d»Oj «M ¿aTSSad iT ..... PROSVETA UrWatfH «i apsavmilkl mUrti MV ImU Uvtdili in. S < Offlee ti FašUeattsei Mil S. UnteU Am SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE .tear xxx Aecaptaace tor Mailing at CHICAGO, ILL., PETEK. 21. SEPTEMBRA (SEPT. 24), 1937 ti «action UM. Act of Oct. I. 1I1T, authorial oa Joae 14, 1918. Babaarlpttoa HM Taarlj ftTEV,—NUMHEH 187 cija zahteva odpoklic ita lijanske armade iz Španije jjitavnik fašistične vlade je dal obljubo, da ilija ne bo poslala nadaljnjih čet v Španijo, b bosta Francija in Anglija priznali italijan-d režim v Abetiniji. Važna posvetovanja led diplomati v Ženevi, Španska ljudska ar-»da raztegnila ofenzivo in okupirala velik n ozemlja v južni Španiji 28. sept.—Mussollni-vUda je zagotovila Franki Anglijo, da bo ustavila i je čet v Španijo, ¿e boli italijanaki režim v lijj in podjarmljenje afri-iave. Yvon Delbos, fran-tunanji minister, je pa zahteval, da mora potegniti iz Španije vae tete, ki se borijo na atrani rala Franca, vrhovnega po-ika uporniške armade. ffiubo, da Italija ne bo po-* Ijnjih čet v Španijo, je Bova Scopa, Mussolinijev tant v Ženevi. On je tf dvakrat konferiral z Delata pa se je pozneje posve-iCranbornom, angleškim itrom za zunanje zade-1 Delbos je tudi imel telefon-aigovor s francoskim pre-in mornariškim nrfni-doiim je Scopa obvestil ja o zahtevi Francije. ji dogodki v Ženevi e diplomatske aktivno-niao dokaz, da ao v teku pogajanja glede poravna- kta v Španiji. Motno je vse to le igra. m reprezentantom za- odpoklic italijanskih šet ije, obenem pa ppnovfl ki ga je izrekel nedav-a Nji skupščine Lige naro-Takrat je dejal, da bo odprla svoje meje Spa-fc ne bo Italija prenehala jem orožja in vojaštva IJO. je dal slovesno obljubo, Italija respektirala inte-t Španskega ozemlja in C bo ustanovila vojaške ba-ipsnskem polotoku proti Nji. Delbos je odgovoril, 'k ni zadostna garancija in IN je pri zahtevi, da mora m Potegniti svojo oboroženo P Španije. Scopa je dejal, jj» predložil to zahtevo Mue- IUdnd' 28. sept.—Zgodovin-1 a slikovita pokrajina Gra-1 * Torrehermoaa v južni ■'J'je posula torišče velikih J* operacij, ko je ljudska ar- ■ stegnila ofenzivo na ■ Pri Cordobi. Vladno po-■Jpfivi. da so miličniki pre-¿7 med provincama 7* Badajo® in zaaedll in vasi. Uporniki eo umakniti pred točo PJ¡Ju SO jih aipale topniške J* ,n ^>mbami, ki ao jih lJ**ki> kateri ao sodelo-J^^kokih na fašietične ^ pravi, da so miličniki F iaiiate na veej črti. y 7J1 Wtka na fronti v t^Naiji je bila ena naj-P » zadnjih tednih. Milič-Ji** podpirala konje-S"'«iki. ao prodrli več milj ctati, lu vodi v Badajoz. unij CIO v Atlantic Cityju pfogton, D. C. — Pred-g"11 ^nigl uradniki S2 na-¡T'r ""dnaradaM unij. ki C"* * Odboru za indua-^ranizadjo, ae bodo ee-LT./^trenei v Atlantic ^tebra. Konferei ¡T"1.60 raaprava e bedi ***** Joha k i u CIa Zborova- ™ tr»jalo teden dni Pri- Illinoiska federacija za mir s CIO Konvencija v La Sallu obsodila policijski maaaker stavkar- jev v So. Chicagu U Salle, nu 28. sept.—Petin-petdeaeta redna konvencija Dli-noiske delavske federacije, državne enote Ameriške delavske federacije, je včeraj soglasno sprejela resolucijo za mir med ADF in industrijskimi unijami CIO. Vodstvo konvencije je v interesu miru zavrnilo vse ostre napade na Lewiaa in CIO v teku raznih debat in govorov. Ko je eden od treh delegatov razkolne rudarske unije v južnem Illinoi-su (Progressive Miners' Union) v svojem govoru nasval Lewiaa "podgano in raketirja," je tajnik federacije Olander opozoril govornika, da ao voditelji ta razkolne organizacije prav tako ji ša sestanku z MUf^IrneftovaM njega in oetale voditelje Ameriške delavake federacije pred dvema letoma, ko ao še vodili boj proti federaciji, danes pa ao njeni člani... Konvencija je tudi obsodila policijski masaker deaetih stav-karjev pred jek^rno Republic Steel v South Chicagu v zadnjem maju. Poročilo, ki je bilo soglasno sprejeto, poudarja, da ne glede na to, če ao stavkarjl spadali k uniji CIO, ki je vodila štrajk, in ne glede na to, če so bili tudi komunisti med stavkarjl, ni čikaška policija imela moralne pravice, da je poslsls deset stavkarjev v grob... Clkaška policija se je slabo poetavila a tistim okrutnim in barbarskim nastopom! Resolucija zs ustanovitev samostojne delavske strsnke je bila na tej konvenciji odklonjena. Hitler odredil dva praznika za duceja Mussolini pride v Berlin M papežev poslanec! Berlin, 23. sept. — Diktator Hitler je odredil dva "izredna praznika" za Nemčijo v prihodnjem tednu, ko Mussolini prvič obišče Monakovo in Berlin. Mus-solini se bo mudil pet dni v Nemčiji. V soboto pride v Monakovo, kjer bo Hitlerjev gost dva dni, prihodnji ponedeljek pa pride v Berlin in tu ostane do srede. Dr. Ctoabels, Hitlerjev mini-str propagande, je včeraj objavil prokjamacijo, v kateri poziva vm Nemce, naj se "radujejo in prasnujejo, kajti Mussolinijev prihod bo edsn največjih dogodkov v zgodovini Nemčije. . ." Hitlerjeva vlada bo potrošila milijone mark za slavoloke, okra-šenje ulic, vojaike in civilne parade in druge triumfalne ceremonije v počaat Mussoliniju. Vse običajno delo mora počivati, šole bodo saprte in prebivalstvo vseh onih mest, skozi katera se bo vozil Musaolini, je pozvano, da okrasi hiše z zastavami in zele-ajtm. / £ Rim, 28. sept.—Papež Pij je einoči izročil Mussoliniju dolgo spomenico ta Hitlerja a prošnjo, da Muasolini izroči to spomenico nscljskemu diktatorju in ga privatno urgira, naj preneha z bojem s katoliško cerkvijo Ur vrne hierarhiji v Nemčiji avobodo in stare pravice. Francija ostro nastopila proti Frankovim agentom Pariz, 28. sept. — Francoska vlada je začela ostro postopati a španskimi fašističnimi špioni in agenti na francoaklh tleh. V Biatritzu ob španeki meji je vi* da zaprla vilo "La Grande Fregate," ki Je bila doelej nekakšno neuradno poalaništvo Frankove-ga tabora, in čez 200 španskih fašistov, Frankovih šplonov, Je bilo izgnanih iz Francije. Francoska vlada Js tudi začela sumljivo gledati Mussolinijeve agente v Franciji. Dva Italijana, ki eta prideljena italijanskemu poslaništvu, sta obdolžena. da sta sodelovala pri bombnih eksplozijah v Psrizu 11. septembra. Stavka klavnMuh delavcev v Galveston* Galveston. Tea. — Tristo delavcev je zaetavkalo v tukajšnj klavnici High Grade Packing Co. Stavke je isbruhnila. ko je kompenija odbila zahtevo glede priznanja unije. čakuje ae. da bodo na konferenci sprejeti načrti glede politi/ nih in industrijskih aktivnosti CIO. __ Umobolni kandidat preiel mnogo glasov! Atlantic City, N. J., 23. sept. —Pri drlavnih primernih volitvah v New Jersey ju, ki so bile U teden, Je kandidiral tudi Wil-liam H. Wast, ki Je bil pred meseci izpuščen iz norišnice v Atlantic Cityju. Kandidiral je kot "neodvisni republikanec" in prejel je aamo v Atlantic Cityju 817 glasov. West je bil poslan v norišnico, ko Je bil sretiran zaradi grozilnih pisem, ki Jih Je poslal predaedniku Rooseveltu. Preiskava Je dognala, da je West pisal Rooseveltu, da mu Je on pomogel do predsedniške nominacije leta 1982 a svojimi "miselnimi valovi, s ksteriml Je elektrislral delegate na demo-kratski konvenciji," in če mu Roosevelt dobro ne pleča te za-sluge, gs bo zdaj z Istimi "mi- Domafe vesti Avto neprestano nblja rojake Moon Run, Pa. — Dne 20. septembra je avto na mestu u-bll rojaka Petr% Razpotnika, člana društva 88 SNPJ. Star je