★ K3 PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE NA SLOVENSKO PRIMO RJE Lato 1. štev. 145 - Cena 3.- lire TRST« torek 31. oktobra* 1945 Uredništvo in uprava, Piazza Goldoni St. 1-L Hočemo mir in bratstvo ha te? .} « ■ ‘ '* ■ ■ ' ", i zemlji, kar bo le v interesu in v dobrobit celokupnega slovanskega in italijanskega ljudstva. W - poDOiKi nemoKr: Izjave senatorja Pepperja na tiskovni konferenci leograri, 30. Tanjug. — Ameriški knator Claude Popper, ki se mudi v s«>gradu, je podal na tiskovni konferenci izjavo, v kateri pravi: 'tatel sern prilike, da sem se sestal 8 Maršalom Titom, ki je neobičaj- 09 čudovit človek. Mi v ZDA »mo •kupno s vsem svetom občudovali borbo, ki jo je on vodil za oevobo-bitev jugoslovanskih narodov izpod tacistov. Jugoslovanski narodi so t**trpeli v tej vojni večje žrtve k#t katerikoli drugi narodi na •vetu. Va&a dežela je Zdi-uženim drža-Vsm zelo blizu, kajti predsednik Alison je po prvi svetovni vojni na krovni konferenci delal pri ustva-•kvi Jugoslavije. Ob tej priliki mo-•ten opozoriti, da Je bil tudi go-^nd veleposlanik Paterson zelo T*žen član ameriške delegacije na •Mrovni koniferenči v Vensaillesu. Razgovor s Tilom Dane« zjutraj sem imel konfe-"šico z gospodom veleposlanikom ^ 1 osebjem veleposlaništva, nato ta eno skupno imeli dal jii razgo-z maršalom Titom, ki mu je ttao»tvov*l tudi jugoslovanski ve-Ho»lonik v Washingtonu. Razen Hz je bilo prisotnih tudi več ge-a*ralov. Razgovarjall smo se na Wošno o odnosa jih med ZDA in HgosJavijo v sedanjosti in bodoč-toeti. Danes opoldne sem bil na ko-«u, ki nam ga je priredil pred-•tanik začasne narodne skupščine * Parlamentu. Kosilu so prisoetvo->afl politični voditelji, med njimi tali dr. Grd iz opozici ja I *a časa svojega bivanja sem si Wedal mesto, »lice in trgovin«, taisostvovai sem včerajšnjemu *°rovanju. na katerem se je abra-^ velika mnoBca ljudi, in poslušal tovore*. Ob koncu svoje lajave je senator ^bpper izrazil svoje obžalovanje, ta mora še jutri odpotovati i® Beo-toada, ker se mora držati določe-'•Ra razporeda potovanja. Ctojgovarajoc na vprašanja, ki so jih postavili novinarji, je senata f^vpper dejal o svojem razgo-tau s maršalom Titom: »Kot sem J**Jal, so bili razgovori zelo iskreni II odkriti, razgovarjali pa smo se o ameriško-jugoslovanskih odnosa j ih v sedanjoeti in bodočnosti. Kljub svojemu kratkemu bivanju v Jugoslaviji sem videl, da je Jugoslavija mnogo pretrpela v tej vojni in da je bilo njeno politično in gospodarsko življenje v tej vojni zelo prizadeto. Narodi Jugoslavije so bili od nekdaj predani svobodi in Imajo za seboj dolgo tradicijo neodvisnosti. Preživeli so eno izmed najstrašnejših vojnih pustošenj, ki jih je kdajkoli kak narod pretrpel. Vse te škode ni mogoče popraviti preko noči. Demokrat ena čutiva Jugoslavija Prepričan sem, da so čustva jugoslovanskih narodov demokratična in da so prav tako demokratična čustva vlade, Združene države žele, da bi se v Jugoslaviji ustvarile prilike, ki bi opravičile pomoč, ki jo ZDA daje jugoslovanskemu ljudstvu. Samo po sebi je razumljivo, da ima prijateljstvo naše in vaše dežele in popolno medsebojno zaupanje veliko važnost za obe državi. ZDA bi zelo rade videle vlado in narode Jugoslavije, kako dajejo primere življenske sile, neodvisnosti demokracije v miru, kot ao jih dajali med vojno. Zelo radi bi videli, kako so narodi Jugoslavije primer pobomikov za demokracijo, ne le med narodi Jugoslavije, temveč tudi v Evropi in kako dajejo dober primer demokracije ne le v politiki, temveč tudi v gospodarstvu. Jugoslavija ima lahko ogromen vpliv na dobrobit in mir vse Evrope ta vsega sveta. Prepričan sem. da maršal Tito razume težave miru, ko je tako sijajno prebrodil težave v vojni in vodil svoj narod od zmage do zmage. Zatorej sem prepričan-, da mu je do tega, da bi ostalo njegovo ime kot ime našega predsednika Georgea Wa»hingtona v spominu naroda kot ime človeka, ki je prvi v vojni, prvi v miru in prvi v sr-sih svoje dežele. Na£i dvte deželi »ta sodelovali v vojni. S sporazumom v Yalti je bila priznana jugoslovanska vlada in ta sporazum predstavlja zadnje poglavje v naših odnošajih. Zelo me veseli, da gleda ljudstvo v Jugoslaviji s simpatijo na ZDA in da ceni pomoč, ki VWWV%%VWWWrt%VWi hko delajo Jugoslovansko" državljane »it postopanje pri izdajanju novih osebnih izkaznic ,. številni »o primeri smpostav-w>ya slovenskega prebival-pri izdajanju novih osebah izkaznic. Ce le morejo, iz-tajo našim ljudjem izkaznico *Jugodlov non - rezident*, j* je izkaznico, ki jo dobe ju-'Slovanski državljani, ki ao ci v Julijski Krajini, zasede-j*po zavezniških četah. F«i ko J? Pred prvim majem bivali v ®*ani, Nabrežini ali v kakem m kraju cone A, pa so dobijo v Tivtu ali Go-kjer tedaj bivajo, izkazni-p iJugoslav non - resident*. • te prepirajo z uradniki, ki poročilih, ki jih dobivamo, skrivajo sovraštva do Slo-in dokazujejo, da niso 'oslovanski državljani, jim izkaznico *ltalian non -ifptent*, to je izkaznico, ki jo ! italjanski državljani, ki so JHci v Julijski krajini. Danes navajali vseh teh pri-ki jih ni malo. Omenimo da je tov. Julij Beltram, iz Vogerskega, bivajoč v t^cxi po vsej Julijski Krajini m Preko njenih meja znan an-borec, dobil cMehno ^, -^tični borec, dobil osebno J5®*nioo tipa tltalian non - re-Ve tako postopajo z irfrnij hi so pred prvim majem v coni A, to le veliko . J drži za vse tiste, ki so pred majem prebivali v coni ^Torej — tujci! Seveda urad-I «« pozabijo Ikodoleljno pri-I da je pač vseeno kak- *. legitimacijo dobil, legitir Va je pač legitimacija. vrtano je, da ni tako. Po spo-\„Uniu med M ar latom Titom in vjlaiom Alexandrom z dne 9. ^Va 19 45 je določeno, da bo-j. tako Zavezniška vojalka m* iku° kot Jugoslovanska voja-L uPrava uvedli enak sistem *«(, r°*e kretanja prebivalstva ^^•dale tri vrste legilinuuij, Dtutj’/1 izdaja sedaj Zaveznikka itjv ka uprava, ki je začela te lij*/'"6 sporazume izjaviti. Ju-Krajina se smatra pri celota ter dobijo legi• prve vrste v«, ki stal. bd^^ivajo t> Julijski Krajini, jo seveda tam, kjer v janja legitimacij stal-Na podlagi te legiti- k > dovoljeno A , svobodno j* preko 'demarkacijski H (o vsej Julijski Krajini. Legitimacije ostalih dveh vrst dobijo osebe, ki so tujci v Julijski Krajini, tako Jugoslovanski kot italijanski državljani ter se bo — seveda — z imetniki takih legitimacij postopalo kot s tujci. Treba podčrtati, da se uredba Zavezniške