Posamezne številke* Navadne Din 1*—•* ob nedeljah Din 2’—. .TABOR" izhaja vsak dan, razvcn nedelje in praznikov, ob 1&» wri * datumom naslednjega dne ter sUne mesečno po pošti D 18’—, za ino-cemstvo D 26--, dostavljen na dom D lil*—, na izkaznice D 18’—-in sprati po dogovoru, Naroča sc pri upravi *TABORA", MARIBOR, Jurčičeva ulica štev.-4. 'PBlfMa "pipita v * 'vmamammšmmmimaBmaKstmmmBia: Posamezne številke* Navadne Din 1*—», ob nedeljah Din 2*—•» UREDNIŠTVO «e nahaja v Maribora,^ Jurčičeva uf. št. 4* L ned« »tropi«. Telefon intarurb. št. 276^ ^ .nabnja v Jurčičevi ulici št. 4, pritličje, desno. Telo« fo« at. 24. — SHS poštnočekovui račun štev, 11.787, Na oaročiln brez denarja mn m ozira. — Rokopisi se &« vročaj*. Leto: V. Maribor, petek 28. marca 1954. Številka: 72. Konflikt dveh narodnih interesov. Maribor, 27. marca. Novosadski »Doutsohes Volksblatt« in »Oillier Zeitnag« imata nekam čudno zvoxo. V Novem Sadu so smo udrihati po Slovencih, kolikor so komu zljubi, zato !>a mariborski in. celjski Neiuci dirigirajo najstrupenojSe napade v Novi Sad. Cillier Zeitung« potem take redi pi etlska, češ: Dan Neusatzer »Deutsches Volk bla.Lt.: selireibt . . Tako sta sc oba nemška lista razpisala. o mariborskem gledališču, čigar in as lovu dajeta ušesen (»Nationalthea-ter<). Glejte, spet so Slovenci zagrešili 'teža1: greh: niso vprašali — recimo dr. Orosi a ali dr. Kapnika — kakšno ^ ime naj dajo gledališčni Zgodba o mariborskem gledališču se začenja z zgodbo o »Thcntor- in Kasinove.reimi«. Ta je lastni!. poslopja, prostorov, inventarja. 0-snovali so ga Nemci in d tli zastopstvo t"di Slovencem, »doeb bcgreifiichorwei-rc mit Ki i ek si eh t' nuf die geringe . Anžahl dc.r dnmals in Marburg lebenden Slovo-nert; in geripger Anzahl«. Skoraj da. že vidimo blaženo idilo, kako,so se Slovenci in Nemci v Mariboru objemali in kako dobro so je godilo tistemu »pičlemu številu« spričo tevtonske »miroljubnosti* in:: širokosrčinosti« . . Iz tega tedaj, da je bilo nekoč med člani Kasinovereina ne-1' ■' 1": - o Slovencev, izvajajo Nemci danes — ko v Jugoslaviji objokujejo razvaline nekdanjega svojega »Drnuga« čez slovensko zemljo — pravico do kazinskega poslopja in', kajpa, pravico do nemškega gledališča v Mariboru. Po prevratu so so Neuici takoj vživeli, v rgeandorto Vcrhiiltnis -e« ki so dali Kazino na. razpolago za slovenske gledališke predstavo! A propos; ali ni bilo odločilnega. nekaj več, kakor je nanoško Spoznanje, da jp treba računati z novimi razmerami? K j, bratci, bila jo sila, in če ne. bi bilo pritiska, ne bi Nemci niti za las popustili. Saj so bili še do sklepasen-žermrnsko pogodbo prepričani, da bo l or pripadel Nemški Avstriji. Glejte, za nas Jugoslovane je nemško delo za izločitev Maribora in okolice iz takrat že ujedi n j ene in mednarodno priznane države SHS večjega pomena, nego nekaka uvidevnost« gg. Mravlagov, Orosi ov itd., ki je stala natanko v proporci-jonr.lnem razmerju s silo naših bajonetov1. Kazinsko društvo je bilo razpuščeno. Ali juridično pravilno ali no, to je stvar pristojnih oblasti in sodišč. Ne dvomimo, da bi se dalo pravno dokazati, da ni bilo pravilno, ko jo vlada zaplenila schulveroinske šolo v območju Slovenije. Kaj vse se ne da dokazati in podpreti s paragrafi! Toda tu gre zrn nekaj več. Gre za popotno politično, gospodarsko, in narodno izpremembo. In vse to je Neko tesno zvezano, da ne moremo ločiti. V novi državi se tudi paragrafi spreminjajo, dokaz, da so pravne razmere takisto doživele nekak prevrat. In rni Slovenci smo videli v nemških društvih o-stamko tistega sistema, ki so je na Pasi zemlji sesul v razvaline, videli smo polom nemške politike. V tem1 preobratusb bite potrebne razno pravne izpreinembe. Bolj ko so Nemci agitirali za. sosedno državo, bolj smo mi pospeševali odpravo (ega, na kar sp je opirala nemška moč. Tako je tudi kazinsko društvo, ki je med vojno itak zanemarilo svoje delovanje, izginilo s površja. Danes ga hočejo Nemci zopet obuditi. Zakaj? Potrebujejo novih oporišč. Mislijo, da je zdaj ugoden čas, da se pod krinko nekake lojalnosti opomorejo. Videli smo, da je Nemcem celo oblast v ri barskem dr ust- Vlada Pasic—Fribičewlč. Danes 27. tm. popoldne bo podpisan ukaz o imenovanju nove vlade, Sporazum med Pašičem in Pribičevičesm dosežen in bo danes ob 14. uri podpisan, — Pašič pri kralju. BEOGRAD, 27. marcu. Včerajšnja vest, da je g-. Pribičevič odklonil vabilo Pn.šiča na sodelovanje v vladi, se je tekom' včerajšnjega popoldneva izkazala kot neresnična. BEOGRAD, 27. marca. Danes ob 10. uri dopoldne jo g. Pašič sprejel v predsedstvu vlade zastopnike Samojstalnega demokratskega kluba, ga. PribiČoviča in Grhsogouia. Govorilo se je o detajlih sporazuma med radikali in samostalnimJ demokratskim klubom glede sodelovanja in vstopa Pribičcvičeve skupine v vlado. Konferenca je trajala do 'AVI. ure dopoldne. Nato sta se podala Pribičevič in Grisogono v privatno stanovanje g. Pribičeviea, kjer sta se sestala s svojimi prijatelji. G. Pribičevič je pojasnil svoje in na zi ran jo g. Pasica, nakar sc je razpravljalo n posameznih točkah sporazuma. Sporazum z radikali jo bil v principu sprejet in jo bilo sklenjeno, da se ob dveh sestanejo obojestranski zastopniki, da se sporazum protokotira. — Samostalni demokratski klub je poveril to nalogo posl. Popoviču in Wilderju. Po konferenci obojestranskih delegatov se sestane Samostalni demokratski klub k seji. BEOGRAD, 27. marca. Po konferenci, ki jo je imel g. Pušic ob. 10. uri z g. Pri-bičevičem, je