteči svet zunaj naše dežele!«
Za zaključek hočemo navesti besede kardinala Pellegrinettija, ko je bil papeški nuncij v Beogradu: »Sv. Ciril Je ustanovil slovansko bogoslužje iz globokega prepričanja, da mora Kristus, ki razsvetljuje vsakega človeka, priti z vsako dušo v stik po tistem, po čemer se sleherni najgloblje, najnaravneje, najprisrčneje sporazumeva, to Je pa materin jezik, narodni Jezik.«
Sv. Cirila je katoliška Cerkev proglasila za svetnika, njegove nasprotnike, ki so že tedaj hoteli, naj Slovani molijo Boga samo po nemško in latinsko, je pa obsodila zgodovina in sv. Cerkev.
Letalski nesreči v Italiji
Po letalski nesreči pred tednom dni, pri kateri je izgubilo življenje vse spremstvo kralja Sabauda, moramo zabeležiti sedaj noro. V soboto 29. marca se je ponesrečilo potniško letalo »DC-3«, ki je letelo na progi Pesoara-Rim. Letalo je zajel silen vihar, ki je takrat divjal nad apeninskim gorovjem. Letalo je zadelo ob hrib Monte Faggia in šole v nedeljo zvečer se je iz-vidniškim letalom posrečilo, da so zapazila razbitine. Niso pa opazili znakov življenja. Na letalu je bilo osem potnikov, ki so vsi podlegli.
V	Evropi se je zadnje mesece mnogo pisalo in govorilo o potrebi samostojne obrambne atomske sile. Eni so to zamisel zagovarjali iz politično-prestižnih razlogov, drugi pa zato, ker dvomijo v pripravljenost Amerike, da bi v slučaju napada branila zahodno Evropo z atomskimi represalijami. Med slednjimi je najbolj glasen francoski predsednik De Gaulle, ki se je lotil izdelovanja nuklearnega orožja na lastno pest.
ZDA so od začetka gledale na to zahtevo evropskih zaveznikov precej skeptično. Zdela se jim je (in se jini še danes zdi!), da gre za s tehnično strateškega vidika čisto nepotrebno trošenje finančnih sredstev. Zaradi tega so dolgo o-klevali, če naj na to željo pristanejo ali ne. Končno je z Baham-skimi sporazumi konec minulega leta pristala na ostvaritev samostojne atomske sile v okviru A-tlantskega zavezništva, pri kateri naj bi vodilno vlogo imeli Velika Britanija in Francija. Angleški ministrski predsednik Macmillan je to rešitev sprejel s težkim srcem, ker je s tem angleška atomska samostojnost postala le simbolična. Postavljen pred alternativo, ali naj si Anglija na lastno pest in stroške ostvarf samostojno atomsko uradno silo ali pa sprejme vlogo, ki ji jo je nudil sorodnik z onkraj oceana, se je odločila za načrt večstranske atomske sile v okviru Nato-ja.
Francija pa je preko generala De Gaulla zavrnila svojo udeležbo pri tem načrtu, čeprav so se ji nudili ugodni pogoji.
Kljub temu si ZDA niso preveč burile glave. Dosledno svojim obljubam, vsebovanim v Bahamskih sporazumih, je predsednik Ken-nedy poslal v Evropo svoje posebne odposlance (Merchanta in Ste-vensona) da se z evropskimi zavezniki domenijo o praktičnem izvajanju bahamskih sklepov.
NOVE PERSPEKTIVE
Omenjena posebna ameriška odposlanca nista niti še povsem o-pravila svojega poslanstva, ko so se na vidiku pojavili že novi problemi, v luči katerih se zahodni evropski obrambi odpirajo drugačne perspetktive. Po prvih vtisih in poročilih sodeč, se te nove perspektive povsem skladajo z ameriškimi strateškimi načrti.
Poglejmo, za kaj pravzaprav gre. — V Washingtonu se je prejšnje dni mudil na obisku voditelj angleških laburistov*, Harold Wil-son, ki je pred kratkim nasledil pokojnega Gaitskella. Predsednik Kennedy in njegovi najožji sodelavci so ga sprejeli z velikim zanimanjem in spoštovanjem, kakor da bi šlo za kakega ministrskega predsednika. Politični opazovavci si to razlagajo s tem, da ameriška vlada vidi v Wilsonu bodočega predsednika angleške vlade. Zaradi tega so mu pripravili sprejem kot se spodobi, čeprav gre za voditelja demokratične levičarske stranke. Londonski »Times« piše: »Komu se bo čudno zdelo, da konservativna Amerika goji nade v zmage socialistov v Evropi. In vendar je Bela hiša dala razumeti, da bi ji morebitni uspeh laburistov na Angleškem ter socialdemokratov v Zahodni Nemčiji ne prišel ravno slabo.«
Več dejstev govori, da se je v ameriški diplomaciji marsikatero preveč togo gledanje spremenilo,
posebno odkar so ji nekateri evropski zavezniki začeli povzročati težavo za težavo. Zahtevali so, naj jim da atomsko orožje. Po dolgem oklevanju je Amerika delno pristala. Toda kljub temu stoji ameriška diplomacija še vedno na stališču, da je to s strateškega stališča nepotrebno. Angleški konservativci hočejo za vsako ceno ohraniti atomsko samostojnost Velike Britanije. — Vse drugače pa mislijo laburisti. Zato ni nič čudnega, če so ZDA Wilsonovemu o-bisku posvetile tolikšno pozornost.
MNENJE AMERIŠKEGA TISKA
Ameriški tisk je novim perspektivam glede odnosov med ZDA in Evropo posvetil veliko pozornost. Dokončna slika odvisi od vrste do-
V	prejšnjem tednu je prišlo do politične zaostritve na karibskem področju, kar je imelo takojšnje posledice na sovjetsko-ameriške odnose.
Protikastrovski begunci so napadli neko sovjetsko ladjo v nekem kubanskem pristanišču. Na krov ladje so odvrgli nekaj ročnih bomb. To je izzvalo oster protest sovjetske vlade, ki je obtožila ZDA sodelovanja pri tem nastopu proti-kastrovcev. Ameriška vlada je seveda obtožbo odvrnila in izjavila, da taka neodgovorna dejanja obsoja.
Kmalu za tem pa je neko kubansko letalo obstreljevalo neko ameriško trgovsko ladjo v mednarodnih vodah. Na oster protest ZDA je kubanska vlada priznala dejanje z izgovorom, da je šlo za pomoto. S tem opravičilom se je ozračje pomirilo.
Do 15. marca je zapustilo Kubo le tri tisoč sovjetskih vojakov od skupno 17 tisoč.
Bilanca rudarske stavbe v Franciji
Kljub številnim posredovanjem in znakom utrujenosti je stavka francoskih rudarjev prešla mesec dni. Morda bo stavke že konec, ko
BONN:	Italijanski	predstavnik Baclini
Gonfaloniori je uradno predlagal razširitev francosko-nemške pogodbe z dne 22. januarja letos na vseh sedem držav članic Zahodne evropske zveze (UEO). Na ta način bi se ponovno vzpostavilo sodelovanje med Evropo in Veliko Britanijo.
PARIZ: Francoska vlada je odgovorila na sovjetsko noto, s katero je sovjetska vlada protestirala zaradi sklenitve fran-cosko-ncmške pogodbe. Označila jo je za neutemeljeno. — Nič boljšega odziva ni enaka sovjetska nota doživela v Bonnu.
BUDAPEST: Ob otvoritvi novega parlamenta je madžarska vlada odredila večjo, amnestijo za politične pripornike. Doslej je izpustila že več sto takih političnih pripornikov, ki so bili zapleteni v dogodke leta 1956. Med temi je tudi Istvan Bibo, bivši minister v Nagyjevi vladi. Od amnestije so izključili kardinala Mindszentyja, za izpustitev katerega se baje vodijo še tajna pogajanja.
VARŠAVA: Na obisk je prispel metliški predsednik Lopez Matteo skupno z ne-
godkov, ki so sedaj v teku v Evropi. To so: volitve na Angleškem in v Italiji, umik kanclerja Adenauerja iz političnega življenja ter rešitev notranjih francoskih problemov po dolgotrajni stavki rudarjev. Po mnenju tega tiska se bo Amerika skušala bolj nasloniti na evropsko levico. To pa zaradi tega, ker je dokaj razočarana nad tako zvanimi desničarskimi strankami, ki bi hotele pod De Gaullovim okriljem ločiti Evropo od Amerike.
To so seveda zaenkrat samo u-gibanja, ki pa imajo v sebi vendar nekaj stvarnosti, ki je ne gie prezirati. V politiki ni nič večnega ali stalnega, zlasti ne v današnjih dinamičnih časih, ko je vse dogajanje v svetu v stalnem razvoju.
bodo bravci dobili v roke te vrstice, toda nekaj zaključkov lahko že sedaj potegnemo.
Prva ugotovitev je, da se je francoska vlada prvič znašla pred tako kompaktno solidarnostjo vseh slojev francoskega ljudstva z rudarji, da je morala popustiti na dveh frontah: najprej se je odrekla prisilnemu izvajanju mobilizacije in nato je pristala na povišanje mezd, čeprav ne v višini, ki so jo zahtevali rudarji.
Stavka je zajela kraje v Loren-ski pokrajini, kjer predsednik De Gaulle navadno odnese do 92% glasov pri volitvah. Le temu dejstvu se ima pariška vlada zahvaliti, da se sindikalni spor ni sprevrgel v političnega.
Gospodarska škoda stavke gre v desetine miliard. Samo rudarji so že izgubili eno mesečno plačo. Če stavka traja še deset dni, bodo izgubili vse, kar zahtevajo (to je 11% letne plače).
Bela smrt v gorah
V	nedeljo 30. marca je bela smrt zahtevala v avstrijskih hribih enajst smrtnih žrtev. Prvih devet je našlo smrt pod o gromnim plazom v gorovju Grinzensa. Pri drugi nesreči v dolini Sellerein je našla smrt ena oseba in enajsto žrtev je zahteval plaz, ki se je usul na smučarje v bližini Salzburga.
katerimi ministri. Pred Poljsko je mehiški državnik obiskal Pariz in Beograd, kjer ga je sprejel maršal Tito. — Tu so ob tem obisku javili, da bo v jeseni predsednik Tito vrnil obisk in da pojde torej v Mehiko.