vojaške uprave Stev. IJf v uvodu sklicuje na sporazum Tito Alexander, ter izrecno določa, da izvaja določbe tega sporazuma glede izdajanja osebnih izkaznic, torej so določila tega sporazuma edino merodajna za presojo upravičenosti ali neupravičenosti kake o-sebe do ene ali diuge vrste kakih izkaznic. V ostalem se uredba štev, IJf tudi ne oddaljuje od Sporazuma, razen v tem, da določa, da dobe izkaznice prve vrste tisti, ki so bivali v Julijski krajini (torej ne v coni A, niti ne v Trstu/!) pred prvim majem. V vpraianje, ali je to v skladu s Sporazumom ali ne, se tu ne bomo spuččali. Opozarjamo vse na izredno važnost, novih osebnih izkaznic. Vsak, ki zahteva izkaznico prve vrste, pa ne uspe takoj zadostno dokazati, da ima do nje pravico, sme po uredbi Itev. H odkloniti izkaznico slable vrste ter zahtevati potrdilo o vpisu, ki ima začasno funkcijo legitimacije ter na zunaj tudi tako it-gleda. (Opremljeno je s sliko in s prstnim odtisom, je pa na belem mehkem papirju). Dogaja se, da uradniki pri izdajanju novih osebnih izkaznic vpisujejo Slovence kot Italijane. Vsak, ki se mu to dogodi, naj protestira ter takega dokumenta ne sprejme. Ker gre pri vsej stvari za življenjske interese slovenskega ljudstva v Julijski krajini, sporočite vsak primer zapostavljanja našemu uredništvu z natančnim popisom kako se je zgodilo, pri tem navedite dejstva, na podlagi katerih ima dotični pravico do osebne izkaznice prve vrste, napišite kaj so mu uradniki rekli itd. Vse to so za nas dokumenti velike val-nosti. Poročilo podpišite, podpišejo pa naj ga tudi priče, ki naj potrdijo dejstva, na podlagi katerih ima dotični pravico do legitimacije prve vrste. Najbolj značilne primere zapostavljanja bomo tudi objavili! mu Jo nudimo preko UNKRA-e ter pomoč, ki »mo jo dajali med vojno. Ponovno naglašam, da 90 ZDA globoko zainteresirane na dobrobiti Vase države in upamo, da bo naše bratstvo v demokraciji trajalo vekomaj*. Kjer je ljudska oblast Zborovanje AFŽ za Goriško okrožje Večerja v fast senatorja Pepperja Beograd, 30. Tanjug. — Maršal Tito je priredil večerjo v čast a-meruTkemu senatorju Claudeu Pep-perju, ki je včeraj opoldne prispel v Beograd. Včerje so se udeležili predsednik začasne skupščine dr, Ivan Ribar, podpredsednik začasno skupijčinie Moža Pijade, ameriški veleposlanik v Jugoslaviji z gospo in hčerko, svetnik ameriškega veleposlaništva Shantz, žet generalnega štaba jugoslovanske armade Koča Popovič, ministri jugoslovanske vlade Kosa. novič, Dr. Marušič in Ribnikar, jugoslovanski velepoeladnik v ZDA Simič, pomočnik ministra zunanjih zadev Velebit ter tajnik ameriškega veleposlaništva Praleigh. Senatorja Pepperja sta spremljala Ed-lesberg in kapetan Burke. Film Jugoslavija" Skupina kino operaterjev in i-gralcev kinoštudija «Soluzfllm» snema v Beogradu film «Jugoslavija» po libretu Mdivanija in pod vodstvom režiserja Romma. Film bo nazorna slika požrtvovalne ta nesebične borbe jugoslovanskih narodov proti zavojevalcem. Narodni u-metnik ruske federacije Ivan Cer-9 tuj e v, kd igra v filmu vlogo maršala Tita, je že prišel iz Moskve v Beograd. «Po prihodu v Beograd*, je dejal Ceršenjev našemu dopisniku, «sem bil sprejet od maršala Tita in imel z njim dolg razgovor. Maršal Tito je pokazal veliko zanimanje za film ter je obljubil, da bo pomagal v vsem.* Krlvlčfte obsodbe y Turinu Rim, 30. Tanjug. — Tanjugov dopisnik » Rima poroča: V Turinu je bilo obsojenih IR vojakov odreda «Cremona», ki so manifestirali za demokratizacijo italijanske vojske. Sodišče jih je obsodilo na kazen od 8 mesecev do 9 let. Današnji «Unita» protestira proti tej sodbi in piše: Dve leti nista zadostovali visokim vojaškim predstavnikom, da bi izvedli proces proti kolaboracionistom jn izdajalcem, medtem ko 90 v nekaj tednih obsodili 16 vojakov, ki so bili krivi tega, da so einscenirall* demokratsko manifestacijo. Zahtevamo pravico za teh 16 vojakov odreda «Cremona», na njihovo mesto v ječo pa on« zločince, ki se še brezskrbno sprehajajo po dvoranah vojnega ministrstva. Stavke tiskarjev v Palermu Palermo, 30. Radio Rim. — V Palermu je Izbruhnila stavka tiskarjev. Vmes Je posegel visoki komisar, da bi se pomirila nasprot-stva, ki «0 povzročila, da v mestu n« izhajajo časopisi. Reakcija v Italiji Milano, 80, Radio 'Bari. — Milanska komunistična fedsraoija je poslala predsedniku vlade brzojavko, v kateri izraža svoje ogorčenje zaradi nedavnih incidentov, ki so jih povzročili reakcionarni elementi v Pugli. Obnovljena tovarna cementa Opatija, 30. — Velika tovarna cementa v Koromačnu na vzhodni strani Istre je po dveh letih popolnega zastoja pričela z rednim obratom. Delavci, ki so se vrgli na delo takoj po osvoboditvi, so v udarniškem tekmovanju v rekordnem času obnovili tovarno cementa, o kateri so strokovnjaki trdili, da jo pred letom 1946. ne bo mogoče u-sposobltl za proizvodnjo. Toda vztrajnost, odpornost in živa zavest delavcev je s pomočjo narodnih oblasti premagala vse napore. Danes je obnovljena razdejana in zarjavela parna turbina, usposobljeni so kotil in cevi, ponovno ao sestavljeni motorji in obnovljene hladilne in sušilne naprave, kakor tudi naprave za mletje. Električna, centrala s potrebnimi napeljavami je že spravljena v pogon. Cim bodo izčrpane velike zaloge kamna, bodo kopali svojo surovino v že pripravljenem velikem kamnolomu. Do danes so zmleli 1.500 ton cementa, ki so ga a popravljenimi žerjavi že natovorili na ladje in 2e služijo pri gradnji mostov. Delavci, kakor njihova strokovna organizacija, so sklenili, da bodo producirali čim več cementa. Tako jim narekuje čas hitre obnove. Cement tovarne v Koromačnu, katere lastniki so se nekdaj trudili, da bi proizvajali čim več za fašistične bunkerje In utrdbe, bo v novih rokah na poti k blagostanju »lužil obnovi in izgradnji porušenih vasi in mest. podrtih mostov in gospodarskih zgradb. Setev v bitoljskem okraju Beograd, 30. Tanjug. — Hudo jesensko deževje, ki je trajalo do nedavnega, je preprečilo, da bi se pravočasno pričelo z deli za jesensko setev, kakor je to določal načrt za bitoljsko okrožje. Zaradi hude suše so mnoga gospodarstva ostala brez semen. Ljudske oblasti so dosedaj razdelile za seme 40.000 kg pšenice, 45.000 kg koruze, 3.000 kg ječmena. V kratkem bosta iz Vojvodine prispela 2 vagona pšenice, ki bo prav tako uporabljena za seme. Ljudske oblasti so razdelile med siromešne prebivaloe okoli 70 plugov. Za bitoljsko