šel g- Pašič na dvor in je poročal kralju o pogajanjih z g. Pribi-čevjeem ter mu je predložil sestavo vlade Pašlc-Pribičevič. Danes ob 4. uri popoldne bo prtdpisan ukaz o Imenovanju nove vlade. Samostalni demokratski klub dobi v novi vladi 4 ministrska mesta, in dva državna podtajnika (v ministrstvu za notranje zadeve in za agrarno reformo). Vsi Radičevci morajo izročiti poverilnice. Konferenca šefov opozicije. BEOGRAD, 27. marca. Danes dopoldne so se sestali šefi opozicijonalnili strank k konferenci, rta kateri so razpravljali o položaju, ki je nastal vslcul izstopa Pribičevičeve skupine iz demokratskega kluba. Konstatirali srno, da iatop Pribičevičeve skupine razmerja obeh skupin ni bistveno spremenil. G. Dnvicloviča se je pozvalo, naj razmero V. svoji stranki razčisti, da ne pride več do senzacij. Nato so imeli poslanci Radičevo stranke sestanek, na. katerem je posl. Predavec poročal o konferenci načelnikov strank. Sklenilo 6e je pozvati vse poslance stranke, ki doz/la j niso izročili poverilnic, da to takoj store. Džemijet bo podpiral novo vlado. BEOGRAD, 27. marca. Džemijet se še vedno ni mogel odločiti, ali naj podpira vlado ali pa opozicijski/ blok. To kolebanje, kažejo najbolj izjave nekaterih njegovih poslancev, ki so ši v popolnem' protislovju. Dopoldne jo imel klub sojo in je z S proti G glasovom odklonil vstop v Pašičevo vlado. Ob pol 5. uri popoldne NOVA VLADA ZA REŠITEV EIRVAT-SKO - SRBSKEGA SPORA. ZAGREB, 27. marca. S at rudnik »Novosti« je govoril s predsednikom skupščine Jovanovičem, ki ga. je pooblastil, da naj odločno, demantira vesti, da bo nova vlada vodila protihrvatsko politiko. Z druge strani pa se izve, da bo radikalna stranka izrabila dobo, ko bo skupščina odgodena, za rešitev hrvatsko-srbskega spora in sc bo skušala približati brv at-skirn skupinam. ut.awV2): Oldfieh a Božena; S k u h e r s k y: Vladimir, Lori; K. Š e b o r; Drahom-ira; — Ben-d e. 1: Lejla, BfetLsIav; — K. BI o de k: V studni; — R o z koš n y: S veto jamske prondy. Vse te opere pa je za temnel o Smetanovo mojstersko delo. Pojav opere Prodana nevesta je bil liki orupoj ji. ki iz-premeni mahoma celo sliko okolice. S to oporo je Smetana otvoril novo razvojno pet. ter položil češki glasbi prvi temelji Premijera (v lotih 1863—66 spisane) opere je bila 30. maja 4866 pod vodstvom skladateljevim v Pragi. Prva predstava ni dosegla zaželjenega uspeha; zasluženo pozornost pa je vzbudila povodom' predstave dne 27. oktobra istega lota. V prvih štirih letih .io to delo Smetana tudi v marsičem izpremenil. Ko je šlo za uprizoritev v pariški komični o-pen, ji je skladatelj pridejal v 1. dejanju zbor »Is pivečko je nebesky dar« in v 2. dejanju »Skočna« ter arijo Marenke Ten lasky sen«. V letu 1869 je dodjal ' Polka in furiant- in za predstavo v Peterburgu (.1870) jo nadomestil prozo z reeitativi. V tej obliki sc opera tudi danes še proizvaja. Upliv te opere, kakor tudi drugih Smetanovih dol, na sodobno moderno operno skladbo je bil velik in mogočen, -ui_. Ar,t°n Dvorak se v svojih opernih skladbah ni mogel odtegniti uplivu Dnevna kronika. — Smrtna kosa. 25. trii1, jo umrl v 64. letu svoje starosti po daljšem bolehanju prošt novomeškega kapitelja g. dr, Sebastjan Elbert. — Osebne vesti. Inženjerski iziiit jo položil na visoki tehniški šoli v Pragi g. Fr. Lukman' iz Ormoža. — Val. Komav-li, pisar III. razr. pri kraj. državni borzi dela v Ptuju je premeščen v istem svoj-stvu v Mursko Soboto. — Obmejna knjižnica v Svečini. 7a snujočo se obmejno knjižnico v Svečini je podaril g. Čretnik, fin. preglednik iz Sv. lija, 12 prvovrstnih knjig. Izreka, se mu tem polom iskrena zahvala. Prosijo pa se vsi rodoljubi in narodna, posebno obrambna društva, da po svojih močeh podprejo to kulturno napravo ob skrajni severni meji, bodisi « knjigami ali denarnimi prispevki. Darila se. naj pošiljajo na šolsko vodstvo v Svečini. — Češkoslovaškim1 državljanom. Konzulat Češkoslovaške republiko v Ljubljani poživlja tem potom' vso v Slove ni ji sc nahajajoče češkoslovaške državljane, rojeno leta 1902, 1903 in 1904, da se v najkrajšem času, najpozneje pa d-o 10. aprila 1924 pismenim polom prijavijo tukajšnjemu uradu ter navedejo poleg rojstnih podatkov ter mesta pristojno sti v ČSR tudi natančen’ naslov. Ti podatki so konzulatu potrebni vslcd naborov, ki se bodo vršili v mesecu aprilu Dan nabora bode pravočasno v časopisih objavljen. — Jugcslavtnska izdaja «Prager Pressc«. Znani češkoslovaški ' dnevnik »Pragcr Pressc« izda okoli 15. aprila tl. posebno številko, posvečeno izključno naši kraljevini. Ta izdaja, katera jc že druga te vrsto, bode zopet gotovo vzbudila veliko zanimanje. Ima cilj razpravljati o našem' gospodarskem razvoju in okrepčili odnosa je med kraljevino SHS in Češkoslovaško republiko zlasti na ua-rodno-gospodarskem polju. Poleg lega prinese ta posebna izdaja omenjenega dnevnika več člankov ter razprav o naši kraljevini izpod peresa znanih strokov mjakov. Na pomladanskem! velesejmu v Zagrebu bode imela »Prager Pressc« posebni kiosk, kjer so bode omenjena posebna izdaja razprodajala. Opozarjamo naše kroge na to izdajo ter na ugodnost inseriranja v njej. — Kraški župani pri Mussoliniju. Mussolini je dne 24. tiri. sprejel večje število slovenskih županov pod vodstvom tržaškega župana Pitacco. Zupani so podali Mussoliniju udanostno izjavo in zatrdilo, da mu popolnoma zaupajo tamtmmrm -r.