MOSKVA: Mladi ruski pesnik Jevtušenko je na pritisk partije napravil avtokratsko o svojem delu in zadržanju v zadnjem času. Dejal je, da se je v svojem »Življenjepisu«, ki ga je objavil francoski tednik »EJcspress«, prenagnil in zašel predaleč od socialistične stvarnosti. — Tako se je Hruščevu posrečilo spet dati nagobčnik sovjetskim kulturnikom.
PEKING: Mao T se-tun g je prejel pismo sovjetske KP, v katerem vabijo Sovjeti kitajske voditelje na sestanek v Moskvo. Težko je reči, če bodo Kitajci sprejeli vabilo Hruščeva, saj ta ni pred časom sprejel Maovega vabila za prihod v Peking.
MOSKVA: Sovjeti so izstrelili proti Luni vesoljsko postajo »Lunik IV.«. Ni še znano, ali ima raketa za cilj pristanek na Mesecu ali pa samo njegovo obkražitev.
Zaostritev na Karibskem področju
* TELEGRAMI
Sped. m abbon. postale - I Gruppo
ČANSK1 NAVK
NEDELJSKI POČITEK
Kg je Bog na Sinaju ukazal posvečevanje sedmega dne, je dejal: »Šest dni delaj in opravljaj vsa svoja dela. Sedmi dan pa je sobota za Gospoda tvojega Boga; ne opravljaj nobenega dela ne ti ne tvoj sin ne hči ne hlapec ne dekla ne tujec, ki prebiva znotraj tvojih vrat. . .	Gospod je blagoslovil so-
botni dan in ga posvetil.« (2 Mojz 20,9-11).
Nedelje in prazniki so dnevi počitka. Tedaj se moramo vzdržati hudih naporov (hlapčevskega dela), ki jih imamo v tedenskih dneh.	Zato	so	težka telesna dela na	tiste praznične dni prepovedana,	razen	v	nujnih primerih (požar,	povodenj, razne nesreče).
Ob nedeljah in praznikih naj bi si nabrali novih moči za dela prihodnjega tedna. Telo in duh (razumskega delavca) potrebujeta počitka, duša pa naj se dvigne ob nedeljah k Bogu, kjer je njen stalni dom. Tedaj raje čitajmo dobre spise, se razveseljujmo ob lepoti narave ali ob kakih primernih igrokazih, za kar med tednom nimamo časa.
Ob nedeljah je najprimernejši čas, da se vsa družina skupaj zbere in se čuti vsaj takrat tesno povezana v družinski skupnosti in ljubezni. Lepo je, če gredo vsi skupaj k službi božji, sedejo doma skupno k mizi, ali si pripravijo kako skupno razvedrilo. — V takih dneh je tudi prilika, da obiščemo sorodnike, zlasti ne smemo pozabiti na bolnike in zapuščene.
Kdor ob nedeljah brez važnega vzroka opravlja hlapčevska dela, greši proti tretji božji zapovedi. Nedeljo skruni tudi nezmerno popivanje, hrupno razgrajanje, pretirano športno udejstvovanje, grešne veselice itd. — V stari zavezi se Bog s sobotnim počitkom Hi šalil. Tako se glasijo božje besede Mojzesu:	»Praznujte torej
soboto, ker je za vas sveta! Kdor jo oskruni, mora umreti; kaor-koli opravlja ta dan kako delo, bodi iztrebljen izmed mojega ljudstva!« (2 Mojz 30, 14).
Po kan. 1245 Cerkvenega zakonika imajo župniki v posameznih primerih in iz upravičenega vzroka pravico dati spregled od nedeljskega počitka posameznim župljanom ali tudi posameznim družinam v župniji.
pr
Ccrkv
življenja
Nova enciklika
Na tiho nedeljo je sv. oče po obisku v rimski župniji Sv. Bazilija javil, da bo pred veliko nočjo izdat novo encikliko, Id se bo začenjala z besedami »Pacem to terris«, Mir na zemlji. — Že iz začetnih besedi je razvidno, da bo predmet nove enciklike mir med narodi.
Sv. oče zopet med rimskim ljudstvom
Sv. oče Janez XXIII. je na tiho nedeljo nadaljeval svoje obiske po rimskih predmestjih. To popoldne se je podal v skrajni konec mesta, v San Basalio. Prekoračil je tako vse mesto, od trga sv. Petra, mimo Sv. Lovrenca do tiburtinske ulice. Na sto-tisoče 'ljudi ga je pozdravljalo ob poti, tako da je bil primoram večkrat ustaviti avtomobil. Vsa okna in balkoni so bili v zastavah in ob njegovem mimohodu so raz okna metali cvetje. Preprosti slavoloki so pričali o ljubezni tega delavskega okraja do rimskega papeža. Cerkev v tem okraju šele zidajo. Sedaj jo nadomestuje preprosita koča, zgrajena iz pločevine. Po običajnih pobožnostih v cerkvi je sv. oče spregovoril množicam in poudaril svoje veliko zaupanje v Boga in nenehno združenje z Njim. Od tod njegov mir in vedrost. — »Na svetu je mnogo zla,« je dejal, »a je tudi toliko plemenitih in dobrih duš, ki živijo v milosti božji. Papež,« je dejal, »ne oborožuje narodov, se ne peča s politiko, ne sklepa denarnih pogodb, temveč skrbi le za božje kraljestvo in oznanja nauk, v katerem je ponižnost in preprostost.« Navdušeno ploskanje je pozdravilo njegove besede in na povratku ga je zopet vzdolž vse poti do vatikanskih vrat čakala ogromna množica, ki mu je spontano pokazala, kako je priljubljen in kako si je z ljubeznijo znail pridobiti vsa srca.
Odločen nastop poljskega primasa proti zatiranju rojstev
Poljski primas kardinal Wyszynski je na tiho nedeljo odločno nastopil proti omejevanju »n kontroliranju rojstev od strani države. Citiral je večerno izdajo časopisa »Express Wieczomy«, ki omenja kako je SteviJo rojstev v Varšavi padlo od 16,3 v letu 1955 na 3,9 na tisoč prebivavčev v letu 1962. — »Citiral sem podatke poljskega tiska, da bi ne bil obtožen, kakor že neštetokrat v preteklosti, da šem svoje izjava zajel iz neverodostojnih virov. Po cestah bo rastda trava in poljski narod bo samo Se pritlikavec v primeri z drugimi in narod pohabljencev. Že večkrat so me imenovali in me bodo še imenovali sovražnika ljudstva. A ne bi bil vaš pastir, škof prestolnice in primas Poljske, če bi vam to resnico zamolčal. Ni mogoče doseči ekonomskega blagostanja za cano ubijanja tistih, ki imajo pravico do življenja,« je zaključil primas.
Ogrski primas je obhajal svojo 71-letnico
Dne 29. mai-ca je ogrski primas kardinal Mindszenty obhajal svojo 71-letnico, zaprt v ameriškem poslaništvu, kamor se je zatekel v jeseni 'leta 1956. Ogrske oblasti so ga leta 1949 obsodile zaradi »veleizdaje«. Po ogrski vstaji se je zatekel na ameriško poslaništvo. Kadarjeva vlada je sedaj odredila obsežno pomilostitev za politične kaznjence. Kardinal Mindszenty bi je lahko bil deležen, če bi predložil prošnjo za pomilostitev. A on tega ne bo naredil, ker bi s tem priznal svojo krivdo. Ogrska vlada je izjavila, da bo lahko prišlo do pogajanj glede kardinala, če bosta Vatikan in Wa-shington predložila ponudbe.
Medtem je bilo izpuščenih iz zapora devet katoliških duhovnikov, ki so bili leta 1961 obtoženi pri zaroti, ki da je imela namen ovreči vlado. Skupno z njimi so bili izpuščeni ha svobod6 tudi trije laiki, obtoženi sodelovanja pri isti zaroti. — Po-miloščen je bil tudi Mindszentyjev osebni tajnik rnsgr. Turczany, ki so ga 1. 1956 obsodili na smrt, potem pa mu kazen spremenili v dosmrtno ječo.
Ljubljanski pomožni škof
Sveti oče Janez XXIII. je dne 11. februarja tega leta izbral pihata in stolnega kanonika dr. Jožefa Pogačnika za pomožnega škofa ljubljanskega. Novi škof se je rodil dne 28. septembra 1902 v Kovorju. Klasično gimnazijo je končal v Ljubljani, kjer je bil gojenec Marijanlšča. Bogoslovje je Študiral v Innsbrucku v Avstriji, kjer je naredil tudi teološki doktorat. Kaplan je bil v Kranju in v Trnovem v Ljubljani. Leta 1937 je postal ravnatelj bivšega Mari-janišča v Ljubljani. Deset let je bil urednik publikacij družbe sv. Mohorja. Od leta 1945 je 'Stolni kanonik v Ljubljani.
Slovesno škofovsko posvečenje bo prejel v nedeljo 7. aprila. Posvečenje bo izvršil zagrebški nadškof Franjo Šeper. — Novemu pomožnemu škofu iskreno čestitamo, bolnemu nadškofu pa ponovno želimo zdravja.
Sveti oče v velikem tednu
Na oljčno nedeljo bo sveti oče v vatikanski baza liki blagoslovil oljke in se udeležil procesije.
Na veliki četrtek ob 5” popoldne bo sveti oče v sdkstinski kapeli daroval sveto mašo za člane diplomatskega zbora.
Na veliki petek ob 5h popoldne se bo sveti oče v vatikanski baziliki udeležil če-ščenja svetega križa.
Na veliko soboto ob 8h zvečer bo imel sveti oče velikonočni nagovor po radiu.
Na velikonočno nedeljo pa bo sveti oče ob 12.30 z zunanje lože bazilike svetega Petra podelil blagoslov mestu in svetu (Urbi et Orbi).
