Leto VIII, št. 211 Liubljana, četrtek 8« septembra 1927 Cena 2 Din — »*t»»J» ob 4. »jrtr«). a Stane mesečno Oin *$'—; za ino» semstro Din icr— neobvezno. Oglasi po tarifo. Uredništvo i Liubljana, Knaflova ulica itev. 5/L Telefon št. 107« in 2804, ponoči tudi it. 3034. Rokopisi se ne vra&ajo. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Uprava IStv«: Dubl)«n», rtetero« ulica it. 54. — Telefon it. <036. ln&eratni oddelek: Ljubljana, Prešei -nova ulica it. 4. — Telefon it. 149« Podružnici: Maribor, Aleksandrova it 13 — Celje, Aleksandrova cesta Račun pri poštnem ček. zavodu: Ljub-lana št. 11.84* - Praha čislo 78.180. Wien, Nr. 105.341. Ljubljana, 7. septembra- Volilna borba je pred zaključkom. Duhovi so se že opredelili in kar se te dni dostavlja besed, je samo še bodrilo za poslednjo preizkušnjo. Z včerajšnjim govorom g. Davidoviča v Beogradu je prt med njim in g. Vukičevičem prerezan, a ne le med njim, temveč med celo demokratsko stranko in g. Vukičevičem. Ta govor so napovedovali več tednov in g. Vukičevič danes še ni mogel najti besed, da nanj od* govori Kar je Svetozar Pribičevič trdil od maja naprej in kakor je že tedaj presojal namere g. Vukičeviča, je zdaj v polni meri in z najostrejšim povdarkom potrdil g. Davidovič, sklicuje se pri tem na povsem složno umevanje položaja od strani cele demokracije: Vukičevičev režim je opasnost za red v državi, opasnost za demokracijo in parlamentarizem, zapreka za ozdravljenje uprave od par-tizanstva in korupcije. S posebno ironijo je mogel g. Davidovič opozarjati, da nobena ugledna politična oseba in ne stranka ne podpira več g. Vukičeviča; drži se ga le stranka g. Korošca, ki ima povsem versko obeležje. Fronta demokracije stoji proti fronti rcslccijc Kdor pozna naš klerikalizem, se več ne čudi, če vidi SLS tam, kjer je vajena biti po svojem značaju: v fronti reakcije in nasilja. A fronta demokracije je to pot močnejša- Če bi ne bilo samo še tri dni do volitev, danes že bi moral g. Vukiče-več pobrati šila in kopita ter ce umakniti z g. Korošcem vred. Narod se je oddahnil in samo še pričakuje dne, ko bo s kroglami zrušil današnji režim. Nikdar se politična nezmožnost doktorja Antona Korošca ni pokazala tako jasno, kakor v slučaju g. Vukičeviča. Ze prej je bilo sicer dokazov dovolj, da je diplomatska okretnost tega gospoda le navidezna, kajti ves čas vodi svojo armado po slabih in neuspešnih potih. Najprej v centralizem, potem v ekstremni avtonomizem, potem v malikovanje gospoda Radiča in zdaj v zvezo z g. Vukičevičem. S skoro matematično gotovostjo se more sklepati, da se v naši državi g. Korošec vsakokrat oklene že izgubljene karte. V tem pogledu ima sorodno dušo le še v dr. Vladimirju Rav-niharju, ki je kljub pripadnosti frama-zonski loži, končno prijadral v klerikalne vode. In tako se je tudi to pot g. Korošec pridružil g. Vukičeviču, ko so že vsi videli. da je ta srednjevrstni politik pri kraju s svojo modrostjo. Jasno je bilo, da njegova misija traja le do 11- septembra in da ima le nalogo oslabiti radikalno stranko. Za kaj več g. Vukičeviča ne potrebujejo in za kaj drugega je najbrž tudi nezmožen. Pri tem pa se je vjela tudi klerikalna politika kot brenčeča muha. Z navdušenjem je pribrenčala v mrežo, v kateri se sedaj opleta. Opleta se in se tolaži, da zapleta druge. Vsa javnost to vidi in ji iz srca privošči; tudi g. Davidovič je z ironijo pokazal nanjo, kako se je vjela. G. Korošec pa označuje ta svoj polet v mrežo za široko državniško modrost. Vendar je stara lovska metoda, ki se je tudi za našo SLS obnesla, zvabiti divjačino na kos mesa, za katerim je skrita past. G. Korošec čuti, da je v pasti, hotel pa bi še vedno, da bi se ga bali. Posebno na nameščence bi rad vplival, a vse tako izgleda, da bo ravno pri teh najslabše odrezal. Še ima naše nameščen-stvo pojme o časti in tudi pod pretnjo krive palice noče izdati svojega naprednega prepričanja. Zato pa SLS napoveduje druge volitve in to v «senci bajonetov«. Glej, glej, kako stara natura SLS leze zopet na površje! Pod Franc Jožefom je to šlo, v Jugoslaviji pa ne more biti. Od Triglava do Vardarja je mobilizirana demokracija in pozvana k odločilni bitki. Narodne svoboščine in pravice so v nevarnosti- Demokracija pa maršira z mogočnim korakom in bo pomandrala reakcijonarno fronto gospoda Vukičeviča in Korošca. Težka izguba naše vojne mornarice Vojna ladja «Hvar» sc je pri Malti potopila. Dubrovnik, 7. avgusta, n. Danes je dospela semkaj vest, da se je včeraj ponesrečila v bližini Malte jugosloven-ska vojna ladja «Hvar», ki je bila na potu v Anglijo. Ladja je nasedla na pečino in se je tako poškodovala, da je čez par ur Izginila pod vodo. Posadka se je rešila Ladja bi imela prepeljati Iz neke angleške ladjedelnice sestavne dele za naše podmornice. Aretacije komunistov v Italiji. Civitavecchia, 7. septembra, o. Tekom prošle noči in današnjega dneva so orož« niki in miličniki, ki so v to svrhe prišli iz Rima, aretirali 52 komunistov in jih pre» peljali v rimsko zapora. Za enotno demokratsko fronto Oficijelni poziv Davidovičeve DS na njene pristaše v Sloveniji, da volijo v nedeljo liste dr. Žerjava, dr. Kramerja in dr. Pivka- Pivka. Beograd, 7. septembra, p. Izvršni odbor Demokratske stranke je v zadnjih dneh pretresal politično situacijo ter taktiko stranke napram drugim političnim skupinam. 0 stališču Demokratske stranke napram razmeram v Sloveniji se je v smislu pooblastila Izvršnega odbora DS vršila še posebna konferenca med predsednikom stranke Ljubo Davidovičem in slovenskim članom glavnega odbora DS, državnim svetnikom dr. St. Sagadinom. Danes je dok-tor Sagadin izročil Vašemu dopisniku besedilo posebnega poriva pristašem Demokratske stranke v Sloveniji, da naj v nedeljo volijo liste gg. Žerjava, Kramerja in Pivka. Ta poziv se glasi tako-le: Prijateljima DS u Sloveniji Pošto Demokratska Stranka u Sloveniji nlje postavila vlastitih kandidatura preporučamo prijateljima DS da glasaju: u Ljubljani za listu Dr. Kramera, u izbornom okrugu Ljubljana-No-vo mesto za listu Dr. Žerjava, a u izbornom okrugu Maribor-Celje za listu Dr. Pivka. Beograd, 5. septembra 1927. Tudi pravi radikali v Sloveniji sredo v boj proti SLS Radikalna omladina v Sloveniji obsoja zvezo s klerikalci ter poziva prave radikale v protiklerikaino fronto. Beograd, 7. septembra p. Poseben delegat radikalne omladiine, ki ima v Sloveniji svoje glavno središče v klubu »Slovenski Jug«, je včeraj izročil preko centralne radikalske omladinske organizacije glavnemu odboru NRS in radikalnim ministrom posebno izjavo te omladine, v kateri se z ozirom na blejski pakt in na zvezo dr. Ravnihar-ja s klerikalci slovesno povdarja: »Smatramo tako in v taki situaciji ko-laboracijo naše Narodne radikalne stranke s klerikalno SLS za absolutno škodljivo tako radi našega strankarskega kakor tudi radi splošnega narodnega interesa, zlasti pa še z ozirom na rezono in koristi naše nacijonalne in radikalne misli tu v Sloveniji « To izjavo so podpisali predsednik! »Slovenskega Juga« Kajetan Pa v leti č, podpredsednik-Miljutin Zupan in tajnik Toma Maksimovič. Te resoluciji je pridana obsežna ob-razložba. kj obstoja iz treh delov. V prvem delu te obrazložbe se utemeljuje, zakaj so omladinci okrog »Slovenskega Juga« načelno proti kolaboraciji Narodno radika'ne stranke s Slovensko ljudske* stranko po-vdarjajoč, da je vsako sodelovanje s slovenskimi klerikalci za narodno stvar škodljivo. Klerikalci so tudi še vsakogar pre-varili, ki je z njimi sklepal kak sporazumi. Sedaj potrebujejo radikale za volitve, zato kakor sejmarji paradirajo s tako zva-nim »blejskim paktom prijateljstva«, ki jih ne veže pirav nič bolj kakor vsi njihovi »sporazumi«, ki so jih do sedaj sklepali in katerim so se dosledno izneverili. Nato se obširno razlaga Lerikalna politika in taktika, ki je škodljiva občim nacijonalinim interesom ter se zlastj govori o volilnem terorju in nasilju, ki ga izvajajo klerikalci v Sloveniji s pomočjo politikujoče duhovščine in cerkve. V drugem delu obrazloženja se dokumentirano kritikujejo gotovi voditelji radikalne stranke v Sloveniji, katerim poleg koordiniranega stvarnega in iskrenega delovanja v polni meri manjka vsaka pro-gramatičnost in potrebna kontinuiteta utrjene politične orijentacije, radi česar gro_ zi radikalni stranki v Sloveniji nevarnost, da izgubj večino svojih pravih, idejnih In idealnih pristašev, vsled česar se stranka v glavnem reducira samo na politične konj unkturiste. ki se ravno kot takšni vežejo s klerikalci, kar je vse vzrok, da so se umaknili v ozadje najuglednejši pravi slo-venski radikali. V predstavki se nato izvaja: »Ne moremo odobravati, da reprezenti-rajo tu v Sloveniji radikalno stranko ljudje, ki so se demonstrativno postavljali na znanem kongresu intelektualcev v Zagrebu in so se v svojstvu radikalnih prvakov udeležili tudi tukajšnjega klerikalnega sej-marskega »prctS-korupcijskega« zborovanja; ne moremo verjeti v dobro namero in pravi radikalizem ljudi, ki — prisiljeni — sami priznavajo, da so klerikalci leta in le_ ta delali škodljivo politiko tako za državo, kakor za interese Slovenije, a se vendarle zavzemajo za hrezmiselno in nedostojno hlapčevanje istim klerikalcem, čeprav na škodo radikalne stranke. Ne moremo se družiti z ljudmi, kj se drznejo kot strankarski prvaki napadati celo svojo lastno stranko n. pr. obsojajoč jo radi centralizma, samo da bj s tem zadostili svoji osebni mržnji ter tako udarili nekdanje naše pra_ ve zaveznike in sedaj verjetno boljše prijatelje, kakor nam kdaj morejo postati klerikalci. Ne moremo verjeti, da so načelni radikali ljudje, ki ne stoje na principu na_ šega nacionalnega edinstva in ki najbrže mislijo da lahko nas vse preslepe s trditvijo, da se bo radikalna stranka naj-lagije afirmirala in razširila »preko ledij« klerikalnih njihovih zaveznikov. Ti in taki ljudje morejo biti v naših očeh samo pod_ taknjeni radikali ali klerikalci. nikdaT pa ne pravi radikali. Takisto moramo naj energične] e obsojati fcaU oedojjušseao izkoriščanje ugleda ia ■moči radikalne stranke- s strani nekaterih tukajšnjih zlasti mariborskih radikalnih gospodov, seveda izključno v njihovem osebnem interesu. Radikalna stranka ni in ne more biti nekaterih gospodov dekla, ki hi služila njihovim veličinam in osebnim am_ bicijam, gospodov, ki istočasno za svoj osebni račun iščejo zveze in ■politično an-gažujejo z njo radikalno stranko z ljudmi, s katerimi nas prave radikale nikdar ne more resno in trajno ničesar vezati. Tako delovanje moremo taksirati edino kot nezavestno ali zavestno politično prevaro in ordinaren političen švindel, s čimer se ra_ dikalna stranka dejansko deklasdra za tujo politično služkinjo in s tem v korenu uničuje njen rezon in njen napredeek tu v Sloveniji. Gbrazloženje zaključuje: »Zato smo tudi mi. radikaldi omladind, odločno za koncep cijo vseh naših nacijonalnih sil in za 'sodelovanje z vsemi v resnici radikalnimi in demokratskimi elementi, med katere pa na žalost ne moremo šteti nositelje ln podpiratelje oficijelne klerikalne politike. Ne varaj mo se: Klerikalizem je na vsem svetu samo eden, ena mu je duša in e»o telo. Ln Se na temelju dokazanih dejstev vidimo in vemo, da nas smrtno sovraži njegova glava nikdar ne moremo verjeti, da nas morejo ljubit; in nam dobro želeti njegovj repki. In še nekaj: S!ovenija je naša narodna predstraža na tem našem nacijonalno najbolj ogroženem in najvažnejšem ozemlju. Zato se tudi tu kakor tudi drugod mora naša posebna strankarska kakor tudi naša splošna državna pohtika voditi odločno v nacijonalnj smeri in z nacijonalnimi ljudmj in strankami. Klerikalizem je breznaroden in zato ne moremo in ne smemo z njim, ako smo do_ sledrri, niti stopati v kolaboracijo, nit; sklepati kompromisov!« Resolucijo in en del motivacije objavlja tudi današnje beograjsko časopisje. Vzbudila je povsod veliko pozornost ter se živahno komentira. ★ Op. uredništva: Od strani tukajšnjega radikalnega »Slovenskega Juga« smo napro-šeni, da objavimo sledeče: »Nekateri vče_ rajšnji beograjski listi so prinesli motivacijo naše resolucije, radi pomanjkanja prostora. v zelo skrajšanem ekscerptu. Moti_ vacija je v originalu dokumentarično razložena na okrog dvajset s strojem pisanih strani, ter bo — kot pricipijelno naše mišljenje in za stvarno informacijo naše javnosti — v celoti objavljena ob prvi priliki takoj po volitvah. — Toliko v pojasnilo eventualje fragmentamosti objavljenih eks-cerptov.« Volilnega terorja ni... Zagreb, 7. septembra, n. Bivši minister dr. Živko Petričič je sprejel od demokratskega kandidata dr. Jančikovi-ča, kj je srezki kandidat demokratske stranke v Glini, brzojavko,.v kateri mu sporoča, da ga je danes skupno z njegovim spremstvom aretirala policija v Glini in ga kot zločinca odvedla na srezko poglavarstvo. Kljub dokazu identitete in ostrim protestom mu je policija zaplenila vse volilne proglase demokratske stranke in ga imela zaprtega do večera. Točno po načrtu... Gorica, 7. sept. b. Tukajšnji prefekt je razpustil bralno in pevsko društvo v Ko» zani. Španski kralj o športu in Društvu narodov Madrid, 7. avgusta d. O priliki banketa, ki ga je priredil madridski Sporting Club, je imel nagovor tudi kralj Alfonz, ki je naglasil, da je šport danes za poedine na« rode mnogo cenejši kakor pa Društvo na» rodov. Tudi g. Vukičevič je obupal Po povratku s svoje turneje ni hotel dati nikakih izjav, zlasti ne o Davidovi cevem govoru. Davidovič v Novem Sadu. Beograd, 7. avgusta p. Davj se je vrnil g. Vukičevič s svoie agitacij ske turneje. Bil je zelo slabo razpoložen in je takoj s kolodvora odšel v vladno predsedstvo, kjer so se vršile ves dan in pozno v noč konference vladnih radikalov. Včerajšnji govoT g. Davidoviča je napravil na vladne kroge izredno globok utis ta je med njimi splošno opažati veliko pobitost. S. cer vedno zgovorni g. Vukičevič je bil danes napram novinarjem zelo rezerviran la je odklanjal vsako Izjavo. Ko so ga spra_ ševali, kaj pravi k včerajšnjemu govoru g. Davidoviča, se je ozlovolje® obrnil in se izognil direktnemu odgovoru, češ, kal pa mene briga, kaj govori g. Davidovič. V demokratskih krogih se slej ko prej po- vdarja, da je demokratsko-radikalna koalicija dejansko že razpadla, ter da obstoja samo še navidezno. O nadaljnem so_ delovanju po 11. septembru pa ne more bitj miti govora. V Beogradu samem je vladalo danes popolno zatišje. Vsi ministri so tekom današnjega dne odpotovali na agitacijske turneje v svoja volilna okrožja, finančni minister dr. Markovič pa ]e nocoj odpotoval na Bled v avdijenco. Ljuba Davidovič je imel danes shod v Novem Sadu. Ponovil je v glavnem svoja včerajšnja izvajanja v Beogradu in znova napovedal, da bo po 11. septembru vzela državno krmilo v svoje roke Demokratska zajednica skupno z drugim; demokratičnimi skupinami. Anglija proti poljskemu predlogu glede raztegnitve razsodiščne procedure na vse države in proglasitve napadalne vojne za mednarodni zločin. Ženeva, 7. septembra, s. Poljsiki predlog glede varnostnega problema je bil sedaj vrnjen Briandu in Chamberlainu. Vsled velikih sprememb, ki jih je doživel, bo najbrže vseboval samo izjavo držav - članic Društva narodov, da ne bodo napadale drugih držav. Iz predloga je popolnoma odpadlo, naj se vojna postavi izven zakona. Posebno Chamberlain je odstranil iz resolucije mnogo mest, ki bi dajale večje obveznosti. V sedanji sestavi ne vsebuje resolucija več kot zahtevo, da se ne sme noben mednarodni spor odločiti z vojno. Resolucijo bo najbrže jutri predložila poljska delegacija zasedanju Društva narodov. Verjetno je, da bosta še jutri govorila o tej resoluciji za Francijo Paul Boncourt in za Anglijo Chamberlain. Ni pa še gotovo, ali bo tudi dr. Stresemann povzel besedo o tej zadevi. Ženeva, 7. septembra, (lo.) Chamberlain je sprejel novinarje, katerim je odgovoril na razna zunanjepolitična vprašanja. Na vprašanje o stališču angleške vlade napram poljskemu predlogu glede novega varnostnega pakta, je izjavil, da ni bil njemu predložen nikak tak dokument in, da ne more tozadevno podati nikakega preciznega mnenja. Smatra pa, da bi bil tak pakt brez praktične vrednosti za varnost in mir. katerega garantira Evropi Društvo narodov s podpisi vseh svojih članov. Obvezne stranke so dale slovesno zagotovilo, da se ne bodo posluževale nikakih agresivnih sredstev. Nova pogodba ne bi koristila in bi bila delovanju Društva narodov le v napoto. Glede razorožitvenega vprašanja je izjavil, da ne vg, v kaki formi bo prišlo to vprašanje v Društvu narodov na razpravo. Stališče Anglije je prejkoslej nespremenjeno. Anglija je ponovno pokazala svojo željo po razorožitvi in miru in je podprla svoje mirovne težnje tudi s konkretnimi dejstvi. Angleška država je znižala svojo oboroženo kopno silo na minimum. Ponesrečen prekooceanski polet v Rim «01d Glory» izgubljena? — O usodi letalcev ni nikakih vesti. vetrovno. Vsled tega bo zelo težko najti in rešiti letalce. Newyork, 7. septembra, o. Parnik , ki je približno na točki 49 stopinj 50 minut severne širine in 41 stopinj in 15 minut zapadne dolžine. London, 7. septembra, s. je dospela na mesto, odkoder je bila signalizirana nezgoda letala <01d Glory». Sporočil je brezžično, da o letalu in letalcih ni našel nikakega sledu. Letalo iščejo dalje. Newyork. 7. septembra, s. V Saint Johnu v Novem Braunšvajgu so prejeli brezžično brzojavko s krova <01d Glory»: {Letimo po 100 milj. Vsi zdravi!» Portland (Maine), 7. septembra, s. Neka ob 4. uri ameriškega časa sprejeta brezžična brzojavka z <01d Glory» se glasi: ima pismo guvernerja države Maine za Musso-linija in pisma treh ameriških kardinalov za papeža. Urednik Payne je izjavil, da ima razen tega še pišimo predsednika Coolidgea za italijanskega kralja in pismo Kellogga za Mussolinija. Rim, 7. septembra, o. <01d Glory», ki je včeraj' popoldne ob 13.25 (newyorškega časa ob ugodnem vremenu startala za svoj in krenila proti Rimu, ni dosegla cilja. Na letališču Ciampino je bilo vse pripravljeno za sprejem letalcev Bertauda, Hilla in Pay-neja, ko je danes ob 10.37 prispela iz Nord-holdta vest parnikov in cLapp-land», ki sta javila, da je <01d Glory» klicala na pomoč. Newyork, 7. septembra, d. Bertaud je snoči ob 18. uri 25 minut srednjeevropskega časa ob ugodnem vremenu startal za svoj polet v Rim. cOld Glory» je že po treh minutah izginila za obzorjem. Neposredno pred startom je izjavil Bertaud, da bo že v 46 urah mogel pristati v Rimu. Newyork, 7. septembra, s. <01d Glory» je poslala klice na pomoč ob 8.30 srednjeevropskega časa. Parnik , ki je hitel letalu na pomoč, javlja brezžično, da je letalo po njegovi sodbi kakih 275 km oddaljeno od smeri «Germanie>. Upajo, da bo ladja se pred solnčnim zahodom dosegla letalo. Ladje s severoatlantskega oceana poročajo, da je morje zelo razburkano in vreme Lep shod SDS v Kranju Nosilec liste dr- Žerjav in srezki kandidat Lončar pred volilci. Kranj, 7. septembra. Pod predsedstvom g. Sajovica se je nocoj v dvorani Narodnega doma ob polnošte-vilni udeležbi volilcev iz Kranja in bližnje okolice vršil velik javen shod SDS, kjer so govorili gg. dr. Žerjav, župan Ivan Lončar in župan Ciril Pire. Govor dr. Žerjava Dr. Žerjav je v svojem govoru povdarjal, da naša zunanja politika ne sme biti kakor pred vojno nesamostojna, ampak se mora voditi izključno po lastnih interesih. Pri tem se oslanja na že tradicijonalno sodelovanje z Malo antanto in Francijo. Odobravati je zbliževanje z Nemčijo in Anglijo. Zlasti treba povdariti, da bodi gospodarska politika glede trgovinskih pogodb povsem samostojna. Zato smo napadli nameravane konce sije uvoza francoskih vin in hočemo prili-kem češkoslovaških pogajanj odločno braniti interese naše industrije zlasti tudi tekstilne, pričakujoč, da bodo delodajalci v polni meri uvaževali interese krajev, kjer delujejo, in se ozirali na upravičene zahteve domačega delavstva. V konkordatu naj se zagotovi državi vsaj tak vpliv v odnosu do cerkve, kakor ga je imela vlada v Avstriji, pravice glagolice pa nai se razširijo na vso državo. Govornik je povdarjal zasluge SDS za uničenje federalizma in avtonomizma, kar je dvignilo ugled države v inozemstvu. SLS danes o Radiču govori tako, kakor smo mi o njem govorili I. 1924. SLS se danes priklanja vsakemu dvorskemu avtomobilu, zadaj pa zvrača lastno krivdo glede znanih 42 milijonov v prid črnogorskim princem na krono. Povsodi je videti dvoreznost in vso »elastičnost«, ki jo je g. Davidovič grajal v svojem govoru. SLS niti volilnega programa ni mogla več izdati, da bi se ne vezala na kakšna načela. Vse je postalo elastično in te dni je klerikalni bivši minister proglasil, da je SLS avtonomijo že dosegla in sicer v — oblastih. Vsa volilna akcija SLS se naslanja na upanje, da Vukičevič vzame SLS v vlado. Ona hoče za vsako ceno vanjo. A. Vukičevič je že propadel. Ustvarja se fronta demokracije, ki bo sposobna nositi trdno viado SDS pojde v vlado, ki bo odgovarjala njenim programskim zahtevam in interesu vo-lilstva. V zadoščenje slovenski SDS je, da Davidovičeva DS spoznava klerikalizem in poživlja svoje prijatelje, da volijo v Sloveniji SDS. Govornik se je nato bavil z vprašanjem korupcije, povdarjajoč na eni strani poino pripravljenost SDS sodelovati prj vsakem ostrem koraku proti njej, na drugi strani pa dokazujoč, da je SLS sama polna korupcije. Citira volilno okrožnico SLS. kj kar odkrito povdarja, da bo oblastni odbor dal ceste, kapnice. hleve itd. Ie klerikalcem. Oblastni odbor je doslej skrbel v glavnem le za svojo plačo, glede podpor pa je res poznal le strankarstvo. Tako upravljanje javnega denarja je korupcija. Govornik je razvil delovnj program SDS za naše kraje in vse stanove. Pri tem je zlasti povdarjal interese obrtnikov. kme_ tov in delavcev. V centru gospodarskega programa je potreba po takojšnji stabilizaciji valute v razmerju 1:10. Zborovalci so prirejali dr. Žerjavu pre-srčne ovacije. Sreski kandidat g. Lončar je obravnaval gospodarske potrebe kranjskega okraja ta njega politično stanje, župan Pire pa Je pozival voliice. naj kljub prepogostim volilnim razburjenjem s potoo-številno udeležbo pokažejo, da Kranj Je in ostane stara in neomajna trdnjava demokracije, ki bo to pot končnoveijavno zmagala cad reakcijo. Ob 11. uri je predsednik k. Saj avle za. J&uai Krasno uspelo zborovanje. »Delavci so se po krivici vkfepali v verige, batlnaii in tepli po podplatih" Šele zadnje dni pred volitvami je našel «Slovenec« usmiljenje sa krivično preganjane delavce. Uničujoča s&inoobtožba dr. Koroščeve stranke. Sedaj «Slovenec» priznava, da se je tudi pri nas vršil strahovit teror policijskega režima g. Vukičeviča. »Slovenec« je včeraj zopet pobožno zavil oči. To pot so se mu »zasmililic delavci v bohinjski dolini in blejskem kotu, to se pravi: bolj so se mu zasmilile delavske kroglice, ki ne bodo šle v klerikalno skrinjico, kakor delavci. Nad delavstvom se je pod zaščito Koro-šec-Vukičevideve vlade zgodilo nasilje, ki nima primere in to v času, ko Korošec po shodih sprašuje, kje je nasilje. Delava so hoteli pred daljšim časom organizirati kul-tumo-zabavno prireditev v Boh. Bistrici. Pod firmo komunistične nevarnosti in v strahu, da se preko meje ne prikrade duh dunajske delavske revolucije je orožništvo na višji ukaz veliko delavcev afretiralo, vklenilo in gnalo v zapore. Vsa Gorenjska se je nad tem postopanjem Skandalizlrala to o dogodku je vse govorilo in protestiralo. Le SLS ni bilo do včeraj ničesar znano. Tudi g. Sernec, ki je poslanec za bohinjsko dolino to ki stanuje na Bledu ni »ničesar« vedel, kar prav radi verjamemo, ker on ni v stanu, da vidi trplle nje svojih volilcev v svoji neposredni okolici Naj bi kakega otroka vprašal, kaj je v okolici novega in otrok bi mn o tem škandalu povedal. Toda to ni bilo potrebno, ker za klerikalce zadošča, ako se zadnji dan malo »pozanimajo« za volilce. Uboga SLS ln njen g. Sernec sta zvedela šele zadnji dan zato, kar se godi med njenimi volilci. In sedaj hitro z ogorčenjem ven. Sedaj se ji delavstvo »smili« in SLS to nasilje »obsoja«. Včerajšnji »Slovenec« namreč piše: »Po naših dosedanjih informacijah so se delavci po krivici vklepali v verige, ba-tinirali in tepli po podplatih...