bil 00 let in rojen v Brišah pri Kolovratu, po fsmače so mu rekli Kraljev Pater. Bil je že devet let vdovee In tu zapuMa štiri ainove In tri hčere. Drage vesti la Penne V Wick Havenu Je pred kratkim umrl 68-letnl John Bizil, samec in doma Is Soteske pri Moravčah. — V Rankinu je u-mrla Mary Gornik, stara 81 let in rojena v Ameriki. Podlegla je teleanlm poškodbam, ki jih je dobila pred šestimi leti. in tu zapušča starše, dva brata in sestro. — V Bishopu se nahaja v bolnišnici J John Klun, kateremu je pri delu pod zemljo zlomilo deano nogo. Novice la Minnesota V Gilbertu ja jimrl 16-letni mladenič Edvard Sever, rojen v Ameriki, latotam« m je težko pobila na nogi mati gnanega rojaka In člana SNPJ br. Samse, ki je v vodstvu pogrebnega zavoda v Evelethu. — V bolnišnici v Soudanu se nahaja žena Louisa Kocjana i| Elyja, ki Je bila težko pobita pri avtomobilski nezgodi v Wit i ni Towerja. Nov grob v tfoatani Walkerville, Mont. — Tu Je pred kratkim nafto umrl Frank Benčič, star 62 leti in doma iz Črnomlja v Bell Krajini. V Ameriki je bil 88'let in dolgo let je s družino vred bival v Calumetu, Mich., Šoda po velikem štrajku tamkaj se je pre-aelil v Montano. Opušča ženo in šeat odraelih otrok. 1 < (ttlumctake novice Calumet, Mich. — Marko Bute iz Ahmeka Je bil zadnje dni obsojen v plačilo $50 kasni, ker je pijan vodil avto In podrl nekega človeka na cesti. — Med porotniki okrožnega sodiščs za jesenski termin se nahajata tudi rojaka John Mukavec in Roy Stimac. Star pionir umrl Jollet. — Pred kratkim Je tu umrl Joalp Panijan, star 81 1st in doma od Metlike v Beli Krajini. Bil Je eden ustanoviteljev K8KJ. Rekordno število salunov v Chicagu Chicago, 28. sept,—Mesto Chl-csgo Ima danes 9381 gostiln in drugih prostorov, v katerih prodajajo opojne pijače. To Je največje število v zgodovini mesta. Danes prids ns vaških 888 pre-blvslcev Chicaga po ena gostilna z opojnimi pijačami. aelnimi valovi poalal k vragu..." Na podlagi tega pisma ga Je sodišče potem spoznslo za umobol-nega. VELIK NAPREDEK UNIJE TEKSTILNIH DEAVCEV Sklenjene pogodbe krijejo 225,000 de-lavcev KAMPANJA* V JU2-NIH DR2AVAH New York. onosne Anglije; po domaČo rečeno: kuhali sta rilec ... To kuhanje velike-ga rilca v Rimu in Berlinu, velikima gnezdoma modernih morskih roparjev, Je še bolj užalo-atilo ponosno Anglijo In sklenila Je, naj razbojniška vlada v Rimu sama straži — oobe, če noče biti tako dobra, da bi pomagala Angliji strašiti sebe In loviti sebe ... Do dna užaljena razbojniška država ob Sredozemskem morju Je nato zahtevala od ponosne Anglije, da mora Imeti za stražo in za lov na eobe prav toliko bojnih ladij kot Jih Ima Anglijo z ostalimi stražarji vred, ki bodo le stali ob etrani in gle-dali, kako morski razbojniki lovijo sami se-be . . Ponosna Anglija al Je potetn dan In noč belilo glavo, če naj okliče novo konferenco v Bvld. da ugodi vsem kSfttesijam, ki jih zahtevajo morski roparji od nje — vladarice valov sedmerih oceanov . . .M Ce bo bodoča zgodovina tako pUala o današnji ponosni Angliji In njeni komično-opeml politiki napram morskim razbojnikom današ-njih dni. bo povadala v blatvu čisto reonieo Kam as bodo ekrili Angleži, kolikor jih bo še •tetu? Piarce, W. Vi. -- V ffrošVetl | dne 16. sept. aem UUl opolo- rilo članom SNPJ. Koltuiv!duo, e poročilo iz Mlchlgans. Podal bom popolnejši opis Toma Kle-menčlča. K meni je prišel dne . $ept. 1.1. In ae predetsvll, če« ds it prišel direktno H Chlcaga in mi pokazal Imenik drnltvenih uradnikov SNPJ. Po daljšem razgovoru je začel kasati svojo robo: namizne prte, pogrinjsla za naslanjače in sofe s slikami stare domovine, kar zelo vleče med Slovenci. Vprašal je za druge Slovence. Seveda aem mu šel pokazat in tako me je speljal ns lhn. Vendar sem rojakom rekel, da ga ne poznam, a kljub temu mu je "biznia" precej uspeL Hodeč z nJim aem po raznih pogovorih začel aumlti, da se nekaj ne vje-ma. Povsod je drugače govoril. Co aem ga vprašal, ako ima iz-kazilo od firme, za katero prodaja, ga nI mogel pokazati. Ker ao me začeli še drugI rojaki vpraševati, kakor tudi njega, mi e pa pokazal državljanake papirje, kar pa dvornim, da ao njegovi. Piše ae Tom Dte Deveraon. Zakaj nosi dve imeni, ni mogel dati drugega pojasnila, kot da ga je hotela njegova žena zastrupiti, kar je bilo še bolj sumljivo. Zvečer je rekel, ds gre na Thomas v Imperlal hotel, kjer bo prenočil. Sel sem ns Thomas dotični hotel, a njega ni bilo tam. Možu postave sem naročil, naj poišče Toma Klemenčlča oziroma "Toma Dixa Deversona." Vedel aem, da daleč ne more bi-1. Kmalu ava se znašla pri mirovnem sodniku. Vprslai me je, Zahteval sem densr Ï4 da bodo oetsll "lojslhl republlkšncl" In "le bo treba, bodo stopili k o-brambo s peškami." Delevei res niso dobili tukaj nobene dvorane ss aeje in tudi večina fsrmsrjev je odklonila prošnje za zbirališče. Vaelej se pa med črnimi vranami dobi tudi bela vrana. Tako ae je tudi tukaj dobil farmar in dovolil delavcem, da lahko zbo-1 rujejo pod košatim drevesom. Tako je bil protlo nedeljo 1». septembra na prostem izvoljen ves odbor. Ta lokal iteje 700 članov. V nedeljo, 26. septembra, ae vrli shod v gornji dvorani I SND ob & popoldne. Nastopi več dobrih govornikov. Odbor CIO apelira na vae delavstvo, ds se| tega shoda udeleži. Organizacija sama ne pomeni veliko, ako! niao njeni člani aktivni in ako| niso vedno na straši. Pob. odsek CIO. Ofcwvit«v ftole SokoUčev Ckieago, Dt—Jutri, to je v boto, dne 86. sept, ae bo apet pričela Ms Rdedh sokoličev ali Red Faleona In se bo vršHa v Slovenskem delsvakem centru ns 2801 8. Lawndale ave. Ker je večina Rdečih eokoličev obenem včlanjena tudi v društvih SNPJ In je še mnogo članov te organizacije, ki še niso pri Soko-Hčlh, aem ae namenila, da kot odborova Članica glede tega napišem par vrstic v Proaveti. V šolo Rdečih eokoličev ..Tovorni parnik Cantabria v francoskem pristanišču Bayonnu, kamor je pripeljal španske begusice h Santandra, ko ao to mesto zasedle fašistične čete. ga dali. Potem je dejal, ako ho- vabljeni vsi otroci alovenskih staršev iz lawndalske okolice. Ker je ta šola zelo koriatns zs otroke delsvaldh etaršev, naj ataršl poskrbijo, da jih gotovo vpišejo. Rea Je, da otroci pohajajo druge Šole, toda tega, kar bodo dobili v tej šoli, jim ne nu- a tem, da se vssdijo drevesa v parkih, ob važnih ceatah ali križiščih ter pri dvoranah ali slo-venskih domovih, kjer rasmere dopuščajo. To se lahko izvrši a tem, ds se drevo vssdi ob navzočnosti dveh oseb in ee pošlje registracija a par podpisi na naslov: American Tree Association, Sssquicentennisl Section, 1^4 Sixth at. N. W., Washington, D. C. Tsm potem vknjiži-jo sli registrirajo in tako ostane sol v spomin kaki zaalužni osebi, *m ».'