okrožje je bilo odkazanih 6 traktorjev, ki bodo pomagali kmetovalcem pri njihovih delih. Letos bodo obdelali velike površine zemlje, ki so dosedaj ostajale neobdelane. , Mariborski vodovod Uprava in uslužbenci mariborske-ga vodovoda so a svojim delom mnogo doprinesli k obnovi porušenega Maribora. Takoj po osvoboditvi so pričali popravljati močno poškodovano vodovodno omrežje. Danes ima skoraj ves Maribor sklenjeno omrežje, razen tistih okrajev, kjer »o stavbe popolnoma porušene. V mesecu maju je Šlo v izgubo 60% črpane vode, sedaj pa je ta številka padla na 38%. Glavne štiri črpalke »e nahhjajo na Teznu, razen teh pa so v mestu še trije zasilni vodnjaki, ki jih priklopijo v času slabega vodnega stanja. Višek črpane vode se odteka v poeeben rezervoar, ki drži 1,200.000 litrov vode. Črpalke ta ves vodovodni pogon so elektrificirani ta potrošijo letno 1 milijon 600.000 kilovatov. Vodovodni delavci so at uredili moderne * delavnice in pisarne. Prevzeli so bivši Usarjev obrat in ga preuredili na najsodobnejši način. V njem se nahajajo instalacijski, števčnl ta omrežni oddelek ter razna skladišča, medtem ko je čr-palni oddelek na Teznu. Preizku-ševalnica za vodomere je najmo-deroeje urejena. V obratu imajo prostorno in svetlo čitalnico, kjer najdejo delavci po dnevnem delu potrebno razvedrilo. Prav tako »o si uredili kopalnico. Po vsem obratu Imajo napeljano centfalno kurjavo. S svojim požrtvovalnim delom »e vodovodni uslužbenci Maribora intenzivno vključujejo v obnovo svoje domovine. Sedem udarnikov Ker lastnik naprave za zbiranje mivke na obali Drave pri Botovu ni kazal nlkakega namena, da popravi napravo, ki je bila vsled vojne poškodovana, se je sedem delavcev lotilo posla, da bi popravilo stroje, ki so velike važnosti v dobi izgradnje in obnove železniških prog, cest in drugih objektov. Delavci so delo uspešno končali. Takoj so pričeli zbirati mivko in doslej je dosežena zmogljivost is 1939. leta, t. j. 180 kub. m mivke v eni uri. Razen tega je 26 delavcev v istem času opravilo delo, za katerega je bilo prej potrebnih 40 delavcev. Evangeljski župnik za OF Maribor, 3Q. — Na predvolivnem zborovanju v Križevcih, kathor je prišlo nad 500 ljudi, je govoril e-vangeljski Župnik Lepoša. Govoril j|e o težki štiriletni borbi junsufke osvobodilne vojske in pozval vse navzoče, naj se vpišejo v Osvobodilno fronto, ker je to vsenarodna masovna organizacija- Med govorom ga je ljudstvo večkrat prekinjalo, mu odobravalo ta vžklikalo maršalu Titu in republiki. 300 letnica ustanovitve Harkova Harkov. 30. Tass- — Leta 1946. bo 300. obletnica ustanovitve Harkova. V zgodovinskem muzeju pripravljajo veliko razstavo, ki bo posvečena obletnici. Razstava bo pripovedovala o starem Harkovu, o mestu v dobi državljanske vojne in bo končno prikazala novi industrijski Harkov, « V dvorani Ljudskega doma je bilo v nedeljo 28. t, m. tretje zborovanje okrožnega odbora AF2 za Goriško. Tajnica tov. Križnič Rozalija je ob otvoritvi pozdravila vse navzoče, zlesti pa zastopnike: člana PNOO tov. Julija Beltrama, za-stavnika JA Danloo Mihtlj, članico glavnega odbora APZ, tov. Davorino Bevkovo, članico okrožnega AF2 za vzhodno Primorsko, tov. Brelih Mai-to, zastopnico italijanskih zona v Trstu, tov. Marino, zastopnico žen antifašistk iz Vidma, tov.ice Beltram Nataljo in tov, Ro. manutti, predstavnika italijanske mladine Paolettl-Ja, zastopnika okrožnega komiteta KPJK tov. Geaperinija. Tajnica zborovanja se je v uvodnem nagovoru obrnila do vseh navzočih, posebno pa do delegatinj okrajev in prikazala potrebo, da kritično pregledajo dosedanje delo, da ustvarijo vse pogoje za u-»plošno gibanje ta da se pripravijo na kongres AFZ za Primorsko, ki bo v kratkem sklican. Zborovalke so nato počastile z enominutnim molkom spomin padlih borcev Nato Je povzel besedo tov. Beltram član PNOO, ki je pozdrava današnjo konferenco antifa- šističnih žena tar želel zborovanju, da bo uspešno ta plodonoeno. Z burnim odobravanjem je bila pozdravljena zastopnica naše vojske, stavne JA. V imenu centralnega komiteta Fronte žena je pozdravila konferencco tov. Davorina Bevk. Nato je tov. Gašperini pozdravil zbrane tovarišice v imenu okrožnega komiteta KPJK. «Mi ne zanikamo naroda, mi hočemo dati vsakemu svoje, želimo, da pridejo do veljave vse narodne vrednote in da lahko vsi narodi razvijejo svoje kulturne pridobitve. Naše simpatije za demokratično federativno Jugoslavijo ne izvirajo zaradi tega, da bi hoteli dati prednost temu ali drugemu slovanskemu jeziku ali kulturi, ampak zaradi tega, ker je položaj v Jugoslaviji čisto drugačen kot v Italiji. Gre za simpatije, ki jih imamo za resnično demokracijo, 5« mnogo dela imajo naše žene pred seboj. Italijanske tovarišice, ki so še maloštevilne, ki po čutijo pri svojem udejstvovanju solidarnost ta bratstvo s slovenskimi tovarišicami, morajo njih delo posplošiti med množicami, slovenske tovarišice, ki imajo že dobre organizacije, naj pa še boij poglobijo delo za bratstvo med narodi. Hočemo mir in bratstvo Počastitev spomina Pasteurja Moakva, 29. Tass. — Tu se je vr-Sllo zasedanje znanstvenikov v spomin 15. obletnice smrti velikega francoskega znanstvenika Louisa Pasteurja- ki se ga Je udeležilo več kot 1000 sovjetskih znanstvenikov, ki nadaljujejo delo Louisa Pasteurja. V imenu italijanske protifašistične mladine je pozdravil tov. Po-letta, ki je poudaril bratstvo mladine med narodi. Sledila mu je tov.lca Brelih Marta, članica okrožnega odbora cone B, ki je opozorila na obnovo, ki se vrši v njih okrožju in po veej Jugoslaviji. Za žena Videmske province je spregovorila tov.ica Romanutti. Tovjoa Marina, zastopnica slovensko-italijanskih antifašističnih žena iz Trsta je poudarila v«lik pomen, ki' ga imajo te »kupne konference ravno za nas, ki nam Je dano, da bomo vzgajali svoje otroke v duhu bratstva in ljubezni. Prinesla je pozdrave s kongresa v Firencah, in pripomnila, da tam ni zveza antifašističnih žena šs sedmjena. Med daljšim govorom jt posebno poudarila: «Za-kaj nas hoče razdvajati reakcija? Zato, ker oni hočejo vojsko, a me žene »mo tu, da izpričamo pred vsem svetom našo voljo za mir in ljubezen. Naša delegacija je bila v Firencah prav toplo »prejeta n ko poj-demo ca mednarodni kongres žena, bomo lahko predstavili združenje slovensko-italijanskih žena naše dežele, ki je na tehtnici »veta. Pokazali jim bomo naše »kupno delo, naš napredek. Hočemo mir in bratstvo na tej zemlji, ker bo le v in-te^teu in v dobrobit celokupnega slovanskega in italijanskega ljudstva*. Tov. Zmaga je prinesla pozdrave AFZ za Tržaško okrožje. Sporočila nam je, da »e je tržaška Slovenka otresla vseh šovinističnih nazorov ta da sta »e v enotni organizaciji znašli obe narodnosti. Nato »e Je prešlo na dnevni red. Celica 41 Laburisti proti Francu Belfast, 30. Radio Bari. — Konferenca laburistične stranke severne Irske, ki »e Je vršila v Belfastu, je sprejela poziv, ki zahteva enar-givno intervencijo Velike Britanije proti Francovemu režimu. Nacistični izzM v Nemčiji Nemčija. 