« Naj se je zgodilo karkoli, dejstvo ie, da SLS in njeni zastopniki zato niti vedeli niso...« »Dejstvo je nadalje, da SLS ves dogodek in kar je bilo z njim v zvezi, do zadnjega časa ni poznala v vseh podrobnostih.« »SLS to nasilje najodločneje obsoja!« Torej priznate, da ie pod Vašo vlado nasilje. SLS se sedaj znaša na ubogo orožništvo, ki je noč in dan na nogah in dela le to in tako, kakor mu je od zgoraj zaukazano Zgorai pa je klerikalni veliki župan in Koroščev zaveznik v sreči in nesreči g. Vukičevič. »Slovenec« v ostalem priznava, da so bile aretacije delavcev v redu, razburja se le radi batinanja in pretepanja nedolžnih delavcev. Večje hinavščine ni nihče več zmožen. Kle rikalci zažigajo hiše. potem se pa nad prodajalcem žveplenk razburjajo. Med tem, ko je Korošec hodil na Bled sklepat pakt, kako bi rešil svojo ladjo, se je v okolici vklepalo ln pretepalo delavce češ, kaj se bom jaz brigal, bodo že duhovniki opravili, kar pa ti ne bodo mogli, bo storila močna roka našega zaveznika g. Vukičeviča. Razburjenje SLS radi blejsko-bohinjskih dogodkov je najlepše spričevalo brezkončne moralne pokvarjenosti SLS. Uganja zločine in molči o nasilju, potem Pa, ko volilci beže od SLS zavije oči in kriči, da je pretepanje svobodnih državljanov nedovoljeno — toliko časa seveda, dokler zopet ne vržejo svojih kroglic v skrinjico SLS. -as- Poziv napredni mladini! Zveza demokratske mladine poživlja vse svoje organizacije m člane, da pri nedeljskih volitvah v Narodno skupščno enodušno ln borbeno, z žrtvovanjem vseh s*l nastopijo za zmago Združene slovenske gospodarsko liste po deželi ta Kste Naprednega bloka v Ljubljani, da bo na ta način tudi v Sloveniji zmaga napredne demokratične in socijalne misli popolna. V celi državi se bije boj med napredkom in reakcijo, mladina mora biti na strani napredka. Vsi v borbo v tej borbi mora naša mladina biti v prvih vrstah za zmago kandidatov Naprednega bloka. V Ljubljani, 6. septembra 1927. . Predsedstvo Zveze dem. mladine. Celjski Slovenci za pravice demokracije Dr. Pivko in posl. Urek o cerkvenem teror jo. — Zmagoslaven pohod združene napredne demokracije na Štajerskem. V napolnjeni dvorani tCeljakega doma> (klerikalci bi ob 6lični udeležbi trdili, da je bik) 1500 udeležencev) sta poročala v torek zvečer svojim voliloe«n o političnem položaju in poteku volilne borbe nosilec združene slovenske gospodarske liste gosp. dr. Pivko ter 6rezki kandidat gosp. Urek. Že dolgo ni bilo v Celju tolike enodušnosti. borbenosti in navdušenja za končno zmago prave demokracije, kakor na tem volilnem shodu. Ko je predsednik dr. K a 1 a n otvoril zborovanje ter pozdravil oba kandidata dr. Pivka in Ureka, jima je priredilo občinstvo navdušene ovacije. Predsednik je povdarjal. da smo imeli že v bivši Avstriji Slovenci dva sovražnika: zunanjega in notranjega. Mislili smo ob prevratu, da nam oba nista več nevarna. A varali smo se. Nemštvo zopet dvi?a STojo glavo ter uveljavlja staro predvojno štajereijaastvo. Klerikalizem pa se s poslovnimi nameni reže s starimi srb-tkimi strankami, ki nimajo smisla za one, ki so ustvarjali in že od nekdaj delali za to državo. Skupen boj vseh narodno čutečih mož proti nemštvu in klerikalizmu je postala bridka potreba ter privedla tudi gosp. Ureka do tega. da kandidira skupno z narodnimi socijalisti na dr. Pivkovi kandidatni listi. Burno pozdravljen je razpravljal nato g. dr. Pivko o poteku volilne borbe. Demokrati nismo več tako nervozni, kakor pri prejšnjih volitvah, ker imamo vsepovsod, po mestih, trgih in na deželi močne organizacije in trdne postojanke. O radikalih ne mara mnogo govoriti. V Prekmurju predstavljajo svojega kandidata Pavla Pavlovi-ča kot odličnega ministrskega uradnika, je pa v resnici reporter zakotnega lista (Balkan*. Prekmurci niso tako neumni, da bi nasedli takim sleparijam. SLS je glavni naš nasprotnik, nevaren tem bolj, ker se ne ustraši pred nobenimi sredstvi. Klerikalizem ie danes povsem poslovne narave. Pomagal je reševati korupcijo, da je prišel na vlado. Klerikalci pregrevajo stare laži o Orjuni. o tajnih pogodbah in Slavenski banki, kar so morali že davno preklicati. Tudi vero izrabljajo zopet po deželi v svoje politične svrhe. Govornik čita nekatera mesta iz »Glasnika preav. srca Jezusovega*, ki so izzvala burne medklice («» ▼ oblastni ArapJBni «Mo drugo za- stopstvo. Klerikalci pravijo, da v Sloveniji ni terorja. Kdor pa pogleda na deželo, vidi, kakih obupnih in nizkotnih sredstev se tudi topot poslužuje klerikalizem. Je za skupno delo kmetskega ljudstva in meščanstva, ki se naj bolj posveča pros?etnemu delu po deželi. Podal ie še nekaj drastičnih slučajev iz volilne borbe ter končal svoj govor s pozivom, naj vsi oddajo svojo kroglico v tretjo skrinjico. (Burno pritrjevanje.) Na interpelacijo gosp. Misije pojasni gosp. dr. Pivko 5e apanažo črnogorskih princev. Za izplačilo tako visoke odškodnine v času, ko je bilo reduciranih na tisoče in tisoče uslužbencev, ni bilo nobenega vzroka. Zaradi neiznlačila naš ugled v inozemstvu ne bi trpel, ker živi rodbina Petrovič - Njeguš v zelo ugodnih razmerah. Vse kaže, da se bo iz tega še razvila velika korupciaka afera. Nekateri člani finančnega odseka so bili veliko preveč navdušeni za črnogorske prince. Tudi se je ta zadeva v finančni zakon n? ravnost utihotapila. Koncem stvarnega zborovanja in navdušene manifestacije za združeno slovensko gospodarsko listo, je predsednik dr. Kalan še pozval navzoče na agitacijo ter ob velikem odobravanju zaključil krasno uspelo zborovanje. Dva krasna shoda Naprednega bloka Snoči sta se vršila dva izredno lepo obiskana shoda Naprednega bloka prvi pri Kačiču na Dunajski cesti, drugi v dvorani pri Batiču v Šiški. Na obeh sta govorila dr. Kramer in njegov namestnik g. Varga-zon ob splošnem odobravanju volilcev. Pri Kačiču je govoril še učitelj g. Ambrožič, pri Batiču pa obl. posl. Tavčar. Na obeh shodih je bilo zlasti mnogoštevilno zastopano delavstvo. Pri Kačiču ie prišlo pri govoru g. Varga-zona do malega incidenta. V gostilniške pro store se je pririlo par najetih klerikalnih mladičev, ki so skušali govornika motiti z otročjimi medklici Navzoči so bili zlasti delavci, pa so jih tako energično poklicali k redu, da jim je takoj upadel pogum. Eden izmed njih je trdil, da je akademik a mu ni hotel nihče verjeti, ker se je obnašal preveč prostaško. Po govoru g. Vargazona se je oglasi! k besedi mladi vodja klerikalnih iz-zivačev a zborovala so med burnimi ovacijami za Napredni blok večinoma odšli, ostale pa je bilo. komaj zadržati, da niso mladičem prav na občuten način posvetili domov. Ponujali so jim žemlje in jih pošiljali po mleko in prestrašeni so se umak nili na gostilniški hodnik pred kuhinjo, kjer so se počutili za ženskimi predpasniki še najbolj varne in kjer se je skrival njihov »spiritus agens«, predsednik klerikaJnega krajevnega odbora za kolizejski okraj to ravnatelj hranilnice kmetskih občin g. Vidic Seveda se je ob tej situaciji razdraženost volilcev nad izzivanjem preokrenila v živah no veselost. Oba shoda sta pokazala, da bo Šiška v nedeljo z vso odločnostjo v taboru napredne misli. Obupen klic iz Črne gore Beograd, 7. septembra, p. Ministrski predsednik Vukičevič je prejel danes od odbora republikanskega seljaškega saveza v Podgorici pismo, v katerem ga naprošajo, naj se že vendar spomni gladujoče Orne gore in kot vladni predsednik ukrene potrebne korake, da se zasigura bednemu prebivalstvu, ki so mu letošnje vremenske katastrofe uničile ves pridelek, potrebno hrano za zimo. Če pa tega ne more storiti, naj jim da vsaj dovoljenje, da se lahko obrnejo za pomoč na ruski narod, ki je že često rešil Črnogorce iz težkih neprilik in ki gotovo tudi tokrat ne bi odrekel svoje pomoči. To pismo je vzbudilo v vseh političnih krogih veliko pozornost in tudi veliko ogorčenje, ker je nov dokaz brezbrižnosti sedanje vlade potrebe širokih ljudskih slojev- Davidovicev obračun z režimom reakcije Še nekateri odstavki iz torkovega velikega govora Ljube Davidoviča v Beogradu. Qovor voditelja demokratske zajedni-ce Ljube Davidoviča. ki ga je imel v torek v Beogradu, je odjeknil po celi državi in v vseh odločujočih političnih krogih prestolice s tako elementarno silo, da ga že danes označujejo kot datum popolnega preokreta državne politike po 11. septembru. V včerajšnjem telefonskem poročilu smo mogli objaviti le nekatere odstavke iz tega res zgodovinskega govora, zato objavljamo danes še naknadno nekatere važnejše izjave, kakor jih priobčujejo beograjski listi. «Mi smo — je izvajal g. Davidovič — branitelji političnih pridobitev našega naroda. Danes jih moramo braniti celo pred našimi nerazsodnimi in nepremišljenimi uradniki. Iz spoštovanja in ljubezni do prelite krvi moramo braniti tudi notranje svoboščine našega naroda. Mi jih hočemo braniti tudi zato, ker je umrlo in izgubilo življenje milijon in tristotisoč naših bratov z nado v srcu, da naša država ne bo zemlja političnih sužnjev, marveč država in domovina resnično svobodnih državljanov, ki se bodo zavedali svojih dolžnosti do države in si bodo tudi svesti svojih širokih državljanskih pravic- Stranke, ki hočejo živeti, ki hočejo koristno delovati v prid svoje domovine, se morajo povrniti k načelnosti, kajti breznačelnosti je bilo v tej državi dovolj. Naša država je prenasičena gibčnih in elastičnih politikov, mi pa rabimo in zahtevamo pravih politikov, takih, ki bodo z dvignjeno glavo odhajali v borbo za načelo svoje stranke. Nočemo se klanjati in pripogibati pred nikomur, to prepuščamo elastičnim politikom, ki jih le slučaj privede do oblasti in ki jih zopet slučaj odžene z vlade. Taki elastični politiki so največji nasprotniki discipliniranih in organiziranih strank. Ti politiki so odgovorni za kaos, ki vlada v notranjem življenju naše države. Oni so krivi nedelavnosti v parlamentu in v poedinih državnih strokah. Politična nestalnost v naši državi pada na njihova ramena. Oni so krivi, da imamo od prevrata do danes že 27 vlad. Krivi so, da vlade niso mogle izvajati svojih programov in da jih sploh niso utegnile niti sestavljati. Taki politiki pomenijo težko šibo naše države, kajti zanje velja edino načelo: Vse za oblast, oblast za vse! Prototip takega politika je sedanji predsednik vlade. On in njegovi tovariši mislijo eno, drugo govore in tretje delajo. Ko nam govori o čiščenju v radikaini stranki, postavlja za svoje ministrske kolege ljudi. katerim pošteni ljudje ne bi mogli podpisati spričevala. Ko govori o amputaciji gnilega dela v radikalni stranki, priznava kot vladnega kandidata moža, ki smo ga obtožili radi korupcije, in drugega, ki smo ga obtožili radi nasilja. Vidite, kakšno je to prečiščenje! Vem, prijatelji, da ne gre za glave. Gre za mandate. Aii morda pa vendar tudi za glave, ako pomislimo, da so streljali na avto, ker so mislili, da sedi v njem Nastas Petrovič- Ali so mogli ti ljudje imeti poštene načrte z glavo Nastasa Petroviča? V radikalni stranki je polno ljudi, ki neprestano govore o velikih narodnih pridobitvah, ki pa so pravi grobokopi narodnih pridobitev. Dva bivša ministra sta govorila o pok. Pašicu in venomer ponavljala «Naš veliki vodja». Ista gospoda pa sta, to izhaja iz dokumenta v Narodni skupščini, kot ministra v vladi tega yd», ki sedaj obratuje tri zračne proge: Tirana-Skadar, Tirana-Valona in Tirana-Korča. Kakor pravi v> poročevalec, imajo te proge najlepšo bodočnost, ker imajo nizke tarife in morejo prav lahko konkurirati z avtomobilskim prometom. Aeroplan potrebuje iz Hrane v Korčo samo eno uro in je potovanje mnogo ceneje, kakor z avtomobilom, ki potrebuje za isto pot osem ur in človek nikdar ni gotov, da ne obtiči v kaki grapi ali rečni strugi, ker so ceste brez mostov. V kratkem pa se tudi še zveže Valona z Brindisijem. «Popolov» poročevalec je odplul z aeroplanom, oziroma hidroplanom z Braccianskega jezera (v Laciju nad Rimom) in je potreboval do Brindisija polpeto uro, iz Brindisija v Valono pa pet četrt ure. Iz Rima do Valona bo morda kake pol ure manj. Letalska pristanišča v Skadru, Korči in Valoni so dovolj razsežna in jih je treba le še nekoliko urediti, kar bo v kratkem izvršeno; tiransko pristanišče pa je premajhno, toda kupljen je že svet za novo, razsežno pristanišče, kjer se zgrade hangarji in mehanična delavnica. Tako bo torej zračni promet popolnoma urejen. More si pa že sedaj človek z aeroplana ogledati tako rekoč vso Albanijo v najkrajšem času. To je storil tudi «Popolov» poročevalec, ki opisuje Albanijo kot deželo, ki je ob morju ravna, toda močvirna, v notranjosti pa silno gorata, skoraj nedostopna. Zlasti gorovito je obmejno ozemlje napram Jugoslaviji in bilo mu je takoj razumljivo, »kako težavno je Albaniji nadziranje komrtov, ki jih Jugoslavija oborožuje na njeno škodo». Nato opisuje »delovanje« komitov: »Gozrfovje je gosto, poslopja so skrita sredi šum, med najvišjim stoletnim drevjem. Komiti prodirajo, skakajoč "kakor kozorogi od skale do skale. Nič jih ne ovira, edinode puška in torba z naboji. Hleb kruha in voda iz studenca jim zadostuje za prehrano. Nimajo topništva in strojnic, nimajo s seboj ne prtljage, ne sanitetne opreme, ne brzojavne trans-misije. Gredo na srečo, kakor razbojniki v Schillerjevih dramah in Dumaso-vih romanih, toda brez romantike. Pet zlatih napoleondor je dovolj najemnine zanje. Vsaka četa ima svojega poglavarja in mobilizacija je izvršena v eni noči Prihodnjega jutra že more pokanje pušk odmevati ob meji in čez njo. Albanska republika mora vedno stati na stražL zlasti pa v jeseni in pomladi, ko komite nimajo dela na polju in so na razpolago za »revolucije« na podlagi zlatih napo-leonor. Zares, ne bi se reklo, da je Jugoslavija članica Društva narodov, kjer se kolikortoliko svečano govori o pravu in neodvisnosti narodov in celo tudi o balkanskem Locarnu, ne preveč sentimentalni iznajdbi gospoda Brianda. Tu se živi s puško ob nogi in vedno pripravljenimi nabijačL Komite z one strani meje, od Taraboša do debarskega okoliša in Ohridskega jezera niso nič drugega ko orodje temne beograjske vojaške klike, ki je že zanetila eno evropsko vojno in se ne sramuje novih napadov.* Glejte, vse to se vidi t italijanakega aeroplana na »n»nrfHii progah , prav tako kakor je in v Albaniji — ) Italije na vziodu.» Seveda pa je ta Albanija še zelo primitivno preprosta, brea luksuznih hotelov in uniformiranih vratarjev, pač orijentalska Švica, še deviška, kar se tiče zapadne okuženosti. Mesta so vsa enaka, to se pravi, da niso mesta, temveč le velike vasi, ali kvečjemu trgi i nizkimi hišicami med drevjem. V Valoni edino poslopje italijanskega konzulata zasluži ime palače. Svoječasno je bilo tam povelj nišrtvo laske vojske, preden se je tumak nila», sedaj pa je tudi fašio tam in laška šola. Seveda je sedaj, po kriški intervenciji in tiranskem paktu, silno zrastel prestiž Ita lije; v ostalem pa sta tedaj Sforza in Gio-litti dala izprazniti Valono, ko so že Lahi omagali* in so laški karabinijerji junaško odbili arnavtske vstaše. Drač je tudi trg, ali Ahmed Zogu ima tam novo vilo, okolica pa je močvirna. Ko se regulirajo reke, pride bogastvo. Tirana: nizke hišice, nič palač, nič spomenikov, nič vodovoda, nič greznic. V desetih letih pa bo vsega tega, po laškem načrtu. Je kakor Angora, mesto bodočnosti. V Angori spi laški poslanik v železniškem vozu, v Tirani pa je dovolj hotelov, ki 60 vsi v laških rokah. Korča kaže grški vpliv: pravoslavne cerkve, popi, trgovine. Skadar ima najlepši razgled v vsej Albaniji. Taraboš, črnogorski boji; tudi Črna gora je žrtvovana beograjskemu impe-rijalizmu! Na drugi strani beneški grad, znamenje gospostva Benetk, ki so tu vdomači-le italijanski jezik, kar pa so liberalne laške vlade zopet zapravile. V gorah okoli Skadra žive katoliški Arnavti. Te dni je prišel Ahmed Zogu službeno v ta torijent s latinskim duhom}, da ponudi katoličanom roko v spravo, kajti (pravoslavna Srbija je vzela na piko tudi katoliške župnike in monednjorje v svojem stremljenju, da bi se spustila na Skadar.> Tak je torej zračni promet v AI ha ni ji in vse to se vidi iz aeroplana. Odločite se ni-tro, pojdite in oglejte si tudi vi Albanijo i laškega aeroplana! Mil onstran granit Odhajajo -.. Naši učitelji odhajajo... Med njimi gre tudi gospod Albert Ivančič, učitelj v Smesteh pri Kobaridu. Dolgo vrsto let je služil blizu svojega rodnega kraja. Dobro ljudstvo v našem planinskem kraju ga lju. bi in ta ljubezen je razsrdila narodnega odpadnika nadzornika Spazzapana v Tol« minu, da ga je nagnal daleč od doma v občino Cossine — šolski okraj Alessandria — šolsko skrbništvo Torino — daleč tam ob francoski meji Pregnani učitelj Ivančič ima ženo in kopico otrok. Trpeti mora tudi silno gospodarsko škodo, ker se bavi s čebelorejo na veliko, katero bo mo* ral sedaj opustiti ah prodati za vsak de* nar. Izdajalski snoparji so srečni sedaj, ko vidijo trpljenje značajnega učitelja, SKčno, kakor Ivančič, trpi tudi marsika« teri drugi slovenski učitelj, kajti naši uči* težji so pridni in živijo z ljudstvom ter delujejo na prosvetnem in gospodarskem polju. Pa §i je ta ali oni zasnoval delo ta. ko, kakor da ostane do konca svojih dni sredi svojega ljudstva... sedaj pa pusti vse in beži drugam med tuje ljudi, ki te ne poznajo in ki jih ti ne poznaš! Kako le bodo ušli slovenski učitelji italijanske otroke, ko ne znajo njihovega dialekta? In v dialektih v Italiji je tako velika razlika, da se južnjak in severnjak težko pomenita med seboj. Kdo ve, kako sprejmejo sloveti* sko učitelje prizadeti italijanski starši? Sreča za dve uri Kakor vsako leto, tako je pariški list »Candita« razpisal tudi letos originalno nagrado, ki povzroči vedno veliko hrupa in brez dvoma dobre reklame. Izžreban naročnik dbbi namreč 10.000 frankov pod pogojem, da v teku dveh ur potroši znesek na način, ki ne sme biti neplemenit Nagrado je dobil neugledni bančni uradnik Graviez. Postal je namah velik gospod, pravi pravcati Američan, ki lahko denar s široko gesto zapravlja. V svojo vlogo se je kaj kma. Iu uživel. V stalnem spremstvu dveh zastopnikov lista sj je najprej najel luksuzni avto in se odpeljal v potniško blagajno, kjer je kupil zase in za vso svojo rodbino vozovnico za letalo Pariz — London. Prj tem se je spomnil, da mu bo treba nekoliko angleškega die-narja. Sel je v banko in si dal izmenjati 10 liber »pri najslabšem tečaju«, kakor je bil rekel blagajniku. 