Dolgo časa so bili samo statistiki tisti, ki so vodili račun o tem pojavu, ki nam mora vzbujati strah: o izrednem nazadovanju rojstev v Sloveniji v povojnem času. Zadnji čas pa je le prodrlo spoznanje, da gre pri tem za usoden, za našo narodno usodo življenjsko važen problem, tudi v zavest širše javnosti, zlasti izobražencev. Prvi je opozoril slovensko javnost na u-sodni pomen nazadovanja rojstev in na posledice biološkega propadanja slovenskega naroda znani katoliški filozof Janžekovič v ljubljanski duhovniški reviji »Nova pot«. Od takrat pa se množe glasovi, ki povzemajo njegova svarila. Razni slovenski listi v matični domovini in v zamejstvu so že pisali o tem in v zadnji številki ljubljanskega štirinajstdnevnika »Naši razgledi« se je razpisal o tem celo vodilni teoretik za vprašanja socialistčne morale v Sloveniji dr. Joža Potrč. Njegov članek pomeni nekak odgovor »teološki fakulteti«
< mišljen je verjetno članek prof. Janžekoviča), »mladini« okrog revije »Perspektive«, ki je pisala o tem pod naslovom »Pomorjeni otroci«, in študentovskemu listu »Tribuna«.
LE OPRAVIČEVANJE REŽIMA
Dr. Joža Potrč ne zanika resnosti problema, ki ga predstavlja nazadovanje rojstev v Sloveniji, imamo pa vtis, da mu skuša s svojim člankom odvzeti ostrino in ga prikazati samo kot enega izmed »negativnih pojavov v družbi«. Kritikom v omenjenih revijah s »teološko fakulteto« vred očita, da so »neke (njihove) misli« le navidezno napredne, v resnici pa nesocialistične in bolj ali manj škodljive, češ da socialistična kritika mora biti »resna, dobronamerna, predvsem pa ustvarjalna.«
Pazljivo in večkrat smo prebrali Potrčev članek, pa vendarle nismo mogli odkriti v njem nič takega, kar bi bilo »ustvarjalno«. Zdi se nam le, da je imel z njim namen pomili ti javnost in nekako oprati današnji režim v Jugoslaviji krivde za nazadovanje rojstev oziroma na splave, ki se širijo kot kuga, iter jo naprtil »patriarhalno vzgojenim izkoriščevavcem«, kar pomeni z drugimi besedami, ljudem, ki do ženske in ljubezni nimajo »socialističnega« odnosa. »Odkar sem komunist, vem, da lahko samo socializem reši problem splava. iSamo da mislim danes, da te rešitve ne prinaša diktatura proletariata kot taka, ampak zelo žilav in dolgotrajen boj zavednih in požrtvovalnih ljudi za humanizem v socializmu,« piše dr. Potrč.
Ne odrekamo mu dobronamernosti In poštenih namenov v njegovem pojmovanju tega hudega problema, pač pa moramo ugotoviti, da se moti in da je v resnici ravno komunizem oziroma današnji režim v Jugoslaviji močno pripomogel, da so začele slovenske ženske tako hladnokrvno moriti svoje nerojene otroke, da nam vzbuja to celo strah za bodočnost slovenskega naroda. Res je, da je odstotek naravnega prirasta začel padati v Sloveniji že v letih med obema svetovnima vojnama, ker je to pač bolj ali manj reden pojav v vseh kulturno in gospodarsko razvitih državah v določeni stopnji njihovega razvoja (v Ameriki, ki je v gospodarskem razvoju pred vsem ostalim svetom, odstotek rod-tiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiliiiiiiiittiiiiiiiiiitiiraiiiiimiiiittmiiiiitiitiiiimiiii
Smrt katoliškega pisatelja
V	petek 29. marca je v Parizu po daljši bolezni umri pisatelj Heniry Bordeaux. bo-čakal je visoko starost 93 let. Napisal je mnogo povesti in romanov. V svojih delih je skušal popravljati škodljivi vpliv Zolajevih naturalističnih romanov. Več njegovih del je prevedenih v slovenščino.
Revizija cerkvenega zakonika
Sveti oče je imenoval člane posebne komisije, ki naj bi poskrbela za revizijo cerkvenega zakonika. Komisija šteje 28 kardinalov in ji predseduje kardinal Pietro Ciriaci. Norme zakonika je treba prilagoditi današnjim razmeram in jih spraviti v sklad z odločbami cerkvenega zbora.
Bratovščina sv. Cirila in Metoda v Trstu
Zadnja številka škofijskega lista tržaške škofije sporoča, da je bila v škofiji uradno ustanovljena Bratovščina sv. Cirila in Metoda. V škofijskem vodstvu bratovščine so: dr. Stanko Janežič, predsednik; dr. Angel Kosmač in g. Marij Gerdol, člana.
Ker smo v jubilejnem letu, ko sta pred 1100 leti prišla v slovanske dežele sveta brata Cirin in Metod, bi bilo zelo primerno, da bi bila bratovščina ustanovljena po vseh župnijah. Svojska naloga bratovščine je delo za zedinjenje kristjanov.
nosti spet narašča in zelo mnoge ameriške družine imajo danes že po 6, 8 ali celo 10 in več otrok), vendar pa je ostal v normalnih mejah, medtem ko je postal v povojni Sloveniji dejansko družbeno bolezenski pojav. Komunizem na splošno in jugoslovanski režim še prav posebej daje vrednost samo gospodarskim stranem življenja in v človeku vidi samo proizvajavca in potrošnika. Drugače o njem skoro ne govori in mu drugače tudi ne pusti do besede v političnem in v javnem življenju. Ta materialistična ekonomizacija vsega življenja je prepredla počasi vse mišljenje ljudi, tudi takšnih, ki so bili v začetku odločeni, da se ji uprejo. Saj je kot zrak, ki ga vdihavajo: navzamejo se ga, ne da bi sami vedeli, kje in kako. Izdihava ga vse družbeno življenje v današnji Jugoslaviji in kdor hoče družbeno obstojati, m o -r a dihati ta okuženi zrak, ker drugega ni.
»PROIZVODNI« MISELNOSTI JE OTROK V BREME
Taka miselnost pa seveda vodi do zgolj materialističnega oziroma ekonomskega vrednotenja vseh in tudi človeških vrednot. Ljudem je najvažnejša gonja za višjo življenjsko raven, za večjo proizvodnjo in večjo potrošnjo. To po splošnih kriterijih vladajočega sistema in njegovih teoretikov ni le normalno in pravilno, ampak celo zaželeno in moralno. V tem je praktična morala današnje jugoslovanske družbe. Ženski in moškemu s tako »proizvodno« in »potrošniško« miselnostjo pa je otrok seveda v breme. Ovira ju v njuni ekonomski aktivnosti in ograža njun življenjski standard. Zato se ga hladnokrvno znebita, še preden je rojen. To po njunem ni drugega kot ekonomsko upravičen akt in zdravniki jima v tem pomagajo ob odobritvi države in njenih zakonov, kar v njima samo potrjuje prepričanje, da sta ravnala pravilno.
Izgovarjenje, da socializem temu ni kriv in da obsoja »neupravičen« splav, je jalovo, ker stvarnost dokazuje, da je prav socializem, kot ga prakticirajo v Jugoslaviji, ustvaril v ljudeh tako miselnost in jih nagnal na tako pot. Ko smo brali v preteklih letih v ljubljanskem in v drugem jugoslovanskem tisku strastno zagrizene zagovore splava in sugestije ženskam, kako naj se izognejo temu, da bi zanosile, smo čutili, da izvira to iz takega ekonomiziranega odnosa do življenja, in mnogokrat smo imeli tudi občutek, da diha iz tistih pozivov pravo sovraštvo do otroka in do življenja, morda pa tudi do slovenskega naroda, ker je jasno, da ne more nihče zavajati slovenskih ljudi v ubijanje nerojenega naraščaja, komur je pri srcu usoda malega slovenskega naroda in kdor nima glede njega zahrbtnih namenov. Dejstvo je, da so se taki pozivi v Sloveniji najbolj pogosto pojavili in ker je s tiskano besedo na Slovenskem, kjer so vsi pismeni, in je splošna izobrazba precej visoka, lažje prodreti do ljudi kot
drugje v Jugoslaviji, je razumljivo, da so imeli tu tudi največ uspeha tako pri ženskah kot pri moških, ki jih zadene seveda enaka, če ne še večja krivda pri tem pokončavanju nerojenega življenja.
Za dr. Potrča je splav »nujno zlo«, za krščanstvo pa je samo »zlo«, ker nujnega zla ni. Vsako zlo, če je zlo, je odvisno od človeka proste volje in človek se mu lahko upre, če hoče, v še tako težkih okol-nostih. In po krščanskem pojmovanju ter verovanju je ubijanje zlo tiste vrste, ki mu pravimo smrtni greh. Tudi uničenje nerojenega otroka je umor, pa čeravno je storjen s pomočjo zdravnika v beli halji in z odobritvijo državnega zakona. To samo pomeni, da nosita svoj del krivde država in družba, ki to dovoljujeta, kajti že samo s tem to tudi pospešujeta in k temu navajata.
SPLAVOM JE VZROK TUDI GOSPODARSKO IZKORIŠČANJE SLOVENCEV
V	tem tihem odobravanju splava s strani vladajočih v jugoslovanski »socialistični« družbi pa je najbrž tudi preračunan namen, zmanjševati odstotek »neproduktivnega« prebivavstva v Sloveniji, ki služi motor proizvodnje v vsej Jugoslaviji. Čim manj otrok je v Sloveniji, tem manjši delež slovenskega narodnega dohodka bo šel zanje in tem več ga bo odteklo v osrednje državne blagajne. To je preprosta »ekonomska« kalkulacija ljudi, ki upravljajo z jugoslovanskim gospodarstvom, in Id se seveda odraža v zagrizenih pozivih k preprečevanju zanositve in v ustanavljanju centrov, kjer uče ženske, kako se z uspehom ubranijo otrok, ter v zakonodaji o splavu.