80. Radio Milano. Na strateških točkah v Porurju In VVestfaliji so zasedli svoja mesta britanski bataljoni, sestavljeni iz lahkih oklepnikov ta oklepnih avtomobilov. Poslali so jih tja, da in. tervenirajo, če bi pozimi nastali med prebivalstvom nemiri. Ugotovili »o namreč, da 90 se pojavili nacistični Izzlvači, ki bi v »itaskth mesecih zaradi težkih gospodarskih ta pre-hranhenlh pogojev lahko hujskali prebivalstvo na tem področju. 14 Jetnf deček obsojen Ljubljana, 30. Tanjug. — Ko so bile edinlce jugoslovanske vojske na Koroškem, j« neki vojak dal 14 letnemu dečku Ivanu Milasu iz o-kolloe Pliberka poškodovano kara. blnko. Čeprav je bila puhka neuporabna je savezniilko vojaško sodišče obsodilo Ml lasa na 4 mesece ječe zaradi nošnje ^smrtonosnega orožja*. Kljub županovemu posredovanju in prošnji za odlog je Ivah | Mila« še vedno v zapori*, VIAVAV.WWWWAAVA%VVVVWAWVV V včerajšnji številki je po neljubi pomoti izostal sledeči začetek. Druga točka, v kateri smo se vsi trije strinjali, je bila točka o veli. častni vlogi, ki čaka v novem svetu, ki bo hsšel iz te vojne, slovanstvo kot nositelja nove velike ideje o človečanski pravičuoetl med posamezniki in med narodi. Ko smo prišli na točko, so se zaiskrile odi obema, Simonu ta Ptakotu. In že 96 je dvignila pesem o Volgi, ru-skaji reki, tej je sledila Tamo da-leko... Kimna Hej Slovani! še ni bila predrla med zidove tržaške ječe. Prihajale so sicer vesti o posameznih napadih na italijanske postojanke po okupirani Sloveniji, toda brez pravega sistema. Slutili smo vsi, da se zunaj po slovenski ta jugoslovanski zemlji pripravlja ve. lika stvar, a točnega nismo izvedeli ničesar. Le to smo vedeli, le o tem »mo bili prepričani, da je vse naše ljudstvo z nami ta da »e neizogibno bliža Veliki dan... 1 Ker nismo bili že sojeni itd, (Op. urriinlitva). S Pi n kotom ta s Simonom »mo imeli, kakor sem ž» povedal, druge Politični pregled je podal tov. Beltram Julij. Razvila se je živahna diskusija, v katero je poseglo veliko število udeležencev. Vprašanja so bila silno zanimiva in nam je prav žal, da jih radi pomanjkanja prostora ne moremo objaviti. Na vprašanja je odgovarjal tov. Beltram, Marina in drugi. Tajnica okrož. odbora AFZ je pozdravila ravnokar dožle zastopnice iz Komna in še prav posebej zastopnico našega odreda JA- ki je burno pozdravljena zasedla Jaatao mesto. Sledilo je poročilo mestnega več kot- MO tisoč knjig, , . — Več kot tisoč mladih lzvsiharjlh delavcev raznih pokllcsv, med njimi zidarje, ao poslali, da-bodo pomagali pri obnovitvenih stolih v Stalingradu, pri delih v kijevski železarski in jeklarski tovarol, pri delih v doneski kotlini, v rostovskem področb, in drugod. Vsi tl delavci so prisil jz »trokovnih šol Uzbekistana, ’ * ‘ ...... Pričetek svetovne '* mladinske konference London, 30. BBC. — Sinoči se Je ▼ Londonu v, Albert Halju pričeta svetovji« mladinska, konferenca " Konference ee udeležuje 600 mJa* dipoev is 63 dežel Mnogi od njih so aktivno sodelovali, PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 31. oktobra 1SH5. Slovenska umetniško obrtna šola Kot smo že nedavno poročah, nujno potrebujemo v Trstu iolo za izobrazbo mojstrov, ki M bili v stanu zadostiti današnjim zahtevam v raznih umetniških obrtih, kot na pr. potrebam ea dekoracijo in o-premo oerkva, jcuvnih lokalov, ljudskih domov, parnikov, obnovo šol im drugih javnih stavb, za opremo in ilustracijo knjig, m propagandne letake, itd. Sola naj bi bila raz-deljena takole.' 1.) Triletna umelniško-obrtna šola, ki naj bi specializirala dijake v umetniški obrti in jih s praktičnim in teoretičnim študijem usposobila za izvirna obrtno-umetniška dela. šola naj bi bila dostopna vsakomur, ki je dovršil srednjo nižjo šolo Cim pa *awiamento»J. Ob zaključku bi na osnove posebnega izpita dijak postal mojster umetniško obrti s pravsoo da samostojnega delovanja ali zaposlitve v raznih umetniških podjetjih. 9.) Triletna umetniška obrtna a-kademija, ki bi imela nalogo izpopolnjevati dijak« v umetniški obrti ter pospešiti in razširiti njihove ust-varjdbve zmožnosti. Dostop v akademijo bi imeli vsi oni, ki so dovršili obrtne ati druge podobne šole. Ob zaključku študijev bi dijaki na osnovi posebnega izpita dosegli po. lobaj vodje umetniških obrti s pravice poučevanja uporabne wmct-mosti, zaposlitve na vodilnih mestih o umetniških podjetjih in samostojnega delovanja. tj Letni tečaji, v katere bi se sprejek vsi, ne glede na šolsko izobrazbo in starost, v kolikor bi se hoteli specializirati v tej aU on panogi uporabne umetnosti. Ob koncu tečaja bi prejel* odgovarjajoča izpričevala. Umetniško obrtna šola, akademija, kakor tudi tečaj, bi imeli naslednje odseke: a) odsek za dekorativno slikarstvo, kjer bi se obravnavale slikarske tehnike, b) odsek za grafiko, ilustracijo, opremo knjig in kartelonistiko, oj odsek za umetniško vezenje z raznimi- tkaninami, id odsek za kulise in sceno tehniko, d) odsek za dekorativno kiparstvo in plastiko, e) odsek za keramiko, t) odsek za umetniško obdelavo dragocenih kovin, g) odsek za umetniško rezoma steklo, h) odsek za umetniško izdelavo pohištva, ij odsek za umetniško Obdelavo železa in drugih kovin. Praktični ♦» teoreticn* pouk bi trajal dnevno S ur. Učni predmeti na umetniško-obrtn* šoli bi biti naslednji: umetniška kompozicija, risanje okla, po modelu, risanje in slikanje predmetov po naravi, opisna geometrija, perspektiva, zgodovina umetnosti, kritika, slovenščina, zgodovvna in zemljepis, računstvo in knjigovodstvo, obrtna kemija, fizika, prirodopis in prirodo-slavje. Prof. LOJZE SPACAL Soseska .France Mesesnel' Dat 38. t m. zvečer ob 8 h m Je nil ustanovni občni -zbor ^Prosvetne soseske Franceta Mesesnela*. Društvo ima im« po znanem slovenskem znanstveniku Mesesnelu, Primorcu, ki Je padel kot ena zadnjih šrterv