-j« um m mi— »nn um —m«> in—jann——————— Smetanovo glasbe. Nadaljevalna raz-l vsled svojih sekvenc. Prvo dejanje se vojna smernica vodi do L. Janačekove končuje s pristno češko polko ž zborom, opera »Jenula , ki jo v današnji češki y drugem de jan ju je osotbito operni skladbi najizrazitejša in najino- ples (furiant), ki sc odlikuje s svojo pri-gočnejša prikazen. Duh češko glasbe, ki strio češko ritmiko; nastop jecljajočega je bil doslej zatiran, se je vzbudil k no- in slaboumnega Vaška jo poln' humorja, v emu življenju. Dokazalo se je, da je A-dur duet (Vašek-Marinka) s srednjim) mogoče na podlagi narodne pesmi in na- stavkom v f-duru vsebuje mehko molo-rodne glasbe ustvarjati tudi velike obli- diko, istotako duet Kecel-Janko s svojimi ke, kakor je (o opera in simfonija. d-dur srednjimi stavkom (Kdor ima de- Prodana nevesta, v kateri je iakore- kle), kakor tudi g-dur stavek (Znam jed-koč izraženo vse, kar navdaja češko du-l nu holku). Ne pozabiti je še c-dur arijo šo, si je priborila pot v tujino, akorav- Janka ter finale, h katerega so no vsled prevedbe v druge jezike mno- teme za overturo. go izgubi na svoji originalnosti. Duh V tretjem dejanju so nahajajo* arija glasbe je namreč tako tesno spojen s po- jecljajočega Vaška, napolnjena s prist-sebnostjo češkega jezika, da se to ne mo- mim humorjem. Nastop in’ ples komedi-re brez škode nadomestiti z drugim je- jan tov. Duet Principal-Esmcralda zikom in če jo ta tudi soroden in če je predvsem' znan prestava še. tako vzorna. To jc tudi uzrok, zakaj »Dalibor« v tujini ni dosc-f Smrtna kosa. V Celju je umrla ga. Uršula Rehar, dolgoletna, prodajalka sadja na Glavnem' trgu.-Naj v miru počiva! Imenovanje v cenilno komisijo. Za politični okraj Celje (okolica) je imenoval delegat min. financ za člane cenilne komisije: Ivana Habjana, mesarja in gostilničarja v Šmarju pri Jelšah1, Jakoba Klenovšeka, strojnika v Trbovljah. Dominika Bcznšeka star. v Frankolovem1 in K. Elsbaeherja, trgovca v Laškem; za namestnike: Fr. Oseta, trgovca na Vranskem', Konrada. GoJo -.- men, stavbenika v Gaborjih in Ant, Fazarin-ca. posestnika na Ostrožnem. Občni zbor Olepševalnega in tujsko« prometnega, društva v Celju se vrši V soboto, dne 5. aprila 4924 ob ‘20. uri v rudeči sobi Nar. doma v Celju z običajnim' dnevnim redom1. Celjsko mestno gledališče. V torek, dirio 25. tiri. se jo vprizorila sedmič in' zadnjič opereta »Mamzellc Nitouche«. Gledališče jc bilo zopet razprodano. Prva opereta v Celju, bi so jo igrali domači igralci, je dosegla lep moralni in gmotni uspeh1. V soboto, dno 29. Im. popoldne sc vprizori kot šolska: predstava! «Vzgo;iitelj! Banovec:*, pripravlja se nadalje Schillerjeva drama »Kovarstvo in ljubezen1«. Živinski sejem- v Tcharjih, ki sc je vršil te dni, je bil jako dobro obiskan. Prignalo sc je tudi izredno veliko živine. Kupčija je bila živahna, cena za kg žive teže po 42.50-43 Din. Pri kravah iri slabši kvaliteti so bile cene veliko nižje. Splošno se je opazilo, da. so cene precej padle, Kedaj bo občutilo to občinstvo tudi v mesnicah? vzete ter iri zelo kočljiv sekstet (Rezniysli »i ma Mafenko), kakor tudi duet Janko-Marinka s svojim mojstrskim! slikanjem različnega duševnega razpoloženja obeh ljubečih in1 sklepni ansambl-stavek (finale). Učinkujoč libreto je spisal Karl Sa-biny. Razvoj dejanja Pa je v kratkem’ sledeči: P r vo d e j a n j e. Kmet Miha. ima sinova Janka in Vaška. Marinka ljubi je zbor scljakov,! pridnega, pa ubogega Janka, ki je do- gel zaželjenega uspehu V muzikalnem oziru je omeniti sledeče: Uvod tvarjn mojstersko zložena o-vertura, ki zahteva izvrsten orkester. — Glavni tema je fugato.vki je napolnjen z uprav divnim1 in slastnim h imorjem; figuracijani v godalih tvarja nasprotju srednji stavek s svojimi lesenimi piha V prve. m <1 o j a -n j u v katerega uvaja pristni kmečki leina.l spol iz tujine domov, ne da bi vedel da katerega proizvajajo klarineti in h ka- .io MiJiov sin. KecaL hoče posredovati, terornu igra fagot kontra-tema. Arija da pride do zakona med Marinko in bo-Marinke se odlikuje s prisrčno melodi- gntirri, a bedastim' VaškonT, kakor sta to ko. Dvospev Janko-Marinka s svojim že dogovorila oiba. očeta izrazitim ritmom in motivom ljubezni v Drugo dejanje. Marinka se se-b-Kiarinetah (v sekstah). Nastop nicše- .stane z njej namenjenim Vaškom, kate tar.;u Keclja, s svojim izrazitim humor- roniu pa izbije \7. glave misel, postati' jem. V harmonskem oziru je volezani- njeni mož. Medtem sklone tudi Kecal •miv tercet, s svojimi zadržki in proha- Jankom, o katerem pa ne ve nič ndtan-j a In mn aotaun. Mikavcpj jo kvarteti čucgii. .Ooklo^oivtia prudot-isvojo ' Mariborske vesti. Paribor. 27. marca 1924 mi Ljubljanska sodlia o naši »Glasbeni Matici«. »Slovenski Narod« je prinesel v včerajšnji številki, kritiko o koncertu naše Glasbeno Matice v Ljubljani iz peresa g. skladatelja Adamiča. Med dru gim pravi: »Naš iiajmlajši pevski zbor ni izzval prizanesljivosti, temveč na mah vzbudil začudenje, nato s im šlo vanje in končno občudovanje Moški zbor mariborske Matice je izmed vseh »borov, kar sem jih slišal v Jugoslaviji najpopolncjši. V Sloveniji pa prav gotovo Mari borci nimajo para. Ta moški 1 zbor je temelj mešanemu zboru, ki se je porodil iz njega. Čutiš, da je pevovodje-va ljubezen in glavna skrb v moškem zboru, kar mi je lahko umljivo, ako pomislim, da je dokaj mobilnejši kot mešani, in zaradi tega zlasti ob naši severni ime-ji vsak hip zleti zdaj sem1, zdaj tja delat tu kulturno, tani izrazito macijo-nalno delo... Vsi glasovi so tako srečno ubrani tako v barvi kot enakomerni sili da skoro ne najdeš, zlasti v