Po drugi strani pa je prav gospodarsko Izkoriščanje Slovenije še vzrok več, da se ljudje branijo otrok. Marsikak oče in mati se zgrozita ob misli, kako naj z vse prenizko plačo preredita še enega otroka, in se rajši odločita, da mu preprečita prihod na svet. Tudi v zahodnih državah, ki uživajo gospodarsko konjukturo, morijo nerojene otroke iz pohlepa po še večjem udobju in iz materialističnega pojmovanja življenja, vendar pa tu splav ni »nujno zlo« Iz ekonomskih razlogov, ampak le zavestno dejanje nemoralnosti, ki ne uživa potuhe državne zakonodaje in proti kateremu lahko Cerkev svobodno hastopa tudi v javnosti, medtem ko ji je to v Jugoslaviji onemogočeno. Tam ima tako imenovana socialistična morala monopol do vzgoje mladine v šolah in javnosti. In epidemija splavov je le posledica te socialistične morale in socialističnega gospodarstva, ne pa samo ostanek razmer od prej, oziroma »patriarhal-no« vzgojenih ljudi. Dvajsetletni in tridesetletni, a tudi petintridesetletni moški in ženske, ki danes morijo otroke, so tisti, ki sta jih vzgajala in oblikovala že komunistična šola, kultura In gospodarstvo. Njihovo mišljenje in ravnanje je izraz današnje, ne pa predvojne stvarnosti.	N.	H.
Dr.Franc Kovačič: A.M. Slomšek
Za stoletnico Slomškove simrti so lazaristi v Buenos Airesu ponatisnili Slomškov življenjepis, ki ga je napisal dr. Franc Kovačič in ga je leta 1934 in 1935 v dveh dolih izdala Mohorjeva družba. Kratko napotilo je novemu ponatisu napisal France Dolinar, ki je ob koncu knjige dodal še kratek pregled dosedanjega dela za Slomškovo beatifikacijo.
Knjiga je tiskana na čednem papirju in jo krasijo razne slike. V prodaji je v platno vezana, ki stane 2000 lir, in pa v karton vezana, ki stane 1500 lir. Kdor želi, lahko naroči novo knjigo pri upravi ' KG. V razprodajo so jo dobili tudi razni duhovniki in slovenske knjigam«?. Ta ponatis Slomškovega življenjepisa bo trajen spomin na Slomškovo stoletnico in bi bilo prav, da bi si ga oskrbele naše knjižnice, posebno šolske, saj ga nikjer ni več dobiti. Pa tudi drugi naj sežejo po tej knjigi, ki je do sedaj najbolj obširen Slomškov življenjepis, saj šteje knjiga 320 strani.
je. Je torej delavna in marljiva kot malokdo pri nas.
Njeno polje zanimanja so sodobna vprašanja filma in ženskega sveta. O tem slednjem govori tudi zadnja njena knjižica.
V	njpj je avtorica žbrala in povezala vrsto vprašanj, ki zanimajo ali bi vsaj morala zanimati sedanjo žensko, pa tudi vse, ki imajo opraviti ž dekleti. O tem nas prepriča že samo kazalo: Ženska nekdaj, danes ; ženska - mati; ženska in moški; družinsko življenje; ženska in delo; samski stan; ženska in moda ipd. Torej stvari, ki so vazne danes. Na vse gleda z očmi sodobnega dekleta, kii pa ve, da se moramo pri ocenjevanju teh vprašanj ozirati tudi na nauk Cerkve. Zato pa Zaključuje knjižico s poglavji: krščanstvo in ženska ter Beseda Petrovih naslednikov.
Knjižica je primerna bolj zrelim dekletom, materam in vzgojiteljem. Vsi ti bodo našli v knjižici marsikaj koristnega.
MIRANDA ZAFRED
Ženska in družba
V	zbirki salezijanskih knjižic je izšla knjižica pod zgornjim naslovom.. Miranda Zafred, ki jo je napisala, ni neznano ime na Primorskem. Pri knjižicah je že izdala eno o filmu; v KG jo tudi pogosto srečujemo ali pod pravim imenom ali pod psevdonimom. Tudi pri Mladiki sodelu-
Združeril romarji
Zanimivo romanje se pripravlja od 17. aprila do 9. maja. Približno 300 angleških katoličanov,. anglikancev in protestantov bo tiste dni poromalo v Sveto deželo. Udeležencem se bo pod vodsvom najvišjih verskih predstavnikov pridružilo 'tudi 40 francoskih romarjev, katere bo spremljal opat znanega benediktinskega samostana Bec Helum v Normandiji.
SLOVENCI, ali naj
..slovenske" kandidate?
Med prijatelji
Državnozborske volitve so pred durmi in naši ljudje se pomenkujejo, kako naj bi glasovali. Komunisti so pod vodstvom svojega voditelja Vidalija v veliki meri krepko pomagali, da se je kot protiutež njihovemu ekstremističnemu zadržanju prekomerno uveljavil neofašizem posebno v Trstu. Obe ekstremistični gibanji pa sta nam Slovencem zelo škodovali; komunistično z oznanjevanjem nove dobe in «fratelance», fašistično z ustrahovanjem in tudi smrtjo naših ljudi. Jasno je, da je to zadržanje ekstremistov v precejšnji meri vplivalo na nezaupanje in nerazpo-loženje glavne vladne stranke do nas. To skušamo postopoma z našo učinkovito prisotnostjo in s tehtnimi argumenti odstraniti. V takem težkem položaju demokratični Slovenci v zamejstvu gotovo ne pričakujemo zmagoslavja na teh volitvah. Zavedati se pa moramo vsi kot en mož, da so na tehtnici prevažne vrednote in naša še do sedaj v veliki meri nejasna bodočnost, da bi pri tem ostali križem rok. Naša načela, ki slone na veri, svobodi in demokraciji, morajo biti tudi pri tej novi preizkušnji naša zvezda vodnica in priprava na bodočo še večjo nalogo, ki nas čaka. Zato Slovenci na Goriškem kot tudi na Tržaškem in v videmski pokrajini, glejmo, da bomo pri tem važnem dejanju pravilno vrednotili predvsem naša starodavna načela. Zavedati se moramo, da so bili prav social-komunisti prvi, ki so podirali naše narodne postojanke in rušili na Primorskem našo slogo in edinost. Komunistična partija Italije se danes zaveda, krepko zaveda, da zaradi nepopravljivih napak, ki jih je storila na-pram našemu ljudstvu, ne bo naše dežele nikoli zavojevala s svobodnimi volitvami. Poteguje se pa pridno za to, da bi združila neznačajne ljudi, da bi jih tako tudi narodnostno izpridila in jih zavedla v armado italijanskih komunistov. S tem ho dosegla, seveda, če bo uspela, dva namena: prvič, upanje, medlo upanje, da v doglednem času podjarmi s silo našo de-želo: drugič, da se bo lahko bahala pred drugimi italijanskimi strankami, kako tu-di ona vrši nacionalno delo. Slovenci nalili krajev naj bi torej tlakovali le njim. Vodila pa naj bi nas »slavna« KPI.
Slovenci v Italiji smo močno raztreseni po treh provincah in ideološko ločeni. Levičarjem, kljub kandidaturi nekaj »slovenskih« kandidatov na podrejenih mestih, ne gre toliko za ohranitev narodne zavesti in za spoštovanje lastnega materinega jezika, kolikor za strankarsko politiko v stremljenju za prevzem državne oblasti in vladanja z diktaturo. Pa tudi izbira teh njihovih kandidatov, od katerih nas loči globok ideološki prepad, ni ravno posrečena. So to drugorazredni voditelji PSI in PCI, ki v omenjenih partijah pa tudi v raznih njihovih odborih ne bodo nikoli imeli nobene odločilne besede. Morali se bodo, kakor se morajo že danes, odpovedati vsaki možnosti samostojnih nastopov in, tudi če bi slučajno bil kdo od njih izvoljen, bo moral slediti predvsem ukazom in navodilom partije. Slovenci imamo na žalost prebridke izkušnje iz preteklosti! Saj so italijanski levičarski volivci vselej slovenske kandidate prezrli in preferenčni glas oddali samo kandidatom svoje narodnosti. Slovenski levi-
čarski volivci so med seboj v konkurenci tako, da nimajo nobene verjetnosti, da bi utegnili s preferenčnimi glasovi prekositi italijanske volivce.
Od Trbiža do Milj živi dobrih 80.000 do 85.000 Slovencev. Ce bi bili vsi v enem volilnem okrožju, medsebojno sporazum-ljeni in disciplinirani, bi si svojega poslanca pa tudi senatorja prav lahko izvolili. Razmere so žal povsem drugačne, in to tudi po krivdi tistih političnih utopistov, ki danes skušajo z mamljivimi besedami sejati plevel med zdravo slovensko ljudstvo.
Sprašujemo se, ali je danes, ko lahko svobodno in po mili volji odločamo, pametno podpirati napredni levičarski aparat, ki nosi v sebi tako veliko odgovornost za izumiranje naše slovenske narodne manjšine v zamejstvu. Njihovi klici na enotnost ter klici na pomasovljenje so le zadnji hinavski podvig, da bi se tržaškim, goriškim in videmskim Slovencem zopet prikupili in nato jim sedli ponovno na vrat.
Ako danes Slovenci trdimo, da so težke drobtinice z gospodarjeve mize, lahko u-gotovimo, da so še bolj grenke tiste drobtinice, ki jih delijo hlapčevsko prodani slovenski komunistični veljaki skupno z obljubami, ki jih ne bodo mogli nikoli izpolniti.
Naj le pustijo zato pri miru slovenske antifašistične, nekomunistične in demokratične glasove, ker jih niso vredni. Kajti znan pregovor pravi: »Kdor ima maslo na glavi, naj ne hodi na sonce«, naj ostane raje v senci.
Mnogi Slovenci so pri nas v preteklosti nepremišljeno poklonili svoje glasove revolucionarnemu komunizmu. Z veseljem lahko ugotovimo, da vsi od teh ne bodo svoje zablode ponovili. Počasi in zato z vso gotovostjo narašča prepričanje pri naših slovenskih ljudeh, da so vsi taki glasovi ne le izgubljeni, ampak tudi usodni.