..i .n odgovoril ^^^SÄftM društvu, skupini itd. . Naj omenim, da je Hopkinaov park na Gilbertu znan mnogim našim rojakom in preteklo poletje ae je v njem vršila priredi tev minneaotake federacije društev SNPJ. Matija Pogorele. •ji. to je vae. Kaj ai mislite, čltatelji, kaj je rekel? Dejal je, da aem prvi ro-ak, ki aem postopal s njim tako in da me bo "dal" v Proeveto, da bodo vai Čitall moje Ime. Ca nem Čutenju» družabnosti in delavski zavednosti. Tojsbs* tisto, kar je delsvakim otrokom najbolj potrebno poleg snanja oanovnlh predmetov, ki ae jih I V spomin Maaaryfcu New York, N. Y. — Dne 16. septembra se je vršila komemo-rativna seja tukajšnjega Jugb-alovanskega Sokola v spomin in počaat na umrlega Tomaža G. kal aem, kdaj "bom" v Proaveti, "«Jo v navadnih šolah. To pri-1 Mssaryka, prvega predsednika in pa aem na veliko raaočaranje zagledal v Proaveti svsrllo iz gl. ursds SNPJ. Tf orevsrant ae vozi v avtu s licenčno It. 9204 is Floride In njegov "državljanaki papir" (ako je njegov) noai št. 2604168. Torej rojaki, previdnost! Frank Polantz, 786. pravlja otroka do pravega ja in Čutenja ter ga za dobrega čjana človeške be. Lani je pohajalo to šolo okrog j 80 dečkov in deklic. Zanimivo] je, da al otroci te skupine pri- uatanovitelja Čehoslovaške republike, na kateri je bila sprejet» sledeča resolucija: Umrl je veliki sin alovanake-gm porekla Tomaž G. Masaryk, nesitelj in zsgovornik svetovne demokracije vaeh ljudstev. Brat- pravljajo načrt za bodoči teden, jM češki narod žaluje za avojim ai izdelajo dnevni red, disktwi-| predsednikom - osvoboditeljem, na Poročilo o stavki In shodu Wsukegsn, IIL — Letolnji četrti aeptember je bil najlepši In naj pomembne jll dan v očeh organiziranega delavstva 2e v ra nI uri nam je radio naznanil ako-raj neverjetno veat: "Sitdown era at Fanateel won the strike!' Tudi Čikatko časopisje je imelo velikimi nsslovl svoje "extra." Le nsš lokalni čaaopis "News Sun" je imel zelo klavor-no novico o tem Itrajku. Kompa nljski odvetnik Je leveda takoj naznanil, da ee bo kom pan i ja pri-tožila proti odloku delavskega razsodila, kar je seveda le ato-rila. Mala skupina delavcev, ki je imela toliko poguma, da je dne 17. februarja oatala v tovarni, je pokazala trmaatl kompanijl, da ae ti delavei ssvedsjo, ds Imsjo tudi oni in da so tudi oni upravičeni do poltenega življehja, ne aamo komponisti. Seveda je to bila največja predrsnoet v očeh hi njvakih patriotov. Tako ae je adtulila vsa reakcija: mestni o-čeUe Waukegana in North Chi cafca pod krinko "obrambe reda In miru" In nagnala to peščico delavcev la tovarne ob 6. zjutraj dne 26. februarja, dobro vedoč, da stavkarji in elmpatičarji ne slutijo nI kakega napada. Tu ee j** pokaaalo, da je kompanljaka lantnlna več vredna kot pa živ ljenja delavcev. Sato pa bodo davkoplačevald plačali 18 tlaoč več davka prihodnje leto! Vae to pa ne ustavi zavednih delavcev, da as ne bi pridružili organizaciji CIO, ki je na, da vanjo delavstvo pristopa. Organiziranje gre res nekako počasi. Je pa sigurno Baškar ae h tu ustanov« industrijski de-lavakl svet aa okraj Lake, ki precej dobro aapitMe te ima pod svejlm a 8500 "HI Pred par ledni ee je kampanja aa organiziranje v ao *edaem mestu Woodstocku Mestni očetie ln nekateri a so s v ve w hs ^ww^^oo rajo in debatirajo. Navaja se jih k temu, da ae vežbajo v samostojnosti, to Je, da ae skušajo voditi aami pod nadzoratvom njihove načelnlce. Mrs. Anne Beniger jih bo tudi letos vodfla pri tem delu. Poleg tega bodo letoa več čaaa posvetili petja 1n skupnim nastopom pri predata-vah, bodisi poaSmezno ali v skupinah. Zato pa, slovenski starši, zlasti matere, ne pozabite izkoristiti te lepe in koristne prilike in pripeljite svoje otroke v to šolo! Za odbor Rdečih eokoličev: Kristins Turpin. lMMetniea ameriške ustave Gttbert, Mftan. — Dne 17. t. m. ao tukaj na alovesen način praznovali 160-letnico ameriške ustave a programom in priredi-^ ortfan,tlPlH|Wio- Vaadill se mlado gabro-CJ -I vo drevo v apomln prvemu predsedniku Georgu Waahlngtonu. Vsadili eo tudi več lip v spomin slovenskim pionirjem, slasti v spomin na atoletnico prihoda prve Slovenke v te kraje Antonije Baraga in pa v spomin indijanskega mieionarja Buha in nedšvno umrlemu Bilbanu. Vsajenih je bilo tudi več druflh dreves v tem lepem Hopkinsoao-vem parku na Gilbertu. V dini kateri je zvesto stal na braniku sa svobodo in samoodločevanje narodov. Sokoletvo je z njim Isgubllo svojega zvestega brata in jugoslovanski narod svojega dobrega zagovornika in učitelja. Jugoslovanski Sokol pošilja naj-globokejše izraze sožalja avojim bratom in vsemu čehoslova-škemu narodu, obenem pa želi, da ee prirejajo spominski sestanki, kjerkoli mogoče, sllčni našemu, po raznih naselbinah. V ta namen se je obdržaval komemo-rativnl sestanek centralnega odbora Čeških društev dne 20. sept. Ivan Mladineo, starosta, Emest Rumac, tajnik. vorfeče mladine v svoji sredi. S tem bi bila takorekoč uvedena nekaka domača alovenaka šola, Id bi avtomatično podaljšala rok lepega slovenskegs jezika in razširila polje naročnikov Pro-svete. Povdarjsm, da bi bil tak Ženski kotiček, uveden že takrat, zelo koriaten; bil bi cenena šola ženstvu in v pouk mladini alo-venske govorice in naših problemov sploh. Toda uvedba tega pa tudi sedaj še lahko vrši dokaj zadevne naloge in doeefte uspehe, liatu v korist. Zato v odgovor svoji prljsteljici priporočam, naj kar prične zbirati zmožne ženske moči, ki bi bile voljne a svojimi prispevki podpreti sproženo idejo Ženskega kotička. Da, ako bo dovolj zmožnih moči, naj se amiael te ideje prične takoj izvajtl. Za slučaj pa, da ni med nami dovolj zmožnih moči in bi mogoče potrebovale uredniške pomoči, tedaj pa se moramo o-brniti a to željo na gl. Isvršni odbor za odobritev. Ce bi pa to zavrnil, tedaj pa nam ostane še nadaljna pot odprta, in ta je, da pošljemo zadevno peticijo v predložitev prihodnji konvenciji. In če bomo imele na peticiji čimveč podpisov članic, bo tem bolj močna, da ai pribori krajšo pot do odobritve. Torej, člknice širom.>>«<«............................JIM IISI M C/MiJO MRKI/» ....................... 174 - ltM-97 (normalna altaa) ........................... 188 Povprečni atroAkl ta pllnako gretje domov v Chlca-gu v tadnjih 8 krtih ao aamo 9182! ZGLASfTK *K AM PMITR ZA BREZPLAČNO OTKftlTKV ZA URVm VAflKGA DONA •p09pr*Smi Utrni rtnš* ca -#T MAMO pHn daje pspplas eatemstlčno toploto ... Vesti iz fcsštev Ju- * gposaenika „ ■set GreforBč* rski rojaki imajo v L-iii ved društev. V Ljub-¿4»najbolj tnano in delavno ^o6a"-Matica, H ima Tpo Sloveniji. Ti u «Soda" je lani skle-aMiaviti spomenik nesmrt-, Ravenskemu pesniku, "go-su slsvčku" Simonu Gre- občina je rade volje prostor blitu nove vso-Itn j it nice, ki se gradi, prostor je profesor ar-plečnlk lamisltt čeden I Ne bahavega, ne o-— pod lepo pergolo naj stoji bronast por-Gregorčiča. Načrt "Soča" je sbrala denar in izročila izde-portreta akad. kiparju Kalinu. »itje spomenika se je iz-vderaj, dne 8. aeptembra Pred spomenikom se velika množica občin-ned njimi zastopniki obla-•io vojske, mestne občine, ih društev, mnogi naši li in pesniki, zastopniki Ji društev itd. Iz Go-,» je pripeljalo na ljubljan-rtle*ejern in k odkritju spoli ved avtobusov naših go-k rojakov, da počaste tpo-velikegs pesnika in narod-iklicarja. ivnost je otvorila železni-ka godba Sloga, ki je za-lia overturo Smetanove o-"Libuša". Nato Je atopil irniškemu odru bivši ban iupan, odvetnik dr. Dinko a, prodnik društva "So- 10 primorski rojak. V lepo sovinem govoru je orisal pesniškega dela alavljen-i in i mnogimi Gregorčičevimi fz pokazal njegovo borbenost ■rodnostnem pogledu. Ko končal svoj govor s klicem Simonu Gregorčiču", je bAs uvesa z Gregorčičevega Ktnta — in pred nami se je izredno dobro izvršen goriškega slavčka. Nato Je zbor Glasbene matice 11 Ferjančičevo 'Tone eon-fcst. . ." Podžupan ljub- dr. Ravnikar je v imenu Sstne občine prevzel spomenik nntvo, pevci in pevke pa so li Gregorčič-Nedvedovo pe-"Nazaj v planinaki rsj ...'