pianih,inika-kih peg. Tenoristi odlični, gdsto sejani basi zvene polno, samozavestno, kom pakt no. Ni kakega kričanja, čisto petje! Lirična mehkoba in milina je značilna lastnost tega zbora. Pa tudi vesela raz posajen ost mu gre od srca... Višek programa, moškega zbora so bile narodne pesmi in v prvi vrsti, kar je zlasti pripombe vredno, srbska in hrvatska, to rej Konjovičcva »Pod pendžeri« s slad ki m tenorskim samospevom g- Živka m razposajeno vesela Spoljarjeva »Maleja,-. Mešani zbor ima sveže, prijetne, da si ne zelo silne ženske glasove, ki obvladujejo višino neprisiljeno, igrajo, pa so sočni in zdravi tudi v nižini. Program Mariboreev je bil njihovi zborovi mladosti primeren, deloma je kazal precejšnjo korajžo. Pomisliti moramo, da pri sc Sstavi programa mora priti v poštev tudi glasbena naobraženost publike. Prebivalstvo, kateremu ‘Mariborci dele glasbeno hrano, ne bi moglo prebaviti, ako bi ‘ »la. preko njihovih potreb. Modro tedaj postopajo, afco so pričeli graditi hišo pri tleh in ne pri strehi. Do tja pa gotovo 'pridejo, porok zato nam je temperamenten, temeljito naobraženi. z jekleni-Imi živci in neomajno voljo obdarjeni pevovodja g. Topič in njih. rojeni orga nizator, glasbeni entuziast, vedno žilavi, zdravi predsednik g. Arnuš.« m Zanimiva prireditev (Zgodovlnsko-jria.sbmia Beseda). Nekaj čisto posebnega prirodi »Zgodovinsko društvo« po prizadevanju g. IT. Druzoviča dne 4. aprila ob osmi uri zvečer v slavnostni dvorani tukajšnjega moškega učiteljišča. Pono- Mihovemu sinu za 300 gl. Samoumevno misli pri tem Kccal na slaboumnega Vaška, kajti ni mu znano, da bi imel Miha še drugega sina. * Tretje dejanje, Vašek ljubi Esmeraldo, hčerko komedijanta in noče ničesar .slišati o Marinki. Marinka dobi •Tanka, o katerem je dokazano, da je Mihov sin. Kecelja Pa vse zasmehuje, da se je dal speljati na led. Kazen Prodane neveste je Smetana Se spisal dve veliki operi; «Dalibor» in <;Libuša», ter opere: . «Branibofi v Čc-ehach-, «Dve vdovy», «Hubička», «-Ta-jemstvL in "•Čertova stčna,». Na slovenskem odru, in sicer v Ljubljani, so so od teh doslej proizvajale: «Poljub», («Hu-bieka»), in «Tajnost» (Tajem-stvi). Od orkestralnih del .je omeniti zlasti znamenit ciklus «Ma vlast», od ko-morno-godbenih pa kvartet «Z meho života) in trio'-g-mol. Poleg tega je Smetana še zapustil klavirske in pevske «kl acllm. Bedrieh Smetana je rojen 2. marca 1824 v LitomiSlju. Šolal se je na konzer-Vatoriju v Pragi ter je bil šest let ravnatelj filhnrmonske družbe v Goetebur-Ku na Švedskem. Leta, 1866 je prevzel hiesto kapelnika na Narodnem gledališču v Pragi1, katero službo pa je 1. 1874 moral odložiti radi, bolehanja na živcih ter čedalje v večji meri so javljajoče i gluhote. Napadi nasprotnikov so uplini na njegovo zdravje tako. da so mu 4e zmračil duh in je umrl v praški umobolnici 12. maja 1884. ; Smetana je v glasbeni zgodovini ena I®tQčd najznačilnejših prikazni. vila se bo staročastita »Beseda«, kakor so jo naši narodni prvoboritelji prirejali v mariborski Čitalnici pred več ko 50 leti. »Besede« s svojim petjem in predavanji so bile v Mariboru skoraj edini ogenj, pri katerem se je ogrevala, narodna zavest. Program1 te zanimive prireditve objavimo jutri. m Slikarska šola »Kluba svobodnih«. Vse interesente obveščamo, da je rok za vpisovanje v slikarsko šolo »Kluba svo bo dni h« podaljšan do konca t. m. Vse tozadevne informacije daje g. prof,' Cotič, Majstrova‘ul. 17 (II. nadstropje) ali pa drž. realka. m Ljudska univerza. V pondeljek 31. marca predava g. Božidar Borko o Wdlsomu. Začetek točno ob pol 20. uri (mala kazinska dvorana). m Tečaj za moderno krojenje v Mariboru. Prejeli smo: Smo že daleč v povojni dobi in še imamo rešiti nešteto živ-Ijenskih vprašanj, ki naj bori o .v prid nam in potomcem. Glavni vprašanji sta prehrana in dostojno, stanu primerno oblačenje. Kar sc tiče prvega, smo že .vsaj v naši domovini izven vsake skrbi, ni pa tako pri drugem vprašanju, ker smo večinoma navezani na inozemsko blago, katero je pa tako drago, da si ga morejo posebno srednji sloji le v skrajnem slučaju omisliti. Ker že vsak. cm blaga stane več dinarjev, posvečajo modemi kro-jilni strokovnjaki posebno pažnjo temu, da. s čim maunj blaga ustvarijo obleko, ne da bi trpeli pri tem moda, dober okus itd. Priučiti se temu načinu krojenja ni težavno, pač pa važno in ga je le priporočati gospem in gospodom strokovnjakom, kakor tudi nestrokovnjakom. Zato je pozdravljati, da se je tudi v našem mestu ©tvoril tak tečaj o znanju Sledenja z blagom. Tečaj obiskuje 40 dam in 12 krojačev. Vrši sc v: zadnji sobani restavracije Orovič, Vetrinjska ulica, (kjer se tudi dnevno vpisuje) in vodi ga g. Srečko Potočnik, od min. za trg. in obrt konc. strokovni učitelj krojenja za splošno krojaštvo, kateri si je pridobil svoje strokovno znanje v Švici, Danski, Nemčiji, Avstriji itd. Uspešnost tega tečaja dokazuje dejstvo, da več dam po nekoliko dneh učenja že samostojno kroji. To je najboljši dokaz in jamstvo vsem, ki sc za moderno krojenje zanimajo. m Društvo stanovanjskih najemnikov in podnajemnikov je na svojem javnem shodu v Mariboru 23. marca tl. ugotovilo, da bi ukinitev zakona o zaščiti stanovanjskih najemnikov imela za posledico katastrofalne družinske tragedije, ki bi o grožale notranji mir v državi. Zato zahteva omenjeno društvo: 1. da se zakon o zaščiti stanovanjskih najemnikov, podaljša do konca leta 1927: 2. da med tem časom stavi država vsa mogoča sredstva na razpolago, da se zgradijo stanovanja za državne uslužbence vseh kategorij;, 3. da sc v celoti sprejme resolucija, ki jo je predložil kongres organizacij stanovanjskih najemnikov in podnajemnikov v Zagrebu, dinc 8. in 9. decembra 1923. 