belogardističnega terorja v okupirani Ljubljani. Namen društva Je pospeševati in podpirati v Trstu splošno ljudsko kulturo. Za dosego svojega namena, namerava društvo ustanavljati zavode, gledališča, čMašnioe, prirejati predstave, razstave, predavanja, seatan-ke, zborovanja in druge kulturne prireditve. Društvo im« namen povešati vrbove slovenskega kultur nega štvljenje v- Trstu - oknu v svet, skozi katerega vidimo mi in vidi avet nas. kakor se Je izrazil predsednik društva France Bevk. Na prvem občnem zboru Je bil fcroljea odbor s predsednikom F. Bevkom, podpredsednikom prod. Kosovskim in organizativnim tajni, kom Boštjanom Žagarjem. Kakor Je Sklenil ta prvi občni zbor, se društvo učlani v Slovensko Prosvetne) zvezo, ki JI predseduje tov. Jote Pahor. Padli so, da živimo Po gozdovih širom naše zemlje, počivajo borci, ki so do zadnjega diha vršili svojo dolžnost in s ponosom nastavljali junaška prsa v obrambo domovine. Vsi tl go naši boroi, naši Junaki, ki so darovali najdražje, darovali svoja življenja za našo svobodo in boljšo bodočnost- Teh žrtev ne smemo pozabiti. Krasimo njih grobove s cvetjem, spominjajmo se jih vse leto in ne samo na Vernih duš dan. Obljubimo jim, da bomo v njihov spomin postavili največji in najveličastnejši spomenik: svobodno, združeno Titovo Jugoslavijo. 22. t. m. je bil v St. Petru pri Gorici pogreb padlega tovariša Kara-ra Ludvika. Zastopane so bile vse družine, polnoštevilno se ga je udeležila mladina, ki je podarila pokojnemu tovarišu v spomin krasen venec. Dolga vrsta ljudi je korakala v žalnem sprevodu, dolga vrsta žena s solzami v očeh, med njimt mnogo mater, ki še čakajo na prevoz svojih padlih sinov. 22. t. m. je bil v Rupi pogreb dvajsetletnega partizana Pavletič Maksimilijana. Padel je dne 3. 10. 1944. na Vogerskem in bil tam pokopan. Iz Vogerskega do glavne ceste ga je spremljal veličasten sprevod z gospodom župnikom na čelu in polnim vozom cvetja in vencev. Ne. mirenski meji so ga sprejeli mirenski fantje in dekleta z zastavo, venci in cvetjem. V imenu mirenske mladine je spregovorila tov. Stana, pevski zbor pa je zapel ža-lostinko. Z zastavami, venci in cvetjem so ga sprejeli tudi rupen-ski fantje in dekleta na rupenski meji. V njihovem imenu je spregovoril tov. Kogoj. Nato je sprevod nadaljeval pot v rupensko cerkev in dalje na pokopališče, kjer je spregovoril g. dekan Pahor Oskar. Z ganljivimi besedami je poveličal žrtve fantov in deklet,, ki so se borili za svobodo in boljšo bodočnost vsega ljudstva. V imenu mladine se je poslovila od njega tovarišica Tatjana. Prisotnim so se orosile oči, mešani in moški zbor pa sta zapela dve nagrobnici. 25. t. m. je bila obletnica smrti okrožnega člana za Slovensko Istro tovariša Kozlovič Kristjana-Stefa-na. Bil je vzgleden aktivist in ga ima kot takega v spominu Slovenska Istra in okolica Trsta. 25. oktobra 1944. leta ga je pri Logu zadela krogla tržaških kvesturinov. Tovariš Stefan počiva v miru v zerpljl, za katero je dal vse svoje sile, dal svoje življenje. 27. t. m. je ljudstvo iz Merč pri Sežani svečano spremilo k zadnjemu počitku ostanke tovariaev-par-tizanov Ladota in Slavka iz Merc pri Sežani, ki sta darovala »voji mladi življenji za svobodo Primorske. Številna množica ljudstva, zlasti mladine, je počastila padla borca z neštetimi venci in cvetjem. Pri odprtem grobu je tovarišica Ivanka recitirala »Materam padlih partizanov*, nakar se je tovarišica Olga ganljivo poslovila v imenu vsega ljudstva. Ob zaključku žalne svečanosti je pevski zbor iz Povirja zapel »Gozdič je že zelen*. 28. t. m. dopoldan so bili prepeljani iz Polja pri Steverjanu v domače vasi ostanki padlih tovarišev Palik Gvida iz Dobrave, Cernar A-melija, Marinič Cirila, Simčič Jožeta in Vendramin Rajmunda, vsi iz Šmartnega. Sesti padli partizan v Polju pri Steverjanu Simčič Vili pa bo prepeljan v četrtek 1. novembra na dan Vseh svetih v Cerovo, Takrat bosta v Cerovo prav tako prepeljana tudi druga dva padla tovariša, ki sta bila do sedaj pokopana v Plavih. Imenovani tovariši so padli 28. septembra 1943., ko so kot prva straža čuvali Brda, 28. t. m. so v Bovcu svečano pokopali padle partizane Mlekuža I-vana, Della Bianca Franca, Mlekuža Milovana in Flajsa Adolfa, ki ■o padli na Veliko noč 1944. leta na Plužinah. Krste z zemeljskimi o-stanki so prenesli s Plužin v Dvor, kjer Jih Je pričakovalo ljudstvo. Pevci so zapeli žalostinko, nakar Je ogromni pogrebni sprevod, kark-šnega Bovec še ne pomni, z velikim številom vencev na čelu, krenil po ulicah, ki so bile okrašene z Jugoslovanskimi in slovenskimi zastavami s črnim trakom. Ob odprtem grobu sta se od padlih tovarišev poslovila predsednik KNOO tov. Mužnik in tov. Jonko Ciril. Ljudstvo, ki je prihitelo iz vseh vasi Bovškega okraja, je s svojo veliko udeležbo pokazalo, kako misli, želi in čuti ter jasno izpričalo svojo voljo po združitvi s Titovo Jugoslavijo. Obenem pa je bil to tudi nedvomen odgovor na krivice, ki jih je zadnje čase trpelo s strani zavezniških oblasti. To so ponovni dokazi kako ljudstvo, ki se Je borilo in trpelo za svobodo in priključitev svoje zemlje k materi Jugoslaviji, spoštuje borce, ki so padli zato, da bi mi vsi nekoč svobodno živeli. Nemlki Rut je sprejel svojega sina Zazvonili so zvonovi in po ozki, strmi poti se je začel z Grahovega pomikati proti Nemškemu Rutu sprevod z zemeljskimi ostanki Simona Kosa, kateremu je vsa okolica s cvetjem izkazala poslednjo čast. Ko je prišel sprevod do vasi, so se mu pridružili vsi vaščani, neki Rutar pa je pozdravil pok. Simona v imenu vse vasi. Po verskih obredih je mešani pevski zbor iz Tolmina zapel žalostinko «Blagor mu, ki se spočije...