* «o zastopniki društev in polotili vence pred tpo- Bt Tako je dobil veliki goriški *ik Gregorčič v Ljubljani »pomenik, ki naj n aa spo- fcja njegovih lepih pesmi pa pokrajine, ki jih je opeval k ki so jih a mejo ločili od nas. Ljttlk Igo Gruden, po rodu s gwja, je k odkritju napisal N". ki naj jo v celoti nave-■to: Simonu GrrgorHtu k ,*k° * ore "•o*'1*' m*j.h %c nova nam ogtaia; PJ* »drohtl v prah domov j a nafta. «Jnenel s zemlje rodna: r^J* »n ¿iovak v krvi do ^ '»«jO j« tvoj sadnji, .vatli J Bum" *oln« «i v viharju, nr«ae narod zgubil Ja »voj pravae: Gragartlč Simon, nai goriški tiavac: ob morju in ab Soči ljubijano samljo zaman škropili s tvoja trdno smo krvjo. Najbolj otoino pat ai mad Slovenci » vaam, kar ftatoatnaga ja as svata: o ujatam ptiču, izgubljenem cvetu, o vdovi toini in v predimrtni aanei, kako pri svetem boš Lovrenci s dedi ■¿al,— usodo sdanjo narodu prerokoval. Povaod ai gledal la človeka v bedi, ' odpiral mu iree, solze otiral: «val ja lašje in labko umiral, kdor aa očistil v tvoji ja besedi. A ko al stal nad breznom s po v in prevar, zavzdihnil ai: : Človeka ustvariti nikar! Zdaj trdno zptft v planinskem raju Krna, moda ta Ja utrudita teika hoja; saplala čas nas Ja nevihta črna, slovest postala je iferokba tvoja: ob Soči zemlja je en aam brezmejen grob, nsŠ aan je padel vanj kot obstreljen golob. Moj dub zblaznel je od krvi človeka: iz blodnih sanj nad narodi — privide, lobanj človeških gleda piramida, ki spomeniki blaznega so veka. Ob njih stoji človeka v pesmi nam pomnik, sosedam njenim vsem — slovenske zemlje krik. Dve smrtni nesreči v celjski okolici.—V celjski bolnišnici sta te dni umrla dva delavca za posledicami hudih nesreč. V Podčetrtka v kamnolomu je SO-letni delavec Albin Plevnik iz Slak padel raz skale zelo globoko ter si zlomil hrbtenico in zmečkal prsni kol. Umirajočega so prepeljali brž v celjsko bolniinico, kjer vsa skrbnost zdravnikov ni pomagala: že naslednji dan je umrl.—Kmalu po njegovi smrti so pripeljali v bolnišnico 34-let-nega hlapca Alojza Fijavža, uslužbenega pri hotelirju Piklu v Žalcu. Padel je bil t kozolca ter si zlomil lobanjsko bazo in tvod. Vsaka pomoč je bila zaman, zvečer je poškodbam podlegel. Jože Aniur—aretiran, oaumljert umora Te dni je bil zdaj vendarle aretiran znani zmikalec in vl<* mileč Jože Anžur iz Zadobrove pri Zalogu, ki je pred meseci pobegnil iz kaznilnice in je bil osumljen roparskega umora železničarja Josipa Ostreže iz Zaloga. Pred 14 dnevi smo poročali o roparskem napadu, ki ga je neznan zločinec izvršil med Zalogom in Devico Marijo v Polju. Iz zaaede je napadel zaloškega železničarja Josipa Ostreža, ko je nesel denar na pošto, ga pobil na tla, mu vzel denar in pobegnil. Kmetje na polju so videli, kako nekdo hiti čez polja proti Zadobrovi. Bil je napadalec, vendar pa ga niso videli od blizu. Ostrež je za poškodbami čez nekaj dni v ljubljanski bolnišnici umrl, roparski napad se je spremenil v roparski umor. Ostrežu je bilo oropanih nad 50,000 Dinarjev. Ko je prišla na kraj napada policija a policijskim psom, je ta takoj prijel sled ter jo ubral preiti Zadobrovi do hiše, kjer atanu jejo Anžurjevi. Ze pred leti je bil eden od Anžurjevih znan tat in ropar, ki je našel smrt, ko so orožniki hišo obkolili, da ga aretirajo. Drugi, Jože Anžur, je bil pred meseci še v zaporih, od pvUCfll II In »C v gozdovih okrog Zaloga tat se la aa skrivaj peneči agtašal pri domačih. Ker ae tudi opis bete* ntpadsles strinja t Anžur* jevo postavo, ao orožniki tačeli zasledovati Anžurja. Toda nikjer ga ai bilo na spregled. Pred nekaj dnevi pa so orožniki t vedeli, da Jože Aniur pomaga domačim pri sušenju otave ob Ljubljanici Takoj je bila obva-ftčsna tudi ljubljanaka policija in šekaniška policija. Seatavili ao natančen načrt, kako bodo travnik obkolili in Anžarja ttnOL Na vso moč opresno ao od vjtt strani stopili na travnik, Anžur je spoznal nevarnost, pogMU proti Savi, da bi jo pač preplaval, toda tudi tu mu Ja Iz grma stopil orožnik nasproti— Anžur se je udal. Uklonili so ga in odvedli na ljubljanako policijo, kjer ga sdaj ¡sprašujejo. Anžur pa je znan zakrknjen zločinec, brez dokazov nikdar ničesar ne prizna, zato bo preiskava trajala gotovo dalj Časa. Sum se je zgostil na Anžurja tem bolj, ker so Anžurjevi pred Jožetovo aretacijo trdili, da se je Jože sicer po begu iz zaporov oglasil pri njih, nato pa pobegnil v Avstrijo. Drugi kmetje pa so ispovedaJi, da se Aniur večkrat oglasi doma, a le ponoči Policija je imela torej tem več pravice osumiti Anžurja tega strašnega dejanja. Da je bil napadalec kdo, ki je od tam doma in dobro pozna razmere, je gotovo. Le domačini, ki imajo mnogo opravka na železnici, vedo, da Je nosil Ostrež vsak dan dopoldne denar v Polje aa poŠto in da je nosil včasih velike vsote. Anžurjevi pa to postali policiji znani ravno pri železniških tatvinah: ob prevtatu so ns mnogih tirih pri Zalogu stali vagoni z vsakovrstno robo—in tu so se Anžurjevi najprej "udej-stvovall.w . Ogromni milijoni lastnine v Chicagu niso obdavčeni Chicago, 28. aept.—-Prijavljena vrednoat osebne lastnine davkoplačevalcev v Evanatonu in Oajc Parku, predmestjema na ss-veruln eeverozapadu Čikaikega okraja, kot je iakasana v okrajnih davčnih knjigah, snaša v skupni vsoti $24,186,806. Zdaj pa Ima davčni urad uradna po- vrši datke na podlagi prijav dohodkov istih davkoplačevalcev federalnemu uradu zaradi dohodninskega davka, da aktualna vrednost iste lastnine je $217,415,-475. Okrajni davčni ceirttelj John S. Clark je te dni izjavil, da bo davek prihodnjega leta na osebno lastnino razpisan na podlagi vrednosti, ki je označena v federalnih podatkih. Gnezdo z jajci dinozavrov odkrito v Kanadi Lethbridge, Alta., 28. sept.— Globoko v skalah, ki so bile rat-streljene pri neki gradnji v Wa-terton National parku v provinci Alberti, je bilo zadnje dni odkrito gnezdo z okamenelimi jajci pradavnih kuščarie dinozavrov. Gnezdo meri tri čevlje počez in jajca so devet palcev dolga in tri palce v premeru. Po debelini skalnate plasti, v kateri Je bilo gnetdo zakovano, se sodi, da so jajca s ta rs okrog 80 milijonov let Edina jajca te vrste so bils doslej najdena na Kitajskem, v kamnu puščave Gobi. skfspor Ift tuje* sBe Vsak Im seUkjto I If**0 "zte kot v oltarju. ¿^l^avH. Dogodki v ae varni Kitajaki in direkten napad na danghaj kažejo, da imajo v Tokiu trdno voljo, izkoristit sata nji ivetov-nopolltlčni položaj. £e desetletja imajo Japonci svoje načrte. Navalili so aieer aa Sangaj, kjer šs vrže ljuti boji, čsprav je glavni cilj japonake akcije v severni Kitajski. Usoda dveh pokrajin, to ja, Hopeja ln Cahara je Še zagotovljena, Čeprav še nista popolnoma v japaaski oblasti. V tek pokrajinah, ki ata daleč na severu, se Kitajska ne more aa-doatao braniti, iangajski napad je le bolj manever, a katerim naj se odvrne posornoat na dogodke na severu, na drugi strani je pa to tudi pritisk na angtoeakaonske sile. Tudi leta 1882. so Japonci vršili svoja o-peracije pri Sangaj u, toda ao se UBMknll, ko jim Ja Kitajska priznala po dovršenem dejstvu (o-kupacijo Mandžurije) molče vse, kar so si osvojili. Seveda je tudi mogoče, da zmaga na Kitaj-skem radikalna smer, ki bi u-tagnila sedanjo aituacijo izkori stiti, da poraai nankinško vlado. Nekateri vojaški krogi v vojaki kvantung to ta pred tedni isjsv Ijali, da je treba uameriti vojne ale ne na periferijo, ampak centralno. Os