4. da velja zakon o zaščiti najemnikov tudi za podnajemnike; 5. da država izdatno podpira tukajšnjo stavbeno zadrugo »Moj-mir«. — Shod je Tiskalo krog 600 ljudi. m Pn. interesentom priučitve modernega krojenja. Z ozirom na splošno zanimanje za priučitev modernega krojenja čutim za potrebno teni potom cenj, interesentom in interesentinjam modernega krojenja vljudno javiti, da se vpisovanje za TI. prikrojovalui tečaj I. ljub. učnega zavoda za moderno krojenje prične dne 28. trn. v zadnji dvorani restavraci je Orovič, Vetrinjska ulica, od 9.—12. in od 14.-19. ure. Ob nedeljah isto. Prospekti zastonj. m Velika kavarna. V petek 28. trn. se vrši v veliki kavarni elitni koncert s sodelovanjem harf. m' Kavarna mestni park. Vsak večer svira ciganski trio. Operni pevec gosp. •Tare .ie bil v nedeljo bolan, zato nastopi clan-o^ v četrtek in Se par dni med pav-zo. Ciril-Metodova ulica je električno razsvetljena. . m 'n tatvina. V dvojno zaklen- jeni knrnik barona Twickla v Krčevini so v noči od srede na četrtek vlomili ne-zriarni tatovi in odnesli 20 krasnih in dragocenih kokoši starost a. j o rsk o rdeče pasme. Eno kokoš so lopovi zadavljeno pozabili. Sled — po raztresenem1 periu —— vodi po cesti med starim in novim mest-. nim1 vrtom v mesto. Kdor bi zločince iz' "Tedih dobi nagrado 300 din. Seja občinskega sveta mariborskega Vprašanje brezposelnosti. Obdaeenia iz-ventnariborskega piva, da se dobo sred stva za prehrano brezposelnih v ljudsk kuhinji. — Zaradi ženskega učiteljišča sc bo občina naprej pravdala. — Afera pa tra Gabrijela Planinška. — Sprejemi občinsko zvezo. Maribor, 26. marca. V začetku seje se je župan Grčar spo minjal smrti odličnih Jugoslovanov, Vilj Birk še ga in Ivana Šubica, katerima so občinski svetovalci zaklicali trikrat »Sla va!« Nato je poročal župan o ,vedno akut nejši brezposelnosti v Mariboru. SocijU' teti so vložili predlog, da se naj obdavči izvenmariborsko pivo in izkupiček, da se clvjgne s tem produkcija pivovarne Gotz in zmanjša nadaljni odpust delavcev, Skupiček obdavčenja tujega piva naj se nameni za prehrano brezposelnih v ljud siki kuhinji. Svetnik Roglič nasvetuje, da naj sc ta predlog odstopi odseku v studi ker bi se s prijemom neupravičenega obdavčenja zaščitila nemška Gotzova pivovarna naipraim jugoslovanski Delniški pivovarni. Nato se je vnela debata o nacl jonalizaciji pivovarne, v katero je pose gel tudi župan, češ, ua je kapital .vse, sa mo nacijonaleo ni. Zadeva se je z 18 pro 'ti 15 glasovom izročila pristojnemu odse fcu. (Sledil je prepir med socijalisti in narodnimi socijalisti o tem, kdo bolj ljubi delavec.) Druga točka dnevnega reda je bilo poročilo župana glede odločitve stola sedmorico v Zagrebu zastran tožbo m a riberske občine z državnim erarjem zaradi izpraznitve prostorov, ki jih ima dr žavno žensko učiteljišče. Referat o tein je župan odstopil dr. Leskovarju, ki jo občino tudi v pravdi zastopal, in predlagal, da naj gre stvar še enkrat pred najvišjo instanco. Dr. Mulej je izvajal, da ie minister Pribičevič svoje dni učiteljišče »vposfavil«, da sc .ic nemško žensko učiteljišče nadaljevalo, vsled česar bo občina pravdo zopet izgubila. Pravda traj; že dve leti. Predlog, da se pravda nada ljujc, jc bil sprejet. Zatem je župan prečital interpelacijo socialističnega kluba glede surovega na stopa patra Gabrijela Planinška napram učencem. Klerikalni obč. svetniki so dvignili silen lir up, češ, da ta stvar ne spada pred občinsko sejo, ampak pred šolski svet. Socijalisti so ugovarjali, češ da mestni šolski svet več ne funkerjonira. Nastal je splošen nered.. Klerikalci so sc oblekli in mislili oditi. Kouečno sc je županu posrečilo, da je z zv-omenjem oglušil kričanje in da so se klerikalci vrnili na svoja mesta. Seja sc jc nadaljevala poročili odsekov o sprejemih v občinsko zvezo in z razpravljanjem o pritožbah glede previsokih denarnih glob od strani občine. perne cene. In sicer bodo veljale navadne operne cene za ab. A pri drugi predstavi, za ab. B pri tretji predstavi, in za ab. C, D, in E pri četrti predstavi. Narodno gledališče. REPERTOIRE: Četrtek, 27. marca »Hanice pot v nebesa«, Ab. B. Petek, 28. marca zaprto. Sobota, 29. marca, »Prodana nevesta«. Slavnostna predstava. (Gostovanje g. Križaja iz Zagreba.) Proslava Smetanove stoletnice. V soboto 29. marca se proslavi 100-letnica Smetanovega rojstva z njegovo najpopularnejšo in najpriljubljenejšo opero »Prodana nevesta«. Pri tej priliki bo gostoval v vlogi Kecal a g. Križaj, član zagrebške opere. G. Križaj slove kot eden najboljših jugoslovanskih Kecalov. Odličen zagrebški gost. V soboto 29. tun. gostuje v vlogi »Kecala« v, »Prodani nevesti« g. Križaj. Član narodnega gledališča v Zagrebu. O. Križaj slovi kot eden najboljših jugoslovanskih Kecalov. Abonentom. Ker sc je za ab. vprizo-rila pri nas »Prodana nevesta« že predlansko tu lansko sezono, se bo to pot vprizorila samo. štirikrat in sicer vedno za izv. ab. Prva predstava, v soboto dne 29. tm. bo kot slavnostna predstava. Za vse štiri predstave veljajo zvišane operne cene. Abonentom pa sc dovoli sledeča možnost popusta. Ako rezervirajo abonenti do vštevši petka 28. tm. vstopnice za »1 roda-no nevesto« pri gled. blasrnini .