V. M.
Proglas Skupne slovenske liste na Tržaškem
Skupna slov. lista je za prihodnje volitve izdala naslednji proglas;
SLOVENCI IN SLOVENKE!
Slovenska manjšina v Italiji mora imeti lastno politično organizacijo in lastne politične predstavnike. Le tako bo ohranila svojo samobitnost in ne bo utonila v morju italijanskih strank.
Slovenci bomo dobili svojega predstavnika v parlament le, če bo odločna večina naših rojakov glasovala za eno samo slovensko listo. Po zanesljivih podatkih živi v tržaškem poslanskem okražju dovolj Slovencev, da bi pri strnjenem glasovanju lahko zbrali tistih 35 tisoč glasov, ki so potrebni za izvolitev lastnega poslanca.
To je tudi eden glavnih ciljev, ki so si ga postavile slovenske skupirie, ko so še odločile ia samostojen hdstop. V ta namen so se združile v Skupni slovenski listi, katero podpirajo tudi tisti, ki niso vpisani v nobeno stranko.
SLOVENSKA ENOTNOST
Vsak otrok ve, da ne moremo doseči slovenske enotnosti v okviru te ali one italijanske stranke. Ce bi se vključili v italijanske stranke, bi se odpovedali narodnopolitični samobitriosti, se prepustili prostovoljnemu potujčevanju, se podredili tujemu vodstvu. Postali bi sredstvo, ki bi služilo koristim neslovenskih političnih strank. Edina osnova ia slovensko politično enotnost je prostovoljno vključevanje v skupnost, v kateri vsaka skupina ohrani svoj narodni, ideološki in politični program. Takšne osnove nam ne more nuditi ne komunistična ne socialistična ne katerakoli druga italijanska stranka.
Ne glede na izid sedanjih volitev pomeni sedanji samostojni nastop pri političnih volitvah nadaljnji važen korak za ustvaritev politične enotnosti slovenske skupnosti v Italiji. Nastop Skupne slovenske liste pri teh volitvah dokazuje vsem narodnim
nasprotnikom in omahljivcem, da se Slovenci v Italiji ne bomo nikdar odrekli svoji narodni samobitnosti in svojim pravicam. Dokazuje pa tudi, da ljudje, zbrani okrog Skupne slcr\’enske tiste, ne klonimo pred napori, ki so potrebni za dosego postavljenih ciljev.
GLASUJMO SLOVENSKO!
Iz navedenega izhaja, da bo vsak Slovenec na Tržaškem, ki bo volil italijanske stranke, glasovat proti prizadevanjem Z-a ustvaritev slovenske politične enotnosti, ki nam je krvavo potrebna. Upoštevajte, da bo vsak glas, oddan tudi za morebitne slovenske kandidate na itatijanskih listah, glas za italijansko stranko in ne glas ia slovensko stvar. Sleherni rojak, v katerem še bije Zvesto slcr\>ehsko sice, ima samo eno izbiro, eno samo dolžnost: glasovati za Skupno tržaško slovensko listo. Samo ta deluje za Uresničenje slovenske politične enotnosti in je tudi edina priznana kot zastopnica naše narodne skupnosti ha Tržaškem. Vsak slovenski glas, ki ne bo oddan za Skupno slovensko listo, bo ža pravično slovensko stvar izgubljen!
NAŠ PROGRAM
Skupna slovenska lista na Tržaškem se bori za ohranitev in okrepitev slovenstva pri nas. Bori še za uveljavitev 6. člena ustave in uzakonitev Spomenice o soglasju. Zavzema se za pravico in uporabo slovenščine v vseh javnih uradih, za potrebe slovenske šole, za krepitev slovenske prosvetne, športne in družabne dejavnosti, za sorazmerno zastopstvo Slovencev v javnih uradih in ustanovah, za zaščito narodne sestave naših krajev pred umetnim raznarodovanjem, za večje upoštevanje potreb in koristi krajev, kjer žive naši ljudje-
Skupna slovenska lista se postavlja za delavske in kmečke sloje. Podpira vsa najnaprednejša stališča delavskih sindikatov in kmečkih ter obrtniških in trgovskih
Povejte mi, prosim, gospod: Ali smemo katoličani v božji hram ločenih bratov, kjer se vrši služba božja?
Vaše vprašanje se gotovo nanaša na določen primer, tako se meni zdi. Dovolite mi zato, da na Vaše vprašanje odgovorim z vprašanjem. — Ali je to mogoče slučajen obisk cerkve, ker bi radi spoznali njeno umetnostno stran ali posebnost sloga; radovedni ste, kako poteka služba božja, n. pr. pri evangeljskih ločenih bratih, pri Židih, adventistih itd.? Mogoče bi radi enkrat poslušali častitljivo petje vzhodnih bratov pri sv. maši?
Zares bi rad enkrat prisostvoval vsem tem obredom, zlasti vzhodnim in spoznal lepoto njihove službe božje in čutil njihovo vero. Toda moje vprašanje je, kakor ste sami prej namignili, čisto konkretno. V mojem primeru gre za katoličane, ki pomagajo ločenim bratom pri petju sv. maše. Zato ne morem računati, da bom pri tem spoznal duševnost in vero ločenih bratov, ko vendar večino službe božje oblikujejo ravno ti katoličani.
Sedaj govorite brez ovinkov. Tu gre za sodelovanje pri službi božji drugoverca. To ni dovoljeno. Kan. 1258, § 1. in 2. ZCP nam jasno govori. Žal je resnično o nekaterih katoličanih, na kar je že sv. Avguštin opozoril, namreč kako so pogani mislili in govorili o kristjanih na splošno zaradi slabih kristjanov tedanjega časa: »Kdo so ti kristjani? Kakšni so ti kristjani? Lakomniki, mešetarji so. Ali niso morda prav kristjani tisti, ki napolnjujejo iiiiiiiiiiiiitiiiiiMiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiitniiiiiiiiiiiii
ISKRICA
Modrost ameriškega tovarnarja
Ameriški tovarnar Henry Ford je imel v svoji beleški zapisana sledeča pravila:
»Ce hočeš, da bo lahka naloga postala težka, ti ne preostaja drugega, kakor da jo odložiš.«
»Ne išči napak; glej raje, kako bi stvar popravil. Vsi so zmožni kritiziranja.«
»Resnično gledano, v življenju ni zasluženo in ni kazni, so samo posledice.«
»Tvoje pomilovanje je izgubljen čas, če ga posvetiš samemu sebi.«
strokovnih organizacij. Boj za narodne pravice je tesno povezan z bojem za socialne in gospodarske zahteve.
SLOVENKE IN SLOVENCI!
Program Skupne slovenske liste je bil tudi program naših narodnih voditeljev in preroditeljev. Njene zahteve sO bile tudi zahteve naših narodnih mučenikov, ki so dali svoje življenje, da bi mi živeli, in ne zato, da bi polagali našo narodno u-sodo v roke voditeljev neslovenskih strank, pa čeprav bi bili narodno strpni in pošteni! Cilji Skupne slovenske liste so cilji našega ljudstva, ki je v boju za svoj obstanek prestalo ogromno žrtev in gorja.
Spomnimo se strašnega trpljenja, ki smo ga prestali pod fašizmom in med vojno. To se ne snte več ponoviti! Zato pa strnimo naše vrste, skupno se borimo za naše pravice ter enotno glasujmo za Skupno slovensko listo. — Naše geslo je:
ZA SLOVENSKO ENOTNOST
NA TRŽAŠKEM!
NAPREJ
S SKUPNO SLOVENSKO LISTO!
gledališče in cirkus, isti, ki za praznike napolnjujejo cerkev?« (Enarr. in Ps. 99, 11-PL 37, 1278).
Vaša primera je preostra, gospod, ali vsaj meni se zdi taka. Vsekakor sva se že večkrat o tem s prijateljem pogovarjala. Le čutila sva, da ni vse prav s to zadevo. V zadregi sva bila, priznam.
Prav imate: primerjava je včasih preostra, toda to ne pomeni, da ne drži. — Bi tudi Vi kaj radi pripomnili? Prosim.
Strinjam se s s\’ojim prijateljem: primerjava je prehuda in mogoče ne odgovarja našemu slučaju, ker ne govorimo o gledališču ali cirkusu. Tu niti ne gre za sodelovanje pri službi božji. Ljudje gredo tja pet zato, ker jih plačajo. In tudi lepo se poje.
Odgovorim zppat z vprašanjem. Ali sme zakonski mož zanemariti svojo ženo, zato ker vidi, da je soseda lepa, in se mu zdi lepša od žene, ali mogoče zato drugi pomagati, da bo lepša in slavna? Tudi če ga ta plačuje? Ali ni to še huje? — Prosim, gospodične. Mogoče bi prej Vi, gospodična?
Tudi ta primerjava je preostra, toda za Ženo, ki jo mož vara. Krivda ni na zvesti Ženi, ki trpi zaradi moža. Mož je v tem primeru tisti, ki zametuje svojo ženo in kvari njeno lepoto.
Lepo ste povedali, gospodična. Saj to je hotel poudariti tudi sv. Avguštin in vzbuditi ljubezen vernikov do Cerkve, da se prikaže vsa njena lepota. Kajti Cerkev je vsa sveta, vsa lepa: Cerkev je Kristus med nami. Pravi katoličan je ponosen na Cerkev, ljubi jo v zvestobi in brez ljubimkanja s komerkoli ali s čimerkoli. Primerjave pa kljub temu lahko šepajo, kaj za to!
Odgovorite, prosim, tudi na najino domnevo.
Prosim.
Potemtakem so katoličani, ki sodelujejo pri službi božji drugovercev, odpadli od vere. Če mož skrbi za drugo, bo prej ali slej zapustil svojo zakonito ženo, kajne?