bi ta smer smagala, bi morali računati a očitno kitajako-japonako vojno. V tej vojni ima Japonska vse prilike v svojih rokah. Predvsem je odločilno, ds je Jsponska gospodar na morju in v vseh kitajskih vodah. Nankiaika vlada je proti prvovrstnim Japonskim pomor skim silam brea moči. Nekoliko močnejša je Kitajska v srako-plovatvu, vendar pa japonsko zrakoplovstvo nadkrlljuje Kitajsko. Nasprotno pa je japen-ska pehota komaj ¿motna, voditi osvojevalno vojno proti Kitajski. Japonska vojska šteje v miru 17 divizij ali okoli 800,000 mol Z zadnjimi dekreti je bila sioer vojska povečana za 26 divizij. Toda it«di ta vojska ne bi bila sposobna voditi veliko vej no proti nuderno oboroženemu nasprotniku, ko se vojna v dolini reka Jangoe in tisoč kilometrov proč v aeverni Kitajski. Doslej Jsponci še ne kažejo namena, da bi vojsko povečali aa vojno stanja. To dokazuje, da Japonci niso slutili hudsga kitajskega odpora ter so menili, da Kitajce v par pohodih zmeljejo. j Prepričani so v Tokiu tudi, da se v vojno na bo bena sila ter da se ds bi Rusija posegla v ui vojno. Kako je g Rušijo t Za Rusijo Je merodajen prej njen notranji položaj, tke vojae tile v vzhodni Sibiriji, ki imajo svoje orediiče Blue-eherjeve vojske okoli Habarov skega in zlasti kvalitativna premoč rutksgs letalstva nad japonskim ao prednoeil Rusije. Važno je tudi, da Je Japonska gosto naseljena, dočim Sibirija ni. Bombardiranje tellšč in sa-log živil na Japontkem bi bilo lažje in uepeinejše kot v Sibiriji. A razlogi govore v prid Ruaije. In, če Stalia ne poseže v vojno, ao sanj merodajni politični In vojaški vzroki. Niti strah pred nemškim napadom ni važen. Ruska zahodna vojaka je danes dovolj močna, da ta-vrne nemški napad la bi Je operacije na vthodu prav nič ne o-virale. Toda pred kratkim eo bili postreljeni poveljniki sa-hodne vojaka, kar Ja bilo Uživanje ta vso general i teto, obenem pa gre ta temeljito preureditev stranke in države.. To te raslo-gi, da ee Rusija ae more vmešati v j s po na k o-k i ta j «ki spor. Ne-. varnost je, da bi zmagujoči general pričel revolucionarno gl-banje, ki bi ga vodil is Sibirije proti Stalinu. Japonci to t trojo špionažo te razloga ugotovili ter hočejo ižkoriatiti položaj In na daljši maji obanem odresati Rusijo od »tajske soseščine. /Ta/ pe AwfM/e? Anglosaksonske sile (zlasti Anglija In Zedlnjeae države) so bile izzvane iele pe napada na Sangaj. £e od staradavalh časov velja v Rusiji ozemlje juž- jMMfc «tednuenih držav in Francije. Seveda imajo ta site svoje interes tudi v Pekingu tja da Mandžurije, toda so bil« vedno pripravljene odstopiti ts pokrajina Rusiji — nekaj časa tudi Nemčiji — ali Japonski v izkoriščanje. (Torej imajo tudi glade Kitajske že dogovor, kakor so ga imeli glade Abeslnlje. Zato svetujejo Kitajski, naj spora ne spravlja pred Društvo naro-Mov. Op. ur.) Japonska zasedba ozemelj severne Kltajtka je pomortklm silam sicer neprijetna, vendar te jim okupacija ftantunga in Sanaija še ne sdi povod sa vojna Drugače bi pa bilo, če bi ae Japonaka hotela polastiti Sangaja ob islivu raka Jangce. V Londonu in Waahlng-tonu bodo počakali, kaj Japon ska namerava ; ali hočejo t napadom na Sangaj Kitajce aamo priallitl, da jim odatopijo severne pokrajine, ali pa nameravajo prodirati ts ftangaja v naj-Ru- nove Kitajske proti Nanktngtl. Bitka pri Sangaj u je še doslej mnogo škodovala angleški in ameriški trgovini. Ce bo Ja* la četa ter hotela sadaviti Kitajce, tedaj ni Izključeno, da bodo v doglednem času Intervenirale pomomke sila. Obe angloaakaon-eki sili hočeta pridobiti čaa. Zaenkrat salagata pridno obe Ki tajsko i orožjem in denarjem. Anglija pa šali Is prej spora tum t Italijo gleda Sredotem-skega morja. Os ds do jeseni "lokalni spori" med Kitajsko ln Japonsko ne bodo končani, če strašna moritsv, ki sa lmentijs šs "mir*, ns bo končana, tedaj moramo računati s tem, da po-aežeta v spor britska ln angleška mornsrca, potem nastopi prav lahko končna odločitev ja-ponskega boja ta ozemlja ln — oblast na Paciflšksm Oceanu. —Dal. Pol. Mirovni predlog tfolfflrflff unije Konvencija obsodila fa Mf^vnosti Loulaville, Ky. - (FP) -Mednarodna unija tisksrskih delavcev «a Ja izrekls sa amen diranja ustave Ameriške delsv-ske federacije In sprejela pred log, ki naj bi končal konflikt med federacija in Odborom z« industrijsko organitacijo. Pred log predvlduje omejitev oblsM eksekutivnsga sveta' Ameriške delavsks federacije. Ustava fadaracijs naj bi bils amendirana tako, da eksekutiva na bi imela praviee suspendira ti, isključiti ali odvssti čarter katenkoh narodni atl mednarod nI uniji. To pravtso naj bi Imela samo konvencija, toda del« gatje morajo odobriti tako s k cijo s dvotretjinsko veČino. Vse slučaja jarisdlkcljtklh sporov naj bi reševali uradniki fcisM detih unij. HHI Tiskarska anlja M omejila aktivaoeti AUF tudi na drart poljih. V glavnem naj bi ae ekeekutiva federacija brigala Uatanovila naj M posebni de partment, ki naj bi ščitil praviee orgaalslranja In in koMktlv-pogajanja. Dalja naj bo od Jange^ da Ja pod vplivom nadziral posla državnih dela v tkih federacij, centralnih uni ia pomagal narodnim In med narodnim unijam, kadar bi ta vprašale ta pomoč. Da bo mirovni načrt tiskarske unije dobil ugoden odsiv pri Odboru ta Industrijsko organitacijo, dokazuje Že dejetvo, da ga Je predložil Char lat P. Howard, predsednik anlja la tajnik CIO. Deiagatje eo sprejeli tudi resolucijo, ki obsoja aktivnosti fašističnih in nacijskik grup v Ameriki. Nadalje Je bila sprejeta resolucija, ki zahteva itpu-s ti te v štirih keatuklških radar-Jev it tapora. Tiskarska unija ima 78,88.1 članov, največje število v svoji zgodovini. Sprejet ja Ui načrt glede organitatorične kampanje, ki aaj bi potegnila aasraaaisi-rane Uakarje v uaij* tiskarskih firm, m_ McNalljr, Crowe!!. Conde W la M"CaJl. Je priznalo aaljo od sadnje konvencije la akleniio ¡sključene iz ADF Prey napovedal akcijo na konvenciji federacije sodišča povabljen, naj nastopi kot govornik na konvenciji Konflikt Ja issval odlok rassodi-šča, s katerim je rasveljavilo volitve v neki jeklarski tovarni, pri katerih je smagala unija ADF. Waaklagtom D. C. — (FP) — Zadava lsključsnja deeetih narodnih in mednarodnih unij. ki so bila suspendirane pred enim letom is Ameriške delavske federacije, bo prišla na dnevni red na konvenciji ADF, ki se prične 4. oktobra v Denver ju, Colo. John P. Fray, načelnik departmenta kovinarskih unij ADF. ja napovedal Isklju-čenje rebelnih unij pred odhodom v Denver. . Predstavniki unij. ki spadajo v Frey j sv department, ss bodo sastall na svoji konferenci teden dni pred otvoritvijo konvencije ADF. Po njegovi iaJsvi bodo odobrili predlog gleda Isklj učenja Lewlaovlh unij in ts stvar bo prišla potem pred konvencijo federacije. Fray Ja dejal, da bo predlog dobil večino tudi na konvenciji. Na sadnji konvenciji ADF je Frey predložil allčno zahtevo, ki pa je bila zavržena. Sprejeta je bila reeolucija, ki je nalagala članom ekaekutlvnega sveta sklicanje itredne konvencije, ns kateri naj bi se vržlls rtzprava o izključitvi, toda ektekutlva ADF je odložila akcijo. Eksekutiva ADF te Je taplet-la v konflikt t člani federalnega delavtkega raiaodlšča. To Js vsrok, da ni bil noben član ras- Nogfcvicarska družba uprla delavce Zatiranje unijskev* gibanja Pa. - (FP) — In-disna Tsatllls Mills Co. Js Uprla Čas sto delavcev, članov Ameriške federacije nogavičarskih delavcev. Ti so ss sdaj pritožili pri federalnem delavskem razsodišču ln obtožil! kompanijo kršenja Wagnsrjsvaga zakona. Rudarska unija in organlsa-cija oblačilnih delavcev Amalga-mated Clothlng Workera sta obljubili pomoč nogavlčarJam. Kompanija js Isprla delavce, kar so ustanovili unijo ia zahtevali kolektivno pogajanje. Har-bert Payns, repressntant noga-vlčarsks unljs, ja dejal da prevladujejo v tovarni ta družbe nesnosne razmere. Mezde ao 20 odstotkov nižje nego Jih določa unij tka lestvica in delovni teden js 84 ur. Družba Js nasnanlla, da bo ponovno u postila Isprte delavce, "če bodo tavrgil bedaste Ideje glede kolektivnegs pogajanja.