50 frankov je dal beraču, ki mu je bil odprl avtomobilska vrata, ko je vstopil iz potniške pisarne. Berač je opazil bankovec za 50 frankov in postal osupnjen. Mislil je, da se je gospod zmotil, zato je brž zmečkal bankovec v roki in jadrno popihal. Milijonar za dve uri si je kupil gle. dališko ložo. Ko je odhajal od blagajne, se je ustavil na uličnem vogalu in podaril revno oblečeni ženi 1000 frankov. Niktio ni mislil, da je bil to član njegove rodbine, ki si ga je bil na to mesto naročil. Nato si je kupil škatlo dragocenih svalčic in dozo za svalčice, slednjič pa je priredil v odlični restavraciji opulensko večerjo, pri kateri so pili najdražje burgundsko vino. Facit pa je bil tudi zanj presenetljiv: preden sta minili dve uri, je šlo rakom žvižgat 10.000 frankov, pa tudi 200 frankov lastnega denarja. Is)m besedo državnim mitom Na shodih in sestankih sem ponovno razpravljal o uradniškem vprašanju. Državni nameščenci vseh strok mi izjavljajo, da se z mojim stališčem strinjajo. Mnogi prijatelji so me pozvali, naj ga vsaj v glavnih potezah objavim v « Jutru », da bodo o njem obveščeni tudi oni javni uslužbenci, ki se mojih shodov niso udeležili. To storim tem rajše, ker se zavedam, da prevzemam kot ljubljanski kandidat napram javnemu nameščencu posebne dolžnosti in ker smatram, da iskrena, odkrita moška beseda rodi zaupanje. Docela v smislu programa svoje stranke smatram uradniško vprašanje kot prvovrstno socijalno in državno vprašanje. Le s povoljno rešitvijo tega problema bomo dosegli sanacijo naše uprave in dovršili konsolidacijo države. Kot slovenski naprednjak gledam na uradniško vprašanje tudi še kot na emi-nentno slovensko kulturno vprašanje. Uradnik tvori jedro slovenske inteligence, bil je vedno najjačja tvorna sila in opora naše kulture, ki trpi, odkar je javni nameščenec zapadel v bedo. Še posebej se zavedam, da ima napredna ideja pri nas globoke korenine in vnete čuvarje zlasti tudi med državnim urad-ništvom. Ako bora izvoljen, se bom čutil mandatarja vseh državnih nameščencev. Živeč stalno sredi med njimi in v neprestanem stiku ž njimi bom z najboljšimi svojimi močmi zagovornik teženj vseh, brez razlike politične pripadnosti. Vsakemu bom na razpolago, nobenemu ne bom odrekel pomoči in zaslombe v pravični stvari. Moji mnogoštevilni prijatelji med javnimi nameščenci, ki me poznajo, vedo, da to niso prazne besede: Odkrito pa rečem: nasprotnik sem in bom tistih uradnikov, ki na svojih visokih položajih, pa bodi to v Beogradu ali drugje, svojo moč iz nesposobnosti ali zle volje uporabljajo, da zanašajo v uradniške zadeve še večjo zmedo in kvarijo še to, kar parlament, vlade in ministri niso mogli pokvariti. Opozarjam samo na dejstvo, koliko odredb, ki so bile vsled nesposobnosti našega centralnega aparata že na sebi polne pogrešk, je tesno grudna biro-kratičnost razinih načelnikov v praksi popolnoma pokvarila. Uradništvo se bo ■moralo v bodočnosti še tesneje okleniti svojih stanovskih organizacij. Ako hoče, da bodo te organizacije imele vestnega informatorja pri 'vseh važnih akcijah, vnetega branitelja njegovih teženj, ki bo mogel držati stalne zveze zlasti med ljubljanskim organiziranim javnim nameščenstvom in državno centralo, se bo odločilo, da voli v Ljubljani mene, kot kandidata Naprednega bloka. Bližajo se časi, ko bo javni nameščenec moral v nove borbe za svoj obstanek. Reakcionarnim režimom se je posrečilo, da so že dosedaj polagoma demontirali važne tekovine činovniškega zakona. Pod prošlo kleroradikalsko vlado je ta sistem zavzel fantastične oblike. Ako • bi šlo tako naprej, bo uradnik kmalu brezpravna raja v rokah vsakokratne vladajoče politične stranke, bo kmalu degradiran v partizanskega pisarja, ki živi le od milosti režima. Ako bi se oživotvoriia zasnova gg. Vukičeviča in Korošca, bi ena od prvih žrtev tri-itmfirajoče reakcije postal državni nameščenec. Ta opasnost je sicer prošla, a resnost položaja državnega name-ščenstva je ostala. Državno uradništvo stoji baš te tedne pred opasno krizo. Veljavnost stanovanjskega zakona poteka. Najakut-nejše vprašanje uradniške politike je, kako se ubraniti katastrofalnim posledicam tega dejstva. Ako ne pride v zadnjem trenutku v tej stvari do kompromisa, je edina realna odpomoč tako povišanje stanovanjske doklade, da bo javni nameščenec dobil ekvivalent za novo najemnino. Današnja vlkda pripravlja uredbo o reviziji uradniških doklad. Načrt predvideva, kakor čujemo, povišanje stanarinske doklade za 60 odstotkov, a istočasno redukcijo draginj-ske doklade za 50 odst., v efektu torej dejansko znižanje uradniških prejemkov- Ta usodepolna nakana se mora preprečiti. Med tekoče aktualne uradniške zadeve, katerim bom, ako bom izvoljen, posvetil vso pažnjo v smislu mi znanih postulatov, štejem izplačilo zaostalih razlik, popravo krivic prevedbe, odpravo dosedanjega sistema, ki pušča državnega nameščenca po upokojitvi dolge mesece brez sredstev, obnovo neomejenih voznih olajšav za družinske člane aktivnih nameščencev in za upokojence in energično delo za rešitev neštetih pritožb pri Drž. svetu. Nujno bo treba popraviti hudodelstvo čl. 306. fin. zakona, ki je nešteto državnim nameščencem vzel stalno eksistenco, ko jih je iz zvaničniških in slu-žiteljskih položajev vrgel med dnevničarje. Ravno tako se škandalozna prevedba kronskih upokojencev ne bo mogla držati. Njihovo vprašanje ni samo socijalno, temveč je naša država tudi pravno obvezana, da ga reši na dostojen način. Minimalna zahteva je tu povrnitev na prvotni demokratski projekt, ki je predvidel prevedbo starih upokojencev po novem zakonu. Vršijo se priprave za revizijo uradniške pragmatike. Treba bo budno paziti, da se pragmatika s praktičnimi določbami popravi, a ne morda še bolj pokvari. Sem za to, da se najde kompromis med sedanjim pretrdim sistemom kategorij in starim sistemom razredov, ki bi olajšal prehode. Krivičnost današnjega trdega sistema se kaže zlasti v tem, ker je zares sposobnemu v veliki meri zaprta vsaka pot navzgor. Pripravlja se projekt o ustanovitvi posebnega penzijskega fonda. Pri današnjih razdrapanih razmerah je ta ideja na sebi gotovo zdrava. Nedvomno je, da bi tak penzijski fond, pod mešano upravo, v kateri ne bi smeli biti samo gg. načelniki iz Beograda, nudil urad-ništvu večja jamstva, nego sedanje prilike in bi mogel povrh s plodonosnim nalaganjem svojih kapitalov silno povzdigniti razne socijalne ustanove, zlasti pa stanovanjsko za državno činov-ništvo. Toda pod dvema pogojema: pri današnji še ne stabilizirani valuti bi morala biti podana sigurnost, da penzijski fond ne bo posta! žrtev morebitnih potresov naše valute, na drugi strani pa se mora prispevek za penzijski fond urediti tako, da ne bo na činov-ništvo padlo še eno novo breme: prispevki za penzijski fond naj stopijo mesto dosedanjega davka na plače! Razmere v državi se ne bodo izboljšale prej preden se z decentralizacijo uprave ne sprovede depolitizacija. Kadar bo osigurano aktivno sodelovanje državnega činovništva potom personalnih komisij, bo tudi to važno državno vprašanje na boljšem potu. Zaključujem: Zavedam se, da sem s svojo kandidaturo prevzel napram državnemu činovništvu velike obveznosti. Reči smem, da sem odločen, jih lojalno in vneto izpolnjevati, ako mi državno nameščenstvo izkaže svoje zaupanje. Dr. Albert Kramer. Svetozar Prihičevič, Ljuba Davidovič, voditelj demokratske stranke in šef De. mokratske zaiednice Marko Trifkovic, bivši predsednik Narodne skupščine, vodja oficijelne NRS. Naša skrinjica v ljubljanski in mariborski oblasti je Dr. Gregor Žerjav. Dr. Mehmed Spaho, minister za trgovino in industrijo, šef Ju* goslovenske muslimanske organizacije. Parada vojske v proslavo rojstnega dne prestolonaslednika Petra na Vodnikovem trgu v Ljubljani 6. t. m. i)r. Jovan Jovanovič, bivši poslanik, vodja Saveza zemljoradnikov Veliko razburjenje med ljubljanskimi gostilničarji Razglas vladnega komisarja. Komunike «Gostilniške zadruge« Včeraj je vladni komisar na mestnem magistratu objavil razglas, v katerem naznanja, da bo začel pobirati posebno trošarinsko naklado po 50 par od Etra konsumiranega vina. Na vse zgodaj zjutraj so pa že začeli hoditi po kleteh gostilničarjev organi mestnega dohodarstvenega urada, da ugo-tove vse zaloge vina v mestu, češ, da je treba plačati novo trošarinsko do-klado tudi za nazaj. Med gostilničarji je zavladalo nad Ttflero-ravniharjanskim režimom na mestnem magistratu radi uvedbe nove trošarinske doklade, zlasti pa radi pobiranja naklade za nazaj, velikansko razburjenje. Tudi konzu-menti niso sprejeli nove davščine z veseljem, ker vedo, da bodo tudi oni deležni »dobrote« klerikalnega režima na mestnem magistratu. Gostilničarska zadruga sklicuje za petek popoldne članski sestanek radi nadaljnih ukrepov. RSzglas vladnega komisarja, objavljen v včerajšnjem »Uradnem listu«, pravi da je minister za finance dovolil, da sme mestna občina ljubljanska na podlagi cbčinskega sklepa z dne 24. decembra 1926 za delno amortizacijo 6% stanovanjskega obligacijskega posojila v znesku 30 milijo, nov dinarjev, vračljivega s polletnimi obroki v 15. letih, pobirati posebno trošarin, sko naklado po 50 par nd litra konzumira-nega vina. Ta trošarioska naklada se bo pobirala izza d.ne objave v »Uradnem li« stu« ljubljanske in mariborske oblasti do dokončnega odplačila posojila. Razglas je objavljen v »Uradnem listu« ljubljanske in mariborske oblasti z dne 7. t. m. S tem dnem se tedaj počne pobirati posebna tro-šarinska naklada za vino, ;n sicer ne samo od vina 'ki se ga izza tega dne uvozi, tem. več tudi od v mestu se nahajajočih zalog viina. Ravnateljstvo mestnega dohodar stvenega urada ima nalog, da brez odloga dožene zaloge vina v mestu. Komunike »Qosiiln'čarske zadruge«. Ljubljansko gostilničarstvo je poda:« ob razglasitvi naklepa magistratnega komisarja, da misli kot doprinos k fondu za zi. daaije stanovanjskih hiš povišat; užitnino na vimo od 2 Din na 2.50 po svoji zadrugi temeljit ugovor proti zopetnemu pod-raže-vanju vina v Ljubljani, vendar pa finančno ministrstvo protesta prizadetih ni upo. števalo ter kljub temu dovolilo povišek za 50 par. Nato se je podala deputacija gostilničarjev k vladnemu komisarju, ter z utemeljenimi predstavkami dobila obljubo, Sporočilo g. Vukičeviča na današnji shod SLS v Unionu. Korošec: «Ne skrbi, ako 11. septembra propadeš; jaz ostanem s teboj.» Vukičevič: «Pa kaj bom potem s teboj; razun ako misliš, da mi boš delal družbo na lovu.» (Politika.) da na zaloge, ki so že pasi.rale uiitninsko linijo in leže v kleteh, ne bo raztegnjena ta povišana davščina. Te dni pa so začeli občinski organi z revizijo po kleteh v svrho ugotovitve zalog. To dejstvo gostilničarstvo silno razour-ja in se je bati dejanskega upora proti temu nezakonitemu postopanju, vendar pa Zadruga vse svoje člane opozarja, naj sc nihče dejansko ne upira temu dejanju iti vabi tem potom vse svoje člane na sesta. ■nek dne 9. septembra 1927 cb 3. popoldne v prostore gospoda Kavčiča na Privozu 4. v svrho skupnega dogovora o nadaljnem zadržanju v tej zadevi. Sijajna revščina SLS na Jesenicah V torek, 6. t. m., so se naši klerikalci ojunačili in sklicali javni volilni shod zve. čer ob 8. uri v kinodvorani. Rdeči lepak; na vseh koncih so naznanjali, da pridejo iz Ljubljane reševat potapljajoča barko kar trije govorniki in sicer gg. Sernec, di. Natlačen in Terseglav. Dvorana je bila sicer polna, teda iz pritrjevanja poslušalcev je vsakdo spoznal, da je med njimi prista. šev SLS malo, večino so tvorili nasprotni, ki. Vsi govorniki so oznanjevali evangelij klerikalizma, ki bo rešil slovenski narod Na dolgo je govoril dr. Natlačen o «delu-v oblastni skupščini, da je treba novih davkov, v prvi vrsti na alkohol, ples itd., z namenom, da odpravijo to kugo, ni pa po* vedal, da bodo na Jesenicah klerikalci prvi zaprli svoj kino in konzumno gostilno. Se pred koncem shoda so poslušalci zapuščali dvorano. Niti eden ni kazal navdušenja ir, to je govornike potrlo. Da, klerikalci, vaše demagogije ne vlečejo več, to ste ponovno videli tudi na Jesenicah. Možakarji so shod po svoje tolmačili izven dvorane rekoč: Povečali so nam skupno z radikali davke v Beogradu, sedaj pa še v »ljubljanski de; želi«! Siti demagoških otrobov so se po; dali poslušalci v gostilno ugibat, koliki ho> dr davki na alkohol. — Klerikalnim so' mišljenikom se jasni in resnico bodo spoznali naši klerikalci 11. sept., ko bodo šteli kroglice. Da, žalostno, jadno, a resnično! Pravilnik o nagradah čla- Nov dokument iz dobe klero-radikalskega- režima Tudi ta pravilnik je zagledal luč sveta na osnovi člena 309 finančnega zakon;, 1927/1928 pod kleroradikalnim režimom. Ako bi pravilnik predpisal, da daje država iz lastnih sredstev honorar izpitnim komisijam, bi bilo to čisto v redu. S praviln*. kom je pa uveden prisilni bakšiš, ki gu morajo dajati uradniški pripravniki pr. svojih strokovnih izpitih članom izpitntu komisij. To so prave turške razmere, ki su jih naši gospodje bodoči klerikalni min!> stri v zvezi z radikali uvedli. Vsak kandidat mora plačati vsakemu članu komisije za izpite I. kategorije po 100 dinarjev, za izpite II. kategorije po 80 dinarjev, za izpite II. kategorije po 80 dinarjev in za izpite III. kategorije po 50 dinarjev, poleg tega dobi še delovodja komisije zs 20% znižani honorar. Pri advokatskih izpitih dobe člani po 200 dinarjev7, delovodja 100 dinarjev. Za železničarje, ki delajo kar po tri strokovne izpite, je odrejeno, da plačajo le za enega člana in delovodjo. Država ra= bi strokovno izvežbano osobje, ona pred; pisuje svojemu osobju, da mora napravit: strokovne izpite in sedaj imajo ubogi pri; pravniki stroške, ki dosezajo skoro polo« vico. mesečnih prejemkov brez ozira na druge stroške, potovanja do kraja izpitne komisije. Nekateri resorti zahtevajo, kakor znano, da gredo kandidati celo v Beograd polagat svoje izpite. S tem je druga poio= vica mesečnih prejemkov pri kraju. Neka; teri mladi uradniki se sedaj sploh ne mo= rejo priglasiti k izpitom, ker nimajo nit; dovolj za življenje. Ako kandidat ne po; loži izpita z uspehom, mora biti priprav; Ijen, da pri ponovnem izpitu tudi ponovno plača. Kolikor poznamo razmere v naši centralni administraciji, bo mlado uradni* štvo sigurno moralo mnogokrat ponavlja; ti izpite Na drugi strani si pa pošteni in pravični uradniki, člani izpitnih komisij skoro ne bodo upali slabo podkovanih kan; d i da tov pravilno kvalificirati, ker se bodo bali očitka, da si žele ponovnega bakšiša Starejše pošteno uradništvo je s tem k!e= roradikalnim pravilnikom pred mlaišim osramočeno, mlajši začetniki pa so finanč; no težko ugarjeni. Upajmo, da bo nova demokratska vlada, ki mora v kratkem si; gumo nastopiti, to klerikalno;radikalno turSko sramoto spravila iz sveta. A. V. Domače vesti * Inseratnl oddelek ]e danes za stranke odprt od 9. do 11. ure dopoldne. * Mali prestolonaslednik osebno razdeli odlikovanja mornarjem. Iz Dubrovnika poročajo, da se je tamkaj na svečan način proslavil rojstni dan kraljeviča Petra. V pondeljek zvečer je bil Dubrovnik ilumtai-ran. V torek, na rojstni dan kraljeviča, je bilo vse mesto v zastavah. Vsa gruška posadka z mornarji skoro vseh naših vojnih ladij, ki so se v zadnjih dneh zasidrale pri Lapadu, so sodelovali pri svečanostih z godbo. Opoldne je bila revija pred admiralom Pricom in predstavniki vojaških in civilnih oblasti. Admiral Priča je kraljeviču čestital rojstni dan ter je ostal na obedu pri kraljeviču. Ob eni popoldne je kraljevič osebno razdelil odlikovanja in nagrade nekaterim mornarjem ln orožnikom. Popoldne se je pred vilo »Solitudo« vršila veslaška tekma moštva z vojnih ladij. * Uradni dnevi Srezkega gremija trgovcev v Celju. V petek dne 9. t. m. bo ura-doval tajnik gremija v Šmarju pri Jelšah od 8. do 12. dopoldne v posebni sobi gostilne Maksa Gradta za člane trgovce Iz šmar-skega sodnega okraja. V četrtek dne 15. t. m. bo uradoval tajnik za člane trgovce lz rogaškega sodnega okraja in sicer od 8. do 12 dopoldne v Rogatcu, hotel »šporn«, in od 14. do 18. v občinski posvetovalnici v Rogaški Slatini. Dne 25. t. m. pa bo uradoval za člane trgovce iz gornjegrajskega sreza in sicer od 8. do 12. dopoldne v občinski posvetovalnici v Gornjem grade i' od 14. do 18. v občinski posvetovalnica v Mozirju. * Kaj je s Kranjsko hranilnico. Pišejo nam: Ob velikem hvalisanju so klerikalci pred meseci izvršili sklep, da se Kranjska hranilnica v Ljubljani izroči oblastnemu odboru proti temu, da se iz njenega žepa izplačajo političnim strankam gotovi zneski za obče koristne namene. Ta čudovita kupčija, ki ne dela časti naslednikom ustanoviteljev in prejšnjih voditeljev »šparkase« še ni provedena. Pač pa čutijo najemniki hranilničnih hiš, da jih je novi veter pri na-jemščinah hudo pritisnil in to proti pravilom in pogodbam, drugače pa je nastopilo stanje, ki samo škoduje vsem interesiranim Kupčija z »odškodnino« je pri vseh političnih strankah zadela na simpatije in hitele .so z razdelitvijo bodočega denarja delat si reklamo. Samo SDS je ta način dozdevne likvidacije in odktrpa starega zavoda pravilno kritikovala. Čemn denar razpršiti? Ako bi se ves ostanek dal za kak obče-kcrlstni namen n. pr. za Narodno galerijo, bi vsaj kaj zaleglo! Tako pa---- * Litijskemu dopisniku »Slovenca« priporočam, da se udeleži današnjega shoda Naprednega bloka, ki se bo vršil ob 10. dopoldne na pošti v Litiji, kjer bo imel priliko vso svojo ljubezen do narodnih socijalistov dokazati na tem shodu. Na dopise iz Litije ne bom odgovarjal, ker vem, kdo jih piše, ako pa je dopisnik vendarle radoveden mojega odgovora, naj pride tudi na ta shod. — Rudolf Juvan. * Prevoz pošte Brezno-Ribnica na Pohorju. Ministrstvo za pošte in brzojav je odobrilo prevoz pošte od železniške postaje Brezno-Ribnica do vasi Ribnica na Pohorju in obratno, kjer se je doslej pošta nosila. Potniki, ki potujejo v to smer, se bodo lahko posluževali poštnih prevoznih sredstev. * Lep uspeh jugoslovenskega umetnika. Ko je ameriški avijatik Lindbergh preletel Ocean, se ie mlademu hrvatskemu kiparju O. Neumannu v Bruxellesu posrečilo, da je • napravil skico tega ameriškega heroja. Neu-mannovo delo se je tako lepo posrečilo, da je ameriško poslaništvo kupilo od njega oiiginal plakete, izdelane v srebru. Po priporočilu poslaništva, so vsi državni uradi v eZdinjenih državah nakupili plaketo Neumann, ki je pred tremi leti maturiral v Osjeku je letos v Belgiji dovršil svoje študije ter se v kratkem vrne v Jugoslavijo. * Nabava nove križarke za vojno mornarico. Ministrstvo vojske in mornarice je sklenilo, da se v najkrajšem času nabavi še ena križarka za našo vojno mornarico poleg križaTke »Dalmacija«, ki je lansko jesen bila uvrščena v naše vojno brodovje. Istodobno se nabavi tudi več pomožnih plovnih objektov. S tem bi bil izvršen prvi del našega pomorskega programa. Pozneje se prične z nabavo ostalih objektov. * Tečaj praktične logarske šole. Dne 1. oktobra se otvori desetmesečen tečai logarske šole v Ogulim: in Paračinu. V ta tečaj se sprejme samo po 35 učencev v vsa ko šolo. Med šolanjem se morajo vzdrževati učenci sami ob svojih stroških. Kdor želi biti sprejet v eno teh šol, mora poslati prošnjo ministrstvu za šume in rudnike, odseku za statistiko in pouk, do 10. septembra Sprejemajo se le popolnoma zdravi prosilci ki so dovršili vsaj štiri razrede osnovne šole in so sposobni za šumarsko službo. * Naša tiskarna bankovcev. Kakor smo že nedavno poročali, se Je na Topčiderskem brdu v Beogradu pričelo te dni z gradnjo obsežnega poslopja za tiskarno bankovcev naše Narodne banke. Poslopje bo dvonadstropno in bo imelo na vseh štirih voglih stolpe, ki bodo še za dve nadstropji višji. Tiskarna bo naimoderneje urejena: v pritličju bo klišarna ter shrambe za specijahti papir, ki se uporablja za bankovce. V prvem nadstropju bo laboratorij, velika dvorana za atelje, v drugem pa oddelek za barvanje, sušenje in štetje bankovcev. Poslopje bo zgrajeno iz armiranega betona In železja ter bo obdano s 6 metrov yisoko ograjo. Tiskarna bo dograjena in urejena do januarja 1929. * Prepoved točenja alkoholnih pijač za čas volitev. Po določilu člena 70. zakona o volitvah narodnih poslancev v narodno skupščino je na dan volitev, na dan pred volitvami in na dan po vofltvah, torej dae 10., 11. In 12. t. m. prepovedano točiti ali kakor koli prodajati alkoholne pijače. Vsakdo, ki se pref:reši zoper to prepoved, se bo strogo kaznoval z zaporom od 15 dni do 6 mesecev in v denarju od 100 do 500 dinarjev. * NibelungL Včerajšnja popoldanska predstava tega filma v kinu «Matica» je bila skoro docela razprodana; zato opozarjamo cenj. občinstvo, da si blagovoli vstopnice za današnji predstavi ob 10.30 in 11. uri dop. čimprej zasigurati. Film je zopet zbudil radi svoje izredne krasote splošno občudovanje publike. Vabimo danes ponovno na pose t te predstave vse, ki si dosedaj še niso ogledali tega čudesa filmske tehnike. * Atentatorji na ministra dr. Spaha v preiskovalnem zaporu. Po vesteh iz Sarajeva sta bila predvčerajšnjim iz zaporov okrožnega sodišča izpuščena brata Burek, ki sta bila aretirana v zvezi z atentatom na dr. Mehmed Spaha. V preiskovalnem zaporu pa so pridržani Alajbegovič, Kemura in Zalihič. Okrožno sodišče je potrdilo njihov preiskovalni zapor,- Dr. Fran Marinič zopet redno ordinira MARIBOR Trubarjeva IS od 9 - 11 in od 2 - 4 (U - 16). * Poigra na lepo praznovanje žegnanja v Zg. Kašlju se je odigrala v pondeljek zvečer v znani gostilni pri Gradu. Fantje iz Most so mirni prišli v gostilno, domači fantje pa so jih napadli, metali vanje steklenice in stole, nastopali so z noži, vdrli so v gostilničarjevo točilnico in zgodilo bi se kaj hujšega, da ni vmes poseglo orožništvo. Duhovščina ima hvaležno polje; namesto da se bavi s politiko, naj raje kmetiške fante pouči o dostojnosti, naj jim iz glav zbije posurovelost in pretepaštvo. Oblasti pa naj poskrbe, da bodo kašeljski napadalci — saj je sicer tudi tam dosti dostojnih fantov — dobili za svoj čin zaslnženo plačilo. * Cvet In sad. Na vrtu gosp. Cvenkija, veletrgovca v Št. Petru v Savinjski dolini je na eni veji zraslo in dozorelo Jabolko In je obenem pognal cvet. Gotovo zanimiv pojav v naravi Na praznik 8. septembra t. I vsi kr D. M. v Polje k otvoritvi SOKOLSKEGA DOMA Sprejem gostov na kolodvoru, sprevod sok. konjenice in narodnih noš, sokol skih čet Telovadba, godba, ples i dr. * Samomor zaradi nesrečne ljubezni. V Zagrebu se je predvčerajšnjim ustrelil 31 letni mladenič, železniški uradnik Ivan Coka, rodom iz Cakovca. Vzrok samomora je baje iskati v dejstvu, da se je razmerje z njegovo nevesto v zadnjem času močno zrahljalo. Samomor je izvršil v svoji sobi ob času, ko od rodbine njegovega stanodav-ca ni bilo nikogaT doma. Coka je bil edini sin svojih premožnih staršev. * Ameriški turisti v Dalmaciji. V Dubrovnik je predvčerajšnjim prispela velika pre-kooceanska potniška ladja »Arcadla«, s katero se je pripeljalo nad 200 ameriških turistov, ki obiščejo važnejše kraje naše ri-vijere. Ženske in moške nogavice najfinejše in najtrpežnejše dobite po nizkih cenah pri Franc Pavlin, Gradišče št. 3. * Lažni inženjer Arko aretiran. V Splitu je bil predvčerajšnjim aretiran znani avantu-rist, ki Je v zadnjem času prepotoval Slovenijo in hrvatsko Zagorje kot inženjer Arko, ki je v Osjeku hotel ogoljufati nekega tamkajšnjega odvetnika, kateremu se je predstavil kot direktor brodske tovarne vagonov. Premetenemu tičku je ime Jakob Andrič. Star je 28 let in po poklicu gradbeni tehnik. KUŠAKOVIČA KALODONT najboljša pasta za zobe. * Kdor bi rad ostal svež In zdrav, naj zavžije vsak teden enkrat do dvakrat pred zajtrkom kupico prirodne grenčice »Franz-Josef«. Uradna poročila iz vojnih bolnic svedočijo, da so vodo »Franz-Josef« radi uživali tudi težko bolni, ker brez neprijetnih občutkov in posledic točno odvaja. Dobiva se po vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. „FU RIBI O T O" najsija-nejše čistilo in nnhičtlin polirno sredstvo za |IUIII>IVUa * Tkanina »Eternum, glavna zaloga za Jugoslavijo pri J. Medved, manufaktura Ljubljana, Tavčarjeva ulica 7. 