*, ki je ganila vse prisotne do solz. Ob grobu je ženski pevski zbor iz Ruta zapel «Vigred se povrne*, nakar sta se od nepozabnega tovariša poslovila major Stanko Jež-Iztok, komandant mesta Tolmin, in tov. dr. Valentinčič, ki sta poudarila, da Simon ni padel zaman, ker se sedaj uresničuj« njegov sen o svobodi in ker je njegova žrtev bila v bodrilo vsem, ki so sledili njegovemu zgledu. Po zadnji žalostinki se je častno vojaško spremstvo Komande mesta Tolmin poklonilo žrtvi s tremi salvami v zadnji pozdrav. Nazaj v planinski raj Cez soško dolino se je zgrnila že noč, ko je skozi Kobarid po cesti drsel avto z Ivančičevo krsto. Z oken so visele zastave z žalnimi trakovi, a ulice so bile neme. Nihče ni več pričakoval, da se bo še danes vrnilo med svoje gore truplo tega zvestega sinu, ki je toliko let trohnelo daleč od doma. Se bolj tiho pa je bilo v njegovi rojstni vasi, čulo se je le kapljanje dežja po strešnikih. Kar nenadoma pa so se zbrali vaščani in nesli krsto v Mladinski dom, jo postavili na mrtvaški oder, ozaljšali sobo s cvetjem in z veliko zbranostjo kropili tovariša, ki je prvi padel pod streli fašističnih krvnikov. Nato so položili na oder še zemeljske ostanke neznanega tovariša partizana, ki je leta 1943. padel na Golobarju. Tu je vso noč vršila častno stražo naša zaščita, drugi dan popoldne pa je krenil z Mladinskega doma na pokopališče dolg sprevod z venci na čelu. Udeležili so se ga tudi tov. partizani iz Bovca, čeprav jih je bovški guverner captain Beat pridržal za kratek čas v zaporu. Domači pevski zbor je zapel žalostinko »Žrtvam*, nakar se je tov. Triglav z zelo lepimi in ganljivimi besedami poslovil od obeh tovarišev, ki sta, prvi na strelišču, drugi v gbrah darovala vse za domovino in svobodo. Oj težka pot, oj tožna pot V ponedeljek so v Ilirski Bistrici pokopali tovariša Vika Bobka, ki je v svoji celici v Kopru vrezal v zid besede: «Le naprej, brez miru* in «Največ sveta otrokom sliši Slave*. Vrnil se Je v la svet, za katerega se je že od mladih nog boril in ki ga je sedaj sprejel s cvetjem j in venci da bi se mu vsaj malo oddolžil za njegovo žrtev. Pogrebnih svečanosti se je udeležila velika množica ljudi. Prišla je mladina iz Trnovega in Bistrice. Sprevod je krenil iz domače hiše, mešani zbor iz Ilirske Bistrice je zapel žalostinko »Žrtvam*, vojaška godba pa je zaigrala žalno koračnico. Po vemkih obredih je tovariš Sket govovil o junaštvu in zaslugah pokojnika, ki je dal svoje mlado življenje za domovino ter v naj-lepšrh mladih letih zapustil ženo in otroka. On je sicer umrl, toda njegov duh se živi med nami, saj je bil vendar med onimi, ki so nam začrtali pot. Vprašanje povišanja pokojnin prosvetnih delavcev Podrufeniei prosvetnih delavcev ln .prosvetnih delavoev-upokojencev Enotnih sndtkatov ZDN v Gorici sta Po svojih delegatih izročili Zavezniški upravi v Gorici spomenico, v kateri navajata obupne gmotne razmere upokojenih učiteljev. Med temi so namreč tudi taki, ki so bili upokojeni po bivši avstrijski kronski valuti. Mnogo jih je bilo upokojenih predčasno, kar je posledica fašistične strahovlade. Najvišja pokojnina, pravi spomenica, znaša nekaj nad tisoč lir, a najmanjša 260 lir. Ne le upokojenci, ampak tudi njihove družine so zapisane počasnemu propadanju od gladu. Poleg tega se bliža zima, ki bo prinesla mraz in še večji glad. Spomenica prosi, naj bi se pokojnina zvišala z istim dnem, kakor so bile zvišane pokojnine ostalim upokojencem. Vsem je namreč bila pokojnina zvišana že pred časom za 100%, le učitelJem-upokojencem ne. Spričo tako majhne pokojnine nekaterih, s sto proccotnim poviškom ne bi bilo dosti [»magano, zato izraža spomenica prošnjo, naj bi povišanje pokojnine bilo primerno sedanjim časom in dostojno človeka, če pomislimo, da se za najmanjšo domačo iival potroši v današnjih časih 260 lir, potem je v tem primeru človeško dostojanstvo zares ponižano. Deputacija Slovencev in Italijanov, je bila v soboto sprejeta. V razgovoru z njo je merodajna oblast pokazala veliko razumevanje. Obljubljeno je bilo, da se ta problem ne bo reševal v smislu 100% •povišanja pokojnin, ampak . glede na razmere in potrebe, kar bi bilo edino pravilno. Upati jc te rej, da bo to Pereče vprašanje najbfdnejših kmalu rešeno. Roditeljski zbor v Idriji Vl%WAVWWA5SVVW5W%W.VWWWVW5iWi% Za novo - boljše življenje Primorska mladina in pionirji so krepko zagrabili za delo, da pripomorejo tudi oni z vsemi razpoložljivimi močmi k čimprejšnji obnovi porušenih vasi. Toda mladina, ki je trdo vstrajala petindvajset let pod fašističnim terorjem, se zaveda, d« ni zadosti samo materialna obnova, tudi kulturno se je razmahnila in dosegla sijajne uspehe. Pri obnovitvenih delih se mladina udejstvuje Pri čiščenju ruševin, pokrivanju streh, pospravljanju poljskih pridelkov, pripravljanju drv, pri zbiranju starega Seleza, stekla, itd. Delovne čete, bataljoni in hrigade so uetanovljene skoro po vseh okrajih. Delovna brigada v Grgarskem o-kraju pripravlja drva, katere bodo krajevni NOO. zamenjali za hrano ln Jo razdelili med najpotrebnejše. To samoiniciativo je treba samo pohvaliti in staviti za zgled drugim okrajem. Mladinci v Vratih nad 0epovanom so nabrali sa Trnovo in Lokve 300 kg krompirja in fižola. Delovna četa dela pri popravljanju ceste onem ur dnevno. V Spodnji Idriji je mladina s pomočjo drugih organizacij žgala že drugo apnenico in nakopala B m peska. 20 mladink je tri dni pomagalo pri pokrivanju streh. V Srednji Kanomlji je mladina .priredila 20 metrov drv za revpe dijake in razen tega nabrala se 1400 lir. Na Vrsniku in Ledinah spravlja delovna četa poljske pridelke. V Ajdovščini so ustanovili tri delovne bataljone, ki bodo zaposleni predvsem pri žganju apna- V Štjaku, Vrabčah, Erzelju in Planini napeljuje mladina elektriko in popravlja cesto. V Podgori je mladina slovesno otvorila svoj mladinski dom, ki ga je tudi sama sezidala. V Črnicah je mladina s sodelovanjem krajevnega NOO pokrila kasarno in bo v njej namestila sedel zase in za pionirje. V Koprskem okraju se mladina zelo zanima za ranjence v bolnicah. Organiiirala je akcijo aa po- moč v hrani. Organizirala je nato šest obiskov v bolnico in pri tej priliki obdarovala razno hrano, 8 kg piškotov. 