** Ali sta nareéaa! aa nik "I'roaveto"7 svoj Hat I I .-.1 F. M. D08T0JBV8KU: Bratje Karamazovi Ce bi zbrali pri sebi po enkrat na teden ob večerni uri — nu, za začetek vsaj mala otroke, bi očetje slišali o tem in bi jeU tudi aami prihajati. Saj tudi ni treba graditi hramov v ta namen, kar v svoji lastni hiii naj jih sprejemajo; naj ee ne boje, da bi jim onesnažili hilo, aaj jih zbero aamo za eno uro. Odpro naj jim to knjigo in naj jim začno čitati brez globoko modrih besed in brez napuha, brez povzdigovanja nad njimi, ampak ganjeno in krotko, sami ss radujoč tega, da jim čitajo in da jih oni poslušajo in rasumejo, ssmi ljubeč te besede; Is kdaj pa kdaj naj prestanejo in rastoimačijo kako besedo, ki ni razumljiva preprostemu človeku; nič naj jih ne skrbi, razumeli bodo vse, vsa bo razumelo pravoslavno srce! Cltajo naj jim o Abrahamu in Sari, o Izaku in Rebeki, o tem, kako ja tel Jakob k Labanu in sa v sanjah boril z Gospodom In rekel: "Strašen ja ta kraj/' pa sa bo njih beseda globoko dojmila bogabo-ječega uma preprostih ljudi. Naj jim čitajo, posebno pa malim otrokom, kako so bratjs prodali v robstvo svojegs rodnega brata, milsga dečka Jožefs, razlagalca sani In velikega preroka, očetu pa so rskli, da ja zver raztrgala njegovega sina, in mu pokazali njsgovo okrvavljeno obleko. Naj čita svečenik, kako so potlej bratjs prišli v Egipt po kruh in kako jih je Jožef, takrat fte visok dvorjanik, mučil, na da bi ga bili sposnali, kako jih ja mučil in obdolžil ter zadržal brata Benjamina in vse to is ljubtsni, iz sama ljubezni: "Ljubim vas in iz ljubezni vas mučim r Zakaj vsa svoje življenja ss js nsprsstano spominjal, kako so ga bili tam nekje v vroči pustinji ob vodnjaku prodali trgovcem in kako ja vil roka in plakal ter prosil brata, naj ga ne prodajo sa sužnja v tujo dažalo — in glaj, ko jih ja sagladal po tolikih Istih, jih ja spat neizmerno vzljubil, le mučil jih js in trpinčil iz same ljubezni. Naposlsd odide od njih, kar sam ni mogsl prenesti muka svojega srca, in sa vrže na svojo posteljo in plaka; potlej pa si otare obraz in stopi prsdnjs vas sijoč in svetal ter jim osnani: "Bratje, Jožef sem, vaš bratr Naj čita dalje o tam, kako se js razveselil starec Jakob, ko je svadal, da ja njsgov mili deček še živ, kako se je vzdignil na pot v Egipt ter ostavil celo domaČi kraj in umrl na tujih tleh, pred smrtjo pa ja v svoji oporoki na veka isrskel besedo vssh besed, ki je vse njegovo življenja skrivnostno bivala v njegovem krotkem in boječem srcu: da bo is njsgovsga, Judovega rodu izšlo veliko pričakovanje sveta, On, ki ga bo pomiril In odrešili Očetje in učitelji, oprostite mi in na ardlte ss, da vam kakor otrok govorim o tem, kar žs davno veste in o čemer bi lahko vi mena poučili, stokrat bolj vešče in lepša od mene. Is samega navdušenja govorim vsa to, oprostita ml mojs solss, zakaj to knjigo ljubim! Naj se razjoče tudi on, svsčsnik božji, in vidsl bo, da se bodo v odgovor stresla srca njih, ki ga bodo poslušali. Samo majhnega, majcenege semena ja treba: naj ga vrže v dušo preprostega človeka in seme ne bo umrlo, ampak bo živslo v njegovi duši vse življenja, skrivalo sa v njem srsdi mraka in smradu njegovih grehov kot svstla točka in velik opomin. In ni treba, ni treba, da bi veliko tolmačil in učil, poalušalec bo v svoji preprostosti vse rasumel. Ali mislita, da preprosti človek na bo rasumel? Poskusite, prečita j te mu potlej ganljivo in pretresljivo povest o krasni Esteri In ošabni Vastiji ali pa Čudovito zgodbo o preroku Joni v kitovsm trebuhu. Ne possbite tudi prispodob Gospodovih, posebno po Lukovem evangeliju (tako sem delal jas), in potlej, is DejenJ apoatolov, Savlovc i spreobrnitve (to čitajte vsekako, vsekako!) in napoaled tudi is 2ivljenjs svetnikov, vsaj Živi jen js Alekseja, človeka božjega, In velike med velikimi, radostna trpinke, bogovidke in noslteljice Krista, matere Marije Egiptovske — pa mu boste ■ temi preprostimi zgodbami presunill srce; samo eno uro vsak teden, samo rioifiti fp\ Joža Befcii Palitniika kramljanji iz Paljantki Mina ftkofja Loka, 8otočje selške In poljanake 8ore. dveh aeetra, ki. sliti druga v drugo, hladita prevroča čuatva ljubljanskih parčkov. (Le nikar se ne musajte. goepod Ičns Vera!) Največ v Re tečah. pa tudi v Medvodah. Av-tobua vosi previdne je. počaanaje. Tam v oakem prehodu v pravo aree Loke se mu s težavo izogne jedva pešec, kako šele s naapmt na strani prihajajoči vos. <> kakšnem prehitevanju pa aploh ni govora. Trg. Na desni in lavi pročelja enonadstropnih hiš. Na vratih tu in Um svedava peetujoča ma mica ali eksekutor Is bližnje fronkarlje. drugače pa as sa vaakdanjoet akosl mesto krope člh aamodrčev le malokdo sateni. Za nami ostajajo Podpulfari-ea, Zmlnec. ftefert. Rrodje. Ga-bark. Log. Viaoko — i SHbovita Poljanska dolina, ki urico, ne glede na majhno plačo. In svečenik bo«eam isprevidel, da je naš narod milostiv in 1 poln hvaležnosti, stokrat aa mu bo zahvalil za to in bo, pomneč delo svečenikovo in njegove ganjene besede, dobrovoijno pomagal na njegovi njivi in v njegovi hiši ter mu izkazov*! tudi • več spoštovanja nego preje — in tako bo sbolj-šana tudi njegova plača. 8tvar je tako preprosta, da si je časih niti povedati ne u&*mo, kar bi ss nam smejsli; In vendar, kako resnična je! Kdor ne veruje v Boge, tisti tudi ne bo veroval v ljudstvo božje. Kdor pa ja dobil vero v ljudstvo božje, bo zagledal tudi svetinjo Njegovo, ps da dotlej voMe ni veroval vanjo. Samo narod in njegova bodoča duhovna, aila morata izpreobrniti naše bogotajce, ki so te odtrgali od rodne zemlja. In kaj ja bassda Kri-stova brez prispodoba? Gorje ljudstvu brez božje besede, zakaj duša ljudstva hlapi po Njegovi besedi in po sprejetju vsega lepsga. V moji mladosti, dolgo ja Is tags, malone štirideset let, svs hodila * očetom An/imom po vsej Rusiji ter zbirala milodare za samostan; tako sva nekoč prenočite med ribiči na bregu velike plovne reke. ; Tam ja prisedel k nama zal mladenič, seljsk, na oko mu ja utegnilo biti kakih osemnajst let; hitel ja na določeni kraj, da bi drugi dan pomagal vlači na vrvi trgovsko ladjo. Vidim ga, kako ganjeno is vedro glada pradsa. Svetla, tiha in topla jt juHjeva noč, raka je široka, hlad se dviga od nje in nas osvežuje, časih lahno pljusne ribica, ptičke so utihnile, vss je tiho in krasno, vse molj k Bogu. Ssmo midvs s tistim mladeničem ne spiva; jela sva govoriti o lepoti tega božjega sveta in o njegovi velild skrivnosti. Vsaka travica, vsak hrošček, mravlja, čebelica slata, vsaka stvarca ve sa čudo natanko svojo pot, čeprav nima pameti, in priča o božji skrivnosti Ur jo neprestano sama izvršuje. Tako govoreč gledam ljubeznivega mladeniče