(telefon 382), veliajo za njih navadne o- Sokolstvo. o Sokolsko društvo v Studencih naznanja, da sc jc našel po maškeradi dne 4. marca tl. pred Sokolskim domom ženski prstan, katerega je zgubila bržkone kaka .posetnica prireditve. Ker se še do danes ni nihče zglasil, sc poživlja tem potom izgubitclja. da se javi pri zgornjem društvu ozir. na pošti y Studencih pri pismonoši g. Frasu. Objave. § Društvo hišnih posestnikov za Studence in okolico priredi v nedeljo dne 30. marca 1924 svoj letni občni zbor ob 2. uri popoldne v gostilni Uran v Studencih z navadnim dnevnim redom. K udeležbi se vabi vse hišne posestnike in hišne u-pravitolje, kateri so člani društva ali ki želijo kot člani pristopiti. Turistlka in šport. : Nogometni odsek ISŠK Maribor sklicuje vse člane odseka 7.11 petek 28. tm. ob 20. uri (8. uri) v zadnji sobi hotela »Pri zamorcu« na, sestanek. Tajnik. OASPD izleti v nedeljo, 30. marca k Ruški koči. Pot je izvožena, vsled česar krplji niso potrebni. Odpeljemo s© ob 5.05 zjutraj d« Ruš. Rosika koča oskrbovana. Ljubitelji spomladansko-ziniefce narave vabljeni in dobrodošli. S tem izletom! otvori se letošnja izletna doba, ki se bo raztezala v glavnem na Kozjak in Pohorje. — Odsek (Krekovab) ima še nekaj planinskih znakov na razpolago. i ah., : Mednarodni šahovski turnir v Novr-yorku. Šesto kolo: Capablanca porazi Tarta,ko\verja, Aljehin Janowskoga, Reti .Talesu, partiji M aroezy-Marshall in dr. Lasker-Bogoljubov prekinjeni. Stanje po 6 kolu: Bogoljubov in Tartakower 3Vi, Capablanca, Aljehin in1 Reti 3, dr. Emam, Lasker 2 (+ 1), Janowski 2 (+ 1), .Tates 2, Maroezy in Marshall 1 'A. Gospodarstvo. g Novosadska blagovna borza diie 25. marca.: pšenica baška 322—330, turščiea baška 237.5 242, moka. »Os« 515—525, »0« 510—518, »2« 450—456, »5« 390—396, »7« 240 —280, fižol baški 725—730. Obrtniško zborovanje Ptuju. P, tm j, 23. marca 191M. Danes «e je tukaj vršilo' od »Zveze južno-štajerskih obrtnih zadrug v Celju« oklicano obrtniško zborovanje, ki .ie poteklo nad vse pričakovanje lepo. Dogodek je ceniti tem; višje, ker je to bilo prvo zborovanje slovenskega obrtništva v našenr mestu, kjer se je stari nemški duh baš med obrtništvo tako zajedel, kakor nikjer drugje. Nemškut.ar-stvo, katero tvori še danes veliko večino med obrtništvom bivšega Ornigovega pešalika, so je do danes čutilo še vsega-mogoeno v mnenju, da se brez njega ali1 proti njemu v Ptuju ne more delati. Sijajni potek zborovanja, kateremu so nemški in nemeurski obrtniki napovedali izvrstno organiziran’ bojkot, bode marsikaterega zaslepljenca dovedel do prepričanja, da je tudi pri nos odklenkalo tistemu umetnemu nemštvu, ki ga je zloglasni »Štajerc« pod bivšim avstrijskim režimom vzgojil v tako veliki meri. Navdušeno so pridružuje ves slovenski Ptuj lepi in umestni izjavi, ki jo je izrekel zastopnik obrtne oblasti ®a, naslov zadružne zveze kot zahvalo za prireditev shoda 7. želj«, da bi shod blagodejno vplival na obrtniški pokret in tudi v ptujskem okraju dvignil stanovsko zavest in veselje do živahnejšega dela za blagor stanu, naroda in države. Dvorana Narodnega doma je hila ob napovedani uri nabito polna. Došlo je obrtništvo iz celjskega, ljutomerskega, mariborskega in slovenjegraškega okraja: posebno mnogoštevilno pa so se zbrali slovenski obrtniki iz mesta Ptuja in' širšega ptujskega okraja. Nemški obrtniki so popolnoma izostali in so niti ni-(so sramovali očitno agitirati proti strogo stanovski prireditvi. Prav- je tako; smo saj iboije videli, kdo je paš in kdo ni naš; prostora za več zborovalcev pa itak ni 'bilo. Videli smo v svoji sredini 7x1 pel, 'našo znano obrtniške prvohorite-3.io Rebeka, Zadravca, Novaka, Volka i. dr. (Ja st n o je bilo zastopano Slovensko obrtno društvo v Mariboru s predsedni-Ekom’ g. Dž anion jo. V zastopstvu velikega župana je shodu prisostvoval okrajni glavar ptujski g. dr. Pirkmajer, za finančno delegacijo predstojnik davčne okrajne oblasti davčni svetnik g. Penne, za zadružno nadzo niištvo komisar g. Založnik, za okrajni zaslon ptujski vladni komisar g. Brenčič, za Zvezo gostilničarskih zadrug v Celju načelnik g. Božič. Lepo število znanih narodnih bor-fcev iz Ptuja in bližnje okolice se je udeležilo Slioda, katerega je vodil zvezni načelnik g. Rebek. Več neudeleženih brtnih organizacij je zbor pozdravilo pismeno ali brzojavno. Prvi poročevalec davčni nadupravi-telj v pok. g. Otruar Meglič iz Maribora je razpravljat o predmetu »davčna bremena in. obrtništvo«. Našteval in obrazložil jo vse važnejše davke, ki bremenijo na obrtništvu, pridobnino, poslov-no-prometni davek, dohodarino, invalidski davek, majnmrino, omenjal pri vsaki vrsti davka najznačilnejše krutosti in pokazal pota, kako bi bilo mogoče največje krivico odstraniti. Dobro je učinkoval njegov poziv, naj se obrtništvo v večji meri kakor doslej zaveda svoje pravice pri volitvah v davčne cenilne komisije. Izvajanja so bila skoz in skoz strokovnjaška; predavatelj je ta sani na sobi težaven in nepopularen razpravni predmet obdela' v tako poljudni in pregledni obliki, da mo je mogel z razumevanjem' slediti tudi najpriprostojši rokodelec, in so mu zborovalci izrazili svojo zahvalo z.