Nekako tako je. Taki so osumljena krive vere (ZCP, Kan. 2316). Kaj lahko preidejo v krivo vero, skoraj neopazno. V tem primeru zapadejo v izobčenje. Niso več živi udje Cerkve, (gl. ZCP, Kan. 2314, § 1, 1-)-
Sedaj priznavam, da je citiranje sv. Avguština kot nalašč, gospod. Na splošno zadeva vse tiste, ki napolnjujejo gledališče odpadnikov od vere in jim ploskajo pri dvoumnih ali celo umazanih prizorih. Nekateri izmed katoličanov pa prihajajo v cerkev zares samo za praznike. Da, da, to je res. še rta kor bi radi samo takrat, da se pokažejo. To pa drži, imeni. Zato bi morali takim bratovsko povedati, da naj se tudi sami zanimajo za cim lepši potek obredov in petja po naših cerkvah, kjer naši pevci in drugi stalno in lepo sodelujejo. To pa brezplačno in požrtvovalno.
To je naravno, prijatelj. Tudi jaz ljubim svojo ženo, dasi moram izročiti njej svojo plačo. Ostra je do mene, včasih tudi sitna. Mogoče, da ni vedno njena krivda. A jo negujem, da bo čim lepša, druge pa lepo možato spoštujem. Tako, mislim, bi morali ljubiti Cerkev in spoštovati drugoverce. Nič več.
Tako je. — Skrbimo torej za zvesto in velikodušno življenje v veri v eno Cerkev. Molimo in pojmo našemu Bogu, ki nas je ustvaril in zastonj odrešil!
			
8
Msgr. G. VELCI:
Ao QaA
obs
fcifi
go ca
Od tu smo se peljali Skozi doline judovskih gora. Sama puščava povsod. Nobenega drevesa, nobene hiše razen kana — postajališča — usmiljenega Samarijana. Ti kraji so bili še do pred kratkim polni roparjev, zato je marala spremljati romarje, ki so šli iz Jeruzalema v Jeriho m na kraj Jezusovega krsta, mala četa vojakov. Danes ni več roparjev. Tu kristjan v živo razume priliko o usmiljenem Samarijanu.
Bližamo se svetemu mestu Jeruzalemu. Slovesno sveti občutki se polaščajo nas Vseh. Spomnim se na vojake križarskih vojn, ki jih je odšlo iz Evrope okrog 200.000, a samo 21.500 jih je prišlo po Velikih težavah in preizkušnjah pred jeruzalemsko obzidje. Tri leta so hodili, od 1096-1099 ter zavzeli mesto 16. julija 1099 Pod poveljstvom Godfrida Bujonskega.
Dospeli smo do podnožja Oljske gore. Obiskali smo Lazarjevo hišo v Betaniji, kjer so živeli Lazar, Marta in Marija.
Frančiškani so tu zgradili lepo cerkev na ruševinah prejšnje iž IV. stoletja. Videli smo tudi grob, kjer je Jezus, Vstajenje ih Življenje, obudil Lazarja. Obiskali smo Betfage, odkoder je šel Jezus na osličku v Jeruzalem na oljčno nedeljo. Tudi tu so zgradili novo cerkev na prostoru stare iz prvih stoletij in one iz časov križarjev.
Na Oljski gori
Popoldne ob 4.30 smo izstopili pred baziliko na Oljski gori v vrtu Getzemani, ki jo obdajajo oljke, stare več stoletij; potomke tistih, ki so videle Jezusov krvavi pot na veliki četrtek. Vstopili smo v veličastno baziliko, polno mozaikov in z okni iz ala-bastra. V njej vlada nek skrivnosten polmrak. Pred oltarjem je plošča, kjer je Jezus prestal vso grozoto dušnega 'trpljenja in kjer je potil krvavi pot. Ob 5h popoldne sem na tem oltarju maševal. Nikdar ne bom pozabil te sv. maše.
Kljub veličastnosti bazilike sem imel v njej žalostno občutke. Zdelo se je, kot bi od sten odmevale Gospodove besede tiste žalostne noči, noči ljubezni in trpljenja, noči izdajstva in popolne predaje nebeškemu Očetu za zveličanje svata, kljub temu da so ga zapustili apostoli dn bo za toliko duš zaman tekla odrešilna Kri.
Poleg bazilike v vrtu Getzemani je votlina apostolov, kjer hi morali apostoli čuti in moliti ž božjim Učenikom, a so, trudni in polni vtisov od zadnje večerje, zadremali. Ostanki mozaikov pričajo, da šo v votlini že od prvih časov krščanstva dalje opravljali bogoslužje. Za lučaj kamna dalje je 'Cerkev, kjer se hrani Marijin grob, kamor naj bi položili Mater božjo, ko je umrla na gori Sionu. Iz tega groba naj bi bila Marija v nebesa vzeta z dušo in telesom. Cerkev oskrbujejo pravoslavni, kot veliko večino ostalih cerkva Svete dežele, ki so se jih polastili druge za drugo. Pročelje cerkve so naredili križarji.
Po stopnicah romar lahko gre navzdol prav do prostora, kjer se hrani Marijin grob, obdan od neštetih srebrnih lestencev, ki visijo s stropa.
Pod jeruzalemskim obzidjem, ki ga je zgradil ali bolje obnovil sultan »Veličastni«, še vedno na pobočju Oljske gore, je kapela, posvečena prvemu mučencu sv. Stefanu, ker je bil na tem kraju kamnan.
V Jeruzalemu
V	Jeruzalem ni mogoče priti z avtopul-manom, ker ima preozke ulice. Zato smo v Getzemani sedli v taksi in šli po dolini
Jozafat v sveto mesto. Ob poti šo grobom' Absalona in sv. apostola Jakoba Mlajšega, v ozadju pa potok Cedron. Jeruzalem je mesto iz kamna. Hiše — tudi nove — so vse kamnite. Niti ene opeke nisem nikjer opazil, niti ene hiše pobeljene.
V	Jeruzalemu Smo bivali v »Novi hiši«, ki jo vodijo frančiškani. Ta romarska hiša nudi vsem res dostojno postrežbo. Tu smo srečali škofe s Poljske, iž Avstralije, Paragvaja in druge romarje iz vseh delov sveta, ko smo bili mi Mm, je bilo v Jeruzalemu dn Betlehemu okrog 40.000 romarjev vseh barv in vseh narodov. Mesto Jeruzalem je 800 m nad gladino Sredozemskega morja in je zgrajeno na raznih gričih in obdano od gor, med katerimi je tudi Gora pohujšanja, kjer je na stara lota kralj Salomon dal zgraditi tempelj poganskim bogovom, ki so jih častile njegove priležnice, kar je ža vse čaše zameglilo slavo modrega sina Davidovega. Tam blizu je tudi Gora slabega nasveta, ker je na njej bila Kajfova vila, kjer so Kristusovi sovražniki Sklenili njegovo smrt.
Lega mesla Jeruzalema je zelo lepa, podnebje je zdravo in nebo je skoro vedno jasno. Zdaj razumem, zakaj so bili Judje tako navezani na sveto mesto, ki je bilo
versko, kulturno in narodno središče vseh Mojzesovih potomcev. Zdaj razumem preroke, ki so vabili Jeruzalem, naj hvali Svojega Boga in Gospoda.
Mesto ima nad tritisočletno zgodovino. Bilo je večkrat porušeno, zato je višina tal vtoejno rastla. Ob Jezusovem času je bilo treba iti navzgor, da se je dospelo na Kalvarijo, danes je treba iti navzdol.
Mesto je danes razdeljeno. Jordanija in Izrael sta v njem gospodarja. Šteje okrog 200.000 prebivavoev, od katerih je komaj šest tisoč katoličanov. Več je pravoslavnih, največ pa mohamedancev, zlasti v starem delu mesta, ki je pod jordansko oblastjo.
BazlUka božjega groba
Romarji v Jeruzalemu navadno najprej obiščejo baziliko božjega groba, ki ižgleda zdaj kot kaka velika delavnica, ker utrjujejo njerie zidove, zrahljane zlasti žaradi. potresa 1. 1927. Sedanjo baziliko šo zgradili križarji na vrhu Kalvarije in zajema tudi Zveličarjev grob. Ko romar vstopi v to cerkev, zagleda na desni šestnajst stopnic, ki ga vodijo na Kalvarijo, ker je šest metrov višja kot tla bazilike. Najsvetejši kraj sveta je s stebri razdeljen.
(Se nadaljuje)
r .
I lORISKE
EJ NOVICE
VAŽEN SESTANEK
slovenskih volivcev vGorici
Veliki teden v Gorici
Na oljčno nedeljo bo pri Sv. Ignaciju ob 9. maši petje Pasijona.
Veliki ponedeljek in torek od 3h do 4h v stolnici skupna ura češčenja.
Veliki četrtek ob 8. uri zvečer sv. maša s skupnim sv. obhajilom pri Sv. Antonu. Od 11. do polnoči češčenje božjega groba v stolnici.
Veliki petek: od 'polnoči do ene češčenje božjega groba v stolnici za može in fante.
Ob 6,15 v stolnici kratka pridiga o Kristusovem trpljenju in križev pot. — Zvečer ob 811 postna pridiga na Travniku. Na veliko noč ob 6. uri zjutraj v stolnici vstajenjska procesija. Pel bo mešani zbor.
Goriški nadškof med delavci
Goriški nadškof je začel ob priliki bližnjih velikonočnih praznikov s svojimi obiski po goriških tovarnah. Pretekli teden je obiskal tovarno Siles na Tržaški ulici, kjer je v eni izmed delavnic daroval sv. mašo in imel priložnostni govor. V soboto 29. marca pa je obiskal tovarno SALWASS v uilici Duca d'Aosta, kjer je tudi daroval sv. mašo in spregovoril zbranim delavcem. Povsod so ga delavci naivdušeno sprejeli in mu bili hvaležni za toplo zanimanje in skrb,
Podelitev višjih in nižjih redov v stolnici
Goriški nadškof Paingraziio je v soboto popoldne podelil v goriški stolnici višje in nižje redove goriškim semeniščnikom. Štirje bogoslovci so prejeli diakonat, trije semeniščmdki nižje redove in pet drugih zadnje nižje redove, štirje gojenci so prejeli talar in osem obred tonsure. — Pri obredih je bilo navzočih zelo veliko število vernikov.