in vidim, da se je njegovo srce užgalo. Povedal mi je, d* ljubi gosd in gosdns ptičke: ptidar je bil, sleherni njihov žvižg ja rasumel, vsako ptičko ia umal privabiti; ne poznam, je dejal, ničesar lepšega, nego je v gozdu, fceprav je vse lepo.. "Ree-nično," mu odgovorim, "vse je dobro |n prekrasno, zakaj vse je resnica, Ozrl se," mu pravi», "na konja, to veliko žival, ki stoji blizu človeka, ali na vol«, ki ga hrani in deJazanj — na mrkega in zamišljenega vola, osri ee na njiju obreza: kaka krotkoet, kaka vdanost človeku, ki ju tolikrat neusmiljeno pretepa, kaka nedolžnost, kaka zaupljivost in lepota Je v njunih obrazih. Ganljivo je vedeti tudi to, da nimata greha na sebi, sakaj vsa je dovršeno, vse rasen človeka je bresgrešno in Kristus je s njima še preje nego s nami" — "Mar je Kristus tudi pri živalih T me vpraša mladenič. — "Kako bi moglo biti drugače," mu pravim, "aaj je Beseda u vse. Vse stvsrstvo in sleherna stvar, slehrni listič stremi k Besedi ter POje Bogu slavo in plaka h Kriatu, ne da bi se savedal, ln dala to neprestano po skrivnosti svojega bres-grešnega bitja. Vidiš," mu pravim, "po gos-du se klati strašni «teved, grozna in divja žival, in vendar sa «o nima krivda na sebi." In povedal sam mu, kako je nekoč prišsl medved k velikemu svetniku, ki- se je pokoril v majhni cslici sredi goščava, in kako se gs je usmilil veliki svetnik in neustrašno atopil ven-kaj k njemu ter mu dal košček kruha, češ: '1>oj. dl, Kristus bodi s teboj," in kako je divja svar poslušno in krotko odšls, na da bi mu storila i*J Ä ,In m^den,č Jf bu fanjen, ko {• * * mW ne da bi bil storil kaj žalega, in da je Kristus tudi s njim. "Oh." j® rekel, "kako lepo je to, kako dobro in čudez-** j* * Bot*t" In tako ja aadel, yee tiho in sladko «mišljen. Videl sam, da me e razumel. In saapai je pokmj mane svoja Uhko. nsdolšno epanje. Goepod blagoslovi mladosti Tudi jas sem pomolil sanj, ko *em -vojim ljudem mir in |UČ' 0 Go<»)odi (Dalje prihodnjič.) jo je naš EmlTLeon tako srčno ljubil, da si js saželel njeno naročje sa zadnji počitek. Tam na desnsm bregu Poljan-žice, med tihimi amrekami, sanja visoški gospod večni sen. Nad njim gosd. pota* njega gradič s gospodarskimi poslopji, na* to selena Poljanšica. ob njej sadovnjaki. njive in košenico. meh-We blazine sa trudnega potnika, s belo cesto, h i teto v drsnih ovinkih proti 2irem in še dalje... Upo in mirno počivališče si je isbral visoški goepod. Nič več ne sega do njega vse ono. kar rasdvaja. kali srečo!» in vnema sovraštvo,— Je-ll, Emil Leon? Ja-de. ja-del In epi v svoji spokojnosti nemoteno dalje.— e Srednja vas. pri IngličevOi. Mamica je skrbna in poatreščiva. gospodar delaven, sgovosea. Nežnim rokam hčerke Julke. ki cvre in prati, prepuščamo svoj teleanl blagor, k maši aa dušno P**» ps kar v Gorenja vas v Poljane. Dobro četrt ure imaš na vsako stran. Povsod imajo na pipi piva, tako da se ti sa ko-drolasim Cinkoletatom Is Kopi tarjeve ulice le malokdaj toži. V Poljanah sa odteščaš pri Ma-fiku ali Tavčarju, v Gorenji vaal pa ti poetreše Sorli ali Nackova beštra hčerka Danica. Čeprav nae glada letošnje I nekam krmašljavo ali pa ne, ga ja v poljanski dolini še vodno dovolj. Ifckole okoli sedme te dvigne Is postelje, če se daš, klada sa-spana Drugače pa polsiiš do osma in še čes. Saj al aa oddiha M. vsa fronkarake briga so sa par tednov Um sa go- •ano v jutro ne čuješ niti cvr-čanja laatavie, ki se kakor črao-bale iskre utrinjajo na vseh vo-glik tfti kruljanja pujaov, ki Itčafo. koltajoč in s rilci preri-vaje« se. ugodnejše mesto ob mestnem koritu. nič U pa moti Antonov čav petelin. saatavni vita» v širokih rdečih hlačah in nM klas gre v de veto vas is Id mu odgovarja In-gHčev pedenj-peteh s prav takšno kerajžo, s kakršno poskuša delati, kadar ga prime, najstarejši Ukmečevi ženi in lastni materi s vso podjetnoatjo nedovoljene poklone. Do sile pa ako-ro nikdar ne pride, sakaj, prav tu ja pregovor "Jajce več od pote ve" narobe postavljen.— Gospa Erika je vsa razgibana in ravna avojo deco. Pavle in Jankec sU neugnana, ker je vse naokoli samo njuno, ker srkate ostro opojnost poljanske doline in kar sU prosta vseh šolskih težav in nadlog. Na tako kakor Beba, ki rsisU dan sa dnem po štiri ure s Ivico nepravilnost francoskih glagolov, da pri popravnem ispitu ne bo špetira. Gospa Erika se ne špetira rada. Zato da za maUco vsakemu enako velik, zelo velik koe slastnega črnega kruha s enakim obrokom masla. Nič več in nič manj, da kdo ne bo prikrajšan.— Hola, pa ee je sonce že precej ojunačilo in krmari le dokaj visoko svoj žareči čoln; Sora vabi. Vsa zdravilna, prozorna, deviška. Pavle je imel spočetka re-tpekt pred njo. Kače da so v nji), je trdil. In M ga katera lahko v nogo usekala, je mislil. In bi blltaradi tega zopet lahko špetir v hiši, je dejal; Pa ja Pavla kmalu dognal, da čepe nepremično na mivki v plitvinah samo nedolžni piškurji, ki nikomur tudi na nogi ne skrivijo lasu. Mirno šdi živalica na dnu in spi v sončnih žarkih, Id se lomijo skosi vodo. Prav od blizu jo lahko gledaš.' Ce pa seteš po njo, se mivka nenadoma zmogli in piškttrtek ti korak dalje atrže korenček.—- Vv Vlak majhnih postrvic te obkroža. Ce stojiš mirno v vodi, čutiš na badrih šegetajoči njih dotik. S kljuvajočimi gobčki te sprašujejo, kako si sašel v njih kraljestvo in od kod te je Bog dal, neatvov človeški. Leseni, pokriti most nad teboj zagrmi. Ingiičev očka hite čezenj z Luco v drncu. Kakor vliti sede na kobili, ki ve, da noai biv šega feldvebla. Se pet vos sena bo treba danes spraviti pod streho. Očku se mudi. Plečeti Ble-gaš ima kapt, nad svetim Bol-fenkom se goste oblaki.— "Luca, Luca!" kliče Jankec iz vode. Samo do kolen se upa vanjo. Plavala bova popoldne, ko bo toplejša. Ko pride očka v nedeljo na obisk, mora Jankec pokazati, da «aa plavati. Edina skrb, ki teži mlado srce! Ves drugačen je zaliti Pavle. Pa je tudi starejši od Jankca. Poganja se v Soro kakor žaba, kakor raca es potaplja, kot motorni čoln reže vodo. Vse izpod mosU po deročem toku, kjer se pod skalami Skriva pozabljeni sulec ali lipan, pa.Vrtincem ob bregu navzgor. Ležeč na deeke, da te oprali sonce še po prsih. Visoko nad teboj oblaki, bela jadra in nežne ovčice, pod njimi negibno krožeča kanja. • Spokojno sapreš oči, razmišljaš in šteje* Sa šest, ša pat dni boš ljubil in užival to lepo totja stvarstvo.— In potem? In planet rajši sopet v vodo, da ti odbrisglM črne misli.