95 ITO — zobna pasta najboljša! * Volno, bombaž za strojno pletenje in ročna dela dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU, Ljubljana. Stari trz 12 in Židovska ulica 4. 93 * Zločin blaznega seljaka. V selu Rečini pri Subotici je te dni iznenada zblaznel se-liak Matija Mnškar. Napadel je svojo 76 let staro taščo, ki Jae držala v naročju svojega sedemletnega vnuka. Vzel je s stene srp ter z močnim zamahom otroku odrezal glavo. * Reliefna karta naše morske obale. »Putnik« v Splitu je naročil veliko reliefno karto naše morske obale od Sušaka do Ko-tora. Karto izdeluje profesor Jendračič v Sarajevo. Južni del obale je že dovršen. Karta Je dolga 8 metrov, široka pa 2.85. Karta bo postavljena v Pomorski muzej v Splitu. Iz Ljubljane u— Tolmač za poljski Jezik. Višje deželno sodišče v Ljubljani je imenovalo Valdemar-ja Haszlaklewicza-Gottieba, komisarja državnih železnic v Ljubljani, Celovška cesta 43, za tolmača poljskega jezika pri deželnem sodišču v Ljubljani u— Eksistenčni minimum bančnih uradnikov. Kakor doznavamo, je Kreditni zavod za trgovino ln industrijo v Ljubljani izredno zvišal vsem svojim nameščencem plače, In to po zaslugi faktorjev, ld si prizadevajo pripomagatl uradništvu do eksistenčnega minima. Pričakovati je, da bodo tudi drugi zavodi spričo mlzernih plačilnih razmer bančnega uradništva sledili temu hvalevred nemu razumevanju. u— Zopet deložiranci. Včerai smo poročali o nekaterih deložirancih. K temu smo prejeli pojasnilo, ki ga priobčujemo, da se čuje še druga plat zvona: »Odpovedi so se izvršile radi nerednega plačevanja in deložiranci za zadnji mesec niso plačali najemnine. Zaostanki so izvirali po večini za več mesecev nazaj z nekaterimi stanovalci pa sožitje ni bilo mogoče. Tudi hišni lastnik sočustvuje z reveži, v kolikor so res reveži A končno država in magistrat zahtevata točno plačilo davkov in hišni lastnik mora zahtevati svoje. Država bi bila dolžna pomagati v stanovanjskem vprašanju. Da pa bi posamezni privatniki pri večjem številu strank sami nosili izgubo radi neplačanih stanarin, je pa tudi nemogoče. Med deložiranci je pa tudi stranka, ki profesionalno povdarja svojo navidezno revščino in je hotela, da se ji stanovanje na vsak način od-povč ter se je celo pri drugih strankah informirala, kaj naj bi napravila, da se ji to zgodi. Svetovali so ji, naj ne plača ničesar. Tako je storila in dosegla svoj namen. Menda jo je pri tem vodil motiv, da bi s tem še bolj pokazala svojo bedo. u— Danes vsi v Polje k otvoritvi »Sokolskega doma« Gostje se sprejmejo z godbo pri vlaku, ki odhaja iz Ljubljane ob 14.15. Nato se bo vršil sprevod sokolske konjenice in sokolskih vrst, narodnih noš na konjih in peš, ter civilnega občinstva. Sprevod se formira ob gozdiču pri postaji. Po sprevodu slovesna otvoritev Sokolskega doma. Nato javna telovadba vseh vrst. Ljudska veselica ob zvokih godbe Sokola I., ples ln druga zabava, i zborna pijača in izvrstna Jedila bodo zadovoljila vsakega posestnika. Zatorej vsi bratje in sestre, ter prijatelji Sokolstva, pridite v Polje! Brate in sestre, ki bi pomagali pri telovadbi, prosimo, da pridejo z vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 12.15, ker se nato vrše skušnje za nastop. Zdravo! 1356 o— Srebrno poroko sta praznovala te dni v krogu svoje družine g. Kari GCtzl in njegova soproga ga. Marija. Gospa je voditeljica med našim damskim svetom priznano enega najlepših modnih salonov. K lepi svečanosti vrlemu naprednemu paru iskreno čestitamo j-Še na mnoga leta! u— Trgatev grozdja priredi Udruženje vojnih invalidov v LJubljani dne 8. sept. t. L in sicer v renoviranih prostorih gostilne pri »Jerneju« na Sv. Petra cesti št. 85. Začetek ob 5. uri popoldne. Pri prireditvi Igra prvovrsten orkester. Za dobra pijačo in izvrstno kuhinjo je poskrbljeno/ za kar jamči že sloves gostilne. Vabimo k največji udeležbi. 1345 u— Kam danes? Na »beneško noč« na Strelišče, pod Rožnikom. Godba, ples, šaljiva pošta. Tekma razglednic. Monte Car-lo itd. 1353 U— Dijaškemu društvu »Preporod® v LJubljani javljam, da odlagam z današnjim dnem vse funkcije, s katerimi me je poverilo društvo. Božidar Prevoršek. 1352 u— »Edinost« priredi v soboto 10. sept. t. 1. ob 20. svoj vokalno-instrumentalni večer. Vstop imajo samo člani, članice in vabljeni gostje. — Odbor. u— Drobna policijska kronika. Policiji so bili od torka na sredo prijavljeni naslednji dogodki 1 tatvina gotovine, 1 tatvina kolesa 1 tatvina obleke, 1 tatvina psa, 1 primer zamenjave kolesa, 1 poneverba, 1 poškodba tuje lastnine, 3 prestopki kaljenja nočnega miru, 1 pogrešana oseba, 1 prestopek zdrav stvenih predpisov in 8 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretovan ie bil neki Ivan S. radi tihotapstva saharina in neka Betka zaradi tajne prostitucije. u— Tatovi koles zopet na delu. Ključavničarskemu mojstru Francetu Završniku s Fužin Je v torek dopoldne neznan uzmovič odpeljal iz veže bolniške blagajne 2200 Din vredno kolo znamke »Tribuna«. Trgovskemu vajencu Marjanu Dolničarju je tat odpeljal 1000 Din vredno kolo znamke Puch iz trgovine Bogataj na Kongresnem trgu. Na enak način je prišel ob 1000 Din vredno kolo mesarski vajenec Anton Zore z Gline. Tat mu je kolo odpeljal izpred hiše št. 40 na Tržaški cesti na Glincah, medtem, ko se je Zore mudil pri kosilu. u— Okradena natakarica. Natakarici Frančiški Reboljevi iz Trzina se je včeTaj pridružil med vožnjo od Zagreba do Ljubljane, neznan mlajši čedno oblečen moški in Jo pričel zabavati. Na vožnji od Brežic do Trbovelj je Reboljeva nekoliko zadremala, kar je bilo za njo usodno. Neznanec je izrabil priliko ter ji iz ročne torbice ukradel 1500 Din gotovine. u— Zobozdravnik dr. Rodoschegg zopet ordinira. 1360 ravie in srečo Rjarn bo dal x dnevnim negovanjem zob SARGOV A LO DO iti T u— Letošnji mošt toči od danes naprej gostilna Kolezlja. Topla in mrzla jedila. Za obisk se priporoča lastnik. 1351 i u— Gostilna pri »Bobenčku« toči fino Portugalko. 1358 u— Ob pričetku šolskega leta opozarjamo cenj. učiteljstvo glasbenih javnih in zasebnih šol na našo veliko izbiro vseh šolskih not, etud, šol itd. za vse instrumente in petje. Posebno smo založeni s klasičnimi in zadnjimi modernimi skladbami. — Matična knjigama. Kongresni trg. 1252 u— Opozarjamo! Manufakturna trgovina A. Potokar se nahaja sedaj samo na Vodnikovem (živilskem) trgu.) Radi opustitve podružnice pri Zmajskem mostu veliko ostankov oblačilnega blaga po polovični ceni. u— Seznam najdenih predmetov. V času od 5. avgusta do 1. t. m. so bili najdeni in policiji Izročeni sledeči predmeti: 1 moška žepna nlkljasta ura z verižico, 1 ovratna verižica z obeskom, 1 usnjata listnica z malo svoto denarja, več različnih bankovcev, 1 letni ženski klobuk, 1 očala, 1 usnjena ročna torbica z robcem, ključi in nekaj denarja 1 železna veriga, 1 ročna sesalka za kolo, 1 vreča bele moke, 1 ponošen moški suknjič, 1 kos črnega tula. 1 rujava ak-tevka ter pedal motornega kolesa. V železniških vozovih je bilo najdenih več dežnikov, sprehajalnih palic, nahbrtnikov, kovče gov srebrnih zapestnic, ur itd. Lastniki navedenih predmetov naj se zglasijo na policijski direkciji. Iz Maribora Največji in najlepši film sveta! Višek filmske umetnosti! Edini film, ki je odlikovan v Evropi in Ameriki z zlato kolajno. Velefilm svetovne slave! Veličastni „QUO VADIŠ" a— Rogaško Slatino že reducirajo. Še pred dvemi tedni se je mariborski »Slovenec« v svojih bombastičnih volilnih člankih o delovanju oblastnega odbora bahal, da bodo z ozirom na letošnji horendni obisk začeli skoro zidati nov hotel v Rogaški Slatini s 100 sobami. Iz tega grmenja pa se Je porodila sedaj že prav neznatna miška. Včerajšnji volilni »Slovenski gospodar«, ki kar srši obljub naivnim volilcem, je ta hotel že zreduclral na nadzidavo nekega skladišča, katero bodo baje vzdignili za eno nadstropje in napravili tam 30 sob. Če bodo klerikalci reducirali tudi druge svoje obljube v istih odstotkih, bo prav malo ostalo za ljudstvo. Pri vseh teh poročilih okrog velikodušnega podpiranja oblastnega odbora in načrtih za Rogaško Slatino, bi pa bil že vendar skrajni čas, da javnost zve kje so prištedeni slatinski milijoni? a— Ljudska univerza v Mariboru. Kakor lansko leto otvori »Ljudska univerza« tudi letos različne izobraževalne tečaje. Sredi septembra namerava pričeti z dvema tečajema v obsegu meščanskih šol in sicer z začetnim in nadaljevalnim. Ob istem času se namerava otvoriti tudi tečaj iz srbohrvaščine in ruščine. Učnina bo kakor običajno nizka. Vsi interesenti za en aH drugi tečaj, ki se še niso prijavili, naj nemudoma naslovijo prijavo na »Ljudsko univerzo« v Mariboru. Pričetek pouka se objavi pravočasno v listih. a— Koncert bolgarskega violinskega vir-tuoza Saše Pa po v a pod okriljem Ljudske univerze se bo vršil v petek, 7. oktobra pri G5tzu. a— Interesantna zgodba s samostanske šole. Doslej je poučeval telovadbo na uči-teljiščn šolskih sester g. prof. Schaup, v mariborski oblasti gotovo najboljši strokovnjak na tem polju. Znane so njegove učne telovadne knjige. Ravno radi tega pa ga je era Radičevičevega preganjanja v prosvetnem ministrstvu pregnala Iz moškega učiteljišča na gimnazijo. Ker je jugoslovenskega prepričanja so odličnega telovadnega pedagoga iztisnili še iz izpraševalne komisije za učiteljske izpite, mesto njega pa postavili g. Govekarja, poprejšnjega profesorja telovadbe na gimnaziji. Ko so mariborske nune videle to spremenjeno situacijo, so pisale svojemu dosedanjemu prof. Schaupu, da mu odpovedujejo nadaljni pouk telovadbe v svojem samostanskem učiteljišču, — češ da rabijo za svoje gojenke profesorja, ki je obenem tudi član izpraševalne komisije... Odkritosrčne so vsekakor te šolske sestre! Voiilni shod Združene slovenske gospodarske liste bo v petek, dne 9. septembra točno ob 20. uri v veliki dvorani Narodnega doma Poročajo gg. dr. L. Pivko, i dr. M. Gorišek in V. Spindler. Vsi na shod! — Glavni volilni odbor. a— Kaj bo z novo šolo na desnem bregu? 2e vsa leta po prevratu razpravljajo na mariborskem magistratu o potrebi novega poslopja za osnovno in meščansko šolo na desnem bregu Drave. Predvsem je tam potrebna nova meščanska šola, ker so sedanje v mestu prenapolnjene in morajo vzeti vsaj eno tretjino učencev pod svojo streho iz okoliških občin. Zato so bila v teku pogajanja z okrajnim zastopom, da tudi primerno prispeva za šolo. Okrajni zastop je že stavil lansko leto letni prispevek D 100.000 Sedaj, ko je prišel zastop v roke klerikalnega gerenta, pa nočejo o tem ničesar slišati, med tem ko so poprej valili krivdo na velikega župana dr. Pirkmajerja. Sedaj je tudi veliki župan SLSar, oblastni odbor je ves klerikv-n, za šolstvo pa se gospodje ne ganejo. Na zadnji občinski seji je dr. Leskovar obljubljal, da se bo lahko šola zidala iz petih milijonov, katere bo baje morala država prihodnje leto plačati za najemnino občinskih kasarn, med tem ko je doslej plačevala le okrog 40.000. — Tozadevno teče pri sodišču med mariborsko ob-io eT.riem pravda, katero ie občina že v dveh instancah dobila in bo imel sedaj odločati še stol sedmorice. Seveda so bili j nekateri občinski svetniki pri tem poročilu j precej skeptični, ker upravičeno dvomijo, da se bo dalo od erarja dobiti kar tako pet milijonov, četudi bi bil erar res še v tretji instanci obsojen. In tako je zelo dvom ljivo, če bo mogla občina s temi milijoni tako kmalu zidat; novo šolo. Iz desnega brega pa prihajajo poročila, da je letos silno naraslo število otrok v osnovni šoli, in so morali kakor po nekaterih drugih šolah, otvoriti zopet nov razred. Vsled tega bodo morali imeti tudi v Mariboru menjalni pouk tako da se bedo vrstili razredi, nekateri !vidc ime!: pouk samo dopoldne, drugi zopet popoldne. Bilo bi torej umestno, če bi •kali, občina tudi druge vire za zidavo nove šole. ki je neobhodno potrebna. a— Naraščanje evangeljskega dljaštva. V I. razred realne-gimnazije v Murski Soboti se ie letos vpisalo 69 učencev, oziroma učenk, od tega je 50% evangeličanov, kar se dosedaj še ni zgodilo. Doslej so namreč prevladovali na zavodu katoličani. Število dijakov pa je letos tudi za I. razred znatno padlo, baš radi tega, ker nimajo izgleda, da bi mogli na zavodu študij dovršit!, ker Je sedanja vlada ukinila višje razrede. Novo deško šolsko poslopje v Celju K današnji otvoritvi državne okoliške osnovne šole. P poJstoletnem hudem boja ee uresniči danes gorka želja zavednih celjskih in okoliških Slovencev, da dobi šolska mladina v obširni celjski okoliški občini pod lastnim krovom primerno vzgajališče. V boju za slovensko okoliško šolo so legli preranovgrob ali pa že osiveli oni redki možje, ki so si stavili kot življenjsko nalogo, da uresničijo ta cilj svojega življenja. Po premaganih težavah in strtih odporih se bo danes na slovesen način izročila nadaljni uporabi šolska stavba, ki bo v ponos celi Sloveniji še deset-fai desetletja vzbujala globoko hvaležnost do požrtvovalnih dobrotnikov in zgraditeljev. V naslednjem objavljamo vzpored današnje proslave: Ob 8. uri maša v župni cerkvi. 2. Po maši blagoslovljanje poslopja. 3. Govor bivšega predsednika Okrajnega Šolskega sveta g. dr. Juro Hrašovca. 4. Izročitev ključev šolskemu upravitelju. 5. Ogled poslopja. Ob 10. uri slavnost vf šolski telovadnici z nr«lednjimi točkami: 1. Godba. 2. Pozdrav (spesnila gdč. Anica Ceroe- jeva). 3. Petje mladinskega zbora. 4. Deklamacija učenca srednje stopnje. o. Petje mladinskega zbora. 6. Deklamacija višje stopnje. 7. Igra v slikah »Naša šolac. (Spisal g. Franjo Roš). 8. Petje. 9. Zalivala. Pogostitev šolske mladine in ob 12. uri akiep slavnosti. Povodom otvoritve je krajni šolski svet v Celju za okolico izdal spominsko knjižico, iz katere posnemamo naslednje zanimive zgodovinske podatke: Da so imeli Rimljani — nekdanji prebivalci Celja in okolice — izvrstne šole, pričajo izkopanine, irk-l^-ni napisi in refiefi, fresko slike in skulpture ter druge zanimive izkopanine. Boljše sledi o šolah najdemo v srednjem veku, ali za vzgajanje in poučevanje naroda v masi so bile te šole skoro brez pomena. V Celju so imeli minoriti notranjo šolo za svoj naraščaj, zunanjo za celjsko de-co. Celjska šola se omenja v letu 1465., ko se pojavlja njen učitelj Pildhavver. Ko je cesarica Marija Terezija reorganizirala osnovno šolstvo, je dobilo okrožno mesto Celje triraz-redno okrožno glavno šolo >Kreishauptschu-le< leta 1777., v katero je pošiljala svojo deco tudi krajevna občina Okolica-Celje s tedanjimi 3278 prebivalci. Za souporabo šolske oprave je plačevala občina Okolica-Celje mestni občini letni znesek 300 gld., vrh tega pa še šolnino za revne učence, ld jo bila določana na 2 gld. od učenca. Od imovitejših je pa šolnino pobiralo ravnateljstvo okrožne glavne šole samo. Ker tedaj ni bilo šolske obveznosti, je le malo otrok pohajalo to šolo iz okoliške občine, ki se je do leta 1865. imenovala občina Breg. 0 kakem šolanju, kakor je danes, se ne more govoriti. O šolah, kd so začele posvečati pažnjo tudi narodu v masi, moremo govoriti šele koncem 18. in v začetim 19. stoletja. Takrat je bilo že nekaj 100 šol v Sloveniji. Seveda ni bilo med temi šolami nobene slovenske; bile so ali popolnoma nemške ali pa nemško-slovenske. Na bolje se je obrnilo v tem oziru za časa Slomška, Močnika in Miklošiča. Ali kljub temu je ostalo brez vzgoje in poučevanja pri nas v Sloveniji v tem času še vedno 80 odstotkov otrok. Velik preokret in napredek v šolstvu je prinesel šolski zakon leta 1869. Na osnovi tega zakona je mesto Celje proglasilo komunalno šolo kot mestno deško in mestno dekliško šolo. Šolsko poslopje okrožne glavne šole je postalo premajhno, ker je število šolo obveznih otrok narastlo nad 300. Tudi je bilo to šolsko poslopje neprikiadno za poučevanje. Mestna občina Celje je, uvidov ši nepriklad-nest šolskega poslopja, začela zidati novo šolsko poslopje zraven tako imenovane »grofije*, ki jo je adaptirala tudi za šolske potrebe. Staro šol«/ko poslopje je pa oddala mestna občina v najem kot vojašnico za deželno hrambo, ne oziraje se na protest okoliške občine, ki je 9 pritožbami uveljavila solastniške pravice, ki so se končale s poravnavo, da je mestna občina plačala 800 gld. odškc lrane. Okol. občina je bila sedaj brez šole. Mesto je okoliške otroke izšolalo in tako rekoč postavilo na cesto. Magistrat je takrat igral dobrohotnega gospoda in Okolica-Celje je dobila migljaj, da je še voljna sprejemati otroke iz okolice, če bo občina plačevaia predpisane prispevke in da se bo pobirala od teh otrok šolnina, toda govoriti v šolskih zadevah ne dovoljuje nikomur. Zahtevana odškodnina je bila mnogo previsoka, tudi je vpeljal mestni šolski svet v mestnih šolah izključno nemški učni jezik, ki ga pa nisc bili vešči otroci iz okolice. Vsa ta dejstva in pa precejšnja obsežnost okoliške občine eo vzbudila pri okoličanih željo po lastni ljudski šoli. Tej želji je ustregel deželni šolski svet štajerski z odlokom od 13. marca 1874, št. 4082. Dne 11. decembra 1874 se je vršilo komisijelno posvetovanje v uradnem poslopju okrajnega glavarstva. Z odlokom deželnega šolskega sverta štajerskega z dne 18. januarja 1875. je bil določen šolski okoliš iz sledečih vasi: Babno, Breg, Dobrova, Gaberje, Spodnja in Zgornja Hudinja, Košnica, Lava, Lisce, Lokrovec, I.užnica. Miklavški hrib, Ostrožno, Pečovnik, Polule in Zagrad. Krajni šolski svet se je 13. febr. 1875 koastituiraL Z odlokom deželnega šolskega sveta štajerskega z dne 11. marca 1875., št 1171, je bila ustanovljena trirazredna ljudska šola za občino Okolico-Celje. In od tega časa eem je bila sa to šolo skoro 52 let prava križe va pot Ze pri iskanju učnih sob je naletel krajni šolski svet na skoro n-etpreinagljive ovire. Mestni župan dr. Neckermann je sicer pri komisijonelnem ogledu izjavil, da prepusti tako zvano >Kreishauptschulec proti mali najemnini takoj za šolske namene do zgradbe novega šolskega poslopja, ali občinski za-stop mesta Celja ni hotel o tem ničesar slišati in vedeti ter je odobril le obljubo županovo glede starih klopi. Krajni šolski svet je vsled "tega zaprosil šolske oblasti, naj se šolsko vprašanje sistira do zgradbe novega šolskega poslopja. Po dolgem prizadevanju se je končno posrečilo trajnemu šolskemu svetu pridobiti eno sobo v Kodermanovi hiši v Gosposki ulici št. 19, kjer je bila prej mestna dekliška šola, proti mesečni najemnini 12 gld. Druga soba se je dobila v nekdanjem mestnem bolniškem poslopju za 10 gld. me- sečne najemnine. Tretja učna soba je pa bila v drugem nadstropju občinske hiše. Tako je bila pot odprta, da so je otvorila šola; s poukom 9© je začelo 20. novembra 1875. Prvi upravitelj na tej šoli je bil nadučitelj Jakob Lopan, do tedaj nadučitelj v Vitanju. Prideljen mu je bil za učitelja Sebastijan Kregar, učitelj pri Sv. Lovrencu pod Proži-nom, in prov. podufitelj Jos. Lever. Občinski zastop Okolica-Celje je sklenil, da se na Bregu zraven občinske hiše št. 18 sezida novo šolsko poslopje, čemur je pritrdil okrajni šolski svet z odlokom od 3. avgusta 1875. Proračun za to stavbo je znašal 13.247 gld, a do zidanja nI prišlo. 20. sep- Mesrto Celje prizidka ni dovolilo, ker je nameravalo ob železnici podaljšati vozno cesto, katere pa še danes ni. L. 1893. je zapihal krog okoliške šole ugoden pomladanski vetrič. V krapi šolski svet je prišel dr. Vrečko, kot šolski ogloda in j© bil izvoljen načelnikom. Slovenske razprave in slovensko uradovanje je prišlo do veljave. Šola se je takoj razširila v. 4razred-nioo in začelo se je re6no misliti na novo šolsko zgradbo. Na tihem se je kupil svet med tedanjo Kupljenovo vilo in Khunovo hišo. Tudi dobi po smrti prvega neumornega nadučitelja okoliške šole Jakoba Lopana izvrstnega šolnika Armina Gradišnika, ki je Krajane ! Pri letošntch volbdch dne 11. žari nastupuje co kandidat nam zndmtj a velice oblibeny pritel našeho naroda pari dr. Albert Kramer. Od svojich pražskych let do dneška jest dr. Kramer stale ve styku s našim narodem, což dokazal v každem ohledu slovem i skutkem. Dr. Kramer stoji dnes v po-predi našeho se sbliženi, jsa pfedsedou »Jugosl.