26 kg maslenega kruha, 6 kg mandeljev, 3 litre žganja in 260 kg sadja. V tem okraju se je posebno odlikovala italijanska bladina iz Belega Kriza in Strunjana, ki v sklopu II. bat. čisti ruševine. Imajo tudi svoj sten-cas, ki ga tedensko menjajo. Priredili so tudi že dva mitinga v Portorožu in nabrali precej prispekov za socialno skrbstvo ter se 1076 lir za mladino Sovjetske zveze. Mladina iz Strunjana Požrtvovalno dela v tovarni v Izoli često preko delovnega časa. Na kulturnem polju pa je primorska mladina še bolj delovna. Dolgo četrtstoletje ji je bilo nebranjeno vsako kulturno udejstvovanje, nahranjeno Ji je bilo celo govoriti v svojem materinem jeziku. Zato pa se danes podviga, da nadoknadi to, kar Je po sili zamudila v letih fašizma. Tolminski okraj ima 1315 organiziranih pionirjev. Tu imajo 45 članski-pionirskt pevski zbor, ki bo v kratkem tudi javno nastopil. V vasi Logarsde so pionirji tako dolgo študirali članek: »Rojstvo našega velikega vodje tov. maršala Tita*, da ga dane« zna skoro vsak na lzust. V vseh okrajth obstaja sedaj 69 mladinskih sten-casov, v katere mladina pridno dopisuje. Prosvetnih društev je 12, knjižnic 71, čitalnic 27 in 91 mladinskih domov, kjer se mladina zbira zelo pridno izobražuje ter na ta način pripravlja za velike naloge v bodočnosti. V spomin P. Tomažiča. V počastitev spomina Plnka Tomažiča daruje Roman Smučin družina lir 500 (petsto) za »Revnega dijaka*, lir 500 (petsto) za sirote padlih borcev in lir 500 (petsto) za tiakovnl sklad ^Primorskega dnevnika*. Minuli četrtek se je v dvorani Mladinskega doma ob številni udeležbi naših skrbnih staršev vršil prvi roditeljski zbor, katerega je otvoril tov. Eržen, šolski upravitelj, ob navzočnosti ostalega učiteljstva, Tov. šolski upravitelj nam je v jasnih besedah razjasnil pomen roditeljskih zborov, na katerih sc lahko vse ljudstvo skupno z učiteljstvom svobodno izraža o potrebah in bodočem delovanju naše osnovne šole. Z zadoščenjem smo opazili veliko spremembo v ustroju naše šole, ko bomo na teh roditeljskih zborih o bodočem napredku naše mladine in raznih potrebah naše šole popolnoma svobodno in demokratično sodelovali z našim narodno zavednim učiteljstvom. Sklenili smo izbrati zastopnice iz vseh rajonov v roditeljski svet, ki bo imel mesečne sestanke. Tov. šolski upravitelj nam je končno poudaril, da vselej ne zavisi samo od učiteljstva vsa bodoč* vzgoja naše mladine, zato so poklicani tudi sta rži. Le na ta način si bomo vzgojili pokolenje, katero bo z lahkoto vodilo in upravljalo svojo ljudsko državo. Iz tržaškega življenja Lačni smo * kruha hočemo I V ponedeljek zjutraj so žene iz Sv. Jakoba protestirale pri zavezniški vojaški upravi zaradi neznosnih razmer, ki vladajo glede prehrane. Okoli 300 mater z otroci se je udeležilo demonstracij. Protestirale so, ker se nič ne u-krene za izboljšanje razmer in za omejitev brezposelnosti. Vzklikale so: Lačne smo — kruha hočemo! Protestirale so tudi zaradi črne borze In predočile tajniku komandanta nevarnost hude bede v bližajoči se zimi. Nato so izročile vojaški komandi spomenico, v kateri so formulirale svoje zahteve v gornjem smislu. Tudi včeraj je več sto tržaških žena demonstriralo pred prefekturo. To so bile žene iz rajonov Sv. Alojzija in Kolonije. Oblasti so sprejele dve delegatki, ki sta izročili spomenico. Odgovorili so jima, da bodo v 14 dneh dobile odgovor. 7,ene naših delavcev nimajo kaj dati v lonec ln ne morejo nuditi svojim otrokom niti najnujnejšega. Po izložbah trgovin pa se vidijo vsakovrstne jestvine, katerih cene so tako visoke, da so za delavce in uradnike nedosegljive. Upati je, da bodo oblasti upoštevale upravičene zahteve in ukrenile vse potrebno. Seja odseka za socialno skrbstvo pri MOS-u Komemoracija v Ricmanjih Javljamo, da se v nedeljo dne 4. novembra 1945. vrši v Logu pri Ricmanjih komemoracija za padlim tovarišem, partizanu Kozlovič Krist janom-Stefanom iz Trseka pri Kopru. Vabimo svojce, prijatelje ter vso našo sosesko, da se komemoracije polnoštevilno udeležijo. Enotni kmetijski sindikat naznanja, da bo v petek 2. novembra ob osmih zvečer v GROPADI v dvorani bivšega dopolavora sestanek vseh kmetov. Prosimo, da nihče se Izostane, ker bomo razpravljali o važnih kmečkih zadevah. Izredno nakazilo petroleja za oranje Da bi mogli poljedelci čimprej izoratl njiv« za jesensko setev, Je trgovsko-obrtna zbornica na prošnjo kmetijskega nadzorništva in z odobrenjem zaveznikov nakazala v ta namen večjo količino kmetijskega petroleja. Kmetovalce vabimo, da čimprej dvignejo pri kmetijskem nadzorni-atvu potrebna nakazila. Petrolej bo razdeljeval «Ente Pe-troli Trlestino* v Gorici. Vsi naj prinesejo s seboj posodo. V Interesu vsakogar je, da petrolej čimprej dvigne, ker ga bodo si-oer po 16. novembru dah vsem, ki dokažejo potrebo. Pred dnevi se je vrnila seja odseka za socialno skrbel vo pri tržaškem Mestnem osvobodilnem svetu in predstavnikov ostalih socialnih ustanov narodno osvobodilnih organizacij v Trstu. Iz otvoritvenega poročila tov. Mila je bilo pri tem razvidno da je izdal tržaški Mestni osvobodilni svet 4.800.000 lir za ljudsko menzo, penzije in druge ■ejrazličnejše oblike podpor v denarju in življenskih potrebščinah. Glede na pičla sredstva Mestnega osvobodilnega sveta, ki ne more računati na nikakšre fonde, razen podpore ljudstva samega, je treba izredno visoko ceniti te napore MOS-a za lajšanje strašne povojne bede v našemu mestu. Iz nadaljnjih poročil Je bilo razvidno, da je v Trstu več kakor tritisoč ljudi, ki jih MOS skuša podpirati zaradi njihove velike potrebe. Sredstva pa, ki preostaja jo v te svrhe, so minimalna. Zeto so navzoči pretresli m žnosti zbrati v te svrhe potrebna gmotna sredstva in bodo dokončne odločitve še objavljene, čim bo prišlo do prvih dejanskih ukrepov. Ali si se že naročil? Na novo preosnovana »Knjižna založba* v Trstu, naslednica »Goriške matice* dela s polno paro. Po vsej Primorski se nabirajo novi člani zadružniki. Ako pomislimo, da je članski delež samo lir 50, torej toliko, kot je bil pred vojno, ko je bila lira mnogo več vredna, je to prav majhna žrtev. Med nami pa je mnogo ljudi, ki bi zmogli plačati tudi več deležev. Cim več de-želev bo vpisanih, tem širša in moč. nejša bo podlaga, ki bo omogočila «Knjižni založbi* večji razmah in polet- da bo mogla pošiljati v vedno večji meri in vedno lepše o-premljene slovenske knjige med ljudstvo, ki jih tako željno Pričakuje. V okviru »Prosvetne knjižnice* bo založba že letos razposlala med ljudstvo tri lepo opremljene in vsebinsko bogate knjige, ki bodo krajšale družinam dolge zimske ure: V »Mladinski knjižnici*, pa se tudi pripravlja prva knjiga za našo mladino, namreč: »Triglavov polet*, ki bo izšla v novembru. Nedelja, dne 4. novembra bo po-evečena naši lepi knjigi. Zato naprošamo vse NOO, stare poverjenike »Goriške matice* in učiteljstvo, da ta dan posvetijo vse svoje sile nabiranju novih članov zadružnikov ter naročnikov na prosvetno in mladinsko knjižnico. Čimprej bodo dospela naročila, tern hitreje bodo šle knjige v tisk in med ljudstvo. Nobenena primorska hiša ne sme ostati brez teh lepih in cenenih knjig. Zato pohitite z naročilom pri krajevnih poverjenikih, da ne pridete prepozno. Pokažimo se vredni velikih žrtev naših borcev! Našo lepo knjigo v vsako našo hišo. Prekop partizanov v Vrtojbi Predavanje prof. Smidichena