— A i | Za mostom poje ttffcMMOl* no paaam. Z jasa rohni v širokem, močnem curku elap. Stopi podanj! Oprha, pregnete in pre-tolče ti telo in rasplamti kri po žilah, da js veselje. Za deset let te pomladi kakor naročje to-ple gejše. Dvoatolpni avatl Bolfenk ae od daleč rasgledajt po dolini in vsa vidi. Vsako Mšo od Poljan tja gor do Gorenje vaal in Trate Vaakega potnika na beli oestl. dokler ga ne skrije ovinek, tebe v naročju topla gejša in Marič-Janeen is Zahje vasi. ki se ga J" Ml enači sopet naaul In davi ni mogel k Ingličevim na dnino. • t • Pa bodo Ingtttev očka že aami opravili. Za tretji voz sena se siblje čes škripajoči most proti domu. Luca striže s utasi In obrača glava. DoM v vodi ju sa- krat zapovrstjo. Tu zvoni že ob eaaistih in vabi ljudi s polja na južino. Vso noč so Ingličeva mama bdeli. Pričakujoči, upetfoči. In šale davi ja svinja povrgla. Devet nebogljencev, deseti je onemogel. Tudi devetorica je ljubeznivo in hvaležno pozdravljena. Odščipniti bo treba vsem bratcem in sestricam prednje ostre zobe, da materini sesci ne bodo preveč krvaveli. To Ingiičev očka dobro vedo. "Pa naj bo v božjem imenu!" In po par dneh je dalo opravljeno. Ce Bog da arečo in odvrne kugo, jih pojde nekaj v denar, ostali pa bodo v obliki gnjati, klobas in salam bingljali v gostoljubni kleti. Pred dnevi smo prestregli novo, rojeno juničko. Ločena od svojih tovarišic jo mttuje in liže mati v posebni pregrajL Vse matere so enake. Oglasi in spro- PETEK, 24. Jamea (desno) in John Metealfe, reporterja čikafikega dr Timea, ki sU stopila v nacijsko organizacijo in potem tivnaati članov te organizacije. Drugi dan ja čakal pred trgovino in Magda se je dala precej sti se v njih novo življenje in daleč spremiti. Teden dni pozne- že so pozabljene vae muke in bolečine. Samo ljubezen še ostane. Vseobsežna, nepojmljiva, edinstvena materinska. Ljubezen do eproščenega novega življenja. 'Angela molze. Beli sok sika v tenkih» dolgih žarkih iz prož-nlh, mehkih vimen in polni go-lido za golido. Da bo imel Jankec opoldne, zvečer in sjutraj presno mleko izpod krave. Da se nauči plavanja» da poetane fant od ipre. Angela molze in polni posodo za posodo. Da bo družina aita, da bo mlekarna vrgla ob koncu mesece toliko in toliko dinarjev. Za življenje, sa zavarovalnino, za davke. Enajst štirinajst krav! Božji blagoalov čeznje in njih vimena! Sadovnjak je treba očistiti trava, da bodo imele jabolka, hruške in druge cape kam pasti, ko dozore in jih otreso. Angola vihti koeo zajetno in na široko. Čvrsto jo v zamahih pritiska k tlom. Tla pod sadov njakom morajo posteti obrito li ce. Vsaka bilka mora v krmo. Angela je danes do kolen gola in umazana. Ima pa mlade, nežne grudi in sdrave, bele zobe In na vasi fanta, ki s njim v nedeljo vsa zala in umite zaplet*-* "Me imaš rad, je-U?" "Ja-de, Angela!" Angela js vsa srečna, vihti koso in misli na fante in na ples. V nedeljo jo njen ljubi vso salo in umito pritisne na sree. In ji zatekne v nedrije nagelj rdeč Ja-de, Angela, ja-de t m gleda, PavleU. rada. Jankca In ki pa i« ima Todasa Tudi Ingiičev Rahli švrk s hrbet hi idfla ja te ai sdajni sv. Krita, akri- Tri- Svojega poznala Magda je stekla is velike trgovine na cesto in zavila v tiho, stransko ulioo. Tu se je šele u-s ta vila in pričela bridko ihteti. Saj res ni mogla več vsdržati! Ce kdo človeka šest ur neprestano muči in jezi, mora napoaled obupati, tudi če nima živcev 20-letnega dekleta. Magda ja bila zelo razburjena, da ni niti opazila, da je šal njo mlad, elegantno oblečen gospod. Videč, da deklica sredi mračne ulioe stoji in joče, se ja malo obotavljal, potem sa je pa opogumil in atopil s dolgimi koraki proti njej. "Oprostite", je dejal s zvon kim glasom, "videl sem vae, kako tečete is trgovine ... Ali ste kaj isgubili? Ali sa vam je kaj neprijetnega pripetilo? Rad bi vam pomagal." Magda je dvignila glavo in si dobro ogledala moža. Ni bila vajena. da bi jo kdo ogovarjal, tudi ni marala tega. Toda mladi goepod se Ji Je sdel sa upanja vreden in položaj ja bil sares neumen. Magda se je jesila le še na samo sebe. "Ah", je rekla, komaj sadržu joč sol se, "neumnost! Človek m prehitro rssburi." ^ Nikakor nI mogla tujcu povedati. da ja jokala, kar jo jo mu čila voditeljica njenega oddelka. Hallv. "Ce mi nočete povodati," je dejal mladi mož in se naemeh-nil. "ne morem prodreti v vaše akrivnoeti. Toda — ali na M hoteli iti tja. kjer je kaj življenja r Magda je najprej poanltljala. potem ja pa vendar sniagals nje na mladost. Preživela je prav lep In živahea večer. Mladi mat j| je povedsl svoja ime — Josip Po-Mjaar. "Na svidenje", jo dajal, ko ste aa ločila. ja ga je predatevila svoji materi, in zdelo se je, da je atari dami gospod ugajal. Smel je večkrat priti; in prihajal je za četrt ure, kakor je vselej rekel, ostajal je pa ves večer. In ko sta šla spet nekega dne skupaj domov, je gospod Josip vprašal, ali ne bi hotela Magda zaupati krmila svoje življenjske ladje njegovim rokam ... In Magda je rekla: "Da". Bila je res in pošteno zaljubljena. "Samo nekaj mi moraš obljubiti'', je dejala pozneje in se nasmehnila. 'To niso samo moje muhe — hočem le, da pokaže mož tudi pogum! Ne, nič hudega ne zahtevam, samo jutri zjutraj, ko se odpre trgovina, moraš priti v moj oddelek in temu zmaju, Hal!y, povedati moje mnenje. Zadnje mesece me je mučila kakor še nikoli, zagrenila mi je Življenje ... Večkratnem se pritožila, pa se ji nihče ni upal po-sUvitl po robu!"É Gospod Josip je poljubil svojo nevesto in se nasmehnil; bil je menda res pogumen moi ] gi dan je točno ob desetih v oddelek in stopil h gospe" ly; ona je pa ie pred nj pogledom pobledela. In začel govoriti jasno in .. In naposled je pokazal t gesta, ki se ne more naj šumeti. In zgodil se je Gospa Hally, pred katero vsi tresli, se je ponižno prik la in šla ... "Dragi moj," je dihnila da in hitela k mlademu l "Pogumen si bil. Junak ii! "Zakaj?" je vpraial "No ..." Magda ni vedeli,] bi od veselja. "Povedal si ji i je mnenje, in ona je ils, te je zbala." "Ne," je menil skromno! spod Josip, "ampak zato, sem lastnik te trgovine." NA PRODAJ 6 sobna zidana hiia, v stenju. Zmerna cena. Avers Ave. — Phone La* 8804. Agentov ni potreba. NAROČITE SI DNEVNIK Pe sklepa 10. reiae keavearije aa lahka aaroél aa Ust Prsat* prišteje eden, dva, tri, štiri al! pet Äenev la eae draüae k «al alai. Liât Preavete stane aa vae enake, sa ¿lana ali aeêlaas SS i eae letne naročala* Ker pa člani Šs plačajo pri aasesMata |Ua lešnik, ae Jim te prišteje k naročnini Torej oodaj ai vsreks. rsS,i Je list predrag sa ëlane S.N.PJ. List Prosveta Je vola Isstaiss gotovo Jo v vsaki drašial aekdo, ki M rad čital list vsak Jaa. listu Proeveta Jei Ca Zdraž. državo la Kaaado.fMS Za Cleere la Chicago Je...Hl 1 tadalk In.............. 4Ji 1 tednik la........... S tednika la.............MO t tednika ia.............U* S tednike la.............SJO S tedaike ia.............>* 4 tedaike ia............. IJS 4 tedaike ia............. 5 tednikov Ia............ aH S tednikov in............L« Za Evrope Jo..............M M Is polnite spodnji knpon. priložite potrebno vsote densrjs sH M«* Order v pisma te al naročite Prooveto. list. kl Je tale Isstaiss. Pejaaalloi—Vselej kakor hitro kateri teh članov pronsha Wtl Su SNPJ, ali Se ae preseli proč od družine in bo sahheval saa «e»J 1« tednik, bode moral tisti član is dotlčns druiine, ki Je tsko itaje» naročena na dnevnik Prosveto, to takoj nasnanlU opremili*» in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosvete. Ako tegs s« tedaj mora upravniitVo sniiatt datum ss te vsoto naročniku. PKOSVBTA, SNPJ, SSÍ7 Bo. Lewndale Ava, ChUate. Dl PrfloSoM pošiljam naročnino sa list Prosvete vsote I...... 1) lat. t.,.....«.......t...........immi.A. druit»« it Naelov ••*••••••••••••••••••••••*•••••••••••***•••••• Ustavite tednik te «a pripišite k moji aaročaial ed sW4sča .ČL droltve It..... draMfs It..... a A^tva It * * ** Jk. It.**" .Dfšava .................. '................•i ................. TISKARNA S. N.P.J * titkanl» art qürftj*^ M Ilaka koledarja, vabila sa vasaliea ia shoda, Itd. v visítalos, ei hrvatskem, angleškem Jssiku ia drugih tmmm? D| vowrrvo T1MAE!« APBIJBA NA OAN8TV0«jN OVO« NABOCA V SVOJI TISK AENi _____ ma»Ukê èà> V* ** SNPJ PRINTCRY ^ MST-M ta LAWOTAL* ATWÜl ^ CHICAGO. nJ-104 l M