-čechosl. Ligy«, v jejiž cilečh nam neni potrebi ztraceti slov. Zasluhy p.dr.Kramera pro naš narod uznal sam naš panPresident, vyznamenav ho vysoktm fadem naše Republiky. Když mame od nekoho očekavati ochrany a rady, tak jest to jen dr. Kramer, ktertj pozna nejlepe naše pomery a jest hoden naši uplne duvšry. Po uvaženi všech tech okolnosti prišli jsme k zaverku, poprositi Vas, abychom všichni v Lublani žijici Čechoslovaci na 11. zaH dali svuj Klas dr. Kramerovi to jčst pro Lublan = 2. sknnka! = Na zdarl v Cečhoslovenskg volebm uybor. Richard Fries, predseda. LjublaA, 7. zdfi 1927. Prvi učiteljski zbor: v prvi vrsti sedita Kregar in Lever, zadaj z brado pa Lopan. tembra 1927 poteče ravno 52 let, ko je tedanji veroučitelj Josip Žičkar bral prvo otvoritveno šolarsko sv. mašo. Vpisalo se je tedaj 305 otrok, in sicer v prvi razred 173, v drugi razred 86, v tretji razred pa 46 učencev. Z otvoritvijo slovenske šole so postale mestne šole precej prazne in so izgubile najboljši materijah To spoznanje je "rodilo po mestu in okolici živahno agitacijo za mestne nemške šole in to žal brez uspeha. Za nemške otroke, katerih je pa bilo hudo malo, in za take, ki so nemško že od doma znali, so bile nemške šole dobre šole; za slovenske otroke so pa bile te šole naravnost pogubne. Kako je moralo biti malemu šolarčku v šoli, ko ni razumel niti besedice tega, kar so v šoli govorili! Kako tesno mu je moralo biti pri srcu, ko ga je učitelj vprašal, pa revček sploh ni vedel, za kaj gre! Ob tej priliki se pa mora hvalno omeniti, da 6o vse takratne v Celju bivajoče odlične slovenske rodbine na sijajen način svetu pokazale pravo rodoljub je, slovensko samozavest in ponos. Vkljub te6nim in silabim šolskim prostorom, vkljub revni šolski opremi, vkljub zasmehovanju in zaničevanju someščanov so le ti pošiljali svojo deco v slovensko okoliško šolo in ne v mestno, kamor so prevzel voditeijske posle L 1897. S svojim učiteljskim zborom je nadučitelj Armin Gradišnik v najtežjih časih, ko je celjskj nem-štvo kar besnelo, m deške šole do rešitve. Po daljšem prerekanju se je kupil škobeme« Končana je bila vojna. Končno je tudi dospeia vest o novi politični razdelitvi sred nje in vzhodne Evrope. Slovenija se je praznično preoblekla, da proslavi težko pri« čakovani dan osvobojenja, dan svojega pre« rojenja. Nova šolska oblast je začela reševati za« prašene aKte. Tako dobi krajni šolski svet Okolica«Celje opomin, da bo le treba mi; sliti na šolo. Mestni urad umakne svojo ponudbo glede prodaje stare gimnazije. Leta 1922. je došla ponudba tako zvanega Pav« novičevega prostora na Dolgem polju, kjer sedaj stoji nova šola. Po dolgih in vsestranskih debatah se je krajni šolski svet odločil nabaviti ta pro« štor. Znova se je začela težavna pot radi odobritve stavbišča, sestave stavbnega pro« grama, nrčrtov in proračunov. Z ozirom na finančne težkoče se je zidanje dekliške šole začasno opustilo. Krajni šolski svet si je bil vedno svest svoje naloge, svojih dolž« nosti, pa jih je tudi točno izvrševal. Načrti in vsa dela do podrobnosti so se dogotovi« la tako izčrpno, da se je mogla stavba in oddaja posameznih partij razpisati ter se je z delom vendaT le enkrat tudi pričelo in sicer 11. maja 1926. brez slovesnosti radi nesoglasij občanov. Ni še bilo vse trnje s pota spravljeno. Stara okoliška šola. bili všoiaiii. Obiskovanje okoliške §ole je bilo tako rekoč najzanesljivejše merilo v narodnem odiru- V občinskem odboru Okolica - Celje in v krajnem šolskem svetu je sedelo poleg kmetov nekaj Nemcem prijaznih mož, ki so znali vsako priliko izrabiti Nemcem v prid in se bimili kot kmečki dobrotniki in dobri gospodarji. V rokah so imeli vse važne zadeve. Navzoče so s evojmi triki preslepili tem lažje, ker se je govorilo navadno le nemško in uradovalo sploh samo nemško. Šolski okoliš še ni bil končno določen. L. 1879. je prosila katastralna občina Košnica-Polule, da se naj izšola iz Liboj ter všola v Celje. Enako prošnjo sta odposlali Lopata radi izšolanja iz \ elike Pirešico in Lisce iz Petrovč. L. 1886. se je vršil komisijoneini ogled šolo. K rajnemu šol. svetu se je ukazalo, da naj nemudoma odstrani razne nedostatke oziroma naj poskrbi za novo šolo. L. 1888. je šolska oblast povprašala, katere predpriprave so se že oskrbele. L. 1861. se je sklenilo razširiti šolo na ta način, da se k šoli prizi-data proti železnici najmanj še dve sobi. I komisijonelno odobreno, preskrbljen je bil 1 kredit. Manjkalo je saimo še stavbno do voljenje in tega ni bilo in ni bilo. Po nmo< gih UTgencah je naznanil mestni magistrat, da se dovoljenje ne more izdati, ker je čez stavbišče projektirana za bodoče nova oo« sta, ki je seveda še do danes ni. Šolska oblast je namignila, da je ta stav« ba prevelika in ima preveč razredov. Kraj« ni šoiski svet se je seveda uklonil io zni» žal število razredov za vsako šolo na šest. Stavbnega dovoljenja ni bilo. Neka modra glava je pogruntala, da se nahaja okoliška šola v mestu in ne v okolici Celja. Da tvo» rita mesto Celje in občina Okolica»CeIje dva koncentrična kroga in da imata kot ta» ka oba eno središče, se tako razsvetljenim glavsm ni moglo zlahka dokazati. Zaman so bile vse prošnje, zaman deputacije pri po* slancih, pri namestništvu, pri ministrstvu itd. Razvoj slovenske šole je tiščala k tlom nevidna roka visokega dostojanstvenika. Cas je tekel naprej, šolsko vprašanje pa ni prišlo z mesta. Le šolski akt je postaji te« žek, baje je tehtal več kg m se je tudi več« ' Sedanji učiteljski zbor: V pavi vrsti: Poglajen Mara, Kramer Janko, Sadar Angela, Voglar Fran, Kovač An« tonija, p. Efrem Majcen. V drugi vrsti: Blazoik Ela, Jerse Josip, Stante Martin, Gobec Vekoslav, Zdolšek An« ton, Flego Anica. Petrak Ivo, Kovač Viktor. V tretji vrsti: Lah Blaž, Žemljic Branko, Pogačnik Janko. tov svet pod slovenskim pokopališčem. Se« j Nepoklicane roke še niso mirovale dva. stavi j al se je zopet nov program, izdelali j krat je ministrstvo ustavilo delo ter oba. £J?t ^^f^T^ k*** > bfI faat ^ odredbo preklicalo. Med LSte i ™>sedel od "šestih zvečer ^lizu do šču; čez noč je bil poklican pod orožje. L. 1914. je izbruhnila svetovna vojna in | uničila s svojo besnostjo ves trud, ves up, vse načrte. Iz okoliške deške šole je odšlo pet tovarišev k vojakom. Kmalu pride sil« no vdflco vojaštva v Celje. TI so zasedli vse šolske prostore, še celo pisarne. Pouk se je mogel vršiti le še v najetih sobanah v občutno skrajšani meri. L. 1917. je odšlo nekaj vojažtva lz Celja na frooto. Nekaj razredov ee je spraznilo. Mestni magistrat je okoliški šoli milostno dovolil, da sme v dveh razredih pričeti s poukom pod pogojem, ako sprejme istočas« no tudi tukajšnjo italijansko begunsko šo« lo pod svojo streho. Želji se je ugodilo brez vsakih nadaljnih prirrvov, br« formalnosti. - — ----—* «« ^.^uiia ull^u u'/ polnoči in tudi čez polnoč v posvetovalnici pri resnem delu, Takih sej je bilo samo Ia. m dvanajst. Načeloval je krajnelu šolske, mu svetu g. dr. Hrašovec blizu 30 let. Cla« n; so se menjavali ,ali on je ostal. Kdor pozna razmere, kakršne so v resnici bile, ta mora naravnost občudovati njegovo po« žrtvovalnost in vztrajnost. Vsak druo "na.-celnik bi bil vrgel akte oblastim pod"r.oge m bi bil šel svojo pot. Ce bi njega ne bilo m šolskega upravitelja Fr. Voglarja, bi da. nes ne stala ta ponosna stavba na tem me« stu, pa drugod tudi ne. Vsi, ki so pomagali pri zgradbi te pTepo« trebne stavbe, se bodo pač morali zadovo« Ijrti le s tem, kar pravi pregovor: «Dobro delo se samo hvali Cesar ne ve ceniti se« danjost ceniti bo znala bodočnost. »JUTRO*. St. 211. 8 Četrtek 8. IX. 1927. Kako se bo v nedeljo vršila agitacija Navodila izkušenega agitatorja. — Ta dan je vsak naš voHlec voditelj Prvi pogoj uspehu je točen načrt de« la. Cilj se mora postaviti in hajmanj ta cilj se mora doseči. Na volilni dan si naši voditelji v vsaki občini stavijo cilj, da morajo doseči gotovo število g lasov več kot smo jih imeli zadnjič. Ta številka se ustanovi na podlagi prevdarka ime« nika volilcev. Nato se delo razdeli. Že*na predvečer mora biti točno do* ločen lokal, kjer se zbirajo agitatorji in kjer je cel dan volilna pisarna. Tam je centralna evidenca. Že prejšnji dan se opozori volilce, da naj pridejo volit zgodaj. Volitev začne ob 7. zjutraj in se konča ob 6. uri popoldne. Vsi trdni prU stali morajo voliti do 10. ure dopoldne in nato biti volilnemu odboru na raz* polago za agitacijo pri onih, ki niso še volili. Vsak naj ima pripravljenih ne« kaj imen volilcev, katere sigurno pri* pelje na volišče. Na razpolago mora biti nekaj voz za bolne in za zelo oddaljene volilce, kakor tudi za zamudnike. Volilce je treba točno poučiti naj se ne motijo in naj vržejo kroglico na deželi v tretjo skrinjico, v mestu Ljubljani pa v drugo. Čuvar pa naj skrbno kontrolira, da se na volišču ne zgodi kakšen nered. Vsake pol ure javlja na posebnih listkih potom odhajajočih vo* lilcev, kdo je že volil. Največjo pažnjo pa je treba posvet »iti temu, da se naši volilci na dan volitev ne izHube na kake izlete. Tu ni izgovora. Kdor ta dan leti za zabavo, je pravi izdajica ideje. Gospodarji naj gredo skupaj volit s sostanovalci, sosedje istomišljeniki sku paj in naj še kake omahljivce zraven pridobe ali posade na voz. Vsaka vas naj ima svojega volilnega referenta, ki pazi, da ne ostane nihče doma. V Sloveniji je čez 600 volišč. Ako s podrobnim delom za vsako volišče pri= dobimo vsaj 20 volilcev pomeni to naj* manj dva mandata. F^er ni dobre organizacije naj zas vedni volilci ne čakajo poziva od zgoraj, poprimejo naj sami in privedejo sosede in pridobe omahljivce. Mnogi bi radi volili z nami pa sc boje klerikalnih čuvarjev, da ne bi čuli kako je kroglica padla drugam in bi potem bili preganjani. Takim je treba dati primeren pouk kako naj previdno postopajo, da bo volilna tajnost popoL noma očuvana. Klerikalna stranka v službi reakcije Po osmih letih so voditelji SLS pripeljali svojo stranko tako daleč, da je ostala brez programa ter se slepo udinjala reakci-jonarni zaroti proti napredku Jugoslavije. Iz krogov one slovenske inteligence, ki je v zadnjih letih zavzemala v politiki precej indiferentno stališče, smo prejeli sledeči članek: SLS je na zatonu. 0 tem za nepristranskega opazovalca danes ne more biti nobenega dvoma več. Sicer nam pa to dejstvo še vidineje stopa pred oči, če primerjamo SLS z SDS. O samostojni demokratski stranki oz. njenem slovenskem krilu pod vodstvom dr. Žerjava so Mi vsi nasprotniki trdno prepričani, da bazira njena živ-Ijensba moč in sploh njen obstanek zgolj na »oblasti«, da Je njen eksistenčni pogoj ta, bdti na vladi, in da je zato ta stranka, čim ji bo odvzeta oblast obsojena neizbežno na propast. Kako zmotno je bilo to mnenje, to se je eklatantno pokazalo ravno v zadnjih dlveh letih. Ko je bila SDS popolnoma odrinjena od vlade in oblasti, je pokazala toliko več notranje moS; pa ne samo da ni nič nazadovala, ampak je celo presenetljivo napredovala, kakor so to efektivno posvedočile številke že pri volitvah v oblastno skupščino, in kakor bodo to brez vsakega dvoma v tem večji meri pokazali volilni rezultati 11. septembra. To napredovanje SDS v zanjo tako neugodnih političnih razmerah je jasen dokaz, da je njena življenska moč pač v njej sami. S tem nam je pa SDS ob enem podala tudi dokaz, da je bodočnost njena: bolje rečeno: šele prav njena. Kajti ves razvoj te stranke izza volitev leta 1925 nam je pokazal, da se je med tem idejno izkristalizirala, kar se jasno zrcali tudi v njenem volilnem proglasu. O tem proglasu pravi neki praški list, da je izvor čiste demokratske ideje, kar ji pridobiva noyih simpatij. To je povsem gotovo. Ze'zato, ker je jasna in določna nacionalna idejna linija. kakor jo je začrtala SDS v tem svojem volilnem proglasu, sprejemljiva tudi za radikalno slovensko stališče: Na tej liniji se SDS lahko pridruži vsak Slovenec, ki zares nacionalno in demokratsko čuti. Zato pa je začela SDS postajati Slovenski ljudski stranki zares nevarna. To nevarnost čuti SLS danes v vseh svojih celicah in žilicah, — in odtod to strahovito jurišanje na SDS v sedanji volilni borbi, ki po svoji razbesne-losti gotovo nima primere v zgodovini slovenskih strankarskih bojev. In kdor še ne verjame tega, da je moč SDS v naraščanju, tukaj, v tej divji klerikalni gonji proti njei ima udarne dokaze za to. Način volilnega boja, kakor ga prak-tlcira SLS. ie za njo sramoten, a je tudi naravnost smešen; izgleda čisto, kakor bi imela SDS večino mandatov, ki jih velja ji zdaj iztrgati, in SLS na ta način samo priznava moralično su-periornost SDS in obenem dokumentira svojo slabost. S tem pa demorali-zira lastne vrste in sama najbolj agiti-ra za SDS. Ampak — kaj se za to zmeni' klerikalstvo v SLS! To klerikalstvo se čuti ogroženo v svoji eksistenci in tedaj ne pozna nobene mere in meje, tedaj pozna samo slepo besno sovraštvo. In vidimo, kako je klerikalno časopisje vrglo raz sebe vsako kulturo in moralo, in samo psuje, psuje. psu-je... In vidimo celo samega šefa SLS, ki se mu mora priznati, da Je v prejš- njih časih znal tudi v volilnem boju varovati neko dostojanstvo in umerje-nost, kako je zdaj izgubil vsako ravnotežje in zabavlja po svojih shodih, da se poslušalcem lasje ježijo. Slišali smo ga na nekem shodu v moralnem zgražanju zaklicati: Čas je, da že enkrat prenehamo z medsebojnim blatenjem! — a v isti sapi je on sam oblatil po vrsti vse nasprotnike, da jih bolj ni mogel in z vseh strani je nanj zagrmelo: kHevetnik! Žalostno je to in sramotno. Ne bo pa SLS seveda prav nič pomagalo. Z napadanjem na SDS si svojih samo po lastni krivdi tako omajanih postojank v slovenskem ljudstvu gotovo ne bo utrdila. To bi zamogla storiti samo jasna ideja in pozitiven program. Tega pa SLS danes nima. Videli smo, da ji ni bila ideja ne avtonomija ne slovenstvo; ampak je eno kot drugo izrabljala samo kot šlager pri volitvah; zato je zamogla s tem sicer momentano potegniti za seboj ljudske mase, ne pa jih trajno privezati nase. Sploh je teh devet povojnih let udejstvovanja SLS pod vodstvom dr. Korošca vsakega objektivnega opazovalca temeljito prepričalo, da je v tej stranki živa in aktivna samo ena ideja, a ta je: klerikalizem, ki usmerja strankino politiko zgolj po vidikih svojih lastnih interesov. In je pripeljal slednjič SLS db blejskega pakta, kjer vidi klerikalizem svojo korist, žrtev pa ima biti: samostojnost slovenske ljudske stranke. Kakšno usodepolno napako je storil g. Korošec ravno s tem blejskim paktom, to postaja zdaj z vsakim dnem očitneje. Mi vsi se zavedamo, da gre pni sedanjih volitvah za zmago demokracije in da je na tej zmagi najbolj živo zainteresirano slovenstvo, ker si zamore samo pod egido demokracije priboriti svoje polne pravice v državi. A v tem tako velevažnem in odločilnem momentu, ko bfi bila dolžnost SLS stati na braniku demokracije in ko se ji je obenem ponudila najlepša prilika, da si na novo pridobi simpatije in zaupanje naroda, — evo, kje Jo vidimo zdaj to SLS? Na strani reakcije, katere eksponenti odkrito izjavljajo, da če te volitve ne izpadajo za vlado dobro, pride potem diktatura. Tam torej, kjer bi danes morala stati SLS, če bi znala delati dobro slovensko politiko, tam je ne najdemo več; tam stoji zdaj SDS. Misiji, ki jo je poverilo slovensko ljudstvo SLS I. 1925., iz-ročivši ji večino mandatov, se je ta stranka izneverila. In četudi slovensko ljudstvo, zapeljano od klerikalnih agitatorjev, pri teh volitvah da SLS zopet večino mandatov, ta stranka tedaj več ne bo mogla veljati kot prava zastopnica slovenstva, ker je to legitimacijo, postavivši se v nasprotje z interesi slovenstva, v nasprotje s slovenskim ljudstvom in njegovo pravo voljo, že izgubila. In je jasno, da je s tem izgubila tudi vodstvo slovenske politike. In tako stojimo danes resnično na važnem razdobju slovenske politike. Zapirajo se vrata za klerikalno reakci-jonarno politiko, odpirajo se vrata demokratski napredni politiki. Volitve 11. septembra bodo pač v veliko odločile, ali se bo ta prehod hitreje ali počasneje izvršil, — izvršil se bo vsekakor, ker je že v polnem razvoju. Volilno pismo z Dunaja našim Primorcem Iz primorskih krogov smo prejeli: Kot stara Šembilja oglaša se pred vsakimi volitvami Andrej Gaberšček in si prilašča pravico iz Nemške Avstrije dajati nam Primorcem nasvete, koga naj volimo. Zdaj nam v naše začudenje priporoča klerikalno stranko! Nas veseli to iz dveh razlogov, Prvič, ker je to najboljši dokaz, da bo klerikalna stranka propadla, ker kakor ni rastla nikdar več trava, kjer so hodili Huni, tako ni uspevala nikdar nobena stvar, ki jo je hvalil ali se zanjo zavzemal g. Andrej. Njegove nesrečne politike izpred vojne imamo še danes dovolj in grenak nam je spomin na način njegovega delovanja. Kdo se ne spominja z gnusom »farške gonje«, ki jo je uvedel on v svojih glasilih? Njegovi članki »TuttL frutti*, v katerih se je na pornografski način blatila duhovščina, so vzbudili odpor v vseh narodnih in naprednih vrstah. A bilo je zaman. Vedno in vedno se je ponavljala v njegovem časopisju beseda «o ostudno debelih duhovniških posodah«, dokler niso časopisja po zlomu njegove politike in gospodarstva prevzeli mlajši, dr. Puc, dir. Podgornik, dr. Vošnjak in drugi, ki so ta način političnega boja mahoma izpremenili ter s pametno taktiko rešila napredno stvar na Goriškem. Ce se tedaj g. G. kesa svojih dejanj, je prav in to je drugi razlog, radi katerega mu odpuščamo njegovo vtikanje v naše razmere. A naj se ne vara! Med nami in med njim zija globok prepad, on spada v preteklost, naša je prihodnost! Mi Primorci ne bomo volili klerikalno in še prav posebno ne, če to priporoča Gaberšček! Primorec. Kamničani! Najoeokusnejša šala, katero si je na ne« deljskem shodu v Kamniku privoščil g. dr. Korošec, je bila ta, da je proslavljal Kam. nik kot ono mesto, ki je »prvo za-sadilo lo« pato k rušenju SDS«. Ta plitva trditev je dr. Korošca nevredna. On dobro ve, da ni resnična. V Kamniku pri občinskih volitvah ni igralo vlogo toliko politično načelo, ne« go je bil boj čisto lokalnega značaja. Vo* lllcl obojnih list pa so in ostanejo napred« m ter jih tudi dr. Koroščevo preračunjeno neiskreno zavijanje ne bo premotilo. Dt. Korošec ne sme misliti, da so Kamničani ta« ko lahkoverne ovčice, ki bi prodale svoje politično naziranje za farizejsko besedo. Odločitev pri. državnozborskih volitvah bo mnogo lažja, nego je bila ob priliki občin, skih volitev. Kar ni popolnoma zaslepljenih volilcev ali izrazitih klerikalnih koristo« lovcev, bo volilo one liste, ki odgovarjajo njihovemu političnemu prepričanju, ali pa so temu vsai najbližje, in to je gotovo naj* manj SLS. Zato, napredniaki, strnimo sc v eno močno vrsto, pohitimo na volišče vsi do zadnjega in s svojimi naprednimi gla« sovi oslabimo in okrnimo SLS tako. da g. dr. Korošec ne bo čutil več potrebe zbijati šale na račun naše mlačnosti! Vzgled politične morale Vičanom in tudi drugim v preudarek. Gospod Petri č je na Smodejevem shodu na Viču pokazal, kakšen strankin pristaš ne sme biti. Kaj koristijo vse organizacije, vsa razredna zavednost, vse politično pre» pričanje, ako pa v odločilnem trenutku, t. j. pri volitvah ir^-očiš iz stranke, zaoustiš svo« je stanovske, politične in razredne prista« še ter vržeš kroglico v skrinjico one stran« ke, ki ti je najbolj tuja in najbolj naaprot« na. Je sicer znano, da g. Petrič pri delav« stvu t-ko malo Domeni, kakor bo malo za« leglo klečeplazenje krog viških klerikalcev — vendar ie omenjanja vreden njegov slu« čaj zato, da se vidi, kake moralne vredno« sti je na eni strani g. Petrič, na drugi stra« ni ££ klerikalci. Sl< 4njih ni prav nič bole. lo, da iih je Petrič na shodu venomer ob« kla a! s klerikalci in zmerjal dr. Korošca s »popoli.« — vse so s ploskanje.