Tridnevnica za dekleta in žene v Gorici
Goriška Marijina družba je imela tudi letos običajno tridnevnico kot pripravo za
Volilni sklad SSL v Trstu
Prejeli smo s prošnjo za objavo:
Svet »Skupne slovenske liste« se obrača na tržaške Slovenke in Slovence, da bi po svojih močeh moralno i ngmotmo podprli naš nastop na bližnjih političnih volitvah. Volivnii nastopi zahtevajo mnogo naporov in finančnih sredstev. »Skupne slovenske liste« ne podpira nobena mednarodna ali državna ustanova. Njen razmah je odvisen zgolj od delavnosti njenega vodstva in pristašev ter od razumevanja in radodarnosti njenih finančnih podpornikov.
Denarne prispevke lahko pošljete po položnici na poštni tekoči račun »Skupne slovenske liste« št. 11/1894, ali pa jih osebno izročite v našem uradu v Trstu, ul. Machiavelli 22/2, vsak delavnik od 10. do 12. ure.
S svojim prispevkom boste omogočili, da bomo naš skupni cilj — združitev vseh Slovencev — čimprej doslegli.
Svet SSL
Cene v Trstu
Generalni vladni komisar dr. Mazza je na zasedanju na prefekturi zagrozil z drastičnimi ukrepi, če se v Trstu ne bodo znižale cene na drobno. Zasedanja so se udeležili tehniki različnih kategorij trgovcev in upraviteljev. Ugotovili so, da cene na drobno ne slede znižani krivulij, ki se kaže na nekaterih sektorjih, zlasti pri zelenjavi, pa tudi pri mesu, maslu, olju in drugem, pri cenah na debelo.
Izjave italijanskega obsojenca v Vzhodni Nemčiji
»V vzhodno nemških kaznilnicah je sedaj veliko tujcev,« je izjavil v zapadnem Berlinu enaintridesetletni Pavel Kariž iz Trsta. Dejal je, da se je v času svojega
velikonočne sv. zakramente. Namenjena pa ni bila samo dekletom in ženam v Družbi, temveč tudi drugim dekletom in ženam v mestu. Odziv je bil res lep in zato upamo, da tudi uspehi ne bodo izostali. Vsako jutro je bila v stolnici sv. maša s premišljevanjem, večerni govori in blagoslov pa so bili v cerkvi sv. Antona, izvzem-ši v petek, ko je postni govor na Travniku. Tridnevnico je vodil č. g. Jože Jurak in njegovi čudovito lepi govori so vsem segli globoko v srce. Prikazal nam je namen življenja, Boga kot usmiljenega in dobrega Očeta, prikazal grozoto greha in veličino božje milosti v nas. — V nedeljo zjutraj je bilo v stolnici skupno sv. obhajilo, popoldne pa sklep. Za sklep te lepe tridnev-nice ni bil noben govor bolj primeren kakor govor o nebesih in večni -sreči pravičnih, lci so si nebesa zaslužili. Po slovesnem blagoslovu je vsaka udeleženka prejela še spominsko podobico.
Hvaležne smo g. voditelju dr. Humarju, ki nam je to tridnevnico poskrbel, zlasti pa smo hvaležne g. Juraku za njegove tople besede in nasvete, katerih s© bomo skušale v življenju držati, da bomo res lahko rekle: »Meni je življenje Kristus!«
Udeleženka
Poletni umik trgovin
S 1. aprilom je tudi na Goriškem stopil v veljavo poletni umik trgovin. Povečini bodo trgovine odpirali popoldne ob 3.30 in zapirali zvečer ob 7.30. Trgovine z jestvinami in trgovine s sadjem bodo odpirali popoldne ob 4h. — Mesnice bodo odslej ob nedeljah odprte, zaprte pa bodo ob ponedeljkih.
Podražitev kave in pijač
Skodelica kave po barih postaja vedno dražja. Odslej bo stala skodelica kave pri točilna mizi še vedno 40 lir, zvišala pa se bo na 70, če jo bo hotel kdo v miru popiti pri mizici. Mali »kapucin« bo stal 45 oziroma 70 lir, veliki pa 60 ali 80 lir. Kava z mlekom 70 oziroma 100 lir in čaj 60 oziroma 80 lir. — Zvišala se je tudi cena vinu, pavu in drugim pijačam po barih. — Kaj bomo naredili »kofetarji«?
bivanja v kaznilnicah v »NDR« spoznal s šestnajstimi tujci.
Kot je izjavil Kariž, ki je bil nedavno izpuščen, potem ko je odsedel eno leto v ječi, vzhodnonemške oblasti obravnavajo te slučaje po splošnem pravu, zavračajo pa vsako možnost posredovanja zainteresiranih vlad. Največ tujcev, ki so zaprti v Vzhodni Nemčiji, je zaprtih zaradi vohunstva, kot so ga pripisali Pavlu Karižu, kot se je on sam izjavil.
Sv. Križ
G. župan, ali naj utonemo v smeteh?
Zlasti zadnje čase slišimo v Sv. Križu nemalo godrnjanja zoper tržaško občinsko upravo. Ljudje se zgražajo nad stanjem, v katerem pušča tržaška občina že dolge mesece našo vas.
V preteklim decembru je naš domači sinaživec in pometač po dolgih letih marljivega in vestnega dela stopil v zasluženi pokoj in od tedaj ni človeka, ki bi naše ceste in križišča pometal in osnažil. Smeti se medtem grmadijo po kotih in vogalih, da je veselje. Ko nastopi vetrovno vreme in zapiha burja, se dvignejo iznad tal celi oblaki prahu in smeti, ki silijo človeku v usta, nos in ušesa, da se pred njimi le s težavo zavaruje. Obcestnih jarkov in kanalov sploh nihče ne snaži, tako da se zlasti ob južnem vremenu širi iz njih zavdajajoči smrad, ki ni nič manj proti-higienski kot prah cestnih smetišč...
Križani smo nad tri mesece potrpežljivo čakali, da občina v tem pogledu nekaj u-krerne, a do zdaj zaman. Nekateri posamezniki so baje protestirali pri tukajšnjem občinskem delegatu, ki naj bi se bil za stvar zavzel, a tudi on brez uspeha.
Kaj vendar mislijo tržaški gospodje u-pravitelji? Ali je gospod župan o vsem tem obveščen? Ali je mogoče, da ne razpolaga občinska uprava z enim satnim slovenskim uslužbencem, ki bi mu to nalogo poverila, ko pa je vsem znano, da je pri
V nedeljo 31. marca je bil v Gorici sestanek slovenskih volivcev, somišljenikov Slovenske demokratske zveze iz vseh krajev dežele. Udeležencev je bilo šestdeset.
Na dnevnem redu je bil razgovor o stališču, ki naj ga slovenski demokratični volivci na Goriškem zavzamejo pri volitvah v državni zbor.
Člani vodstva SDZ so obširno in izčrpno poročali o splošnem političnem položaju, o prizadevanjih in uspehih SDZ zlasti glede na vprašanja političnega, šolskega, kulturnega, gospodarskega in socialnega značaja, ki se tičejo slovenske manjšine, ter o raznih možnostih, ki se nudijo slovenskemu volivcu pri teh volitvah, da dosežemo določene pravice.
Po vsem tem je vodstvo SDZ priporočilo,
Vznemirljiv pojav tifusa v Švici
Iz letoviščarskega mesta Zetrmatta v Švici se je bolezen tifusa razširila tudi na druge kraje. Večji del 'letoviščarjev, ki so v zadnjem času prebivali v tem kraju, je obolelo za to boleznijo, kljub temu da so nemudoma zapustili okuženi kraj. Oblasti so odredile zaporo vseh hotelov in javnih lokalov, tako da je ostalo brez dela okrog šest sto nameščencev. V Švici -so zabeležili že nad tri sto primerov tifusa, nad sto pa so jih zabeležili še po drugih krajih Anglije, Italije, Nemčije, Avstrije in Nizozemske.
Iz Rima -poročajo, da je v zavodu sv. Jožefa v Lavinju obolelo za tufusom kar dvajset otrok. — Tudi v ZDA so zabeležili osem primerov tifusa. Prinesle so ga osebe, ki so bivale v Švici. Ministrstvo za zdravstvo je po vseh prizadetih državah pod-vzelo varnostne ukrepe in nabavilo potrebno količino cepiva.
Končala se je časnikarska stavka v New Yorku
Po 114 dneh stavke so časopisi v Nevv Yorku spet začeli izhajati. Oena časopisov se je dvignila, da bodo izdajatelji lahko
kos zahtevam časnikarjev in tiskarjev.
Podvojeno število televizijskih naročnikov v Sloveniji
V začetku letošnjega leta je hilo v vsej državi že 126 tisoč televizijskih naročnikov nasproti 16.500 pred letom. Sorazmerno najbolj se je število televizijskih naročnikov -povečalo v Sloveniji, namreč za 115% na 22.526, v Srbiji za 108% n-a 58.040 in v Hrvatski za 86% na 34.558. V ostalih republikah, kjer je področje z oddajniki še slabo pokrito, je število naročnikov razmeroma majhno, čeprav -se hitro povečuje. Tako je bilo v Bosni in Hercegovini v začetku leta 8738 televizijskih naročnikov, v Makedoniji 1544 in v Črni gori 43%.
84 držav na milanskem velesejmu
Milanski velesejem bo letos prekosil vsa prvenstva prejšnjih let. 84 držav iz vseh kontinentov je že javilo svojo udeležbo na tem važnem velesejmu. Lansko leto lllllllllllilllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllliiiiiiiiiiilillllllllllli
občini zaposlenih najmanj deset Križanov? Pa -tudi drugih domačih -delavcev brez stalne zaposlitve -ne manjka.
Naj ob tej priliki omenimo, da je s po-mmožitvijo avtobusnih zvez z mestom nujno potrebna avtobusna čakalnica, ki bi jo morala občina pri glavni cesti ob robu vasi čimprej zgraditi. Številni Križani, ki odhajajo vsak -dan v mesto, morajo namreč čakati na avtobus ob vsakem vremenu pod milim nebom.