UNRRA za Jugoslavijo Trst, 30. — Najavljeni sta dve ladji z blagom UNRRA-e za Jugoslavijo: «Wllliam Hollstead*, ki prihaja iz pristanišča Moblle (USA) ima natovorjeno: 317 kobil, 2186 ton bombaža in 378 ton rabljene obleke. Jugoslovanska ladja »Bosanka*, laat Dubrovačke plovidbe, pa nosi okoli 5000 ton žita v razsutem stanju. Haša na Vernih dui dan V petek, 2. novembra, na Vernih duš dan, bo na pobudo tržaških pro-tifašistk v cerkvi Sv. Antona Novega ob deseti url slovesna maša za antifašistične mučenike in za junake, ki so padli v borbi za svobodo. Maše naj se udeležijo vse družin« padlih partizanov, gsribal-dincev, talcev iz ulice Ghega, z Opčin, s Proseka, mučenikov z ulice Massimo d Azegllo, Iz rižarne in onih, ki so podlegli mučenjem v zaporih in koncentracijskih taboriščih in sploh vseh onih, ki so žrtvovali mlada življenja za svobodo. Vabimo tudi vse mestno prebivalstvo, da se na ta dan žalosti apomni vseh onih, ki so nas vodili po poti resnice ln pravice m ki jim ni bilo dano, da bi uživali svobodo, za katero so se borili. Po sv. maši bodo položili vence na mesto, kjer »o mučili junake iz ulice Ghega in Massimo d’Aze-glio. Mala v rižarni sa padlimi žrtvami V četrtek 1. novembra ob 9. uri bo na pobudo protifašistične ženske zveze IV. rajona v rižarni pri Sv. Soboti (S. Sabba) maša zaduš-nica za žrtve, ki so padle v rižarni. Razglednice I. festivala dela Razglednice o I. festivalu dela se dobe pri Slovenski prosvetni zvezi, ulica Ca rducci 6, in. 60 [Nikolaj Oatrovgjoj Kako se je kalilo jeklo (Roman) Je Slavil zmago. Njegov Kordagin ja »ijajno pre-ssagal Tutta v znanju zgodovine partij*. Da, ta dva maaeca nista propadla zastonj. Ni ml šal napora, kadar se dosežejo taki uarpehi. Kakor sem slišala, J« ®uhraj odtei n* delo v spe. eiatot oddelsk vojne uprav«. Na kakšno delo, n« vem. Lazar Aleksandrov« roj Je predal svojega učenca. — Končajte kar smo aadeh. je ralcel, — in ne zaustavljajte se na polovim pota. Vi, Rita to on se boste lahko mnogo drug od drugega naučita. Deček se 8« ni osvobodil svojih navad, ittvi z čuvstvi, katera bmnljo \ njena ta viharji teh čustev ga tirajo na stranpot. V koti kor vaz poznam Rita, n*u bo« te najboljši učitelj, želim vam mnogo uspeha. N« pozabite mi pl""** ko A* Danes so iz CK poslali novega sekretarja rajonskega komiteta Žarkega. Poznam ga če iz vojsk«. Jutri bo Dimitrije pripeljal Kor-čaglna. Opisala bom Dubavo: srednje postave, močan, mišičast, V komsomolu Je od 18., v partiji pa od 20. leta. To je eden izmed treh izključenih iz gubernijskega kom-somola. ker je pripadal delavski opoziciji. Učenje z njim Je bilo težko. Vsak dan mi je pokvaril načrt, ko ml pe zastavljal vpraanja to se oddaljeval od teme. Med Juren-jevo, mojo drugo učenko in Duba-vim Je mnogokrat prilo do prerekanja. Ze prvega dne je premeril Olgo od glave do nog in pripomnil: — Nisi se oblekla po pravilih stara. Marala bi imeti hlače lz koše. ostroge, kučmo in sabljo. Tako pa sl kot meščanka, Olga mu ni ostala dolžna in moral sem Ju razdvojiti. Dubava Je ka-tagMs Hecdagtnas — Za sedaj Je dovolj. Cas Je. da grem spat. O Vročina je izmučila zemljo. Razgrela je železno ograjo mosta nad železniško postajo. Nanj so se vzpenjal« množice ljudi, onemoglih od vročine. To niso bili potniki- Preko mostu so hodili v mesto največ prebivalci železniškega rajona. Z najvišje stopnice je Pavle opazil Rito. Prišla je že pred njim v vagon to opazovala ljudi, ki so Izstopali. Pavle se je ustavil tri korake od Uatanovičeve. Ni ga' videla. Pavle jo Je pasoval z nekim čudnim zanimanjem. Rita je bila oblečena v progasto bluzo to modre kratko suknjo iz navadne tkanine. Plašč pa je vrgla preko ramen,.. Njen zagoreli obraz j« bil pokrit s pramenom nagajivih las. Stal* je z lahko nagnjeno glavo in mežikala zaradi bleščeč« svetlobe. Prvič Je Korčagln gledal svojega prijatelja to učitelja s takimi očmi to prvič mu Je prišlo o* misel, da Rita ni samo član urada gubernijah« ga komiteta, temveč... Sam sebe je zasačil v takih Pregrešnih mislih ta as razsrdil, Potoneš* Jo p. Ze več kot eno uro te glednmn, toda ti me ne vidi*. Cas je, da gremo. vagon že stoji. Odšla sta skozi službeni vhod n« peron« Včeraj je gubemijskt komltet odredil Rito kot svojega predstavnika na eni izmed sreakih konferenc. Spremlja naj bi Jo Korčagln. Danes sta se morala odpeljati, kar Je zelo huda naloga. Postaja se Je aa časa odhoda redkih vagonov nahajala v oblasti potniške pe torke bila huda naloga. Postaja se je aa nestanjevanje potnikov ni Imel nihče pravice priti na peron. Vse vhode in izhode je kontroliral odred komisije, ki Je Imel nalogo, da n« pusti nikogar. Vagon, prepoln ljudi, je mogel sprejeti samo desetino tistih, ki so želeli odpotovati. Nihče ni hotel ostati, da bi moral potem oele dneve čakati na priložnostni vlak. Tisoče l judi je sililo k vhodu ln ae skušalo preriti do nepristopnih vagonov. Postaja Je v takih dneh preživljala Rjavo obla ganje In nekajtfrat J* prtaflo osto do pretepa. Pavle ln Rita at* se zaman po-•Skuhala prstoTta na peron- Pavl* M je poznal vee vhode in Izhode, je peljal svojo sopotnico skozi garderobo. Težko sta se Prebila do vagona št. 4. Pri vratih vagona Je stal čeki st, zadrževal mnošneo, ta se kuhal od vročine to stotič in stotič ponavljat: — Pravim vaun, vagon Je prepoln, Na odbijače in na streho P« po nalogu ne smemo nikogar pu-8” g, 11 ob izgubi našega nepozabne**- ŠVARA RADI VOJ A-L.RJI podporočnika, jj 'TA^a ki je padel 30. 1. 1945 v Sajenj* pri Postojni in je bil pokopa® f. domačem pokopališču v soboto t. m. Posebna zahvala vaški ^ dni, oficirjem in vojakom 6. £ odreda JA za Trst, Istro in daroval” Primorje ter ostalim vencev in cvetlic. Gabrovica pri Komnu 31. ^ Telujoči starši, sestre ^9u0-MARTA in brat » ZAHVALA Vsem, ki so spremili na poti našega nepozabnega TAVČAR EMILA, aič’ komandanta bazoviške brir*pg. se prav prisrčno zahvaljujem® sebna zahvala vaški ZMS, P^nc«v mu zboru ter darovalcem ' In cvetja, Kreplje 29. 10. 1945. 7alujoči starši, bratje in -e zahvala Zahvaljujemo ee vsem ,u^te cem pogreba nepozabne, drse ZORKE, tf posebno vsem darovalcem^^ja# poseono vsem oarovo..^—-- c\4 pionirjem ln vsem organi*** Divača, 81. 10. 1945. Družina RBSA''1 ' ^ nove in moderne, dobite P° SPALNI ceni v TRSTU, via della Tee* Sprejemamo vsako delo. g, V nedeljo 4. nov**** bo vršila _„nlTČ^ KULTURNA ZMS v Tomačevclb Po prireditvi pl*"* godba la Trsta