živahnim' aplavzom1. • Sledeči poročevalec g. Jakob Vpis:, obrtnik iz Šoštanja, je govoril o »kreditu malega obrtnika«, orisal' velike težkoče, s katerimi se ima boriti obrtništvo radi pomanjkanja denarnih sredstev, grajal •naravnost neon Ven o malomarnost vlade n apr aru domačim! produktivnim stanovom' in’ na1 dobrem' prirtieru iz domačega kraja pokazal najizdatnejši način Jv tretji točki »delavsko zavarovanje« je predaval tajnik Trgovske in obrtniške, zbornico g. dr. Ivan Pless iz Ljubljane. Razvil je liištorfjat razvoja soei-jalne zakonodaje in pregledno obrazložil današnji ustroj delavske bolniške in nezgodne zavarovalnice. Na podlagi avtentičnih številčnih podatkov je navedel višino letnih dohodkov zavarovalnice in 7. zavarovalnimi prispevki povzročenega zvišanja produkcijskih stroškov, povil arjal glavne hibe sedanjega zavarovalnega sistema, posebno mnogo previsoke režijske izdatke ljubljanskega okrožnega urada ter nujno potrebo temeljitega razčiščen ja in reorganizacije. Poročilo je bilo izvanredno zanimivo in temeljil o. Končno je govoril g. Ivan Rebek iz Celja k predmetu »delovni čas«. Po primerjanju naše valute hi produkcije z ono drugih držav, slikanju delovnih razmer v,Rusiji, Švici, Nemčiji in Ameriki je prišel do zaključka, da je lok za o-zdravljen.ie našega narodnega gospodarstva, za odpravo draginje In' zboljšanje materi jel noga položaja naših delov-5 nih slojev iskati edino v svobodi dela ali saj znatnemu podaljšanju delovnega Njiva v Radvanju takoj im pro , časa. Tudi to zanimivo poročilo bo ob-, daj._Vprašati Kaubo, Zcrkovci' javljeno v obrtniškem, stanovskem glasilu. ! PohSitw© lastnih izdelkov za spalne in jedilne sobe najceneje v zalegi Sercei in drug. Vetrinjska ul. 2. 103 Lckol s stanovanjem se takoj odda. Ponudbe pod ,.st 659“ na upravo lista. 650 3—1 Soba s kopalnico, elektriko v bližini kolodvora in parka se išče. Pomidho na oglasni za,-j vod Sušnik, Gosposka ul. 26.1 658 i Z? Posestvo, 38 oralov .zemlje,: 1/ sadonob.jiki, jjozd, travniki, j stanovanjska j.iiša ia gospo-, sije z obraza vsake gospodinje, dansko poslopje s:e rad, hokz- ko vidi s „ e s. „ 0 . b *, () per},0 Z lahkoto in malo denarja doseže to, ako kupuje vedno le ,i© fcaSarega se >> ^ fr MSELJE M ZAMY0Lje ti O m takoi proda. Vprašati pri Milerju, Boč, Selnica ob Dravi. 667 2—1 Šivalni Stroj, kulrnitka kredenca, omare, mize, stolice, postelje kompletne na prodaj. b^adstr!:ievmlov9k' •• -*6M i W . V S št Dva kočija, ena nova, ena sta ia na prodaj. Naslov v udi a i j vi. 663 2—1 ! št. 1. 651 2-2 2% odbitka dobi vsak držav-1; ni in magistratih uradnik ali na- j tneSftcniv, ki se bode posluž-*-: val od 1. aprila pri špecerijski tvrdki A. i\ vmulcst nasl. j Anion Požar, Gos ioska ul. I. • Vpi-.uje se vsaki dan poslrcž- j ha na dom. 6.62 5—1 ! Debata je bila zelo stvarna in je dokazovala, kako pazno so sledili zborovalci posameznim referatom. Udeležili so so debate gg. Božič, Brenčič, dr. Brumen, ČuČek, Džamonja, Kumorc, Novak Sagadin, Volk, Zadravec in drugi. Soglasno so bile sprejete resolucije, katero objavimo v eni prihodnjih številk našega lista. Splošnemu obrtniškemu! zborovanju je sledila, ob 2. uri popoldne ustanovitev i Obrtnega društva v Ptuju. Sprejela so se društvena pravila, ki jih predloži o-blasti v potrditev pripravljalni odbor z g. Josipom Berlič na čelu. Društvu je takoj prislonilo nad 40 članov. Ustanovitev te prepotrebne organizacije s posebnim zadoščenjem pozdravlja vsa poštena javnost, ker jelš društvom' vendar enkrat ustvarjen forum, pred katerim bo slovenski pri vredni k v Ptuju mogel z uspehom iskali zaslombe in zaščite. Danes je za slovenski Ptuj storjen velik korak — nanrej. Tega se veselimo obrtniške samopomoči. Ta zelo poučen i vsi. To je tudi prirediteljem shoda najin! stvaren referat se objavi v obrtni-j lepše zadostilo za njihov trud in stro-škeui stanovskem' glasilu. f ške. 23. — Petek — Ellioi lomer; s sodelovalnem umetnikov na harfo bratov ' MOSTLER z novim sporedom Vstcp prost iamenja se lepo Umovanje (■i sob, kuhinja.'kopalnica in predsoba ter ostale pritikline) v sredini moda tik Glavnega, trga za v, a j enako veliko v bližini parka, z vsaj nekaj vrta. Ponudbe ' pod ..Zamrrri na upravo „Tabora". ... 10—0 III lil lil II 366 2—1 F za industrij: ko in obrtne svrhe od bija na vagone 615 po najnižjih canah drobno j>—2 Mariborska mestna plinoma, ..... ..J ZASTOPNIKA r.n Pia; in ©lioSEco išče dobro vpeljana zavarovalnica. Ponudbo na u-pravništvo lista pod ,Zastopnik št. 4.“. 661 3—1 S1K» ZAHVALA. Za prisrčne izraze sočutja ob britki i " ubi našega neporabljenega soproga, očeta, strica i, t. d. gospoda Alojzija Seraeca podpolkovnika v pokoju i. t. d. izrekamo vsem, ki so počastili -n,egov ...nin s :,;e-vilnim spremstvom na zadnji poti, vsem darovalcem vencev m gospodu govorniku, zastopnikom raznih korporacij in predvsem za ginljive zalostioke, ■ voio najiskrenejso zahvalo. 160 Taltijoči ostali. kmsik D. S. Merežkovski: Julijan Odpadnik. (Dalje.) (74) — Gospodar, vse jc v redu, toda pripetila se je nesreča: knjige so zgorele . . Carjev; obraz se je zmračil. V tem trenutku so v. gruči bolnikov zavpili: — čudež, čudež! Hromi vstaja! 