Upamo, da se bo g. župan za oboje brez odlaganja resno zavzel in da bo zlasti odredil vse potrebno, da dobi Sv. Križ še pred velikonočnimi prazniki stalnega cestnega pometača, saj bi bil pravi škandal, če bi morala velikonočna procesija z Najsvetejšim — zaradi nedopustne nemarnosti tržaške občine — po umazanih cestah.
Križan
Pok. Franc škerlavaj z Opčin
naj slovenski volivci na Goriškem glasujejo za kandidate krščanske demokracije.
Po živahni debati je eden izmed udeležencev predlagal sledečo
resolucijo:
Udeleženci volilnega sestanka dne 31. marca 1963 v Gorici smo se po poročilu vodstva SDZ, ki ga odobravamo, odločili, da pri prihodnjih državnozborskih volitvah podpremo kandidate Krščanske demokracije na Goriškem.
* * *
Predsednik sestanka je po izvršenem glasovanju razglasil izid, ki je dal 56 glasov za resolucijo in dva proti; dva udeleženca pa sta se glasovanja vzdržala. Sestanek je trajal dve uri in pol.
se je velesejma udeležilo 74 držav. Letos sta se javili tudi Japonska in Rusija.
Eksplozija min
vzdolž železne zavese
Zaradi taljenja snega in premika zemlje so vzdolž železne zavese na meji med Avstrijo in Ogrsko nastale številne eksplozije. Ure in ure trajajo te eksplozije, ki jih slišijo vzdolž vse avstrijske meje. Nasproti Jennersdorfa so avstrijski obmejni stražniki našteli štiri tisoč eksplozij. Na stotine metrov odprtin je zazijalo v železni ograji, ki -deli -svet v dva tabora, v tabor svobode in -tabor suženjstva. En ogrski stražnik je bil pri tem ubit, več pa ranjenih.
Merkujeva konferenca v Ljubljani
Tržaški skladatelj Pavle Merku bo imel prihodnji teden v Ljubljani konferenco o sodobnih tržaških skladateljih. Konferenco bo Merku izpopolnil s poslušanjem glasbenih trakov julijskih avtorjev, med katerimi bo -tudi odlomek prof. Via Levija.
Študija o slovenski književnosti
Zadnja številka -mednarodne revije UNESCO, ki izhaja vsake tri mesece v Londonu, v angleščini in francoščini, je skoraj izključno posvečena slovenski književnosti.
Revija prinaša dvoje študij o slovenski poeziji in prozi ter o kulturnem življenju sosednje -republike, kakor tudi seznam zadnjih del, pesniških zbirk in antologij.
Zafredov uspeh v Rimu
Tržaški skladatelj Mario Zafred je dosegel sijajen uspeh med kritiko in rimskim občinstvom, kjer je izvajal svoj »koncert za dva klavirja in orkester«. Delo je bilo v prestolnici prvič izvajano. Orkester Akademije svete Cecilije je dirigiral dirigent Femando Previtali. Na dveh klavirjih je igral sam skladatelj in njegova soproga gospa Liliana. Kritiki v prestolnici označujejo »koncert za dva klavirja in orkester« kot najboljše delo skladatelja Zafreda, ki je jasni instrumenta«ji -dodal redko vedrino in igro.
Jugoslovanski filmi v Cannesu
Na mednarodnem filmskem festivalu, ki bo letos v Cannesu, se bo tudi letos predstavila Jugoslavija. Jugoslavija vztraja na predvajanju filma Radenka Ostojiča »Saša« ali pa na filmu Mate Relja »Nevama cesta«. Toda komisija meni, da obe deli ne odgovarjata estetskim zahtevam festivala. Komisija je doslej posvetila svojo pozornost dvema kratkometražnima jugoslovanskima filmoma: »Moje stanovanje« in »Vstran s pregradami« in na -televizijskem filmu »Danes v Novem mestu«.
Avstrijske vile v Jugoslaviji
Avstrijske ustanove grade vile v Jugoslaviji na osnovi novega zakona, ki omogoča tujcem, da -si lahko kupijo zemljišča za gradnjo hiš in turističnih postaj.
Avstrijski turisti si bodo gradili prve vile med Reko in Opatijo. Avstrijske ustanove se pogajajo za nakup zemljišč tudi na otoku Lošinju.
Kitajci za Kitajce
Kitajci, ki bivajo v Hong-Kongu, so v letu 1962 izdali 20 milijonov dolarjev za pakete 2 živili, ki so jih poslali svojim ljudem na Kitajsko. Gre za pakete, ki so jih poslali po pošti. Vseh je bilo 11,949.621 (v decembru: 2,130.000). V teh številkah niso všteti paketi, ki so iz Hong-Konga šli na Kitajsko po kaki drugi poti, kakor na primer preko raznih agencij.
Radio Trst A
od 7. do 13. aprila 1963
Nedelja: 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice sv. Justa. — 12.00 Slovenska nabožna pesem. Cerkveni zbo-r iz Doberdoba. — 12.15 Vera in naš čas. — 14.30 Sedem dni v svetu. — 15.30 Popoldanski koncert. Orkester tržaške filharmonije. — 17.00 »Spokornik«. Starokrščanska legenda. — 18.30 Poklici in razvedrila: (10) »Nedeljski ribiči«. —- 21.00 Iz slovenske folklore: »Pratika«.
Ponedeljek: 12.00 Iz slovenske folklore: »Pratika«. — 18.00 Pianistka Bernarda Slama. — 19.00 Radijska univerza: »Avtomobil« (10) »Vzmeti in kolesa«. — 19.30 Postni govori: Dr. Janez Vodopivec: »Kristus.— Veliki duhovnik«. — 20.30 Richard Wagner: »Tristan in Izolda«, opera v treh dejanjih.
Torek: 12.00 Pomenek s poslušavkami. —
18.00 Italijanščina po radiu. 50. lekcija. —
19.00 Pisani balončki. — 21.00 Roman v nadaljevanjih. Nikolaj Vasiljevič Gogol: »Vij«. III. oddaja.
Sreda: 12.00 Brali smo za vas. — 18.00' Julijski in furlanski zbori. Zbor »Tita Bir-chebner« iz Tapogliana. — 18.30 Sodobni italijanski skladatelji - Alfredo Casella. —
19.00 Higiena in zdravje -s posvetovalnico.
— 20.30 »Radiografija nekega odvetnika«-Radijska 'drama. — 22.20 Karol Szymanow-sky: Stabat Mater, op. 53 za soliste, zbor in orkester.
Četrtek: 11.30 Slovenske nabožne pesmi.
— 12.00 Roman v nadaljevanjih. Nikolaj Vasiljevič Gogol: »Vij«. III. oddaja. —
17.00 Postne pesmi v izvedbi zbora cerkve sv. Marije Velike v Trstu. — 18.30 Franz Joseph Haydn: Zadnjih sedem Kristusovih besed, kvartet op. 51. — 19.30 Širimo ob-zorja: »Zadnja večerja v upodabljajoči umetnosti«. — 20.30 Gian F-rancesco Ma-lipiero: »Sv. Frančišek Asiški«, misterij za bariton, zbor in orkester. — 21.00 »Juda«, radijska drama. — 22.30 Antonio Vivaldi: Stabat Mater za alt in godalni orkester. V. oddaja.
Petek: 11.30 Slovenske nabožne pesmi. —
12.00 Pomenek s poslušavkami. — 17.00 Postne pesmi v izvedbi zbora škofijskega semenišča v Trstu. — 18.30 S koncertov »Camerate Musicale Triestine«. —	19.00 Radijska univerza: O pojmu pravice in njegovi zgodovini: (12) »Socialna pravičnost«. — 19.30 Postni govori: Anton Iskra: »Kristusova daritev na križu«. — 20.30 Gospodarstvo in delo. — 21.00 »Gospod Predsednik«, novela. — 22.00 Franz Joseph Haydn: Stabat Mater za soliste, zbor in orkester.
Sobota: 11.30 Slovenske nabožne pesmi.
— 12.00 Veliki teden po svetu. — 13.30 Slovenska instrumentalna glasba. — 15.30 »Dizmova mati«, novela. — 17.00 Postne pesmi v izvedbi zbora tržaškega zavoda Notre Dame de Sion. — 17.20 II. vatikanski koncil. Poročila in komentarji o vesoljnem cerkvenem zboru. — 18.00 Sodobna slovenščina. — 19.00 Družinski obzornik. — 20.30 Teden v Italiji. — 21.00 Janez Evangelist«, drama v enem dejanju.
LISTNICA UREDNIŠTVA
Prihodnji teden, na veliki četrtek, izide velikonočna številka KG. številka bo dvojna in bo stala 60 Ur. Zaradi stalnega naraščanja stroškov moramo tudi dvojno številko podražiti. Zaradi tega pa se gotovo nihče ne bo odrekel velikonočni številki, ki bo bogata in pestra. Pripravljenih imamo že nekaj važnih in tehtnih člankov raznih sotrudnikov. Zato že danes opozarjamo nanje.
Prav tako se priporočamo za nadaljnje prispevke za velikonočno številko.
človek, ki smatra svoje življenje za brezpomembno, ni samo nesrečnež, temveč že na pol blaznež.
Albert Einstein - fizik
DAROVI
Za Katoliški dom: Karel Černigoj, Tržič 10.000; družina Podveršič 5.000; Mar. družba 12.000; N. N., Štmaver 1.000; N. N. 1.000; Ida Tuta 1.000; N. N. 500; Viktorija Dornik 2.000; N. N. 1.000; N. N. 2.000; N. N. 2.000;, N. N. 1.000; N. N. družben-ica 10.000; N. N-1.000; N. N. 1.000; N. N. 2.000; N. N. 2.000; N. N. 1.000; N. N. 500; N. N. 500; N. N. 1.000; Paludetto 3.000. — Vsem naj Bog povrne!
Za Marij anišče: Družina Beldčič namesto cvetja na grob pok. gospe Jožice Senčar 2.000 lir. — Bog povrni!
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L 20, osmrtnice L 30, več 794 davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: ms gr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
RAZNE NOVICE