-i sprejeli! — g. Smodej pa se mu je celo zahvalil za to zmer: ie — samo ker je g. Fetrič zboro« valcem na koncu priporočal skrinjico SLS. Seveda je ta taktika prosta in dogovorjena, kar ie moralično še posebno lepo. G. Pe» trič, ki st oonaša s svojim petindvajsetlet« nim političnim ud^istvovanjem, bi že lahko vedel, da se mu klerikalci za hrbtom sme* jijo in ga zaničujejo. Za S"")5 ni važno. ka. ke moralične kozolce prevrača g. Petrič, važno je pa za njegove stanovske tovariše in vobče za vse volilce, ki so politično opredeljeni, da vzamejo na njem vzgled, ka!:šet naj politi.ni pristaš ne bo. Če bi scx cijalistična in komunistična stranka reše« vala svoia razredna vnrašanja na način, kot »somišljenik« Petrič, ki se je medtem poja« vil tudi že na radikalski občinski listi, po« tem naj g. o re- os delavski pokret rak ,m žvižgat. Vsi volilci na Viču pa ' odo- svojo strankarsko zavednost dokumentirali v ne. deljo n ta r.ačir.. di rodo porabili vse svo« je sile in ~ioči, da čim b.lj okrnejo !:leri« kalno sKrinjico. Napredni volilci vsi na VOLILNI SHOD Naprednega bloka, ki se bo vršil v petek, dne 9. septembra ob 8. zvečer v Kazini* Govorita kandidat dr. Albert Kramer in njegov namestnik Ernest Vargazon. Naprednemu učitelj stvu! Šolstvo in učiteljstvo je bilo pred vojno dolga desetletja izročeno klerikalni stranki, katera je nad njim izvrševala sramoten teror. Podeljevanje služb je bilo pridržano najstrastnejšim klerikalcem, ki so se ozirali le na priporočila župnišč. Zmožnost, pridnost, starostna leta, rodbinski položaj se niso najmanj upoštevali. Premestitve naprednega učiteljstva so bile na dnevnem redu in so se izvrševale z vso brezobzirnostjo. Pognali so učitelja z majhnimi otroci sredi zime iz kraja v kraj, težko bolnega družinskega očeta so prestavili na šolo z vlažnim stanovanjem, kjer je občutil vse težke posledice preganjanja, učiteljski par so razdvojili in prestavili soproga daleč stran samega, a ženo so pustili na starem mestu, vpeljali so tako prisilno ločitev zakonu in povzročili s tem prizadetim učiteljem težko matrijalno in moralično škodo; vzorne učitelje sadjarje in čebelarje so nalašč premeščali na šole, kjer ni bilo nobenega vrta. še le vojska je ustavila vse te škandalozne razmere ter so učitelji našli mir pred svojimi preganjalci na fronti, od koder se mnogi niso več vrnili. Za časa klerikalnega deželnega odbora so bili učitelji najslabše plačani in so bile njihove plače enake deželnim cestarskim; državni cestarji so bili seveda boljše plač mi. Slednjič so določili draginjske doklade po 25% ki so se »po previdnosti« podeljevale samo Slomškarjem in nekoliko tudi takim, ki so bili z eno nogo še njihovi pristaši, poleg tega je deželni odbor delil še posebne podpore, seveda zopet le svojim pristašem. V nekem slučaju je deželni odbor kranjski zavrnil prošnjo težko bolnega učitelja za podporo iz lastne inicijative je pa dal potrebni denar Slomškarlu za nove zlate zobe Ko se je vršil tečaj za izobrazbo učiteljstva meščanskih šol, so dobili učitelji, člani klerikalne Slomškove zveze dopuste in plačane suplente, napredni so morali študirati na svoje stroške. V Ljubljani so dobivali Slomškarji po 50 odst. in katehet je 25 odst. stanarinske doklade, napredni pa 0 odst.! Ljubljanski občinski odbor je sklenil dovoliti 6000 K draginjske doklade ljubljanskemu učitelj* stvu, proti temu sta se pritožita dva kleris kalna občinska odbornika, in deželni od« bor le ugodil njiju pritožbi. V kmetijske tn gospodarske tečaje so sprejemali samo klerikalne učitelje, jim da« jali dopust in povrhu še podporo naprednim niti na lastne stroške niso pustili obiskom vati teh tečajev. Vlada klerikalizma je bila tako diktator, ska, da učitelj ni imel nikjer nobene pravi? ce! Krajni šolski sveti so na ukaz župni« kov delali učiteljstvu sitnosti in težave, kjer so mogli. Učitelj ni smel naročiti za šolo niti šolskih tiskovin. Ako n; šel ob nedeljah k maši na odkazani prostor, so ga kmalu spravili v disciplinarno preiskavo. V šoli ni smel citati naprednih listov, ker je bil to sklep deželnega šolskega sveta. Vsi sklepi domačih učiteljskih konferenc so bili neveljavni, ako ni soglašal z njimi katehet. V krajne in deželni šolski svet so bili vedno imenovani sami zagrizeni kle« rikalci, ki so svojo moč brezobzirno izrab« Ijali proti učiteljstvu. Učiteljstvo je bilo v reh časih prava brezpravna raja, in temu niso odpomogle ne prošnje, ne protesti. Ko je prišla stvar do vrhunca je učiteljstvo izdalo tik pred vojno obširno brošuro: «De« janja govore«. Ta brošura je verna slika težkega položaja učiteljstva pod klerikal« nim režimom, izdana je bila v slovenskem in nemškem jeziku in poslana državnemu in deželnemu zboru, predsedstvu in posa* meznim klubom državnega zbora in gospo« ske zbornice, kabinetni pisarni ter vsem učiteljskim organizacijam v državi. Tak je bil položaj učiteljstva pred voj« no. Ob prevratu so odpadle verige robstva tudi učiteljstvu. Z zavistjo v srcu so gle• dali dosedanji trinogi osvobojeno učitelj» stvo in šol in srce se jim je krčilo, ko so videli, da se ugled šole in učiteljstva ch>igs. V novi državi je postalo učiteljstvo pol« nopraven stan med drugimi stanovi, posta« lo je državno činovništvo in s tem so bi« le dosežene njegove dolgotrajne želje in zahteve. Vedeti pa moramo, da je učitelj* stvo doseglo vse to le po zaslugi in pomo« či svojih odkritih prijateljev v naprednih strankah, zlasti demokratov. Boj je bil do» boievan, a še ni zasigurano, da ostane vse tako. V zadnjem času so se pokazali prvi znaki, da tisti, ki so izgubili moč nad nai mi. delajo z vso silo in vztrajnostjo na tem, da nas dobe zopet pod svojo peto. Politična konstelacija jim je nekaj mesecev naklonjena in v tem času so storili že po. membne ukrepe proti naši pridobljen svo« bodi. Ne varajmo se, da se ne bi mog-Ii po« vrniti pod novimi razmerami zopet stari ča« si. Imenovanja v razne korporacije so se izvršila v prilog klerikalnim partizanom. oblastni odbor stopa v vlogo bivšega de« želnega odbora, v Beogradu je SLS uspele pognati oba referenta za slovensko šolstvo na cesto, ker nista klerikalca. Mesto njih sta bila nastavljena dva partizana. Čuiejc se glasovi o vrnitvi šolstva posameznim oblastem. Črni polip razvija, izteza svoje lovke in ko objame svoj plen. ga potegne k sebi. Svoboda šole in učiteljstva je zopet ogroženo, tega nihče ne more zanikati. Dolžnost vsega naprednega učiteljstva je, ds z vsemi močmi poseže v sedanjo volilno odločitev. Borba proti klerikalni stranki je za učitelje samoobrambni boj! Naše mesto je v vrstah tistih, ki so nam priborili svo« bodo in pravice. Zvestobo nam je vrniti za zvestobo. Sleherni izmed nas nai pomaga do zmage demokratske ideje. 11. september naj združi vse vrste napredneg-a učiteljstva v eno samo trdno falango. Zmaga demo* kratrJce misli je naša zmaga! Klub učiteljev pristašev SDS. Dooisi »»•n KRŠKO. CMD, moška podružnica v Krškem priredi na praznik, dne 8. septembra dopoldne od 9. do 12. in popoldne od 3. dalje na kegljišču »Štigenbirt« v Krškem keglanje na dobitke, ki se vrši ob vsakem vremenu, ker je kegljišče pokrito. Pristop k tekmi dovoljen vsakemu. DEV. MAR. V POLJU. Največja gospodarska pridobitev naše občine v zadnjih letih za prebivalce okoliških vasi ie brez-dvomno novo postajališče, šolar, delavec, ohrtnik, trgovec, posestnik, uradnik občuti vsak dan dobrodošdost te pridobitve. Ko so odobrili davkoplačevalci načrte in s te. mi združene stroške za zgraditev postajališča, je bilo treba najti moža, ki bi zainteresiral Beograd za to namero naše občine. Kajti gradnja postajališča je s tre-nodkom. ko je bilo treba predložiti načrte Beogradu v odobritev radi premajhne oddaljenosti od postaje Zalog t postala zelo problematična. V tem kritičnem trenotku je nesebičen, požrtvovalen mož naprednjak, kj je sicer tudi sam kot prvi sprožil misel postajališča, priskočil občini na pomoč. Ni se strašil ne truda in potov, ne gmotnih žrtev. Le s svojo neumorno vztrajnostjo in razsežinim osebnim znanjem je dosegel v kratkem času. da se ie otvorilo postajališče dne 1. maja t. 1. Ker marsikateri ne ve, koliko je bilo bojev za postajališče in kako zelo se je nagibala tehtnica na merodaj. nih mestih proti tej graditvi, bodi možu, ki je to izposloval. na tem mestu izrečena nekoliko pozna, a tem iskrenejša zahvala Tudi Ti delavec in bližnji sosed postajališča, bodi temu naprednjaku hvaležen in se spomni nanj dne 11. septembra, ko boš odločal s svojo volilno kroglico o svoji in usodi našega razdrapanega javnega življe nja! SLOVENSKA BISTRICA. Pretečem četrtek se ie vršil pogreb umrlega Jakoba Pauša. sodarskega mojstra in člana prostovoljnega gasilnega društva. V sprevodu z domačo gasilsko godbo na čelu smo videli razen meščanov in domačih gasilcev tudi člane gasilnih društev iz Zgor. Bistrice. Spod Polskave in Pekla. Ob odprtem grobu se jc v imenu gasilnega dru- štva poslovi! od pokojnika poveljnik gosp. Kari Podhraški. — Na čast rojstnemu dnevu našega prestolonaslednika Petra se je 6. t. m. brala v tirkajšmji farni ce-rkvi slovesna sv. maša. ki se je je udeležilo tukajšnje vojaštvo 7. g. komandantom na čelu, uradništvo, šole in del meščanstva. Zastave so visele na javnih poslopjih In treh privatnih hišah. Človek bi sklepal, da ostali nimajo zastav, ako bi jih Dri zadnjem orlovskem okrožnem zletu ne bili videli. Takrat so si jih nekateri izposodili, med njimi tudi — nemški kandidat Neuhold. LOŠKI POTOK. Sejmarii. ki obskujete sejme, se opozarjate, da se v občini Loški potok običajni redni živinsk; in kramarskj sejem, ki bi se imel vršiti v ponedeljek, dne 12. septembra t. I.. preloži na naslednji dan. t. i. v torek, dne 13. septembra t 1. VRHNIKA. Opozarjamo ponovno na vo-■ilni shod Združene slovenske gospodarske liste, ki se vrši danes, dne 8. t. m. ob 3. oopoldne v »Mantovi«. Naš kandidat g. Ja kob Kušar iz Notranjih goric bo razvil svoj program, a o političnem položaju nas bo priučil delegat centrale g. dr. Puc. Upamo. da se naši somišljeniki udeleže vsi shoda in privabijo svoje prijatelje in znance. OPLOT.MCA. V nedeljo, dne 4. t. m. se ie vršil pri nas v gostilni pri Stoparlu volilni shod. Bil je dobro obiskan, govorila st, z. dr. Pivko in Petelinšek Prišlo ie na shod tudi nekai klerikalcev ki so mislili, da bodo shod razbili. Pa se iim ni posre_ Silo. ker so videli, da so preslabi. Med temi liudm; se ie najboli surovo obnaša! neki duhovnik. Celo preprosti kmetje so se zgražali nad njegovim obnašanjem. Ta duhovnik se im* samo naš; disciplini zahvaliti, da ga niso postavili na prosto. Govor g. dr. Pivka je napravil dober vtis. ker ie g. poslanec mirno in stvarno govoril. Maše ljudstvo je že sito večnih obljub, oosebno pa avtonomije Zatorej upamo, da bo 11. septembra lep uspeh pri 3. skrinjici. Žrebanje loterije trgovske akadettrje v Ljubi fani nepreklicno 31. oktobra. Srečka Din 10. Dobitkov 885 od 50 do 100.000 dinarjev. — Poskusite srečo. Naročite takoj srečke. m Iz življenj ik lil Razgovor s prof. Freudom o življenju in o psihoanalizi Dopisnik nekega dunajskega lista je obiskal na Semmeringu slovitega učenjaka, dunajskega vseučiliščnega profesorja Sigismunda Freuda, ki je znan po vsem svetu kot začetnik psihoanalize. Njegove metode so ustvarile prevrat v dušeslovju; razkrile so skrivnosti človeške podzavesti, ki često povzročajo bolezni in nesreče. Z pozave-stenjem teh skritih motenj je bila njih ost zlomljena in marsikldo se je čutil zdravega in zadovoljnega. Freud je tudi prišel na glas zaradi svojih raziska-vanj o tesnem odnosu med človeško spolnostjo in duševnim življenjem; na teh izsledkih sloni prav za prav ves njegov dušeslovno - medicinski sestav. Dr. Freud je star 70 let. Po rodu je Zid. Na vprašanje, kaj misli on. ki je toliko proučeval življenske sile v človeku, o vrednosti življenja, je odvrnil: »Nemara je dobrota bogov, da nam postaja življenje vedno bolj neprijetno, čim bolj se staramo. Smrt nam je slednjič manj neznosna kot življenje s svojimi neštetimi bremeni.« »Ali Vam ni v zadoščenje,1 da je Vaše ime nesmrtno?« »Ne. Tudj če bi bilo to povsem sigurno, ne bi imelo zame niti najmanjšega pomena. Veliko važnejša se mi zdi uso-dla mojih otrok. Upam. da jim bo življenje lažje...« »Verujete li, da bo naša osebnost živela tudi po smrti?« »Vse, kar živi, mora poginiti. Zakaj neki bi bil samo človek izjema? Kar se mene tiče, res nimam želje po neumr-ljivosti. Ko človek1 spozna, da je sebičnost vzmet vsega dejanja in neha-nja, si ne želi, da bi prišel še enkrat na svet. Drugo življenje ne bi bilo po vsej verjetnosti nič boljše od prvega. Zato se mi zdi želja po podaljšanju življenja nesmiselna.« »Ali Vaš svetovni nazor nasprotuje Steinachovemu trudu za podaljšanje življenja?« »Nikakor ne. Steinach prav za prav ne podaljšuje življenja, marveč se le bori proti starosti. Podaljšati hoče mladost. Toda tudi podaljšanje mladosti ne more dati življenju večje vrednosti — vsaj v mojih očeh ne. Najsi življenje v človeku tako plamti, na tihem si vendarle želi, da bi ugasnila njegova vročica.« Razgovor je prešel k psihoanalizi. Dopisnik je dejal, da bi se nemara čutil človek srečnejšega, če ne bi poznal tajnega vzgona svojih misli in čustev in ako ne bi psihoanaliza tako brezobzirno razgalila živali v človeku. Učenjak je dejal: »Meni je drugovanje z živalmi ljubše nego z ljudmi. Seveda, divja zver je kruta. Toda prostaštvo je izključna lastnina omikanega človeka. Cela vrsta človekovih zoprnih lastnosti je posledica njih prilagojevanja visoko razviti civilizaciji in sad konflikta med našimi nagoni in kulturo.« Na vprašanje, ali še vedno smatra seksualnost za težišče psihoanalize, je odgovoril pritrdilno, nato pa je polemiziral s Shawom, ki trdi, da ima spolnost podrejeno vlogo. Shaw ne pozna sile strasti in ljubezen mu je zgolj abstrakten pojem. Sam je nekoč dejal, da občuduje askezo. »V življenju sem storil veliko napak« — je nadaljeval Freud — » vendar pa smatram, dla seksualnega težišča moje psihoanalize ni šteti med napake. Spolni nagon je v resnici tako močan, da podira vse konvencije in pregraje omikane družbe. Ce skuša Človeštvo zmanjšati njegov pomen, je to samo neka vrsta samoobrambe.« Na pripombo, da je skoraj vsa angleška beletristika pod vplivom psihoanalize, je Freud omenil, da mu njegova popularnost v Angliji in Ameriki vzbuja bolj strah kot veselje. Če se kak nauk preveč popularizira, rad prehaja v površnost in se izogiblje znanstvenemu premotrivanju. Široke množice se zadovoljujejo s frazami in si domišljajo, da razumejo psihoanalizo, če ume- jejo žonglirati z nekaterimi njenimi termini. Freud je tudi dejal, da ni dobro, če se skuša psihoanaliza omejiti na zdravnike. V slovo je učenjak pripomnil: »Nikar me ne smatrajte za pesimista. Ne preziram sveta. Večkrat je tak prezir samo poizkus, da kdo opozori nase in si pridobi aplavz drugih. Ne, •nisem pesimist. Imam svojo deco, ženo in cvetlice.« Tri leta na znanstvenih raziskavanjih Carneggiejev institut v Washlngto-nu pripravlja že delj časa naučno ekspedicijo, ki bo trajala tri leta in kateri bo svrha prepotovati vsa morja našega planeta. Ekspedicijo bo vodila posebna jahta, ki bo krščena na ime Car-neggieja, utemeljitelja ustanove. Ekspedicija bo kontrolirala razne znanstvene ugotovitve sodobnega ve-doslovnega sveta. Predvsem bo polagala važnost na primerjanje fizikalnih zakonov. Magnetične varijacije in zakoni magnetizma bodo eno izmed najvažnejših vprašanj, na katera bo morala dati ekspedicija pozitiven ali negativen odgovor. Znano je. da je ta problem eden najzanimivejših v fiziki in da je njegovo proučevanje na odprtih morjih največjega pomena za ladje-plovstvo. Ekspedicija bo absolvdrala svoj znanstveni program v 36 mesecih ter se bo po tem roku vrnila v Ameriko in pu-blicirala svoje ugotovitve v knjigah. Ljubavna afera parmskega princa Madžarski listi v Budimpešti opisujejo na dolgo in na široko romantične pripetljaje madžarske igralke ErzJsi Petsy, ki se sedaj nahaja v Parizu ter krajša dolge ure princu Renatu Parm-skemu. bratu bivše avstro-ogrske cesarice Zite. Leta 1918 je princ Renat prišel v po-sete k svoji sestri in svojemu svaku Karlu v G5dolo. Budimpešta mu je tako ugajala, da je hotel vsak večer v drug lokal. In nočnih lokalov ima Budimpešta nešteto. V nekem nočnem zabavišču se je mladi princ seznanil z lepo blondinko Erzisi Petsy. To poznanstvo ni ostalo brez posledic. Toda Budimpešta je tedaj živela v divjem vrtincu političnih dogodkov. Stvari so se podile v tako naglem diru, da jim ni nihče vedel pravca in konca. Bilo je že proti koncu oktobra. V Budimpešti so se povsod vršili shodi in demonstracije, prihajalo je do neredov in oblasti je bilo čestokrat nemogoče vzdrževati stalno in sigurno zvezo s kraljem Karlom. Telefonska ?veza med Budimpešto in Godolojem je bila takrat neprestano v obratu. Kaj se je godilo? Princ Renat Parmski se je ure in ure razgovar-jal na telefonu s svojo ljubimko in ko je izbruhnila revolucija, niti ni hotel ostaviti Budimpešte. Šele, ko je začel tisk javno obravnavati njegov škandal, je moral pobrati šila in kopita in se odpeljati v Pariz. Pred nedavnim časom pa si je zaželel Renat Parmski zopet starih bud5m-peštanskih ulic in se je vrnil v Budimpešto, da poseti svoje prijatelje in znance. Naenkrat se je pojavil tudi v nočnih zabaviščih s svojo nekdanjo ljubico. Škandali so bili zopet na pomolu ijn tudi takrat so ga prisilile oblasti. da se je vrnil v Pariz, a ne sam, marveč s svojo ljubico, ki mu bo zdaj lahko vprizarjala avanture sredi večjega sveta, kot ga imajo v madžarski prestolnici. Rimsko pokopališče pri Šopronju Blizu Šopronja popravljajo dielavci teren ob nekem potoku, klaterega komunalna oblast polagoma regulira. Kopači so te dni zadeli na zanimive predmete. Izkopali so več rimskih novcev, rimskih mečev in sulic, amfor in gospodinjskih predmetov. Izkopine so povzročile veliko senzacijo, kajti delavci so bSli na prvi mah preverjeni, da se jim je posrečilo odkriti že dolgo iskani grob hunskega kralja Atile. Znano je namreč, da madžarski učenjaki zelo marljivo raziskujejo, kje je pokopan kralj divjih Hunov. predlnikov današnjih Madžarov. Ljudska pripovedka pravi, da lezli Atila s svojimi zakladi vred blizu Šopronja. A če bi to tudi bilo res, se zaenkrat kopačem še ni posrečilo odkriti Atilovo počivališče. Starinski ostanki izvirajo iz starega rimskega pokopališča in pridejo kot taki v budimpeštanski muzej. Najmodernejše za letos so še ve dno koverkot površniki in ulstri za gospode. Opozarjamo na izredno lepe vzorce, ki si jih je založila tvrdka Drago Schwab v Ljubljani. Človeške glave v Nilu Iz Kaire javljajo, da so policijske oblasti v Egiptu prišle na sled strahovitemu zločinu. Pri arabski vasi Shal-kane so ljudje opazili v nekem pritoku Nila več človeških glav in več kosov človeških trupel. Stražniki so glave in ude polovlili ter jih oddali pristojnim uradom. Kar so vjeli. pa je bil samo neznaten del tega, kar je plavalo v reki Vsekakor ni dvoma, da gre tu za primer umorov na debelo in sicer so bile vse žrtve ženske. Sodeč po glavah in udih je morilec svoje žrtve najprej umoril, jih razkosal ter skušal posamezne dele trupla sežgati. Ker se mu pa to bržkone ni posrečilo, je vrgel vse skupaj v vodo. Morilca bo v tem primeru zelo težko izslediti. Policija je sicer zaprla nekega Khedleva Hamno, ki je obdolžen, da je umoril trgovca Biharo Efendija v Fayimu. Ker je Hamno razsekal Bi-harovo truplo in ga vrgel v valove Nila, sodijo poklicani činitelji. da je mogoče on egiptovski Landru. Stvar pa je zelo zamotana, kajti Hamno, ki priznava umor trgovca, odločno taji, da hi imel na vesti tudi kakšno žensko žrtev. Preiskava v tej misterijozni zadevi se nadaljuje. Po seji profesorskega društva. (cKasper») H. J. Magog: Akrobat Medtem ko je akrobat Piverdin po* navijal svoj veletoč, je ravnatelj cir« kusa žvečil smotko in momljal: »Bedni človekl Samo profil ga je šel Ne bo dolgo, pa bo plačal svojo drz« nost z življenjem... Vse, kar je osta» lo od njega, je videti tam na letaku... Ime, ime, nič — drugega ... In nihče nima poguma, da bi mu povedal res« nico v obraz. Vendar . . . Zaradi njega samega bom moral to storiti jaz sam.« Piverdin je končal. Zahvalil se je ob« činstvu za ploskanje s poklonom in je izginil za zastor. »Izredno ste še čili, Piverdin,« je sprejel ravnatelj akrobata za kulisami. »Vendar vas opozarjam . . . čuvajte se! Vaše mišice se starajo. Čuti se že napor, s katerim se obvladujete na orodju!« Akrobat je užaljeno pobesil glavo. »Gospod ravnatelj, vi ste prvi, Id mi to pravi. Hvala tudi za to. A vedite, da me vaše besede ne plašijo. Prihod« nji mesec odpotujem v Ameriko. Čaka me dober angažman. Ko boste čitali o njem in o njegovi slavi, spomnite se, da še vedno iščejo Piverdina.« Sam pri sebi pa je dejal: »Torej se mi že pozna, da se staram! Vidi se 2e na meni, da popivam! Da sem to prej. vedel, bi bil skušal ravnati drugače. Toda poskrbeti hočem, da Amerike ne razočaram.« Začeli so ga gristi dvomi. Ko je mo« ral nastopiti s prihodnjo točko, malo da ni ponesrečil. Naslednje dni se je sprehajal Piver« din po predmestju. Ogledoval je šoto« re komedijantov in je z očmi izbiral med mladimi akrobati. Približal se je enemu, ki se mu je videl posebno pri« praven, in mu je rekel: »Cuj, dečko, pojdi z menoj . . . naredila bova po« godbo . . .« Francosko publiko je zamenjalo ameriško občinstvo. Akrobat je telovadil, kakor bi si ho« tel polomiti ude. Ime na letakih je bilo natisnjeno z veliki črkami. Kaj spo> red, kaj program! Ime samo je vleklo ljudi v cirkus. Na letakih je bik) či* tati samo: PIVERDIN! In uspeh v Ameriki je bil res večji od navadnega usDeha v Evropi — bil je pravi triumf! Kralj orodne telovad« be — tako so pisali listi — dela čude« že v zraku. Zvija se kakor kača in je gibek, kakor da si je namazal sklepe z oljem. »Kdo bi mi utegnil kaj očitati tukaj v tujini? se je tiho vpraševal Piver« din. »Kdo?« Baš takrat se je vrgel akrobat z gla« vo močno nazaj. Zapičil se je z noga« mi v železne obroče trapeza. Publika je postala nestrpna. Gledal« ci se skoraj niso upali dihati. Na gale* riji so že poskušali žvižgati. Tedajci pa je dahnil v občinstvo ve« lik mir. S sedeža se je bil dvignil star mož z brado. Z iztegljajem svoje ro« ke je pomiril napeto občinstvo in po« kazal na akrobata. Točka se je posre« čila in mož je šepetal: »Krasna ideja, krasna ideja. Piverdin, ki ni Piverdin! Ideja za dramo, za novelo, za roman!« Bil je Francoz, ki je poznal Piver« dina in ki ni vedel, da sedi stari akro« bat za njim in da mu srce viharno bi» je, ko gleda živo prevaro pred seboj. Kaj je bila »krasna ideja« bradate« ga starca? Ali je hotel odkriti nepoštenost, Id jo je po naključju zapazil? Ne! Zani« mal ga 'c konflikt v Piverdinovi duši. Zanimalo ga je, kako se je mogel sta« ri komedijant odreči samega sebe. Piverdin pa je vedel, kako se je to zgodilo: uklonil se je bil realni potre« bi. Spojil je bil pola svojega ponosa in svoje koristi. Tako je zagotovil uspeh svoje turneje po Ameriki. In Amerika ga je kraljevsko plačevala. Pogodbe je bilo treba izpolniti do kra« j a. Že so prinašali časopisi v Franciji poročila o Piverdinovih uspehih. Fiat« Iznajdljiv pilot. Veliko prisotnost duha in hitro odločnost je pokazal mehiški letalec Emilio Oarranza na svojem poletu iz Mehike v Juarez (Rio Grande). Ko je letel nad Torreonom, je namreč nenadtoma zapazil, da je izbruhnil na krilu aparata ogenj. Opasnost je bila velika, zakaj bati se je bilo, da utegnejo zublji doseči bencinski rezervoar, kar bi značilo za letalca sigurno katastrofo. K sreči je vzel Carranza s seboj na letalo padalo. Videč, da ne more ubežati gotovi smrti, če ostane v aeropla-nu, se je odločil, da tvega skok s padalom. Baš se je pripravil, da ostavi letalo. ko je opazil pred seboj velik črn oblak, ki se mu je zdel napolnjen z dežjem. V trenutku je spoznal, da ga utegne to rešiti. Okrenil je letalo v oblak in zašel v pravcat vesoljni potop, ki je v nekaj trenutkih pogasil ogenj na krilu. Tako se je s svojo dluhapri-sotnostjo rešil pogina in obvaroval tudi aeroplan pred uničenjem. X Imetje v robcu. Ko se je zadnjič «Mauretauia» pripravljala v Southampto« nu, da dvigne sidra, je v poslednji minuti pridrvel avtomobil in njegov šofer je že od daleč kričal: »Stojte! Nekemu potniku moram izročiti zavojček.