'Julijan se je obrnil in opazil visokega moža, ki je v 'blaznem veselju razkrili! k njemu roke in z otroško veno v očeh vstajal s strohnete slame, ki mu je služila kot ležišče. — Verujem, verujem. — je vzklikal bromec. — Ti si bog, ki je stopil na zemljo. Glej, tvoj obraz je obraz boga! Dotakni sc me, Cezar, in zdrav postanem! —> Čudež, čudež! — so vpili bolniki. — Slaiva carju, slava Apolonu, cclitelju ran! — Tu’di k meni stopi, k meni! — so vpili drugi. — Lc besedo reci, pa bom o-zdravljen! __ Skozi odprta vrata so padli žarki zahajajočega solnca in z nežno svetlobo obsinili obraz Apolona Dnljuostrclca. Car se je ozrl nanj. V tem hipu mu jc prišla misel, da jc vse, kar sc dogaja v bolnici, bogokletstvo: bogove oči ne bi smele videti teh človeških spak! In Juli-janu se je zahotelo, da bi to starodavno pailestro, ki so sc v nji urili Heleni v prostih igrah, očistil galilejskega in poganskega mrčesa, da bi pometel vse te smrdljive odpadke človeštva. O, ko' bi bil vstal starodavni bog — kako hi pač zabliskalo v njegovih' očeh, kako bi zažvižgale njegove pušice, ki hi ž njimi po-streljal vse te pohabljence in hromce in očisti! smrdeči vzduh! Nagloma in molče jc odšel iz Apolonove bolnice in ni niti mislil na Avroni-jeve računske knjige. Zdelo sc mu jc, da je nekaj resnice na. govorici o goljufijah j ražalc bolesti, temveč moč volje in misli, glavnega nadzornika, toda njegove duše* Julijan sc jc dvignil in zašepetal: se jc polotila tolikšna utrujenost in zo- j — Ali si ti, učitelj? prnosf, da ni imel moči, preiskati zadevo ■ — Da, Julijan, prišel sem. da sc poln dokazati goljufijo. meniva na samem. Pozno jc že bilo, ko sc jc vrni! v dvo-! — Poslušam te. ree. Ukazal j c, da no puste nikogar k. — Sinko moj, propast te čaka, odkar njemu; potlej se je zatekel v malo dvora- si sc bil izpremonij. no med kokmado. ki je ležaja visoko nad — Torej tudi Maksim proti meni! Dosporom. — Pomni, Julijan: zlati sadovi Hespe- Dan mu je minil v neznatnih', dolgo- rirl so večno zeleni in trdi. Usmiljenje je časnih opravilih; reševal je spore med toliko kot mehkoba in osladnost prezre-uradniki in pregledoval račune. Za sladil lih, gnilih sa dov. Trezen si in vzdržen, jc veliko podkupov. Uvidel jc, da ga va- ’ žalosten in usmiljen: praviš,, da si ro- si sam meniš premaga- z lepoto in ve- rajo celo najboljši prijatelji. Vsi ti hcletT-' vfa/.nik kristjanov, v resnici pa ski učenjaki, pesniki, rotorji, ki jim jc po- kristjan. Povej mi, kako veril posvetno oblast, so prav tako golju- ti Križanega? fali državo, kakor za Kons.tancijcvili č ča- 7. močjo bogov sov krš.čanski evnuhi in škofje. Prenočc-■ seljem! vališea, po vzorcu krščanskih saŠmosta-! — Imaš li dovolj moči? nov urejena zavetišča filozofov, Ano! o- j —Da! nove in Afroditine bolnice — vse to jc bi-j — Toliko moči. da lahko prep .š golo izvestnim ljudem "dobrodošlo sredstvo,lo resnico? da si nabašejo žepe, tembolj, ker se niso! — Da. le kristjani posmehovali cesarje/in: no-j _ Torej vedi: njih ni. votarijam, aitpak so tudi poganom izglodale čudne in nesmiselne. Julijan jc čutil, da ga boli p o vsem te-1 masti. j Jniijan sc je prestrašeno zagledal v ’ mirne, .i n odre učiteljeve oči. — O kom praviš, da njih jc su od težke in brezplodne utrujenosti.; „ '/ Rravis. cm njtn m«? Utrnivši svctiljko sc jc viegel na voja-,vprasr’1’ bret>!ede , ši in drb e v glasu, šli o posteljo. ) — Pravim, da ni bc " "• Sam si. — Potrebno jc, da celo reč v tišini c!o-. Maksimov učenec ni ničesar odvrnil, I>ro pretuhtam! — jc dc-ja! samemu sebi de glava sc mu jc nagnila na prsi’, in sc ozrl na zvezdno nebo. j Učiteljeve oči je ogrela globoka než- Ni sc mu hotelo misliti. j no$t..Položil jc roko Jul:: na hrbet: V brezdanjem, temnem eteru 3c mig- — Potolaži so! Mar nisi razume'? Ijala velika zvezda. Julijan je zaprl oči, Hotel sem te le izkusalh So 'bc-ovL GJej, ti še skozi voke je trepetala njena luč in i.ako si pravzaprav slab." Ne moreš biti niu pronicala v srce kdkor hladno laska- sam. So bogovi in te ljubijo. Toda go-m-nj"c* n': 1,0 h"v> fistf. ki ho združil resnico pko- Nagloma sc je zdrznil in prišel k Sebi. v;’.nega Titana z resnico križanega Ga-Začul je korake. Med stebre sc je lila lilejca. Če hočeš, ti razodenem, trakov bo, mesečina. Vrh njegove postelje jc stal vi- On, ki še ni prišel, ki jc sc neznan in ki sok starec z dolgo, belo brado in z jrlo- mu bo dana naloga, da pomiri dva sve-bokimi temnimi brazdami, ki pa niso iz- tov: 0' Julijan je molčal: bil ic vsevditi prestrašen in bled. — Pojavil se bo, — jc nadaljeval Maksim — kakor blisk iz oblakov in kakor blisk bo rušil in razsvetljeval. Strahoten bo in neustrašen. Vanj se bodo zlivali dobro in hudo, ponižnost in ponos, kakor se luč in senca zlivata v jutranjo zoro. In ljudje ga ne bodo bkigorovali le zbog njejrOveg') usmiljenja, ampak tudi zavoljo njegove krutosti, kajti v njem bosta združeni bogurvodohna moč in lepota. — Učitelj, — jc vzkliknil car, — vse to vidim v tvojih očeh. Peci. da si tf sam — Neznance, in blagroval tc bom in bom krenil za tabo! . — Ne, dragi sin. Jaz sem luč njegove luči, duh njegovega duha. Nišem pa on. Jaz sem up in predhodnik. — Čemu se skrivaš pred ljudmi. Pokaži sc jim. da tc spoznajo .. . — Ni še prišla moja ura, — jc odvrnil Maksim. Nisem prvič na svetu in nisem tudi zadnjic. Ljudje sd me' boje in nje včasih imenujejo velikega modrijana, včasih zapeljivca, 'drugikrat spet čarovnika — Orfeja. Pitagoro. Maksima Kneškega. Toda jaz sem — Neimenovan. Nemih ust in zakritega obraza hodim mimo množic. Kaj bi naj povedal mr''lici? ftc besedice bi nc mogla razumeti. Skrivnost moje ljubezni in moje svobode bi ji bila strašnejša od same smrti. Oni iz množice so tako daleč od mene, da me niti nc k rižarn in ne kamenjajo, kakor :o storili s svojimi pferoki, ker rnc no spoznajo. Živim v grobovih in govorim z mrliči, p »vzpenjam sc na najvišje vrhunce in govorim z zvezdamf. zahajam v mi-šeave in poslušam, kako trava raste, kako morski valovi stokajo, kako zemeljsko srce utriplje, — prisluškujem, ni 11 že Lastnik in izdajatelj; Konzorcij »Tabor«. —« Odgovorni urednik: Rudolf Ozimu prišla moja ura. Toda fb,ti čis ge ni napočil in tako spet odhajam kakor senca, molčečih "st in zastrtega obraza. — Tiska: Mariborska tiskarna d.