® Prekinili so ma« nevriranje in šofer je planil na krov te izročil rabinu Sztylu robec, v katerem ji bilo 237 funtov šterlingov (65.000 Din). Ra« bin je bil robec z denarjem pozabil pod vzglavjem v hotelu, kjer ga je našla soba« rica. X Alpinistika in fašizem. Pariški «Quo« tidien« javlja o značilnem incidentu, ki se je pred kratkim pripetil na francosko« italijanski meji. Dva francoska turista sta v Alpah zgrešila pot ter sta pomotoma za« šla na italijanska tla. Italijanski orožniki so moža ustavili in aretirali. Nato so ju peljali med ljudi ter ju prisilili, da sta vzklikala fašizmu in Mussoliniju. mai-tre d' hotel«. Ničesar se ni zgodilo, da bi ne bil obveščen, ničesar izgubilo ali našlo brez mene. Vse mogoče izlete sem moral javiti, priporočati, pa tudi odbijati. Sam se izletov ni6em udeleževal, kajti ob takih dnevih je bila »košta« mnogo bolja in izdatneja, morje pa bistreje. Lansko leto sem imel za take slučaje neko ameriško trubljo, kakor babilonski piskači 2000 let pred Kristom, s katero sem oznanjaj vse novice in prijetnosti našega okrožja ... Za humor je obilo prilike na Njivicah, lopte smo imeli kar tri in metale so se visoko v zrak in v morje, zabaval si se tudi pri opazovanju svojih bližnjih. Nekatere starejše dame so se krčevito oklepale morja, da si ohranijo linijo in da jim solnce napne kožo in izgladi gube. Sicer pa se mora vsakdo, prej ali slej sprijazniti s starostjo, dokler nimamo dovolj šimpanziov za pomladitev. Mnogim pa ni bilo mar ne za linijo ne za guibe. Poetična Fridrihova je ličila v svoji kopalni obleki in čepici faraonovi hčerki, lepi Heleni se ni prav nič poznalo, da je leto starejša in prešerna sokolica Danica, ter trojica pevk, Oblakovih, ena bolj sveža od druge. Ljubica je prepevala kakor slavuj na berlinski državni operi, kjer je znana kot najboljša Butterfly. Ko je zasijal mesec, si Sul daleč na morju petje Odisejevih siren... Nedeljsko jutro; ves kraj diven, vesel in eolnčen se je razširjal pred c-čmi in fan- tastično plavilo neba je odsevalo iz morja. Odzvali smo se vabilu zvona vaške cerkve ter prisostvovali maši, M jo pojo v glagolici. Vsa vas prepeva. Kar mehko ti postane pri duši, ko se razdeljujejo eveče vernikom, ki hočejo moliti za svoje sorodnike in prijatelje . Po končani maši smo pričakali dekleta v narodnih nošah. Vse so enako sloke, velike in bele kakor lilije. Med tem ko naš® dame tekmujejo razgaljenih in od solnca obžganih ramen, se ta dekleta zavijajo v črne rute, da jih solnce ne opali. Ob nede-' Ijah popoldne pa plešejo v hotelu do šeeifc ure narodne plese 9 popevanjem takta. Seveda senzacij ni bilo v Njivicah, rasven če omenim, da smo v spomin našega patri, arhalnega življenja v kopaMču ustanovili solnčno uro. Za to idejo so se ogreli vsi go6tje. Dr. Stuihofer j« z velibo vnemo pleskal na steno krog za uro, jaz sem nosil potreben material in usmeril kazalo. Profesor Fridrih pa je prevzel mnetaiSko stran. Da smo iznašli vzrok za izlet na Sušak, smo izjavili, da se peljemo kupit potreben na-terijal seveda brez žensk. V resnici pa nam je šlo za ribe in druge dobrote, ki jih Njivice ne premorejo. Končno je prišlo do otvoritve tega spomenika; pri" katerem sem moral prevzeti aranžma in v zadnji uri tndi slavnostni govor. Tisti dan je bil dan velikih dogodkov v Njivicah. Dame so bile vse zaposlene, povijale so girlande, papirnate cvetlice, pletle vence iz figovih peres, rožmarina in nageljnov. Barbo Luka je v velikih skrbeh prinašal iz gozda mlaje. Prof. Fridrih je le ob 5 uri zjutraj Mikal devico, raka in leva ! na uri, da ho vsaj do 11 ure gotov, kajti 1 točno ob 12 uri je otvoritev. Jaz sem sti-puliral slavnostni govor. Prinašali eo klopi in mize za odlične goste. Nabirali eo papirnate vreče za pokanje z možnarji. Sladoledar se je prikazal s Sušaka. Za odbor so ae vili venci, s katerimi so tri čiste in bele device okrasile bistre glave. Dr. Stulholer me je opozoril, da stoji v slavnostnem govoru: , da se njegova banka tre-uotno v prvi vrsti zanima za Jugoslavijo. Ureditev vojnih dolgov v Angliji je v svetu napravila prav dober utis, tako da je trenotno v inozemstvu mnenje o Jugoslaviji zelo povoljno. Dalje je izjavil, da je najboljši utis gospodarske narave dobil v Sloveniji. Presenečen je bil glede gradbene delavnosti v Zagrebu in Beogradu. Predvsem se zanima za finančne razmere v naših mestnih občinah, katere proučuje na licu mesta. Mnenja je, da jugoslovenska mesta dejansko potrebujejo komunalna posojila in da morejo ta posojila tudi dobičkanosno uporabiti. Kakor poročajo iz Beograda, je tudi uprava državnih monopolov, ki namerava najsti večje posojilo na podlagi pooblastitve v finančnem zakonu, prejela ugodne ponudbe. Neka ameriška finančna skupina pod vodstvom Foreign Trade Securities Company Ltd. v Newyorku nudi upravi monopolov 7% posojilo v znesku 13 milijonov dolarjev po submisijskem tečaju 87 %, ki bi se amortiziralo v 30 letih. Pogoji tega posojila bi bili skoraj isti, kakor pogoji Blairovega posojila, edino submisijski tečaj bi bil za 1 % ugodnejši. Kakor je iz gornjih podatkov razvidno, je zaupanje inozemstva v našo državo naraslo, čeprav naši merodajni faktorji s svoje strani nič ne storijo, da bi ugled naše države dvignili, nasprotno v tem pogledu še pogosto grešijo. = Prodaja soli. S 1. t. m. je prodaja soli po vsej državi splošno v zakupu; le v krajih, kjer se nahajajo monopolska skladišča soli. je za te okoliše nabava soli le v teh skladiščih, torej ne v zakupu. Mesto Ljubljana in srez Ljubljanska okolica nista pod zakupim; terej je nabavljati sol v mono-polskem skladišču soli v Ljubljani. Trgovinam ni dovoljeno prodajati sol iz teh okolišev, kjer trgovci nabavljajo direktno iz monopolskih solnih skladišč, v druge sreze, kakor tudi je nedopustno prodajati iz enega zakupnega v drugi zakupni rajon. V takih primerih bi bila taka sol zaplenjena ter prodajalec in kupec klicana na odgovornost. Dovoljena pa ie nabava soli v zakupnih re-onili enega sre»a v drugem, n. pr. Cerklje spadajo pod srez Kranj, ako pa nabavitelju konvenira, si sme nabaviti sol v Kamniku. V vsakem siezu srezkega poglavarja se nahaja veleprcdaja soli po ceni kakor v mo-nopilskem skladišču. Nabava industrijske soli pa ostane pri starem. = Trgovinska stran letošnje kmetijske razstave Ljubljani. Kakor doznavamo, je za sadni oddelek kmetijske razstave v Ljub-bljani, ki so bo otvorila 17. t. m., pripravljenega že okrog 10 vagonov najlepšega izbranega sadja. Za mlekarski oddelek se je priglasilo 31 mlekarskih in sirarskih za- i drug. V tem oddelku bodo razstavljeni poleg i drugega razni mlečni izdelki (sir raznih j vrst, sirovo maslo, jogurt itd.). Sadje, mleč- j ni Izdelki, med, ki bo razstavljen v čebelar- i skem oddelku, buteljno vino (vinski odde- • lek), zelenjava (zelenjadni oddelek) in raznovrstni kmetijski stroji bodo naprodaj trgovcem in konsinnentom. = Plačilo prvega obroka na račun anuitete vojnega dolga v Angliji. Kakor poročajo lz Beograda, je finančno ministrstvo na podlagi sporazuma glede ureditve vojnih dolgov v Angliji deponiralo pri Narodni banki na račun prve anuitete vojnega dolga v Angliji vsoto 129.271 angleških funtov (okrog 35 milijonov Din), ki bo te dni izplačana angleškemu zakladnemu uradu. Obrok, ki bo zapadel 1. decembra, je tudi že zasigu-ran. - Jugoslovensko - bolgarska pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe. Iz Ženeve poročajo, da se bosta jugoslovenski zunanji minister NW 7 ? ?6r0 18-0 81 SSE 4 0 76 r7 190 >2 mirno 0 765'8 150 8i mirno 10 de? 5.0 /656 190 S2 mirno 0 dež 10.(» 64 2 23 0 69 E J 3 dež 1.0 7o4-X 20 0 76 N 4 9 /r-5-9 13-0 ail.no 0 Solnce vzhaja ob 5.28, zahaja ob 18.23. Luna vzhaja ob 16.35, zahaja ob 0.19. Najvišja temperatur« danes « Ljuhlian: 23.6 Celzija, najnižja 12.6 Celzija. Dunajska vremenska napoved za četrtek: Na zapadu oblačno in dež. Na vzhodu najbrža še tudi začasno oblačno. Na jugu po kratkem poslabšanju z neznatnimi padavinami zopet naglo izboljšanje. Tržaška vremenska napoved za četrtek: Normalni vetrovi. Nebo spremenljivo, a večinoma jasno. Temperatura od 19 do 26 stopinj. Morje mirno. fierana 537.5 — 540, Mlinska 14 — 15, Vagon 30 — 40, Vevče — 0 140, Dubrovačka 380 do 390, Trbovlje 460 — 470, Danica 156 do 165, Strojne tovarne in livarne 0 — 120. Blagovna tržišča Ljubljanska blagovna borza (7. t. m.) Les: Tendenca nespremenjena. Zaključenih je bilo 5 vagonov, in to 3 vagone tramov, po noti kupca, fco vagon naklad, postaja po 250 in 2 vagona testonov, L, II-, III., mon-te, fco vagon naklad, postaja po 395. Deželni pridelki: Tendenca nespremenjena, cena turščici in baški pšenici je nekoliko popustila. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (78/79 kg, 2 %, slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška, promptna po 340.5 — 342.5, za oktober po 355 — 357.5, sremska, promptna po 337 do 339, slavonska, promptna po 334 — 338; turščica, promptna, plač. 30 dni, slov. postaja, navadna tarifa po 245 — 250, mlevska tarifa pa po 240 — 245; moka <0>, fco Ljubljana, plač. po prejemu po 500. Ljubljanski živinski sejem (7. t. m.) Do-gon: 336 konj, 34 žrebet 99 volov, 87 krav, 32 telet in 159 prascev za rejo. Prodanih je bilo: 48 konj, 16 žrebet, 57 volov, 43 krav, 21 telet in 74 prascev. Povprečne cene za kg žive teže: voli I. 9 (izjemno 9.50), II. 8, III. 7; krave 5—6, krave za klobase 3 do 4, teleta 13—14 Din. Prasci so se prodajali po 200 — 400 Din komad. Cene goveji živini nagibajo k oslabitvi. Za izvoz se ni kupovalo. Zagrebški tedenski sejem (7. t. m.) Dogon je bil dober, v deželnih pridelkih pa je bila znatna ponudba sena in zelja. Cene živini so ostale v glavnem nespremenjene, edino pitane svinje so se podražile za 1 — 1.50 Din pri kg. Dunajski svinjski sejem (6. t. m.) Dogon 16.444 komadov, od tega 4735 iz Jugoslavije. Pri živahnejšem povpraševanju so se pitane svinje podražile za 15—20 grošev pri kg. Za kg žive teže notirajo: pitane svinje 2.30 do 2.35, angleške križane 2 — 2.35, kmečke 2.10 — 2.30, stare 2 — 2.15, mesne 2 do 2.55 šilinga. Dunajska borza za kmetijske produkte (6. t. m.) Razpoloženje na dunajskem tržišču je zaradi pomanjkanja poročil iz Amerike in zaradi višjih tečajev v Budimpešti zelo rezervirano. Zanimanje za pšenico je minimalno. Cene rži, ječmenu in turščici so ostale v glavnem nespremenjene. Uradno notirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine: pšenica: domača 39—40.5, madžarska Tisa (81/83 kg) 44.5 — 45: rž: marchfeldska 38.5 — 39. madžarska 38 do 38.25; turščica: 28 — 28.5-, oves: domači 29.5 — 30. češkoslovaški 29 — 29.5. Preklic. Podpisani preklicujem, kaT sem govoril o Francetu Debeljaku in Antonu Lundru. 1359 Anton Praznik, Vel. Lašče. Preklic. Dne 28. avgusta 1927 sem očital g. dr. Rajerju, veterinarskemu referentu mari. borske oblasti na shodu SKS v Središču, da zadržuje že šest mesecev oklic o svinj« skih sejmih v Središču. Naknadno sem se uveril, da nisem točno informiran in da g. dr. Rajer sploh ni referent v tej zadevi. Vsled tega preklicujem gornji očitek. Fr. Robič, L r. >»r rti r.m f/Mi/Ttmrjiz v v r/. kozmetični zavod, Zagreb. Dica 37. Zahtevajte brezplačne iluetrovane prospekte! 54-a/I Prometni imi m premog u LJUBLJANA prodaja po najugodnejših cenah tn samo na debelo samo na debel » ^M^m —domači in Inozemski, za domače r rClllvS) kurjavo ln Industrijske svrhe Kovaški premog vseb vtsi Koks, hvarniški, plavžarski in plinski Brikete. prometni zavod za premog 9.9., £jubljaaa. II klošlteva ces a št 15/L Brez posebnega obvestili. Naša nepozabna srčno dobra mati ozir. sestra svakinja, teta, tašča, stara mati, gospa Ana Gselmcin roj. Jug posestnlca nas je dne 7. t. m. po do'gotraj'i, mukeno n bolezni, pre-v:den» s tolažili sv. vere v i4. letu svoje di.be za vedno osavila. Poereb nenadomestne pokojnice se b > vršil v soboto, dne 10 septembra 1927 ob 15. uri i i hiše žalosti na Teznu št. 19. na rrasdalensko pokopal^če v Pobrežju. Sv maša zadušnica bo darovana v jiondeijek, dne 12 sepiembra ob 7. uri v žunm cerkvi pri Sv. iviagdaleni. Tezno pri Marlooru, die 8 septembra 1927. Žalujoči otroci. Mestni pogrebni zavol v Ljubljani Naročila, in, ura. dopit+, Učo6t,j*> malih, oglasov, j t, podob, na,OgLasniodr daUk ■Jutra-' JLuMja/uv. PrtJtrnova,+.TtL h. 2492. Malivglasi Ust, pristojbin* jt^vposla, li ootMm. z tutroaLm,, su-atr a oglasi,** prvobcuo-. ČtioiMU* rtuan,polhu, km,-nilnics OahjjaAa^JL 11J42. JxJi, oglasi,, ki, služijo v parr*doualn*> in, soajaL nt, n/JujHAA. ob&juloa»v vsaka, bnsula, čopur.—Maj' manjši TMsai. Vin, 5"-. VriebojbiM, za, sifrv Vin,^ ImUUh, sesalke, tudi ponoči, po ■ konkurepčni dnevni eeni. JUGO • AVTO i. * o. Ljubljana, Dunajska e. 36. Telefon 223*. 178 Dvosedežni avto poltovorni, poceni proda radi pomanjkanja prostora Alojzij Pretnar, Jesenice. 85498 Harley-Davidson 1100 m« s prikolico, v najboljšem stanju proda Pr. Čuden, Prešernova uEca 1. 85867 BSA motor 500 cm pri Narodnem domu. 85775 »Fiat Torino 509« skoraj nov, ie ne 4000 km vožen, prodam. Naslov por« oglasni oddelek Jutra*. 85747 Motorno kolo Indian Scaut. S cilindra, ▼ dobrem stanju, ugodno naprodaj. Na ogled pri tvrdki Nardin in drug, mehanična delavnica motorjev, koles in šivalnh strojev. 257S9 Veliko knjig slovanskih in nemških leposlovnih, note za klavir, gojzeree It. SO, srebrno dozo. kožuhovino (Peizgarni-tur) in drugo naprodaj ▼ Kolodvorska ulci 5. 2o672 Svinec mehak, v ploščah, dobavna v vsaki količini kpod dnevne cene: „Cain" k.d., ZagreD Mandaliči-na 1. Izurjeno pletiljo sprejme takoj s hrano In stanovanjem ▼ hiii A. Ma-ček, Vrhnika. Mesar, pomočnika dobro izurjenega v vseh mesarskih poslih, sprejmem Naslov pove ogla«, oddelek . 85726 Pletiljo in vajenKo dobro izurjeno, sprejme strojna pletama v Mariboru, Blagajničarko ki je izučona prodajalka — samo dobro, sprejme takoj Marko Rosenberg, Ljutomer 86471 Elektro-monterja popolnoma samostojn«-a sprejme Vojno vič & Co., " - ■ V«. 25740 g a sprejmi Ljubljana Prodajalko ki je zmožna samostojno voditi trgovino z meianim blagom, prvovretno moč — vajeno na deželi, sprejmem z 10. oktobrom. Ponudb« na naslov: M. Preeker, trg., Rajhenborg. 85675 Boljše dekle u j« možno kuhanja, Šivanja In ročnih del, sprejme v stalno službo Bojana Kočovje. Fanta 15—18 lat starega, revnih startsv, vzame kot tekača Anton Šolar, Tomfičeva uL K 7. 85687 Zastopnike agSaa, za obiskovanje nišam sprejmemo takoj. Naslov v oglasnem oddelku Jntra.. Zgiasiti »e 10-18 in 18—1». 25788 Kot učenka telim vstopiti v trgovino meisnega blaga. Imam I« nskaj prakse la 8 meSčanskl loli. — Pojasnila daje Ivan Rastja, Urinoselo, Dolenj-WSR Sobarico U na Šivati, govori nemlfco ln italijansko, sprejmem. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 85780 Praktlkanta ki ima veselje do maaufak-turne strok« sprejme takoj OblačUnlca »Ilirija*, Mestni trg 17JI. Predstaviti se je oeebco. 85717 Katera gospodična ali vdova, event. ločenka bi hotela biti gospodinja pri samostojaam fotografu? — Ptaaaa* ali nstmea« ponudbe aa naslov: Vojsko vi 4, Poljanska eesta 15, pritličje 85716 Učenko za likanje sprejme takoj tovarna perila Gentca Vojska, LJubljana, Oosposka ulica 18. — doba 8 mesecev. 25723 Postrežnico ki mora biti vojna vdova, sprejmem za nekaj ur na dan. Plača po dogovoru. — Samo ptsmene ponudbe v zaprti kuverti najkasneje do 15. septembra 1927 na ogL oddelek Jutra* pod iifro »Vojna vdova*. 25718 Praktlkanta večji denarni zavod Ponudb« na pettni predal 4. 85478 Perfektno strojepisko in st«aografko, z daljšo pisarniško prakso, sprejmem. Prednost imajo one, ki so službovale doslej v odvet-niiki pisarni. ReGektantke naj se sglasijo dne 10., 18. ali 18. septembra od 8.—li. ure d op. in od 8.—6. ure pop. pri dr. L. Vavpotič-u, Ljubljana, Kralja Petra trg St. 8 (dr. Kandare). 25714 Cevlj. pomočnika dobrega, sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku JutTa. 26708 Stavbnega tehnika v starosti 80 let, Bprejmem s 1. oktobrom t. L Ponudbe z navedbo dosedanje zaposlenosti ter plačilnimi pogoji na podružnico .Jutra, v Mariboru pod »Tehnik*. Služkinja pridna in poštena, z dobrim spričevalom, dobi službo. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». Prirezovalca stekla mladega, vojažčine prostega, sprejme takoj »Spec-trum* d. d., tvornica oglodal in bruisnje stekla v Ljubljani VIL Medvedova cesta 88. 25688 Učenko z dobrim spričevalom sprejme v trgovino i meianim blagom Hinko Humer, Sv. Križ pri Litiji. 25666 Priletno kuharico ki je zmožna samostojno voditi gospodinjstvo, sprejme Hinko Humer, trgovec, Sv. Križ pri Litiji. 25664 Učenko u strojno pletenj« sprejme Gliha, Celovška cesta 72. Učenca ali učenko sprejmem v špecerijsko trgovino v Ljubljani s hrano v hiii. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 25737 25773 Uradnika trgovsko naobcaženega — z znanjem knjigovodstva in zmožnega korespondiratri v slov., nemikem, po možnosti tudi v italijanskem jeziku, sprejme takoj mdustr. podjetje v LJubljani za pol-dnevno službo. Ponudbe s zahtevki mesečne plače pod značko .Organizator* na oglasni oddelek .Jutra*. 25768 Natakarico kavcije zmožno takoj sprejmem v boljšo restavracijo. Pismene ponudbe aa oglas, oddelek »Jutra* pod iifro .Zmožnost 60>. 25744 Boljša šivilja gre na dom šivat obleke. Naslov v oglasnam oddelku .Jutra«. 25595 Šivilji za krpanje perila, dam delo na dom. Naslov poslati aa oglasni oddelek »Jutra* pod iifro »Krpanje*. 25711 Zastopnike za velepodjetja sprejmem. Inteligentni, a^ilni in kavcije zmožni imajo prednost. Pismene ponudbe na naslov: Hotel «Lloyd», soba it. 15, Ljubljana. 25718 Izurjena šivilja se priporoča boljšim damam na dom, za ženske plaiče in plesne obleke. Ponndbe prosim pod iifro »Tujka* aa oglasni oddelek «Jutra*. 25690 Potnike zanesljive in poitsne zastopnike in agente sprejme proti dobri proviziji tvornica pijač. Ponudbe pod značko .Zanesljiv 28» oa oglasni oddelek .Jutra*. 28759 Vzorce za predtiskanje prebadam. Ponudbe na oglas, oddelek .Jutra* pod iifro »Vzorci*. 25776 Strojepisna dela sprejmem na dom. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra* pod iifro .Zanesljivo 41*. 25741 Diplom, učitelfica poučuje nemščino, francoščino, angleščino ter prevzame instrukcije srednješolcev. Šelenburgova ulica Ul 25616 Balet ritmično gimnastiko poučujem po uspeinih metodah. Začetek 10. sept. Ponudb« poslati na oglašal oddelek Jutra* pod iifro »Balet*. 25548 Mlada gospa poučuje klavir, angleščino tn nemščino po 10 Din. — Vprašati med IL in H 8. uro aa Poljanski cesti 13, IL aadstr., levo. 25498 Šoferska šola daje pouk in izobrazuje praktično in teoretično kandidate za samostojne šoferje. Pouk je temeljit in uspeh siguren. Kandidate sprejemamo vsak dan. Prospekti gratis. Natančne informacije v avto-ikoE, Zagreb, Kaptol 15 — Telefon it. 11-95. 25193 Klavir poučuje Po izkušeni metodi gospodična. Vonjati na Mestnem trgu 12/fl. 25211 Gosli poučuje bivši učitelj konsevatorija po znižanih cenah v Stu-dentovski ulici itev. 9/1. 84705 Abs. konservatorija daje pouk v vijolinL Naslov v oglasnem oddelku Jutra* 25719 Klavirske ure privatne, daje Dana Golia-Koblerjeva. — Informacij« vsak dan od 11—1 na Mastnem trgu 7/m. 25274 Inštruktor humanist, želi instrukcije v izmeno za stanovanje. Ponudb« na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »0. Z.* 25756 za prodajo premoga agilnega in spretnega sprejmemo proti proviziji. Ponudbe pod „Ra-doboj* na oglasni oddelek .Jutra". Odvetniška uradnica i večletno prakso, želi pre-meniti službo, najraje v Ljubljano. — Ponudbe pod »Zmožna 576* na oglašat oddelek Jutra*. 25578 Spreten uradnik mlajii, vojaičlne prost, sposoben tudi za potovanje — želi službe. Ponudbe pod »Agfli oddel len in pošten* na ogL oddelek »Jutra*. 25573 Knjigovodkinja samostojna v pisarniškem delu, s la referencami, želi premenati sedanjo 6lužbo takoj al pozneje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Knjigovodkinja 88*. 25344 Absolventi trg. abit. tečaja želi pre-meniti službo k večji tvrdki. Gre tudi kot praktikant. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 25335 Okrajni tajnik v pokoju, želi primerne službe. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 25098 Gospodična 22 let stara, želi službo natakarice, event. tudi na deželi. Zna tudi kuhati. Nastopi lahko takoj ali pozneje. Ponudbe prosim na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Simpatična 781*. 25731 Deklico močno in zdravo, dam za čez dan k otroku boljše družine. Ponudbe na oglaEni oddelek »Jutra* pod šifro »Deklica 15*. 25694 Mesarski pomočnik želi primerne službe. Matija Stertak, Motovilci — pošta Gornja Lendava. 25564 Knjigovodkinja • sedemletno pisarn., ozr. bančno prakso, samostojna v slov., srbobrv. in nemški korespondenci — perfektna strojepiska, zmožna slovenske stenografije, želi službe v kaki pisarni v Ljubljani. Cenjene ponudbe na ogiasni oddelek »Jutra* pod iifro »Vestna 7*. 25752 Boljša gospodična z znanjem nemščine, želi službo vzgojiteljice — tudi izven Slovenije. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. Mladenič star 17 let, se želi izučiti v trgovtni z meianim blagom, najraje kje na deželi Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 25725 Boljša gospodična ki ima veselje do otrok in zna tudi iivati, želi službe pri boljfl družini. Dopise na podružnico Jutra* v Maribora pod i Uro »Ljubiteljica otrok*. 25856 Šofer - mehanik 28 let star, žeti službe — gre tudi na deželo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 25655 Boljša gospodična želi službe pri otrokih — opravljala M tudi lažja dela Gre najraje na deželo. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra* pod »Pridna 83». 25687 Šofer strojni ključavničar, s civilnim in vojaikim izpitom — želi kjerkoli službe. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* z navedbo pogojev, pod iifro .Trezen šofer*. 25591 Prodajalka želii premenifi službo v Špecerijsko ali manufakturno trgovino v mestu ali na deželi. — Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jntra* pod iifro »Zanesljiva moč*. 85751 Izprašan strojnik, ključavničar, izvsžban pri parnih in Dieseljevih strojih, želi radi elektrifikacije pod- ___________ter lahko nastopi službo takoj. Ponudbe aa naslov: Josip Medved, stro^ik, Središče ob Dravi. 85866 Boljše dekle bi Slo rado za kuharico k orožnikom ali financarjem. Ponudbe na oglas, oddelek Jutra* pod iifro »Požtena in pridna*. Namizno sadje jabolka in hruške razpoiilja po najnižji oeni Peter Seti-na, Radeče-Zidani most. 194 V**cxtcim Drva hrastova, parketne odpadke od žage ter mehka drva po nizki oeni dostavlja na dom parna žaga V. Scagnetti — Ljubljana, za gorenjskim kolodvorom. 86 Štedilnik za 100 oseb kuhati, dobro ohranjen in tehtnico za živino tehtati (za 1500 kg) proda Andrej Kovač, Beber, Domžale. 25488 Pisalne mize in več lesenih poeteljajakov proda Fr Stupica, Gosposvetska cesta L 25478 Kompletno posteljo prodam za 800 Din. Ogled med 10. in IS. uro. Naslov v oglasnem oddelku Jutra* 25788 10 vagonov drv mešanih drobnic, bukovih in nekaj mačkovih ima po zelo ugodili ceni naprodaj tvrdka Pr. Prijatelj, Trfižie, Dolenjsko. 85588 Parni kotel 30 m> in parni stroj ca. 50 HP, starejši, za ba. gatelno oeno prodam. Naprava Je v obratu in na ogled v tovarni pletenin D. Hribar v Ljubljani, Zaloška eesta. 85701 Suknjo dokolenko — ie popolnoma novo, ugodno prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 25788 Drv lepih in suhih, bukovih 140 m8 in hrastovih 60 m1, na debelo ali na drobno fvoda graščina Bokalec pri Ljubljani. — Istotako tudi 30 m' bukovih debel. 25721 Kolo. dobro ohranjeno, naprodaj za 1000 Din v Zgornji Siiki it. 92. 25663 Plinsko peč eno zimo rabljeno, proda L Dogan, Dunajska cesta 17. 25604 Pohištvo malo rabljeno in Flach Singer čevljarski stroj radi Belitve poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 26668 Damskl filz klobuki itepani in drugi, od 80 do 120 Din. Stemberger - Bel, Duanjska cesta 9. 2S892 Kompletno spalnico skoraj novo, is trdega lesa, prodam za 8000 Din. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. Pletilni stroj 8-27 prodam v Mariboru, Vojst-nitka ulica 8. 2577S 10 Pfaffovih strojev prodam radi upe-ljave strojev na električen pogon. -Tvrdka D. Schwab, Ljubljana - Dvorni trg. 25765 Singei Šivalni stroj, nov, za dve. tretjinsko ceno prodam. — Naslov v oglasaem oddelku »Jutra*. 25770 5600 kalorij cele vagone po zelo nizkih cenah ppodafa ZREL Pil! ihlMf Vsakovrstno zlato kupuj« po aajviijib senata Cerne — jnvellr Ljubljana. Woltovi «L S. 88 Srebrne krona EupoJ« tn ulača i Onden, Ljubljana, nova «Uss L dobro t Spalno opravo rabljeno, toda dobro ohranjeno, ii trdega lesa, za eno osebo, kupim. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek Jutra* pod iifro »Dobro ohranjeno 610*. 25610 Jamski les Razpisujemo dobavo 120 m* Jamskega lesa. Ponudbe je vložiti do 20. t. m. Več se izve pri Direkciji državnega rudnika Zabukovca, poŠta Griže. Ss71 Skobelni stroj univerzalni, 400—500 mm, s pppravo za vrtanje ali isto posebej in tračno žago vse uporabno ali zmožno popravila, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Mizarski stroji*. 25567 Stare obleke moška čevlje, pohištvo itd. kupujem. Dopisnica zadostuje, da pridem na dom. A. Drame, Ljubljana, Gallusovo nabrežje St. 29. 25715 Prazne steklenice in zaboje od mineralne vode kupuje »Kraljev vrelec*, Eostrivnica-Podpiat. 24990 Kopalno banjo kupim.— Naslov poslati na oglasni oddelek .Jutra* pod iifro »Banja 302*. 25639 Ročne pletilne stroje JeHtev 10-80 cm Brin«, kupim proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Pletilni stroji*. 2707 Krompirja več vagonov zdravega ta lepega dobavim. Kupci ponudite ceno na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Gorenjski krompir* 25483 Najrečja izbira vil, hiS, posestev, stavbišč in industrij. Provizija samo 1% »Posredovalec*, Sv. Petra cesta 1, Ljubljana. 25757 Hišo v Ljubljani pripravno za vinsko trgovino, kupim. Ponudb« na oglasni oddelek »Jutra* pod liiro »Brez posredovalca*. 25487 Hiša v sredini mesta v Celju — zgrajena leta 1918. — s 4 stanovanji, veliko kletjo in dvori&čem, prikladna za vinsko trgovino, naprodaj pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Pojasnila daje Ivan Inocen-ts, Postojna. 25419 Realitetna pisarna družba s o. z. Sv. Petra c. štev. 18 proda parcele: po 1000 m', center, i Din 150 in ceneje; 15Mm» proti Božal dolini, Din 85; vei po 7Wm> za glavnim kolodvorom, Din 85; S po 1980 m', Bežigrad Din Stavbliča po 60A-880 m« aa Mlrj«, po SO Din tn ceneje; Stavbliča ob Danajski cesti, od 25 Din naprej; Stavbni kompleks, 40M m» pod Tlvolljem, po 28 Din. 85758 Enonadstr. hiša s staroznano gostilno, gosp. poslopjem, ledenico, kovač-nieo, velikim sadnim in ze-lenjadnim vrtom, ob državni eeeti na prometni točki ugodno naprodaj. Pojasnila daje Majzelj, St. Jernej — Dolenjsko. 24878 Hišo z vrtom pol ure oddaljeno od mesta prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 85998 Hišo na Vrhniki pripravno za vsakega obrtnika, na prometnem kraju proda Alojzij Potrebuješ, Vrhnika 101. 85485 Posestvo z gostilno približno 7 oralov, vinograd m sadonoenik, 15 minut od mesta Maribora, ceno prodam. - Naslov v oglasnem oddelku .Jutra*. «774 Hišico ■ 8 sobama, kuhinjo, pritiklinami in ukajadalm vr-tlčam vzamem v najem za vet let, ozir. kupim v trgu ali mesta aa Gorenjskem ali Štajerskem blizu želez, postaje. Ponudbe aa oglas, oddelek Jutra* pod iifro »Vpokojenee brez otrok*. 85568 V na+em Hlev, 2 šupi I podstreijem za seno ter zraven spadajoče stanovale, na OelovSki cesti v takoj oddam. Vjpra-tati: Jos. Vodnika dediče, iana VII, Celovika o. Ljublji it. 42. Malo trgovino v lepem gorenjskem mestu, pripravno aa kako samostojno vpokojenko, šiviljo ali pletiljo, dam v najem. Ponudbe aa oglasai oddelek »Jutra* pod Šifro »L. B.* 85677 Lokal za mešano troovino vzamem v najem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jntra* pod Šifro »Prometni*. 25743 Lokal ulični ali dvoriščni, tudi lahko v prvem nadstropju, v sredini Ljubljane, za uho obrt, iščem za takoj ali po dogovoru. — Ponudbe na: Ivan Kokalj, Bled. Riben-Ska cesta 76. 84704 2 prostora z električno napeljavo, pripravna za kako delavnico ali strojno pletenje, oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 25709 »Posest" Realitetna pisarna družba z o. z. Ljubljana Miklošičeva cesta 4 sprejema prijav« In posreduje pri oddaji stanovanj, trgovskih, obrtnih lokalov za oddajalca brezplačno. Nudi prevzemnikom veliko izbiro stanovanj, sob, trgovskih in obrtnih lokalov, po nizkih pristojbinah. Za od-dajalce najboljša prilika oddaje stanovanj — ker bres vseh stroškov. 195 Stanovanje 8—8 sob, želi privatni uradnik z dvema doraslima otrokoma za takoj ali pozneje. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šitro »Zima*. 256S8 Stanovanje novo adaptirano, suterensko — obstoječe iz 2 velikih aob in kuhinje z elektr. razsvetljavo oddam mirni stranki bres otrok v vili. Dopis« na oglasni oddelek »Jutra* pod .E 24*. 25710 2-sobno stanovanje želi za takoj ali pozneje mlad par brez otrok. Plača tudi naprej ali da posojilo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod .Soliden 9297*. 25681 Za eno leto naprej plačam najemnino za lepo stanovanje, obstoječe iz 2 sob, kuhinje, pritiklin in po možnosti kopalnice. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Mlada sreča*. 25708 Opremljeno stanovanje oddam proti trimesečnemu plačilu naprej. Pojasnila v Rožni dolini, cesta V, St. 7. 25614 Dijaška stanovanja Dva dijaka sprejmem na stanovanje s hrano, event. samo z zajtrkom, poleg realne gimnazije. Elektr. razsveujava. Naslov v oglasnem oddelku Jutra*. 3—4 dijake sprejme boljša rodbina na stanovanje in hrano v Dalmatinovi ulici itev. 10 — pritličje, levo. 25572 1 — 2 dijaka sprejme v popolno oskrbo boljša rodbina. Naslov pove oglasni oddelek »Jntra*. 25736 Dva dijaka sprejmem v lepo, čisto in tračno sobo z elektr. ras-rvetljavo. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 25688 1 — 2 gospodoma ali dijakoma oddam poleg pošte lepo sobo z vso oskrbo. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. Profesor sprejme na brano in stanovanje 1—8 dijaka. Naslov v oglasnem oddelku Jutra*. 25703 las. 3 dijake sprejmem v vso oskrbo. — Lepo, solnčno stanovanj« in vrt. Na lepem kraju Pod Rožnikom Naslov oddelku »Jutra*. V separirano sobo sprejmem 3—i dijake z vso oskrbo, aS gospodične. Naslov pov« oglasni oddsisk »Jutra*. SG74Z STANKO ROZMAN J USTI ROZMAN roj. LAVŠ POROČENA ŠT. VID NAD ŽJUBIJANO 7. SEPTEMBRA 1927. TRŽIČ! Dijakinja želi stanovanje z uporabo klavirja pri nemSki družini. Cenjene ponudbe aa oglasni oddelek »Jutra* pod Šifro »Dijakinja*. 25754 Stanovanje 2-3 sobe, kuhinja, pri-tlkline išče za 1. oktober rodbina brez o rok, najrajše v obližii dolenjskega ko odvora. Dopise na ogl. oddelek pod .Stanovanje 97*. Gospodično sprejmem na hrano v sredini mesta. Naslov v — oddelku Jutra*. Sobo želim blizu glavne pošte. — Cenjene ponudbe na oglasni oddelek Jutra* pod značko »Poseben vhod*. 85780 Sobo s posebnim vhodom in električno razsvetljavo oddam v sredini mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 25700 Prazno sobo tičem za takoj ali pozneje, po možnosti v centru. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Cista 84» 25684 Sobo s separiranim vhodom in elektriko želim. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Brez postrežbe*. 25689 Gospoda kot sostanovalca, ov v oglasnem oddelku Jutra*. 25641 Krasno sobo z dvema posteljama, parke-ti, elektr. lučjo iu posebnim vbodom, evemt. z uporabo klavirja oddam. — lito tam sprejmem višjeSolca ali kako deklico v prav lepo_sobo oskrbo. — ~ in popolni k. 50, d desno. Tabor 25724 Sobo z električno razsvetljavo, v bližini srednje tehnične Sole oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 25710-a Veliko prazno sobo z elektr. razsvetljavo in posebnim vhodom oddam takoj. — Naslov v oglasnem oddelku Jutra*. 25711-a Dve gospodični sprejme uradniška družina na stanovanje in hrano. — Naslov v oglasnem oddelku .Jutra*. 25712-a Gospoda ali dijaka sprejmem na stanovanje po zmerni ceni. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 25574 Malo sobico prazno ali opremljeno takoj oddam na Tržaški cesti 26 (Stan in dom) I. nadstr. 25761 Lepo sobo s hrano oddam solidnim gospodom. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 25769 Lepo sobo oddam takoj 1 ali 2 osebama. Poseben vbod, elektr. razsvetljava. Kobal, Dunajska cesta itev. 17/IU, levo. 25746 Prazno sobo s posebnim vhodom oddam takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 25735 Opremljeno sobo s kopalnico želim v sredini mesta, z ali brez hrane. — Ponndbe aa: Ing. H a h n, poitni predal 250. 25748 Družabnika z vlogo proti visokim ob-restim sprejmem za dobička-nosno podjetje. Event. d. d. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Uspeh 89*. 25695 100 do 500.000 Din iščem proti dobremu obre-stovanju ln amortizaciji. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Amortizacijsko posozQo>. Privatni denar od 20—150.000 Din iščem proti ugodni obrestni meri. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Privatni denar*. 25763 10 do 50.000 Din želim za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Ugodne obreeti 26*. 25764 Kdo posodi za obrt 25—30.000 Din priti mesečnemu odplačilu po 800 do 800 Mn. — V to svrho Eprejmem brezplačno dijaka ali goep. na hrano in stanovanje za vse šolsko leto. — Dopise aa oglasai oddelek Jutra* pod »Posojilo aa obrt*. V7E8 D(/pifi Vera! Pridi v petek. Poljub Mirko 25729 Gospodična želi radi pomanjkanja poznanstva resnega znanja z značajnim gospodom. Dopise na oglasni oddelek »Jntra* pod iifro »Prvč i zadnjič*. 25669 Dama sita življenja, teli prijatelja, da bi ji potom dopisovanja pomagal pozabiti burno preteklost. — Dopdse na oglasni oddelek »Jutra* pod iifro »Manon*. 85667 Dve rožici Vijolica in Trobentica želita znanja z boJjšmi gospodi. Dopis« pod »Primorka* aa oglasni oddelek Jutra*. Ločen trgovec iič« resnega znanj,a s postavno in samostojno damo, v starosti 24—88 let. Resne, neanonimne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod iifro »Dober tovariš*. 25712 Aeroklub Ribnica »Rdeča marela pod lastnim nebom* želi idealne lahko-kril(- pod oglas. »St. 25750*. 25750 Gramofonisti; Vsa popravila vseh vTst gramofonov in drugih različnih godbenih aparatov izvršim strokovnjaiko solidno, ceno in pod jamstvom v svoji Specijalni delavnici za fino mehaniko A. Rasberger LJubljana; Tavčarjeva ul. 5 Iz dežele prinešena popravila izvršim, če je le mogoče še isti dan. Peresa, zobna kolesa in različni posamezni deli vedno v zalogi. 196 Vijolino dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Violina*. 25621 Klavir dobro ohranjen, posodim, event. prodam. Ceaj ponudbe pod »Dober klavir* na oglasai oddelek Jutra* 85553/a Koncertni klavir močnega in zelo lepega glasu (FlSgel) ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 25531 Klavir poučujem po edini pravilni metodi. — Naslov r oglasaem oddelku Jutra*. 25784 Pianino želim proti mesečni najemnini. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 25738 Cello dobro izigran, po nizki ceni naprodaj. Naslov v oglas, oddelku Jntra*. 25680 Klavirji Tovarna ln zaloga klavirjev, prvovrstnih inštrumentov različnih tvrdk, kakor tudi lastnih izdelkov. Poseben oddelek za popravila. OglaSevanj« in popravila za konservatorij m druge inštitute Ugotavlja moja tvrdka — Točna postrežba in zmerne cene — tudi na obroke. Izdelovalec klavirjev R. VVarbinek, Ljubljana Gregorčičeva ulica it 5/1. 25674 Klavir dobro ohranjen, prodam. — Naslov v oglasnem oddelku Jutra*. 25563 Crn pianino dobro ohranjea, kupim takoj. Ponudbe aa ogslasni oddelek Jutra* pod šifro »Dober 60*. 25660 Gramofonske plošče dobro ohranjene, rabljene, kupim. Ponudbe z navedbo cene in vsebine na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Ploiče*. 25702 Klavir poceni naprodaj. Naslov v »glasnem oddelku »Jutra*. 25756 Sivctfi Ptičarje kratkodlake, 6 mesecev stare proda Ing. O. Miklau, Slov. Bistrica. 253S1 2 istrijanska braka čistokrvna, 6—8 mesee«v stara, kupim. Ponudb« na oglasil oddelek Jutra> pod značko »Pravi Iatrijaneo. 25685 Dobermana psico, 6 mesecev staro, čistokrvno, črno, prodam za 150 Din. Ant« Naaut, Men-gei. 25771 Lepe pse nemške ovčarske pasme, 6 tednov stare, e prvovrstnim rodovnikom prodam po 500 Din komad in eno psico za 200 Din. Event. tozadevne dopise je poslati na oddelek finančne kontrole v Kranjski gori. 25749 Trgovcu ki mi stori majhno uslugo, dam 7000 Din nagrade. — Pojasnila daje Blatnik Robert, Trbovlje I, poštno ležeče. 25632 Spalnice Ln jedilnice sprejmem v ko-misijonalno razprodajo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Uspeh 34». 25534 Pozor » 1 ženini in neveste! Žimnlce (matrace), posteljne mreis, železne postelje (zložljive), otomane, dlvane ln tapet-oiške Izdelke nudi najceneje Rudolf Radovan tapetni* Krekov trg štev. 7 — poleg Mestnega doma. Naša deviza je: Vsakemu zasiopniku dali visok zaslužek, najmanje Din 200'- pri parurnem delu. Prodajamo držav, vrednostne papirje in švicarske ure na obroke. Zumbulovič, Ljubljana, Aleksandrova cesta 12 9759 Barvanje las! .Ezelcior - Henne* je najboljša točasna svetovna barva za barvanje las od dr. Dorralne & Cie., Pariz. V 15 minutah lahko vsakdo s lahkoto popolnoma prebarva lase v zaželjeno nijanso. Pogreino barvanje je povsem izključeno. Garantirano naravna barva, ki se ne da razpoznati od naravne in povsem neškodljiva. Garnitura 44 Din. — Dobite jo v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah »Ceatifolia*, kozmetični zavod, Zagreb, Uiea 87. Zahtevaj* br*špia»ae ilutrevaa« prospekt«. J. O. Curwood: 55 rcganjana zcna Roman. * Prišla sta doli k Blacktonovim; Peggy in Pavel, ki sta ogledovala nekakšno garanijo na oknu obednice, češ, kako poganja, sta se ozrla s pritvorjenim in neprirodnim izrazom, kakor da sta pozabila na vse, kar se je bilo zgodilo. A to je trajalo jedva deset sekund. Janine ustnice so vzdrgetale. Aldous je opazil, kako se trudi, da bi utajila dve majhni jamici v kotičkih ust. Tako se je ozrla na Peggy. Blackton ni mogel več prenašati tega položaja in se je široko zasmejal. »Za Boga svetega, Peggy, pojdi že k njej!« se je hohotal. »Ako ne pojdeš, se razletiš!« V naslednjem trenutku sta ležali Jana in Peggy druga drugi v naročju, med tem ko sta si moža stiskala roke. »Vem, vem, kako vama mora biti,« je govoril Blackton, izkušaje pojasniti pravkaršnjo zadrego. »Nama dvema je bilo prav tako, le s to razliko, da sva prišla med dvajset ljudi, namestu v družbo dveh. In lačna tudi nista, vem da ne. Nu, sedimo. Stavim kaj, da ne spravite vase niti grižljaja. Tudi nama dvema je šla ta stvar silno do živega, jeli Peggy?« »In jaz — toliko da se nisem zadušila,« je v zadregi polglasno priznala Peggy, ko so sedli za mizo. »Prav res se mi je zdelo, da imam nekaj v grlu, draga Jana. Kašljala sem, kašljala in kašljala v prisotnosti vseh tistih ljudi, tako da sem si naposled zaželela, da bi umrla na mestu! In čudim se —< »Pa ne da bi tudi jaz začela kašljati?« se je nasmehnila Jana. »Ne, tega pa že ne, Peggy, na mojo vero. In lačna sem kakor volk!« Tako govoreč se je predražestno in pokojno ozrla na Aldousa, ki ji je sedel nasproti za malo okroglo mizo, pogrnjeno za štiri. Ko je obed minil in sta domačina odvela novoporočenca v izbo na sprednji strani hiše, se je takoj videlo, da je Blackton poučen o nekakšni nameri svoje žene, zakaj na njeno odločno znamenje z glavo je pogledal in uro in dejal: »Prav za prav me nič kaj ne preseneča, draga, da sta pozabila, da je jutri nedelja. Midva s Peggy imava navado, da opraviva vse nakupe v soboto zvečer; če vama ni nevšečno, bi prepustila hišo vajini skrbi in bi šla nekoliko v mesto. Delj nego uro ne ostaneva z doma.« Nekaj minut po teh besedah so se vrata zaprla za njima. Aldous je odvel Jano k zofi in je sedel poleg nje. »Niti sam ne bi bil mogel lepše napraviti, dragica!« je vzkliknil. »Ugibal sem, kako naj uredim, da ostanem z vami nekaj minut na samem in vam povem, kar mi je na srcu, preden se drevi spet se-stanem z Mac Donaldom. Bojim se, Jana, da ne boste zadovoljni z menoj. Skoro da ne vem, kako naj začnem —« Ko je videla njegov resni izraz, se je v njenih očeh zazrcalila trenutna neodločnost. »Menda ne mislite s tem, John — da je spet kaj zastran Ouada — in Culver Ranna?« »Kje neki — nič takega ni,« se je zasmejal, kakor da ga zabava nezmiselnost njenega vprašanja. »Old Donald mi je dejal, da sta izginila iz tega kraja. To ni tisto. Vi, Jana, baš vi ste mi na umu — in vprašujem se, kaj boste mislili o meni, ko vam povem... Jana, obvezal sem se staremu Donaldu z moško besedo. V to svojo obljubo sem se vživel. Sklenil sem, da jo izpolnim — zato moram z njim na sever.« Jana si je položila njegovo roko v naročje in jo je stisnila z nežnimi prsti. »Res je, da morate, Johnny. Starega Donalda imam rada.« »Toda odriniti moram — brž,« je dejal. »To je samoumevno,« je pritrdila. »Pošteno je, da ne odlašate predolgo.« »Domenjena sva, da se odpraviva jutri za rana,< je dodal, gledaje v stran. Jana mu neka trenutkov ni odgovorila. Njeni prsti so se izpre-pletli z njegovimi njena mala, topla dlan je trepljala hrapavi hrbet njegove roke. Nato je rekla s tihim, nežnim glasom: »A zakaj mislite, da jaz ne bi bila zadovoljna s tem, dragi moj John? Jaz bom pripravljena.« »Vi!« V njenem pogledu, ki se je globoko in svetlo upiral naravnost v njegove oči, se je zrcalilo oboje, ljubezen in smeh. »Vi dragi, prostodušni John!« se je zasmejala. »Zakaj mi ne rečete odkrito, naj ostanem doma — namestu da hodite okoli tega, .kakor mačka okoli vrele kaše', kakor pravi Peggy Blacktonova? Samo to je, da ne veste, kakšno bojazljivo osebico ste dobili za ženo. Glede tega ste v veliki zmoti. Nu, kaj bi še razlagali in pojasnjevali! Jutri za rana odrinemo — zakaj jaz pojdem z vami.« John Aldous je izprevidel, da se podira ves njegov načrt. »To je nemogoče — povsem nemogoče!« je rekel prestrašeno. »Zakaj povsem?« je vprašala, sklanjaje glavo tako, da so se njeni mehki lasje dotikali njegovega obraza in ust. »Ali ste mar že pozabili, John, kar sva govorila v tisti grozni votlini — kaj da napraviva, ako uideva živa? Da pojdeva za prigodami — ali ne? Saj nisva mrtva — rešila sva se, ostala sva živa. Oh, to bo prekrasna pot! Zakaj ne izprevidite tega, zakaj ne razumete, John? To bo najino svatbeno potovanje!« »To bo dolga, težka odprava,« je dokazoval. »Naporna bo — posebno še za žensko.« Ob začetku šole otroški čeulji poceni. • N? 26-30 7 N®31-35 MARIBOR, Jos. Martinz, Gosposka ul. 15 CELJE, Aleksandrova cesta 1 Specijalna mehanična delavnica < za popravo Vseh pisalnih, računskih, kopirnih in razmnoževalnih strojev in blagajn po konkurenčni ceni. ItUD. BARAGH, Ljubljana, Selenburgova al. 6/1. ueton 29*0 10 dobrih tesarjev sprejme takoj, plača 6 50 do 7 Din gradbeno podjef e ing. JOSIP DEDEK Ljubljana VII, Zibertova ulica št. 7. n n uvečje skladišče £«731 ' cene dvokoles, motorjev, oir.iških vozičkov, šivalnih strojev, vsakovistmh nadomestnih delov, kpneumatike. Po;ebni oddelek za po-'polno popravo, emajliranje in ponik-lanje dvo^oles, otroških vozičkov, -ivalnih strojev itd. — Prodaja na obroke. — Ceniki Iranko. ,TRIBUNA" F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov. UURLJANA. Karlovška cesta št. 4. LEGITIMACIJA (A POSET 1ZLOZBE IN POVRATNO VOŽNJO NA ŽELEZNICI S 50% POPUSTA SAMO DIN 10 — # sf ^ ^ / O ^rs^ J & bO p 50% popusta na 2eiezn